i Slovenec •gtos- List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 3(>. Številka. J0L1ET. ILLINOIS. 2Z M \JA 1913 letnik xxii PREDSEDNIK WILSON P0M1BJA JAP0N1J0, Guvernerjev podpis kalifornske zemljiške predloge povzročil protest v Tokiu. RARGORČENOSTŽE PONEHAVA Odgovor zavezne vlade bil sprejet z nemaiim zadoščenjem. fP* r v ceM it* o .' Tokio, 20. maja. — Vest, da je kali-fornski guverner Johnson podpisal ta-kozvano "Alien Land Bill", je bila tu Prejeta z velikim obžalovanjem, dasi tudi v uradnih krogih niso pričakovali ničesar drugega. Z druge strani pa se ni-'o mogli do zadnjega hipa odreči H^ spanju, da bo i01eio posredovanje iz ^>p\jishingtona uspeh. Dnevniki so izšli w v posebnih izdajah in so izporočili, da -ie bojazen izpolnila in da je kali-»oraski guverner podpisal Japoncem ■ s delavstva. Resolucija me je pre- ladelphiji štrajkuiočih ladjedelniškii; i ~ m zabolela tem bolj, ker se ■'elavcev • ..'.trMntk:; zvczinimi nahajajo mož- ' Robert Warwick, tajnik in blagajniki! -iih štejem med svoje najboljše ''National Industrial Unkuv Nemški cesar poskuša pridobiti prijateljstvo Velike Britanije. T? •'■ije, ki s'o mi v sili pomagali, kdo je sestavil resolucijo. Ti- Marine Transoortation Workers" . ... . dospel iz New . rka seir.k. i m taki.; ' f '!1 "f: to ^onli, bi rad besede, odredil, da imajo kurjač, kuharji, via- j sPet P°nni1 nazaJ v čivci premoga itd. ustaviti delo. Ob- J ~ liubil ie. da bodo v New Yorku dela-h"■ zvezina. lzvaja med dru* joči kurjači in ladieniški zaposlene! 'so omogočil, poraz iniciative republikanski član sena^ je'rekel g. pdi zamikali, in prav tako v.Balti- » ^^^^^^^ Penrose, predloži dodaten predlog. "toni ofteC.a?tiH kakega illinoiškega Senator Smoot je naznanil v nadal - i-eda je ze 3W0 deb t I hiladcl ^^ « izrečni želji Ijud- niem pojasmevanju predgovormkovih i P»'J' -tra,..,... /.aiue.aio ool ''uv i.i„ m „„,«;. ■!„ c, t '" besed, da pričrio nLov, tovariši - i «ro in lOurni delavniki poldntgokrat-! na PO^cljeJo^Lonmerja . predlaganjem popravkov.■ brž ko bo ' "o plačo po 6. un.z\ .cer; dvojno pla-! ^ Pr„1]0(r „ pc^vetovanje o predlogi končano v R-.io ob nedeljah in praznikih, kakor: predloS ° ^manjši plači, nančnem odseku in pričeto v senatu, tudi pnpoznanje njihove unije. j ;-,.rmgfield, 11!., 20. maja. — Sena- Ce se bo po tem načrtu res sistema- Patterson, N. J., 20. maja. — Petde-; r Jiral predloži jutri gornji zbornici tično postopalo, se utegne razprava set oseb je bilo aretiranih davi po o-j ■ .'-avnega zakonodajstva osnutek za- nepričakovano zavleči. kolici Erieske sviloprednice, ki je vče- , :.;. o minimalni ali najmanjši plači Usoda tarifne predloge. Washington, D. C., 18. maja. — Učinek izjave predsednika Wilsona, da nikakor ne misli na kompromis za prosto volno in cukrovo tarifo (prosti cuker v treh letih) v demokratični predlogi o tarifni reviziji, se še vedno živahno razpravlja po hodnikih kongresa. Sedaj je usoda tarifne predloge prepuščena demokratom v senatu. Dva ali tri tedne se bo bavil z osnutkom finančni odsek, ki se bo posvetoval o podrobnostih predloge. kolici Erieske sviloprednice, ki je vče raj spet pričela poslovati s kakimi 30 delavci, vkljub ugovoru zveze "Industrial Workers of the World". Približno"; 1200 moških in ženskih oseb se je zbralo na cesti, ko so šli delavci pod policijsko zaščitu v tovarno. Aretacije se i»iso izvršile vs.led izgredov, nego ker ,'elika množica ljudi ni hotela . . pustiti prehoda. Med aretira-T>:,iack' fepre-jetjem ostrih protestnih sklepov. * °VANJE BROADWAYA JE TAKO DRAGO KAKOR RDEČE- ,, e'v - NJE NEW YORKA. . V|SI "drezovanje Broadwaya, slavnega Broadwaya v niestu New ?tlt' »'ik"5 f"- CCl zaklad denarja, in dela posestnike visokih poslopij je-'Po&ropj.. k:izcta, kako se vr»i odrezovanje. Večja podoba predstavlja I UkoM»Cain-SUrety kompanije, ko so odrezovali veličastno jonsko ™ v'Mejlt, v , kakor i4 zahteval mestni stavbni urad po novi odredbi rWjti "apuščev in pristavkov v pročelju poslopij. Delo se na- rt!?bl šV 'nWi 5tane omenjeno družbo nad $40,000. Po novi od- stehri8ča, okraski itd., najsi so še tako umetno iz-Vrle nad Štiri' dcSet' 0Semnaist ali štiriindvajset palcev s« odrt.v.lu ;f°l,0 .OSnih Prf,dPisih- Manjša slika kaže vroreč dela, kako ° sfilW la-tii ' J" slf,pi ali stebri ob vhodu s-ceste. Nekateri odrezki Preiskava zagotovljena. Washington, D. C., 21. maja. — Senatov delovni odsek je danes sklenil, da bo jutri priporočal za sprejetje popravljeno resolucijo senatorja Kerna, ki določa preiskavo štrajka premogar-skega v okrožju Paint Creek, West Virginia. Preiskava se ima ozirati zlasti na razmere med štrajkom iij po dokončanju istega ter vršiti kolikor mogoče natančno. Rudarski štrajk v West Virginiji. Charleston, W. Va., 21. maj?. — Za-preteni štrajk rudarjev po premogovnikih ob New Riveru se je danes pričel. Kacih 1000 delavcev, mnogi s svojimi družinami, je zapustilo svoja stanovanja in prebiva v šatorih, katere jim je dala na razpolaganje zveza "United Mine Workers of America". Štrajk poravnan v Cincinnatiju. Cincinnati, O., 19. maja. — Posvetovanje med štrajkujočimi uslužbenci cestne železnice in njihovimi delodav-ci je vedlo danes do sporazuma, po katerem se štrajk takoj preneha. Jutri zjutraj se že prične z navadno cest-noželeznično službo. Večina dvomnih vprašanj se prepusti razsodišču v rešitev. Do pozne noči še ni bilo doznati, ali pride do sporazuma. Tajnik cestno-železnične družbe, Draper, je tekom pozne večerne seje izporočil, da so nekatera vprašanja še nerešena. Kma lu pa se je doznalo, da obojestranska pogajanja delavcev in zastopnikov cestne železnice napredujejo in da pride do sklepa miru. Cestnoželeznična družba ni danes nič poskušala, da bi vzdržala obrat s stavkokazi. "Mati" Jones. Pittsburgh, Pa., 18. maja. — "Organizirati hočemo državo West Virgini-jo, pa najsi umremo vsi v bitki," je izjavila Mrs. Mary "Mother" Jones, starka voditeljica rudarjev v gorati državi, ko je imela nagovor v nekem tukajšnjem gledališču. "Povrnem se v West Virginijo. Če ne bom mogla na vlaku tja, pojdem peš." Mrs. Jones je dospela semkaj danes iz Washing-tona, kjer je pojasnila senatorju Kernu štrajkovni položaj v West Virginiji z rudarskega stališča. indvajsetega otroka. Enindvajset otrok g. Stacka živi. Razkropljeni so po svetu, in v tej družini so bratje in sestre, ki se niso nikdar videli. G. Stack je 54 let star. Poročil se je s svojo prvo ženo, ko je bil 21, in imela sta devet otrok. .Oženil se je zopet pred kakimi dvajsetimi leti. G. Stack je rekel danes, da je vprašanje, kako najti novo ime. Domisliti se ne more nobenega več. Navedel je imena, katerih se je že poslužil, a ni se mogel spomniti vseh rojstnih dni svojih otrok. Avstralsko meso. Los Angeles, Cal., 19. maja. — Nižje cene za meso so se uresničile danes v Los Angelesu, ko je bil prvi naklad avstralske govedine in koštrunovine postavljen na prodaj pod vodstvom nekega tukajšnjega tržnega podjetništva. Cene so bile od 3 do 10c pri funtu nižje, nego cene prvovrstnega mesa z vzhoda. John F. Nelson, glavni mesni nad zornik, je rekel, da je stanje mesovine popolnoma dobro. Bva--uhi'" pozornosti politični važnosti, ki jo u- tegne imeti poroka v tem, d«, .e^klenej Springiield, JI!.. II. maja. -prijateljstvo med Nemčijo i:. \VriSi-~ ,Wai »c nneli danes ' mpkvi' r.< de Rusije. 'Norddeutsche Allgemeine ZeiUing', ki je nocoj objavila uradni spored, posveča pol predelka pripravam za sprejem angleškega kralja Jurija in kraljice Marije, a omenja bližnji carjev prihod z nekaterimi besedami. Po sporedu bosta dva škadrona o- klopnikov in dragoncev tvorila sprem- ...... stvo kralja Jurija v sredo. Samo en predlogah mokrih in suhih pre-škadron je določen za spremstvo car- ložila za dva tedna. v iS; 1 V.'« tu,- ržiženi. Najprej sta obe stranki merili svojo medsebojno moč v volitvenem konte-stu H(ennebry-Boardman. "Suhi" so bili poraženi s 83 proti 65 glasom. Drugi poraz je bil še odločilnejši. Z 80 proti 70 glasom je zbornica za danes določeno posvetovanje o vseh ju Nikolaju naslednjega t'.<*£ Mnogo britanskih in ruskih policijskih uradnikov je dospelo v Berlin danes, da ukrenejo vse potrebno za varnost kralja Jurija in carja. 501etnica cerkve v Aurori. Aurora, 111., 18. maja. — Več nego dvesto duhovnikov rockfordske iri sosednih škofij se je danes udeležilo svečanosti zlatega jubileja župnije sv. Nikolaja v Aurori. Kacih sto duhovnikov iz Chicage je bilo navzočih. Škof Schwebach iz La 'Croise je imel slavnostno pridigo dopoludw -in škof P. J. Muldoon iz Rockforda zvečer. Župnija šteje do tritisoč vernikov. Začetek ogromne pravde. Chicago, 111., 19. maja. — Zasliševanje prič v tožbi zavezne oblasti proti "International Harvester Co." se prične danes v zaveznem poslopju pred sodnikom Kohlsaatom. Zasliševanje, ki je javno, utegne trajati več tednov, in tvori nadaljevanje zasliševanj v New Yorku, St. Louisu, St. Paulu in drugih mestih. Nad 570 prič bo zaslišanih samo v Chicagi. Zasledovan deset let in umorjen. New York, 19. maja. — Agenti italijanske tajne družbe "Camorra", ki so zasledovali Angelo Defina deset let okoli sveta in so ga že petkrat poprej poskušali usmrtiti, so ga nocoj umorili v neki plesni dvorani v Brooklynu in utekli. Defino je bil obtožen, da je izdal tajnosti omenjene družbe. Dijaki zaslužijo $184,906. Ithaca, N. Y., 19. maja. — Dijaki s Cornell University zaslužijo $184,906 na leto, da se preživljajo za časa svojega vseučiliškega šolanja, po statistiki, ki jo je sestavilo neko dijaško društvo. Skupno število delajočih dijakov na Cornell University, ki deloma ali popolnoma podpirajo sami sebe, je letos 1,069. Friedmannov bolnik umrl. Gloversville, N. Y., 21. maja.—Morris Rosenthal, ki mu je dr. Friedrich Franz Friedmann vbrizgal svojega zdravila proti jetiki dne 15. aprila, je umrl danes. Volitveni odsek je poročal o konte-stti Hennebry - Boardman. Izvolitev Hennebryja, demokrata in pristašai "mokrih", je izpodbijal Boardman v 41. distriktu. Na temelju zopetnega preštetja oddanih glasov v okraju Dupage in uradnega volitvenega izida v okraju Will je odsek poročal, da je izvoljen Boardman s 133 glasovi. S pomočjo republikanskih "mokrašev" so po ljuti razpravi zmagali demokrati in kontest je bil izročen volitvenemu odseku v zopetno "študiranje". Boardman je progresivnik in suhač". Volitve na Danskem. Kodanj (Kopenhagen), 20. maja. — Volitve za folkething, spodnjo, zbornico danskega državnega zbora, so se Laetare-medalja. končale danes z zmago združenih radi- South Bend, Ind., 19. maja. — Lae-, kalcev in socialistov. Izid je baje po-tare-medalja, ki jo podeljuje že tride-' vzročila napetost med člani vlade z set let vsako leto University of Notre ozirom na vprašanja o reformi ustave. Dame katoliškim posvetnjakom, ki se odlikujejo z delom za Cerkev, deželo, umetnost ali znanost, je bila podeljena Blazni Bradovič ubil 5 tovarišev. ' I Blackfoot, Idaho, 21. maja. — Peter Charles Herbermannu, glavnemu u- Bradovjč( blazen "Austrian" (?), zaprt redniku katoliške enciklopedije. Iy tukajšnji državni blaznici, je usmrtil ~~ —— I svojih pet sobnih tovarišev na ta na- Romanje preloženo. ^ a„( da jih je udaril po glavi z mizo. New York, 19. maja. .—■ Kacih 50 ko so t rodarskem, kulturnem in -ocialnem oziru želez- gradnjo na javni zmanjševal ni dražbi g. Roman Treo, mestni stavbenik iz Ljubljane. Zdaj že mesec -dan pripravljajo gradivo za zidanje, 1 k.c>r kamen, ki ga streljsjo kar pod š .