poStnina plačana v gotovini. 19 9 37 2EN S K! LIST v »VIGRED«, ženski list z Modno in Krojno ter Vzorčno prilogo. — Irhaja vsak mesec. — Naročnina znaša Din 25.—, z mesečno prilogo Din 50.—. Če se naroči 20 izvodov (brez priloge) pod enim naslovom, le Din 20.—. Za inozemstvo Din 32.—, s prilogo Din 64.—. Izdaja konzorcij »Vigredi« (Vida Masič) v Ljubljani, Masarykova c. 12. Uredništvo (odgovorna urednica Zora Poženel) in upravništvo Masarykova cesta 12, Vzajemna zavarovalnica. Telef. št. 3519. Tiska Misijonska tiskarna v Grobljah. Za tiskarno odgovarja Jožef Godina C. M. Sklep uredništva 10. dan prejšnjega meseca. Rokopisov uredništvo ne vrača, nenaro- čenih prispevkov ne honorira. Rokopisi in vsi dopisi, ki se tičejo vsebine lista, naj se naslove na uredništvo, rsi dopisi glede priloge na upravo. Naročila, reklamacije in naročnino sprejema uprava »Vigredi«. Uredništvo in uprava: Masarykova c., 12. VSEBINA: Marte in Marije današnjih dni (Podšmarnogorski). — Marijino rojstvo (Sv. Hildegarda Bingiška). — Črne sence (Mara Stepanova). — Ura molitve (Francka Zupančič). — Dekliške pesmi (Albina Z.). — Sestra Dragica (f Tilika Lamprecht). — Duši (J.Thaler). — Mina Jeglič roj. Tomec (N. Velikonja). — Anica (J. F.). — Zunaj poletje dehti (M. S.). — Caritas Socialis (I. V.). — Zavarovanje žena in otrok (Smersu Rudolf). — Po ženskem svetu. — Iz naših krogov. — Žena v domu. VIG R E D ŽENSKI LIST V LJUBLJANI, L SEPTEMBRA 1937 Podšmarnogorski: MARTE IN MARIJE DANAŠNJIH DNI Zamislil sem se, iko sem bral evangelij Velikega Šmarna. Naš Odre-šenik je za časa zemeljskega bivanja obiskal nekoč hišo Marte in Marije v Betaniji. Marta je bila vsa v skrbeh in ni vedela, kaj bi postavila na mizo pred Gospoda, da bi mu v vsem ugodila. Živela je pač v veliki zmoti, ko je mislila, da jo bo ocenil Gospod po njeni hitri in skrbni postrežbi. Marija pa je sedla k nogam Kristusa in je poslušala njegov nauk. Marto užali to njeno ravnanje; zato pravi Učeniku: »Reci ji, naj mi pomaga!« On pa ji odvrne: »Marta, Marta, skrbi in vznemirja te mnogo stvari, a le eno je potrebno. Marija si je izvolila najboljši del, ki ji ne bo odvzet.« Besede, ki jih je izrekel Kristus v hiši Marte, so govorjene prav nam, sinovom in hčeram 20. stoletja, ki kot Marta polagamo preveliko važnost na materialno, tvarno stran našega življenja. Brezmejno bi ljubili Gospoda, če bi ne zahteval več, ko samo golo skrb za tuzemsko življenje. Izpolnjevali bi Njegovo zapoved do bližnjega, če bi zapoved ne tirjala dejanj, ki nam nalagajo žrtve in odpovedi, ko se bližnji nahaja v nesreči. Z besedo bi še ljubili, za dejansko ljubezen se pa ne moremo in ne moremo odločiti. V cerkev bi prav pogosto zahajali, če bi bil Bog zadovoljen, da ga obiščemo samo s telesi, duha pa bi prepustili, da zunaj cerkve išče zemeljskih uspehov in koristi. Dekleta, zgodba Marte je zgodba nas vseh! Ne preslišimo Glas Gospoda, da je le eno potrebno. In to je ljubiti Boga. Pa ne samo z besedo, temveč z življenjem po Njegovih naukih povsod in v vsakem položaju, ki ga čas prinese. Ko bomo to spolnili, bomo šele svet Bogu vrnili ter mu tako zagotovili mir, ki ga danes zastonj išče. Marijino rojstvo 0 Ti, Sveta, [>o kateri nam je došlo življenje in vsa lepota in veselje! Sladkost vseh sladkosti izvira iz Tebe in v Tebi nikoli ne usahne: 0, prosi za nas, Mati Življenja, prasi za nas, pri Njem, ki si Ga nosila! O Bodi nam mati! Daj nam Življenje! Naj nam sveti Luč, ki si jo rodila, saj si nosila Sonce. Morska zvezda, sveti nam! Pel j i nas domov k Sinu, Mati Marija! (Sv. Hildegarda Bingiška.) Mara Stepanova: Črne sence Prestolnica. Žvižg lokomotiv, hrup avtomobilov, tramvaji, čudni, zategnem klici raznašalcev časopisja. Greš sredi neskončnih ulic in misliš, da jim nikjer konca ni. Zdi se ti, da so obcestne luči v kolobarjih nad teboj razpete, a so v resnici vse lepo v vrsti urejene, druga za drugo — v enakomernih presledkih. Babilon, pravcati babilon. Človeku se v hipih zazdi, da je vse to življenje izmišljeno, neresnično, narejeno. To se ti zdi najbolj takrat, kadar si truden. Truden in nimaš nikjer ničesar, kamor bi se zatekel, in podzavestno nekje v najglobljih globinah svojega jaza, misliš in upaš, da se boš nenadoma zbudil v svoje vsakdanje življenje. Da se boš znašel sredi tihih in prostih poljan, kjer se lahko kjerkoli sprožiš v travo in si odpočiješ. Potem moraš gledati čudno mešanico ljudstva. Vsa pomešana, kot bi jih Gospod Bog z iste vreče natresel. Pa saj jih je; le da se dobe ljudje, ki se jim ta velika resnica zdi zoprna in si jo nočejo priznati. Sveta Pomagavka, teh rdeče pobarvanih ust je za cel narod! Pri nas si barvajo usta samo na pustni torek. Tukaj imajo potemtakem pust vsak dan. No, lepa reč! Pri nas, kolikor se mi zdi, pustne šeme ne koristijo mnogo. Raje obratno. Pa se je nekje v neki stari in prav modri knjigi čitalo, da so pravzaprav žene tiste, ki vladajo svet. Ampak, če človek dodobra premisli vso stvar, je to nazadnje tudi res. No, hvala lepa za tako dognanje! Naravno, da mora potem na vsak način vse skupaj izpasti prav po »pu-stovsko.« — Kuharica Francka je šla dalje zatopljena v misli, v prečudno raznovrstne misli. Srečala je neko sestro in jo vprašala za katoliško cerkev. »Dve sta«, ji je povedala in razložila vse. Francka se je zahvalila in odšla. — V Novem Sadu je bila prva sv. maša ob pol 7. uri. Kam je potem mogla tako pozno, ko je bilo treba kuhati zajtrk gospodi! A Francka je vseeno šla vsako nedeljo, čeprav so »milostivi gospej« rogovi narasli. Briga jo! Nenadoma se je ustavila pred velikim in prostranim parkom ... Je mar že na mestu? Pač. Ozrla se je in zagledala veliko palačo, vso novo in čisto moderno. Tisoč revežev bi lahko imelo prostora v njej, je mimogrede pomislila. Sem so torej prestavljeni tisti, pri katerih služi že par let. Dospela je prva, da za silo uredi stanovanje. Pozvonila je pri vratarju in ta ji je pokazal prostore. Nebeške dvorane —, je mislila, ko je ogledovala sobe. Potem je znosila svoje stvari v služkinjsko sobo in pri tem je morala misliti, zakaj so te male sobice vedno tako ozike, tesne in mračne. Kakor da tista bitja, za katera so zgrajene, nimajo duš in si ne želijo ljubega in toplega sonca. Nazadnje je odkrila v njej še stenice. Pa samo v tej sobici, drugod jih ni bilo. Ko je prispela gospa, jo je hitro obvestila o tem in sobico so morali ciklonizirati, ker je pretila nevarnost celemu stanovanju. Francka je delala ves dan brez oddiha. Sleherno deščico parketa je morala pobožati, pa ne samo enkrat! In še nešteto drugih stvari za katere ve samo tisti, ki je sam prehodil bridko pot služkinje. Milostiva je letala iz sobe v sobo in priganjala: še to in to in ono . . . Francka si je zaželela, da bi ji zraslo še par rok in si otirala znojno čelo. »Nisi milostiva«, je morala misliti pri tem, »sicer me ne bi gonila kot žival. Bog ve, zakaj moraš takim tiranom reči »milostiva?« Čudno smešen ji je nenadoma postal ta vzdevek. Prav tako, kakor če je pomislila na rrena rdeča pobarvana usta in pustni torek. Potem, pozno v večer, ko je bila gotova (namreč za prvo silo, kajti služkinja ni nikoli gotova s svojim delom) ji je nenadoma vzrastlo vprašanje: kje spati nocoj, ko je sobica zaprta radi razkuženja? Trudno telo ji je želelo počitka in oči so bile motne od velikega napora. Kolena, po katerih se je morala že par dni drsati sem in tja, so bila na mestih razpokana do krvi in so jo bolela. Šla je do gospe, da jo povpraša. Ta jo je gledala hip, dva, potem pa čisto enostavno svetovala: »V mesto pojdite, morda boste pri kaki znanki dobili prenočišče za nocoj. Jutri boste pa itak svojo sobo odprli.« »?« Milostiva gospa je mislila, da Francka ni razumela, zato je ponovila še enkrat. Pa je prišla samo do polovice stavka, kajti dekle jo je že ob prvem razumelo, a ni zmoglo jasne misli radi začudenja. Sveti Bog, ob enajsti uri zvečer naj gre po mestu iskat znank in prenočišča! . . . Malo, da se ni sesedla, tako jo je zadelo. Poleg petih sob, prostranih kot dvorane, pa ni malega kotička na golih tleh, kamor bi uboga, izgarana služkinja položila svoje kosti. Tu se neha vse! »V mesto naj grem iskat, ob ta'ko pozni uri?! Pa vendar pač ne mislite resno?« Pogled dekletov je bil tako čuden, da je gospa za hip ostala brez besed. Potem pa se je zazdelo, kakor da je nenadoma narasla za ped više. »Kaj pa mislite, da vas bom dala na svojo posteljo? No, ta je pa lepa!« Lepo pobarvano glavico je gospa vrgla nazaj in v očeh ji je gorel ves ponos visoke dame iz najvišjih krogov. »Tega nihče ne pravi . . .« »Premislite malo, kaj ste vi in kaj sem jaz!« Ubogi Francki malo da ni glava počila, a držala se je junaško. »Kaj ste vi . . .« Te besede je nehote izgovorila s tako čudnim prezirom in se s silo zasmejala. »Vem kaj ste, o le predobro vem! Milostiva gospa iz najvišjih krogov, pred katero trepetam jaz, uboga služkinja. Žal, žal, da je življenje tako kruto in usoda tako nepravična, da drži take razlike. A vem za kraj, kjer bomo tako strašno vsi enaki, taiko strašno pravim, da je celo mene groza, če pomislim.« Nenadoma se je spomnila nečesa in posegla po neki knjižici. Izvlekla je malo slikico, na kateri je bil križ, a krog njega polno mrtvaških lobanj. »Se li vidi, katero izmed teh golih lobanj je nosila milostiva gospa in katero berač — služkinja?« Zasmejala se je trdo in prepričevalno. Ni mogla zadržati besne boli, ki ji je silno stiskala dušo. »V zemlji vas bodo prav tako črvi jedli kakor mene. Morda že jutri, ali pojutrišnjem, ali . . . kdo ve! Četudi je morda šestdeset let, a to je končno kakor en sam dan.« Začutila je kako so ji noge drhtele od utrujenosti in kako so ji bile veke težke kot svinec. Duševna bol in telesna izmučenost sta bili tako veliki, da ni več mogla vladati same sebe in je zajokala krčevito in strastno kot dete . . . Milostiva gospa se je čudno zdrznila . . . Ah, tiste mrtvaške lobanje... Da, Francka ima tako strašno prav! Samo en dan življenja morda še . . . Čeprav še šestdeset let (a sto let vendar ne bo doživela; v najboljšem slučaju morda), a to je končno kakor en sam dan . . . Dekle je joikalo naprej, brez utehe in gospa jo je morala prijeti za rame in jo prositi, naj ne plače. »Naredite si posteljo kjer hočete, Francka, kjer vam je dragOj čeprav . . .