Janko Žuntar in Slavko Bric Folklorni plesi v izvedbi V Mozirskem gaju sanirali ponovno izvoljena v vodstvo najmlajših in že posledice poplave in odprli Gasilske zveze Zgornje uveljavljenih skupin vrata za obiskovalce Savinjske doline STRAN 15 STRAN 18 STRAN 14 Oglasi ANSAMBEL GOLTE / ANSAMBEL VITEZI CELJSKI / DRUŽINA GALIČ / ANSAMBEL VIHAR / THE MOONLIGHTING ORCHESTRA / I RHYTHM FACTORY - - NIPIC ^ in rv i-- t w\ fi r It m i' * i dvorana Nazarji ■ OSREDNJA /ICMiiir^ I KNJIŽNICA MOZIRJE, MERCATOR NAZARJE, CENTER RINKA SOLČAVA, gsnazarje .a / T: 03 839 42 10 GLASBENA ŠOLA NAZARJE 2 Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 Iz vsebine: Tema tedna: Tokratna zima skoraj trikrat dražja od lanske.........................................4 Zgornja Savinjska dolina: Očiščevalne akcije po večini zaključene........5 Občinski svet Mozirje: Likvidnost največji problem občine..................5 Tiskovna konferenca SDS: Janja Napast predstavila delo bivše vlade ... 6 Sanacija cest Del ne bo zmanjkalo, denarja pa.....................6 Koordinacijski sosvet UE Mozirje: Varčevanje in centralizacija v javnih službah.....................................................8 Seznam davčnih dolžnikov: Na prangerju tudi neplačniki iz naše doline ... 9 JP Dom Nazarje ne gre v stečaj: Nerešena razmerja med nazarsko občino in podjetjem Dom................................................10 Gallusova dvorana CD: Orgelski koncert mlade Mozirjanke.............. 11 Ocenjevanje tolkca: Lepa bira priznanj za pridelovalce...................16 Tretja stran Soliti ali peskati - to je sedaj vprašanje. Ali pač nič od tega? Čeprav je pomlad končno na široka vrata vstopila v našo deželo, se številni posamezniki in organizacije še vedno ubadajo s problemi, ki jih je povzročila dolga in ostra zima z obilnimi padavinami. Iz občinskih proračunov je šlo za zimsko vzdrževanje cest pravo bogastvo, nekateri pa sedaj izražajo dvome v ustreznost organiziranosti zimske službe in njenih tehničnih postopkov za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu. Za preprečevanje poledice vzdrževalci cest uporabljajo pesek in sol. Ekologi opozarjajo, da je sol škodljiva tako za okolje kot za ljudi. Povzroča odmiranje obcestnih dreves, slabi njihov imunski sistem, zaradi česar jih napadajo škodljivci in bolezni, prst izgublja kalij in kalcij ter zadržuje manj vlage, sol ovira naravno osmozo rastlin in onesnažuje podtalnico. Da je uporaba soli za preprečevanje poledice na cestah škodljiva za okolje, beton, železo in ljudi, se upravljavci cest sicer zavedajo, vendar zaradi kazenske odgovornosti za stanje prometnic sol še vedno uporabljajo. Da bi zmanjšali porabo soli, nekateri upravljavci cest uporabljajo raztopino kalcijevega klorida. Za posipa- vanje cest se sicer uporabljata soli natrijev klorid in kalcijev klorid. V Severni Ameriki v te namene uporabljajo tudi magnezijev klorid ter tekočo koruzno sol. Med alternativami se omenja tudi urea, ki je primerna zlasti za kovinske mostove, ker ne reagira z železom, vendar je manj učinkovita kot sol. Pred nedavnim so raziskovalci predstavili sol, oplašče-no z melaso, ki po njihovih ugotovitvah bistveno bolje učinkuje na cestišče in omogoča preprečevanje poledice tudi pri temperaturah pod -10 stopinj Celzija. Če se ponekod pritožujejo nad uporabo soli, drugje nasprotujejo uporabi peska, ki predstavlja drugi osnovni način »boja« proti poledici. Tudi glede tega se upravljavci cest sklicujejo na njihovo odgovornost napram zakonu in opozarjajo, da bi morali brez peskanja ceste bistveno bolj soliti, da bi dosegli primerljiv učinek. Zdi se, da zadeva, podobno kot zgodba o jari kači in steklem polžu, še zelo dolgo ne bo dočakala epiloga ... ISSN 0351-8140, leto XLV, št. 17, 26. april 2013. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Vi-dečnik, Zavod za gozdove. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 3 Tema tedna ZIMSKE SLUŽBE Tokratna zima skoraj trikrat dražja od lanske Letošnje zimske radosti so se zavlekle pozno v koledarsko pomlad, enako velja tudi za vse skrbi in delo, ki jih prinašajo obilne snežne padavine. Slednje so povzročile velik finančni strošek tudi občinam, ki so dolžne financirati pluženje cest, posipanje gramoza po njih in soljenje za preprečevanje poledice cest. Kot kažejo analize Komunale Mozirje, je letošnja zimska sezona stroškovno primerljiva s sezono 2009/10 in skoraj trikrat dražja od lanske sezone. ZIMA 2012/13 STROŠKOVNO PRIMERLJIVA Z ZIMO 2009/10 Tokratna zimska sezona bo stroškovno velik zalogaj za vse zgor-njesavinjske občine. Kot kažejo podatki Komunale Mozirje, ki skrbi za urejenost cest v zimskih razmerah v petih zgornjesavinjskih občinah (Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Ljubno in Luče), je minula zimska sezona najbolj primerljiva s sezono 2009/10. Do vključno z marcem strošek letošnje zimske sezone pri Komunali Mozirje znaša skoraj 713 tisoč evrov, medtem ko je lanski strošek dosegel le dobrih 275 tisočakov. Z letošnjim stroškom je še najbolj primerljiv tisti iz sezone 2009/10, ki je dosegel slabih 600 tisoč evrov. Procen-tualno gledano je bila letošnja zima od lanske dražja za 160 odstotkov, od predlanske za 76 in od zime v sezoni 2009/10 za 20 odstotkov dražja. PRIORITETO PLUŽENJA DOLOČAJO OBČINE Izvajalec zimske službe je odgovoren za stanje na cestah, poudarja direktor Komunale Mozirje Andrej Ermenc. Zimska služba vsake komunale mora skrbeti ne le za pluženje cest ob snežnih padavinam, ampak tudi za njihovo posipanje z gramozom in soljo. Pomembnost posameznih cest oziroma njihovo prioriteto pri pluženju in posipanju določajo občine, komunale s svojo zimsko službo in kooperanti pa na podlagi določenih prioritet skrbijo za urejenost teh prometnih poti. Ermenc zagotavlja, da Komunala Mozirje ljudem zagotavlja bistveno boljši standard od predpisanega. »Drugače tudi ne gre, saj so lju- dje vajeni določenega udobja in hkrati nevajeni slabših razmer na cestah. V višje ležečih predelih so sicer bolj sprijaznjeni s težjimi razmerami na cestah in jih tudi bolje obvladujejo, posledično je tudi precej manj pritoževanj čez delo naše zimske službe. In to kljub dejstvu, da se njihove ceste manj pogosto plužijo in posipajo, saj ne spadajo med najbolj prometne in zato za njih ne velja tako visoka prioriteta oskrbovanja kot za te v nižjih predelih Zgornje Savinjske doline.« NISO VSE CESTE ENAKEGA POMENA ZA PROMET Z vsemi kooperanti so sklenjene pogodbe, v katerih je zapisano, katere ceste imajo prioriteto pluženja. Nekateri občani živijo na območjih, na katerih bi lahko na podlagi pravilnika zaradi odročnosti cest in posledične nizke prometne obiskano-sti zimska služba pluženje opuščala celo za več dni, pa seveda tega ne storijo. Kot pravi Ermenc, se pluženja tam lotijo takoj, ko so urejene pomembnejše prometne povezave, hkrati pa ugotavlja, da se ljudje tega dejstva pogosto ne zavedajo in so nejevoljni že, če pri njih niso že v zgodnjih jutranjih urah. »Zagotavljamo jim mnogo boljši standard, kot je zapisan v pravilnikih,« pravi Ermenc, »a določenega nezadovoljstva bomo verjetno vedno deležni.« Z GPS NAPRAVAMI NADZORUJEJO IN OPTIMIZIRAJO Delo komunalnih podjetij plačujejo občine, ki seveda želijo vedeti, kaj je postorjeno z njihovim denarjem. Na Komunali Mozirje zato v skladu s predpisi vodijo dnevnike, v katerih so zapisane vremen- ske razmere, s pomočjo GPS naprav, ki so vgrajene v vsa njihova vozila ter v vozila kooperantov v občinah Ljubno in Luče, pa imajo za vsako vozilo tudi natančno evidenco mesečne dolžine spluženih in posutih cest ter število opravljenih ur na delu. »S pomočjo GPS naprav, ki ob vsakem trenutku določajo položaj vozila na cesti, katerega spremljamo preko »on line« povezave, vodja obrata optimizira delo, nadzoruje delovni proces, vse podatke pa tudi arhiviramo in lahko za več let nazaj dokazujemo, kje se je vozilo v določenem trenutku nahajalo.