KRANJ Z NEBOTIČNIKA (FOTO: F. PERDAN) R Številka 15 i Kranj 18. aprila 1964 ^gggP*? Stran 5: • MISLIL SEM, DA JE TO MOJ KONEC — V tej številki začenjamo objavljati spomine znanega padalca, starega člana jugoslovanske padalske reprezentance JANEZA BREZARJA. V prihodnjih številkah boste brali o njegovih napetih doživljajih v zraku. Stran 7: • PREŠERNOVA PISARJA — piše Črtomir Zoreč, nadaljevanje prihodnjič. • RATEČE NEKDAJ IN DANES Stran 9: ( • FILMSKI PORTRET IGRALKE AUDREY HEP-BURN Stanovanja Za prenekaterega človeka pri nas je stanovanje še vedno problem številka 1. Poleg hrane in obleke spada streha nad glavo že vseskozi v človekovi zgodovini med tiste osnovne človekove potrebe, brez katerih skorajda ni mogoče živeti. Od prvotnih, sila enostavnih bivališč, ki so se v posameznih geografskih okoljih zelo razlikovala, si je človek do danes zgradil moderna stanovanja z vsem udobjem, ki si ga je mogoče zamisliti. Po vojni smo pri nas zgradili že veliko stanovanj. Moderna stanovanjska na- selja rastejo kot gobe po dežju, individualne stanovanjske hišice povečujejo naše vasi v dolga in neurejena obcestna naselja. Prošenj za nova stanovanja pa še ne zmanjka. Nekateri ljudje še vedno stanujejo v zelo neprimernih pogojih. Precej je še takih. Težko je iskati krivca v vseh teh posameznih primerih... Pred nedavnim smo pisali o skrajno neprimernih stanovanjskih in sploh življenjskih razmerah sezonskih delavcev v Kranju. Kaže, da imajo prav delavci v gradbeništvu najslabše stanovanjske pogoje, če- prav seveda ne vsi. Pred dnevi, ko smo se zadrževali v Mostah in Žirovnici, so nas domačini opozorili na »stanovanja« (in to celo družinska) v spodnjih, betonskih delih podrtih barak ob jezu elektrarne v Mostah, na desnem bregu Save. V teh barakah, ki so bile spodaj zidane, zgoraj pa lesene, so bila takrat, ko so elektrarno gradili, skladišča. Zgornji, leseni del so potem podrli, v spodnje prostore pa so se že poleti 1962 vselili nekateri delavci gradbenega podjetja »Sava« Jesenice z družinami. Sobice so tu zelo majhne, zelo vlažne, mrzle, skozi strop zamaka, če dežuje. Na 3. strani objavljamo tri slike, ki pa nam vsega ne morejo pokazali Povprašali smo v podjetju »Sava«, kako je pri njih s stanovanji za delavce. Sekretar nam je pojasnil, da imajo za vse delavce, tudi nekvalificirane, zagotovljena samska stanovanja, ne pa družinskih. Na Jesenicah imajo v samskih domovih prostora za 300 ljudi. Delavski svet podjetja pa je sprejel sklep, da se delavci v samska stanovanja ne morejo naseljevati z družinami. To je tudi vzrok, da so se štiri družine naselile v spodnje prostore opuščenih barak v Mostah, pravi sekretar. Kakorkoli že — menimo, da naša družba ne bi smela dopustiti, da ljudje živijo v tako neprimernih stanovanjskih pogojih! A. TRILER Srečanje po devetnajstih letih ENAJSTI APRIL je za preživele taboriščnike nemškega koncentracijskega taborišča Buchenvvald domala prav tako pomemben, če ne še bolj, kot so njihovi rojstni dnevi, zakaj tega dne so se sami osvobodili. V počastitev tega dne se je minulo soboto in nedeljo v prostorih hotela Triglav na Bledu zbralo okrog štirideset preživelih »Buchen-valdčanov« iz ljubljanskega okraja. Bil je to njihov devetnajsti rojstni dan. Tova-riško srečanje je organizirala grupa Buchenvvald pri ZZB NOV okraja Ljubljana. V času tega tovariškega srečanja so govorili predvsem o sredstvih za množično udeležbo na komemoraciji ob 20-letnici osvoboditve, ki bo prihodnje leto v Buchenwaldu. Zato so bili enotni v želji, da naj bi občinski, okrajni in republiški odbor ZZB NOV zagotovil suedstva, ki bi omogočila, da se jubilejne komemoracije udeleži čimveč preživelih. V zvezi s tem so poudarjali tudi potrebo za hitrejše zbiranje spominov in ostalih prispevkov za zbornik taborišča Buchenvvald. Enajstega aprila 1945 se je osvobodilo enaindvajset tisoč ljudi. Morda se zdi neverjetno govoriti o tem pri * takšni množici ljudi, ki so pripadali vsem narodom Evrope in govorili več kot dvajset jezikov, za živopi-sano množico modernih sužnjev tretjega rajha, ki so bili neprenehoma v borbi za samoohranitev in ▼ negotovosti za življenja, Vendar to ni bil čudež! Bilo je nekaj, kar jim je dajalo skupno osnovo, enotno voljo — bila je to antifaši-stična zavest. Prav ta pa je bila vzrok, da niso klonili, ko so po njihovih hrbtih padale gorjače, ko ... Na tistih tleh je v poslednjem slovesu na krute načina onemelo več kot 51.000 borcev za svobodo in političnih jetnikov vseh evropskih narodov, na tistih tleh je zrasla pravilno pojmovana ideja skupnosti povezanih, discipliniranih . ljudi, ki so imeli skupno vodstvo — internacionalni komite, porazdeljen na posamezne narodne odseke. Po nepopolnih podatkih živi na Gorenjskem 26 preživeli'., »Buchenvaldčanov«. Prihodnjič bomo prisluhnili njihovim spominom. STANE ŠKRABAH Ostanki zavezništva Kaj vse je zastaralo po vojni i Malo je pisarn, kjer sedijo zavezniki še sku- paj • Morda je čas že prerasel nekdanje oblike • Nekaj praznih sob v berlinskih gradovih, kjer so se zavezniki nekoč shajali. ZVENI ČUDNO, toda res je, da je berlinski grad Spendau, kjer so zaprti še trije vojni zločinci, obsojeni na niirnberškem procesu, edino torišče, kjer še zavezništvo iz pretekle vojne ni odpravljeno. Pred vrati tega gradu se namreč še vedno zamenjujejo na straži ameriški, ruski, angleški in francoski vojaki. Dvajset let po vojni so zavezniški odnosi v mestu, kjer so vse štiri vojske velesil, omejeno na nekaj uradov. Sodna palača NA ROBU malega berlinskega parka stoji še danes stavba v klasističnem slogu, kjer je nekoč zasedalo berlinsko sodišče. To poslopje, ki so .ga lani od zunaj in od znotraj prenovili, je bilo nekoč sedež četverne zavezniške uprave v Berlinu. Zdaj sta v prostrani palači ostala samo še dva zavezniška urada: medzavezniški urad za protiletalsko zaščito, ki je še popoln in v njem sedijo vsi štirje zavezniki in tako imenovana »Allied Trave! Boord«, neke vrste potovalni urad, iz katerega pa so izstopili Rusi. Potovalni urad v zavezniški palači je nastal kmalu po vojni. Takrat namreč na ozemlju Berlina ni bilo ustanove, ki bi izdajala potna dovoljenja, za tiste meščane, ki so hoteli potovati v tujino, ali pa so imeli namen izseliti se iz svojega mesta. Ko sta bili pozneje ustanovljeni dve nemški državi, vzhodna in zahodna Nemčija, zahodni zavezniki niso priznali potnih listov vzhodnonemških oblasti. Urad je zaradi tega zadržal svoje pristojnosti in sicer je izdajal posebna potna dovoljenja vzhodnonem-škim državljanom, ki so potovali po svojih opravkih v zahodne države. Sovjetski zastopniki so zaradi tega izstopili iz urada. Polena pod noge VEC SKUPNIH zavezniških uradov, ki so poslovali po vojni v Berlinu je razpadlo zaradi osnovnega razloga, da so si zahodni in vzhodni zavezniki metali polena pod noge kot so zahtevali tekoči politični cilji. Zadržali so tiste urade, kjer ni bilo hudih notranjih nasprotij, ki bi bila v zvezi s političnimi razlikami in trenji. Tudi potovalni urad, v katerem vedrijo še tri zahodne sile, že nima več nobenega smisla. V zadnjih letih je število potnih dovoljenj, ki jih izdajo v tem uradu državljanom Vzhodne Nemčije vedno manjše. V prvih povojnih letih je prihajalo na urad za potovanja v zahodne države precej več ljudi. Do leta 1961 je namreč letno-iskalo potna dovoljenja okoli 15.000 potnikov, v zadnjih ireh letih pa število doseže komaj še 3.000 potnikov. V zahodne države potujejo z zavezniškim potnim dovoljenjem le redki umetniki, diplomati in športniki. Zadnji ostanki zavezništva OB VSEM, kar smo zapisali, so najbrž šteti dnevi tudi še zadnjim ostankom zavezništva. V zavezniških krogih se vedno bolj odkrito govori o nesmiselnosti vzdrževanja velikega števila straž in osebja v zaporu Spendau, kjer so za zapahi samo še trije vojni zločinci. Stroški za vzdrževanje te trdnjave pa so tako veliki, da rfe to več ne izplača. Parv taico razmišljajo, da bi preostale zapornike trdnjave Spendau pomilostili. Tudi medzavezniški urad protiletalske zaščite nima več svojega »re-son de etre< čeprav mirovna pogodba z Nemčijo še ni sklenjena, pa so zavezniki svoje urade že povsem odpravili. »Tistemu, s katerim vas žena vara, se ne morete bolje maščevati kot da mu jo povsem prepustite.* S. G., francoski komediograf »So, ženske, ki jih samo nezvestoba druži s svojimi možmi.* S. G., francoski komediograf *Bolj pametno je govoriti neumnosti kot streljati.* W. Churchill, britanski državnik >V smehu je ključ, po katerem lahko spoznamo človeka.* R. Guardini, italijanski filozof »Ko bi bilo na svetu vel komikov, bi bilo gotove manj vojn.* Fernadei, francoski komik »Ljubimkanje je kakor smučanje — če je steza bolj strma, večja je možnost padca.* H. K., avstrijski komik »Zakon je kakor film, kjer mož pise scenarij in pripravlja majhne scene, žena pa skrbi za zvočne efekte.* AL K., francoski filmsk * režiser Zidana kašča v bohinjski Srednji vasi izvira iz začetka 17. stoletja in je ena najstarejših stavb v Bohinju — Foto: Franc Perdaa ' Če ne bi bilo prestopnih let Švicarski znanstveniki *so izračunali, da bi bili sedaj šele v januarju leta 1964, če ne bi bilo prestopnih let. Bolje zasluži, če ne dela Pred sodiščem v Londonu se je moral zagovarjati nek delavec, ker ni hotel delati. Dokazal je, da je dobil od socialnega zavarovanja več kot pa če bi delal. Zaslužil je 9 funtov, podpore pa je dobival 9 funtov in 16 šilingov. Pri tem so mu odtrgali še obrok pri posojilu. Previsoke cene Sodišče v Glasgovvu rešuje zanimiv primer zakona Horden. Pred nekaj meseci je namreč Elizabeth pričela zahtevati plačo za gospodinjska dela. Mož ji je plačeval, sedaj pa ji je poslal račun za hrano in stanovanje. Na sodišču sta vložila tožbo zaradi previsokih cen. / V Mostah, takoj za jezom elektrarne, so bile nekdaj ' rake — spodaj zidane, zgoraj lesene. Zgornji del so podrli, ko so končali gradnjo elektrarne, spodnji del pa je ostal (na sliki). V teh nekdanjih skladiščih živijo zdzj štiri družine in dva samca. Moški so zaposleni pri gradbenem podjetju SAVA Jesenice, žene in otroci pa so bili doma, ko smo jih ondan dopoldne obiskali. Iz svojih majhnih in vlažnih sobic (zid je iz betona) so znosili na sonce posteljnino, da se malo prezrači... TUDI v takih stanovanjih živijo ljudje žena delavca Cvetka Ni kolica je povedala, da so se sem notri vselili že avgusta leta 1962. Skozi strop pozimi in ob deževjih močno curlja, razen tega pa je pozimi še zelo mraz. Gradbeno podjetje SAVA Jesenice ima za svoje delavce zagotovljena samska stanovanja, ne pa — za vse — družinskih (Foto: Triler) V tejle razpadajoči leseni hiši, po domače Franconovi bajti v Virlohu št. 1 pri škofji Loki, živijo štirje ljudje: dve stari ženski (ena je stara 70 let in še dela — šiva delovne obleke, druga pa jih ima že 72, je slepa in nesposobna za delo) in 53 let star moški, zaposlen v Jelovici, z devetletnim sinom. Kdo jc kriv za take stanovanjske razmere? Morda malomarnost teh ljudi samih, mor Ju tudi ne... (Foto: F. Perdan) žena delavca Jusa Rekanovića nam je pokazala sobico velikosti 2 x 4 m, v kateri imata z možem in z dva meseca starim otrokom vse: spalnico, kuhinjo, dnevno sobo .. > Foto: A. Triler S JŠUlate ( >"ltl\SM • XOVAK J na Gorenjskem Brivsko - frizerske usluge in upokojenci V olepševanju človeškega Ob tej priliki smo načeli nas srečal, bi rekel: »No, te- rodu imajo brivci in frizerji pogovor o tem, da cene fri- le so pa pošteno ostrigli!