„0 xi hi-ir> Iv. Hu-ifa, pes<,k, apno, kje« rega je pripravit čez 506 vagonov, i 'dr. Do mora biti vsa Ivan Šašeij. J začetka šoie K 1914. zgradba gotova. O GRADNJI IN POMENU BELOKRANJSKE ŽELEZNICE. Spisal Dr. Fr. O-in. (Iz "Slovenca" z dne 26. apr. 1913.) Cleveland, O. — V nedeljo, dne 18. maja, je priredilo Slovensko Pevsko Društvo "Lira" krasno igro: "Garcia Moreno". Kakor smo se nadjali, tako se je tudi zgodilo. Lirjani so svoje uloge dobro izvršili. V igri je več kratkih govorov, katere so govorniki s pravo govorniško umetnostjo podali. Ne bodem omenjal posameznih oseb, zadostuje naj, da izrečem splošno pohvalo za vse. Marsikateri se je zavzel, ko je videl tega ali onega igralca tako dobro nastopati, dasiravno mu je bil oder dosedaj nepoznan. Zaioigra "Gacia Moreno" v petih dejanjih pa je že sama na sebi izvanredno krasna. Predstavlja nam moža krepkega katoliškega značaja, ki prelepo, kakor bi moral storiti vsak kristjan, vpleta sv. vero med svoje vsakdanje visoke predsedniške dolžnosti in dela le za ljudstvo in njegov prid. Neustrašeno zre smrti v obraz, a on se ne straši, dobro vedoč, da se mu brez božje volje ne more storiti žalega. Če pa more dati življenje za narod in vero, je pripravljen. S svojo pravičnostjo in neustra-šenostjo pa si je nakopal srd zagrizenih framazonov, ki ga konečno zato, ker je posvetil svojo deželo presv. Srcu, tudi napadejo in umorijo. Tudi petje, ki je pred igro prišlo na program, je bilo lepo in navdušljivo. Med igro pa so igrali na mandolino in gitare brata Jos. in Anton Hočevar in pa Frank Jernejčič, vsi znani strokovnjaki. Udpležba je bila dobra popoldne in zveter, ker že vsak pričakuje kaj dobrega, ko sliši ime "Lira". Vsem pevcem, godbenikom in posebno pa še igravcem gre hvala za njih trud. Igrali so v prid nove šole ter tako pokazali svojo pravo narodno zavednost in naprednost. To je lepo, to je prav. "Liri" čast! Next? Waller, Harria'Co., Tex., !!, maja.— Cenjeni g. urednik! Sicer sem bolj pozen z mojim dopisom, vendar boljše je pozno, kakor nikoli. Zatorej hočem vsekakor Vas prositi, da ga objavite. Tukajšnji rojaki žalujemo. Nemila smrt je pobrala i i naše srede farmar-ske naselbine rojaka Jožefa Goltnik, rodom Štajiret. Umrl je dne 21. apr. po leto in pol trajajoči Bolezni j«iki, katero kakor je1 rekel si j e nakopal v livarni N. M. C. Co. v- Indianapollsu, Irtd. Med tem časom so ga zdravili (Konec.) Iz tega kotla (v obliki cilindra) se dovaja komprimirani zrak po ceveh, kjer se hoče vrtati, posebno v predor. Cevi gredo tudi črez semiško goro k izhodu predora, kjer pa se nahaja tudi dopolnilna naprava za proizvajanje stisnjenega zraka, da se dobi dovoljno moč za vrtanje. Koncem cevi je naprava na način lokomotive. V to se vtakne sveder in ta začne takoj udarjali in se vrteti Delavca, ki napravo drži, pri tem močno stresa. Luknjo, 1.20 m dolgo, ki so jo prej naredili delavci v eni uri, napravi stroj s komprimiranim zrakom v 20 minutah. Ta komprimirani zrak se rabi dalje tudi kot sila, da vodi vodo v strojnico za ohlajanje strojev in za vodovod, ki ga je napravila tvrdka Biedermann za svoje uradniško poslopje in bolnico za silo v Prelogah. Voda izvira globoko doli v dolini. niča, dokler ne bo stekla, ne bo imela. Pomen železnice po dovršitvi. Motiiiro st '.ko .i.iolir. >, da bo blagostanje :,Belokranjcev po otvoritvi železnice na:rah drugo. Gotovo pa je da . železnic m.o >ikaj izpre- menilo, Predvsem bo izginil oni lepi patri-arhalični čut, ki ga kažejo Belokranjci še deloma v svojih šegah, navadah in življenju in ki tako ugaja. V desetletjih utegne zginiti bela narodna no ša, ki se v nekaterih krajih, zlasti ob hrvaški meji ob Kulpi še skoro izključno nosi. Tuji vpliv jo bo izpodrinil. S tujim vplivom bo izginjala domača narodna pesem, preobrazoval se bode jezik. Tujke bodo zašle v čisto belokranjsko narečje. Pa ne le v etnografskem oziru, be lokranjska železnica bo kazala posle dice tudi v narodnem gospodarstvu in kulturi sploh. Belokrajina in sploh dežele, koder bo tekla železnica, ki so toliko zaostale za severnimi sestricami, se bodo zbudile, njih zakladi, duševni in zemski dvignili Vino, ki ga Belokranjec sedaj težko proda, včasih tudi sam izpije, bo šlo na trg. Ako bi Belokranjec sedaj vozil vino na postaje: Straže, Novo mesto, Kočevje, Karlovec, ki so 27—48 km oddaljene, mu vzamejo vse prevozni stroški, ako nima svoje živine posebno konj. Teh se je naštelo pri živinskem štetju 1. 1910. le 631 v ce Bel okraj i ni. Izvažali se bodo tudi drugi pridelki Povzdignila se bo živinoreja. Pre-šičereja in perutninarstvo je že od Osobje tvrdk in državno nadzor stvo. V posameznih zrekih so posta-! zadnjega živinskega štetja 1. 1900. »no vile tvrdke svoje pisarne, kjer se vodi- j čno napredovala in bo še bolj, ko bo jo natančni seznami o delavcih, njih železnica olajšala izvoz. Z izboljša-delu in sploh celo knjigovodstvo. Delo njem pašnikov — akcija se je že zapo-na progi se vrši po odobrenih načrtih j čela — bo napredovala konjereja in pod vodstvom inženirjev. En tvrdkin govedoreja. Tudi ovčjereji bo posve- inženir je stavbni vodja (Baufuehrer) v dotičnem zrezku. V pisarnah v Črnomlju in Novem mestu se steka vrhovno vodstvo nad inženirji in pisarnami dotične tvrdke. Inženirji in uradniki so nastanjeni v privatnih hišah, deloma v gradovih: Krupa pri Gradcu, Jurovo na Hrvaškem. V Prelogah pri predoru, kjer se osredotoči največ dela, pa je postavila tvrdka Biedermann svojim inženirjem in uradnikom posebno lepo barako, ki je stala 15,000 K. V njej ima vsak uradnik svojo sobo. Nadzorstvo nad vsem delom imajo državni inženirji. Centralno vodstvo je V Novem mestu, namreč c. kr. železniško gradbeno vodstvo, na čelu mu višji nadzornik Teodot Opitz. Ob progi V posameznih delih obstoje po* sebrta stavbna vodstva (Losbaufueh-rung), ki so podrejena železniškograd-benemu vodstvu v Novem mestu. Ti organi nadzirajo vse dfclo, dajejo direktive in skrbe, d* gre dfcto naprej. Vsak teden pošiljajo it.inucijoz-na poročila, ki se stekajo v železniškem ministrstvu. Ti uradhiki tudi titi vec paznje. Nujna gospodarska potreba je, da se ustvarijo skupni pašniki, ako se hoče, da se živinoreja izboljša, odnosno sploh ohrani. Nekdaj dopustno pašo po gozdu in polju danes že vsak prepoveduje. K izboljšanju pašnikov bo pripomogel tudi zakon z dne 4. septembra 1912, dež. zak. št. 63. Kmetijstvo se v Belokrajini radi valovitega, kraškega sveta ne bo moglo posebno razviti, pač pa bo silno napredovala vinoreja. Izplačala se bo radi ugodnih klima-tičnih razmer sadjereja. Temelj je položen z okrajno drevesnico, za ka* tero se je prizadeval gosp. glavar Do-mieelj. Vsled vodnih sil ob glavnih vodotokih: Kuljvi,1 Lahihji; Doblički in Krtipi se zna razviti obrt in indilStrija ter z njima trgovin*. Tudi z rudokopi za premog in železo, ki so že obstojali v Belokrajini, se lahko nanovo poskusi. Dotične pravice1 ima vefeinoma Alpinska mort-tanška družba. Vsi industrijski izdelki bi se dali s Adamič John, New York, N. Y. Ambroše Val, Wenona, 111. Baudek Fr., Indianapolis, Ind. Berce L., Iron Mountain, Mich. Boštnar Fr., Little Falls, N. Y. Eržen John, Jenny Lind, Ark. Geshel St., Manistique, Mich. Gorenc Fr., So. Chicago, 111. Gosenca John, Calumet, Mich. Hochevar Jos., Bridgeport, O. Hribljan Geo., Ahmek, Mich. Hribernik Math, La Salle, 111. Juvančič Jakob, La Salle, 111. Kerstolič Jos., Rankin, Pa. Kocjan Nick, Great Falls, Mont Koroshetz Ant., Leadville, Colo. Koshir John, Rock Springs, Wyo. Kostelic Ant., La Salle, 111. Krakar M. J., Anaconda, Mont. Miss Krapf Lena, Wathena, Kans. Laushin John, Soudan, Minn. Lekan John, Cleveland, Ohio. Malley Andrew, Albany, Minn. Malnerich Jos., Enumclaw, Wash. Maurin M. J., Ironwood, Mich. Mravintz John, N. S. Pittsburg, Pa. Ogrin Math., Waukegan, 111. Pelhan John, Houston, Pa. Perovšek Frank, Willard, Wis. Perušek Jos., Lorain, Ohio. Peshel J. J., Ely, Minn. Peterlin Fr., Eveleth, Minn. Peternel John, Springfield, 111, Petrovčič A"*, Broughton, Pa. Pibernik J. A., Steelton, Pa. Poglajen John, St. Joseph, Minn. Prestor Jakob, Sheboygan, Wis. Prokšell Nick, Pittsburg, Pa. Radeš Fr., Waller, Texas. Rudolf Jos., Wenona, 111. Rus John, Cleveland, Ohio. Rus Jos., Cleveland, Ohio. Rus Jos., Pueblo, Colo. Skubic Anton, Pittsburg, Kans. Stefanich Math, Bradley, 111. Straus John, N. E. Minneapolis, Minn. Tom c Andrew. Johnstown, Pa. Tomec Math, Biwabik, Minn. Torkar Mary, Valley, Wash. Veselich Geo., Kansas City, Kan». Veselich Pet., Calumet, Mich. Vodovnik John, Milwaukee, Wis. Zakrajšek Anton, Struthers, Ohio. Zalar Charles, Forest City, Pa. Zupančič Jos., Chicago, 111. Zeleznikar Mihael, Barberton, Ohio, imata • NaUiMir & WillBin Bid«-. >*d IWw, Z g. W«H»*mub •« kkk« rf*Y«NkMt jeaiku. ker je The Will County National Bank •{ Joliet, Illinois, Prejema raznovrstne denarn« «!•(* ter pošilja denar na vse dele svet«. Kapital in preostanek $300,00fc.(W. Želodčne bolezni Vsi zdravniki pravijo, t'3 večina bolnikov imajo želodčne bolezni. Ne pustite, da vam želodec zboli ter pripravi pot za bolj resne bolezni, rabite Severov Želodčni Grenčec (Severa's Stomach Bitters) ter se vzdržujte zdraveg Okrepi želodec ter vr prebavo. Povrne vam tudi zdravo slast. Cena $1.00- --- C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredt«4»»k. HENRY WEBER, kaiir. AUSTRO-AMERICANA PARO-BRODNA DRUŽBA Direktna črta med New Yarkom la Avatro-Ograko. Nizke cena Dobra postrežba, električna •vitljava, dobra kuhinja, vino br«apta£no, kabin« 3. raarcda na parobrodih Kaitcr Frana Jos«( I. in Martha Waahingt«K Na ladijah *e govore vri »YWrijrid j Miki. Draibni parobrodi na dva vijak* Kaiser Franr Joseph L—14: maja. | Argentina — 28. inaja. Oceania — T. junij«. Martha Washitlgton—14. junij. 2a v«» nadaljna pojamila n "brtrt na glfcvtot ■■•topmke: VRBLP« »KOS. A CO. a WaaftingWa »t, Nt» York, Mi m ali na ajilr Z j ad. dri« Teh' in K«Mdi. Revmatizem I nevralgija, odrge, oteklme' bolečine hromosti, oteWe žlezle, okoreli sklepi in šice, pokostnica, krči, bole' čine v hrbtu, prsih in boki'1 rabijo kako zdravilo z® v najno rabo. Severovo Gothardsko Olje (Severa's €W>th«rd Oil) se priporoča za zdravlj«11^ gorenjih in njim podob"1 neprilik. Cena 50 centov- V vseh lekarnah. Zahteva) I Severova Zdravila in ne vzem1 I drugih. Ako jih Vaš le^J nima, jih lahko naročite od n W. F. Severa C?I CEDAR PAP1DS. irv> P*, Anton Koši«1 ■ Slovenski postili " a Pri meni je vedno »»jr^ " in najboljie pij»i* "Tonček Is 0. * N. W. Phone 1297 1151 N. Broadway. jorf WINE GARDEN SA^0 (po domače: Vinski vrt; MARKO MATEKQVICH, fiilWj' v. Točim najboljše pivo, d°maC® fina žganja in tržim dišeče I Rojaki dobro došlil Rational S^1 <*. FAWLOVS*« ,, 515-517 N. Chicago Street, J0^ Edina glovanoke Jolieta. M Zmerne cen«. Najbo lj»* R. F. KOMPA*! 1LOVINIKI F***" ADVOKAT Michael Cos 106 Langbr»» CM« rttf CMteMP Cyclone in To^n^*«'<, ' ,, ----****** P»«0j*9» dMrt^i SURETY KRANJSKO. — Amerikanci. Dujo Asančaič, Josip Turič, Juda Jurešič in J. Markič so se pripeljali na ljubljanski kolodvor dne 3. t. m. ob 9. uri zvečer. Ker so se tam službujočemu stražniku zdeli sumljivi, češ, da nameravajo oditi za boljšim kruhom v Ameriko, jih je are-,toval. Ker so ogrski podaniki, izročili so jih pristojni oblasti. — Čudno Je, da se vrže oblast z vso silo za vsakim ogrskim podanikom, naše ljudi Po deželi pa puste izseljevati se, posebno na Dolenjskem in jim politična oblastva še radevolje izročajo potne liste. ("Slovenec".) — Glavni občni zbor J. S. Z. v Ljubljani. Dne 4. maja se je vršil III. glavni občni zbor Jugoslovanske Strokovne Zveze, ki se ga je udeležilo veliko število delegatov s 116 glasovi. V zvezi je -sedaj 54 skupin, oziroma 65 skupin in plačilnic s 4063 člani. J. S. Z- je priredila lani 63 shodov na Kranj skem, 32 na Štajerskem, 9 na Primorskem. Prejemkov je imela lani 25,-041 K, podpor je izplačala 16,910 K. — Zgradba cerkve sv. Jožefa na Elizabetni cesti v Ljubljani se bliža dovršitvi; surovi zid je skoro dodelan; in železobetonska kupola je gotova. Zvonik je bil dograjen dne 3. maja; °d cerkvenih tal do vrha meri zvonik 49 metrov, cela višina- s križem bo pa znašala 63 metrov. Za napravo zvonov se baje snuje posebno društvo. — Vodovod Cerknica — Rakek. Izvorno delo domače tvrdke Josip Lon-carič. Dne 4. maja je bil slovesno °tvorjen in blagoslovljen vodovod Cerknica—Rakek in okolica. Po slo-vesni sv. maši je kanonik dr. Žitnik na trgu blagoslovil vodovod. Dežel-111 odbornik dr. Lampe in dvorni svet-nik vitez Laschan sta v slavnostnih Sovorih opisavala veliki pomen vodovodov za deželno kulturo sploh in posebej za občini Cerknico in Rakek. Slavnosti so se udeležili poleg obilne ninožice domačinov in gasilnega društva logaški okr. glavar g. Ekel, dež. stavbni svetnik g. Sbrizaj, drž. višji inženir g. Jaksche, podjetnik g. Lon-carič, poslanci Drobnič, Gostinčar in žitnik, župana Lavrič in Fatur, domača duhovščina in drugi gostje. --.."Domačin", glasilo grofa Bar-"°ta, je dobil doslej, dasi \«ako številko brezplačno razpošiljajo v 6000 tzvodih, samo 40 naročnikov, ki so pa tudi samj stari nemškutarji. "Doma-bo torej res ostal domačin samo kazi' Se Por°d'' — v ljubljanski T" P°lanjko v Ljubljani. Dne 3. Ja ob 1. uri popoldne so pripeljali oetravdanta Polajnkota v Ljubljano. "Peljali so samega, brez žene, ki Pnde pozneje. — Zgodnji roj je imel dne 30. aprila rane Razinger v Plavškem Rovtu »a soproga višjega kon- Katari CCStne železnice' 53 let stara; kl0K ma G.ttzaj, žena tovarniškega ste žar 56Sar]a' 48: Martin Šuštaršič, kaj-73-' J. Luc>ja Bižal, bivša služkinja, Josin wer,ina Graul, zasebnica, 52; Grab ,koda. zasebnik, 77; Marija : fodbo?