« » . . . čeprav na tvoji postelji,« je dokončala dekle, ko je ostala sama in si obrisala solze z izmučenih lic. Francka Zupančič: Ura molitve Ni treba moliti dolgo, da je naša molitev globoka. Čemu glasna? Gospod čuje i tihe vzdihe. Kake vrednosti je ustna molitev, če je duša raztresena, oddaljena? Gospod posluša one, ki ga kličejo goreče. N-a koru sv. Damijana v Assisiju se bere molitev pobožnih menihov: »Ne glas, ampak vzdih. Ne klic, ampak ljubezen. Ne harfa, temveč srce naj poje slavo Gospodovemu ušesu. Jezik se skladaj z-dušo in duša bodi zbrana z Gospodom.«, Tako molimo. To je ura in Gospod nas bo uslišal, kajti bere v našem srcu. Pridi. poklekni poleg mene! Pusti za trenutek roki tvoji v mojih. Potem se obrni od mene, pokrižaj se, zapri veke, da vidiš v neskončno. In ob vsaki skupno izgovorjeni besedi bo čutilo tvoje srce, ki bije z mojim. Toda, če nimaš nikogar blizu, kamor bi pokleknila, če nimaš mamice, moli vseeno z istim srcem, z isto dušo. Kdor moli, ni več sam. * PRELUDIJ Daj, da se naučim moliti! Daj, da zopet molim! Daj, da ne zabim moliti! In tudi če sem bila brezbrižna, vzdrami me s svojim glasom! In če sem tudi bila daleč, nakloni mi svojo milost! In če sem tudi bila zla, čuj me, o moj Gospod! Naj v znamenju križa in ž njim odprem na stežaj dušo Tvoji luči! Naj v sklepanju rok najdem nedolžnost mojih detinskih dni! Naj v odpiranju usten čutim dih rajne mamice, ki se sklanja nad menoj! Naj umem vsako posamezno sedmerih prošenj molitve Tvoje! Naj jih sprejmem vse v svoje srce! Naj jih uporabljam in izvajam v življenju, svojem, danes, jutri, vedno! Naj v zopetnem znamenju križa vtisnem voljo Tvojo v mojo dušo! Daj, da pripenjajoč moj dan, najdem v vsakomur brata, vidim v slednji bolesti plamenček in stavim vse upanje vate, moj Gospod! MOLITEV OČE NAŠ, KATERI SI V NEBESIH, POSVEČENO BODI TVOJE IME . .. In vendar, nikdar kakor dandanes je Tvoje ime skrunjeno. In nikdar kakor dandanes si preklinjati. V več kot eni zemlji je Tvoje ime izbrisano. V več kot eni domovini si Ti brezdomec. In Ti, ki si nam podaril življenje, si zanikan v imenu življenja. In Ti, ki si ogenj ljubezni, postajaš vir, izvor sovraštva. In ime Očeta nebes je prisvojeno, prevzeto od otrok zemlje kot znamenje vojske, borbe in pogube. PRIDI K NAM TVOJE KRALJESTVO .... Njim, ki so žejni ljubezni. Njim, ki so lačni pravice. Njim, ki trpe vso bedo in vse strahote. Njim, ki vedo kako trd je boj in grozno sovraštvo tu doli. njim dojdi Tvoje kraljestvo, o Gospod! Naj postanejo narodi bratje! Naj se ne trga več nebo, ne krvave več morja, ne poražajo zemlje, ne rušijo domovine in domovi! Naj nam do j de Tvoje kraljestvo ljubezni! Naj se odzove vsako srce pozivu Odrešenika sveta na Križu v uri Njegove zem-ske smrti! ZGODI SE TVOJA VOLJA ... Ti si naš Gospod; vodi, vladaj, vzdržuj vse firmamente, vodi zvezde po nebesnih cestah in narode po cestah zemlje! Ti si Gospod vidnih in nevidnih stvari in pokaži našim očem to, kar se ti zdi in zakrij bistroumnosti, kar hočeš. Ti veš kolikor je treba rašemu telesu v današnjem domku in naši duši v jutrišnjem domovanju. Ti pošiljaš zemlji solnce in veter, dež in vihar. Ti razdeljuješ veselje in žalost dušam. Tako sprejemamo vse od Tebe za in v naše pravo in dobro. Toda uči nas kloniti glavo Tvoji volji, o moj Gospod! DAJ NAM DANES NAŠ VSAKDANJI KRUH In po prošnjah naših duš sprejmi ono potrebam našega mesa, kajti iz mesa smo. o Gospod! Daj nam naš vsakdanji kruh, ker živeti moramo vsaki dan. Daj nam ga in dodeli ga. našim prijateljem! In tudi sovražnikom našim! Daj ga onim, ki delajo in se trudijo. Naj ne manjka nikomur! Vsak starček naj ima okrepčilo, otrok prehrano! Daj, da bo vedno kruha za glad vseh! Daj, da bo vsak človek imel svoj kruhek kot ima vsaka duša svojo bol, o Gospod! Daj nam Sebe samega vsak dan v kruhu presv. Evharhstije, da srno združeni s Teboj že tu časno in nekdaj tam večno! ODPUSTI NAM NAŠE DOLGE. KAKOR TUDI MI ODPUŠČAMO SVOJIM DOLŽNIKOM Nikomur nimam odpustiti, ker nihče me ni razžalil. Toda vse moram prositi odpuščanja, o moj Bog! Odpusti Ti, Gospod, zlo današnjega dne in vsake ure! Odpusti nezdrave izraze, zle nakane, nečiste želje in hudobna dela! Jasne volje in gotovega, trdnega sklepa prosim odpuščanja one, ki sem jim povzročila hudo. One, ki sem jim kalila mir, prekoračila pot in vzela dobro. One, ki sem jim nehote škodovala. Odpuščenjc vseh, preden padem na kolena in ponižno prosimo Tebe, da me oprostiš krivd v svetem znamenju Tvojem, o Gospod! IN NE PEL JI NAS V SKUŠNJAVO .. Toda skušnjava je v vsaki uri, ki mineva, in naše meso trepeče. In skušnjava je v očeh, na ustnih, na vesti in v srcu, v luksuoznem izobilju, v nepredvidenih okoliščinah, v poželjivosti in nasladi in ima tisoč imen in tisoč luči in tisoč izrazov, tisoč lic. In naše meso trepeče . . . In zopet smo vnovič skušani pri vsakem koraku in vsak trenutek. Komaj vstanemo od enega padca, že zopet nas mami in skuša sovražnik. In ostanemo sami vztrajajoč z našim mesom, ki trepeče. Sami, ker v onem hipu Te nam zastira sovražnik, ki je v nas, in sovražnik od onega drugega, ki nam nudi priložnost. Tako živimo med trnjem želja. In preživljamo dneve in noči, v katerih nas kliče skušnjava, ki šepeče čarovniške nazive. Toda bil si skušan i Ti, moj Bog in upravičena je naša skušnjava! Toda ne vpelji nas predaleč vanje, ker meso naše trepeče, o Gospod! TEMVEČ REŠI NAS HUDEGA Čuj, Gospod, sedmo, obupno prošnjo! Čuj ta nas klic! Usta■ jecljajo spominjajoč se včerajšnjih skušnjav, premišljevaje današnje, pričakovaje jutrišnjih. Reši nas hudega, moj Bog. Ti si nam luč, ne daj nam teme! Reši nas zla, ki nam preti podnevi, nas zalezuje zvečer in nas zastruplja ponoči. Zla, ki nam žge meso in gloda srce. Zla, ki nas potaplja in pogublja. Ker navdaja skušnjava našo dušo, brani jo Ti! Ker jo omadežuje in osenčuje greh, razsvetljuj jo Ti! Ker jo pogreza strast v blato, dvigni jo Ti, moj Gospod! Čuj krik naše bede vseh dni, ki prosi pomoči! Ti si nam dal življenje, ne pri-zadaj nam smrti! Čuj sedmo, obupno prošnjo, usmiljeni, naš Bog! Reši nas hudega, dane S,, jutri, vedno! In tako bodi! Albina Z.: Dekliške pesmi Tu sem. Mati! Kako bi tožila? Srčne bolečine Bridkost je vse besede naj izlijem ,;n vse solze popila. na Tvoj oltar. _ „ , ... , rP. -p . brcno bom molila. A ti tvoje daj — da se da dušni mir bodo naselile bom izprosila. v srce moje. Kar ljubezen Potem dar mi je ugrabila, bo sladak, ' . , . -ii ii- naibolisa Mati, ki ga prinesla bom 1 na Tvoj oltar sPet mi hoš dan vsak. vrnila. Prazna je cerkev. V poznem mraku le On v njej domu je in duša v brezupu k Njemu zdihuje: »Ti, ki vladaš dneve življenja, odvzemi te strašne muke trpljenja!« Narahlo so se odprla najsvetejša vrata. Pristopil je Križani. Križeva teža se je name zgrnila. da sem zavpila: »Krist, ali ne vidiš, da me križ usmrti?« »Ne, — le oni živi, ki mi v križu sledi!« Srčno sem zdaj križ vzljubila. "j" Tilka Lamprecht: Sesira Dragica ( Nadaljevanje.) Tudi mati je bila mnenja, da naj Zlata konča šole. Šla je skupno s sestro Lilijano k oni gospe in preskrbela hčerki stanovanje in hrano. Poše-petala je tudi Ivanki, naj ne pozabi, da je tudi ona njena hči in če tudi njo vleče ven, naj le kar pove. Ivanka pa je zmajala z glavo in se zjokala na prsih mamice. Še tisti dan se je poslovila Zlata in čisto tiho in skrito odšla. Ivanka je ostala sama s svojo boljo in svojimi dvomi. Preden je mati odpotovala, je prišla še enkrat v zavod, da se poslovi od svoje Dragice. Povabila jo je, naj pride čez počitnice spet k njej v Ivanj-selo. Preden je mogla Ivanka kaj odgovoriti, je sestra prefekta povabilo odbila. »Ne bo nič letos. Častita mati je odločila za Ivanko počitnice drugod.« Materi je bilo žal in Ivanki tudi. Za slovo sta se obe razjokali in tudi sestra Lilijana je imela solzne oči. Komaj je mati odšla, že je sestra Lilijana poklicala Ivanko k sebi. Peljala jo je v ono sobo, kjer sta zadnjič z Zlato odkrivali svoje skrivnosti. Velela ji je sesti; sedla je njej nasproti in začela po kratkem premisleku: »Govorila sem s častito materjo in prinašam ti vest, da je odločila, da boš sprejeta med novinke. Preobleka bo v začetku drugega šolskega leta. Kot novinka seveda ne boš nadaljevala šole, pač pa potem, če boš vztrajala. Vem, da nisi vesela te novice. Toda verjemi, da gre za tvojo dobro. V novi-cijatu boš imela priliko spoznati samostansko življenje, njegove prednosti in tudi slabe strani. Ko te čez leto dni postavijo pred odločilni: da ali ne, tedaj, IvankaJ premisli še enkrat vse in ne prenagli se! Pomisli, da gre tu za vse življenje, za tvojo srečo in morda še za srečo koga drugega. Boj bo hud. — Naj ti tvoj angel varuh pomaga, da ga izbojuješ tako, da ti bo v duhovno in telesno srečo. Kadar bo pa boj le prehud, kadar bo tvoje srce tonilo v bridkosti, tedaj Ivanka se zateči k Bogu! Bog ni tak kot ljudje. On ve za naše gorje; dober in usmiljen je. Kadar boš čutila potrebo komur koli odkriti svoje gorje, tedaj Ivanka — Dragica, pridi k meni! Molila bom zate ves čas, saj tisti, ki trpijo so mi najdražji!« Solze so blestele v Ivankinih očeh. Pristopila je k sestri Lilijani in ji poljubila roko: »Hvala vam, vi ste res dobri, edino vi!« »Tudi drugi so dobri; najboljši je pa Bog. Bodi pogumna, Ivanka! Hrabro glej naprej v bodočnost — in moli! Zdaj pa pojdi malo na vrt, da se pomiriš.