« velik in pomemben delež, zerskih uslug niso v skladu Ko sem pomislil na to dej- Sicer pa tudi tisti, ki niso z načelom »plačilo po vlože- stvo, sem se nehote ugriznil brivci ali frizerji, opravljajo nem trudu«, kajti ista cena v ustnico. V ogledalu pred dela, ki spadajo v brivsko- velja za striženje mladega menoj sem zagledal ta ugriz frizersko stroko. Tako na trdolasega fanta kot za ubo- in se ustrašil, kajti lahko bi primer pogosto slišimo, da gega plešca, ki ima nekaj žena kaj posumila, saj veste, kdo »brije norce« ali da »ga mahu edino še za ušesi. Ta- kako je z ženskami. S stra- je davkarija pošteno ostrig- kim pravimo, da »jim je hom sem šel domov in takoj la«. Še celo računovodje, ki frizura v hlače zlezla«. Tudi pričel mencati: »Ne vem, jim je zaupana naloga, da med našo četo je bilo nekaj kako je to mogoče, da sem točno beležijo, kako in kaj takih. Mejduš, to vam je de- se ugriznil v ustnico?« Ona je med letom poslovalo pod- belo gledal mojster, ko smo pa nato: »Zato, ker že dolgo a jetje, se včasih lotijo frizer- se vsi od prvega do zadnjega nisi jedel mesa!« »Jaz pa sem \ skega posla in »sfrizirajo« dali ostrici »na balin«. To se že bal, da boš mislila, da J bilanco. - pa zaradi tega, ker smo bili da punca!« In veste, kaj mi J Brivec in frizer te naredi- vsi trdno prepričani, da se me je ugriznila kakšna mla- J ta za deset ali več let mlaj- tako poceni ne bomo nikoli je nato odgovorila ona? »Ni- J šega. Pred leti so v frizerski več strigli. Pa tudi nekaj kar ne bodi domišljav, de- delavnici, ali kakor se bolj časa bo zaleglo striženje. In dec stari!« imenitno sliši »v salonu«, še nekaj: prišli smo na Vse to se je zgodilo na dan zlasti mlajši fantje dobili idejo, da bi vsi upokojenci v pred podražitvijo brivsko- naravne kodre, narejene na bodoče nosili take »balin- frizerskih uslug, umeten način. No, mi, ki se frizure«, kajti kdorkoli bi LIPE prištevamo k tistemu sloju Tržni sunek Butalski zbor volivcev Butalcem so zboleli za gripo občinski možje pa so sklenili, da si bodo tačas, dokler ne okrevajo, sami sklicevali zbore volivcev. Zato so naročili svojemu krojaču, da gre in namesto občinskih mož opravi to reč. Krojača pa so izbrali zato, ker je bil vajen stranke vsak ljubPdan vleči za nos in se jim pridušati, da bo jutri narejeno, kar bi moralo biti že danes, če pa jutri iz tega ali onega vzroka slučajno ne bo, bo pa toliko bolj verjetno pojutrišnjem. Krojač ni obupal. Mislil je, da mu bo enako lahko tudi na zboru volivcev tekla beseda. Pokimal je redkim poslušalcem, pogledal po dvorani in dejal: »Tovariši in tovarišice!« in je malo počakal, da mu v glavo pride koristna misel. Pa je še enkrat dejal »Tovariši!« in pokazal s prstom na moško plat poslušalcev. Koristna misel se ni marala prikazati od nikoder, pa je s prstom pomeril še na žensko stran in dejal: »Tovarišice!« Potem je molčal, požiral sline in buljil doli po dvorani. - Poslušalci so čakali, že so pričeli zehati in misliti češ, pa je res kot pravi tale zbor volivcev, prav tak dolgčas je. Krojač na odru je zajel sapo: preklicana je ta reč — strankam se lahko izmišljujem ves dan, tukaj mi pa še za ped daleč ne gre jezik! Iznova se je zaletel in s povzdignjenim glasom dejal: »Tovariši in tovarišice!« in s prsti kazal na poslušalce. Ko pa so nekateri poslušalci začeli iz navade odhajati, se je raztogotil, udaril po mizi in zagrmel: »Tovariši in tovarišice, vi mislite, da je občina kriva, če je obleka zafušana! Toda nikoli ne pomislite, kakšno blago nam ljudje včasih prineso. Vi bi radi novo šolo, asfaltirano cesto, kulturni dom, boljši kruh, več mesa, cenejše mleko, novo trgovino, varstveno ustanovo, frizerja in kaj jaz vem, kaj še vse, toda vprašam vas, ali je mogoče iz enega metra štofa urezati moško obleko? Nak, še za hlače bo premalo! Prav taka je z občinskim proračunom, tovariši in tovarišice! Ne moreš ga raztegniti, kakor tudi štofa ne moreš. Nekateri predlagajo: pa ga kje malo pristrižite in fliko porabite drugje. Jaz vam pa pravim: ali boš hlačnico rezal, da boš zakrpal luknjo na riti? Drugi spet sitnarijo: zakaj občina pusti, da imajo podjetja in zadruge izgubo? Zakaj jim pravi čas na prste ne stopijo, na odgovornost pokličejo? Potem je nekdo še vprašal, zakaj smo v Butalah pločnike asfaltirali, za ceste v okoliške vasi pa asfalta ni? Tako govorjenje, tovariši in tovarišice, je skrajno nazadnjaško in škodljivo. Krojača nihče ne vpraša, ali je vrnil vse flike. Kdor ima škarje v rokah, si bo prvi urezal največji kos « In je bil butalski krojač vesel, da je tako gladko odgovoril volivcem. Homana sa poštrihal ^ nčet. ce di Din tata irzni nik in pa tržni inšpektor še * sunki večkrat v tednu, potem bo]j budna nad celotnim po- U Lok imama use sorte pa}- hmal perdruzl se ceu kap ta dez pa kar tam ustaneta pa sem prepričan, da bi funk- sl0vanjem v našem kraju, zine (ne) m to* na štejeja za krahkih p;ač. Tak de dons uli- mal pokramlata. Se nardi, de cionirale vse registrske bla- bom povedal za zaključek še bdo; prozaprou sa to lokali), kat vidš kar ta velke kozarce j kein *dan taka drušna u gajne, izginili bi vsi duplika- eno mesarsko: Kar se tega tiče, i blo en ca)t ruma pa konjaka pa drugih »SLAŠČIČARN*, de te j lahk ti, ključi blagajn in bi se Mesarsv- nomočnik ie za dober, pol mal slabi, zde) se podobnih pijač. Seveda se sram k s not pogledu. De pa celotno poslovanje zopet vr- hrbt svojeaa mojstra pro- i pa spet obrnil mal na boli. zraun "se torte jeja, pa koje ni dogčas se pa učas kešn nilo na star glajz — na glajz aJ ZTsi tako priskr- Med tem pajzlnam, k jih ma- pije pa tak naprej. »fest* fanti še tepeja pa s ki- poštenosti. ' , . _ , ma, ) pa edn čist posebne sor- Zuni nad uratm j pa z gro- tara mlatja, pa še kešnmu ro- Ko že toliko pišem o me- Del POStransKi zasiuzeK. te. Po domač b mu lahk reki, mozanskm, ie mal obšlesanm ka zlomja. Konc j sevede pol sarjih, moram povedati, da Mojster pa je to nekoč dc ni ne teč ne meš. To j črkam napisan »SLAŠČIČAR- na sodnij, po j pa jok pa tudi v našem kraju po zad- opazil in ga napodil. pajzl prr Homana. Prozaprou NA*. To se prau de lahk stok. njih novicah ni funkcionira- čez nekaj dni se je pomoč - i blo zla jletn tam, posebn od usak mule not pride pa naro- Na, zde j sa pa od znotri la mesarska poštenost, kajti nik vrnil. začetka. Torte s lahk jedu, či kar če. Tak se ulikat nardi, Homana poštrihal. Zdej j zid tudi naše mesarsko podjetje »Mojster,« je dejal, »ali mi Pa sladoled, pa kofe piu, pa de j Homan pouhn Idi, po ta čist lep. Neč več se na vid, de se je zahakljalo pri besedi- lahko daste spričevalo?« če s z drušna not peršu, tud bolm mularije, pijeja pa obna- b kešn čik s stropa dol visu. cah »Pošteno poslovanje«, ka- Mojster je skoro pobesnel: kesna pametna pa nucna reku. šaja se pa glih tak ket u šta- Neč fleku od ruma pa od ko- kor se ie zvedelo, so si po- »Kaj, najprej me okradeš, Pol ta Pa počas začel ta krah- rij. Se zastop, de prouzaprou feta ni na zidu. To se prau, samezniki pridobiti protiprav- potem r>a hočeš še spriče- he fiiačc h kofetu točt. Taperu nisa u stari), se nad uratm pi- de se use lahk od začetka no premoženjsko korist, dela- valo? Kaj pa naj napišem $a rum. pa "c Ust le ta mejh- še »SLAŠČIČARNA*. Pa še začne. Bel gvišn baja mogl li poneverbe, nevestno pošlo- vani?« te štamperle, k lim prauma za neki i Homan zla perlozn. Homana čez en let spet pre- vali itd. Večjim potrošnikom »No, napišite pač: bil je finoraii. Prou hmal se ) pa to Za radni zastaut. En kofe pa štrihat. kakor npr. gostinskim obra- pošten do kosti.« tak rczpasL de se i rumu kar mal počakaš Pa Pride, če i Pa SMO] K A tom, so dostavljali meso GREGA oziroma generaciji, ki dela družbi same skrbi, nevšečnosti in sive lase, trdeč, da ne moremo s pokojnino živeti, umreti si pa tudi ne upamo, ker bi to pomenilo za svojce preobčutno breme, nimamo več takih »popadkov«, da bi si želeli »dauervelne«, če verjamete al' pa ne, do slabše kvalitete. V nekaterih temveč jo le enkrat mesečno predkratkim sem mislil, da menzah so dobili toliko ko-zavijemo k brivcu oziroma imamo samo potresne sunke sti, da bi abonente lahko frizerju. V minulem tednu — zadnjič sem pa čital, da imenovali kot proizvajalce — mi je prišlo na uho, da se pa imamo lahko tudi tržno- glodalce. Seveda do česa ta-bodo z vedno bolj rastočim inšpektorske sunke. Da so ti kega ne bi prišlo, če bi e-ko-standardom zvišale tudi cene sunki zelo močni sklepam nomi in upravniki menz naših »brivsko-frizerskih sa- po tem ]jer je sedem mesar- predčasno pogruntali oziro-lonov«. Takoj sem stopil do jev v Ljubljani na mah vrglo ma ločili, kaj je kost in kaj Tarnoslava in ga o tem ob- jz mesnic za zapahe, in to meso. Zato ni nič Čudnega, vestil. Nato sva stopila do Samo zaradi tega, ker niso če so imenovani mesarski vseh upokojencev moškega spoštovali sedme zapovedi tehniki ustvarili na račun spola na našem terenu, tako »Ne kradi«, temveč so se le kosti okoli 16.700 din mesne-da se nas je zbralo lepo šte- držali pregovora: »Kar je ga presežka. Pri toiikem vilo in smo korporativno od- tvoje je moje, kar je moje mesnem presežku pa so si ■korakali k našemu frizerju. pa tebe n c ne briga.