^' mestna ubo«a- 77 ■ Ju"i Slič je]&ek- užitkar, 75; Helena Mene i "'1 sk'adiščnega delavca držav-m0žn, n,ce- 29' Ivana Bačnik, po- so ga v deželno bolnišnico, Je unirl na opeklinah. v 28. apr. je prišla , ntillar! - ujienia rtna ?'l leJ Va P°d nek voz, ki ji je zdro- Sanl- "i 1 Je Prls'a lh arHh pri Kočevju 651etna AnA F 'ev0 nogo. tio k iPrepeljali so jo v de-bolnišnico. s f* PonfrU SO dnc 29 aPr- slikarske-■ *ilbljari° . Franca Kržknana iz ,radi sleparstev, ki jih je Sče„ . lzvrštl v sežanskem okraju; Pijani^ okrajnemu sodišču v »0! M ejaša >stnik 7\ "bil- 76'etni N kJ.. ndreJ Medic na Hribu, ob- premoznt lia V 7",u'ej , S K°aPrrVnik^je živel s svojim sose-/ep'ru mom že dalje časa v Se ; ,neke poljske poti. On lmel licu mesta vršiti o gled; komaj pa je komisija začela svo je delo, je Rom planil na Medica in mu prizadejal take poškodbe, da je št tisto noč umrl. Rom je nato zbežal in ga še niso našli. — Nezgoda na železniški progi. Dne 30. apr. se je peljal Franc Vrečar iz Sela pri Ljubljani po Dolenjski cesti z vozom, v katerega sta bila vprežena dva vola. Na železniškem prelazi med Laverco in Ljubljano (9.78 km) ga je dohitel dolenjski vlak in s tako silo udaril v voz, da se je razbil. K sreči se Vrečarju ni ničesar zgodilo in tudi voloma ne. — V zmešanosti nevarno ranil ženo. Vpokojeni železniški kurjač Matevž Langenfus na Glincah je prišel 30. aprila ob pol 11. uri dopoldne domov nekoliko dobre volje. Brez vzroka je zagrabil dolg, ostro nabrušen kuhinjski nož ter hotel ženo zabosti. Na ponovno ženino prošnjo je izpustil nož, katerega je v naglici zagrabila ter vrgla iz kuhinje v sosednjo sobo, katere vrata je zaklenila. — Nato je žena zavpila na pomoč; v istem trenotku je pograbil Langenfus v bližini ležeč star čevelj ter s peto bil po ženini glavi tako, da je težko poškodovana Langenfus je oče šestih, deloma nepreskrbljenih otrok in ima nekaj nad 150 K mesečne pokojnine. Ponesrečil je Langenfus pred 11 leti na neki službeni vožnji in od tedaj se mu um omrači v presledkih. Da mu je žga njepitje škodljivo, pač ni treba šele omeniti. Brezdvomno so njegovi napadi na ženo posledica železniške nesreče. Langenfus je bil aretovan in oddan deželnemu sodišču. Splošno mnenje je, da spada v opazovalnico — Nesreča v Domžalah. Tirolec Kurtaler si v Domžalah zida enonad-stropno hišo. Delo je oddal nemški tvrdki Koenig iz Ljubljane. Sedaj sna-žijo pročelje. Trije delavci so delali ravno pod vrhom, ko se nenadoma zamaje oder in z groznim hruščem zruši na tla. Iz hrušča je odmeval krik nesrečnih delavcev, ki so obležali med razvalinami. Enemu je zlomilo nogo in je zelo poškodovan tudi na glavi in životu; druga dva sta bila srečnejša in sta dobila le lažje poškodbe. Prihiteli ljudje so glasno obsojali podjetnika, ki je premalo poskrbel za varnost delavcev, ker je bil oder le s par železnimi kljukami skupaj zbit. Kljuke so popustile in nesreča je bila tu; le srečnemuJilufiaiv je. pciDis.ati.-da žrtvfc-pri tem niso bile večje. — Aretacija radi ponarejenih pet-kronskih tolarjev. Policija je areto-vala v Ljubljani delavca Ludovika Stariča, doma iz Št. Petra pri Novem mestu, ker ga je pri sodišču osumničil cigan Janko Brajdič, da je ponaredil petkronske tolarje. Cigan Brajdič se nahaja tudi radi tega zločina v zaporu. — Ciganska snubitev. Koncem avgusta m. 1. je v Zaklancu med cigani rodbine Hudorovič in rodbine Leva-kovič nastala pravcata bitka, katere vzrok je bila mlada ciganka iz rodbine Levakovič, katero je snubil 191etni cigan Miha Hudorovič. Posamezne de le tega pretepa je bilo skoraj nemo goče zasledovati, ker se je vse vršilo naglo in v veliki zmešnjavi. Dognalo se je pa le, da je bil glavni pretepač snubec Miha Hudorovič, ki je težko poškodoval Fr. in Janeza star. Leva-koviča. Pokvarjenca pričata, da sta bila od obdolženca in njegovega oče ta napadena ter da sta vse poškodbe dobila z nožem in sekiro od obdolžen ca. Miha Hudorovič se je s početka nekaj zvijal, končno pa le priznal, da je prizadejal poškodovancema vse po škodbe razen ubodline v ključnico Janezu Levakoviču star. Sodišče mu je prisodilo osem mesecev težke ječe — Prefrigan cigan. Po celi fari j bilo znano, da 721etni Franc Krvina posestnik v Dolenji vasi, proti dobrim obrestim prav rad denar posojuje. To je izvedel tudi 621etni cigan Anton Hudorovič, pristojen v Sent Peter Prišel je h Krvini in ga prosil posojila češ, da je precej premožen človek ima sedem glav živine in 1500 goldi narjev vredno hišo. Stari Krvina mu je vse to verjel in mu posodil prvič 100 K, kasneje pa še 700 kron, torej vsega skupaj 800 kron. Seveda mu je cigan obljubil visoke obresti, katerih pa Krvina nikdar videl ne bo, kako tudi glavnice ne. Hudorovič se izgo varja, da mu je'Krvina denar kar vsi ljevil, ta pa pravi, da, ko je izvedel da obdolženec nima nikakega premo ženja, mu ni ničesar več posodil. Ob dolžitev, da je cigan izmaknil Krvini iz neke skrinje 300 K, se ni mogla do kazati. Sodišče je Hudoroviču na pol leta težke-ječe obsodilo. — Žalostni konec pustnega norenja Na pustni torek je hodilo po vasi Hrastnik več našemljenih fantov, med temi so bili tudi posestniška sinova Jožef Razoršek in Luka Trdina in fanta Karol in Janez Osolnik. Okolu devMe ure zvečer sta se Razoršek in Trdina sprla s Karolom Osolnikom, kateri je imel v pijanosti odprt nož v rokah. Razboršek je pobral rovnico ter ga z njo suiiil v prsa, da je padel in ga na tleh ležečega udaril po glavi. Pa tudi Trdina ga je z nekim toporo-batim orodjem dvakrat mahnil po glavi. Po mnenju zdravnikov je Osolni-ku bil zdrobljen del lobanje, nastopilo je vnetje možganov in po preteku 18 ni je nastopila smrt. Obdolženca dejanja nista mogla tajiti. Sedela bosta zaradi tega pol leta v težki ječi. — Zvonec na elektriko ga je izdal. Nepoboljšljivi uzmovič Dominik Pleš, železniški delavec na Javorniku, je v aoči na 16. januarja t. 1. vlomil v No-čevo prodajalno na Javorniku, kjer je že preje večkrat kaj ukradel v Nočevi gostilni. To pot se mu pa ni posre-;ilo, ker komaj je odprl vrata, je zapel električni zvonec. Zvonenje je budilo hišnega gospodarja, ki je takoj sumil, da je kak tat v prodajalni; zato je enkrat z revolverja ustrelil. Cakih pet minut potem je prišel obdolženec, ki je v bližnji hiši stanoval, vežo, delal začuden obraz in vprašal, kaj da je; pristavil je, da ni nikogar videl, razen par žensk. A kmalu se je dognalo, da je Dominik Pleš storilec. Komaj dva tedna po tem dogodku je zapazil mesarski pomočnik Filip Lu-kan ob tri četrt na pet zjutraj, ko je šel na delo, da so vrata v mesnico v Kavčičevi hiši, kjer je Pleš stanoval, odprta. Prižgal je žveplenko in zasačil Pleša, ki se je skušal skriti. Ko je videl, da je zasačen, je začel vajenca prositi, naj ga ne izda, ker je vzel le dve klobasi. Ko se je proti njemu uvedla predpreiskava, je prosil lastnika mesnice Cirila Bajželja, naj ga nikar "not ne tlači" ter ga nagovarjal h krivemu pričevanju. Obdolženec, ki vse priznava, je bil obsojen na 8 mesecev težke ječe. rala umakniti nazaj k vozu. Ahačička se je izkušala zagovarjati, da strašnega dejanja svojega moža ni ona kriva in zavrniti žaljenja, toda to je ljudi še bolj razburilo, tako da je morala Ahačička končno nazaj v voz in se odpeljati. Zanjo so še letele psovke. Pogreb je bil pretresljiv in nadvse žalosten. Ko so dvignili krsto je vse ilitelo; celo nosilcem so tekle po licih svitle solze. Udeležba s strani urad-ništva državne in južne železnice je bila ogromna, krste, ki so jih pokopali v skupen grob, so bile bogato okrašene s cvetjem in venci. Sorodniki so prišli k pogrebu le z moževe strani. Na željo le-teh se' gimnazija pogreba ni udeležila korporativno; dijaki so svojemu tovarišu Aleksandru položili na krsto kito cvetja, zavod pa priredi za pokojnega zadušnico, ki se je udeleži celokupno gimnazijsko dija-štvo. — Duhovniške vesti. Za župnika na Obirskem je imenovan častiti gospod Nagel, župnik v Lipi nad Vrbo; častiti gospod Rok Toinko, provizor na Obirskem, pride v Lipo nad Vrbo. Mariboru 'je umrla Uršula Drčar iz Litije, stara 62 let, mati g. Bendeta.— Umrl je v samostanu 00. frančiškanov Mariboru br. Alojzij Šega. Rajni se je prejšnja leta silno trudil z nabiranjem milodarov za stavbo veličastne mariborske bazilike Matere Milosti. — "Zivio vsi, razen orožnikov." "Živela Srbija! Živela Črnagora!" Tako je upil Jožef Hafner, delavec pri uravnavanju Soče nekega dne v Št. l.o rencu pri Muši. Nekateri so to ovadili domačim orožnikom, ki so ga začeli zasledovati. Vsled tega je Hafner kmalu nato pobegnil v Zdravščino in je bil sprejet v službo pri uravnavanju Soče. Hafner je na te svoje klica že pozabil, ko so se nekega dne pojavili orožniki iz Muše pri delavcih, ki so uposleni pri uravnavanju Soče v Zdravščini. Hafner je koj vedel, da so prišli po njega in se jim je sam predstavil, rekoč: Jaz sem upil v Muši "Zivio vsi, razen orožnikov." Orožniki pa niso hoteli verjeti, da je v Muši tako upil, zato so ga aretirali in privedli v goriške preiskovalne zapore. Dne 4. maja je bil Josip Hafner, ro dom Ljubljančan, obsojen na 14 dni zapora. Državnega pravdnika namestnik je prijavil vzklic radi prenizko odmerjene kazni. — Namestnik princ Hohenlohe o Trstu. O priliki otvoritve jadranske razstave na Dunaju, je primorski ces. namestnik v Trstu, princ Hohenlohe sprejel poročevalca "Oesterreichische Pressezentrale" in mu med drugim rekel: "V dolgih letih, odkar delujem v Trstu, se je v meni razvilo neomajno prepričanje, da Trst ne more spadati k posestnemu stanju te ali one narodnosti, marveč je najdragoce- skupna nosest Avstrije. Preši-iija me prepričanje, da je za vse narodnosti in stanove v Avstriji brez vsakoršne razlike enako velike važno-Smrtna kosa. V Studencih pri j sti da se Trstj ta naja edina izpadna vrata k velikemu svetovnemu morju, ki veže države, vedno krasnejše raz-cvita." Te besede so zlasti z ozirom na odlično mesto, s katerega so bile izgovorjene, nedvomno velikega pomena. —"Sveta vojska." Zborovanje "Svete vojske" dne 4. maja v Mariboru, ki je bilo združeno z ustanovnim občnim zborom za Štajersko, je dobro izpadlo. Udeležba je bila povoljna. — Zgodnji roji čebel. Prvi roj je dobil gospod Davorin Berančič, c. kr. profesor v Celju dne 29. aprila 1913. Veliko jih je čebelarjev v celjski okolici, a takšne sTeče kot začetnik še ni menda nobeden doživel v tem letu. Omenjeni je kupil na razstavi v Celju od gospoda Stampfla čebelno ljudstvo, katero je res izborilo uspevalo. — Zblaznel je v Celju pri svojih stariših stanujoči nadporočnik v p. g. Lev Bobrint. Dne 2. t. m. se je namreč v stanovanju do nagega slekel. in ko ga je oče vprašal, kaj da dela, je v odgovor na to očeta s palico po glavi udaril. Nato je pobegnil čisto nag na ulico. Medpotoma je srečal svojo mater in jo tudi dvakrat po glavi udaril ter je po ulici kričal in razgrajal. Končno se je posrečilo zblazneža uje- 111 splaviti Jci hnlnišnico. Obiskoval je vojno šolo ter se duševno preveč trudil. - Namen — omen. Nemčurska duševna trojica: celovška "Stimmen". Marburgerica" in celjska "Vahtarica", ki jih zlasti po tem spoznaš, da prav pridno prepisujejo druga iz druge in se s posebno slastjo zaletavajo v Jugoslovane, med katerimi žive, proglašajo venomer Srbe in Bulgare kot rojene krvoločneže in mesarje, proti katerim so ubogi Turki in Arnavti le nedolžna jagnjeta. Kot dokaz za svojo trditev navajajo ti lističi bivše janičar-je, ki so med Turki sloveli kot najbolj grozoviti vojaki. Janičarji so bili pa po rodu večinoma Jugoslovani, torej so balkanski Slovani hujši vragi :ot sam Turek ali Arnavt in Evropa bi se morala v imenu humanitete postaviti na stran Turkov. Ta imenitni silogizem dela vso čast našim sloven-kim poturicam ali kakor