« Kot pravi Ermenc, je Komunala Mozirje s tem zavarovana tudi proti ško- dnim primerom, ko lahko voznik trdi, da je prišlo do škode na njegovem vozilu zaradi nepluženja in poledice na cesti kot posledice slabega posipanja in soljenja ceste. Spet na drugi strani pa so tisti, ki se pritožujejo zaradi, po njihovem mnenju, prevelikega in nepotrebnega posipanja gramoza po cestah. Nihče razen komunale pa, tako je prepričan Ermenc, ne bi odgovarjal, če bi zaradi varčevanja z gramozom za posipanje cest pričeli občutno varčevati. V letošnji zimski sezoni je Komunala Mozirje za posipanje cest porabila preko 5 tisoč m3 gramoza in slabih 960 ton soli. Tatiana Golob Direktor Komunale Mozirje Ermenc Andrej o (ne)smiselnosti posipanja cest z gramozom: »Nekateri občani se pritožujejo čez posipanje z gramozom, češ, da se preveč posipa, a Komunala Mozirje je kazensko odgovorna za stanje na cestah. Če bi prišlo do poledice in posledično do nesreč na cesti, nihče ne bi razmišljal o tem, da smo na željo nekaterih varčevali s posipanjem, ampak bi razpravljali le o odgovornosti našega podjetja. In ravno zaradi svoje odgovornosti si ne moremo privoščiti opuščanja določenih del, ki lahko preprečijo na primer poledico in s tem tudi nevarne razmere za voznike. V tem času ravno odstranjujemo pesek, ki je bil razsut po cestah. Tam pa ni bil zato, da bi si mi višali stroške dela, ampak izključno zaradi varnosti na cestah. Nekateri ljudje menijo, da ni potrebe po posipanju peska na cestah, ki so ravne. Res bi lahko določeno varnost vzdrževali le s soljenjem, kar je manj moteče za ljudi, ki živijo ob teh cestah. Vedeti pa je treba, da je na cestah, kjer je frekvenca prometa majhna, pesek med soljo edina stvar, ki uspešno preprečuje zdrse zaradi poledice. Poleg tega bi morali brez posipanja peska bistveno več soliti, kar ni dobro za avtomobile, za nameček pa sol uspešno deluje le do določene temperature, pod minus štiri stopinje Celzija pa že ni več optimalna.« (Foto: TG) 4 Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 Aktualno ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA Očiščevalne akcije po večini zaključene V teh dneh se končujejo očiščevalne akcije po Zgornji Savinjski dolini. Letošnje čiščenje, predvideno za marec, je moralo marsikje zaradi padavin počakati do sredine aprila. V mozirski občini so se čiščenja okolice lotili po društvih na različne datume, v Lučah in na Ljubnem ob Savinji so imeli akcijo v soboto, 13. aprila, teden dni kasneje v Nazarjah in Solčavi, v Gornjem Gradu je odpadla, na Rečici ob Savinji pa se zanjo niso odločili. Da so bile akcije po občinah uspešno izvedene, so za kontakt s predstavniki prostovoljcev, za vreče za smeti in zaščitne rokavice poskrbeli Klavdij Strmčnik, Blaž Presečnik, Mojca Finkšt, Marinka Remic, Samo Begič in Darja Knez. Po besedah Klavdija Strmčni-ka so se v Lučah podali ob obrežju reke Savinje vse do ljubenske in solčavske meje. Pod drobnogled so vzeli tudi sprehajalne poti in ceste. V tokratni akciji je bila v primerjavi s podobnimi akcijami v preteklosti po Strmčniko-vem mnenju slabša udeležba zaradi nenehnega prestavljanja datuma izvedbe dogodka. Kljub temu so udeleženci dodobra oči- Marsikje je bilo potrebno čistiti še po lanski novembrski poplavi. (Foto: Marija Sukalo) stili svoj kraj. Divjih odlagališč po akcij je viden vsepovsod, od lep- Strmčnikovem zatrjevanju v občini nimajo, te so očistili lani in predlani, o novih pa nimajo podatkov. V ljubenski občini za njimi niso zaostajali. Blaž Presečnik je tako z opravljenim delom kot s številom udeležencev več kot zadovoljen. »V občini tradicionalno vsako leto spomladi izvajamo čistilno akcijo, saj se dobro zavedamo pomena čiste narave. Uspeh ših brežin Savinje, okolice pohodnih poti, čistih javnih površin do sanacij največjih črnih odlagališč. Seveda vsega tega ne bi mogli izvesti brez občanov in članov številnih društev, ki so se akcije udeležili. Tako se lahko pohvalimo, da se je na teren podalo skoraj deset odstotkov prebivalcev naše občine, kar ni zanemarljiv podatek.« Medtem ko je v gornjegrajski občini čistilna akcija odpadla zaradi slabega vremena, so se v re-čiški odločili, da je letos ne bodo izvedli. So se pa drugačne strategije lotili v Mozirju. Tam so si namreč društva razdelila območja in jih po dogovoru očistila ob različnih datumih. Tako po besedah Mojce Finkšt na njihovo čiščenje ni vplivalo vreme, saj so si društva izbrala za njih najugodnejši datum. Zadnji v naši dolini, ki so se lotili spomladanskega čiščenja, so bili v občinah Nazarje in Solčava. Marinka Remic in Samo Be-gič sta z delom prostovoljcev v nazarski občini zelo zadovoljna. A medtem, ko se nekateri trudijo za lepši videz kraja, še vedno obstajajo ljudje, ki gradbene odpadke v Kokarjah odvržejo kar v reko Dreto oziroma na obrežje. Solčavani so po besedah Darje Knez imeli zelo težko delo, saj je marsikje smeti pokrivala še snežna odeja. Kljub temu so se potrudili in očistili tako Solčavo kot nekatere zaselke. Na čiščenje pa bo morala počakati panoramska cesta, prav zaradi snega, ki tam še ni skopnel. Marija Šukalo OBČINSKI SVET MOZIRJE Likvidnost največji problem občine Svetniki občine Mozirje so pretekli torek na 20. seji občinskega sveta obravnavali odlok o zaključnem računu proračuna za preteklo leto. Pred tem so odlok obravnavali vsi odbori, ki so občinski upravi podali določene pobude, mnenja in vprašanja. Svetniki so menili, da je potrebno v bodoče pripravljati realnejši proračun. V preteklem letu so sprejeli rebalans v oktobru, kljub temu so bili planirani prihodki skoraj milijon evrov višji kot realizirani, medtem ko so bili planirani odhodki realizirani skoraj v celoti. Občinska uprava mora zato takoj pristopiti k rebalansu uravnoteženega in dejansko izvedljivega proračuna za tekoče leto, so menili svetniki. Odbor za gospodarstvo je predlagal, da se v bodoče proraču- ne ne vključujejo prihodki, za katere se ne ve, ali se bodo realizirali. Prav tako so na odboru zahtevali finančno poročilo za prve štiri mesece, je povedal predsednik odbora mag. Peter Goltnik. Le-ta je omenil tudi likvidnostne težave občine ter opozoril, da se ne drži sklepa o rednem poročanju o finančnem poslovanju občine. Svetniki so izpostavili še visoke stroške zimske službe za vzdrževanje cest. Marjan Habjan je opozoril na prevelik razkorak med prihodki in odhodki in na povečanje skupne zadolžitve občine. Poraba sredstev za rezerve ni sprejemljiva, je menil, saj je namenjena za pokrivanje nepredvidenih izdatkov, ne za društva, katera se že itak financirajo iz proračuna. Urša Car je dodala, da se sklepov občinskega sve- ta občinska uprava ne drži. Glede na to mnenje je Jožef Jelen zahteval pregled sklepov, katere so sprejeli in njihovo izvajanje. Mozirska občina je v preteklem letu realizirala za 3,7 milijona evrov prihodkov in skoraj milijon več odhodkov. Med letom so najeli tri likvidnostne kredite v višini 840 tisoč evrov, s tem se je kratkoročna zadolžitev občine povečala, zmanjšale pa so se kratkoročne obveznosti do dobaviteljev. Obseg dolgoročnih zadolžitev je obvladljiv, anuitete se odplačujejo skladno z amortizacijskimi načrti, je mnenje odbora za gospodarstvo. Štefka Sem NAJVEČJI IZVOZNIKI LETA 2012 Na seznamu tudi zgornjesavinjski podjetji Med največjimi slovenskimi izvozniki v preteklem letu sta z območja Zgornje Savinjske doline podjetji BSH Hišni aparati in KLS Ljubno. Nazarski BSH je na osmem mestu podjetij glede na znesek izvoza, medtem ko je KLS na 64. mestu. Največji izvoznik v preteklem letu je bila Skupina Gorenje, sledila sta ji novomeška Krka in Revoz. ŠS Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 5 Politika, Iz občin TISKOVNA KONFERENCA SDS V GORNJEM GRADU Janja Napast predstavila delo bivše vlade V Gornjem Gradu je bila sredi aprila novinarska konferenca, na kateri je poslanka Slovenske demokratske stranke Janja Napast predstavila leto dni vlade pod vodstvom premiera Janeza Janše in svoje poslansko delo v državnem zboru. Poudarila je, da je vlada pod vodstvom premiera Janše reševala finančni sistem in se spopadala z varčevanjem. Sprejeti so bili zakoni o uravnoteženju javnih financ, o državnem holdingu in o slabi banki ter pokojninske reforme in reforme trga dela. Sprejet je bil tudi zakon o štipendiranju. Z zmanjšanjem javne porabe in proračunskih Janja Napast: »Zal mi je, da odnos med Slovensko demokratsko stranko ter mediji in levico ni kljuboval procesom evropeizacije.« (Foto: Marija Sukalo) odhodkov je vlada po besedah Na- Na konferenci je poslanka pred-pastove privarčevala za okoli 800 stavila tudi svoje dosedanje delo v milijonov evrov. parlamentu. Med drugim je izpo- stavila, da je članica mednarodnih skupin prijateljstva ter skupine Globe, kar ji omogoča boljšo preglednost mednarodnega dogajanja. »Žal mi je, da odnos med Slovensko demokratsko stranko ter mediji in levico ni kljuboval procesom evropeizacije. V nadaljevanju bomo morali v parlamentu poskrbeti za nov napredek zelene tehnologije in inovativno aktivnost. Veliko dela nas čaka tudi na področju kohe-zijske politike ter razvoja podeželja. Stara misel namreč pravi: Ko pro-padeta obrtnik in kmet, umre država,« je ob zaključku konference povedala Napastova. Marija Šukalo SANACIJA CEST PO NOVEMBRSKIH POPLAVAH IN ZIMI Del na poškodovanih cestah ne bo zmanjkalo, denarja pa Občine so po katastrofalnih popla- dolino je tako uničen, da bo mar- vah opravile popis škode na cesti- sikateri obiskovalec razmislil, kdaj ščih, koliko pa bo država dejansko bo ponovno željan adrenalinske prispevala k sanaciji, se še ne ve. vožnje med udarnimi jamami, lu- Ob luknjah na cesti proti Logarski dolini bodo prvomajski turisti prav gotovo ostali brez besed. (Foto: Aleš Klemenšek) Letošnja pozna zima se je poslovila in skupaj s sončnimi