« Kar ustvarili tak mesarski socia-Brivca namreč ne potrebu- verjeti ne morem, da so bili lizem, da so od te količine jemo, ker se glede na naj- omenjeni mesarji mesa že dobivali nekateri uslužbenci strožji režim štednje sami tako siti, da so rajši v svojih tedensko meso že kar brez-lastnoročno brijemo. Imeli službenih cekarjih in aktov- plačno. Sreča v nesreči je v smo srečo, ker je mojster kah nosili domov namesto tem, da se je ta mesarski ravnokar ostrigel zadnjega mesa — denar. Tega so hindel — hondel odkril že po kosmatinca. doma sortirali po načinu: treh letih in ne po desetih, nekaj podjetju — preostalo sicer bi bili grehi posamez-meni. Upam, da jim bo se- r.ikov še večji, milijonske daj zaradi takega poslovanja škode pa bi se spremenile v in presitostiv domu oddiha milijardne. teknil enolončni obed — Da bosta v bodoče po troš-Če bi bili taki tržni O znanem padalcu JANEZU BREZARJU piše Tone Polenec Mislil sem, da je to moj konec Tri kot večnost dolge sekunde 1. nadaljevanje Janezek, droban in vedno kuštravih svetlih las ter sinje plavih oči, se prav v ničemer ni ločil od fantalinov, ki so se takrat klatili po Hujah pri Kranju. Rad se je pretepal in rval z vrstniki, rad je jezil domače in še raje ponagajal sosedom. Tak je bil in tak je doraščal. In kdo je bil ta kuštravi, plavolasi deček, po imenu Janez. Govorimo o Janezu BREZARJU, stalnemu članu državne padalske reprezentance, nosilcu dveh svetovnih in osmih državnih rekordov v padalskih skokih, poleg tega pa ovratnik njegove najlepše obleke krasi padalska diamantna »C« značka. Tak je postal naš Janezek, ki se je rodil 28. 6. 1937 v Kranju in od takrat pa do danes postal vzor kranjskega Janeza prenekateremu Jugoslovanu. Le kako ga je pot zanesla med tako imenovane »kamikaze«, junake neba? Precej dolga storija, pravi Janez! Pa mu za hip prepustimo besedo: »Bil je lep majski dan, ko smo že vsi naveličani pouka sedeli v razredu in s svojimi mislimi gotovo nismo sledili v tem letnem času tako »neumnemu« opravilu, kot je pouk. Nenadoma ie monotonost in tišino v razredu premotilo hrupno bobnenje letalskih motorjev nekje visoko v zraku nad šolskim poslopjem. Kradoma so se vsa očesa ozrla proti oknu in pogledi so mrzlično iskali letalo, ki nas je premotilo. Naše bistre oči so ga kaj kmalu našle, a tisti trenutek je brnenje prenehalo in iz letala so pričele padati drobne, črne pike, iznad katerih so se >dpirale bele kupole padal. Padalci, je nekomu ušel tihi vzklik. Kot da bi bilo to včeraj se spominjam, kako nemo in polni občudovanja smo zrli v počasi padajoče in rastoče bele cvetove. Takrat se mi je porodila tiha želja: Ko bi Ie mogel skakati!« Takole nam je Janez počasi pričel razgrinjati zaveso, ki jo je usoda postavila medenj in padalstvo. Nekaj mesecev za tem je pot Janeza zanesla na letališče v Lescah, ki je bilo takrat (1952) prizorišče I. svetovnega padalskega prvenstva. Z zavistjo v srcu je občudoval junake pod svilenimi kupolami. Želja in hrepenenje po padalstvu sta se v njem razraščala, obenem z njima pa se je pričel v Janezu javljati dvom o samem sebi. Ni si bil na jasnem, ali bi upal skočiti ali ne. Usodno srečanje s padalstvom je bilo tretje. Tedaj je učitelj padalstva Kranjčan JOŽE CE-LAR nekega nedeljskega dopoldneva spretno skočil na Planino. In kakšen slučai. na tla ie pri- letel v neposredni bližini Janezovega doma! Tega dne se je Janez odločil, sam zase in proti volji svojih staršev (točneje povedano, brez njihove vednosti). Prav takrat pa je tudi kranjski aero-klub »STANE ŽAGAR« razpisal med mladino padalski tečaj in, ne bodi len, Janez je bil med prvimi, ki so se vpisali. štiriinpetdeset tečajnikov z Janezom na čelu je zrlo v učitelja pred zeleno in z najrazličnejšimi skicami poslikano tablo, kot da bi ga hoteli ""kupiti. Sicer pa nič čudnega, kajti Celarjev Joža je bil spreten govornik in vedel je, kako mora ravnati z začetniki, kakršne je predstavljala pred njim zbrana druščina zelencev. Teorija, teorija in še enkrat teorija. Kar znaš na zemlji za 5, boš znal v zraku za 3. Potem zlaganje padal, skrbno, prefinjeno opravilo, ki je življenjske važnosti za vsakega padalca. Vrvice sem, tja, gor, dol, svila padala zložena V knjigo, skrbni in preračunani pregibi snežno bele svile, zlaganje vsega tega v torbo in zapenjanje gumic, to je bilo najnujnejše, kar so se morali padalci v kratkem času naučiti. Za marsikoga, ki se je med padalce vpisal iz golega avanturizma ali zaradi kompleksa manjvrednosti, je bilo to preveč. Padalstvo zahteva treznega in preudarnega človeka! No, naš znanec se je obnesel zelo dobro. Tudi izpit v glavo vlite, natlačene in tisočkrat premozgane teorije je napravil z odliko. Tisti težko pričakovani dan se je bližal, vendar s hitrostjo polža, kajti že takrat so padalce trle prav take skrbi, kot jih še danes — namreč: ko bi se morala sezona pričeti, padal ni bilo. Potem je prišel 31. julij 1954, dan, ki se ga Janez spominja najraje, dan v katerem je okusil prvo kapljico in opoj padalstva, skratka dan, katerega datum ima v njegovi knjižici padalskih skokov častno prvo mesto. Tega dne se je v Lescah zbralo deset korenjakov, takih kot Janez. Bledih, molčečih in sitnih mladeničev, ki so slepo in poslušno sledili »ukazom*^učitelja Jožeta, postavili start in pripravili staro dvokrilno letalo PO-2, ki je bilo takrat še v svojih najboljših letih, za vzlet. Še zadnje suhe priprave in mehanik je obrnil ogromno eliso, ki se je po nekaj obratih in energičnem sunku z nejevoljo zavrtela hitreje, nato pa, kot po nenadnem premisleku, pričela parati zrak hitreje, vse dokler motor ni dobil pravilnega glasu. Pilot letala ALBIN NOVAK je že mahal prvemu padalcu. To je bil Rudi ško-fic, takrat že izkušen padalec. Njega so porabili za sondažni skok in s tem omogočili vsej »zelenjavi«, ki jo je tega dne čakal zračni krst, da se bo v zraku počutila kar najbolj varno. Letalo je vzletelo, v nekaj minutah (dobri stari časi) nabralo 600 m višine in od njega se je oddvojila postava, podobna drobcenemu križcu. Padalo se je odprlo takoj, in dobro minuto zatem se je Rudi že znašel na zemlji. »Sedaj pa, fantje, gre zares!« je Celar povzdignil svoj glas. »BREZAR, ti boš prvi na vrsti.« In Janezu so oprtali veliko padalo, mu pripeli rezervnega, Joža mu je dal še zadnje, pa že tolikokrat poprej povedane napotke in Janez se je povzpel v letalo, se zbasal na prednji sedež, počakal, da mu jc Jože pripel vrv avtomata (naprava, ki padalo dobesedno potegne iz torbe) na obroč ob pilotovi kabini; še znak starterja in letalo se je zakadilo po travnati pisti in našega, v tem trenutku mučenika, poneslo v zrak. Sicer pa naj Janez o tem sam pripoveduje: »Srce se mi- je kar stisnilo, ko sem začutil, da letalo izgublja trdna tla pod kolesi. No fant, sedaj pa imaš, kar si si skuhal. Moraš skočit, pa konec, sem si mislil. Minute so se spremenile v sekunde. Kako sem si želel, da se letalo vsai Zadnje Janezove priprave pred skokom vzpenjalo ne bi tako hitro. Pa ni nič pomagalo. Naj sem še tako poskušal občudovati pokrajino pod krili letala in se .tako zamotiti, mi to ni uspelo. Saj sva komaj vzletela, pa smo že nad pisto! Pilot je odvzemal plin in ko ie motor stekel čisto potiho, mi je zamolkel in od žvižganja vetra izmaličen glas dal vedeti, da je prišel čas, da se skobacam na krilo in požonem v navidezno praznino pod seboj. Nekako mi je uspelo, da sem zlezel na krilo. V trenutku me je prevzel dvom. Ali sploh bom skočil? Najraje ne, toda naj se na zemljo pripeljem z letalom! O tem ni govora, torej, dragi tovariš, ne ostane ti drugega, kot da skočiš! Še sem okleval na krilu, nato pa me je v trenutku prevzel nenavaden občutek, podoben tistemu, ki ga človek dojema v zamaknjenosti. Mehek, kot napol prazna vreča sem bolj padel kot pa skočil s krila. V tem trenutku sem zapadel trem sekundam, dolgim kot večnost. Ali se bo padalo sploh odprlo? Padam, padam, kdaj bo padanja konec? Loteval se me je obup. Tedaj pa me je nekaj streslo, obenem sem zaslišal pok in začutil pritisk vezi na telesu. Končno, padalo se je odprlo! Sedaj je vse v redu. Previdno, da ja ne bi kaj pokvaril, sem se pričel nameščati kar najbolj udobno v sistem vezi. Navzgor nekaj trenutkov nisem gledal, kajti še vedno nisem bil čisto prepričan, da je padalo res odprto. Bal sem se pomote. Počasi sem se le ojunačil in z očmi pričel slediti pol ducata vrvic ob moji levi roki in na svoje veliko zadovoljstvo opazil, da se stekajo v okroglo krojeno in tisti trenutek tako dragoceno tkanino, ki smo jo imenovali padalo. Odprtina na vrhu padala mi je vlivala zaupanje (padalo starejšega tipa PŠ-01). Postal sem dobre volje in pričel sem se veseliti življenja. Padalstvo je lep šport, sem premišljal. Je najlepši. Na zemljo sem komaj še pomišljal. Šele, ko sem od nekod začul: Pazi na noge in obrni se z vetrom v hrbet! sem opazil, da se zelena preproga pod menoj počasi dobiva videz travnika. Stegnil sem noge in se obrnil po vetru tako, kot so mi rekli takrat, ko sem se kobacal v letalo. V zemljo sem udaril tako, da me je pošteno preko-picnilo. Hitro sem se ujel, pogasil padalo in. se smejal, smejal iz samega nepotvorjenega zadovoljstva. Takoj bi skočil še enkrat. Nič lepšega od padalstva!