jih še drugače imenujemo, nemčurjem. Ti so v resnici najbolj stekel element v naši domovini, ker zastrupljajo in oneča-ščajo vse javno življenje ter netijo narodne boje. Evropa, ki ji je do miru, bi morala tedaj opozoriti našo vlado, da stopi 11a prste tem narodnim divjakom. Ali ne? Ampak še nekaj drugega je, kar bi si morali naši nemški naceljni, ki jim je nemška kultura menda višek zemeljskega življenja, vedno obdržati pred očmi, kadar se mislijo zaletavati ob barbarizem Slovanov. Vprašamo le te modrijane o-koli gori imenovanih glasil, ali nič ne vedo, kaj je to vandalizem? Ali nične vedo o nekem germanskem narodu z imenom Vandali, ki so počenjali povsod, kamor so prišli, taka silovita divjaštva, da še dandanes ves svet na-zivlje kako posebno barbarsko dejanje — vandalizem. Na te svoje germanske kulturonosce so naši teuton-čki lahko ponosni. Heil! C HRVATSKO. —Velikodušen dar zagrebškega nadškofa. Zagrebški nadškof koadjutorl dr. Ante Bauer je daroval društvu "Napredak" v Sarajevu, ki ima nalo-logo skrbeti za vzgojo mladine, za zgradbo "Napretkova Zakladnog Do-1 ma" 50,00' kron. — Sleparije z medsebojnimi pomožnimi posmrtnimi zadrugami. Znano | je, da so na Hrvaškem žalostno končala vsa društva, ki so se bavila s posmrtnim zavarovanjem članov proti malim medsebojnim odplačilom. Prej je bilo mnogo reklame o blagotvori-tvenem delovanju takih zadrug, na-krat se je pa pokazalo, da so bile vse te medsebojne pomožne posmrtne za--druge osnovane na popolnoma neredni. sleparski podlagi, in člane boli sedaj glava. Tako so šle v konkurz posmrtne zadruge "Jadran", "Balkan", "Dobrotvor", "Salvator" itd. Sedaj se vrše zadnja dejanja tega žalostnegs gospodarstva in sleparjenja nevednega občinstva pred sodiščem. Dne 29. apr. je bil ravnatelj propadle brodske posmrtne zadruge "Dobrotvor" Marko Miloševič obsojen v petletno ječo, predsednik Iv. Petrič pa 11a dve leti ječe. V Osjeku se vrši te dni obravnava proti zadrugi "Salvator". Sred; obravnave je pobegnila priča ravnatelj medsebojne pomožne zadruge Iv. Kannengieser. — Burni prizori pri pogrebu žrtev rodbinske drame v Beljaku. Dne 30. aprila ob 6. uri zvečer se je 11a celovškem pokopališču vršil pogreb nesrečnega samomorilca Ljubljančana rev^ denta državne železnice Ahačiča in njegovih dveh umorjenih sinov. Dasi čas pogreba ni bil splošno znan, se je vendar zbrala na pokopališču velika množica ljudi. Krog 5. ure se je pripeljala žena oziroma mati nesrečnih žrtev. Množica jo je pozdravila z glasnimi fej-klici in nekaj žensk ji je celo zastavilo pot, tako da se je mo- N. W. Phone 135 Chicago Plioue 2400 JOS. J. PLESE Mesnica Grocerija 911 N. Scott Str. Joliet, Illinois se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni. Postrežba tiajbolja. Dobro došli! THE SCHOEJSTSTEDT AGENCY 107 Laughran Bldg. Cass and Chicago Sts. Posojila, Zavarovanje, Zemljišča Chicago Phone 168 Joliet, 111. Plačamo DOLLAR začne rasti če ga vložite v Joliet Trust & Savliigs Bauk 110-112 N. Ottawa Street. Joliet, 111. Glavnica $100,000.00 Jamstva M $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ; J ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. KDOR HOČE DELA naj »e nemudoma naroči na najnovejši knjigo: "Veliki Slovensko-Angleški Tolmač" da se bo lahko in hitro brez učitelja priučil angleščine. Knjiga obsega poleg slov. angl. slovnice, »lov. angl. razgovore za vsakdanjo potreb«* navodilo za angl. pisavo, spisovanje angleških pisem in kako te poitaae amerikanski državljan. Vrhutega ima knjiga dozdaj največji »lor. angl. in angl. »lov. slovar. — Knjiga, trdo ia okusno y platno rezana, ima 434 strani, stane $2.00 in se dobi pri: Piiit« po ceniki V. J. Kubelka,538 W. 145th St New York, N.Y. Edino in največje založništvo slor. angl. in raznih slovenskih knjig. Anton Bukovitz, 3400 Kosciusko St., St. Louis, Mo. Slovenska Gostilna Vabim vse rojake, da me v obilnem številu posetite ko se mudite v moji okolici ZA Zavarovanje proti požaru,mali in velika posojila pojdite k A.SCH01STEDTM 203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. John Povsha 311 Third Ave. Hibbing, Minn Slovenska gostilna. Javni beleinik. . Prodajem iifkarte za vse linije in po sil j am denar v »taro domovino po naj viiji dnevni ceni. SE NE PRIPOROČAM, k v»i vseedno dobrodoilil Maj j« iu »i kupiti le*« pUtnino ■ f iclo nizki ceni: nr«, verižice, >r»tan«, ieatk« knoftlce, n«glavn« cnmpln« a lepimi kamni, iteaak« in Midline are. Se priporočam alavn«ma ibčiaitTB edini slovanski zlatar w Jo- FRANK BAMBlC. 209 Ruby Street, JOLIET, ILL. £ADAR STE V MESTU • te vabljeni, da se greite okrepčat i ;»!» okusne pijače in jedil t salun in restavracijo 403 N. Chicago Togal Cass Sts. BAR ^ CAFE* Postrežba izboma— prav po domaČo .....JOLIET POZOR, ROJAKI V SO. CHICAGO IN OKOLICI! Sweathers in Wweather Coats, spodnje volnate obleke, moški, ženski ia otroški čevlji, obleke za ženske in otroke, kakor tudf za neveste — vsa to se dobi pri nas po zelo nizki ceni. Za slednje se sprejemajo tudi naročila. V zalogi imamo tudi SEVEROVA zdravila. Vse to dobite po najnižjih cenah pri FRANK CHERNE, 9584 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Priporočam se za obilni obisk; pridite in prepričali se boste, " lijone. Francoska požrtvovalnost. Po nem-ško-francoski vojski, ki so jo izgubili Francozi, so morali Francozi Nemcem plačati pet milijard ali 5000 milijonov frankov vojnega davka. Ta davek je bil v petih letih plačan. Vsi sloji ljudstva so tekmovali v požrtvalno-sti za domovino. Gospe so donašale svoj kinč, gospodične svoje nakite, bogataši qekine i. t. d. in uspeh je bil sijajen: da velik: vojaški davek je bil plačan in nemške posadke so zapustile francosko državo. 24urno določitev dnevnega časa. Švicarski zvezni svet je sklenil, da | uvede pri prometnih zavodih štetje dnevnih ur do 24, kakor je že uvedeno v Italiji, Franciji in Španiji. To se bo zgodilo pa le, ako nameravajo tako uvedbo tudi v Avstriji in pa na Nemškem. V to svrho so dobila poslaništva na Dunaju in v Berolinu poziv, naj pričnejo tozadevna posvetovanja, da se z novim štetjem prične že s 1-oktobrom 1913 ali pa s 1. majem 1914. lnteresirani krogi imajo veliko upanje, da se bodo pogajanja vspešno razvila Povišanje avstrijske mirovne armade za 50,000 mož. Dunajska "Zeif objavlja članek z najbolj poučene strani, v katerem trdi, da hoče vojna f* prava povišati mirovno stanje avs'r-armade za 50,000 mož. Ker imaj0 dveletno službeno dobo, bodo potrdil' vsako leto 25,000 rekrutov več, kalife* bi jih smeli po novi brambni postal1 potrditi. Nova brambna postava loča, da se v skupni armadi v tre" letih poviša število rekrutov na 15^' 000, pri c. kr. domobranstvu in PfI ogrskem honvedu pa na 27,000 rekr"' tov. Nevarnost v Mali Aziji? | Solun, 13. maja. — Britanska žarka "Gloucester" je odplula dav' 3 polnim parom v Smirno, Mala Az'.'3' vsled povelja, naj pohiti tjakaj, čes, " so tam izbruhnili poulični boji. SLO VENSKO-H RVATSKA odvetniška in notarska pisarna (PANNOMA BUREAU) 1105 Tliet Street :::::: Milwankee, Wis. prevzema in izvršuje vse tukajšne in starokrajske sodnijske in sploh vse pravne ter vojaške zadeve. (Dedščine, pooblastila in druge listine s konzularno potrditvijo, etc. E. Wunderlioti Granite Co^ 804-806-808 N. Hickory Stre«' JOLIET, 11^ Velika zaloga spomenikom Naše podružnice s°! Bethaniain Ressmection Cemetery bli«» Summit, Cook tft in Naperville,!11' Chicago Phon« N. W. Phone 9*9 10 za 5c Vsak trgovec proda po vež Nebo CIGARET Vsakdo Skuša dobiti NEBO Cork Tip Cigarete ! Joliet Citizens Brewing Co- : North Collins St., Joliet, III. IPiite "Elk: Brand." Izdelovalci najboljšega piva sodčkih in steklenl<",lil'^0» ©♦©♦©♦©♦©♦©♦ ©♦©♦©♦©♦♦©♦CO*©*0*0* 1 K, S. K. Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich. podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo. II. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa. Glavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. . . . | Pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. k društvu Marije Pomagaj 147, Rankin Pa., .719 Ana Neral roj 1875 zav. za 1 Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. I ?1000> S- razred- sPr- 1L maJa 1913- duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. za $500, 2. razred; 5711 Franca Usnik, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 14. maja 1913. Dr. št. 39 članic. K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 5712 Barbara Grbac, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 18. maja 1913. Dr. št. 16 članic. : K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 5713 Terezija Hauptman, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 11. maja 1913. Dr. št. 48 članic. Od društva Marije Čist. Spoč. 85, Lorain, Ohio, 5714 Brigita Fundak, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 11. maja 1913. Dr. št. 36 članic. K društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 5715 Ana Šrajber, roj 1875, zav. zav. za $500, 5. razred, spr. 11. maja 1913. Dr. št. 32 članic. K društvu sv. Genovefe 108, Joliet, 111., 5716 Marija Stariha, roj 1895, zav. zav. $1000, 1. razred, spr. 18. maja 1913. Dr. št. 89 članic. K društvu Marije Pomagaj 119, Rockdale, 111., 5717 Pavlina Krulac, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred; 5718 Katarina Penko, roj 1872, zav. za $1000, 6. razred, spr. 11. maja 1913. Dr. št. 22 članic. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa. NADZORNIKI: ^ton Golobitsh, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. i POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1197 E. 61st St. Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek, 720 Market St., Waukegan, 111. ' "Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. Dr. št. 16 članic. PRESTOPILE ČLANICE. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 885 Matilda Kraus, 11. maja 1913. I. dr. št. 44 čl. II. dr. št. 31 čl. Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., k društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 2748 Antonija Zupan, 3. maja 1913. I. dr. št. 26 čl. II. dr. št. 15 čl. Od društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., k društvu sv. Družine 136, Willard, Wis., 5200 Franca Dečman, 18. maja 1913. I. dr. št. 19 čl. II. dr. št. 13 članic. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva Marije Zdr. Bolnikov 94, Cumberland, Wyo, 4367 Ana Jetkovski, ' 20. maja 1913. Dr. št. 15 članic. Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 5395 Jožefa Krese, 3927 Franca Jerina, 11. maja 1913. Dr. št. 70 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4621 Elizabeta Preveč, 11. maja 1913. Dr. št. 69 članic. ZVIŠALE ZAVAROVALNINO S $500 NA $1000. Pri društvu sv. Ane 120, Forest City, Pa., 2067 Marija Spec, 2. razred; 3715 Angela Oražem, 2. razred, zvišali zav. 7. maja 1913. Pri društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 537 Marija Buh, zvišala zavarovalnino 14. maja 1913. Razred 6. i PRISTOPILI ČLANL K društvu sv. Družine 5, La Salle, III, 19256 Martin Plazar, roj 1874, zav. za , ?500, 5. razred, spr. 8. maja 1913. Dr. št. 110 članov. K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 19257 Jurij J. Pele, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 19258 Mihael J. Papež, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 19259 Franc A. Boje, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 19260 Jos. Hočejo var, roj 1893. zav. za $1000, 1. razred, spr. 14. maja 1913. Dr. št. 264 članov. * društvu sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., 19261 Josip Majer, roj 1895, zav. 2a $1000, 1. razred; 19262 Anton Čikado, roj 1892, zav. za $500, 2. razred; 19263 Josip Prepeluh, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 19264 Franc Jako-pin> roj 1884, zav. za $500, 3. razred; 19265 Franc Moskric, roj 1878, zav. K za $1000. 