žarki so se na cestah pokazale vse luknje in poškodovane bankine. Nekatere so posledice novembrskih poplav, druge pluženja, soljenja in posipanja cest. Nekateri odseki kažejo tako slabo podobo, da bi si zaslužili naziv »sama jama«. Skrb za regionalne ceste pripada Direkciji RS za ceste, medtem ko so za lokalne ceste odgovorne občine. Ceste torej cvetijo, a denarja za njihovo vzdrževanje nimata ne država, ne občine. Se bomo torej vozili med luknjami, čeprav vsak lastnik vozila ob registraciji plača cestnino, ki je namenjena vzdrževanju cest? Po prvih podatkih občin so se v primerjavi z lanskim letom ponekod stroški povečali tudi za več kot 400 odstotkov, v povprečju pa za več kot sto, so povedali v Skupnosti občin Slovenije. Župani in županja občin v Zgornji Savinjski dolini se zavedajo, koliko lokalnih cest potrebuje vzdrževalna dela, a hkrati se zavedajo, da toliko sredstev ne premore nobena občina, zato bodo poskušali sanirati mesta, ki so najbolj kritična. Med temi je veliko takšnih, ki so posledica novembrskih poplav, zima pa je stanje le še poslabšala. Ko bo v okviru države potrjen sanacijski program, bo znano, koliko intervencijskih sredstev bodo prejele posamezne občine. SOLČAVSKA SAMA JAMA Žalostno podobo kaže regionalna cesta med Solčavo in Logarsko dolino. Dvokilometrski odsek med gostiščem Firšt in Logarsko knjami in uničenim asfaltom na tem odseku. Prav tako je del cestišča na tem odseku odnesel udor, kar bo dodatni razlog za zastoje na cesti, nujno pa je tudi dokončanje odseka pri Igli, ki na zaključek čaka že šest let. Edina cesta, ki povezuje Solčavo in Logarsko dolino s svetom, je bistveno večjega pomena, kot kakšna lokalna cesta v mestnem okolju, meni župan Alojz Lipnik, zato bi država morala bolj skrbeti zanje. »Vsako leto pride 150 tisoč ljudi na to območje. Odvisni smo od turizma, ki je močno povezan tudi z urejeno cesto.« Javno naročilo za odsek pri Igli naj bi bilo izvedeno v kratkem, glede ostalega cestišča so na direkciji za ceste omenili, da bodo za začetek uredili udarne jame, kdaj bo na vrsti kaj več, se ne ve. Lokalne ceste so tako tako, a nekako shajajo, je povedal Lipnik, ki je dodal še, da bodo letos za zimsko službo porabili trikrat več kot po navadi. MOZIRSKA LUKNJA PRI LUKNJI Podobna zgodba je tudi na cesti proti Lepi Njivi. Bralka nas je opozorila na nemogoče razmere, zaradi katerih so zaskrbljeni zaradi varnosti na cesti. »Vozniki se upravičeno bojimo za svoje avtomobile. Luknje in bankine na cesti proti Lepi Njivi nam najedajo živce, uničujejo pnevmatike, podvozja ter vzmetenja avtomobilov. To so velike in drage poškodbe, zato je logično, da se vozniki luknjam izogibamo, pred njimi zaviramo, vozimo čez polovico vozišča, da se jih izognemo, vse to pa pove- 6 Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 Iz občin ča verjetnost, da pride do nesreče.« Hkrati se zavedajo, da je lažje in ceneje postaviti tablo »vozišče poškodovano«, kot zakrpati luknje. Sicer pa se krpanje lukenj tako ali tako ne obnese, saj so asfaltne zaplate po vsakem dežju popadale ven, je dodala bralka. Da so katastrofalne poplave najbolj prizadele to cesto, potrjuje tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Glede na to, da je cesta potrebna celovite sanacije, so pripravili projekt, ki je pogoj za pridobitev sredstev s strani države. Projekt je trenutno v recenziji. Kljub temu je občina zadolžila mozirsko Komunalo, da na cesti uredi najnujnejše posege, kaj več pa ne smejo narediti, dokler jim država ne odobri sredstev. Šele takrat se lahko sanacije ceste lotijo celovito. Suhoveršnik upa, da bo odobritev sredstev s strani države kmalu. Ni pa to edina cesta, ki je potrebna sanacije v tej občini. Tudi na cesti na Golte je potrebno sanirati plaz. Velika težava je zagotavljanje sredstev za vzdrževanje cest, velik del planiranih sredstev za ceste je namreč letošnjo zimo šel za zimsko službo. Znesek le-te bo letos enkrat večji kot preteklo leto. V milih zimah tako ostane več denarja za ureditev cest, v takšnih zimah, kot je bila zadnja, pa to močno vpliva tudi na višino sredstev, ki ostanejo za tekoče vzdrževanje cest, je povedal župan. NEKATERA DELA ŽE U TEKU Lučki župan Ciril Rosc je omenil, da ceste na višje ležečih delih še niso skopnele, zato še ne vedo za vse posledice zime na njih, je pa kljub temu poškodb na cestiščih več kot preveč. Lotili so se že izdelave nekaterih škarp, tudi neka- tere posledice poplav že odpravljajo, istočasno pa sanirajo še posledice zime. Tudi višji svetovalec občinske uprave na rečiški občini Rok Ja-mnikar je dejal, da je stanje na cestah v njihovi občini katastrofalno. Sanirajo več plazov in usadov, dela pa jim ne bo zmanjkalo. Na regionalni cesti je izvajalec že očistil nekaj odtočnih jarkov, sedaj urejajo bankine. V Gornjem Gradu pripravljajo program vzdrževanja lokalnih cest. Vzdrževalne potrebe so veliko večje kot finančna zmožnost občine. V prvi vrsti je po besedah župana Stanka Ogradija potrebno sanirati številne plazove in udore, kar bodo reševali prednostno, nujne ukrepe, kot so krpanje udarnih jam, urejanje bankin, pa že izvajajo. Na Ljubnem ob Savinji je prioriteta izgradnja Pažetovega mostu, medtem ko so se že lotili sanacije nekaterih mest na cestiščih in udarnih jam, je povedal župan Franjo Naraločnik. V občini ostaja še nekaj neprevoznih gozdnih cest, lokalne sanacije na določenih cestah pa poskušajo izvajati skladno z zmožnostmi. Tudi nazarska županja Majda Podkrižnik je povedala, da je škod na cestah več, kot so jih dejansko zmožni financirati. Veliko škode je nastalo v času poplav, zima in deževje pred kratkim sta stanje le še poslabšala. Zaradi obilnega dežja ceste plazijo, pojavile so se nove luknje, asfalt je uničen. V kolikor bi želeli ceste na območju občine spraviti v normalno stanje, bi po izdelanem elaboratu potrebovali 800 tisoč evrov, kar pa je seveda nemogoče, je dejal Podkrižnikova. Štefka Sem REČICA OB SAVINJI Bo zaplet na Trnovcu mogoče ugodno rešiti? V rečiški občini se je pri gradnji ceste na desnem bregu Savinje začelo zapletati zaradi nerešenega lastništva na delu zemljišča. Slednje je v lasti Branka Andrejovca, ki ima ob trasi ceste tudi proizvodnji obrat. Cesta bo povezovala novi most z občinsko cesto skozi Tr-novec. Na enem delu pa bi jo za tovorni promet morali razširiti. V primeru, da do dogovora ne bo prišlo, bodo cesto na Trnovcu nadaljevali le do meje občinskega zemljišča. »Človek ima občutek, da si drugorazreden državljan,« sta ogorčena Rozika in Branko Andrejovec s Trnovca, ki v teh dneh želita doseči le to, da bi se začeli pogovarjati o problemu, ki je nastal pri izgradnji povezovalne ceste in mostu Spodnja Rečica-Trnovec. »Podpisala sva pismo o nameri in predpogodbo, v kateri je bilo jasno napisano, da odstopava zemljišče za izgradnjo ceste, a za primerno ceno. Občina pa je za zemljo, po kateri naj bi tekla, ponudila bistveno premalo,« pojasnjujeta Andrejovčeva, prepričana, da bi morala občina prisluhniti tudi njuni plati zgodbe in zemljo odkupiti po realni ceni. Rozika in Branko se sicer zavedata, da je v igri velika količina denarja in da teh sredstev občina v tem trenutku nima. A verja- meta, da bi se z dogovarjanjem dalo vse doseči do te mere, da bi bili zadovoljni obe strani. »Do sedaj se je vse odvijalo na našem dvorišču. Delavci so na našem zemljišču postavili kontejner, bili so parkirani stroji. V zimskem času, ko se je živo srebro spustilo pod -18 °C, sva jim odnesla tople napitke. Skratka, pomagala sva, kolikor je bilo v najini moči. Sedaj, ko pa želiva, da nama občina po razumni ceni plača zemljo, po kateri naj bi tekla razširjena cesta, sva med krajani Trnovca ožigosana kot človeka, ki ne želiva ceste. Nihče pa ne ve, da mi prav ta kos zemlje služi kot skladišče za hlodovino, ki je strateškega pomena za mojo proizvodno dejavnost. Da bi cesta tekla tam, kjer je začrtana, moramo pri nas bistveno spremeniti režim skladiščenja in razrez hlodovine ter vse skupaj preseliti na drugo stran k delavnici. To je povezano z visokimi stroški,« razlaga Branko Andrejovec. Župan Vinko Jeraj zanika, da se ne bi želel o problemu pogovarjati, in zatrjuje, da pogovori tečejo že nekaj časa, a še niso zaključeni. »Občina je dala oceniti zemljišče in na podlagi cenitve ponudila znesek, s katerim se Andrejov-čeva ne strinjata, zato smo predlagali, da dobimo skupnega cenilca in si stroške cenitve delimo,« pojasnjuje Jeraj, pri tem pa poudarja, da so na občini vedno odprti za dogovarjanje in rešitev nastalega problema. Marija Šukalo Rozika in Branko Andrejovec sta prepričana, da bi morala občina prisluhniti tudi njuni plati zgodbe in zemljo odkupiti po realni ceni. (Foto: Marija Šukalo) Pričakovati, da bo svet pravičen do vas, ker ste dober človek, je podobno kot pričakovati, da vas bik ne bo napadel, ker ste vegetarijanec. Dennis