« No, dan se za Janeza ni zaključil tako lepo, kot si je on to zamislil. Na startu ga je že čakala izbrana garda padalskih veteranov. Same težke čevlje so imeli na nogah. Vsak mu je pritisnil »eno težko« na zadnjico. Malo ga je bolelo, pa ni bilo hudo. S t*m so ga sprejeli medse. Janez ie v resnici postal padalec. Slovarček kraje nih imen Če hočemo neko krajevno ime uporabljati pravilno, je v prvi vrsti potrebno prisluhniti domači govorici. Izkazalo pa se je, da ni vedno dovolj zanesljivo in trdno, če poslušamo enega ali dva — izgovarjavo je koristno preveriti pri več ljudeh. Zgodi se namreč, da v istem kraju govore različno, tako glede uporabe' naglasa ali celo predloga. Zato je včasih težko natanko ugotoviti, kaj je pravzaprav pravilno. Naslanjati se je le najbolj zanesljivo na večino, ki izgovarja ime tako ali drugače. Bohinjska Bela je vas, ki jo tamkajšnji prebivalci imenujejo kratko BELA, domačini pa so BELANI (v narečju BELAN, s polglasnikom v osnovi). Nekateri jih napačno imenujejo kar BOHINJCI. Bohinj je še daleč, nekje za Nomenjem se šele pričenja, medtem ^o BELA jezikovno in geografsko sodi bolj k blejskemu območju Precej nestalna je tudi raba predlogov v zvezi s tem imenom. Pogostokrat slišimo: pripeljal sem se iz Bohinjske Bele; potemtakem bi se moralo glasiti tudi: bil sem V BOHINJSKI BELI. Pa le pravijo NA BOHINJSKI BELI; zato tudi Z BOHINJSKE BELE. Pridevnika sta pravilna belanski (v narečju be-iansk — s polglasnikom), in belski, nikakor pa ne bel-ški. Zadnjega pridevnika v tem kraju nisem slišal. Vas se deli v Spodnjo in Zgornjo. Prebivalcem Zgornje pravijo GORENJANI (v domači rabi GORENAN), onim iz Spodnje vasi pa rečejo DOLENJANI (oziroma DOLE N AN). Kraj med Bohinjsko Belo in Sotesko so OBRNE. To je množinsko ime ženskega spola s samoglasniškim r. Ljudsko izročilo pravi, da se kraj tako imenuje zato, ker da so baje Turki na tem mestu obrnili, ker niso vedeli več naprej. Prebivalci so OBRNIKARJI, pridevnik pa obrniški. Raba potrjuje tudi naslednje oblike: NA OBRNAH, Z OBERN, PROTI OBRNAM itd. KUPLJENIK je manjši kraj nad Bohinjsko Belo. Vaščani so KUPLJENČANI, v rabi pa so oblike: KUP-LJENSKI ( narečju kuplenšk), NA KUPLJENIKU (na KUPLENK), S KUPLJENIKA (s KUPLENKA) ali po premeni tudi S KUPLENKA, KUPLENČAN, KUPLENK itd. po.vsod s polglasnikom v osnovi. Premena je glasovna sprememba in znan pojav v glasoslovju. To je pravzaprav zamenjava soglasnikov 1, p. Pojav je znan tudi pri nekaterih občnih imenih, kakor čebela: be-čela, gomila: mogila, skleda: skodela, becniti: cebniti in podobno. še manjše naselje nad Bohinjsko Belo so SLAMNIKI (množinsko ime moškega spola). Zaradi gorenjskega švapanja so v domači izgovarjavi pravzaprav SVAMNIKI, s polglasnikoma namesto ijev. Prebivalci so SLAMNIKARJI (SVAMNKARJ), vendar se ta izraz zelo malo uporablja, -ker je tudi SLAMNIKARJEV zelo malo. Predlogov v zvezi s tem imenom ne uporabljajo dosledno; govore: gremo v Slamnike, in iz Slamnikov. GORJUŠE so eno najvišjih slovenskih hribovskih naselij. Ljudsko izročilo za ta toponim pravi, da je beseda nastala iz ZGORAJ ali GOR + JUŠE = vriska. Torej zgoraj vriska. O tem imenu govori tudi ljudska zgodba. Prebivalci so GORJUŠCI ali GORJUŠANI, pridevnik pa gorjuški, gorjuška cedra itd. NA GORJU-ŠAH, Z GORJUŠ in podobno. JOŽE BOHINC Obisk v pionirski knjižnici v Kranju C/5 98 O 1 je po dolgih Aetih podrejenega službovanja pri raznih ljubljanskih odvetnikih že nekoliko osiveli pesnik končno le dobil samostojno advokaturo v Kranju, je seveda potreboval v svoji pisarnici pomočnika, veščega lepe in razločne pisave ter takrat edino uradne nemščine. Takega pisarja je Prešeren kar iz Ljubljane privedel s seboj že ob koncu leta 1846, ko se je kot nanovo imenovani advokat za stalno naselil v Kranju. Ta prvi njegov pisar je bil Andrej Rudolf, nezakonski sin Andreja Smoleta in Marije Rudolf ove. Zaradi naprednih idej, »frajgajstovske« miselnosti, pa tudi zaradi nekaterih prelahkomiselnih kupčij, je moral Smole še pred rojstvom svojega otroka pobegniti pred Metternichovimi bi-riči v tujino, preko Trsta, Italije in Francije na Angleško. Še prej pa je svoji imo-viti materi izročil v skrb Marijo in otroka, ki ga je ta kmalu nato, 9. novembra 1827, rodila. Toda še preden se je Andrej Smole vrnil iz prostovoljnega pregnanstva, je Marija Rudolfova pobegnila z nekim častnikom na Dunaj. Sled za njo se je izgubila za vedno ... Otroka Andreja, po očetu imenovanega, z materinim priimkom Rudolf, je prepustila Smoletovi materi. Ta se je za zapuščenega otroka svojega ljubljenega sina zares materinsko zavzela in celo poskrbela za njegovo bodočnost s primernim volilom. Zanimiva za nekompromisno svobodomiselnost Andreja Smoleta, ki je umrl za kapjo 30. novembra 1840 prav v Prešernovem naročju, je ena od njegovih poslednjih želja, naj se njegov sin Andrej izuči ali izšola za katerikoli poklic in naj Center za estetsko vzgojo pri pionirski knjižnici v Kranju deluje že drugo leto. Posebno v zadnjem letu se je delo razširilo, število pionirjev pa je naraslo zadnji mesec, ko so šole zaradi premajhnega obiska in neprimernih pogojev ukinile večino krožkov. Prvotno je bilo v vse krožke vpisanih okoli 400 otrok. Ker pa ;e za vsa dela na razpolago le en sam prostor — kar je seveda veliko premalo za tako veliko število pionirjev, saj je delo pri tem nemogoče — se je število zmanjšalo na 150. Zanimivo je, da posebno zadnji čas število otrok zopet narašča. In kateri krožki so to? Angleški, likovni, lutkovni in literarni. Obiskujejo jih otroci, stari od 7 do 14 let, in sicer večina iz Kranja, nekaj pa jih je tudi iz okolice (Mlake, Kokrice). Posebno skupino sestavljajo predšolski otroci. Knjižnica je zasedena kar 5 dni v tednu. Manjka predvsem prostor za likovno vzgojo in praktične va;e angleščine. Angleški tečaj, ki ga obiskujejo otroci od 5. do 8. razreda, poteka v obliki pogovora, s pomočjo gramofona in magnetofona. Krožek je namenjen predvsem boljšim učencem, saj le dopolnjuje šolsko znanje; pomaga pa seveda tudi slabšim. Likovni krožek prav v tem času razstavlja dela mladih slikarjev, učencev od 1. do 5. razreda. Razstava je stalna, slike pa menjajo vsakih 14 dni. Otroci slikajo na temo, ki jim jo pove tovariš, ki jih vodi. Sedanja razstava ima naslov »Pomlad«. Pionir- Skupinska slika »Sonce želja« ji slikajo sami, v prostoru pionirske knjižnice, kjer dobe tudi potreben material. Posebno zanimiva je skupinska slika, ki so jo otroci z velikim ponosom obesili na steno. Imenuje se »Sonce želja«. To delo je risalo več otrok, vsak zase, nato pa so risbe sestavili in nastala je kompozicija novoletnih želja, vse od zajčkov, žog, lutk, av- •Foio: Perdan tomobilov do bonbonov, rož, žemljic itd. Lutkovni krožek je po številu nekoliko manjši, a ima kljub temu dve skupini. Starejši igrajo zahtevnejše igrice, mlajši pa bolj improvizirajo. Starejši so pripravili že igrico o »Mucki in volku«, mlajši pa »Janka in Metko«. Predstavo je samo lani obiskalo več kot 200 otrok. Igrico, ki jo pripravljajo sedaj, bodo uprizorili na dan mladosti. Tudi lutke izdelujejo pionirji sami. Četrti krožek, ki deluje pri centru za estetsko vzgojo otrok, je literarni; zanj postaja zanimanje z vsakim dnem večje. Poudarek je na samostojnem delu. Na skupnih sestankih se seznanjajo z literarno zgodovino, ob JSlaš roman Če se že moram skrivati, mi je ljubša umazanija, v Nemčiji si lahko predstavljam le čisto življenje, moja najdražja želja je čista pisarna v Nemčiji, kjer bi lahko sam skrbel, da bi jo čistilke lepo očedile, prava pisarna s pravo pisalno mizo, za kater., bi sedel in čakal, da bi mj eden naših mož pripeljal škodljivca. Te minute čakanja na zaslišanje so mi bile vselej posebno ljube, tedaj veste, ko sem proučil gradivo, se posvetil primeru in le še čakal. Sicer pa med zasliševanjem n:kdar nisem pretepal, z ljudmi sem se pogovarjal prav mirn. in tiho. O'Mallcv vam lahko potrdi. Ali pa je morda trdil, da sem ga pretepal?« »Ni,« je rekla Franziska, »za to so poprej poskrbeli ,vaši možje', kajne? Saj ste uradnik — uradniki ne pretepajo, temveč le. naročajo pretepanje.« Prvič jo je jezno pogledal; oči, odprtine v beli krinki, so se zožile. Potem se je zbral in suho dejal: »Vselej sem ravnal po uradnih navodilih. Toda to je zdavnaj mimo. Nikdar ne mislim resno, da bom v življenju še kdaj sedel v nemški pisarni. In zato sem zadov.lien z umazanim življenjem v Italiji. Kajti v Nemčiji bi lahko živel le čisto in kot zmagovalec« A. A. BEG Franziska je strmela v čajno usedlino na dnu svojega kozarca, v rjavkasti zvarek, ki se ji je vselej gnusi!. »Čemu se pravzaprav opravičujete, Kramer?« je vprašala. Prepaden je dvignil pogled. »Ne nagovarjajte me z m-jim imenom,« jo je nahrulil. »Že dolgo nimam več tega imena.« »V nemških tiralicah ste zapisani s tem imenom,« je rekla Franziska, »ali pa se motim?« Spogledala sta se. ,Visok polnokrven moški,' je dejal Patrick, .inteligenten, ciničen in polnokrven, bil je poosebljeno življenje, in življenje, kakor veste, Franziska je inteligentno, cinično in polnokrvno,' ah kaj, saj je le voščena krinka z rdečkastimi očmi in debelimi usti, najbrž je ostarel, postaren albino v stari sivi in grdi roko-kojski kavarni, ki me želi prestrašiti, prestrašiti v Antico Cafe Quadri. Ovadila me bo, tvegala bo, če se nihče ne upa, se bo ona, prvo, kar bo storila po vrnitvi v Nemčijo, bo ovadba, in potem Italijani ne bodo imeli kaj govoriti, Italijani, ki me poznajo in pustijo v miru, ker so jih Perroni in dva druga gospoda iz gospodarstva podkupili, majhen upravni nalog kvesture, naj me pustijo v miru, ker bi lahko prišlo do velikega škandala, če bi spregovoril, toda če me ovadi v Nemčiji, bo Interpol poslal ukaz o izročitvi in tako se bodo Italijani znebili črnega Petra, na procesu v Nemčiji lahko pripovedujem o Perroniju in drugih Italijanih, kolikor hočem, državnega pravdnika to ne bo zanimalo, lahko sicer zagrozim, da bom obdolžil nekaj velikih nemških imen, gospodov iz gospodarstva in politike, toda to jim bo vseeno, v Nemčiji znajo razdvojiti preiskave in prikriti obremenitve, v Nemčiji ostro razlikujejo obremenjene in storilce, krivce in zločince, kajti le slednje kaznujejo. »Ne opravičujem se,« je rekel Kramer, »le pripcVedujem nekaj malega iz svojega življenja, tako da boste vedeli, koga ovajate, ko se boste vrnili v Nemčijo. Saj me boste menda ovadili, mar ne? Poznam ljudi vaše vrste. Prav tako kakor jaz ljubite čistoč-, to je videti, pa tudi OMalley mi je povedal. Ljudje ravnajo kot vi, če želijo spremeniti življenje, ker ne prenašajo več umazanije. Ljudje vaše vrste so nepopustljivi. Tudi jaz sem nepopustljiv in zato vem, da se vas moram varovati. Vas, ne pa O'Malleva«. Auschvvitz in moj beg pred Herbertom na istem imenovalcu, kot obrazec nestrpnosti, Franziska se je zravnala, razjezila in vznemirila, pa vendar je v tem nekaj resnice, skupen sen imava, nemški sen o čistoči zavoljo čistoče, o abstraktni čistoči, o svetu, ki je brez sleherne umazanije, zlobne in dobre umazanije, ker obstaja dobra, dragocena umazanija, ki daje življenje, toda midva sanjava o velikem nemškem čiščenju onstran dobrega in zlega, hrepeniva po snagi namesto po čistoči. »Ne vem, kaj vam je 0'Malley pripovedoval o meni,« je rekla, »toda razlika med vašo in mojo željo po čistoči je v tem, da meri zaradi nje ni treba nikogar umoriti. Čistočo zahtevam, vendar le lastno« »Zelo pametni ste,« je rekel Kramer. »Povedati mi hočete najbrž, da me ne b.ste ovadili. Pustil naj bi vam pobegniti.« Pošast je. Čutila je, kako izgublja pogum.