5. razred, spr. 18. maja 1913. Dr. št. 100 članov. ^ društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 19266 Vincenc Veza, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred; 19267 Milan Ivičevič, roj 1891, zav. za $1000, 2. raz-y. spr. 11. maja 1913. Dr. št. 193 članov. "uštvu sv. Frančiška 29, Joliet, 111., 19268 Josip Škof, roj 1875, zav. za £ $1000, 5. razred, spr. 6. maja 1913. Dr. št. 218 članov, društvu Marija Sed. Žalosti 50, Allegheny, Pa., 19269 Josip Johovič, roj 1895. zav. za $1000, 1. razred; 19270 Fr. Skala, roj 1889, zav. za $500, 2. razred; 19271 Marka Mutz, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred; 19272 Anton Variha, roj 1878, zav. za $1000, 5. razred, spr. 11. maja 1913. Dr. št. 239 čl. društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 19273 Anton Jakuš, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 1. maja 1913. Dr. št. 62 članov, društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 19275 Josip Kulchar, roj 1895, zav. 2a $1000, 1. razred; 19276 Fr. Usnik, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, Josip Krizman, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 14. maja 1913. , Dr. št. 131 članov. Qruštvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 19274 Ivan Fon, roj 1880, zav. za je ^1000, 4. razred, spr. 13. maja 1913. Dr. št. 137 članov, i *»■ drijSf...... t> i nt c • r. . , IZ URADA GL. TAJNIKA K. S. K. J. POPRAVEK. V finančnem poročilu objavljenem v zadnji izdaji Jednotinega glasila je par neljubih tiskovnih napak in sicer: Na strani sedem med razvrstitvijo vplačanih svot naj se blagovoli citati svote označene pod rubriko "ZA ZNAKE", kot vplačane za "Certifikate". Nasprotno pa one svote označene pod rubriko "ZA CERTIFIKATE" kot vplačane "Za Znake". Na strani osmi naj se čita namesto poročilo od 1. aprila do 31. marca: Poročilo K. S. K. J. od 1. jan. do 31. marca 1913. URADNO NAZNANILO ČLANOM IN ČLANICAM K. S. K. J. Uradno se naznanja vsem članom in članicam K. S. K. Jednote, da do podpore za "OPERACIJE" so opravičeni le oni člani in članice, ki so zavarovani proti poškodbam. Vsi oni pa, ki so se odpovedali poškodninski zavarovalnini, zgube s tem tudi pravico do podpore ali odškodnine za operacije. Vsled tega so vsa slavna društva prošena, da članom in članicam predsto-ječe naznanilo na sejah prečitajo in pojasnijo. V dolžnost si štejem naznaniti, da je naša slavna Jednota z ases. za mesec maj 1913 štela nad 12,000 članov in članic. Dne 31. dec. 1912 je bilo skupno število 11,566. Iz tega se razvidi, da smo tekom petih mesecev domalega za 500 članov napredovali. Kakor smo imeli dober vspeh pri članstvu, tako smo ga imeli tudi v finančnem oziru. Jednotino premoženje preseza $280,-000.00, in upati je, da bodemo v kratkem dosegli tristotisoč. V tem lepem napredku se zrcali nad vse marljivo delovanje in agitiranje cenjcnih društvenih uradnikov in uradnic ter ostalih društvenikov in dru-štvenic. Radi tega izrekam najprisrčnejšo zahvalo vsem skupaj za Vaš trud in et a speh naše slavne organizacije. Spoštovanjem in bratskim pozdravom sem Vam udani sobrat JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. društvu sv. Barbare 74, Springfield, 111, 19285 Albert Kužnik, roj 1875, zav. Požrtvovalnost, ter priporočam, da tudi v bodoče delujete v napredek in pro j. za_$1000, 1. razred, spr. 15. maja 1913. Dr. št. 58 članov.' " ■ 1RQ4VU Mar'ie Vnebovzete 77, Forest City, Pa, 19278 Frank Košir, roj i 4' zav. za $1000, 1. razred; 19279 Fr. Juvan, roj 1893, zav. za $1000, TosraZud; 19280 John Šemrov, r°i 1889' zav- za $1000> 2- razred; 19281 18j$ Hervatin, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; 19282 Josip Petek, roj 3 ' 2av- za $1000, 3. razred; 19283 Franc Mulh, roj 1883, zav. za $1000, m,raZrd; 19284 JerneJ' Lavrič, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 11. ^ dru"!a Dr. št. 166 članov, za tSrvv^" Ant' Pad" 87' Joliet' IU" 19286 John Dutchman, roj 1894, zav. sn ,, razred; 19287 Josip Muc, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; K društ maja 1913' Dr. št. 102 člana, za fruvm' Petra in Pavla 91> Rankin, Pa, 19288 Miko Spudič, roj 1894, zav. 19200 m L razred; 192»9 Blaž Blažina, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; rniia'« Ladika> r°i 1886, zav. za $1000, 3. razred; 19291 Ivan Hobak, ^ dru c ZaV' Za ?1000' 5- razred- sPr- n- maJa 1913. Dr. št. 103 člane, zav Z1J'a 9S' BrouKhton, Pa, 19292 Marian Drapalski, roj 1886, v. za $1000, 3. razred; 19293 Martin Pirok, roj 1876, zav. za $1000, 5. K dra?red> sPr- U- maja 1913. Dr. št. 72 članov, za Snnm' J°Zefa 103, Milwaukee, Wis, 19294 John Šušnik, roj 1889, zav. sor i, razred: 19295 Fr. Bohte, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, ■ maja 1913. Dr. št. 82 članov, za $ sPr- 18. maja 1913. Dr. št. 57 članov. za $in™ ' R°ka 132, Frontenac, Kans, 19297 Fr. Borštner, roj 1882, zav. * društ, 4' razred> spr. 19. maja 1913. Dr. št. 44 članov. V- spr. K druš rustvu zav. Od Sv. Ant. Pad. 137, Aurora, Minn, 19298 Mihael Pavičič, roj 1874, za $1000, 5. razred, spr. 14. maja 1913. IZ URADA DUHOVNEGA VODJE K. S. K. JEDNOTE. Forest City, Pa, 19. maja 1913. Znano je gotovo vsem tajnikom in tajnicam podrejenih društev K. S. K. Jednote, kaj so glavni uradniki pri zadnjem zborovanju meseca januarija t. 1. glede listkov velikonočne spovedi ukrenili. Zato opomnim tem potom vse društvene tajnike in tajnice, naj mi v najkrajšem času pošljejo spovedne listke, ako so jih dobili od spovednikov, ter pridenejo popolni imenik članov in članic z označenimi certifikatnimi številkami. V slučaju pa, da mi spovedniki sempatje sami pošljejo spovedne listke, kar se je že deloma zgodilo, naj mi pošljejo seveda le imenik v nadaljno uradno poslovanje. Z bratskim pozdravom! (REV.) JOS. TOMSIC, duh. vodja K. S. K. J. Dr. št. 21 članov. drui Pa"8t)V2toSV" J°žefa 21> Federal, Pa, k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, W Vincenc Kraus, 11. maja 1913. prestopili Člani. Od druš stva I dr. št. 72 članov. II. dr. 69 članov. sv. Cirila in Metoda 101, Lorain, Ohio, k društvu sv. Jožefa 56, • Colo, 7033 Frank Luzar, 14. maja 1913. I. dr. št. 42 članov. društva - dr< št' 128 članov- Leadviu, rain oVV- Jožefa 57> Brooklyn, N. Y, k dr. sv. Cirila in Metoda 101, Lo-' "»o, 7499 Ludvik Bahorič, 12. maja 1913. I. dr. št. 135 članov. dr«štva 'wauke, II. dr. št. 42 članov. Lovre"ca 63, Cleveland, Ohio, k društvu sv. Jan. Evang. 65, Društvene vesti. Cleveland, O, 18. maja. — (Naznanilo.) Iz urada tajnika društva sv. Vida št. 25 K. S. K. J. se naznanja članom, kakor po sklepu društvene seje z dne 5. maja t. 1, da se društvo udeleži veselice na dan 30. maja t. 1, katero priredi društvo Novi Dom št. 7 S. D. Z. v Notthingham, O, pri g. Drugoviču: stop 125 Shore Line. Pro-šeni so člani, da se polnoštevilno zberejo ob 1. uri popoldan v Knausovi dvorani in vsaki s svojo regalijo. Nadalje članom priporočam, da bi se polnoštevilno udeležili te veselice in «, Wis, 18747 Josip Ajdešček, 11. maja 1913. I. dr. št. 152 čl. 1 pripomogli članom društva št. 7 S. D. društv II. dr. št. 118 članov. Z. Z bratskim pozdravom , Pa »97cS^ barbare 68, Irwin, Pa, k društvu sv. Alojzija 95, Broughton, I Josip Russ, tajnik društva društ b '°rijan Mauri, 11. maja 1913. I. dr. št. 50 čl. II. dr. št. 70 čl. i sv. Vida št. 25 K. S. K. J. 0 N. Y Ant- Pad' 72, Ely, Minn, k društvu sv. Jožefa 57, Brooklyn, - dri>štva 'Van ZuPan- 3- inaia 1913. I. dr. št. 70 čl. II. dr. št. 136 čl., Bajka o milijonski dedščini Novaka, ^ukee 113, Denver, Colo, k društvu sv. Jan. Evang. 65, Mil- Ljubljanski "Slovenec" z dne 7. maj- q ' • 18036 Frank Sabolič, 11. maja 1913. I. dr. št. 58 članov, nika t. 1. poroča; Od c. kr. deželne vla- r"štva s r' Dl' 119 članov, de smo prejeli: Predpreteklo leto po- 136, VVii, , '!a in Metoda 144, Sheboygan, Wis, k društvu sv. Družine javila se je v raznih listih senzacionel-' Wis., 17771 Jakob Dečman, 18. maja 1913. 1. dr. št. 60 čl. na vest, da je umrl pred kakimi icti II. dr. št. 27 članov, j neki Marko Novak v Severni Ameriki, d:uštv„ s . fSPEMDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETL zapustivši kakih 140 milijonov kron, Jožefa 110, Barberton, Ohio, 16715 Štefan Trenta, 18. maja 1913.1 neoženjen in brez. testamenta, ter da ("u Dr. št. 56 članov, j se sedaj iščejo dediči tega ogromnega društvo Vr _ SUSPENIK5VANI ČLANI. I premoženja. Ta vest se je ponavljala Peoples Outfitting Co. 114-116-118 N. Ottawa St. Joliet, 111. ništev in konzulatov. Ta poizvedovanja so na kratko dognala sledeče: Kak general de Novak, ki naj bi umrl brez dedičev z milijonsko zapuščino, ni nikdar in nikjer živel in ne na Holand-skem, ne v Afriki, Ameriki ali Avstraliji ni sledu o taki brezdedni zapuščini. Vse tozadevne vesti izvirajo marveč od nekega francoskega časnikarja in so le dobro posrečena mistifikacija lahkovernih bralcev. Eksistenca nekega Edmonda Martinego (de Novak) se je sicer dognala; tudi je tisti pravilno podedoval svojega očeta. Toda od te dedščine se mora strogo ločiti vprašanje one bajne milijonske zapuščine. Te ni Edmondo Martinengo nikdar prejel, temveč je sam storil vse mogoče korake, da bi prišel v posest tega neizmernega bogastva — seveda brez najmanjšega uspeha. Na podlagi teh pozitivnih dejstev je tedaj smatrati vsa tozadevna poizvedovanja defini-tivno zaključenim. Želeti bi le bilo, da bodo našle te vrstice ravno toliko bralcev, kakor ona prejšnja izmišljena poročila, in da jim bodo služile v pouk in opomin za slučaj, da se še kdaj pojavijo vesti o kaki novi milijonski ded- | ščini. Ko imate svatbo v hiši ali urejujete stanovanje kupite svoje pohištvo od Peopled Outfitting Co., ki vam proda diajbolje blago po pravih cenah. Vsakemu Square Deal. Posebnost dajemo ljudem tujih uarodnostij iti in damo lep dar z vsakim nakupom pohištva to spomlad. to PRAVI PIANO KLUB $139 PO $1.00 NA TEDEN Naš drugoletni klub je zdaj odprt 150 učencev ravno zvršujejo leto brezplačnega poduka, ki ga smo nudili spomladi, ko smo ustrojili naš prvi Piano Klub. Le 100 članov vpišemo v ta klub, in 50 pianov se je spravilo v domove novih članov tekom zadnjih par dnij. Ne odlašajte 1 Če hočete en naš klavir in eno leto pouk popolnoma badava; pridite v našo prodajalno v Crystal Stairs Theatre Building takoj. Klub cena—$139, $156, $165, $177, $190, $210, $225, $240, $275, $300. 88 Note-Inner Player Pianos $350 OBHOD KAKOR MYA10; $1.00 NA TEDEN STEGER PIANO STORE REAL PIANOS AT RIGHT PRICES 121 N. Chicago St., Joliet, I1L Odprto zvečer do 9. ure. 100 PIANO ZABOJEV NAPRODAJ. Fred Sehring Brewing Co. u&tva M ■• - ________ jjik an-Je Zdr- Bolnikov 94, Cumberland, Wyo, 16988 Božo Prič, dalj časa z večjimi ali manjšimi izpre-t),j Sla 19i-j* Kr°8°vič, 15637 Josip Jetkovski, 1810(3 Rade Krogovič, 20. j lnembami. Bajni milijonar se je iine-Sštv, " Dr. št. 45 članov, noval sedaj Leopold Novak, sedaj zo- ^i9'3- SV" ^ožefa 103> Milwaukee, Wis, 18660 Ivan Vertačnik, 11. maja pet Janez Novak, in je umrl enkrat -«*u»tva T - Dr. št. 80 članov, v Avstraliji, potem v Južni Ameriki ter V' J°žefa 112, Ely, Minn, 17495 Anton Steblaj, 18. maja 1913. j celo v Afriki. Le zapuščina se je ved-Oj ; • Dr. št. 83 članov. 1110 sukala in vrtela okoli 140 do Dr. št. 149 članov. [ ?ruštva M • IZLOČENI ČLANI. hu \fri* \T Devicc 33> Pittsburg, Pa, 10279 Ivan PavlakoVič K 13- maja 1913. r^tv« sv r - , PRISTOPILE ČLANICE. 