« Ivanka je stekla na vrt, se skrila v samoten kot in se razjokala še huje. Vse telo ji je drhtelo v joku. Potem pa je minila žalost — ali bolje rečeno — spremenila se je v brezčutnost. Šola se je nagibala h kraju in začeli so se izpiti. Dasi je Ivanka zadnji čas bila vsa raztresena pri učenju, zadnji dnevi so jo vendarle vzbudili iz njene bridkosti. Bila je kot ves čas, tudi zdaj med odličnjakinjami. Tudi to je ni veselilo več tako, kakor poprej. Z Zlato sta v šoli še prišli skupaj, a bili sta ločeni po klopeh; sestre so pazile, da ni bilo preveč prilike za pogovor. Pa vsaj videli sta se dnevno in si stisnili roke v pozdrav. Zadnji dan izpitov pa je bil obenem poslovilni dan. Še enkrat je Zlata poskusila nagovoriti Ivanko, da bi šla z njo, toda Ivanka je bila tako potrta in brez volje, da je Zlata obupala nad njo. Ločili sta se obe prepričani, da gresta vsaka svojo pot. Ivanko so poslali za štirinajst dni na pristavo, da se nekoliko okrepi. Res so ji vsaj nekoliko pordela bleda lica. Potem pa so jo poklicali nazaj in začela se je priprava za novicijat. S to pripravo je začel tudi boj v duši znova besneti. Dan preobleke pa se je bližal s hitrimi koraki. Spet so se vrnile gojenke in veselo so tekale po vrtu in hodnikih. Veselilo jih je posebno, da je čas preobleke med šolskim letom. Spoštljivo in radovedno so si ogledovale izvoljenke, ki bodo preoblečene. Ločile so se od ostalih, ker so se morale pokrivati z malo črno kapico. Vsako posebej so si ogledale od nog do glave in presojale, ali se ji bo kaj podala črna halja in pajčolan. Tudi so ugibale, ali so vse izbrane zelo srečne. Ivanka je poskušala kazati veselo ali vsaj resno lice. Le včasih je prikipelo njeno nerazpoloženje, njen nemir, dvom in brezup na površje. Tedaj se je zatekla v samoten kotiček na vrtu in se tam razjokala. Tudi zadnji dan je poiskala svoj kotiček. Ni jokala, zato je bila njena bol tem hujša. Sklenila je roke in ječala predse: »Moj Bog! Moj Bog! Dali mi bodo venec na glavo in odeli me bodo v črno haljo, zaprli me bodo v ozko celico, v kateri je samo trda postelja, klečalnik in Ikriž —• Tvoj križ, moj Bog! Rekli bodo: zaročenka Kristusova. A ti, moj Bog, veš, ka!ko razdvojena je moja duša, Ti veš, da nisi edini, ki ga ljiibi moje srce. Svojo mladost, svojo zunanjost, svoje sposobnosti, svojo prostost ti rada dam, a pokloniti svoje ljubezni Ti ne morem. Častim Te, kakor svojega Stvarnika in Odrešenika in molim Te. Tudi ljubim Te, ker ljubim vse, kar je dobro in plemenito in vzvišeno, a ne ljubim Te iz vse duše, ne ljubim te tako, kakor bi Te morala ljubiti — Tvoja zaročenka. Moj Bog, odpusti, pomagaj!« Naslonila se je na deblo kostanja in si zakrila z rokami obraz. Zdelo se ji je, da ni na širnem svetu duše, ki bi bila bedna kakor ona. Vsa se je pogrezala v obup. Po vrtu je zazvenel vesel in zvonek smeh. Dve izmed gojenk, štirinajstletna Zdenka in petnajstletna Jelka sta pritekli. Vsaka je imela v rokah košarico s cvetjem. Ustavili sta se pred votlino lurške Matere božje in jo začele kititi. Vmes pa sta seveda sukali jezičke, saj Zdenka je bila prva klepetuljica celega zavoda. Tudi zdaj je kar brzel njen mali jeziček: »Jej, kako se veselim! Lepo bo jutri, zelo lepo. Sicer so to slavnost napravili vedno v počitnicah, ko nas ni bilo tu. Vera mi je pripovedovala o tem. Rekla je, da dobijo tisti dan vse gojenke tako dobro hrano, kakor jo imajo sicer le častite sestre ob največjih praznikih.« »Ti misliš vedno samo na jed,« ji je očitala Jelka. Zdenka pa se je zagovarjala: »O, ne! Veseli me tudi krasno petje, ker jutri ne bomo pele me, ampak same častite sestre. Častita sestra Fabiola bo pela solo, saj veš, kako lep glas ima. In tudi prevzvišenega g. nadškofa zelo rada opazujem.« »Kako si še otročja!« »No, saj imam komaj 14 let in, da veš, častita sestra zmerom pravi, da je bolje biti malo bolj otročji, kakor pa se kazati Bog ve kako modernega in svetega.« »Častita sestra samo pravi, da se ne smemo kazati na zunaj drugačne, kakor smo v resnici. In pri tem je pogledala Ivanlko.« »To se ti zdi le dozdeva. Zakaj neki bi te besede ravno Ivanki veljale? Saj je vendar ena izmed tistih, ki nam jih častita sestra za vzgled postavlja.« »Pri učenju in vedenju — da!« »No in drugače? Mar bi jo bila častita mati sprejela med novinke, ako ne bi bila prepričana, da ima res pravi poklic?« »Kaj vem? Mogoče se motim. A to dobro vem, da je častita sestra takrat pogledala Ivanko in da je Ivanka povesila glavo. Pa tudi drugače! Ali nisi opazila, da je vsa žalostna in potrta. Nič več se ne smeje, kakor prej.« »Je pač bolj resna, kar se tudi spodobi. Tudi ti se ne boš smela potlej toliko smejati kot zdaj.« »Kdo to pravi. Tudi č. s. Jelislava se vedno smehlja in druge tudi.« »Nekaj pa je Ivanka bolj resna že od takrat, ko je Zlata odšla. Saj veš, vedno sta bili skupaj.« »Saj od takrat, da. Gotovo jo je Zlata nagovarjala, naj gre tudi ven. Pa je prepoštena in se noče izneveriti Bogu. Ampak, hudo ji je le. \ idela sem, kako skrivaj hodi v kapelo in se joče.« »No, katera od nas pa še ni skrivaj jokala?« »Jaz.« »Ti? Ti se nisi? O Zdenka, zdaj si se pa zlagala; saj vendar jokaš, če ti kdo le kriv prst pokaže.« »Prav nič se nisem zlagala. Ti si rekla, katera od nas še ni skrivaj jokala. Jaz trdim, da nisem, ker jaz jokam tako, da me vsi vidijo. Aha — ali sem te?« Zdenka se je veselo smejala svoji zvijači, Jelka pa se je smejala z njo vred. Po vrtu so se sprehajale še ostale gojenke in prispele do votline. Ogledale so si delo onih dveh in zbadale: »Pol ure že kitita votlino, pa se še nič ne vidi.« »Zato ju je pa bolj slišati že od daleč. Zdenka, le čakaj, takoj bo pritekla sestra Imelda in bo vreščala: »Za božjo voljo, kaj imate? Saj tu ni gostilna in razbojniška jama, ampak samostanski vrt. Še moliti ne morem. Le čakajte, vse vas zatožim častiti materi!« Darinka je govorila tenko in skoz nos —- oponašajoč sestro Imeldo. Vse so bušnile v smeh, najbolj seveda Zdenka. V smehu je zagovarjala sestro Imeldo: »0, Zdenke ne zatoži, Zdenka je njena ljubljenka.« Jelka je nekoliko zavistno to potrdila: Jesenska paša (foto Fr. Krašovec) Last Mohorjeve tiskarne »Da, da! Zdenka je vedno nedolžna, zato moramo pa me biti večkrat krive tega, kar nismo storile.« Tedaj je zazvonilo. Vse so hitele k izhodu. Ko so že odšle, se je dvignila tudi Ivanka in jim počasi in trudno sledila. Slišala je ves pogovor in zavidala nagajivi Zdenki njen smeh in vsem njih zadovoljnost in mir. 0, zakaj je ona vsa drugačna? Tisto noč Ivanka ni zatisnila oči. Vso noč se je bojevala sama s seboj. Očitala ,si je, da se pregreši, če s talko razdvojeno dušo stopi pred oltar in se zaroči z Bogom. Bog noče teles, ampak duš; duše pa mu ne more darovati. Morda je pa vse to skušnjava, ki bo čez čas minila. Saj je rekla častita mati, da hudi duh vse mogoče poskuša, samo, da pridobi zase Bogu posvečene duše. S to tolažbo je skušala zadušiti nemir. Toda, če si je še tako prigovarjala, je vse v njej kričalo: »Ni res, to ni skušnjava, to je resnica.« Ne samo v njej, tudi okrog nje je vse šepetalo tako in tema se ji je pošastno rogala. Spomnila se je tudi Mirkovih besed: »Dobra, zvesta žena in ljubeča mati lahko postaneš, zgledna redovnica pa ne boš nikoli!« Ali je to res? Prav to ji je rekla z drugimi besedami tudi Zlata in tudi sestra Lilijana, skratka vsi oni, ki jo dobro poznajo in ki jo imajo res radi . . . Ah, vrgla bi v kot knjige in zbežala, zbežala proč od tu, tja gori, kjer valovijo žitna polja in zelenijo gozdovi. Domov, v svoj lepi Korotan. Domov! O, samo za hip bi pohitela tja in lažje bi zopet trpela, lažji bi ji bil boj. Poljubila bi vel listič, če bi ga vetrič prinesel iz domačih gajev, sovražnik bi ji bil prijatelj, ako bi ji prinesel na svojih čevljih prah domače ceste, toda ni vetriča in ni sovražnika, še manj prijatelja. Sama — sama. O, to noč je sovražila knjige, ki so jo premotile, da je zapustila dom, lepi mladostni raj, da se je odrekla vsemu, po čemer ji je že takrat hrepenela duša: ljubezni, družinski sreči in materinstvu. Vse ono, kar je kdaj bridkega doma doživela, je postalo neznatno, vsa dobrota dragega doma, lepota in bogastvo domače grude, pa je zrastlo v njej do nepojmljive veličine. In Mirko je stopil pred njo, lep in postaven i'n jo prosil: »Ivanka, vrni se, glej, rad te imam, neizmerno rad!« Zarila je v blazino glavo, da zaduši jok. V neznosni boli je grizla ustnice do krvi in ječala: »Moj dom, zakaj si dopustil, da sem se ločila od tebe? Zakaj, zakaj si me poslal v tujino?« Pa je kljuvalo iz blazine in se rogalo iz teme: »Sama si hotela, prostovoljno si šla.« Ne, nisem sama hotela, se je branila. Iz teme pa se je rogalo dalje, trdo in brezsrčno: »Sama si šla, sama to hotela, sama. Nihče te ni silil; še branili so ti.« To ni bilo več roganje i'z teme. Ivanki se je zdelo, da govori zid, da govori samostan in vse okoli nje. Zadaj za vsem tem je stala teta in govorila: »Vztrajati moraš, ne nama delati sramote. Tu so ti odslej zaprta vrata. Na to pomisli, kadar ti bo hudo.« O, saj na to je mislila in je tudi morala misliti. Ko bi ne bilo tega, takoj, še to noč bi odšla. Tako pa mora ostati. Tu ne gre za hočeš, — ampak za moraš. O, zakaj, zakaj, se je dala zapeljati? Kako lepo bi bilo tam doma. Njene nekdanje družice sadijo in trgajo cvetje, pletejo vence in povijajo šopke. Pod njihovimi okni pojo fantje lepe pesmi in jim govore sladke besede. Zanjo pa je mrtvo vse, mrtvo zelenje in cvetje, mrtvo veselje in smeh, mrtva ljubezen . . . Velik in vzvišen je redovniški poklic, zares. Blagor njim, ki se mu posvete z dušo in srcem, toda prokletstvo je za tiste, katerih duše niso poklicane v ta posebni svet. Toda, ali ni rekla sestra Lilijana, da si je ta poklic mogoče izprositi? Da, to je rekla. Ampak ona ne more prositi zanj, ne more. Njena molitev se glasi drugače, čisto drugače. Ivanka je čutila z vso gotovostjo, da ni na pravi poti. Začela je kovati načrte in premišljevati, kaj bi bilo, če bi se vseeno odločila vrniti se nazaj domov. Toda v tem so se dvignili, strašni grozeči nasprotniki: zaničevanje in sramotenje ljudi, njih prezir in omalovaževanje. Ljudsko mnenje je stopilo pred njo v obliki pošastnega zmaja, ki je zeval s svojo ogromno strašno čeljustjo, da jo pogoltne . . . Poleg tega zmaja je bil Mirko vse majhen. Kaj, če so se mu drzno in uporno svetile oči? Zmaj bo požrl še njega; oba bosta žrtev te pošasti. Ivanka se je zgrozila. Ne, to ne sme biti: raje trpeti tukaj, trpeti v božjo čast, kot povzročiti nesrečo Mirkotu. Bleda je bila Ivanka tisto jutro, tako bleda, da jo je s skrbjo opazovala sestra Lilijana. Sinje oči so ležale globoko v jamicah, okrog njih črni kolobarji. Ob ustih se je zareza čudno poostrila in je ostala bridka celo tedaj, ko se je Ivanka trudila s smehljajem zakriti svojo bolečino. Tiho in vdano je oblekla belo nevestino oblačilo, pustila, da so ji pripeli dolgo tenčico in ji okrasili čelo z mirto. Bila je ljubka sedemnajstletna nevestica. Mnogi so mislili, da je nebeški ženin vesel take zaročenke. Ona sama pa je vedela, da je ni vesel. Če ve, da nevesta ljubi drugega? Morda pa je je bil vseeno vesel, vesel zato, ker mu je odkrito priznavala, kar je čutila. Sklonila je glavo pred Njim in njena duša je zaprosila: »Na mesto vse ljubezni ti poklanjam svojo bol, svoje trpljenje, sprejmi to in bodi mi usmiljen!