Wholey Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 7 Iz upravne enote, Gospodarstvo KOORDINACIJSKI SOSVET UPRAVNE ENOTE MOZIRJE Varčevanje in centralizacija v javnih službah Na koordinacijskem sosvetu, katerega je v sredo, 17. aprila, sklicala načelnica mozirske upravne enote Milena Cigale, so udeleženci razpravljali o delu in predvidenih spremembah v delovanju javne uprave na območju Upravne enote Mozirje. Varčevanje, reorganizacija in centralizacija so bile najpogostejše besede izrečene s strani udeležencev sosveta. Kriza namreč ne vpliva le na nižanje plač javnim uslužbencem, ampak bo vplivala tudi na centralizacijo javnih služb. Ministrstva z raznimi notranjimi akti načrtujejo ukinitve nekaterih služb na periferiji, posledica tega bodo ukinitve nekaterih uradov, ki delujejo v mozirskem upravnem centru. KDO BO ZAPUSTIL UPRAVNI CENTER? Načelnica Cigaletova je omenila, kako je ob otvoritvi mozirskega upravnega centra takratni in sedanji minister Gregor Virant dejal, da je omenjeni center lahko zgled ostalim po Sloveniji glede združevanja številnih javnih služb pod eno streho. In tako kot so se javne službe takrat združevale, kaže, da bodo sedaj tudi zapuščale skupno streho. Cigaletova je povzela osnovne podatke o mo-zirski upravni enoti in povedala, da so v aprilu zaprli dva krajevna urada v Nazarjah in na Rečici ob Savinji, saj njun obstoj ni bil več možen. Število zaposlenih se v zadnjih petih letih manjša, saj jim novih zaposlitev ne odobrijo. Trenutno je v enoti zaposlenih 26 oseb, njihova povprečna starost je skoraj 50 let, povprečna delovna doba pa skoraj 28 let. V lanskem letu so sprejeli v obravnavo nekaj manj kot 14 tisoč zadev, ki se vodijo po Zakonu o upravnem postopku, v zakonitem roku so jih rešili 99,17 odstotka. PRVI ODHAJA DAVČNI URAD Prvo večjo spremembo prinaša ukinitev izpostave davčnega urada. V Mozirju naj bi po besedah direktorja Davčnega urada Velenje Franca Peperka ostala davčna pisarna. Kako bo delovala, še ni določeno, ostaja pa v istih prostorih. Peperko je še omenil, da se kažejo velike spremembe v organizaciji davčnih uradov. Sedaj jih je v Sloveniji 16, po novem se bo število zmanjšalo na deset, v tem okviru naj bi bila dana pobuda, da se velenjski urad priključi dravograjskemu. S koncem junija naj bi se DURS-u priključili še cariniki, skupaj pa naj bi se povezali v Finančno upravo RS. TUDI SOCIALNA SLUŽBA V STRAHU Glede prihodnosti je zaskrbljena tudi direktorica Centra za socialno delo Mozirje Marjana Ver-šnik Fale. Boji se, da se tudi centrom napoveduje centralizacija. Pristojno ministrstvo je namreč predlagalo združevanje centrov na osnovi regij, čeprav Veršnik-Faletova ne vidi v tem združeva- nju nobene prednosti. Poleg tega je omenila, da njihova dejavnost obsega delo z ljudmi od rojstva do smrti in si ne predstavlja starejših, porodnic, invalidov in najbolj socialno ogroženih, da bi morali urejati zadeve v oddaljenih krajih. Lani so izdali kar 13 tisoč odločb za razne pravice, in to je veliko. Meni, da manjši centri dobro Načelnica Milena Cigale je menila, da je potrebno vztrajati pri količini in kvaliteti storitev, do katerih imamo v lokalnem okolju dostop sedaj. (Foto: Štefka Sem) opravljajo svoje delo, si vzamejo čas za stranke, zato tudi nimajo veliko pritožb za svoje delo. »Skrbi me dostopnost storitev, v kolikor bi prišlo do kakšnih sprememb,« je povedala direktorica centra . PONEKOD POMANJKANJE ZAPOSLENIH Podobna situacija je tudi na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vodja mozirske izpostave Bernarda Vodlak je izpostavila težavo, s katero se sooča celotni javni sektor. To je prepoved zaposlovanja, ki sicer bolj striktno velja za manjše enote kot za mestne izpostave. Vodlako-va se po upokojitvi ene zaposlene v preteklem letu in nameravani upokojitvi ene od zaposlenih v tem letu sprašuje, kako zagotavljati storitve brez kadra, na izpostavi bo namreč ostala edina zaposlena. Tudi na geodetski upravi v Mozirju se soočajo z istim problemom. Koordinatorka mozirske pisarne Mojca Glinšek je povedala, da imajo trenutno zaposlene 4,5 osebe. Če se število zmanjša na tri, se uradi po navadi ukinjajo. Poleg tega so na čelu uprave pripravili nov akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest, s katerim naj bi se število območnih enot zmanj- šalo, nekatere manjše lokacije, kot je mozirska, pa naj bi se pridružile večjim. Glinškova je omenila, da spremembe, ki jih uvajajo z notranjimi akti, pomagajo pri tihi ukinitvi določenih enot. Vse te manjše spremembe se dogajajo mimo javnosti, brez spremembe zakonodaje. Opozorila je še na povprečno starost zaposlenih, saj se kader zaposluje in mlajša samo v glavnem uradu, medtem ko manjše enote ostajajo z vse manj zaposlenimi. BREZ SPREMEMB NA URADU ZA DELO Vodja mozirskega urada za delo Branka Škulj Nussdorfer o reorganizaciji ni govorila, je pa izrazila zadovoljstvo, da so javne službe v Mozirju pod isto streho, saj tako zagotavljajo strankam, da na enem mestu uredijo veliko zadev. Izpostavila je podatek, da zaposlovalci na območju UE Mozirje zelo veliko koristijo subvencije Zavoda RS za zaposlovanje, tudi samozaposlitev je kar nekaj. Med brezposelnimi imajo veliko število invalidov, trenutno število brezposelnih je 916. V lanskem letu je največji priliv iskalcev zaposlitve povzročil stečaj gornjegrajske Smreke in nekaj manjših družb. Na podlagi aktivne politike zaposlovanja se je v preteklem letu zaposlilo 412 brezposelnih oseb. Štefka Sem Kaj so o omenjenih težavah povedali predstavniki služb kmetijskega ministrstva, ki delujejo v upravnem centru Mozirje, na-zarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, policije, župani sedmih zgornje-savinjskih občin in poslanec Jakob Preseč-nik, boste lahko prebrali v eni od prihodnjih številk Savinjskih novic. BTC LJUBLJANA Nagrada za podporo ženskim smučarskim skokom Ljubljanski BTC je za projekt BTC City in smučarski skoki za ženske prejel evropsko nagrado družbeno odgovornih podjetniških praks v kategoriji velikih podjetij. Podjetje, katerega vodi Jože Mermal z Ljubnega ob Savinji, je dolgoletni pokrovitelj in podpornik Smučarsko skakalnega kluba Ljubno BTC. Organizatorji, Mreža za družbeno odgovornost Slovenije in Ekvilib Inštitut s partnerji so v obrazložitvi navedli, da je BTC podprl organizacijo tekem za svetovni pokal v ženskih smučarskih skokih na Ljubnem in prevzel generalno pokroviteljstvo obeh tekem. ŠS 8 Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 Gospodarstvo, Iz občin OBČINSKI SVET SOLČAVA Svetniki zadovoljni s poslovanjem Centra Rinka Na zadnji seji so se solčavski občinski svetniki med drugim seznanili s tem, kako je v lanskem letu posloval Center Rinka - zavod za turizem in trajnostni razvoj. Poročilo je predstavil direktor centra Marko Slapnik in pri tem naštel nekaj razveseljivih številk. Zavod Center Rinka je občina Solčava ustanovila leta 2009, aktivno pa je začel delovati v letu 2010. Je večnamensko središče za trajnostni razvoj Solčavskega. Upravlja z objektom Nova Rinka, ki je bil zgrajen s sofinanciranjem norveškega finančnega mehanizma. V zgradbi se nahajajo prostori za več različnih namenov. V spodnjih prostorih deluje solčavski TIC, večnamenska dvorana in stalna razstava o Solčavskem. V pritličju je razstavno prodajni center, kjer prodajajo izdelke in pridelke domačih ponudnikov. Tu je tudi e-točka in otroški kotiček. V prvem nadstropju so prostori podeželskega razvojnega inkubatorja, v mansardi pa so občinski prostori. Slapnik je povedal: »V preteklem letu je bilo v centru zaposle- nih šest oseb. Naš TIC je deloval v skladu z načrtovanim urnikom vsak dan od 8. do 18. ure, poleti pa do 20. ure. Po podatkih, ki jih vodimo v centru, je v letu 2012 TIC obiskalo več kot 11.200 gostov, od tega 73 odstotkov slovenskih in 27 odstotkov tujih.« po Slapni-kovih besedah je bilo od teh največ Nizozemcev, sledijo Nemci, Španci, Izraelci, Britanci in Francozi ter drugi. »Vključno z domačini, ki so sodelovali ali obiskovali razstave in dogodke, je imel center okoli 15.000 obiskovalcev,« je dodal direktor. V organizaciji ali s sodelovanjem centra so se preko celega leta odvijale številne prireditve, vse od izobraževanj in predavanj do razstav in tematskih dogodkov. Skupaj z občino so v jeseni organizirali dvodnevno ekskurzijo v Avstrijo, ki jo je zavod tudi delno sofinanciral. Kot uspešno je Slapnik omenil še sodelovanje pri aktivnostih mladinske delovne brigade v Logarski dolini in sodelovanje z ostalimi organizatorji in nudenje podpore pri izkopavanjih v Potočki zijalki. Si- cer pa je kot medijsko najodmevnejša označil obiska takratnega predsednika države dr. Danila Turka in nekaj kasneje koroškega deželnega glavarja Gerharda Dorflerja na Solčavskem. Občinski svetniki so z zanima- r njem prisluhnili izvajanju Marka Slapnika tudi v finančnem delu poročila. Še zlasti spodbudno je pozitivno delovanje centra, saj so ustvarili pozitiven rezultat v višini nekaj manj kot 10.000 evrov. Marija Lebar Direktor Centra Rinka Marko Slapnik: »V predstavitveno prodajnem prostoru smo skrbeli za prodajo izdelkov, za pripravo degustacij in točenje ter prodajo pijač. V letu 2012 smo podpisali s proizvajalci 40 pogodb za prodajo izdelkov. Z našo prodajo so proizvajalci lani dobili skupno preko 27.000 evrov. Skoraj polovica proizvajalcev je s Solčavskega. Od vseh plačil, ki smo jih v centru izplačali zunanjim dobaviteljem, je kar ena tretjina ostala na Solčavskem, dodatnih 37 odstotkov pa v Zgornji Savinjski dolini in savinjsko-šaleški regiji. Tako je bilo 70 odstotkov vseh izdatkov Centra Rinka plačanih posameznikom ali podjetjem s sedežev v lokalnem oziroma regionalnem okolju - v tako imenovani SAŠA regiji.