1;<1, 3 ',.JOzefa 7- Pueblo, Colo, 5707 Marija II očevar, roj 1886, zav. za , >vu sl,r- 14. maja 1913. Dr. št. 144 članic. ^ $i&n o " Meloda 8, Joliet, 111, 5708 Barbara Vranešič, roj 1890, - -UiitVl1 MaV^' t razred' spr 18' maja 1913' Dr- št- 33 ČIa,,ic l88s. zav »fc? Žalosti so- Allegheny, Pa, 5709 Marija Trampuš( tv« sv Jv- za $5o°- razred, spr. 11. maja 1913. Dr. št. 45 članic. • Jožefa 56, Leadville, Colo, 5710 Angela Kastelic, roj 1892, zav. I 160 milijonov mark, kron ali goldinar-13396! jev ali pa celo dolarjev. Ker je ime "Novak" v mnogih delih Avstrije in I Memčije, tako zlasti tudi pri nas na Kranjskem zelo razširjeno, ni čuda, da se je smatral skoro sleherni nositelj tega imena že srečnim dedičem. Vsled mnogih tozadevnih vlog in vprašanj uvedlo je tudi naše c. in kr. ministrstvo za zunanje zadeve natančno uradno poizvedovanje potpin raznih posla- Priznanje za predsednika Wilsona. Pariz, 12. maja. — Tu zborujoči na-1 rodni mirovni' kongres je sprejel v svoji današnji seji daljši program z zahtevo, da ga francoska vlada predloži 1 konferenci v Haagu leta 1915. Pro- j gram vsebuje med drugim resolucijo,; v kateri se izreka priznanje kongreso-1 vo predsedniku Wilsonu in državnemu ! tajniku Bryanu za njuno prizadevanje v prid svetovnemu miru. NAZNANILO. ! , [ Cenjenemu slov. občinstvu naznanjam, da potujem sedaj po Minnesoti, kjer bom prodajal ure, zlatnino itd. Priporočam se toplo vsem rojakom, da me obilno počaste s svojimi naročili. FRANK BAMBICH, urar in zlatar, JOLIET, :-: ILLS. PIVO V STEKLENICAH. Cor. Scott and Clay Sts. Both Tel ephones 26. JOLIET, ILLINOIS. Amerikanski Slovenec Dvotednik-Stane samo dva dolarja na leto. Roža sveta. Angleški spisal A. R. Haggard (Dalje.) "Voda je najboljša," je rekel in se začudil, ko je ugledal krvavi meč, zasajen v leseno mizo pred seboj. "Mati nebeška! Kaj je toT Srebrnoročnati meč mojega strica ves krvav in Roza-mundina zlata verižica okoli ročaja! Duhovnik, kje pa je gospica Rozamunda?" "Ni je," je odgovoril kaplan s tož-nim glasom. "Ko so se ženske prebu dile, so spoznale, da je ni več, sir Andrej pa leži mrtev ali urrfirajoč v dvorani — ravnokar sem mu dal odvezo— in vsi smo bili omamljeni! Poglej jih!' in pokazal je z roko po zleknjenih ljudeh. "Da, zlodej je bil tukaji" Wulf je skočil na noge. "Da, zdaj smo jo skupili. Trgovec Georgios nas je zvodil." "Da, on, ki je prodajal otrovano vi no," je ponavljal kaplan, "in ukradel gospico Rozamundo. Wulf je bil kar blazen. "Ukradel Rozamundo preko naših spečih teles! Ukradel Rozamundo, ne da bi mi samo enkrat udarili, da bi jo rešili! O, da se je niQglo kaj takega zgoditi!" in močno izurjen in krepak vitez se je zgrudil in se zjokal kakor otrok. A ne za dolgo, kajti takoj se je oglasil z glasom, ki je donel kakor grom: "Pokonci, vi pijanci! Pokonci, da izveste, kaj se nam je prigodilo. Ko smo mi spali, so nam ugrabili našo Roza mundo!" Vzpričo tega močnega glasu se dvigne Godvin in se opoteka proti njemu, držeč zlat križ v svoji roki. "Kakšne strašne besede so to, brat moj?" vpraša. Tedaj je tudi on uzrl krvavi meč in strmel najprej nanj, zatem pa v zlati križ v svoji roki. "Meč mojega strica, Rozamundina verižica, Rozamundin križ! Kje pa je Roza-munda?" "Ni je!" je vpil Wulf. "Povejte mu, duhovnik!" In kaplan mu je povedal vse, kar mu je bilo znanega. "Tako sva držala svojo prisego," je nadaljeval Wulf. "Kaj nama preostane, nego da umreva od sramote?" "Ne," zavrne ga Godvin sanjavo, "živeti morava — križ zame, okrvavljeni meč zate, okoli njegovega ročaja pa verižica, znak njenega suženjstva. Zdaj morava nositi križ, morava sukati meč in prerezati verigo; če se pa to ne posreči, potem pa umriva." "Tebi se blodi," reče Wulf, "in ni se čuditi. Evo, tu imaš vode. Dal Bog, da bi se ne bili dotaknili ničesar drugega, kot ona, ki je želela, da bi i midva tako storila. Kaj, ste dejali o mojem stricu, duhovnik? Mrtev, ali samo umirajoč? Toda, pojdimo sami pogledat. Pojdi, brat!" Skupaj so z bakljo v roki hiteli, ali pravzaprav opotekali se po hodniku. Wulf je ugledal sledove krvi po tleh in se je divje zasmejal. "Stari mož se je dobro bojeval." ie rekel, "mejtem, ko smo mi pijani spali.' Dospeli so tja in pred njimi je ležal pod belim, mrtvaškemu prtu podobnim plaščem sir Andrej z jekleno čelado na glavi, pod katero je bil videti njegov obraz še bolj bel nego plašč. Ob glasu njihovih stopinj je odprl oči. "Naposled, naposled," je zamrmral. "Oj, koliko let sem čakal na vaju? Ne, molčita, kajti ne vem, kako dolgo bodo vztrajale moje moči, pa poslušaj ta — pokleknita in poslušajta." In pokleknila sta drug ob drugi strani in v hitrih, srditih besedah jima je povedal vse o otrovanju vina, o boju, o dolgem pogajanju, ki so ga zavlačevali, da je dobil lopovski romar časa splezati na okno, o njegovem zavrat-nem udarcu in o vsem, kar se je zgodilo zatem. Tedaj so ga zapustile moči; oni pa so mu dali pijače in moči so se mu zopet povrnile. "Zajahajta hilro konje," je zahropel in se ustavil tupatam, da se odpočije, "in dvignita celo deželo. Se je upanje. Ne, preveč ur je poteklo; nobenega upanja ni več. Njihovi načrti so bili zvito zasnovani; zdaj bodo že na morju. Zato me poslušajta. Pojdita v Palestino. Tam v moji skrinji je dovolj denarja za pot; a pojdita sama, Godvin. snemi mi. ta prstan s prsta; z njim pa poiščita Džebala, črnega šejka gorskega naroda v Masijafu na Libanonu Naročita mu, naj se spomni na obljubo, ki jo je dal angleškemu vitezu Andreju D'Arcyju. Ako vama more kdo pomagati, bo to storil Džebal, ki je sovražnik hiše Nureddi-nove in Ajubove. Naročam vama, da ne pustita nobeni stvari — pravim, prav nobeni stvari — da bi vaju odvrnila in da ga ne bi poiskala. "Po tem ravnajta, kakor vaju bo Bog vodil. Ako jih najdeta žive, pobijta tistega izdajavca Nikolaja in Stugka Lozella, prizanašajta pa — razun v odprtem boju — emirju Ha-sanu, ki je storil le svojo dolžnost in se.izkazal nekoliko usmiljenega, saj bi lahko nas vse pobil ali žive sežgal. Ta zagonetka je bila pretežka zame; ali zdaj v svoji zadnji uri se mi.zdi, da vidim njeno rešitev. Mislim, da se Sa-ladinu ni zaman sanjalo. Bodita vrlega srca, kajti mislim, da najdeta v Masijafu prijateljev in da se vse srečno izide in da bo naša žalost donesla obilo dobrega sadu. "Kaj sta še rekla? Tebi je pustila meč svojega očeta, Wulf? Sukaj ga torej hrabro in pribori časti našemu imenu. In tebi je pustila križ, Godvin? Nosi ga vredno, pridobi slave Gospodu svoji duši pa izveličanja. Pomnita, kar sta prisegla. Karkoli se zgodi, ne gojita sovraštva drug proti drugemu. Bodita zvesta drug drugemu in njej, svoji gospej, tako da ne bom imel vzroka sramovati se vaju, nečaka Godvin in Wilf, ko mi poročata nekoč o vsem gori v nebesih. Umirajoči je za trenutek umolknil, nato pa se mu je prikazalo na obrazu veliko veselje in zaklical je z glasnim, jasnim glasom: "Ljubljena žena, slišim te! O Bog, prihajam!" Tako je umrl sir Andrej D'Arcy. Brata sta klečala poleg njega, žalovala ob njegovi smrti in molila. "Priči sva bila slavni smrti," je rekel Godvin. "služi naj nama v nauk, da umrjeva i midva tako, ko pride ura.' "Da," odgovori Wulf in skoči na noge; "ali poprej se maščujeva zanjo. O, kaj pa je to? Rozamundino pisanje! Citaj, Godvin!" Godvin je vzel pergament in čital "Sledita mi k Saladinu. V tej nadi živim." "Gotovo pojdeva za teboj, Roza munda," zavpije na ves glas. "Celo življenje pojdeva za teboj do smrti ali zmage." Vrgel je papir po tleh, nato pa sta poklicala kaplana, da ostane pri truplu in odhitela v dvorano. Ob tem času se je že polovica mož prebudila iz o-motice, drugi, ki jih je opil Ali v skednju, pa so se opotekali v dvorano — divjih oči, bledega obraza in prijemajoč se za glavo. Bili so bolni in zmedeni in težko jim je bilo pojasniti, kaj se je zgodilo. Wulf je poklical kaplana Matevža in mu očital, da se že prej ni spomnil, da treba takoj sklicati ljudi iz okolice. Rekel mu je, naj gre hitro v cerkveni zvonik in zažge tamkaj ogenj, ki je bil pripravljen. Kaplan je vzel seboj kremen, jeklo in netivo ter odhitel in v desetih minutah je divje plapolal ogenj nad streho steeplsj^e .cerkve ter klical može na pomoč. Hitro so se oborožili, osed-lali konje, kakor so jih pač imeli, med njimi one tri, ki jih je pustil trgovec Georgios, in zbrali So se na grajskem dvorišču. Ali vsa njihova hitrost jim ni dosti pomagala, kajti mesec je bil zašel; tudi je bil sneg zapadel in noč je bila temna, tako temna, da je mogel človek videti roko pred seboj. Morali so tedaj čakati do jutra. Pri prvem svitu so sedli možje na konje in se klicali med seboj in pripovedovali, kaj se je zgodilo v steepl-skem gradu. Kot blisk se je razširila novica, da je sir Andrej ubit, da so Rozamundo ugrabili neverniki. Kakor hitro je bila četa zbrana — bilo je kakih trideset mož — so odrinili na pot in začeli iskati pot, ker je sneg zakril vse sledove sovražnikov. "Eno je gotovo," je rekel Godvin, "da so morali iti po vodi." "Da," odvrne Wulf, "in so stopili v bližini na suho; kajti če bi imeli dolgo pot, bi bili vzeli konje seboj. Proti obrežju! Proti steeplskemu nabrežju!" In odhiteli so preko travnikov k zalivu. Bil je samo tri streljaje daleč. Izpočetka niso mogli ničesar videti, kajti sneg je pokrival kamenje malega pomola; takoj zatem pa je nekdo zavpil, da je ulomljena ključavnica vodne lope, kjer sta brata imela svoj ribiški čftln, in da čolna ni. "Bil je majhen, samo za šest ljudi prostora je bilo v njem," zakliče Godvin. "Tako velika četa- ni mogla vanj.' "Bedak!" odgovori Wulf, "gotovo je bilo več čolnov." Iskali so iznova in pod tanko odejo ledu so našli v blatu sled, ki jo je naredil rilec velikega čolna, in ne daleč odtod luknjo v zemlji, v katero so zabili kol, ob katerem so privezali čoln. Zdaj jim je bila cela stvar jasna, a po,-stala je kmalu še jasnejša; Wulf namreč je zagledal v snegu neko svitlo stvar, ki je visela na suhem dračju. "Sem si mislil," je rekel z resnobnim glasom, "to je kos one z zvezdami posute koprene, ki sem jo dal Ro-zamundi v dar za božič, in ona jo je odtrgala košček in ga pustila tukaj, da nam kaže pot. Proti sv. Petru ob bregu! Proti sv. Petru pravim; tam morajo čolni ali ladija mimo, in mogoče je, da v temi še niso dospeli do morja." In odrinili so proti sv. Petru, oni, ki so bili na konjih, po daljši poti po notranji deželi, ostali pa po bližnjicah in ob nabrežju. • Z Godvinom in Wulfoni na čelu so dirjali po padajočem snegu, za njima je hrumela vedno bolj naraščajoča četa vitezov in oprod, ki so videli ogenj na steeplskem stolpu in zvedeli za vso spletko. Jezditi so urno, ali pota so bila slaba vsled snega in blata pod njim, tako da so le počasi prišli dalje. Naenkrat je nehalo snežiti in potegnil je močan .■ slabih tovaršijah in to brezpotrebno Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača iti kalifornijski vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obi len poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽlC, 101 Indiana St. N. W. tel. 384, Joliet Joliet Steeiii Dye House Professional Cleaners and Dyers STRAKA & CO. Office and Works. 642-644 Cass Oba telefon« 488 rj. P. KING^ 0bSatev.le8°n LeSUi Clinton in Desplaines Sts. Joliet Chicago Telephone 3462. Jos. Plisich, GROCERIST. 1002 N. Chicago St., Joliet, 111. Se priporočam rojakom in rojakinjam za obilno naklonjenost. MOJE BLAGO JE VEDNO SVEŽE IN NAJBOLJE. CENE VEDNO ZMERNE. Garnsey, Wood & Leu n on Advokati. Joliet National Bank Bldg. Oba teL 891. JOLIET. ILL. Martin Nemanich 1900 W. 22 St., Chicago, I1L se priporoča si. občinstvu za obilen obisk njegovega saluna na vogalu 22 in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brezplačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Poleg drugih pijač vedno sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. M. Nematiich, Chicago Najboljše klobase! Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: :: :: :: Peter Staudohar, Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm, Mina Slogar Brajte, Ely, Minn, trgovci z mešanim blagom. Obiščite nas in oglej'te si naš 5 in 10c Counter kjer dobite vsakovrstne potrebščine po najnižji ceni. Svoji k svojim! FIRE INSURANCE Kadar zavarujete svoja poslopji iofl ogenj pojdite k ANTONU SCHAGE* North Chicago Street r novi hiši Joliet National Bank* Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts, Slovanska lekarn; + JOHNSONOVI + "BELLADONNA" AU CKjb a vcLtnH 6triat so kckbitc m. REVMATEMU1 SLABOSTIH r ČLENKU HROMOSTI PLJUČNIH IN PRSNIH BOM* BOLESTI » KOLKU MRAZENJU t 2IV0TU BOLESTIH » ČLSJKIH VNETJU OPR3NB MRENft NEVRALdJt PR0T1NU PREHLAJENJU OTRPLOSTI MIŠIC BOLESTIH r LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH t KRIŽU HUDEM KASUU Geo. Lopartf Grocerijska prodajalna N. W. telefon 808-402 Ohio Street JOLIET, & Emil Eacliman 1719 South Center Avmmm. CHICAGO, ILL. Najstarlja slavensko-krščanska tvrd ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO VA itd. Prodajemo zlatne znakove za «v» slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie nik, tiskan n svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome ba dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. Pozor, rojaki ................U'3S Dqbil sem iz ff?i(ti gtona za svoje*"''„ serijilno Stevil»EiA Jamči, da s" prava in korist"«-Po dolgem fcft mi je posrečilo » pravo Alpen in Pomado P'00, j danju In za W, .