-Pozna duše ljudi, ki jih zaslišujejo. Hlini se, da mi ne verjame, čeprav ve, da sem govorila resnico. Ve, da ga ne bom ovadila, zato tvega prvič odkrito grožnjo. »Fošast ste,« je rekla. »Ne,« je odgovoril, »le uradnik. Oprostite izrazu .pobegniti', ker nisem tako mislil.« branju pa lastna dela kritično ocenjujejo in popravljajo. Izdati nameravajo samostojni literarni list »Stržek«. Za naslovno stran in opremo bo poskrbel likovni krožek. 3. aprila so pionirji pripravili lep literarni večer, na katerem so brali svoja dela. Istočasno so otvorili novo likovno razstavo. Delo v Centru za estetsko vzgojo otrok je kljub premajhnim prostorom in slabim dotacijam zelo živahno. Zahvala gre prav gotovo požrtvovalnim pedagogom, tako da otroci v polni meri dobivajo potrebno izobrazbo. (Objavljamo nekaj pesmic članov literarnega krožka.) PETJA MAINTINGER Tine ZRIM, 11 let, osnovna šola Kranj — Primskovo, 5. razred CIGANČEK Mali cigan bodi po vasi ves razigran, kitaro pod pazduho nosi in- po vasi pesmice trosi. Pa sreča "ga star modrijan in ga vpraša, zakaj je cigan. »Raje p šolo bi hodil, da boš učen in znan!* »Mar meni je šola in znanje moje veselje je petje, igranje, in jaz n bom postal modrijan, ostal bom cigan.* Danica KRMELJ, 11 let, osn. šola Kranj — Primskovo, 5. razred AVTO Kupili smo fička, lahko bi kaj več, a kaj ko denarja ni nikdar odveč. Ata se krega, mama se bolj; 'vpijeta, tožita: zdaj je dovolj. Podpis Prešernovega drugega pisarja Primožn Šc klica porabi rento, ki mu jo zapušča za karkoli — le tega ne želi, da bi njegov sin postal duhoven. Po Smoletovi smrti je živel mali Andrej Rudolf v oskrbi plemenite babice. Nič hudega mu ni bilo pri imoviti trgovki Smoletovi, dokler ni končal šol (nor-malke) in dosegel primernih let za izuči-tev v nekem poklicu. Po zgledu svojega očeta se je želel posvetiti trgovini, a je še v času učenja leta 1842 napravil neko nerodnost. Zaradi tega prestopka ga je dal njegov uradni varuh doktor Napret zapreti v kaznilnico, čeprav bi se malenkostna škoda, ki jo je fant storil, dala zlahka in takoj poravnati. Saj mu je oče, Andrej Smole, volil v zapuščini celih ,8000 goldinarjev, kar je bilo za tisti čas pravo imetje. In prav ob tej nesreči se je spet izkazala Prešernova dobrosrčnost in zvestoba do pokojnega prijateija. Globoko užaljen je odhitel na sodišče in rešil fanta iz zapora. Tudi novo učno mesto mu je pre-skrbel. f Andrej Smole (1800—1840) Za ta Prešernov odločni in nesebični korak, ko je zastavil ves svoj vpliv in ugled za rešitev tujega otroka, je zvedela tudi Ana Jelovškova in ga vprašala precej zajedljivo, zakaj se tako zavzema za malopridnega paglavca. Prešeren jo je ogorčen zavrnil, češ, Rudolf je nesrečen otrok, nima ne očeta ne matere; on je vendar sin mojega najboljšega prijatelja! Ko pa- je Prešeren nekaj let za tem odšel v Kranj, je vzel mladeniča, sedaj že 19 let starega, s seboj in mu poleg službe Budil še stanovanje in hrano v hiši. An- drej Rudolt je postal tako prvi Prešernov pisar (»šribar«), torej odvetniški pomožni uradnik, za tisti čas in za tako -mlađeg* človeka kar ugledna služba! Ne smemo pa misliti, da je nekdanji odvetniški pisar imel zgolj tako nalogo, kot današnja strojepiska, torej Ie pisanja po nareku ali pa prepisovanje, »šribarji« so bili nekake »deklice za vse«. Biti sa morali tudi arhivarji, računovodje in ne le dobri stilisti, kaligrafi (lepopisci), spret. ni in samostojni sestavljalci enostavnej« ših spisov, razgledani na številnih gospodarskih in imovinskih področjih, vestni in natančni zapisovalci šefovih zamisli in narekov. Da so morali imeti čitljivo in enakomerno pisavo, je bilo samo ob sebi umevno. Skratka, bili so nekaki šefovi pomočniki in so večkrat nadomeščali odvetnike, kadar so bili ti odsotni. Tak bi moral biti vzoren pisar! če pa mladi Rudolf spočetka ni v vseh pogledih ustrezal, se je pač z dobrohotno šefovo pomočjo sčasoma kar precej izvežbal in izobrazil. Da je tako izpopolnjevalno šolo res napravil, nam pričajo Prešernovi po» pravki in pripisi pri RudoJfovih pisarskih izdelkih. Vsekakor je moral imeti ljudomili doktor veliko potrpljenja, da je v teb kratkih letih iz skoro neukega in zabred-lega mladeniča vzgojil kar uporabnega odvetniškega pisarja. Kot spreten jurist in kot pošten odvet nik, ki se je vedno odločno postavil za pravično stvar, pa tudi kot edini odvetnii na Gorenjskem, je Prešeren sčasoma do bil toliko klientele, da je moral najet še enega pisarja. To tem bolj, ker je ta krat odvetnik po tedanji šegi opravljal tudi vse one posle, ki so jih pozneje prevzemali notarji. Ta drugi pisar je bil Primož šoklič, domačin iz Lesc, ki pa je imel sorodnike v Kranju, pri katerih je prenočeval. Na hrani je bil pri Prešernu, tako kot Rudolf. Torej je šefova sestra Katra kuhala vsem trena možem. Primož Šoklič, po pripovedi sodobnikov bolehen možak, katerega točnih bio> grafskih podatkov žal še ni bilo mogoče dobiti, je bil pri Prešernu verjetno zaposlen le do izbruha njegove bolezni, to je tja do jeseni leta 1848. Pesnik mu je dal ob slovesu za spomin izvod »Poezij^ v katerega je Šokličeva vdova Katarina pozneje vpisala: »To gnigo je izročil Preširen moj mu Možu Pri muž š. za darilo ker je delal pri nemo.« Na notranji naslovni strani, desn« zgoraj v kotu, je podpisan Primož ŠokliJ kot »Primus Schocklizh«. Del nadaljnje Šokličeve življenjske poti nam odkriva zapis v Hof. u. Staatshand« buch iz leta 1856, kjer izvemo, da je bil Primož Šoklič tedaj kanclist pri okrajnem uradu v Kranjski gori. (Nadaljevanje in konec prihodnjič) ČRTOMIR ZOREČ , i- V >-»*r**.-*r* y.~<£ j Primer rokopisa Prešernovega prvega pisarja Andreja Rudolfa 6 2 Rateče nekdaj Gorenjski kraji in ljudje RATEČE, v začetka aprila... Zadnja vas pod Julijskimi Alpami v Jugoslaviji proti severozahodu so Rateče. Pred dnevi, ko smo jo obiskali, je bila vas precej prazna. Zima se je poslovila, drzne Bloudkove mojstrovine počivajo, pomlad — prava pomlad pa se šele pričenja. Kratek postanek v gostilni, ki je še v Sloveniji — Pri Mojmiru... Pet, šest gostov. Največ domačinov, ki so prišli, da pokramljajo. V kotu se pritožuje gospodinja, ker je dobila v Kranjski gori slabo meso: druga priganja moža, da mora na kosilo, medtem ko jo on prepričuje, da kozarček pred jedjo vendar ne škoduje. In še nek Italijan — ga za vsako ovco na dan, ko sai smo samo 800 m od meje. Še par minut in so °^aMivin,° v planino, J , v, j i. . tj x ijxSosi jeseni delili med seboj naprej smeš le z dovoljenjem. Toda, ce gledaš proti meji vidiš, da jo narava ne pozna — dolina se namreč čez neopazno razvodje nadaljuje proti Fužinam, proti Beli peči, nekdaj zadnji slovenski vasi, ki je danes pod Italijo. m danes mleka ima njihova živina. To mleko so merili na »stihe« (to so bile posebne zareze v leseni posodi) in »hlebčke«. Po količini mleka, izmerjene- Sprehod po vasi TO JE PRIJETNA pastirska vasica z ostanki tipične alpske kmečke arhitekture, ki pa so jo precej uničili trije požari in druge naravne rie> sreče, še vedno je kmečko naselje, čeprav mnogo mladih ljudi odhaja na delo ca Jesenice, še vedno pa so med starejšimi ljudmi živi običaji, ki so tako značilni za ta vasico. »Pastirski rej« OBIČAJ, po katerem so postale Rateče posebno znane je že zelo star. Vsako leto so aamreč~junija gnali živino iz yse vasi v planine. Gospodarji so tistega dne v sprevodu m v spremstvu narodnih noš pripeljali živino na določeno 68-4etna mesto, kjer so pred posebno takoj privolila, da bi jo fo komisijo preizkusili, koliko tografirali sir. Po končanem »merjenju« in rajanju so živino prevzeli vodja tropa s pomočnikom, molzači in poganjači ter jo odgnali v planine. Tam so ostali do septembra. Ko so se vrnili, je bil v dolini velik praznik. Živino so pričakal: stareširia reja, spravnik, člani komisije za merjenje, vaški mogotci in vsi ostali prebivalci. Danes so jesenski in spomladanski pastirski praznik združili v posebno prireditev, dodali so še striženje in predelavo volne, , da tako vsak, ki obišče praznik rate-^kih pastirjev — Pastirski rej —, vidi, kako so včasih živeli pastirji. Poznate »meštco«? Marija Kerštajn USTAVILI SMO STARO ŽENICO, ki je- pravkar »ukrotila« piščanca za nedeljsko kosilo. Bila je Marija Kerštajn, stara 68 let. Hoteli smo zvedeti kaj o življenju v vasi. Malo nezaupljivo je pogledala in že je hotela oditi. Hoteli smo jo zadržati, ni zato smo jo povprašali, če še kaj dela »meštco«. Bila je presenečena. Detajl gospodarskega poslopja kmetije alpskega tipa iz Rateč s hlevom spodaj in podom zgoraj Hlev za ovce in senik nad njim v Ratečah. Stavba ie ODuščena in razoada. Takih in podobnih hlevov je v tem predelu Gorenjske precej — Ali veste, kaj je to? — Seveda vemo, saj smo bili na reju v Planici. — Delamo jo še, samo ne več toliko kot včasih. Zdaj ni več takih praznikov kot nekdaj. Največ smo jih delali takrat, ko so zagnali drobnico v planino in ko so jo jeseni vračali. — Koliko pa je še živine v vasi? — Drobnice (ovc) je Ie še okoli 609, krav pa okoli 100. — Kje pa imate pašnike? — Ovce in jalovo govejo živino ženejo na planino »Za jezero« in v Tamar, krave na dnevno pašo pa v Rute. — Kaj pa žoke še delate? (žok je staro rateško obuvalo, znotraj stkano v obliki nogavice iz ovčje volne — sprednji del iz bele, zadnji iz črne — spodaj s podplati iz svinjine, zgoraj pa iz ovčje kože). — Znamo jih še delati, vendar samo iz volne, ker ni več svinjine. še bi jo spraševali, vendar — mudilo se ji je, delo jo je čakalo. Mi pa smo odšli po vasi in premišljevali, kaj vse se je že zgodilo v tem kra-' ju ... Že zelo stara naselbina PRVE ZAPISKE o Ratečah najdemo v rateški župnijski knjigi šele leta 1638. Najbolj Verjetno pa je, da so začatki Rateč v letu 663, ko so Slovani Drodirali čez Predil po Soški in Nadiški dolini proti Čedadu, oziroma v letu 750, ko so Slovani pretrgali zveze z Obri in se naselili na ozemlju Čedada, Nadižke doline, Bovca, Predila, Trbiža in Beljaka. Potem je vasica pripadla Ortenburžanom, leta 1456 je pripadla avstrijskemu cesarju. Prišla je doba Napoleonove okupacije in potem zopet vlada avstrijskih cesarjev. V času ^nemške okupacije so morale tudi Rateče plačati svoj k nT«, i davek za svobodo. Od kod ime Rateče? IME RATEČE izhaja po ljudskem izročilu od besede »raztečje« med savskim in dravskim vodovjem, medtem ko trdi znanstvena literatura, da izhaja od prvega naseljenca, ki je bil pastir iz Koroške in se je