« To je bila njena edina molitev tisti dan. Okoli nje pa je bila sama radost, večinoma prisrčna, pa tudi ponarejena. Cerkev je bila zelo polna. Na koru so lepo in ubrano pele sestre; pred oltarjem se je sklanjalo razen nadškofa še nešteto drugih duhovnikov in veliko ministrantov. Pred stopnicami pa so stale neveste-novinke, molile obredne molitve, odgovarjale na vprašanja, ki jim jih je stavil prevzvišeni, poslušale pazljivo njegov nagovor in bile vse pobožne in vzgledne. Ogrnili so jih z dolgimi črnimi plašči in jim dali v roke razpelo, ki ga je vsaka poljubila. Tudi Ivanka je poljubila razpelo in zdelo se ji je, da je bil ta poljub Judežev. . . Toda ni bil; nasprotno, bil je mogoče čistejši od mnogih drugih, saj je Ivanka priznala Bogu, da se mu ne more popolnoma darovati. Njeno dušo je zakrivala lepa tančica — trpljenje, ki ga je darovala božjemu ženinu. Zapeli so »Te Deum« in v slavnostnem sprevodu so peljali novinke iz cerkve v dvorano. Tu so jim zaporedoma voščili srečo, jim želeli vztrajnost in svetost. Nato se je začela slavna pojedina. Ivanki se je zdelo, da je to njena sedmina. Težko se je Ivanka privadila dolgi obleki, težko novemu položaju. Čudno se ji je zdelo prve dni, ko so jo klicali: sestra Dragica. Najtežje pa se je privadila novi prefekti, kajti novinke imajo svojo prefekto; za to službo pa je določena navadno stroga in odločna sestra. Taka je bila sestra Stana. Ivanka je pogrešala blago srce prejšne prefestric Peter« in je še danes de- kaj gospodinjstva razume — da je morala pri izdatkih varčevati, ker je bila odgovorna za dober glas svoje kuhinje. Razume se, da ni smela razmetavati, da je bila napram otrokom stroga in varčna. Znano je, da je škofa onikala, znano je, da je moral hlapec oditi iz službe, ker je v šali mimogrede pokril s škofovo baretko, ki jo je čstil, mlado kuharičino pomočnico. Tako ostro je pazila, da ne bi v nobenem oziru dala najmanjšega povoda za katerokoli besedo, ki bi škofovemu imenu škodila. Rajši je ona prevzela nase! O njej si pripovedujejo zgodbico, zakaj ni bila goričanska kapela renovirana cela. Res, dober meter od tal kapela ni bila renovirana, to sem sam videl! V gradu so imeli sobne slikarje, za štuk so potrebovali tople vode, zato so jo iskali v kuhinji. Morali so jo iskati v nepriličnem času, ker jih je »teta Mica« nahrulila. Fantje so se ujezili in odšli; »teta Mica« jih ni klicala nazaj. Za takratno pojmovanje škofovega dostojanstva, četudi se tiče samo gospodinjstva, je teta Mica rajši imela nepopravljeno kapelo, a pozneje ni imela več časa popraviti, ker jo je zadela kmalu potem kap pri maši v Preski in je umrla v župnišču na praznik Srca Jezusovega 1. 1910. Fantek, ki se je porodil za njo, je bil krščen za Antona, toda umrl je komaj leto dni star. (Dalje prihodnjič.) /. F.: ANICA »Anica! Kod pa hodiš?« je klicala Kašnetova mati, in nalagala v jerbas velike sklede gibanic. »Oh, poldne bo že, kosci so lačni, tega nesrečnega dekleta pa ni nikjer najti, da bi jim nesla južino.« Zenica je pokrila jerbas z belim prtom, ga potežkala, nato pa stopila na prag in odločno poklicala: »Anica! Mudi se! Pridi vendar!« Na vrtu je zaškripala lesa in prikazalo se je dekle, z obema rokama držeč poln predpasnik zlatorumenih jabolk. »Oh, saj ni take sile, mati!« »Kaj? Ni sile?!« se je razsrdila mati, »čakaj no, jaz ti bom dala!« A deklica se je smejala materini jezi; razgrnila je predpasnik in pokazala: »Le poglejte, mati, kako so lepe. Škoda bi bilo, če bi jih pokradli paglavci, zato sem jih raje jaz pobrala. Nate!« In izbrala je najlepše jabolko in ga ponudila materi. Ženica se je delala jezno. Toda deklica je bila tako ljubka. Sonce ji je odsevalo v modrih očeh in ji pozlatilo plave lase. In tako vesela in neugnana je bila. Materi se je razvedril obraz in materinska ljubezen ji je zasijala iz oči. Vzela je jabolko in rekla: »Saj ga ne morem jesti. Nimam zob . . .« »Čakajte! Boste videli, da boste mogli. Dajte sem! Jo bom omehčala.« Udarila je z jabolkom po nastavljenem kolenu, da je brizgnil mošt. »Je že mehka!« Mati je sklepala roke. »Kakšno bo zdaj krilo? Oh, nesrečni otrok, kako me jeziš!« Anica pa je vsipala jabolka v slamnjačko, se zasmejala, da so se ji zasvetili beli zobki, in rekla: »Kako ste nehvaležni! Zdaj, ko bi lahko pojedli jabolko, pa vzdihujete.« Z močnimi rokami si je djala na glavo težki jerbas in odhitela z dvorišča. Mati je ljubeče gledala za vitkim dekliškim telesom, ki se ni nič krivilo pod težkim jerbasom. »O Bog, kaj bo s tem otrokom?« je pomislila, »19 let je stara, pa je še tako otročja in neugnana. O, pa da bi le vedno takšna ostala. Da bi ji ne bilo treba nikdar jokati in okušati bridkost, ki šibajo nas druge. O Marija, ohrani mi jo tako nedolžno in srečno!« In med tem, ko so njene roke pomivale lonce, je njeno materinsko srce prosilo nebeško Mater pomoči. Anica pa si ni belila glave s takšnimi mislimi. Njene misli so bile kot brezskrbne lastovke, ki švigajo nad belimi cestami in pisanimi polji, nad zelenimi gorami in srebrnimi rekami. Bila je še otrok, odrasel sicei, a po svojem čustvovanju in obnašanju vendar le otrok. Proti njej je privozil kolesar. Bil je pismonoša. Ko jo je zagledal, se je ustavil. »Kaj imate pismo zame? Kdo bi si mislil?« se je začudila Anica, žene svojim sosedam s tem, da šivajo, krpajo, mašijo, ali izdelujejo novo obleko ali perilo za in namesto onih mater, ki zaradi1 velikega števila otrok ne pridejo do tega dela. Te žene pa znajo to delo usmiljenja na tako lep način izvršiti, da nikogar ne užalijo, ampak na sestrski način pomagajo, da te matere niti ne vedo, kdaj jim je bila ta pomoč dana. V mestu obstoja tudi društvo sv. Ane, ki ima skrb za potrebne porodnice. Ta daje za šivanje na razpolago svoje šivalne stroje. Iz Indije. Ogenj krščanske karitas je napolnil katoliške študentke višjih indijskih družin s pogumom, da so kljub indijskemu običaju, ki jim prepoveduje prihajati v javnost, v zadnjih mesecih obšle vse najbolj uboge mestne četrti in so ubogim do-našale telesno in duhovno pomoč. Te mlade, pogumne študentke, v starosti 13 do 18 let, pripadajo dijaški misijonski ligi na višji dekliški šoli, so vse že krščene in iim je prav krščanska ljubezen dala moč, da so premagale indijske predsodke. Največji uspeh tega njihovega početja pa je bil ta, da premnogi odrasli Indijci v zadnjem času z mnogo večjim razumevanjem gledajo krščanstvo in se dogajajo spreobrnjenja prav zaradi takih junaških činov mladih deklet. KROGOV okrog 30 komadov kuhinjskih izdelkov. Razstava se je otvorila na binkoštno nedeljo ob 15 in se zaključila na binkoštni ponedeljek ob 18 z licitacijo nekaterih razstavljenih predmetov v kritje stroškov. Lepa dekoracija, umetna razpredelba; na pročelju razstavnih prostorov velika, krasna slika »Matere božje z Detetom«, nad njo napis »Pod Marijinim varstvom« — je na obiskovalce naredila najugodnejši utis. — Občinstvo si je ogledalo razstavo v obilnem številu, kar je dokaz okrog 500 pod- pisov v spominski knjigi K. Ž. Z., ki je bila zato pripravljena. Učiteljstvo s šolsko mladino je posetilo razstavo in se pohvalno izražalo o uspehih tega dela. Dolgoletna učiteljica na Hajdini spoštovana ga. Ru-dolfova je izrazila veliko veselje nad to razstavo, ker se je pokazalo tu, da so ponesle šolske deklice, sedaj že odrasla dekleta, njene bivše učenke, marsaktj iz šole s seboj v življenje in da njen trud v poučevanju ročnih del v šoli ni bil zastonj. In organizacija pa to delo sedaj nadaljuje z vsestranskim izobraževanjem mladine. Tudi kmetij sko-gospodin j ski tečaji, ki so se pred leti vršili na naši narodni šoli pod vodstvom gdč. učiteljice Pahor, so mnogo pripomogli k temu, zlasti kar tiče kuhinjske izdelke. Sploh pa dekleta pod vplivom organizacije v zimskih mesecih mnogokaj vršijo v ročnem delu in tako skrbijo za lepoto domače hiše. Kar na prvi pogled, ob vstopu v naše kmečke hišice, je opaziti, da so tu doma skrbna in marljiva dekleta, ki svoj prosti čas posvetijo domači hišici, da jo napravijo toplo in ljubko: vsem članom družine. Seveda se znajdejo med našimi dobrimi dekleti takozvane »pisane srake«, — ki jim je gostilna, ples, veseljače-nje sploh ljubše kot lastni interesi. Le žal in tisočkratna škoda, da spoznanje sicer pride prej ali slej, — a navadno prepozno. Za sklep majniškega veselja pa je dekliški diletantsko-pevski zbor priredil izlet v Fram, kjer je v pobudo tamošnji ženski mladini po kratki popoldanski pobožnosti v župni cerkvi sv. Ane v Framu priredil v tamošnji društveni dvorani priprosto akademijo z ljubkim sporedom. Igranje, petje, deklamiranje, govor: »Več verske izobrazbe«, vse je izzvenelo v en klic: »Bodimo zavedne Slovenke, bodimo evharistič-na dekleta!« Po kratkem oprepčilu smo se podale na majhen izlet na bližnji hrib, odkoder smo občudovale lepoto zelenega Pohorja. — Prav lepo se moramo zahvaliti tamkajšnjemu g. župniku Rakunu, da so nam urice v njegovi navzočnosti potekale tako veselo. Z njegovo daleč znano dobrodušnostjo in prijaznostjo nas je zabaval v prosti naravi, kjer nas je opozoril na razna zgodovinska dejstva za dobe naših slovenskih prednikov, ki so tu trpeli še pod turškim jarmom in pod drugimi nasilniki. Zopet nekaj pridobitvenega. Oh, koliko zanimivosti leži krog nas, pa jih ne znamo ali nočemo iskati; ki so nam ne le v zabavo, temveč tudi v pouk in vzpodbudo. 