-kakorSne Se dos«, sv, tu ni bilo, o* » moškim in ženi «ti in dolgi if" čnh ]---- 1o in dali, ... I- „ Ravno tako ? moškim v •• krasnibrki poj Revmatizem.J. nogah in kn® dneh popolno«* vim, kurja oMJJ daviqe, potuo ozebline sejpOMS .odstranijo. ' [resnica janiciio 'PiSite po oeniK, rega pošljem JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, 0 Rojaki, če hočete imeti lepo " no perilo pošljite ga v edino sl°v perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet N. W. tel. 218. Chicago telefo Naše delo je izborno. Podpl domačo obrti MOTENO DELO Naše vsakdanje življenje mora biti tako uravnano, da nas ohrani delavne in zmožne, vporabiti ves naš čas in vse naše zmožnosti. To nas ohrani zdrave in močne. Nobeden naših organov naj ne prekine svojega dela, vsled česar bi trpelo celo telo. Toda tudi največja pazljivost ne more včasih zabraniti, da ne bi kak organ opešal ali celo popolnoma prernehal delovati. Zgodi se, da neče želodec vsprejemati nikake hrane, ali vsaj ne dovolj, kolikor je potrebuje telo. Včasih prekinejo jetra ali drobovje s svojim delom, in posledicac je zabasanje prebavil. V takih slučajih je najboljše zdravilo. Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko —VINO— Ono vam izčisti celo telo, brez bolečin ali kakšne druge neprijetnosti. Okrepča vam tudi prebavne organe in ž njimi vred celo telo. VSTVARJA DOBER TEK, POSPEŠUJE PREBAVO, OLAJŠUJE BOLEČINE, KRČE, GLAVOBOL, ZLATENICO, KAKOR TUDI BRUHANJE. Pomagalo bo v vseh boleznih, ki mučijo želodec, in v katerih izgubimo tek in prebavljanje. Priporočamo gaproti nervoznosti, provzročeni vsled slabe prebave. "V vseli lekarnnh. BITTER-WINE TRINEROVO horke VINO SAsKI»nd AV HlCACO.JLt JOSEPH TRINER, 1333 1339 SOUTH iSBLAl AYE. xsameai »\\v»nws»sr//#iwatt, (Nadaljevanje s 6. strani.) t Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National | Bank | JOLIET, ILLINOIS § Kapital in rezervni sklad $400,000.00. I! ROBT. T. KELLY, pred.. CHAS. G. PEARCE, kaiir $ Prvi in edini slovenski pogrebniški zavod Ustanovljen 1«9S. Anton Nemanich in Sin 1002 N. Chicago Street Konjušniica na 205-207 Ohio St.. Joliet, 111. Priporoča slavnemu občinstvu tvoj zavod, ki jc eden največjih v »nestn; ima lastno xmsebno ambulanco, ki je najlepša ▼ Jolieta in mrtvaške vozove ia kočije. Na pozive u posluži vsak čas ponoči in podnern. Kadar rabite kaj ▼ naii stroki se oglasite ali telefonajte. Chicago M. 2575 la N. W. 344. Naii kočijaii in val delavci eo Slovene'. Hestna hranilnica ljubljanska v LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA S, KRANJSKO. Denarnega prometa koncem L 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, °GE »»d 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA «LIJON 300 TISOČ KRON. Vložen denar* obrestuje po ■4\ % '0 brez vsakega odbitka. frROl yARNOST dtnari» jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON-LA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA a &GU*AJ,m Pren,oienjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA »A denarja — tudi za čaaa vojake — je IZKLJUČENA. Miljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAN-Klc* Jt® ®dločno, da ae Vam poilje denar le na "MESTNO HRANIL-LJbUBlJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj varno NAM PA TAKOJ PlSlTE, PO KATERI banki dobimo Val lv°j naslov nam piIitk razločno in natančno i i»l»n«mmiimniiiiiiiiiniwiinwin M. STEFANICH, tajnik. S. OLHA,blag Ravnica $50,000.00. Slovenian Liquor Co. Ill 5-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. * ,ruzba naznanja rojakom, d* ima veliko salogo izvrstnih vin, žga- drugih pijač, koje prodaje na debelo. p.°Jilkom s« priporoča za obila naročila. Ugto,8,t* po cen>k v domačem jeziku, ali pa p« našega potovalnega j. j, - -- «.* Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Dobro postrežba; vast p® tfddfc SV*} frsvdjrtli* l,lHJa Grenčica v steklenicah In Baraga ZdranllMtOreHke Vino. trebovala. šest dni za to pot, ne radi viharjev — teh v onem letnem času ni bilo — marveč ker ni bilo ugodnega vetra. Kapitan in potniki — večinoma trgovci z Jutrovega in njih služabniki ter romarji vseh narodov — so zahvalili Boga za srečno vožnjo; v onih časih je bil namreč jako srečen oni, ki je brez nesreče prišel čez morje. Med potniki sta bila tudi Godvin in Wulf, ki sta potovala brez oprod in služabnikov. Na ladiji sta bila znana kot brata Peter in Janez iz mesta Lin-colna, ki sta ga nekoliko poznala, ker i ta bivala tam na svojem potu v škotsko vojsko; kot preprosta človeka z majhnim posestvom, ki romata v sveto deželo, da na svetih krajih molita zase in za pokoj svojih rajnih. Brata sta sedela na sprednjem delu :adije; Godvin je čital nek arabski prevod evangelijev, Wulf pa mu je ne posebno lahko sledil z latinskim prevodom. Prvemu jeziku sta se precej dobro priučila pri sir Andreju v svoji mladosti skupaj z Rozamundo, čeprav nista znala tako dobro govoriti kakor ona, ki jo je že mati naučila. Ker sta dobro vedela, da jima bo prav prišlo znanje tega jezika, sta porabila dolgo vožnjo, da sta se z branjem arabskih knjig in z razgovori s sirijskimi trgovci in mornarji vadila arabskega jezika. "Zapri knjigo," reče Wulf, "tam je najbrže Libanon", in pokazal je na dolgo vrsto gora, ki so se kazale iz svoje meglene odeje. "Da," odvrne Godvin, "obljubljena dežela!" "Posebno za naju," odgovori Wulf. "Zahvaliva Boga, da je prišel čas dela, čeprav ne morem nič vedeti, kako naj začneva." "S časom vse dozori. Poiskala bova kakor nama je naročil stric, šejka Dže- bala--" "Tiho!" reče Wulf; potniki so se namreč poskrili v sprednji del ladije, in so veseli, da so grozote vožnje prestane in da bodo kmalu stopili na zemljo, po kateri je hodil njihov Gospod, molili in prepevali zraven pesmi. _ Neki trgovec znan pod imenom Tomaž iz Ipswicha, je stal čisto blizu bratov ter je bilo videti kakor da bi se zanimal za njun razgovor. Brata sta se pomešala med potnike in Tomaž iz Ipswicha, ki je bil že prej obiskal te kraje, kakor je kazalo, ie opozarjal tudi na lepote mesta, na rodovitno okolico, na visoke, s cedrami poraščene gore, kjer je — po njegovih besedah — sirski kralj Hiram sekal les za Salomonov tempelj. "Ali ste že bili gori?" je vprašal Wulf. "Da, po pravilih," je odgovoril. In pokazal je veliko s snegom pokrito goro na severu. "Le malo jih gre dalje." "Zakaj pa?" ga vpraša Godvin. "Ker se tam začne zemlja šejka Džebala," in pomenljivo ju je pogledal, "kamor se ne upa ne kristjan ne Saracen brez povabila." "Kako to?" "Zato," odgovori trgovec in ju šb dalje motri, "ker ljudje ljubijo svoje življenje, ta poglavar pa je gospod smrti in čara. Čudovit grad, okolo njega pa se dvigajo čarobni vrtovi, kjer bivajo ljubke ženske, ki so zli duhovi, ki pahnejo duše možkih v propad. Ta starec iz gora je pa tudi velik morivec, pred katerim trepečejo celo vsi knezi na Jutrovem; na njegovo besedo njegovi fedajci (fedais) ali služabniki, umore vsakogar, ki ga on sovraži. Mladeniča, jaz imam vaju rad, in zato rečem, pazita se. V Siriji je videti mnogo lepega; ne silite zato v Masijaf in ognita se njegovega strašnega gospodarja, ako želita še kdaj videti — stolpe Iincolnske." "Gotovo se bova," reče Wulf. "Ven dar pa mora biti ona dežela vredna, da se potuje po njej." Tedaj so priplavali čolni, da jim prinesejo pozdrave z obrežja — v onih časih je bil namreč Bajrut v rokah Frankov — in sredi vpitja in zmede, ki' je sledila, nista več videla tega trgovca Tomaža. Brata ga pa tudi iskala nista, ker se jima ni zdelo previdno, da bi kazala preveč radovednosti glede šejka Džebala. Bilo bi pa tudi brezuspešno, kajti ta trgovec je bil v zasebnem čolnfl celi dve uri prej na suhem, predno je bila njima dovoljeno zapustiti ladijo. Na obrežju sta ugibala, kje bi našla gostilno, mirno in ceno; nista namreč marala, da bi ju prištevali med bogate in ugledne ljudi. Tedaj se jima približa visoka, zastrta ženska, ki je nista videla, kako ju opazuje, ž njo pa nosač, ki je vodil osla. Ta človek je brez vseh besedi zgrabil njuno prtljago in jo z veliko naglico nalagal na osla; ko sta hotela ugovarjati, je po kazal na zastrto žensko. "Oprostite," se je obrnil Godvin do nje v francoskem jeziku, "ta človek— "Naklada vašo prtljago, da jo ponese v mojo gostilno. Cena je, in u dobna, upam da bosta zadovoljna pri meni," je odgovorila s prijetnim glasom v francoskem jeziku. Godvin pogleda Wulfa, in Wulf Godvitta, posvetovala sta se, kaj jima je storiti. Ko sta bila edina v tem, da ni pametno zaupati se na ta način sk*-bi neznane ženske, sta uzrla osla, ki ga je nosač z njuno prtljago na hrbtu odpeljal. "Prepozno je, da bi odrekla,' reee ženska in se nasmeje, "biti morata rtiojfc gosta, da nt izgubita svoje prtljage. Pojdita vendar, po tako dolgi vožnji potrebujeta, da se umijetar in okrtefcčata;" Nato je odšla skozi množico, ki se ti je umikala, kot st* op«ril*, in j«? od- šla proti kolu, kjer je bila privezana lepa mula. Odvezala jo je in nalah-ko skočila v sedlo in odjezdila, ozirajoč se od časa do časa nazaj, da vidi, ali gresta za njo, kar sta seveda bila primorana storiti. "Rad bi vedel, kam gremo," je rekel Godvin, ko sta stopala ob pripekajo-čem solncu po bejrutskem pesku. "Kdo ve, kam naju pelje ta neznana ženska?" odvrne Wulf in se nasmeje. Vodnica po daljšem potu obstane pred verando bele, prostrane hiše, ki je stala sredi velikega vrta, nasajenega z murvami, pomarančami in drugim sadnim drevjem, ki jima je bilo tuje. Ženska razjaha ter izroči mulo Nu-biju, ki je čakal. Zatem hipoma od-grne pajčolan in se obrne proti bratoma, kakor da bi hotela pokazati svojo lepoto. Krasna je bila, morda petindvajset let stara, in jako bele polti, kar je nenavadno pri ženskah iz Jutrovega. "Moja borna hiša je za romarje in trgovce, ne za slavne viteze; a vseeno dobro došla, gospoda," je rekla izza vogalov svojih oči. v "Potnika sva, ki sva šla na romanje," odvrne Godvin. "Za koliko vsoto na dan nam daste hrano in sobo za spanje?" "Gospoda, moj dom je le skromen, komaj primeren za viteza kot sta vidva; ali ako mi hočeta izkazati čast, znaša cena — toliko." "Zadovoljna sva," reče Godvin, "zlasti, ker sva prepričana, da boste lepo ravnali z nama tujcema, ker ste naju tako nasilno privedli v svoj dom." "Tako kakor le želita — hočem reči kakor mi bosta plačala," je rekla ženska. Ko sta hotela plačati nosaču, jima je rekla: "Ne, bom že jaz uredila z nosačem; on vaju prevari." (Dalje prih.) v žveplenkami in ne provzročajo ropota!" Otrokom pa pravi: "In Vi mi na očeta pazite, da ne gre v gostilno!" 'Ženske so mnogo bolj vzdržljive kakor pa moški." "Že mogoče, vendar pa vse rade gledajo globoko v — čašo!" Razloček. Senator O'Gorman se je pogovarjal z znancem o dveh možeh, ki sta dovršila "college" in prišla v svojih službah do najvišjih časti. Eden je postal ravnokar škof, drugi pa sodnik. I11 znanec primed: "Well, jaz mislim, da je škofova služba višja kakor pa sodnikova!" "Tako? Zakaj?" "Hm, sodnik more kvečemu le reči: "Obešen bodi!" Škof pa more reči: 'Proklet bodi'!" "Da, da," odvrne O'Gorman, "če pa sodnik pravi: 'Obešen bodi', dotičnega tudi prav gotovo obesijo!" Najpripravnejši pot. "To delo se je pa izplačalo," pravi tat tovarišu. "Dve polni vreči srebra sva nakrala." Takrat se pa ozre na steno in ko zagleda tamkaj nepričakovano sliko, mu pade strahu vreča iz rok in tat vzklikne: "Bili — prokleta taka smola — veš kje sva vdrla? Pri policijskem kapitanu našega mesta." : "Ha in to imenuješ Ti smolo? Sreča je to, prava sreča, polovico najinega plena mu takoj tu pustiva, in tako nama ne bo treba še jutri posebej sem kaj, ker delili smo že dane9." Pozor, Sioveni! Ne bodimo si bratje samo po jeziku, marveč tudi v dejanju. Kupujte svojo obleko in obuvalo v edini slov. trgovini v Jolietu, 111. Vedno sveže blago in najnižje cene. Kadar kaj kupite, dobite znamke, vredne 4 cente od vsakega dolarja. Naročujemo tudi obleke in suknje po meri. TUTTI FRUTTI. Frank Juricič 1001 N. Chicago St. Joliet, III. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, olj M in firnežev. Izvršujejo ae vaa bar« varska dela ter obešanje iteaskega papirja po nizkih cenah. Alexander H^S/^ C hi. Phone 376. U N. W. 927. 