imenoval Ratej. Naselje se je po njem imenovalo Ratej selo in po tem po krajšavah Rateče. In kakšne so perspektive vasi? ČEPRAV KMEČKO NASELJE, je v vasi vedno manj možnosti za nadaljnji razvoj. Vas postaja vse bolj privlačen turistični kraj. ki pozimi navdušuje ljubitelje belega športa, poleti pa bi težko našli lepši kotiček, kot so Ra» teče z okolico, vso prekrito z zelenimi gozdovi in lepirarf pašniki. TATJANA VOZEL Razkošje v očeh Filmski portret igralke Audrev Hepburn Nobena oznaka se ljubki ameriški igral- 1 I ki Audrev Hepburn ne poda bolj kot: ne- 1 I dolžnost, otroška čistost. Toda to ni ne- J 1 dolžnost, kakšno je imela Marilyn Monroe i 1 ali Griffithove junakinje, ampak tista in- § I tenzivna nedolžna čistost, ki nas v tre- 1 j§ nutku razoroži in za vedno pridobi. Ta I 1 t)troška čistost sije Audrey iz njenih ve- jj 1 likih oči in iz njenega nasmeha, ki je kot 1 1 poln nežne dobrote in je prisoten v vsa- I I kem njenem ljubkem gibu. Lahko bi celo | I rekli, da je dobršen del njene dosedanje | I igralske kariere vrsta variacij na to naj- jj I značilne j šo njeno potezo. Toda — naj to § I nikakor ne zveni kot kakršenkoli očitek | I — raje obratno! iill'lillllllllllliillllGiiiiilllllllliM Za začetek: Oscar Igralska kariera Audrev Hepburn se je začela z eksplozijo popularnosti leta 1953, ko je nastopila v Wyllerjevih »Rimskih počitnicah« (z Gregorvjem Pe-ckom). Takrat je bila kot zvezda resnično »čez noč rojena«. Vendar pa to ni bil njen prvi film niti njen prvi stik z umetnostjo. Najprej je študirala balet na Holand-skem, kjer je bila rojena. Od tu izvira dovršena ljubkost njenih gibov — od dramatičnega blisljpvitega zasuka glave do tega, kako pobere s tal odejo: vsi njeni gibi izdajajo popolno kontrolo, ki jo mora imeti nad svojim telesom balerina. Po nekaj baletnih revijah jo je opazil Mario Zampi in ji dal prvo (dvajset sekund dolgo) vlogo. Po več miniaturnih vlogah je dobila svojo prvo pomembnejšo vlogo študentke baleta v »Skrivnostnih ljudeh«. Film sam ni uspel, toda že takrat je Audrev dobila ocene: »ljubka«, »očarljiva«. Med snemanjem filma »Pojdimo v Monte Carlo« jo je pisateljica Collette izbrala za vlogo »Gigi« na Broadvva-yu. Tu je čez noč zablestela. Potem so prišle »Rimske počitnice« VVilliama Wyllerja (mimogrede: Audrey je imela srečo, da je od vsega začetka snemala s prvorazrednimi režiserji) — in Oscar! In to za prvo glavno vlogo. Sama je rekla: »To je, kot če dobiš za darilo preveliko obleko in ji moraš dorasti.« Sledili so filmi: »Sabrina'< za Billvia VVilderia (šoferje- va hči), ki se poroči z milijonarjem — ob VVilliamu Hol-denu in Humpheryju Bogar-tu), »Smešni obraz« za Stan-leya Donena (pojoča in plešoča Američanka v Parizu — ob Fredu Astairu), »Ljubezen popoldne« spet za Billyja VVilderja (hči zasebnega detektiva, ki se zaljubi v bogatega Don Juana — Garyja Cooperja) in »Vojna in mir« za Kinga Vidorja (Vidor je dejal preprosto: »Eno je gotovo: Audrey Hepburn je Nataša« ) Nežna gazelica ršftrje filmi so po »Rimskih počitnicah« še utrdili izredno priljubljenost Audrey Hepburn, niso pa mogli istočasno tudi utrditi njenega igralskega slovesa. Bili so namreč variacija na eno temo: nedolžna Au-drey, nebeško čisti otrok, ki vse očara — in to je bilo dovolj, da so nekateri kritiki ostali skeptični glede njenih igralskih sposobnosti. Šele naslednji filmi so lahko vsem nedvomno in jasno dokazali, da je glavna značilnost (in veliki vrednost) Au-dreyjine igralske sposobnosti prav v njeni navidezni odsotnosti. Nemogoče je potegniti mejo med Audrey in med osebo, katero igra — tako po polnoma se z njo poistoveti. V našem ^pominu ne živi Audrev, ampak Nataša, Sabrina, Ariane... Ta odsotnost »igranja« je tudi vzrok, da znamo o njej povedati komaj kaj več kot, da je »ljubka«, »očarljiva« in da smo se orisilieni zatekati k Pravo razkošje nežne dobrote, nedolžne čistosti, tihe lepote in bogate človeške duše je v teh očeh, zaradi katerih je svet vzljubil Audrev Hepburn — saj je v njih poosebljeno vse, kar predstavlja ta nežna gazelica sodobnega filma prispodobam: »kot nežna gazelica« ... Audrey je vsem dokazala, da je odlična igralka v filmu »Nuna« Freda Zinnemana, ki ga je posnela po dveletnem permom, leta 1959, in ki pomeni preobrat v njeni igralski karieri. Tankočutna Zin-nemannova študija razvoja in duševnih konfliktov nune je skrivala v sebi nevarnost: razbita je na poglavja, ki so v sebi zaključene celote, od katerih ima vsaka svoj vrh. Tankočutna igralka mjeenotnosti je mogla film rešiti samo odlična igralka, ki je edina lahko z neprekinjenim in stalnim razvojem svoje "Vloge obdržala notranjo povezanost in harmonično ravnotežje tako zgrajenega filma. In to Audrev popolnoma uspelo — saj se med začetkom in koncem dobesedno pred našimi očmi postopoma spremni iz cveto č%ga dekleta, ki je povsem prepričano v pravilnost svoje odločitve, v utrujeno staro nuno z globokimi sencami pod očmi, ki jo je razjedel notranji dvom. S tankim posluhom je tudi v manjših podrobnostih (spomnimo se samo mojstrskega odhoda iz samostana!) dosegla popolnost. Nedolžnosti, ki je v nezmožnosti, da bi spoznala svojo dušo in svoj resnični poklic (»Nuna«), je sledila najpopolnejša, najbolj abstraktna in obenem zadnja podoba nedolžnosti, ki jih je oblikovala Audrey: »Zeleni dvori« (1959) Mela Ferrer-ja. Tu je čisti otrok narave, ki se je naučil govorice ptičev in cvetlic: božanstvo in preprosto dekle v eni osebi. Razočaranje pod veselostjo Po manj pomembni in docela nenavadni vlogi Indijanke (!) v wester-nu (!) »Neodpuščeno* (1960) Johna Hustona se je Audrey povzpela do nove kvalitete svojega igralstva s filmom »Zajtrk pri Tiffanvu« (1961). Režiser Blake Edwards je dobro poznal njeno dotedanjo filmsko podobo — in jo premišljeno uporabil tako, da je gledalce presenetil v njihovih pričakovanjih. Holly Go-lightly iz »Zajtrka« je še vedno nedolžna v svoji ranljivosti do ravnanja zunaniega sveta, toda v svojih reakcijah navzven se pojavi nova. doslej neznana trdota. Hol!y je ostra, zajedljiva, zelo trpka v svoji milini; navzven je je sama veselost kot Nataše, toda pod to veselostjo se skriva razočaranje in obup. V svojem novem filmu za VVilliama Wylerja — »Otroška ura« (1962, po drami Lilliaa Hellmanove) je Audrey odkrila še novo potezo svojega igralstva. Z vlogo učiteljice v tem filmu je namreč dokazala, da je zmožna tudi izrazito čustvenega igranja. Po tem filmu je igrala še v »ša-radi« Stanleya Donena, v »Parizu, ko je vroče« Richarda Ouinea ter zdaj v »Moj; lepi gospe«, glasbeni komediji po Shavvovem »Pvgmalionu«, ki jo je na film prenese! Geor-ge C ukor. Audrey se torej še vedno igralsko razvija in se spoprijema z novimi, zahtevnimi in različnimi vlogami. Dokler jpa je ne bomo videli v njih in si dopolnili ali spremenili njeno podobo v svojem spominu, pa bo za nas ostala nedolžna Audrey, gazelica z rosno čisto dušo, ženska, ki je ▼ ljubezni bolj idealna sopotnica kot ljubica, saj ljubi čisto in nedolžno kot pravljična vila, obenem božanstvo in preprosto dekle. DUŠAN OGRIZEK Otrok in njegove napake Skoraj vsak otrok ima lastnosti, ki nas morijo ali smo zaradi njih celo zaskrbljeni. Ker se odrasli zavedamo, da utegnejo biti negativne lastnosti nevarne razvoju, jih bomo skušali odpraviti. Zavedati pa se moramo, da so med napakami odraslih in napakami otrok velike razlike. Odrasel človek ima bogatejše izkušnje, zna svoje nagone obvladati, je razsod-nejši in ima kolikor toliko zgrajeno osebnost. Otrok pa še pogosto ne loči dobro od slabega, njegove izkušnje so pomanjkljive, često ravna po nagonu in ima še zelo skromno razvit občutek razsodnosti. Zaradi tega otrokove napake ne smemo tako strogo soditi kot napake odraslih, seveda jih pa pod nobenim pogojem ne smemo spregledati. Vsaka, navidezno prav nedolžna otroška napaka more imeti za otrokov razvoj, pa tudi za ožjo in širšo skupnost, zelo neugodne posledice. IZVOR NAPAK Mnenja o izvorih napak so različna. Verjetno pa je glavna korenina nagonsko življenje. Nagoni so sami po sebi prirodne lastnosti. Da bi nagone dušili, bi bilo nesmisel- Crte se vedno moderne in spretni kreatorji jih znajo lepo izrabiti. Kljub temu, da je puli kaj čeden, ne bo pri-stojal vsaki ženi. Boki so poudarjeni in zato si ga bodo omislile le bolj suhljata de kleta 11.1 Lf , \\ISVKTM Sirkove metle Nove metle pred uporabo poparimo, da so bolj elastične in trpežnejse. Poparjene pustimo 10 minut. V krop de-nemo nekaj galuna. Metle nato dobro otresemo in jo obesimo. Kako odstranimo rjo na kovinskih delih peči R)o na kovinskih delih peli odstranimo s krpo, ki jo pomak.-.mo v petrolej. Če se je rja globoko zajedla v kovino, jo namažemo s petrolejem in pustimo nekaj ur, nato pa zdrgnemo s papirjem ali z grobo krpo. Tako očiščeno kovino namažemo z grafitom, z mešanim z osjem. Kadar želimo obnoviti tudi barvo, uporabljamo grafit. Koža za čiščenje oken Jelenovo kožo operemo v mlačni milnici in nato še v čisti vodi. Ko je pol suha, 10 zmencamo, da ostane prožna, nato pa jo posušimo. Kožo lepo operemo v mlačni slani vodi in nato dobro speremo v čisti vodi. no, pa tudi škodljivo. Zahtevati pa moramo obvladovanje nagonov od vsakega posameznika in tudi od otroka. Če ga prepuščamo samemu sebi, se nagoni razbohotijo in človek ni več njihov gospodar, ampak suženj. Ljudje v otrokovi bližini imajo velik vpliv nanj. Precej napak je razvojno pogojenih, to se pravi, da vsako razvojno obdobje prinaša ugodne pogoje za to ali ono otroško napako. Ta napaka ob pravilni vzgoji spet mine, ob nepravilni pa se celo okrepi. Otroške napake lahko izvirajo tudi iz dednosti. Ivlaio verjetnosti pa je, da bi neka otroška napaka imela samo en vzrok; navadno so udeleženi kar vsi štirje. VRSTE NAPAK Morda se boste začudili, ker so vzgojitelji našteli okoli 300 otroških napak. Ne smemo pa prezreti, da marsikaj v zgodnjem otroštvu še ni napaka (na primer sebičnost), pozneje pa je. Napak je več vrst in so jih znanstveniki takole zvrstili: I. bojazljivost, preobčutljivost, otožnost, strašljivost, negotovost itd. Te napake se nanašajo na čustvovanje. II. Napake, ki se nanašajo na hotenje in voljo, so: lažnivost, nepoštenost (kraja), uničevalnost, zahrbtnost, zlob-nost, okrutnost. III. požrešnost, nesnažnost, nerednost, klepetavost, muhavost, neodločnost. IV. lenivost, neubogljivost, predrznost upornost, roba-tost ipd. čeprav