20. junija je pa priredil prireditveni krožek slavnostno akademijo v proslavo sv. Alojzija, krstnega patrona domačega č. g. župnika Skuhala — duševnega vodja naše K. Ž. Z. Med raznimi točkami (bilo jih je 16 po številu), bi se pač najbolj odlikovale sledeče: pozdrav sv. Alojziju, v katerem je desetletna deklica opevala čednosti sv. Aojzija in ga prosila v imenu svojih sovrstnic, naj jim izprosi vsem »večno lepoto in večno mladost«. Mladenke so izvajale bajeslovno igrico »V kraljestvu rož«. Dekliški pevski zbor pa spevoigro »Na izletu«. Dekleta so vprizorila igro »Angelček varuh moj« v treh dejanjih. Igra je socialnega značaja in jo je spisal domači g. župnik. Pri jutranji sv. maši, zjutraj tega dne pa so dekleta na pobudo predsedstva Zveze v obilnem številu pri- Razstava ženskih ročnih del na Hajdini Razstava ob koncu gospodinjskega tečaja na Breznici stopile k sv. zakramentom, ter darovale za svojega dušnega pastirja sv. obhajilo kot duhovni šopek za njegov god. Vsa s Cerkvijo čuteča dekleta in nekaj žen so se'odzvale vabilu, ter pri obhajilni mizi prosile Večnega duhovnika za blagoslov, ki ga naj bogato razlije na zvestega služabnika Cerkve božje! V teku so zopet priprave za druge enake prireditve. Sestanki in še kak izlet za to ali ono skupino in tako bo zopet čas naglo potekal ; znašle se bomo v zimskih mesecih, ko bo še več časa na razpolago in tako tako lepše prilike za temeljito poglabljanje v izobraževalnem delu. Boga, moramo zahvaliti za dosežene lepe uspehe! Dalje pa moramo uspehe pripisovati vztrajnosti vodilnih moči, še posebej pa pozdraviti moč naše skupnosti. Ako ne bi vztrajale, ne bi dosegle. Zaupati moramo cenj. čitateljstvu »Vigredi«, da imamo huda nasprotstva, da niso gladke naše poti. Toda me vemo; plemenitejše so ideje, za ktere se borimo, tem hujše doživljamo odpore! Zato naj vedo vsi, da ne bomo odnehale niti za las! V svojih programih, kar se tiče krščanske omike bomo še doslednejše. Ne strašimo se ne groženj, ne podpihovanj, nobenih hujskarij— temveč me gremo ponosno naprej za praporom krščanske kulture, ki ga nosimo v srcu in ga častimo doma ter v javnosti. Naš prapor je Križ — znamenje zmage! Zato tudi naše skupnosti ne bodo zrahljale še tako pretkane laži »prijateljev organizacije« iz nasprotnih taborov. Kdor je resnični prijatelj organizacijskega pokreta, je vsak z nami — zakrinkanih obrazov pa nočemo mi! Križ je naše bandero! Zato brez oklevanja in strahu kličemo: Krščanska ženska zveza naj živi! GREZNICA NA GORENJSKEM V Vigredi najbrž še niste brali nikakega glasu z Breznice in skoro bi mislili, da je pri nas doma sama zaspanost. In vendar stremimo tudi brezniška dekleta po zdravi slovenski in katoliški prosveti. Že od nekdaj smo rade sodelovale pri delu v našem Prosvetnem društvu, ki je obhajalo predlansko leto že tridesetletnico obstoja. Pred dvema letoma, po zopetni vpostavitvi društva, smo si ustvarile tudi svoj dekliški krožek, v katerem se prav pridno zbiramo posebno v zimskem času v kar lepem številu, saj nas je bilo časih do šestdeset. Letošnjo sezono nas je bilo sicer manj, pa smo toliko bolj stanovitne in trdne. Nekatere so nas zapustile, ker nimajo smisla za dekliško skupnost, so ali preveč zamerljive ali pa toliko prevzetne, da se jim par let mlajša tovarišica zdi premajhna za njihovo družbo. Veje, ki nimajo življenskega soka, tudi od krepkega drevesa odletajo. Sestanki so prav zanimivi. Resne stvari: se lepo prepletajo z veselimi. Najprej beremo kratek odlomek iz svetega pisma in poslušamo malo razlage, da spoznavamo iz knjige vseh knjig najglobljo modrost za življenje. Nato obravnavamo v predavanjih stvari, ki se nanašajo na izobrazbo in vzgojo slovenskega vernega dekleta. Vmes si zapojemo lepo narodno pesem in marsika- > tero uganemo za smeh in zabavo. Rade se zbiramo tudi drugače v veselo dekliško družbo, ker se zavedamo, da tista, ki hodi sama svoja pota in se ogiblje poštene druž- be tovarišic, ne more ostati dolgo dobra v sedanjih čudnih časih ... — Letos se nam je zahotelo, da bi spet imele svoj gospodinjski tečaj. Zbralo se nas je sicer samo dvanajst, ker je že mnogo deklet, ki so starejše take tečaje obiskovale, nekaj pa tudi zato, ker se nekatere težko odtrgajo od vsakdanjih opravil, bodisi, da hodijo delat v tovarne ali so privezane na domače delo. Veliko več bi jih prišlo, če bi se tečaj vršil popoldne ali zvečer, namesto celodnevno, kar pa ni bilo mogoče. Tečaj smo začele 21. januarja in ga je vodila gdč. Frana Žitko. Vsak dan smo ob osmih prihajale v prostore našega Prosvetnega doma in se vadile teoretično in praktično do petih popoldne v predmetih, ki so potrebni za skrbno gospodinjo in dobro vzgojiteljico in mater. Največje breme pri pouku je nosila voditeljica sama. V zdravstvu je prišla v pomoč ga. dr. J. Žitko iz Ljubljane, računanja in lepe pesmi nas je učil g. šol. upravitelj Clemente, šivanja nas je učila M. Dolžanova, o krščanskem vzgojeslov-ju pa nam je pripovedoval društveni duhovni vodja, preč. g. Strancar. Na »debeli četrtek« smo v krožku priredile zabavni večer z igro in petjem, z veselim smehom in sladkim pecivom. Pred veliko nočjo smo tečajnice vprizorile Majdičev odramo1: »Po trnju do cvetja« iz letošnje »Vigredi«, ki smo jo tudi ponovile. Po dvanajstih tednih dela in učenja smo tečaj zaključile z lepo razstavo, ki je bila na Markovo nedeljo. Ta je nad vse presenetila občinstvo, ki kar verjeti ni moglo, da se da v tako kratkem času doseči tako lepe uspehe. Tu si lahko videl vsakovrstna ženska ročna dela: od zatrpanih nogavic do nove obleke in lepo vezenih namiznih prtov, od domačih žgancev in zelja do raznega peciva, ki mu še imena nisi vedel. Razstavo je obiskalo veliko število ljudii, ki je niso samo hvalili, ampak tudi še pred zaključkom pokupili razstavljene »sladkosti«. Tečajnice so priredile ta dan tudi poslovilni večer, na katerega so povabile svoje mamice in dobrotnike tečaja. Večer je minil ob prijetnem kramljanju in posebno nam bodo ostale v spominu besede o velikem pomenu dobre matere in skrbne gospodinje v družini in za človeško družbo. Zahvalo smo dolžne posebno gdč. Fr. Žitkovi, ki je tako vestno vršila svojo dolžnost. Znala je dekleta pripravljati s silno potrpežljivostjo in materinsko ljubeznijo na njihov življenjski poklic. Tudi vsem ostalim predavateljem in dobrotnikom najlepši: Bog plačaj! Končno čutimo dolžnost, da se zahvalimo Kršč. ženski zvezi, ki nam je tečaj Tečajnice gospodinjskega tečaja na Breznici. omogočila. Tudi zanaprej bomo le pri njej iskali voditeljic za gospodinjske tečaje, ki nas tako skrbno uče ne samo gospodinjskih poslov, ampak nas uče tudi v duhu prave ljubezni do slovenske domovine in odločnega ter živega verskega prepričanja in udejstvovanja. /. V.: V DOMU DEVICE MOGOČNE »Od 10. do 14. julija so zaprte duhovne vaje za meščanske gospe!« To je bil klic, ki je vabil in vabil ... Pa kako naj grem? — Otroci in mož in dom, pa počitnice so, saj imam duhovnih vaj doma več kot dovolj ! Joj, če bi hotela iskati vzrokov, bi jih nikdar ne zmanjkalo in vsi so tehtni in vsi držijo! Pa sem zopet in zopet slišala besede: »Imej me za izgovorjenega!« Na vse ugovore vedno isti odgovor, tako krut in težak: »Imej me za izgovorjenega!« In že sem videla, kako se zapirajo vrata v že-nitovanjsko dvorano. Ali ste že videle muho, ki se je vjela pajku v mrežo? Ivo je srečno pretrgala eno nit, se je zamotala v deset drugih. Prav tako se je meni godilo. Kako .naj se odtrgam? Pa sem uporabila stari, a še vedno veljavni recept macedon-skega kralja Aleksandra z gordijskiim vozlom. Samo presekati je treba vse, to je edina pot! Ko sem bila tako daleč, je bilo treba za štiri dni oskrbeti dom. Kaj bodo jedli, kdo bo kuhal, kdo nosil vodo, kdo pripravljal mizo itd. itd.? Vse smo srečno določili, še zapisali, kar je bilo treba. Izbrali smo zvezdico, kjer se bodo zvečer srečavale naše misli in že je prišel čas odhoda. Vsi so me spremili, kot se spodobi, in smo po poti še enkrat vse prerešetali. Že se je bližal vlak; pa sem morala še odgovarjati: »Ja. mama, ali dam prej čebulo ali prej moko na mast?« To je bila skrb mlade kuharice. »Ali dve ali tri hruške za malico?« je skrbelo bodočo gospodinjo. »Kje je recept za odcedek, če bomo nabrali jagod?« Joj, saj res, tisti novi nemški recept, ki sem ga hotela preizkusiti, pa ga še nisem prevedla! Povedala sem naslov. »Slovar pa tako imate!« Malo obupano so gledale moje mlade kuharice, pa v njihovo čast moram povedati, da so res »po nemško« kuhale in je odcedek prav izvrsten. Že je zapiskal vlak. Mahali so i,n klicali vse križem in so izginili za ovinkom. Na poti s kolodvora me je čudno pretresel skromen pogreb uglednega moža, ki je brez svoje krivde zgubil premoženje. Če bi bil umrl pred svojo nesrečo, bi se bilo vse trlo ljudi in zastave in društva in pevci bi bili tekmovali, kdo se bo bolj postavil. Pa so ga spremili samo sorodniki in ožji znanci in dve zastavi sta šli kar vštric, ker ni bilo nikogar za njima. O, svet in tvoja slava! Ko sem pogledala še v stanovanje, sem dobila pismo o smrti pred meseci še cvetočega mladeniča. Memento mori! Izginili so veseli obrazi otrok in resno sem stopila proti Lichtenthurnu. V veži Doma je kip božjega Zveličarja, ki z razprostrtimi rokami in z žarečim srcem kliče in vabi in čaka na vsako, da bi že skoraj prišla, da bi pustila doma Marto in bi bila za tri dni samo Marija. In od tisočev slovenskih Mart, ki se trudijo in pehajo in strežejo, jih je prišlo 16. Ali vse druge niso slišale klica? Velike reklame skromne sestre res niscv delale, a več sto vabil je bilo le raznešenih in skromne notice v listih tudi niso mogle vse prezreti. »Imej me za izgovorjenega!« In gospodar jih je izključil in poklical druge . . . Nekaj čudovitega sem doživela poleg vsega drugega: Imela sem prvič v življenju čisto sama svojo sobico! Ali veste, kaj se to pravi? Tudi jaz nisem vedela, dokler nisem poskusila. Saj za vedno ne vem, kako bi bilo, ko sem tako navajena na večni živžav, ali v teh dneh je bilo čudovito. In kadar mi bo prav težko, pa bom dobre sestre prosila, če smem malo v svojo sobico, da še enkrat v duhu preživim te dneve. Ne vem, kako bi prav povedala, kako je bilo! To so tista najtajnejša doživetja duše z Bogom, o katerih pravi evangelist sveti Janez, da oko ni videlo in uho ni slišalo. Samo eno bi povedala. Bog je velikodušen in če smo mu v dar prinesle pretrgane vezi na dom, nas je on za ta čas sprejel prav na svoje srce in nas držal na njem do konca. Če je katera hiša sončni grad, je to Dom Device mogočne v pravem in prenesenem pomenu. Tako svetlo in čisto je vsepovsod. Potem pa tiha in nežna skrb sester, ki so nam stregle in nas razvajale, da bi bile skoraj pozabile, po kaj smo prišle, če bi ne bilo vse tako smotrno urejeno v en sam namen, »v počitnice duš«, kakor je tako lepo povedal prevzvišeni gospod knezoškof ob otvoritvi. \ knjižnici za duhovno branje sem našla prečudno- knjigo. Vsakdanje življenje nazareške družine. Jezus, Marija in Jožef brez čudežev in angelcev, kako so živeli svoje skromno življenje. Kako se je Jezu-šček učil hoditi in govoriti, on, ki vse ve in vse zrn! Kako je Marija ljubeče delala zanj in za Jožefa, šivala, pral a in stregla! Kako je Jožef skrbel za oba, če sta včasih pozabila na vse in se malo sprehodila v nebeških višavah! Koliko dragocenih naukov za nas uboge Marte! Pa so nam dobre sestre rekle, da smemo priti po knjige, kadar v Domu ne bo duhovnih vaj. Če katera res ne more presekati gordijskega vozla, naj si gre po katero teh dragocenih knjig: Tudi to je nekaj in tudi to ji bo Bog poplačal, da ji ne bo veljal izgovor: »Imej me za izgovorjenega!