« GALLUSOVA DVORANA CANKARJEVEGA DOMA Orgelski koncert mlade Mozirjanke Ana Glušič je 4. aprila zaigrala na simfonične orgle v Gallusovi dvorani in z zahtevnim programom prevzela občinstvo. V drugem delu koncerta je s svojim programom nastopila še Ljubljančanka Veronika Celarc. Ana se je tako predstavila kot ena izmed najboljših slovenskih mladih koncertantov. Svojo glasbeno pot je začela v Glasbeni šoli Nazarje in po štirih letih učenja klavirja vpisala še orgle na Glasbeni šoli Fran Korun Koželjski Velenje pri mag. Emi Zapušek. Je dijakinja 3. letnika umetniške gimnazije v Velenju in ima dva glavna predmeta: orgle in klavir. Od letošnjega leta jo orgle poučuje profesorica Andreja Golež. Igranje koncertnih orgel v Gallusovi dvorani je pravi izziv zaradi glasbila, ki ima triinsedemde- set registrov in osem tisoč piščali. V odličnih zvočnih pogojih je Ana Glušič odigrala izbor skladb iz opusov Bacha, Mendelssohna, Langlaisa in Planyavskyja. Aplavz priznanja mladi orglavki je doživel ponovitev v predverju Cankarjevega doma. Občudovanje so ji s stiski rok in cvetjem izrekli poslušalci, med njimi tisti, ki so se na koncert pripeljali z avtobusoma iz Velenja in domačega Mozirja. Koncert je v celoti posnel Radio Slovenija in ga bo predvajal na svojih programih. Andreja Gumzej Ana Glušič se je predstavila kot ena izmed najboljših slovenskih mladih koncertantov. (Foto: Goran Antlej) Ana Glušič: »Da sem bila izbrana na razpisu Glasbene mladine ljubljanske in uvrščena v koncertni cikel Mladi mladim, je prav gotovo pripomogel moj lanskoletni uspeh na državnem tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov, kjer sem v disciplini orgle prejela zlato plaketo in posebno nagrado za najboljšo izvedbo Bachove skladbe. Prej nisem niti pomislila na to, da bi lahko kdaj igrala v Gallusovi dvorani, kar naenkrat pa so sanje postale resničnost. Na ta veliki dogodek sem se pripravljala celo šolsko leto.« Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 9 JAVNO PODJETJE DOM NAZARJE NE GRE V STEČAJ Nerešena razmerja med nazarsko občino in podjetjem Dom ter odgovornima osebama Na zadnji seji nazarskega občinskega sveta so obravnavali poslovanje občinskega podjetja Dom Nazarje. Direktor podjetja Matej Pe-čovnik je povzel poslovno poročilo preteklega leta, ni pa se mogel izogniti situacijam iz preteklosti, za katere trdi, da so bili zaradi njih v podjetju oškodovani. Med temi je izpostavil prodajo njihovih poslovnih prostorov občini, zaradi katere naj bi bilo podjetje oškodovano za 187.000 evrov. Nujna je tudi ureditev najema ali odkupa opreme v športni dvorani, za katero je podjetje vzelo kredit, z občino pa se ni uspelo dogovoriti za najemnino ter povečanje cene upravljanja občinskih objektov. DIREKTOR TAKO ... Matej Pečovnik je mnenja, da sta bili za poslovanje podjetja prelomni leti 2010 in 2011, takrat se je z odkupom poslovnih prostorov zrušil sanacijski program. »Dejstvo je, da so bili takrat dani vsi pogoji za stečaj,« je povedal direktor. Do tega ni prišlo, prišlo pa je do odprodaje njihovih poslovnih prostorov, katere je cenilec ocenil v znesku, kolikor je podjetje za prostore dolgovalo leasing hiši. V kolikor bi prostore prodali komu drugemu, bi lahko iztržili več in tako vplivali na zmanjšanje izgube, je zatrdil Pe-čovnik. Poudaril je še, da je podjetje v občinski lasti in da bi od lastnika pričakoval, da bo podjetju stal ob strani. V preteklosti so za občino jemali kredite, delali so z roko v roki, sedaj pa tega ni več. Pečov-nik je omenil tudi govorice zadnjega obdobja, da gre podjetje v stečaj. Od kod ta dezinformacija, mu ni znano. Na očitek županje Majde Podkrižnik, da se lahko vsak teden oglasi pri njej, pa se ne, je odgovoril, da mora glede na štiriurno zaposlitev v podjetju delati še drugje, kar mu je prioriteta, ne pa »posedanje« pri županji v pisarni, kjer se nad njim izvaja mobing. ... ŽUPANJA DRUGAČE Županja je pojasnila, da je občina podjetju pet let plačevala naje- mnino za prostore, odkupna cena prostorov pa po kvadratnem metru ni veliko odstopala od cene prostorov Gozdnega gospodarstva Nazarje, ki so jih kupili v istem letu. Torej podjetja niso oškodovali. Je pa dejstvo, da so bili prostori GG-ja na dražbi kot del stečajne mase in so bile cene čisto drugačne kot pri prodaji prostorov JP Dom, je v razpravi menil svetnik Boštjan Cigale. Glede opreme v športni dvo- podjetja, nočemo potlačiti zadev, želimo, da v štirih letih splava iz vode,« je zaključila županja. MNENJE REVIZORKE Svoje je k debati dodala revi-zorka Evgenija Javornik. Le-ta je v podjetju opravila notranjo revizijo in opozorila na iste stvari, ki sta jih v razpravi omenila glavna akterja. Predvsem je izpostavila ureditev medsebojnih razmerij med občino Mateju Pečovniku je prisluhnila tudi revizorka Evgenija Javornik. (Foto: Štefka Sem) rani je županja povedala, da so v lanskem letu račun za najemnino zavrnili, saj ni bilo podlage za plačilo in tudi sredstev za to ni bilo v proračunu, letos pa bodo opremo odkupili. Na očitke, da občina podjetju ne pomaga, je odgovorila, da je občina podjetju velikokrat pokrila izgubo. Dodala je, da tudi direktor ni vedno deloval v najboljšem interesu podjetja. Če bi, bi že pred petimi leti podal zahtevek za povišanje fiksnega dela cene oskrbe s toplotno energijo ter uredil razmerja z občino glede najema ali odkupa opreme športne dvorane, saj je šlo podjetje v nakup le-te že leta 2001. Dodala je, da bo v letošnjem letu prišlo do odkupa, s tem prihodkom se bo izguba podjetja precej zmanjšala, ostalo izgubo pa pričakuje, da bo podjetje pokrilo v naslednjih štirih letih. »Nočemo oslabiti in podjetjem glede opreme v športni dvorani, razčlenitev obveznosti in terjatev podjetja do občine, predlagala je novelacijo sanacijskega programa, podala pa je še nekaj drugih ugotovitev in priporočil. Poslovno poročilo je obravnaval tudi odbor za gospodarstvo. Predsednica odbora Irena Vačovnik je opozorila na neskladje glede zneska sponzorskih sredstev, zato so svetniki sprejeli sklep, da sprejmejo bilanco stanja, poslovno poročilo pa morajo v podjetju pripraviti še enkrat do naslednje seje občinskega sveta. VIDENJE SVETNIKOV Svetnik Janez Štiglic je omenil sprejemanje sanacijskega programa podjetja Dom Nazarje številka devet, katerega se spomni, da so ga spreminjali in popravljali na sami seji. Dodal je, da je treba takšne stvari pripraviti premišljeno in ne na seji. Omenil je, da je bilo podjetje Dom ustanovljeno z namenom občinskega servisa, saj ima dve strani naštetih dejavnosti, katere lahko izvaja, občina pa sedaj za razna dela objavlja razpise za zunanje izvajalce, namesto da bi delo nudila svojemu podjetju, hkrati pa jim žuga, zakaj si ne najdejo več dela. Omenil je tudi, da je podjetje Energetika Nazarje pred leti na kotel montiralo svoj števec in Domu nezakonito zaračunavalo vso dobavljeno energijo. Seveda je prihajalo do razlik med porabo pri odjemalcih in proizvodnjo energije, razliko pa je kril Dom. Za to je vedel le večinski lastnik Energetike, podjetje Input, drugi pa ne. Boštjan Cigale je izpostavil, da je podjetje občini pomagalo z najemanjem kreditov, ker sama občina tega ni bila sposobna. Hkrati so se vršili nadzori v JP Dom, v zadnjem mandatu je bila nadzornica sedanja županja Podkrižnikova, zato bi lahko vse medsebojne težave rešili že prej, ne da so svetniki tisti, ki sedaj poslušajo kritike z obeh strani. Svetnik Bojan Štrukelj je dodal, da je komunikacija najpomembnejši dejavnik dobrega sodelovanja in da jo je potrebno izboljšati povsod. Dodal je, da bi medsebojne težave morala glavna akterja urediti med sabo, prav tako je bil mnenja, da bi morali Pečovnika povabiti na odbor za gospodarstvo kot vse druge predstavnike javnih gospodarskih služb, da bi lahko dal potrebna pojasnila že prej. Štefka Sem ¡j Dodatne multimedijske vsebine za bralce Savinjskih novic vsak petek na www.savinjske. com 10 Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 Kultura, Voščila, Oglasi DRAMA RAZVALINA ŽIVLJENJA V KULTURNEM DOMU MOZIRJE