smo tu našteli Ie nekaj napak, smo se že ob njih lahko prestrašili. Če pomislimo na ogromno število napak, ki bi jih lahko našli pri odraslih in na dejstvo, da so otroške napake delno tudi zrcalo njihovega sveta, moramo res občutiti potrebo boja proti njim. Odstranjevanje mastnih madežev Mastne madeže na belem bombažnem perilu čistimo z milom, na barvanem blagu iz bombaža ali umetne svile z mlačno milnico in nato previdno z bencinom ali etrom, na barvani volni z mlačno milnico ali z mrzlim sredme močnim salmiakovcem. .Madeže oljnatih barv, fir-neža in smol na belem perilu čistimo s tefpentinom ali špiritom, na barvastem blagu in volni z bencinom, nato še z milnico. Spalnica — enkrat malo drugače. Domiselno je združena nočna omarica s toaletno mizico. Tudi ogledalo ni podolgovato, pač pa je skoraj kvadratno. Stol in preproga sta v živahno rdeči ali zeleni barvi in sta lep kontrast k svetli opravi Negovanje žene, ki je prekoračila štirideseto let3 Verjetno se marsikatera žena, ko je prestopila 40. leto, kar malce zanemari in meni, da ni časa za to, da bi se človek lepotičil. Res, ni se treba lepotičiti, treba pa se je negovati in to še bolj kot v mlajših letih. Skušale bomo starostne znake omiliti in za to si vzemimo vsak dan vsaj nekaj minut za osebno nego. Veke se navadno v teh letih rahlo povesijo oziroma so malce zatečene. Zato si zvečer položimo na zanrte oči tn*w.l kamilčni ohkiadek: ko se ohladi, ga odstranimo. Umivajmo si obraz v mlačni vodi, v katero smo dodali nekaj zrnc boraksa. Ko potopimo obraz v vodo, široko od-primo oči in jih nato zopet zaprimo (to nekajkrat ponovimo). Uporabljamo ricinusovo olje za to, da si z njim s pomočjo male ščetke krtačimo obrvi in trepalnice. Visokopetne čevlje bomo nadomestili s primerno šestcentimetrsLo peto. Noge si bomo vsak večer umile v topli vodi in nato splaknile v mrzli. Vznožje v postelji naj bo rahlo vzvišeno, tako si noge bolje odpočijejo. Telo vam bo zelo hvaležno, če se boste vsak dan stuširali in sicer s toplo in nato še s hladno vodo. Dobro se obrišite in zdrgnite z brisačo. Žene z razširjenimi krvnimi žilicami na obrazu naj si umivajo obraz le z zmerno toplo vodo. Namesto alkoholnih čistilnih vod za čiščenje kože naj uporabljajo čistilno mleko. Alkoholne pijače pijmo zmerno in tudi cigaretam se raje odpovejmo. Starostni rjavi madeži se kaj radi pojavijo, predvsem na rokah. Niso znak bolezni, priznati pa moramo, da ravno privlačni niso. Da ti ne bodo tako vidni, si jih nadrgnimo z limoninim sokom ali belilno kremo. Uživajmo hrano, ki _bo bogata z A vitaminom. Jedle boste dosti jeter, masla in špinače ter pile velika mleka. RADIJSKI SPORED«^ VELJA OD 18. APRILA DO 24. APRILA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13.. 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930 SOBOTA — 18. aprila 8.05 Vedre melodije za konec tedna — 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — 925 »Mladina poje« — 9.45 Češkoslovaške popevke — 10.15 Domače viže v instrumentalni izvedbi t- 1035 Na koncertnem odru z zborom Roberta Sha\va — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Slovenski pevci in ansambli zabavne glasbe — 13.15. Obvestila in zabavna glasba — 1330 Glasbeni sejem — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Naši amaterji pojo — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 1735 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Recitali znamenitih pevcev — 18.45 Novo v znanosti —■ 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Pred mano je poletje — 20.20 Dvojno življenje gospoda Mittvja — 21.00 Sobotni ples — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba NEDELJA — 19. aprila 6.00 Dobro jutro — 630 Napotki za turiste — 7.40 Pogovor s poslušalci — 8.00 Mladinska radijska igra — 838 Iz jugoslovanske mladinske zborovske literature — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 še pomnite tovariši — 1030 S poti po slovanskih deželah — 1130 Nedeljska reportaža — 1150 Hammond orgle — 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 13.30 Za našo vas — 1330 Koncert pri vas doma — 14.10 Radi bi vas zabavali — 15.05 Od Ljubljane do Pariza — 16.00 Humoreska tega tedna — 1620 Rezervirano za športno popoldne — 1820 Glasba iz znamenitih oper — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Izberite svojo popevko — 21.00 Njihovi rokopisi — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nastopata sopranistka Nedda Pittana iz Trsta PONEDELJEK — 20 aprila 8.05 Slovenske narodne pesmi — 8.25 Trije veliki zabavni orkestri — 8.55 Za mlade radovedneže — 925 Pojeta mezzosopranistka Biserka Cvejič in basist Tomislav Neralič — 10.15 Domače skladbice — 1035 Naš podlistek — 10.55 Glasbena med-igra — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Slovenski pevci zabavne glasbe — 1330 Glasbeni sejem — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav- ljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 S knjižnega trga — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz opernega albuma — 18.0P Aktualnosti doma ini v svetu — 18.10 Popevke in melodije vzhodnih dežel — 18.45 Družba in čas 19.05 Gla tene ra?glednice — 20.00 Skupni program JRT — 20.45 Glasbena panorama — 21.35 Harmonični kovač — 22.10 S popevkami po svetu — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Nočni akordi TOREK — 21. aprila 8.05 Veliki zabavni orkestri — 835 Domače pesmi in napevi — 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo — 9.25 Slovenski pevci zabavne glasbe — 9.45 Trio Lorenz igra Haydny — 10.15 Majhni zabavni ansambli — 10.40 Iz dveh oper Jakova Gotovca — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Z ansambli in solisti narodno-zabavne glasbe — 1330 Iz baletov »Gavane« in »Triogeljnik« — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 1435 Zborovske skladbe Radovana Gobca — 15.15 Zabavna glasba — 1530 V torek nasvidenje — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Sovjetske popevke — 18.25 Plesni orkester RTV Ljubljana in njegovi solisti — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Komorni zbor iz Maribora poje skladbe velikih mojstrov — 20.20 Radijska i#ra — 2130 Glasbeni izlet v Bolgarijo in Grčijo — 22.10 Glasbena med-igra — 22.15 Skupni program JRT — 23.05 Zabavnr vrtiljak SREDA — 22. aprila_ 8.05 Jutranji divertimento — 835 Pisani svet pravljic in zgodb — 925 Popevke in melodije vzhodnih dežel — 10.15 Narodne pesmi iz daljnega vzhoda — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Lahka glasba — 13.30 Instrumentalni ritmi in melodije — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Češkoslovaške in poljske popevke — 15.15 Zabavna glasba 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pesmi raznih narodov — 16.00 Vsak dan za \as — 17.05 Chopin — skladatelj — 17.35 Iz fonoteke radia Koper — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Mojstri orkestrske igre — 18.45 Ljudski parlament — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Melodije v počasnem ritmu — 20.10 Simone Bocca- negra — opera — 22.40 ^Klavirske skladbe Franza Liszta — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do po pevke ČETRTEK — 23. aprila 8.05 S koncertnih in opernih odrov — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 925 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 10.15 Pihalna godba Franko Goldman Band — 1030 Pet minut za novo pesmico — 11.00 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 .Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Zabavni zvoki vzhodnih dežel — 1330 Glasbeni sejem — 1435 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas —i7.05 Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Preludiji in burleska — 18.45 Ta teden v skupščinskih odborih — 19J35 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačah pesmi in napevov"— 20.45 Lahka glasba — 21.00 Lirika skozi čas — 21.40 Koncert za klarinet in orkester — 22.10 Iz ustvarjanja Bele Bartoka — 23.05 Po strunah in tipkah — 23.20 Skupni program JRT PETEK — 24. aprila 8.05 -Lahka glasba — 835 Nekaj domačih — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Obrazi iz naše glasbene preteklosti — 10.15 Trije dueti iz Ekvinokcija — 10.35 Novost na knjižni polici — 1055 Glasbena medigra — 11.00 Pozor, -nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti— 12.25 Domače pesmi in napevi — 13.15 Obvestila in-zabavna glasba — 13.30 Domači in tuji instrumentalni solisti — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 1435 Popevke iz vzhodnih dežel — 15.15 Napotki za turiste — 15.45 Jezikovni pogovori — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Iz življenja m dela Antonina Dvofaka r-18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Pesmi borbe in dela — 18.25 Pripoveduje nam — 18.45 Glasbene razglednice — 20.00 Lahka glasba z orkestrom Raphaele — 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — 20.30 Pesmi Mo-desta Musorgskega — 21.00 Zabavni orkester Ernest Tom-linsen — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Pisana glasba iz hotela Statt-ler — 23.05 Italijanska pevka — Mina — 2320 Skupni program JRT KINO Kranj »CENTER« 18. aprila amer. vojni film DNEVNIK IZ PACIFIKA ob 16. uri, amer. film MOJA DRAGA KLEMENTINA ob 18. in 20. uri, premiera nem. barv. filma PESEM O PI- SANEM BALONČKU ob 22. uri. 19. aprila amer vojni film DNEVNIK* IZ PACIFIKA ob 10. uri, amer film MOJA DRAGA KLEMENTINA ob 15., 17. in 19. uri, premiera češ. filma Cfi PRIDE MAČEK ob 21. uri 20. aprila amer. barv. film POLET V PRIHODNOST ob 18. in 20. uri 21. aprila amer. barv. film POLET V PRIHODNOST ob 18. in 20. uri 22. aprila nem. barv film PESEM O PISANEM BALONČKU ob 18. in 20. uri Kranj »STORŽIČ« 18. aprila angl. film NOČ, KI SE SPOMINJA ob 18. in 20. uri, premiera amer. barv. filma POLET V PRIHODNOST ob 22 .uri 19. aprila amer. film MOJA DRAGA- KLEMENTINA ob 10. uri, angl. fihn NOČ, KI SE SPOMINJA ob 14., 18., in 20. uri, franc. barv. CS film ŽENSKA JE ŽENSKA ob 16. uri 20. aprila amer. film MOJA DRAGA KLEMENTINA ob 16. uri, angl. fihn NOC, KI SE SPOMINJA ob 18. uri, češki barv. CS film Ce PRIDE MAČEK ob 20. uri 21. aprila češki barv. CS film CE PRIDE MAČEK ob 16., 18. in 20. uri 22. aprila češki barv. CS film CE PRIDE MAČEK ob 16., 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA« 19. aprila angl. film NOČ, Ki SE bPOML\JA ob 16. uri, amer fiim MOJA DRAGA KLk.Aili.V-l 1NA ob 20. uri 22. aprila amer. barv. f Jm PuLti V PRIHODNOST ob 1930 Cerklje »KRVAVEC« 18. aprila angl. barv. CS fiim PEKLENSKI KLUB ob 20. uri 19. aprila angl. barv. C S film PEKLENSKI KLUB oo 15. in 17. uri, amer. vojni film DNEVNIK IZ PACIFIKA ob 19. uri Jesenice »RADIO« 18. do 20. aprila angl. barv film KER VETER NE Z.