« Prehitro je bilo konec in je prišlo slovo. Kar težko nam je bilo, čeprav je vsako s tisoč vezmi vleklo domov. Postale smo si zares sestre v teh dneh, dasi smo strogo držale disciplino in se pridno vadile v molčanju. Pri zadnjem zajtrku smo si pa vse povedale, in kaj se to pravi po treh dneh molčanja, ne bom dolgo razlagala. Še enkrat smo obšle vse prostore v hiši in na vrtu, prav kakor šolarice po maturi. Še v kapelo smo šle po slovo, pa je sestra za-kristanka že pospravljala, — Najsvetejše so bili že odnesli. Samo Marijo smo še počastile in se ji za vse zahvalile. V veži se pa nismo mogle odtrgati od Jezusa z razprostrtimi rokami in z žarečim srcem, ki je bil danes tako vesel in je še zrl . za nami, ko smo odhajale po vrtu in se še in še ozirale vse vesele in razigrane. In potem doma! Kar zasulo me je in nisem vedela, ali naj poslušam, ali pripovedujem. ali hvalim pa malo tudi grajam. Pa sem delila »odpustke«, svetinjice Brezmadežne, in smo iskali pisanih trakov, da jih navežemo, da se ne izgube in ne zamenjajo. »Vidiš, Metka, mama ima pa »šajn«, okrog in okrog glave,« zaslišim pogovor najmlajših in že se starejši hihitajo. »Saj si ti rekla, da ga bo imela,« se brani mala in že ji gre na jok. Pa jih kar hitro potolažim in že je spet povsod sam sonček. Ampak ta »šajn«! Mala ga hoče vedno videti, kadar mi veter razmrši lase in včasih me malo zbode. Kje je žar in ogenj tistih dni? Ali se ni že ves osul v tistih neštetih malih skrbeh, ki nas uboge Marte bolj mučijo kot velike, da popolnoma pozabimo na Marijo pri nogah Gospodovih in njen boljši del. A hrepenenje je ostalo, ki nas bo še in še zvabilo v Dom Device mogočne, in upamo, da bo naše število raslo in bomo prihodnjič do zadnjega kotička napolnile njen sončni grad, čeprav potem ne bom mogla imeti več sama svoje sobice! ŽRTEV MATERINSTVA Vzorni materi in ženi t Francki Pestiček v spomin. Komaj petindvajset pomladi je včaka-la ... Ni ji bilo dano, da bi preživela no- vo pomlad. Življenje je dala otročičku sinčku. A to vzvišeno daritev je plačala s svojim mladim življenjem, ki je obetalo toliko. Francka! Nisi li pomislila, da zapuščaš moža, s katerim si živela komaj dve leti v srečnem zakonu! Sigurno so bile Tvoje misli pri njem. ko si zapustila to solzno dolino. Bog, katerega si v življenju ljubila, je hotel tako, bila je njegova volja. In Silvica? Ali si pomislila, da s tem, ko zapuščaš za vedno moža in svojo Sil-vico, katera zaman kliče: Mamica! raniš globoko? Pomislila si! Težko si pustila svojo hčerkico, ki si jo tako ljubila, kakor zna ljubiti samo mati---! In Brankec, za katerega si dala svoje dragoceno življenje? Nikoli ne bo poznal svoje mamice, nikoli ne bo občutil materine ljubezni, ki je tako globoka, brezmejna --! Vse to si vedela, ko si nas zapuščala. Dolgo si se borila proti koščeni ženi, a bela žena je bila močnejša. Vemo in prepričani smo vsi. da so bile Tvoje poslednje misli pri Tvojem možu, pri Tvojih otrocih, ki bosta imela v bodoče v ateku tudi mamico! Toda ne samo pri Tvojih, tudi pri Bogu so bile Tvoje misli, ko si zapuščala cvetočo pomlad, ki je bila v naši lepi domovini. Pri Njem, kjer si iskala tolažbe preje, si jo iskala tudi takrat, ko si odhajala po plačilo —• —■ — Ne samo svoje si zapustila v globoki žalosti. Tudi drugi, ki so Te poznali in spoštovali, so bili presunjeni, ko so zvedeli, da si odšla za vedno. Vsak, ki Te je poznal, Te je cenil! Vsi so vedeli, da imaš v sebi nekaj, kar Ti je dalo le prijatelje! Sovražnikov nisi imela! Ljubezen si sejala, ljubezen si žela! Že v mladih, otroških letih so ti vcepili ljubezen do Boga in ta ljubezen je vedno gorela v Tvoji duši. Bila si tudi zvesta naročnica »Vigredi«. In vemo, da si v njej našla mnogo, kar Te je napravilo za našo ljubljenko! Francka! Ni Te več med nami! A mi še vedno mislimo na Te! Ne bodemo Te pozabili! Francka! Pomladi ni več pri nas! Odšla je, kakor si odšla Ti. A tam, kjer si, je večna pomlad. Od tam misliš na nas! Francka! Počivaj v miru! Naj Ti bo slovenska zemlja lahka! MISIJONSKA RAZSTAVA NA VELESEJMU Misijonsko gibanje se pri Slovencih stalno razvija in misijonsko zanimanje razveseljivo raste. Dokaz temu so med drugim razne misijonske razstave, ki so zelo zanimive, poučne in vzgojne. Vsi se še spominjamo krasno uspelega letošnjega misijonskega tedna v Grobljah 13.—20. junija. Tudi na ljubljanskem ve-lesejmu je bilo v prejšnjih letih že par posrečenih misijonskih razstav. Vrhovno tajništvo »Misijonske zveze za Jugoslavijo« je dalo pobudo, naj bi se tudi na letošnjem jesenskem velesejmu v Ljubljani (1.—12. septembra) priredila velika misijonska razstava za vse misijonske prijatelje. Letos naj bi prišla na vrsto -»Indija«, kjer delujejo naši jezuitski misijonarji, ki imajo svojo misijonsko pokrajino »Bengalski misijon«. Ta razstava bo za Ljubljano nekaj novega in izvirnega, ker bo misijonsko delo naših misijonarjev prikazano v plastičnih modelih, čisto po naravi in življenju. Vso razstavo aranžira naš misijonar O. Anton Vizjak D. J., ki je bil sam v Indiji in torej pozna vse okolščine po lastnih doživetjih. Nešteto pridnih rok se giblje in izdeluje podrobnosti po natančnih načrtih, tako da bo razstava tudi umetniško in po> vrednosti na višku. Na razstavi bodo tudi 3 novi branasti zvonovi, ki jih po razstavi pošljemo kot slovenski dar našim misijonarjem v Indijo. Namenjeni so za misijonsko postajo Raga-pur blizu Kalkute, kjer deluje misijonar-Ljubljančan O. Stanko Poderžaj D. J. Veliki zvon (glas C, 235 kg posvečen sv. Jo-žeuf) so darovali razni dobrotniki po Sloveniji, srednji zvon (glas D, 175 kg, posvečen sv. Frančišku Ksav.) so poklonili slovenski bogoslovci, mali zvon (glas E, 115 kg, posvečen našemu svetniškemu škofu-misijonarju Frid. Baragu) pa je podaril neimenovani slovenski duhovnik. Na tej indijski razstavi bo mnogo priložnosti, da se podrobneje seznanimo z deželo, ki je po božji Previdnosti izročena v skrb nam Slovencem in katere napredek je odvisen v mnogočem od našega sodelovanja. Zato toplo vabimo vse misijonske prijatelje, da obiščejo to razstavo bodisi posamezno ali v skupinah, posebno razne organizacije, šole, društva, zavode itd. Vsa vprašanja in naznanila naslovite na naslov: Bengalski misijon D. J.. Ljubljana, Zrinjskega cesta 9. Obiščite vsi veliko misijonsko razstavo INDIJA IN NAŠI MISIJONARJI v Ljubljani na velesejmu 1.-—12. septembra 1937 v posebnem paviljonu »G«. II let delujejo naši jezuitski misijonarji v Indiji. Bengalija je postala naša prva domača misijonska pokrajina. Naši misijonarji nam hočejo pokazati nekaj sadov svojega dela. mi pa se hočemo podrobneje seznaniti z deželo, ki je naši skrbi izročena. V ta namen bo služila ta prva specielna misijonska razstava. Razstava bo zelo zanimiva, poučna in vzgojna. Razdeljena bo na več oddelkov, ki bodo v plastičnih modelih prikazovali deželo in delo naših misijonarjev. Poleg drugih zanimivosti bomo tu videli: I. Svetovni položaj Indije in našega mi-sijona. — 11. Postojanke vseli naših misijonarjev v Indiji. — III. Naša osrednja misijonska postaja Bošonti. — Velik model v velikosti 1 : 100 s staro in novo misijonsko hišo, šolo, domom za katehiste. rižno zadrugo, gospodarskimi poslopji, pokrajino, pristaniščem in celo okolico. Videli bomo veliko delo, ki so ga naši misijonarji izvršili v par letih. — IV. Palača Zimen-darja in bengalski trg (1 : 10). — Razkošna. dragocena stavba indijskega velika-ša z vrtom, raznimi dvori in stavbami. Zraven tega pestro življenje na bengalskem trgu: razni fakirji. trgovci, kmetje, obrtniki, stražniki, ljudstvo, pristanišče z ladjami, ribiči, nosači itd. — V. Bengalsko naselje (1 : 5J. — Življenje na bengalski vasi s hišo, hlevom, kuhinjo, dvoriščem, hambarjem itd. Tropska pokrajina s palmami. sadeži in pridelki. Polje, poljsko orodje, delo na polju itd. — VI. Bengalska hiša v naravni velikosti. — Pogled v življenje in delo naših Bengalcev. Zunanjost in notranjost njihovega doma. oprema, orodje in potrebščine. Ljudje v pristni noši in naravni velikosti. — VIL Indijska džungla (po naravi). — Prekrasne skupine indijskih živali: krokodili, kače, opice, plazilci, metulji in hrošči, vodne živali, ptice, zveri, med njimi prekrasni 3.20 m dolg tiger z demonskim pogledom, ki napada bivola, kača-velikanka piton, ki davi svoj plen itd. — VIII. Galerija slik. — Veliki portreti vseh naših misijonarjev. Prizori iz njihovega življenja. Pristna indijska slikarska umetnost. Indijske stavbe in pokrajine. Ljudje in noše. — IX. Indijska mitologija in kultura. — Slike in kipi božanstev, junakov in pravljic in legend. Bogo-služni in čarovniški predmeti raznih verstev in pokrajin. Nakit, umetni ročni izdelki. pletenine, orožje, potrebščine za lov itd. Domača umetnost iz Bengalije, 'Četa Nag-pura. Kašmira. Tibeta itd. — X. Prizori iz misijonskega življenja. — Kako katehist poučuje vernike. Kako misijonar krščuje. Kako misijonski brat zdravi bolnike. Kako misijonska sestra deluje v šoli in sirotišču. — XI. Sv. Frančišek Ksaverski. — Krasen orizor v naravni velikosti, kako umira nai-večji apostol Indije na otoku Sancianu in gleda v ozadju obrise in simbole Indije, Kitajske in Japonske. Vsa skupina razsvetljena in izražujoča vodilno idejo razstave. — XII. Slovenski zvonovi za Ragapur. — Razstavljeni bodo tudi naši darovi, predvsem novi zvonovi, ki bodo' po razstavi šli v Indijo. Na razstavi bodo zvonili. Zraven tega bomo slišali bengalske pesmi na gramofonskih ploščah, pili bomo pravi indijski čaj, zidali novo misijonsko cerkvico itd. Na razstavi bo tudi velik Misijonski bazar, kjer bo lahko vsak kupil kak mal spominek, pa tudi dragocena ročna dela, vezenine, domače potrebščine itd., vse v korist naših misijonarjev. Zaradi visokih nabavnih stroškov in velike vrednosti razstave smo prisiljeni določiti za misijonsko razstavo posebno vstopnino, ki pa bo tako neznatna, da jo bo zmogel vsakdo: za odrasle 2 din, za otroke 1 din. Za vožnjo v Ljubljano se poslužite polovičnih vozovnic na velesejm ali nedeljskih povratnih listkov. Organizirane skupine imajo tudi pri vstopu na velesejem poseben popust. Agitirajte za velik obisk! Vsi misijonski prijatelji na veselo svidenje! ŽENA V DOMU GOSPODINJA V SEPTEMBRU Konec je počitnic in otroci so se vrnili iz raznih kolonij, s taboren j in letovanj zagoreli, polni moči in zdravja, da bodo mogli zopet 10 mesecev drgniti šolske klopi in z večjim ali manjšim uspehom napredovati v znanosti. Naloga gospodinje je. da skrbi zato, da lica ne bodo prehitro zbledela, da se zdrava drža ne bo prehitro vklo-nila. da nervoznost ne bo prehitro pregnala veselega razpoloženja. Trg je bogato založen z dobrim, cenenim domačim sadjem, ki ga bomo otrokom nudili, kolikor le zmore naš mošnjiček. To je najboljše nadomestilo za sonce in gibanje v počitnicah. Sezimo včasih tudi po dražjem sadju, po grozdju in breskvah, videle boste žareče oči in srečen nasmeh, ki bo še vam vsaj za hip pregnal težke skrbi. Res je september hud mesec, kjer je v družini več šoloobveznih otrok, ko je treba plačati šolnino, kupiti knjige in zvezke in svinčnike in papir in kaj vem še vse, pa bolje storiš, da se malo zadolžiš, če že ne gre drugače, kot da bi skušala kaj prihraniti pri hrani otrok. Ves uspeh počitnic bi bil s tem uničen. Slišala sem že, kako je mati v maju vsa obupana vzkliknila: »Sedaj se pa zopet začenja sadje in stroški brez konca in kraja!