Zbrana sredstva namenjena misijonski pomoči otrokom iz revnega dela sveta Drugo nedeljo v aprilu je Slavi-ca Pečnik, vodja misijonske skupine iz Mozirja, v dvorani kulturnega doma pozdravila ljudi, ki jim je blizu gledališče in ki jim je mar za dobrodelnost. Ti so se namreč udeležili uprizoritve Fin-žgarjeve ljudske drame Razvalina življenja, ki so jo odigrali člani gledališke skupine KUD Polzela. Gledališčniki so se odrekli celotnemu honorarju, zbranemu z nakupom vstopnic, in ga namenili za delovanje domačega misijonarja patra Miha Majetiča, ki trenutno živi in deli pomoč ljudem v mestu Astana v Kazahstanu. Misijonska skupina, ki je bila v Mozirju ustanovljena ob njegovem odhodu v Vietnam jeseni 2006, si od takrat z molitvami in materialno prizadeva pomagati rojaku pri njegovem poslanstvu. Pripravljajo dobrodelne akcije in prire- Pomembno sporočilo, ki ga je nosila predstava, gledalcev ni pustilo ravnodušnih. (Foto: Mateja Goltnik) ditve, zbrana sredstva pa name- omenjenega dogodka, kjer je bilo njajo za dobrobit misijonov. To jim je uspelo tudi z organizacijo zbranih preko 1.000 evrov, s pomočjo katerih bodo otroci v Kaza- hstanu dobili novo igrišče in otroška igrala, na katerih bodo vsak dan vsaj za kratek čas lahko pozabili na revščino, ki jih obdaja. Pečnikova je pred začetkom predstave prebrala Majetičevo pismo, v katerem je nagovoril navzoče v dvorani in opisal skromno in preprosto življenje v Asteni ter se zahvalil za pomoč in dobrodelnost. Drama polzelskih gledališčni-kov, v kateri je bilo predstavljeno življenje zakoncev, katerih zakon ni temeljil na ljubezni, temveč je bil sklenjen kot kupčija, je nato z realnim in odkritim opisom posledic takšnega zakona pustila zadovoljne gledalce, ki so z dobrim namenom popolnoma napolnili mozirsko dvorano in skupaj z organizatorji in nastopajočimi plemenito pomagali otrokom v stiski. Mateja Goltnik I Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 11 Voščila, Oglasi KRESOVANOE BO»f UF N POHN5 □ N A z A R J ■ i E OBČINA NAZARJE Vsem občankam in občanom čestitamo ob dnevu upora proti okupatorju in prvemu maju-prainiku dela. Želimo vam prij^fto^razng^nje^ ^ ^ v iri vabljeni ria P"reditue.fMKiJ|MMgB Županja ■ stadclauci in o bcmški mi šVe t o nif ■ Gradite mwohiia, obnavljate starti, ali i>s vam je ¡trna iddsii f.Irf:!. • lilfajamo tEiarska, krovi h z. kleparska in suho montažna dete. Obiščite na$ HWw.planinka.net m*; PLAN f N KA montažne gradnje Veterina Mozirje d.o.o. C«l;i iu .Vini) IU. Mtmrji- (d ¡HV-02-2U Tudi letos bomo izvajali preventivno cepljenje proti rdečici- Cepili hotno p<Č' p r edhodn e m naročil 11. Niiriit"il;i sprejemamo v sik delavnik od do 8.30 ure, na tdctefbnsko številko 03 839.<02 31. maja 201 % E3RELAX ŠOLA VOŽNJE mozirje-s 041 mm POUČUJEMO TUDI MLADOSTNIKE STAROSTI | 16 LET min ju s sprem Ijevaliiem !■ TEČAJ, GRR: mozirje, savinjska t. Z9 www.avtosola-relax.si I 12 Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik ČAROVNIŠKI OVČAR (NADALJEVANJE) Ovčar si ni znal pomagati in je šel k župniku po nasvet. Župnik je bil moder človek, potolažil ga je in rekel, da mu bo poginila le še ena ovca. Res je bilo tako. Čez nekaj dni je na paši zdivjal oven vodnik, ki je imel zvonec na vratu. Z velikim truda so ljudje ulovili ovna in ga gnali domov. Ko pa so ga hoteli zapreti v hlev, jim je ušel. Nenadoma je od nekod pritekel volk in začel poditi divjega ovna. Rekli so, da je bil volk sam vrag. Nekaj dni za tem je začel oven preganjati volka, tako sta tekla za Olševo, da se je kar svet tresel ... DRUGA VERZIJA DOGODKA: Ko je oven zdivjal, so ga podili krokarji z Ol-ševe proti Prodniku. Naenkrat se je pojavil od nekod volk in divje stekel za ovnom. Bil je sam vrag, so pravili ljudje. Volk je prignal ovna na Or-deljevo v Št. Jakobu. Ko so tam ljudje odgnali volka in hoteli ovna spraviti v hlev, se jim je ta iztrgal in začel poditi volka. Zlobnemu jagničarju pa je bilo najbolj žal za zvoncem, kamor je skril svoj čar, od tedaj dalje ni mogel več čarati. ČAROSTRELEC Nekoč so na Planinšci in širši okolici lovili divji lovci: Gambel, Nace in Pavel. Ker so se sprli, so streljali drug na drugega. Najbolj moder med njimi je bil Pavel iz Bistrice. Pravili so mu »coprasti« Pavel. Ta si je narezal prste in je v svoji krvi ulovil vse krogle. Te so bile v njegovi krvi zacoprane in so letele nazaj na onega, ki jih je izstrelil. KAKO SE JE MOŽ ZNEBIL COPRNICE Bila sta mož in žena. Mož bi se rad naučil co-prnije in hkrati znebil žene. Nekoč je rekel svoji ženi: »Šel se bom učit coprati.« Žena mu je odvrnila: »To te lahko jaz naučim, ker znam coprati.« Tudi ona bi se rada rešila sitnega moža. Peljala ga je v grmovje, kjer ga je naučila čarobnega reka: »Smuk nad košovjem in nad grmovjem!« On pa je izrekel čarobni rek narobe: »Smuk med košovjem in grmovjem!« Ko je to izgovoril, je letela žena med košovjem in grmovjem, da je bila ob tem vsa raztrgana. COPRNIK V SOLČAVI V Žocpahu je bil coprnik, ki je znal zverine klicati. Ta je prišla pod okno, kjer jo je ustrelil. Neki prijatelj ga je posvaril: »Nehaj, to se ne bo dobro končalo za tebe.« Coprnik pa mu je zagro- Kocbekove storije (6) zil: »Če še enkrat prideš, ti bom pokazal, da boš na onem hribu ustreljen!« Nekoč sta bila vsak na svojem hribu, več kot uro hoda narazen. Coprnik ga je ustrelil zato, ker ga je ponovno prišel svarit, naj tega ne počenja več. COPRNICA V LUČAH Neki župnik v Lučah je videl coprnice in jih je spodil z moštranco v rokah. Coprnice pa so spustile vso točo na cesto. Na župnika so bile hudo jezne in so naredile, da mu je kurje perje raslo iz ušes. COPRNICE PRI RIHARJU Na riharskih njivah v Podvolovljeku je bilo več fantov. Naenkrat je priletela iz zraka coprnica med nje. Takrat je bilo deževno vreme. Coprni-ca ni znala govoriti nobenega jezika. Peljali so jo na parno in jo tam zaprli čez noč. Zjutraj se je gospodar odpravil in hotel žensko odpeljati k župniku. Spotoma sta prišla do neke mlake, pa se mu je coprnica izmuznila in izginila v mlaki. KAKO SE KLIČEJO COPRNICE Coprnice po noči klicati je zelo nevarno, ker tedaj lahko človeka razkraspajo po obrazu in mu raztrgajo obleko. Po Zadrečki dolini jih kličejo: »Cundra, cu, cu!« Na Rečici: »Veša rit meša.« V Lučah: »Cunra, ku, ku!« Ljudje so pravili, da co-prnice letajo tako, da se vidi najprej ena luč, potem pa več luči, nazadnje spet ena sam luč. COPRNICA PRI KOSU Zaveršnik Franc je videl pri Gornjem Kosu co-prnico, ki imela na vsaki rami storž. On jo je spoznal, zato mu je rekla: »Če ti mene izdaš, pa ne smeš po lučnem (angelskem) zvonjenju več med ljudi.« COPRNICA PRI PRIMOŽU V Spodnjih Kaleh je imel posestvo Spodnji Ko-šak. Nekoč sta njegova sinova zvečer pasla vole in videla v Primožu luči coprnic. Rekla sta, naj ju v rit pišejo. Komaj sta vole domov prignala, nista jih utegnila v hlev spraviti. Da sta uspela zbe-žati coprnicam, sta hitro skočila v domačo hišo. COPRNICA NA DORŠAKIH Mnogo tržanov Gornjega Grada je hodilo nekdaj ob velikih praznikih k sv. Florijanu dan zvoniti. Nekoč so videli, kako so na Doršekih luči švigale. Rekli so, da so to coprnice. Potem so enemu izmed njih rekli, naj gre v zvonik. Če prileti coprnica, naj zvoni angelsko češčenje, namesto da bi klenkal. Tako je tisti v zvoniku tudi storil. Co-prnico, ki je priletela, je tako »ozvonil«, da ni dala besede od sebe. COPRNICA V ŠT. LENARTU Izpod Rogaškega vrha je šel nekdo v Št. Lenart do cerkve. Tam je videl okoli cerkve letati coprni-co, ki je imela raztrgano obleko, na glavi pa velik klobuk. Spoznal jo je in ogovoril. Ona mu je rekla, da je ne sme izdati. Če jo bo izdal, mu bo naredila nekaj čudnega, da se mu bo hudo slabo godilo. ŽENA UČILA MOŽA COPRATI Neki mož je ugotovil, da je njegova žena copr-nica. Nekoč ji je rekel, naj tudi njega nauči coprati. Ona je na to pristala. Rekla mu je, naj gre z njo v klet in naj vse tako stori in govori kot ona. Na sredo kleti je postavila pisker in govorila: »Verjamem v ta pisker, ne verjamem pa v Boga.« Ob tem je začela frčati po zraku. Mož pa je rekel: »Oserjem se v ta pisker, verjamem v Boga!« On seveda ni mogel frčati, ker je rek po svoje povedal. Nadaljevanje prihodnjič. Iščemo stare fotografije Nazarska krajina pred prvo svetovno vojno. Fotografijo hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. 