\A BRATI 21. do 22 aprila amer. bjrv. film BRAVADOS Jesenice »PLAVŽ« 18. do 19. aprila amer film BRAVADOS 20. —21. aprila amer. barv. CS film TOPOVA Z NAVA-RONA 23. do 24. aprila ruski barv. f Um HUZARSKA PRIPOVEDKA , Žirovnica 18. aprila franc. VV film MAČKA STEGUJE KREMPLJE 19. aprila ital. barv. CS film KORZIŠKI BRATJE 22 aprila amer. barv. CS film' TOPOVA Z NAVARONA Dovje 18. aprila ital. barv. CS film KORZIŠKI BRATJE 19. aprila franc VV film MAČKA STEGUJE KREMPLJE 23. aprila amer. barv. CS film TOPOVA Z NAVARONA .Koroška Bela 18. aprila ruski barv. fiim HUZARSKA PRIPOVEDKA 19. aprila ital. barv. film SAMSON PROTI NASILNEŽEM 20. aprila amer. barv. fiim BRAVADOR Kranjska gora 18. aprila ital. barv. CS film SAMSON PROTI NASILNEŽEM 19. aprila ruski barv. iiim HUZARSKA PRIPOVEDKA 23. aprila švedski film ŽENE ČAKAJO Ljubno 18. aprila amer. film IZNENADA PRETEKLEGA LETA ob 20. uri, 19 aprila amer. film IZNENADA PRETEKLEGA LETA ob 16. uri Duplica 18. aprila amer. barv. CS film SEVERNO OD ALJASKE ob 20. uri 19. aprila amer. barv. CS film SEVERNO OD ALJASKE ob 15., 17. in 19. uri 22. aprila romunski film ULICE SE SPOMINJAJO ob 18. uri 23. aprila romunski film ULICE SE SPOMINJAJO ob 20. uri 24. aprila češ. sovj. film ŠVEJK V RUSIJI ob 18. in 20. uri Radovljica 18. aprila amer. barv. CS film BUTTERFIELD 8 cb 18. uri 18 aprila jug. nemški fi'rn ČLOVEK ZVER ob 20. uri 19. aprila jug. nem. film ČLOVEK ZVER ob 18. uri ' 19. aprila amer. barv. CS film BUTTERFIELD 8 ob 16. in 20. uri 21. aprila franc. CS film VZGOJA SRCA ob 20. uri 22 aprila franc. CS film VZGOJA SRCA ob 18. in 20. uri 23. aprila amer. barv. CS film RAZBITINA LADJE MA-RY DEARE ob 20. uri 24. aprila jug. film IZ OCI V OCI ob 20. uri gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE V KRANJU SOBOTA — 18. aprila Fred Denger MINUTA PRED DVANAJSTO gostovanje v Naklem ob 20. uri, De Štefani SOBOTA GREHA gostovanje v Podbrezjah ob 20. uri NEDELJA — 19. aprila Fred Denger MINUTO PRED DVANAJSTO gostovanje v Poljanah ob 20. uri, De Štefani SOBOTA GREHA gostovanje v Gorenji vasi ob 20. uri PONEDELJEK — 20. aprila KONCERT — Veseli hribovci ob 18. uri PETEK — 24. aprila Tichy KAKOR V RAJU za IZVEN ob 19.30 Vse za kmetijstvo f V letu tovariševem 2000 so prišli gorenjski gospodarstveniki na genialno zamisel: postavili bodo p:tališče živine vrb samega Triglava! Pro-ekt e imel vrsto prednosti In ie bil brez oklevanja spre et, čeprav so nekateri skraino nazadnjaški ljude zmaievali z glavo in mu napovedovali žalosten konec s trojnim deficitom. Ti črnogledi kritiki preprosto niso razumeli, da: a) živina vrb Triglava bo vsekakor predstavljala prvorazredno turistično atrakcijo in je zato zaželeno, da turistični forumi sofinancirajo gradnjo edinstvenega pitališča; b) živine vrh Triglava ne bi motil motorizirani promet nt obratno, živina ne bo motila motoriziranega prometa, zsled česjr bo takot vknjižen brihranek na prometnih znakih »Živina na cesti*, ki bodo postali povsem nepotrebni; c) živini vrh Triglava ne bo potrebna krma v običajnih količinah, ker bo na planinci lah^o žrla odvržene lupine pomaranč in limon, lizala prazne konzerve in žvečila pozabljene vetrovke. in šale; d) živino vrh Triglava ne bo nadlegoval mrčes niti ne bo trpela zaradi odpadnih voda kakor pred štiridesetimi leti na slavnih pašnikih ob Savi pod Radovljico; e) pri živini vrh Triglava ne bo treba ne električnega" ne člo- veškega pastirja, ker itak ne bo mogla nikamor v škodo; f) 2 živino vrh Triglava splob ne bo nobenih problemov, ker bo pitališče dovolj oddaljefto od zvedavih in kritičnih pogledov ob--čanov, sanitarnih inšpektorjev, delegacij, šolskih ekskurzij ter administracije in vodstvenega kadra, kar utegne zelo ugodno vplivati na njeno počutje in razvoj. Projekt je bil torej potrjen, kredit v višini petih milijard odobren, krave in biki s helikopterji prepeljani na Kredarico, pitališče za 29. november slavnostno odprto. £ačelo se je novo poglavje v zgodovini gorenjskega kmeti-stva in živinoreje. PRIPISj Črnogledi ljudje so imeli sbičaJno prav. Pitališče e po petih letih deficitnega poslovanj zaprto. Krivda zadene predvsem nerazgledane občane, ki raje kut>ueo mleko od zasebnih kmetovalcev, namesto da bi pili mleko iz triglavskega cevovoda, pri čemer "h cena 1750 dinarie-v za liter ne bi smela motiti. Toda ne smemo poz^'ti, da se na na-p*k"h učimo in navs'ezadne, v-obdelavi je načrt za preureditev prazne?a pitil:šča vrh Triglava v v'Sohogorski hotel kateiori'e A. Nekateri skraino nazadnjaški zasebni odda:alci turističn'h sob sicer zma'u'.eo z glavo in mu nx-poveđuje'o žalosten konec z de-veterrto iz°ubo, toda ti črnvjrledi Ihfdie Preprosto ne razume o, da: a)-... Vrr zrn NOV 4 K m ■ ~> — uum cejte spomladi VELJA OD 18. DO 24. APRILA OVEN (213. — 20.4.) ZARADI tujih nasmehov bo nekaj hudih pogledov. Prisilijo te, da v službi ne razkazuješ čustev. Oseba drugega spola ti nagaja zgolj zaradi ljubosumja in prepričevalnosti. Denar. BIK (21. 4. — 20. 5.) SAMO z diplomatsko spretnostjo uresničiš načrte doma, v službi in še nekje. Neko potovanje in razgovori ne bodo brez koristnih posledic. Tisti, ki se tvojim napovedim smejijo in jih imajo za iluzije, kaj kmalu preblede. Telefonski pogovori in pismo. DVOJČKA (21. 5. — 20. 6.) IZKORISTI zveze in daj dobrim prijateljem, da se izkažejo. Hvaležnost ne bo izpadla, pa tudi hrepenenju tvojemu bo zadoščeno. Draga oseba ne misli več tako črno, ker se je položaj zasukal, vendar je še potrebna intervencija. Izlet. RAK (21. 6. — 22. 7.) V SRČNIH in službenih zadevah bi bilo potrebno, da si izprašaš vest in se pogovoriš z bližnjimi. Spor zaradi besed. Hinavščina na višku. LEV (23. 7. — 22. 8.) ZARADI POSEBNIH okoliščin je možno, da te pred koncem tedna doleti dodatna obremenitev. Brez strahu pred opravljivci in »po-lenčki«; leti imajo zavezane jezike, polenčki pa so zatleli pod stolčki nekaterih. Na srčnem področju nekaj zanemariš. DEVICA (23. 8. — 22. 9.) ČIMPREJ se temeljito pogovori z drago osebo in ne izgubljaj časa s prerekanjem in naivnostjo. Nekoga z darilom na vso moč raz-m veseliš. Obisk. TEHTNICA (23. 9. — 22. 10.) (NE)PREPOVEDANO spogledovanje se lahko nadaljuje. Ne vme šavaj se v zadeve, ki ti prinašajo samo skrbi, vendar se ne boj razočaranja, zakaj obljubljeno pride. ŠKORPIJON (23. 10. — 22. 11.) V ZASEBNIH zadevah bo treba popustiti, da ne zabredeš konec tedna v nevšečnosti, ki jih bo občutila tudi okolica. Obisk te uspava, otrok pa zbudi. Črna senca. STRELEC (23. 11. — 22. 12.) POZABLJENI dolžnik te razveseli. V petek ustrežeš zahtevni otroški želji, pa se kmalu praskaš za ušesi. Spomladansko utrujenost preganjaš z večernimi sprehodi. KOZOROG (23. 12. — 20. 1.) V TEŽAVNI situaciji bodo prišle do izraza tvoje sposobnosti. Ma lenkosten spor zaradi nevrnjenega dolga. Pismo od daleč te vznemiri. VODNAR (21. 1. — 19. 2.) NE SPREJEMAJ nobenih dvomljivih vabil, zlasti ne, če so vezani na izdatke. Koketiranje v sredo zvečer zna biti usodno. Nemirno spanje. RIBI (20. 2. — 20. 3.) NASPROTOVANJA pri svojem delu prebrodiš z malce takta in preračunljivosti. Zanimiva ponudba omogoči pridobitev izgubljenega zaupanja. Egoistične težnje se bodo maščevale. Pismo in nočno zvonenje. " — TELEVIZIJA SOBOTA — 18. aprila RTV Zagreb — 18.00 Poročila — RTV Beograd — 18.05 »Gledališče ob 18.05« — RTV Ljubljana — 19.00 TV obzornik — 1920 Oddaljeni kraji —- 19.50 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — JTV — 20.00 T V dnevnik — RTV Ljubljana — 2030 Propagandna oddaja — RTV Beograd — 20.45 »Šest svečanih vabil« — RTV Ljubljana — 21.45 Dick Powell vam predstavlja — 22.35 Poročila NEDELJA — 19. aprila Intervizija — 9.00 Plešemo in pojemo — 10.00 Plesi pod VOtlo — nrenrkS. ier Pran.' - R i V Beograd — 11.00 Kmetijska oddaja — RTV Zagreb — 11.30 Dvsnejev svet — RTV Ljubljana — 1820 Nenavaden konj Champion — film — 18.50 Športna poročila — 19.00 Mladinski TV klub — JTV — 20.00 Nedeljska izdaja T V dnevnika — RTV Ljubljana — 20.45 Nogometna pravljica — TV drama — 21.45 Poročila PONEDELJEK — 20. aprila RTV Ljubljana — 10.40 Televizija v šoli — 15.20 Ponovitev šolske ure — RTV Zagreb — 1730 Angleščina na. TV — 18.00 TV v šoli — RTV Ljubljana — 18.30 Poročila — 18.35 Lutkovni in risani filmi — 19.00 TV obzornik — ITV — tQ 30 Tedenski 4nort- ni pregled — 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb — 2030 Zagrebški velesejem — 21.00 Celovečerni film — RTV Ljubljana — 2230 Jazz na ekranu — RTV Ljubljana — 23.00 Poročila SREDA — 22. aprila_ RTV Ljubljana — 17.00 Ruščina na TV — 17.30 Angleščina na TV — 18.00 Poročila — 18.05 Slikanica za otroke — 1825 Pionirski TV studio — 19.00 T V obzornik— 19.30 'Sprehod skozi čas — JTV — 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb — 2030 Propagandna oddaja — 20.45 Na kraju samem — zabavno glasbena oddaja — RTV Liubliana — 21.45 Kulturna tribuna — Mondovizija — 22.04 Otvoritev svetovne razstave v New Yorku — RTV Ljubljana — 22.20 Inspektor Leclerc — 22.45 Poročila ČETRTEK — 23. aprila RTV Zagreb — 10.00 TV v šoli — RTV Beograd — 11.00 Tečaj francoskega jezika — RTV Zagreb — 17.30 Angleščina na TV — RTV Beograd — 18.00 Poročila — 18.10 Na črko, na črko ... — RTV Ljubljana — 19.00 TV obzornik — 19.30 Perenica — romunski folklorni ansambel — JTV — 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb — 2030 Zagrebški velesejem — RTV Ljubljana — 20.45 Dvajset let oartizanskeea invalidske- ga pevskega zbora — 21.45 Poročila PETEK — 24. aprila_ RTV Ljubljana — 17 .Od Ruščina na TV — 17.30 Angleščina na TV — 18.00 Poročila — 18.05 — TV filmski klub — RTV Ljubljana — 18.30 Poljudnoznanstvena od daja — 18.50 Glasbeni kotiček — 19.00 TV obzornik — RTV Beograd — 19.30 Koncert fagotista Božidarja Tempe j a — JTV — 20.00 T V dnevnik — RTV Zagreb — 20.30 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana — 20.45 Celovečerni film — Evrovizija — 22.15 Podelitev »Zlate vrtnice« — RTV Ljubljana — 22.40 Poročila