« mesto da bi; hvalila Boga, da jim more prav tedaj, ko so najbolj potrebni, nuditi nenadomestljivo hrano. Sadje ni samo pri-boljšek. sadje je hrana in sicer predrago-cena hrana, da bi jo smeli odtrgovati zlasti otrokom. Iz lastne izkušnje vem. da so bili otroci tisto zimo bolj zdravi, ko so imeli več jabolk. V mesecih, ko je sadje, ni treba otrokom nobenih slaščic in če ga jim daš. boš opazila, da gre tudi kruha mnogo manj. Sadje nudimo zdravim otrokom vedno sveže. Le v bolezni in kadar svežega ni, dajmo tudi kuhanega ali kompot. Zato smo že mesece vkuhavale in pripravljale razne sadne konzerve in zdaj, ko se sezona svežega sadja bliža ko^ncu, še preglejmo, kaj manjka, in napolnimo prav vse kozarce, kar jih imamo. Za na kruh otrokom bomo skuhale še češpljevec ali povidel, pekmez pravijo na našem jugu in ga mnogo skuhajo. Boljši pa bo, če ga skuhaš sama. Paradižniki letos niso prav dozoreli, mnogo je ostalo zelenih, tudi iz teh skuhaš okusno marmelado in kompot ali jih pa vložiš v kisu in rabiš potem za omake. Brusnic je že cele košare in če le zmoreš. pripravi tudi te. Potem pa še kutine in kutinov sir in žele. Kutinov kompot je zlasti pri gospodih priljubljen in o božičo boš razveselila brata in moža z njim. Mnogo še sama veš iz lastnih izkušenj in Vigred ti bo hvaležna, če ji kaj novega sporočiš. ZA JESENSKI ČAS Češpljevec ali povidel. Ker se češpljevec zelo dolgo kuha in tudi ukuha. ga pripravi več naenkrat. Razpolovljene češplje brez peška kuhaj v dobro pološčeni posodi med večkratnim mešanjem 3 ure. Potem dodaj sesekljane limonove lupine, cimeta, klinč-kov in ingverja in kuhaj še 3 ure. Ves čas pazii, da se ti ne pripali. Če pa čutiš, da se drži na dnu posode, ga pretresi v drugo. Ni treba, da kuhaš zdržema. Še prej se ti zgosti, če se vmes enkrat ali dvakrat ohladi. Če je češpljevec pravilno skuhan, je popolnoma črn in še vroč tako gost. da se da mazati. Vročega napolni v kozarce ali prstene lonce in pazi, da ne bo vmes kakih lukenj, kjer bi ostal zrak in pozneje povzročil kipenje. Polne posode postavi v pečico, da se naredi kožica in jih potem dobro zaveži. Če češpljevec rabiš za nadev pri sadnem pecivu, mu pred uporabo primešaj po okusu sladkorja in ruma. Zeleni paradižniki kot kompot. Zelene paradižnike zreži na dva ali štiri dele, otre-bi peške in skuhaj v vreli vodi do mehkega. Na 1 kg kuhanih paradižnikov zavri 60 dkg sladkorja s ^ 1 vode in vlij čez odcejene paradižnike. Drugi dan kuhaj paradižnike pol ure v tem sladkorju in jih potem pusti dva dni. Nato sok odcedi, dodaj precej limonove lupinice in ga kuhaj, da se potegne. če primeš kapljico med prsti. Prilij žlico ruma, stresi v paradižnike sok, jih prepolji in pusti četrt ure na kraju štedil- nika. Napolni potem kompot v ko/.arr,'?, daj na vrh v rumu namočen pergamentni papir in zaveži ali pa napolni kompot v patentne kozarce in steriliziraj 20 minut pri 80° C. Marmelada iz zelenih paradižnikov. Skuhaj 3 kg zelenih paradižnikov v lastnem soku ali v sopari do mehkega in jih pretlači skozi sito. Kuhaj l1/^ kg sladkorja, da postane gost in bel, dodaj pretlačene paradižnike in sok 3 limon in kuhaj dalje, da se zgosti kot vsaka druga marmelada. Okisani zeleni paradižniki. Oprane in obrisane zelene paradižnike polij s slano vodo — 10 dkg soli na liter vode — in pusti čez noč. Potem jih s koprom, pehtra-nom, lorberjevimi listi in zeleno papriko naloži tesno v primerne posode, zalij s slanico, obteži in postavi na topel prostor, da vro. Ko se nehajo dvigati mehurčki in so dovolj skisani, jih z dišavami vred napolni v kozarce in zaveži. Lahko pa paradižnike konzerviraš s kisom kakor fižol. Kutinov kompot in žele. 3 kg lepih zdravih kutinj olupi, zreži na 6 do 8 delov in devaj v nekoliko okisano vodo, da ne po-rjave. Tudi lupine in peščišča ne smejo porjaveti, ker jih boš rabila za žele, zato vse čiste odpadke zmešaj s sokom 1 limone in v dobro pološčeni posodi pokrite postavi vstran. Ko si pripravila vse kutine, jih skuhaj v lVs 1 vode in soku 1 limone, da postanejo prozorne. Potem jih daj v mrzlo vodo, da se ohlade in dobro odtečene naloži v kozarce. Kuhaj 10 minut 75 dkg sladkorja in liter vode in ohlajenega vlij čez kutine, da stoji pol cm čez. Kozarce zapri ali zaveži in kuhaj v sopari 15 minut. Kutinov žele. Lupine in peščišča, ki si jih shranila, skuhaj v vodi, kjer si kuhala kutine, in precedi sok skozi moker platnen prtič. Na 1 1 soka kuhaj 1 kg sladkorja politega s tremi osminkami litra vode. da od-lete pene. če pomočiš vanj zavito žlico ali vilice. Potem med mešanjem prilij sok in kuhaj dalje, da sfe napravi kožica, če daš kapljico na mrzel krožnik. Žele vlij še vroč v kozarce in popolnoma ohlajene zaveži. Zelena. Zdaj je zelena najlepša in ker je tudi zelo zdrava, jo boš večkrat pripravila svoji družini. Če zeleno kupuješ, jo stisni, da boš videla, če ni puhla. Najpri-prosteje pripraviš zeleno, če jo skrbno očistiš s krtačo, skuhaš v slani vodi, olupiš, zrežeš ina rezine, pokapaš z limonovim sokom in zabeliš s presnim maslom. Poleg serviraj paradižnikovo omako. Če komu duh zelene ne prija, naj kuha olupljeno, kar duh znatno omili, zgubi se pa mnogo dragocenih snovi. Ocvrta zelena s paradižniki. Skuhaj zeleno kakor zgoraj. Povaljaj rezine v oso-ljenem in opopranem jajcu in drobtinah in lepo rumeno ocvri. Velike paradižnike prereži počez, jih s prerezano stranjo pomoči v moko, potresi s soljo in poprom in daj z isto stranjo na mast. Potem jih obrni, speci še na drugi strani. Medtem precvri v presnem maslu na kolesca zreza-1M0 čebulo in zalij z žlico vina. V sredo sklede ali pladnja daj ocvrto zeleno, okoli pa naloži pečene paradižnike in čebulo. Če daš poleg še posajena ali zgubljena jajca. imaš imenitno večerjo. Nadevana zelena. 5 velikih zelen olupi, izdolbi in napolni s sledečim nadevom: zmešaj 1/4 kg sfaširanega, telečjega ali svinjskega mesa, žličico sardelne paste, namočeno in ožeto žemljo, 1 jajce in kar si prej izdolbla. Pokrovček, ki si ga odrezala. pritrdi z zobotrebcem, zloži zelene v kožico, polij s presnim maslom in praži nekaj časa, potem zalij z juho ali z vodo in sokom od pečenke in kuhaj do mehkega. Serviraj s krompirjevim pirejem. Paradižnikovi cmoki z rižem. Skuhaj kg riža v slani vodi in pusti, da se ohladi. Poltrdo skuhaj 5 jajc, jih povaljaj v naribanem bohinjskem siru in daj v paradižnike, ki si jih prerezala čez pol in izdolbla. Ohlajeni riž zmešaj s celim jajcem in obdaj z njim paradižnike, da dobiš velike cmoke. Povaljaj jih v drobtinah in ocvri. Serviraj jih s paradižnikovo omako, za katero porabi, kar si izdolbla. Breskvina bovla 6—8 lepih breskev olupi, zreži na koščke in polij v loncu za bovlo, lahko tudi jušniku s šestnajstinko litra konjaka ali pomarančnega likerja. Medtem kuhaj 5 minut !/4 kg sladkorja, 1/jt 1 vode in 3 bre-skvina jederca ter vlij mrzlo čez breskviine kocke. Preden postrežeš, dolij še 1 1 lahkega belega vina. Bovla naj se hladi na ledu ali vsaj v mrzli vodi. Paradižnikova mezga Dobro zrele paradižnike osnaži, odstrani, kar je gnilega, in jih zreži na kolesca. Nalagaj jih v prsten lonec plast za plastjo in vsako dobro posoli. Pokrij s primerno deščico in obteži. Čez 3—4 dni odcedi, pretlači skozi sito in vlij na prt, privezan na noge narobe obrnjenega stola. Tukaj naj se odceja 12 ur, da odteče vsa voda in ostane le gosta mezga. Potem jo napolni v majhne kozarce, potresi s salicilom in za-veži. Bučna marmelada Poljubno veliko navadno jedilno ali rumeno bučo olupi, otrebi in zmelji na mesnem stroju. Dodaj na vsak kg buče sok cele limone in 60 dkg sladkorja in kuhaj, da je dovolj gosto, kakor je natančno popisano v zadnji številki. Potem primešaj za noževo konico vanilijevega sladkorja in 2 žlici ruma, napolni v kozarce in zaveži. Osoljen fižol Kadar je veliko stročjega fižola, ga lahko s soljo kisaš kakor zelje. Fižol otrebi in nekaj ur namakaj v čisti vodi. Potem ga nalagaj v sodček ali prsten lonec plast za plastjo s soljo. Za iOkg fižola rabiš 1 kg soli. Fižol dobro tlači, da stopi slanica čez. Pokrij ga s čisto krpo, inato s primerno desko in obteži s kamnom. Ko se prične delati smetana, jo posnemi, krpo, desko in kamen očisti in po potrebi dolij slanice. Če fižol rabiš, ga ne peri, da se ne zgubi dragocena mlečna kislina. ALI SE MORA GOSPODINJA MUČITI? Koliko olajšav ima danes gospodinja na deželi in v mestu: šivalne stroje v hiši. štedilnike v kuhinji, samo v pralnici je ostalo vse pri starem: priprave za menca-nje perila. Ali se najde za to delo in trud opravičilo? Ne! Gospodinjam ni treba danes več tožiti, cla jih boli križ in da imajo razpokane in nabreknjene roke. Odkar imajo pralno sredstvo — SCHICHTOV RADION — nima gospodinja več truda polnega dela, perilo pa ostane lepo in trpi dalj časa. NEKAJ NASVETOV Če delaš jabolčni zvitek iz vlečenega testa, že surovega nareži na primerne koščke in naloži tesno drugega ob drugem na pe-kačo. Koščki so tako mnogo lepši in če ni na pekači nič praznega prostora, pravtako sočni kot nerazrezani, ker vpijejo ves sok, ki se morda izcedi. Če so pustni krapi polnjeni z marmelado, so večkrat pretežki in nimajo značilnega belega roba. Temu odpomoreš, če cvreš prazne, potem pa napraviš s škarjami majhno zarezo in z brizgalno ali z odrezanim škrnicljem vbrizgaš marmelado. Male zareze ne bo nihče zapazil, krapi bodo pa lahki in lepi. Če dobi presno maslo slab okus, ga moreš izdatno zboljšati, če ga spereš v sveži vodi. ki si ji dodala žličico sode bikarbone, in pregneteš