13 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Iz občin, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki tAOM; frmo. Aprila Pred 40 leti FLUOROGRAFSKA AKCIJA V OBČINI MOZIRJE Zdravstvena služba bo s fluorografiranjem - z rentgenskim slikanjem prebivalcev starih nad 24 let, dobila sliko o zdravstvenem stanju njihovega prstnega koša. Tako se odkrivajo obolenja pljuč, srca in velikih žil. Najpomembnejši obolenji, ki jih množična akcija pravočasno odkrije, sta tuberkuloza in pljučni rak. Rak takorekoč sleherno leto terja nič koliko človeških življenj. Pri zadnji fluorografski akciji v občini Mozirje je bilo odkritih 54 tuberkuloznih obolenj, 9 tumorjev, 865 obolenj srca in ožilja ter 365 raznih drugih obolenj. Pred 30 leti ŽOGANJE S KULTURO Na zadnji skupščini kulturne skupnosti Slovenije so naši delegati opozorili na vrsto nevzdržnih pomanjkljivosti, ki jih vsebuje osnutek zakona o kulturnoumetniških dejavnostih in o posredovanju kulturnih vrednot. Med drugim opozarjajo, da sredstva namenjena za program Cankarjevega doma (CD) preveč vplivajo na izračun potrebnih sredstev KSS za leto 1983. Za ilustracijo naj navedemo, da znaša program CD za leto 1983 cca 50 % vse skupne porabe v občini Mozirje, ki šteje 15.700 prebivalcev. Uporabniki se sprašujemo, ali smo dolžni iz svojih osebnih dohodkov namenjati tolikšna sredstva eni kulturni instituciji, v svojih sredinah pa moramo kulturno dejavnost krčiti, saj nimamo dovolj sredstev za nakup knjig, ne za obisk prireditev v kulturnih centrih niti za pokrivanje amortizacije v društvih. Pred 20 leti STAVKE V LETU 1992 Stavke v Sloveniji do sedaj še niso pomenile prave demonstracije moči stavkajočih, vsekakor pa velja ugotovitev, da v lanskih stavkah ni šlo za izsiljevanje nečesa, kar bi presegalo nivo delavskih pravic in koristi. Na območju Velenja (sem spada tudi občina Mozirje) je bilo v letu 1992 osem stavk, v katerih je sodelovalo 11.825 zaposlenih. V 90 odstotkih vseh primerov je bila temeljna zahteva stavke izplačilo za mesec, dva ali tri nazaj. V približno polovici stavk je vodstvo podjetij po pogajanjih ugodilo stavkovnim zahtevam. V 56 podjetjih so stavkajoči poleg drugega zahtevali tudi odstop vodstva podjetja, kar se je zgodilo v 35 podjetjih. Pripravila Tatiana Golob OBČINSKI SVET LJUBNO Župan pohvalil delo nadzornega odbora Na aprilski seji so ljubenski občinski svetniki obravnavali popravek proračuna za letošnje leto. Seznanili so se s poročilom o delovanju nadzornega odbora in določili cene za najem grobov. Župan Franjo Naraločnik je predlagal spremembe in dopolnitve letnega programa ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini. S sprejemanjem rebalansa proračuna je bilo predlagano povišanje sredstev iz proračuna za ljubiteljsko kulturo za 7.000 evrov, kar so svetniki s sklepom tudi potrdili. Predsednica nadzornega odbora občine Irena Turk je poročala o delovanju in ugotovitvah tega organa v letu 2012. Imeli so pet rednih sej, nadzor nad razpolaganjem z občinskim nepremičnim premoženjem s poudarkom na dajanju nepremičnin v najem in opravili nadzor zaključnega računa Osnovne šole Ljubno ob Savinji za leto 2011. Poleg tega se je predsednica udeleževala sej občinskega sveta, kjer je o aktivnostih občasno tudi poročala. Glede načrtov za letos je Turkova predstavila plan delovanja, ki obsega obravnave letošnjega in proračuna za prihodnje leto, nadzor namenske porabe občinskih sredstev, nadzor finančnega poslovanja proračunskih porabnikov in udeležbo na sejah občinskega sveta. Za svoje celotno delovanje v letošnjem letu so nadzornice pripravile finančni načrt, ki predvideva finančno obremenitev proračuna v višini 2.880 evrov. Župan se je zahvalil tako za podano poročilo kot za načrt dela: »Nadzorni odbor dobro opravlja svoje delo, se vključuje v delo občine in je vedno pripravljen na morebitno pomoč s svojim znanjem in izkušnjami.« Občinska uprava je pripravila predlog cen za najem grobov za leto 2012, saj se te v občini Ljubno plačujejo za nazaj. Gre za malenkostno povečanje. Tako znaša najem skupaj z davkom za družinski grob 29 evrov, leto poprej je bil ta znesek 28,30 evra. Za samski grob je bilo treba odšteti za leto 2011 18,50 evra, za lansko leto pa je najemnina 19 evrov. Svetniki so predlog potrdili. Marija Lebar MOZIRSKI GAJ Vrata v cvetlični biser že odprta V preteklem vikendu so se ponovno odprla vrata Mozirskega gaja. Prizadevni upravljavci, člani društva EHD Mozirski gaj, so sanirali posledice novembrske poplave in pripravili vse potrebno za prvomajsko razstavo tulipanov. Poplava je odnesla precejšen del parka, gredic, nasip ob Savinji in povzročila večjo materialno škodo. Vrsta ljudi, ki dnevno skrbijo za privlačen izgled Gaja, je zavihala rokave in postorila vse potrebno, da bo ta biser ob desnem bregu Savinje tudi letos razveseljeval številne obiskovalce. Prva razstava je že pred vrati, to je tradicionalna razstava tulipanov in spomladanskega cvetja, ki bo uradno trajala do 5. maja. Gotovo bo tudi po tem datumu, že zaradi poznega prihoda pomladi, park vreden ogleda in še vedno poln cvetočih holandskih lepotcev. Med 27. aprilom in 2. majem bodo otroke v parku pričakali junaki risanih serij. V kapelici sv. Valentina bo na ogled razstava ljubenskih potic, z društvom Bioexo pridejo na obisk tudi eksotične živali, 27. aprila pa bodo goste zabavali učenci Glasbene šole Nazarje. Veliko poletno razstavo bodo organizirali med 14. in 18. avgustom. Tematika zna biti tudi letos izredno zanimiva. Spomnimo se, da je bila pred dvema letoma za izdelavo cvetnih aranžmajev tema razstave uporaba odsluženih vozil, lani pa so bile rdeča nit olimpijske igre. Razstava buč, ob kateri bo verjetno tudi letos potekalo tehtanje in iskanje najtežje, bo med 20. septembrom in 13. oktobrom. Velikankam se bo tudi letos pridružilo jesensko cvetje. Benjamin Kanjir OPRAVIČILO V prejšnji številki Savinjskih novic bi moralo v članku o delovanju KUD Utrip pisati, da je nadzorni odbor v svojem poročilu ugotovil, da so organi društva razpoložljiva sredstva uporabljali racionalno in namensko za uresničevanje ciljev, zaradi katerih je društvo ustanovljeno. Opozoril je na določene računovodske pomanjkljivosti in od predsednikov društva in Odbora za organizacijo in izvedbo spominskih srečanj Edija Mavriča Savinjčana (EMS) zahteval odpravo le-teh do konca marca letos. Pri uredniškem delu je prišlo do napake, za kar se članom društva in avtorici članka opravičujemo. Uredništvo OBVESTILO BRALCEM Bralce Savinjskih novic obveščamo, da je zaradi prvomajskih praznikov rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v ponedeljek, 29. aprila 2013, do 15. ure. 14 Savinjske novice št. 16, 19. april 2013 Organizacije, Gospodarstvo, Voščila GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Predsedniku Žuntarju in poveljniku Bricu zaupali še en mandat Predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren je čestital Janku Žuntarju (desno) in Slavku Bricu (levo) ob ponovni izvolitvi v vodstvo zgornjesavinjske gasilske zveze. (Foto: Marija Lebar) Na volilnem občnem zboru so se zbrali predstavniki vseh 15 prostovoljnih gasilskih društev, ki se združujejo v Gasilsko zvezo Zgornje Savinjske doline. Izvolili so vodstvo za naslednjih pet let. Vodenje zveze so zaupali dosedanjemu predsedniku Janku Žuntarju in poveljniku Slavku Bricu. Delovanje gasilcev so pohvalili poslanec SLS Jakob Presečnik, predstavniki lokalnih skupnosti, sosednjih gasilskih zvez in predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren, ki je tukajšnji zvezi in Slavku Bricu podelil visoki priznanji. Ob koncu srečanja so kulturni program oblikovali člani pevske skupine veteranov iz več tukajšnjih gasilskih društev. Predsednik Žuntar je v poročilu o delu med drugim povedal: »Največ pozornosti v naši zvezi namenjamo strokovnemu usposabljanju, saj je vse manj gasilskega dela namenjenega požarom in vse več različnim naravnih nesrečam. Aktivno smo sodelovali tako s krovno zvezo kot s sosednjimi gasilskimi zvezami. V komisijah je delo potekalo dobro. Sredstva, ki jih gasilcem namenjajo občine, nam je kljub težavnim razmeram uspelo obdržati na nivoju prejšnjega leta. Zdravje, strpnost, sporazumevanje in volja do poštenega dela so vrednote, ki jih je vredno gojiti tudi v gasilskih vrstah,« je zaključil. Poveljnik Slavko Bric je v poročilu postregel z zanimivimi podatki tako iz zadnjega leta kot za obdobje iztekajočega mandata. »Redki so prostovoljci, ki bi namenjali svoj prosti čas, včasih pa tudi zdravje in celo življenje za svojo dejavnost, kot je to pri prostovoljnih gasilcih, ko skrbijo za varnost in premoženje sočloveka,« je povedal in omenil, da so petletno obdobje zaznamovali vetrolomi, poplave, potresi in različna neurja; manj je bilo požarov. Sledile so volitve. Kandidirala sta dozdajšnji predsednik Žuntar in poveljnik Bric, ki je imel protikandidata Božidarja Terbovška. Na tajnih volitvah so se delegati odločili, da predsednik in poveljnik vodita zvezo še en mandat. Dosedanji podpredsednik Roman Krajner ni želel več kandidirati, na to mesto so izvolili Damijana Nerata. Nekaj sprememb je tudi v sestavi ostalih delovnih teles. Zbrane je nagovoril predsednik slovenskih prostovoljnih gasilcev Anton Koren. »Vaša zveza je zdravo in mogočno drevo prostovoljnega gasilstva. Uspešni ste, ker se zavedate pomembnosti svojega poslanstva. Hvala vam za vse vaše prizadevanje, da smo na vas lahko ponosni,« je bila vodila misel njegovega nagovora. Gasilski zvezi je podelil zahvalo za delo in vso pomoč ter koordinacijo ob poplavi novembra 2012, Slavku Bricu pa odlikovanje gasilska plamenica 3. stopnje za vodenje in koordinacijo ob tej veliki intervenciji. Marija Lebar i' - \ Slavko Bric: »V minulem petletnem mandatu so naše območje prizadele številne naravne nesreče od potresa, vetroloma, plazov, neurij in poplav. Srečevali smo se tudi s požari. V tem času smo zabeležili 332 intervencij, na katerih je sodelovalo 4.845 gasilcev. Na srečo so vsa posredovanja minila brez žrtev ali poškodb, le z nekaj manjšimi praskami.« V_J OTVORITEV NOVE TRGOVINE V MOZIRJU V Hram narave po zdravje in energijo Na trgu v Mozirju je v soboto, 13. aprila, svoje prostore odprla nova trgovina za zdravo življenje, Hram narave. Lastnika Sanja Golob in Miha Ročnik sta prepričana, da bo vsak, ki bo vstopil v njun Hram, tam Sanja Golob in Miha Ročnik obljubljata pestro dogajanje v Hramu narave, kjer bo ponudba zamikala vsakogar, ki ima rad naravo in sebe. (Foto: Ciril M. Sem) našel tisto, kar potrebuje za svoje zdravje in boljše počutje. Pestra ponudba vključuje ekološko prehrano in čaje, prehranska dopolnila, naravno in otroško kozmetiko, naravna čistila, ročno izdelan nakit in še veliko drugega, s čimer si lahko človek nahrani telo in dušo. Sanja Golob, ki je z odprtjem trgovine uresničila del svojih sanj, se je ob otvoritvi za pomoč zahvalila domačim, prijateljem in dobaviteljem ter izrazila pripravljenost Bralcem in bralka želimo priiet-nojafeaz P ela in posluh za kakršnekoli pobude, predloge in ideje kupcev za izboljšanje ponudbe. Golobova, ki je tudi zasnovala idejo o trgovini, se pod blagovno znamko Žajfa že več let ukvarja z izdelavo in prodajo naravne kozmetike ter seznanjanjem ljudi o zdravem načinu življenja in o pozitivnih učinkih naravnih proizvodov. Za glasbeni vložek ob odprtju trgovine so poskrbele ljudske pevke Pušeljc. Mateja Goltnik Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 15 OCENJEVANJE TOLKCA V JUVANJU Lepa bera priznanj za zgornjesavinjske pridelovalce tolkca V začetku aprila je v Juvanju potekalo ocenjevanje tolkca, ki so ga lani pridelali zgornjesavinjski sadjarji. Pripravila ga je mozirska izpostava Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje v sodelovanju s Sadjarskim društvom Franca Praprotnika Mozirje. na za dopolnitev ponudbe zgornje-savinjskega želodca.« Sestavili so strokovno komisijo, v kateri sta sodelovala tudi Maruša Vaukan iz slovenjegraške izpostave KGZ Celje in Janez Merkac iz Sadjarskega društva Lesnika Mi-slinjske doline. Najprej je ta komi- Komisija je najprej preverila vsebnost sladkorja v prinesenih vzorcih, nato še bistrost in okus posameznega tolkca. (Foto: Marija Lebar) Tokratno ocenjevanje je bilo četrto po vrsti in postaja tradicionalna prireditev. Bernarda Brezovnik iz mozirske svetovalne službe je ob tem povedala: »Z ocenjevanjem želimo prispevati k izboljšanju kakovosti in doseganju večje prepoznavnosti tolkca, ki je za našo dolino značilna pijača in je zelo primer- ZIMSKO-LETNI TURISTIČNI CENTER GOLTE Že tretjič zapored naj w+ w v smucisce Golte so v iztekajoči se zimski sezoni že tretje leto zapored osvojile naslov najboljšega slovenskega smučišča med srednje velikimi smučarskimi središči. Že dvaindvajseti izbor zapovrstjo je potekal celo leto z javljanji iz slovenskih turističnih središč na desetih slovenskih radijskih postajah, na spletni strani naj.smucisce. si in v sodelovanju z RTV Slovenija. Letos so obiskovalci oddali skoraj 60.000 glasov in tako izbrali najboljše med 81 smučišči. »Zahvala gre predvsem našim fantom, ki se celo zimo trudijo, da je smučišče res vrhunsko urejeno,« je ob tem povedal direktor centra Golte Ernest Kovač. O uspešnosti tega centra govorijo tudi številne prejete nagrade v minulih letih. Poleg naj smučišča so v lanskem letu prejeli priznanje družini prijazno smučišče. Golte pa so bile v lanskem letu tudi zmagovalec skiarea testa v urejenosti smučarskih prog ter prejemnik zlatega priznanja za priljubljeni alpski hotel in restavracijo hotela Golte. Upravljavec leta 2012 pa je postal Ernest Kovač. Benjamin Kanjir ostalo je bil jabolčnik. Rezultate so razglasili po koncu ocenjevanja, ocenjevalne liste pa pridelovalci dobijo na dom. Pode- ljenih je bilo sedem zlatih priznanj, osem srebrnih in 16 bronastih, pet vzorcev ni dobilo priznanja. Marija Lebar Štefka Goltnik, KGZ Celje, izpostava Mozirje: »Kakovost tolkca je bila tokrat na podobni ravni kot doslej, kljub lanski slabi sadni letini. Ocenjevanje bomo pripravili tudi prihodnje leto, saj želimo spodbujati ohranjanje travniških sadovnjakov in starih sort sadja, ki so primerne za to značilno pijačo. Prav tako bi radi spodbudili kmečka gospodarstva za registracijo dopolnilnih dejavnosti predelave sadje, saj se v zadnjem času kažejo priložnosti za trženje teh izdelkov, tudi povpraševanje po tolkcu narašča. Pri tem gre omeniti še sadne sokove in jabolčni kis, za katere je zanimanje.« sija preverila vsebnost sladkorja v prinešenih vzorcih, nato še bistrost in okus posameznega tolkca. Ocenjevali so tudi pridelovalci sami, ki so sestavljali več omizij, od katerih je bilo vsako posebna komisija. Vzorci so bili seveda neoznačeni, bilo pa jih je 36. Od tega je bil en vzorec hruševca, šest mešanih, V NAZARJAH ZAKLJUČEN PROJEKT SOLA PLESE Otroci pripravljeni na plesne izzive Osnovnošolci nižje stopnje so s skupno koreografijo navdušili občinstvo. (Foto: Marija Sukalo) Nazarski osnovnošolci so pr- ga razreda so si izbrali pesmi Ho- vo soboto v aprilu pripravili 5. zaključni nastop v projektu Šola pleše. Po besedah ravnateljice Vesne Lešnik so plesno dejavnost financirali iz sredstev, ki jih pridobijo z donacijami v projektu Brezplačna šola in tako približali ples tudi socialno ogroženim otrokom. In če je bil plesni korak na začetku projekta pred petimi leti še negotov, je bil letos pogumnejši, učenci pa bolj sproščeni. Ples je postal orodje za učenje družabnosti in razvijanje pristnih prijateljskih odnosov. Slednje je bilo opaziti tudi v gibih in komuniciranju nastopajočih. Učenci prvega, drugega in tretje- tel modro nebo in Cela ulica nori in z zanimivo koreografijo navdušili občinstvo. Plesalci iz šmarske podružnične šole ter četrtošolci in pe-tošolci so prisegali na tuje avtorje. Dekleta od šestega do osmega razreda so si izbrala zumbo, njihovi sošolci pa hip-hop. Najstarejši, de-vetošolci, so zaplesali v parih. Tokrat so predstavili angleški valček in disko fox. Po besedah moderatorke programa Nataše Bele bodo učenci, ko zapustijo šolske klopi, pripravljeni na plesne izzive, ki jih prinaša življenje. Ples za njih ne bo še ena stresna družabna situacija, ki bi se je najraje izognili. Marija Šukalo 16 Savinjske novice št. 17, 26. april 2013 Oglasi Za nov baldahin tudi do 30 odstotkov popusta Pri daljšem uživanju v kampu je nepogrešljiv del opreme zagotovo predprostor ali v jeziku ljubiteljev kampiranja baldahin. V njem zagotovo preživite več časa kot v sami počitniški prikolici, saj se v njem običajno nahaja vsa kamp oprema, hladilnik ... In dobri poznavalci vedo, da bal-dahin že dolgo časa ni več prostor, kjer se ustvarja vročina in slab zrak. Podobno kot GORE-TEX® pri obutvi in oblačilih tudi pri baldahinih sodobni, visoko kakovostni materiali omogočajo udobno bivalno klimo, vendar ne na račun vodoodporno-sti. »Uspeh je v skritih detajlih,« pravijo pri danskem proizvajalcu baldahinov Isabella, ki sicer veljajo za vodilne v Evropi. TOLIKO POPUSTA, KOLIKOR JE STARA POČITNIŠKA PRIKOLICA! Če ste ugotovili, da je vaš baldahin odslužil svoje, lahko hitro in enostavno pridete do novega. Sporočite nam osnovne informacije o vaši počitniški prikolici: model, tip in letnik, mi vam bomo pripravili nezavezujočo ponudbo. Ob tem imamo za vas veselo novico. Za prikolice starejše od 10 let vam na izbrani baldahin Isabella priznamo toliko popusta, kolikor let šteje vaša prikolica*. Za novejše prikolice pa vam podarimo 10-odstotni popust. *največ 30% Pri nas lahko ekskluzivno kupite baldahine Isabella kot tudi baldahine drugih blagovnih znamk: Herzog, DWT, Brand, Ventura, Brunner ... in to že od 499 evrov dalje. POZOR Za nakup kamp opreme v vrednosti nad 1.000 EUR vam nudimo kredit brez obresti in stroškov financiranja za dobo 12 mesecev. Za vaša popolna doživetja - Freedom center Celje! Isabella ima v svoji ponudbi tudi lažje karbonsko ogrodje, katero je popolnoma odporno na korozijo. Karbonsko ogrodje vsebuje zapiralni mehanizem IsaFix in sistem FixOn, ki omogoča pritrjevanje ogrodja na prikolico brez vijačenja. ®fHEEDOM ; Camping & taravaning Center I iaW «rvce / itiup / rent BREZPLAČEN NAJEM LUKSUZNE POČITNIŠKE PRIKOLICE HOBBY V PRVI VRSTI NAJVEČJEGA SLOVENSKEGA KAM PA ADRtA ANKARAN JE LAHKO VAŠ! OtffiQWrile na ¡aslantl jeno vpr