s svežim mlekom. Rozine pri raznem pecivu, kjer pridejo v testo, rade padejo na dno. Če jih oprane dobro izbrišeš in zmešaš z žlico moke, to preprečiš. Če se govedina noče zmehčati, dodaj na kg mesa žlico' žganja. Okus po žganju se s kuhanjem popolnoma zgubi, meso se pa lepo zmehča. Stročnice namoči čez noč in pristavi z mrzlo vodo. Ko zavre, vodo odlij in zopet zalij z vrelo vodo. Če zaliješ z mrzlo vodo, ostanejo stročnice rade trde. VPRAŠANJA IZ ZDRAVSTVA Odgovorja dr. M. Justin. Cvetoča. — Stari ste 21 let in imate prav majhna prsa, kar Vam je zelo neljubo. Drugače ste zdravi in močni. Vprašujete, kako bi to popravili. Rast in razvoj prsi je odvisen od žlez z izločanjem na znotraj. Če so te v redu in dobro razvite in pravilno delujejo, se tudi prsa razvijajo, kakor treba. Če ste drugače zdravi in krepki, se nič ne bojte za rast prs. Te se bodo razvile, ko bo treba. Saj so imele marsikatere matere številnih otrok pred možitvijo isti pojav, nad katerim se vi pritožujete. Nasprotno pa se nekatera dekleta pritožujejo, da se zdijo same sebi grde radi premočnih prs. Torej: Živite normalno, pravilno higijensko in če ni drugih nadlog — le veselo pojte in opravljajte svoje delo! Večkrat gre to po rodu. Z. S. Sr. J. — Stari ste J 9 let in imate že golšo; prosite za nasvet, kako naj jo zdravite. Ste pevka in se bojite za glas. Drugače ste popolnoma zdravi in močni. Menite se v jeseni poročiti in bi želeli vedeti, kaj je z eventuelno operacijo. Golša spada med pojave, ki nastopijo vsled oškodovanja te žleze, na podlagi katere nastaja. Dosedaj je splošno mnenje, da se povzročitelj tega pojava — nevidni mikrob tudi mikroskopično nedotakljiv — nahaja v raznih vodah. Če tako vodo zav-živate dalj časa, se Vam pojavi golša, če ste za to dostopni. Zato se brez operacije zdravi ta nakaza na ta način, da se ne pije več sveže vode in se natešče zavživa skozi 2—3 mesece v kapljicah neka tekočina, ki vsebuje jod v silno majhnih množinah. Dobijo se tudi tozadevne tablete. Vse to naj Vam zdravnik predpiše. Če vse to ne pomaga, seveda in če golša ovira človeka pri hoji, dihanju in moti srce. se morate končno odločiti za operacijo. Operacija je — če se posreči — brez nevarnosti za glas in življenje. Sodim, da Vi niste še na tem, da bi se morali operirati. ker pravite, da ste drugače popolnoma zdravi in da Vam ne dela golša nobenih težav. C. T. S. J. D. — 3 mesece ste poročeni, stari 23 let. Dosedaj vedno zdravi — do pred enim mesecem. Gliste Vam krulijo po trebuhu in na vodo Vas vedno sili. 14—16 dni pred perijodo ste čutili bolečimi v trebuhu levo in desno spodaj in sedaj Vas še kar naprej boli. Sodite, da ni v maternici kaj prav. Maternica je v sredini; levo in desno so.jajčnjaki ob njej. Če ni v prebavi kakšne napake, potem sodim, da je pojav res v zvezi z morebitno zanositvijo ki se včasih tako javlja, kakor Vi popisujete, ven- dar mora pojav perijode kmalu odpasti. Le redko je ob zanositvi še nekako krvavenje prvi mesec; pravilno perioda izostane, k ožena zanosi. Da ste suhi. kljub temu da imate dosti hrane in da apetit ni v redu, bi ne govorili še zoper zanositev, ker marsikateri ženi v zanositvi povzroča in to precej dolgo in shujša radi tega. Opazujte se še naprej :in poročajte prihodnjič. DOBRE KNJIGE »Študent naj bo!« F. S. Finžgar. Priredil Jakob Šolar. Izdala Mohorjeva družba v Celju v zbirki »Cvetje iz domačih in tujih logov«. Stane broš. din 9.— (za neude din 12.—), vez. din 18.— (za neude 24). Zelo smo lahko veseli tega Finžgar j evega prvenca, ki nam kaže življenjski izsek Fižgarjevega življenja v prvih dijaških letih. Ves Finžgar. kakršen je. Vigrednice naj bi knjižico podarile svojim bratom, ki študirajo, pa tudi same jo bodo z užitkom brale. »Pomlad«. Vinko Žitnik. Pesmi. Samozaložba. Cena broš. din 40, vez. din 50. Dobi se po vseh knjigarnah; iz prijaznosti knjigo oskrbi tudi uprava »Vigredi«. •—• Vinko Žitnik = Cvetko Vonjavec. ki se je prejšnja leta večkrat oglašal tudi v »Vigredi«; zato ga Vigrednice dobro poznajo in tudi cenijo. Vse tiste, ki bi rade imele zbirko pesmi prav tistega notranjega na-strojenja. ki je dekleta tako ljubijo, naj si omislijo to knjigo. Kako rade bodo pri njej posedele, ob njej razmišljale, zasanjale! Saj je posvečena prav njim — mladosti. Prav posebno je izrecno dekliških desetero pesmi v VI. delu. ki nosijo naslove: Pesem .prebujene. Omamljena. Pomladna pesem deklice. Nočna pesem deklice. Deklica moli. Pesem ljubeče. Ranjena. Sama. Pozabljena. Zapuščena. V njih čudovito lepo v nežnih, a silno zgoščenih verzih opeva prebujenje deklice v dekle, opisuje njeno prvo erotiko. Sploh pa je vsa knjiga tako silno nežnočustveno prežeta, da vsaka izmed osemdesetero pesmi bralca ali bralko čudno prime in ne more od nje. Dekle pa mora le spoštovati pesnika in mu biti hvaležna, da ji je prav za njeno mladost poklonil ta svoja občutja v tako lepi obliki in v tako deviško čistem izrazu. Če poudarimo še to, da je tem svojim pesnitvam dal tako lep okvir — mati —, potem vemo, da je res celotna zbirka vsa naša. In dejstvo, da je tudi zunanja oblika knjige tako prikupljivo nežna, jo samo priporoča. Vsaka Vigrednica naj si knjigo nabavi, ne bo ji žal: mlajša bo ob njej rastla, starejša pa vzbujala spomine na lepo mladost. »Luč sveti v temi«. Spisal Stanko Cajn-kar. Strani 210. Knjiga je prvi zvezek prepotrebne knjižne zbirke religioznih del »Studenci žive vode«, ki jo je pričela izdajati Družba sv. Mohorja. Obravnava pa poglavja: O skrivnosti verovanja. Uganka ateizma. Pot do vere. Krščansko verovanje. Vera in križ. Vsebina vere. — O Bogu. — O Kristusu. O Kristusovi podobi. Veličina Kristusove osebnosti in mi. Kristus je učlovečeni Logos. Kristus je Kralj v kraljestvu božjem na svetu. Kristus je glava Cerkve. Kristus je najvišji duhovnik. Kristus je naš sodnik. Kristus je naš brat. — O naši materi. — O dobrotljivosti. Zakoni dobrote. Ovire. Sredstva. — O življenju in smrti. Svetost vsega življenja. Človeško življenje. Pravice duha. Nadnaravno življenje. Smisel smrti. — O svobodi, grehu in kazni. Svoboda. esmisel in zloba greha. Psihološke težave. Večna kazen. Posebnosti božje kazni. — O č i s t o st i in 1 j u b ez n i. Čistost srca. Vloga telesa. Ljubezen, mladost in naš čas. Ali si pripravljen? — O katoliškem človeku. Dom. Katoliško mišljenje. Vesoljnost naše vere. Vest in skupnost. Osebnost in družba. Potrditev vseh resnic. Svoboda in avtoriteta. Skromnost in ponos. Delo in večna domovina. Naše naloge. — O s p ov e d i , obhajilu in daritvi. Smisel spovedi. Njene vrednote. Čudoviti svet ev-haristične skrivnosti. Evharistija in življenje. Daritev človeštva. V knjižici so izčrpne opombe, ki pojasnjujejo besedilo. — Namenjena so duhovnikom in laični inteligenci, a jo priporočamo vsem, ki jim je za spoznavanje lepote krščanskih resnic in tihe sreče krščanske- ga življenja. — Cena broš. 27 din (za ne- /ude .36), vez 26 din (za neude 48). »Igra o Kristusovem trpljenju«. Napisal 1. 1818 po nemškem izvirniku Andrej Šu-ster Drabosnjak. Za sodobni ljudski oder priredil Niko Kuret. Izdala in založila »Založba ljudskih iger« v Ljubljani kot 17. zvezek Ljudskih iger. Cena din 20.—. Igra o Kristusovem trpljenju ima predigro-, prolog in tri dele. Zelo umestno, da je založnica izdala to ljudsko igro dovolj zgodaj. da se povsod, kjer mislijo za prihodnji post igrati pasijon, lahko odločijo za tega res domačega in se tako poglobe vanj. da ga bodo izvajali kot pobožnost vaškega občestva. Iskreno priporočamo to prelepo domačo umetnino in naročamo vsem Vi-grednicam za vsestransko sodelovanje. IZ UREDNIŠTVA Popravki k predzadnji in zadnji številki Vigredi. V Vigredi št. 7. v rubriki »Žena v domu« se je vrnila pri »Marmelada iz borovnic« neljuba pomota, zaradi katere bi se marsikateri gospodinji, ki hi se ravnala po tem nasvetu, marmelada prav gotovo »kvarila. Da bo za prihodnje leto obvarovana te nesreče, naj si gospodinja zapiše kar v Vistred sledeči popravek: Na str. 275. stolpec L, 5. vrsta od spo-dai. Beri: »P/4 k Svojemu dušnemu pastirju ostanejo vedno hvaležni farani, za katere skrbi ne samo duševno, temveč tudi telesno. Tak zdravnik je bil župnik Sebastian Kneipp. V bogati zakladnici prirode je našel marsikaj, kar človeka zdravi, kadar je bolan, in kar mu tudi pomaga, da si varuje zdravje. On je tudi odkril blagodejne moči, skrite v našem domačem ječmenu. Toda šele, ko so po posebnem postopku napravili vse vrline ječmena koristne človeku, šele potem je dovolil, da se ta posebna žitna kava imenuje: Kneippova sladna kava. Dobra in cenena kavna pijača, s pomočjo katere si varujemo zdravje! DOBIVA SE SAMO V TAKIH PAKETIH . - v"i UMka za gospodinjstvo je cenejša ! Opremile kuhinjo z električnimi auatoii! Električni štedilnik Električni hladilnik Električni ogrevalnik za vodo je imlrelien vsaki novodobni kuhinji mHHRiSi Ljubljanska mestna elektrarna pri porabi 20 kWh mesečno po din 1.50 za kWh pri porabi 100 kWh mesečno po din 1.30 za kWh in pavšal za nočni tok od 22. do 6. ure poljubno, po 60 para za kWh Za celodnevno izbrano kuho zajtrka, obeda, ju-žinein večerje, vključno pripravo tople vode za kiih. svrhe z na »a poraba elektrike: Pri druž. Mesečna poraba : 2 oseb 60 kWli 3 oseb 75 kWh 4 oseb 90 kWli 5 oseb 105 kWh Mesečni stroški : din 90.— in trošarino din 6.— din 112.50 „ „ din 7.50 din 117.- „ „ din 9.- din 136.50 „ „ din 10.50 ZAHTEVAJTE ŠTEVEC ZA ZNIŽANO GOSPODINJSKO TARIFO! - NAJEMNINA ZA ŠTEVEC JE Pil I PORABI NAD 20 kVVh l.i; 1 DINARJE NA MESEC. Rodovnik Antona legliča in njegove žene Mine roj. Tomec Anton jeglič p. d. Pogorevček, Marija Tomec, posestnik in suknar, Begunje št. 42. iz Poljč št. 12. * 18. maja 1814. — t 16. avg. 1881. # 31. maja 1816. — f 18. okt. 1866. poročena 9. februarja 1835. 1. Marija, * 6. jan. 1836. t 12. okt. 1837. 2. France, * 2. okt. 1837. \ v visoki starosti, (kdaj, ni v begunjski matici); por. z Amalijo roj. Hass. 3. Marija, * 10. febr. 1840. t 15. febr. 1840. 4. Margareta, * 6. jul. 1841. t 17. marca 1847. 5. Marija, * 9. jul. 1843. t 3. jun. 1910. * -- ...... -- — 6. A n t o n , 7. AlltOlt, * 10. febr. 1847. * 29. maja 1850. f 7. jan. 1848. f 2 juJ lg37 (nadškof dr. A. Bonaventura). 8. Jožefa, 9. Janez, * 19. marca 1853. * 10- maJa 1856-t 10. okt. 1927. f (ni v begunjski matici), por. s Šimnom Prešernom. ----— 10. Jožef, * 17. maja 1859. f 22. maja 1906. por. z Ivano Kunčič. 1 --—-- 1. Marija, por.