120 Jefferson St N. W. 927. JOLIET, ILL. LONGFLOS & LIBERŠER 1014 N. Chicago St., Joliet, 111. Slovenska Za A. S. Ivan Adamič. Nekaj pušic. Kritiki... to so ljudje, ki postiljajo mrtve umetnike, igralke in igralce, pevke z rožami, žive pa s trnjem. Morala je breme, ki se ga otreseš, čim hočeš splezati višje. Moč nasprotnika slavimo in povzdigujemo le, da povečamo svojo zmago, ali pa pomanjšamo svoj — poraz. Na lovu za idealom odkrivajo ljudje najbolj nizke strasti. Strast ima brezštevilno robov in le redkokedaj enega gospodarja. Tudi slabi vspehi otrok utegnejo biti podedovani od starišev. Odkar so se zarodili zrakoplovci, ki na leto 50 tisoč dolarjev zaslužijo, se komaj še lahko reče: "Od zraka se ■ne more živeti." Ne vemo, kaj je nevarnejše: dobro uho, ali pa hudoben jezik. Z brezdeljem se izgubi največ časa. Marsikdo se tako po ceni proda, da bi ga svet moral skoro spoštovati. Spoznavanju ljudij zaupa le ta, ki ga nima. Dosti je ljudij, ki se nikdar ne zakasnijo: če še tako pozno pridejo, so prezgodnji. Tudi največjemu lumpu se izkazujejo zadnje časti. Kdaj smo stari? Kadar nobenih neumnosti več ne počenjamo. Sreča se nam zdi le tako dolgo slepa, dokler nas je videla. Prepameten biti se ne izplača: že marsikdo je hotel dve muhi ubiti z e-nim udarcem, a zadel ni nobene. Razdelitev dela: Ta drži govore, oni se pa po njih ravna. Vsa umetnost v obleki (ženski!) obstoji le v tem, pritirati do veljave vse one zunanje čare, ki jih pa v resnici ni... Chicago Telephone 3348. [Chris. J. Braun's CIGAR STORE So. Ottawa St. (Rear), Will Co. Bank. JOLIET, ILLINOIS. "Mayor" Cigare — špecijaliteta. Im-portirane in domače cigare. Pipe in tobak *» pipo. BRIVNICA IN KOPALIŠČE Delo hitro in solidno. Priporočava se cenj. rojakom. Popravljam* Delo j Hex in Moose Pivo NAJBOLJŠE NA SVETU. Razprodaja KLOBUKE kupljene pri nas ureujemo brezplačna NAJBOLJŠI $2.00 KLOBUKI V MESTU. Brennti & Olander 318 N. Chicago St. JOLIET, ILL. N. W. Phone 420. MARTIN ZAGAR Gostilna Moen Ave. :: Rockdale, IU. Vljudno vabi vse rojake, Slovence in Hrvate, v svojo gostilno sredi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI! FRANK TRA1WPUSH|Slovenski Zdravnik. (Zraven slovenske cerkve.) VIRGINIA, MINN. Duluth Brewing & Malting Co. Duluth, Minn. VVažno uprašanjeKj 11(1 mi opravi) mM w najbolj« in nijcenije [ Konzularne starokraj sodnijsta vojaške zadev« ' M6F Grove st Milwaukee,Wis Ohlajen snubač. Oh, zlata gospica, dovolite mi, da položim vroče svoje srce k Vašim nogam!" Ameriška milijonarka pa ga zanič-ljivo pogleda in odgovori: "Hvala lepa! Moje noge res niso] mrzle, ne smete se pa začuditi, g. markiz, če se v Vašem društvu res prehla-dim." Ergo bibamus. Pogovarjala sta se ob bari. "Pijete še enega?" "Imam sicer že dovolj," meni "sucker", ki pa priložnosti, na stroške drugih piti, ni zamudil nikoli, "mislim pa,. .... « u. "t da enega še vseeno lahko prenesem." Clgj|tjlr lflC+fljlf "AH right, dragi, Vas pa zunaj po-1 UrU. ri011IIIV> lOOHUn čakam." Slovenci in Hrvati v Pittsburgh Pa. POZORI Naznanjam rojakom, da aem kupil ia prevzel znano GOSTILNO na 3329 Penn Ave. Točim najboljše pivo, domače in importirana vina in žganja. POSTREŽBA IZBORNA. Slavnemu občinatvu ae priporočam * obilen poaet. Posebno rojaki, Sloven ci in Hrvati, vai dobrodošli! Rojaki Slovenci! Obrnite a« vai, U ste na katerikoli bolezni Mu, na j SLOVENSKEGA zdravnika. Ta« bost« ozdravljeni popolnoma, ako j« M sploh mogoče. Tisočerim naših roja-1 kov je bilo pomagano do čvrstega ia popolnega zdravja, ker so se obrniM s popolnim zaupanjem do tega slavnega zdravnika. Pridite osebno ali pfl i pišite! Adresirajte pisma tako: |Dr. Martin J. Ivec »00 N. Chicago St., Cor. Clay. 1 JOLIET, ILL. .1 1 Telefona: N. W. 1012 ali Chi. 219Ž-L. [TROST & KRETZ — izdelovalci — i HAVANA IN DOMAČIH SMODK Posebnost so naie Pittsburg, Pa | "Th« U. S." 10c. in "Meerschaum" fc> Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na IN Jefferson Street JoHet, ift |W. CJ. MOONEY fravdnik-advokat. a JoUet Nat Bank BMfr. J**t 1330 Panna Ave. Pittsbnrg, Pa Ko iaoate hej opoeviti s Nekdo se je ppsvetil službi dobrodelnosti. Šel je na delo, pozvonil pri j prvih hišnih vratih in gospodinja ga, medtem ko mu je odpirala vrata, vpra- ša: "Kaj bi radi?" "Za zavetišče pijancev nabiram podporo." . " "O, ravno prav ste prišli; pridite samo notri in vzemite takoj seboj mojega — moža!" Doktor ^ "Cp hočete ozdraveti, prijatelj dragi, morate vino, ženske in petje popolnoma opustiti." Bolnik: "Bravo, doktorček, beseda .Vaša mi je zapoved... začniva torej fs petjem." Gospa Jezička je šla izdoma. Od-J Jiajaje pravi soprogu: "Pazi mi na otroke, da se ne igrajo JOHN FUGINA •318 Ewing Ave, S*. Chicago, IB SLOVENSKA GOSTILNA. Dvorana ta veselice. Plee vsak« boto in nedelja Phone South Chicago M [ VWWWWVWVWVWVSJWWWi< Oscar J. Stephen Sob. MUM Bub« kld(. J O LI IT, ILLIXOIL JAVNI Geo, SALONER IN AGINT PAROBRODNIH DRUM i e*'priporoča rojekoi naklonjen oel Pošilja denar r staro domovine, H I tre točno in po dnevnem karan. . Prodaja fina vina, likerje in aoa ROJAKI DOBRODOŠLI! M0I M. tSth St ftc Chteave, flt Kap«je Ia predaja v mest« ia a* deleft Zavaruje hiŠ»mpch ti ogaj«. nevihti ali dragi pošto**. Zavaruje tod. življenj« »rati Mtgodaua m holeaoit«. Isdelaje vsakovrstna t netar atol suotb spadajoča pisanja. OMbri AMJRIŠKO SADJE. Za Amer. Slov. piše Ivan* Adamič. Uncle Isaac Stephenson je izboren človek. Dobrih svojstev ima sto in sto... bogve, kolikokrat je že stric Razun tega je tudi zvezni senator Wisconsin, 80 let star, zdrav in čil na duši in telesu in bogat je, jako bogat In petič je bil on isti, ki je poklonil v dar predsedniku Taftu zmagalko kravo "Paulino Wayne''. "Smešno je" — pravi uncle Isaac — "kako hitro se pri nas precedenčni slu čaji izdelujejo. Če eden kaj stori, je drugemu to že pravilo. Tak prece-denčen slučaj sem sam napravil. Taftu sem podaril kravo "Paulino" in zdaj se je takoj zopet nekdo našel, da je storil ravnoisto. Dal je predsedniku W'ilsonu tudi — kravo. In tako se bo tudi v bodoče vedno kak vol našel, ki bo podaril predsedniku kravo...' Ex-predsedniku Rooseveltu so nekoč pokazali sliko, ki naj bi predstavljala- njega v bitki. V bitki ua otoku Cuba je bil, na. konju'in z mečem roki, taka je bila slika. "Vam je kaj podobna?" ga vprašajo. "Hm, da, podobna mi je že, samo takrat nisem jahal in meča tudi nisem imel v rokah, sploh je pa slfka 'ali right'." Tako ne more, ne sme iti dalje Že skoro dva meseca je Woodrow Wilson predsednik n^še zemlje... in celo to vreme je nastalo in ostalo eno inisto stanje, ki smo ga v začetku o-pravičevali, domnevaje, da nove metle dobro pometajo. O kaki spremembi pa, kakor vse to izgleda, ni sledu in bati se moramo, da ostane zbilja tako. In to je ono, kar moramo zaprečiti, dokler je še čas. Pomislite samo: predsednik združenih držav se drži točno uradnih ur, vsako jutro sede točno ob devetih k svoji pisalni mizi (82: look out!) in kakor vsak vesten uradnik opravlja tudi on svojo službo in ne zanemari niti ene ure... to vendar ne gre! Mor da je taka marljivost — demokratična, morda, ne odgovarja pa nikakor tradicijam in dostojanstvu enega predsednika. To bi bilo še lepše! Doživeti bi mogli, da se primejo tudi vsf drugi mnogoštevilni vladini uradniki resno svojega dela in potemtakem, kje ostane "sport", kje zabava, ako imaš tak "job"? O sinekuri niti ne govorim! Dolžnosti predsednika združenih držav so obstajale do sedaj v tem, sprejemati uradolovce,'stiskati roke slučajnim posetnikom in zabavajočim se potnikom, spuščati se v interviewe s časniškimi poročevalci, igrati "golf" in dajati svečane zabave. Dalje: o-stajati pogosto in za dolgo kolikor mogoče daleč od Washingtona, potovati po naši zemlji — seveda ne v uradnem poslu in ne v reševanju nastalih perečih vprašanj. Ha, delati! Točno in redovito delati, kakor vsak navaden plačan vsluž-benec, kakor kak odgovoren poslovodja kakega velikega podjetja! — Br. br--smešno! To je zopet neka nova ideja, odkritje novih nazorov, katerih 28 Wil-sonovih prednikov v 124 letih svojega delovanja ni poznalo, ni razumelo. Bog nas varuj tega — če se to stanje vdomači! Nevarnost pa je, velika nevarnost, kajti slabi vzgledi spridijo najboljše šege. Taka navada utegne postati katastrofalna: odkod dobimo v bodoče kandidatov za predsedniško stolico, če bomo zahtevali od njih, da delajo, kakor vsak vesten uradnik? In še druge posledice utegne imeti predsednikova marljivost: fiodpred-sednika utegne hkrati spopasti lina o-na ideja, da mora delati tudi on po osem ur dnevno. In kaj naj dela podpredsednik? Pa še hujše pride šele: če bi tudi res kaj dela našel in s tem dokazal, da je njegov urad potreben, koristen? In potem, evo gospodov tajnikov,\ki so dosihdob morali le sedeti na svojih stoleh in važno in dostojanstveno gledati v »vet. Tudi njih je zapekla vest in ne bodo mirovali tako dolgo, dokler ne pričnejo tudi oni z osemurnim dnev nim delom služiti domovini. Nastop in način predsednikovega u-radovanja je dalekosežnega pomena in zmajal in pretresel bo različne krogo-ve dalečnaokoli. Da, tje do zveznih senatorjev in kongresnih poslancev u-tegne prodreti vest o novotarijah pred sednikovih. In ti — ljudski zastopniki, ki so dosedaj po posvetovalnih sobah sedeli, pili mrzel čaj, kadili line havane in si pripovedovali zanimive pravljice bodo delali, delali, kakor da t»i bili nameščeni v Morganovi pisarni, in zaslužiti si bodo morali mastne svoje plače. Misel je grozna. « Predsednik Wilson pa bo vsled svoje marljive, vestne in resne delavnosti za vse te revolucionarne mogočnosti odgovoren. In to tako dalje iti ne more, ne sme! Povest o kratki sreči, ki jo lahko doživi vsakdo. "Srček moji" "Kaj želiš, dragi moj mož?" '•'Tu .imaš ,$20j00, pojdi... v?,mesto in kupi si, kar hočeš!,". .. . "Hvala Ti, .dragi, zdaj. prav res ničesar ne, rabim," In mož je gledal -svojo žepo- smeh- .IMf«... .. • "Tega, kar potrebuješ,. tj,.tijdi. kupovati ni treb^, zato sem jaz tu;>za tvoje potrebe skrbim jaz. Nabavi si kaj, kar te bo veselilo, ne da bi ravno to imeti .morala.'' / Ona pa je zmajala z glavo in rekla: "Čemu? Razun tega pa tudi ne vem, kaj naj bi si zaželela. Če se že hočeš na vsak način znebiti tega denarja, si sam sebi kaj kupi; kupi si škatljo finih smodk... ali par svilnatih srajc... ali pa lepo naprsno iglo." "O ti otrok moj, kaj ti vse v glavo ne pade!" "In če vsega tega nočeš, pojdi k svojim prijateljem in napravi si prijeten večer: fin sortper, gledišče, kabaret..." "Ti si angel — zdaj pa rfesno zahtevam od tebe, da vzameš ta denar in ga potrošiš kakor se ti poljubi. Samo pojdi takoj, že kupovanje samo te bo veselilo." "Ne, ne, trikrat ne! Ne rabim ničesar in nočem ničesar. Sploh pa .tudi časa nimam iti ven. Kuharici moram pomagati..." "Ona bo tudi brez tebe dobro skuhala." "Razun tega moramo popoldne čistiti srebrno namizno orodje, sneti vmazane gardine." "Za to je še časa dovolj jutri." "Jutri, jutri! Ti lahko tako govoriš! Vf utri ^>eremo!" "Potem pa počakaj s tem do poju-teršnjem!" "Da, seveda, pojuteršnjem si moram garnizirati-letni kldbuk, ki bo izgledal kakor nov — boš videl.1 In popraviti si moram in predelati staro obleko, da ne izgleda1 tako nemoderno In celo kopico nogoyic moram krpati, šivati perilo — zdaj menda vidiš, da imam dela čez glavo!'* In takrat se je mož nasmehnil sre čen in blažen, da je našel'med ženami tako ženo, tak biser hišne gospodinje In potem se je zbudil. , Sanjalo se mu je, le sanjalo. Strupeni jeziki. Kaj ljudje pravijo? "Kajti bolj strupen kakor kačji pik je človeški jezik..." Če mlad in bogat človek mlado in bogato dekle vzame, pravijo navadno: "Bogat se le z bogatim druži"; če p; bogat revno dekle vzame, pravijo hu dobni ljudje: "Bogastvo te ne obvar-je pred neumnostjo," ali pa "zvita je, da ga je vjela v svoje mreže." Če reven in mlad človek revno in mlado dekle vzame, ne črhnejo besedice, ker ni vredno o tem govoriti; če pa bogato dekle zasnubi, občudujejo njegovo premetenost, previdnost in — srečo. Ako oženi star človek mlado dekle pravijo, da je šel na limanice, ako pa vzame žensko svoje starosti, je to sto ril seveda le radi tega, ker je potreboval postrežnico. Če vzame vdovec vdovo, nihče tega razumeti ne more, da se po toči nista spametovala; in če se ločena žena zopet omoži, šepeta tainoni: "aha, no ja, seveda... za kako dolgo?!" Če revno dekle revnega fanta vzame, se norčujejo iz nje, prav lahko bi se bila namreč "bolje" omožila; če pa bogatega vjame, ga je seveda le radi denarja vzela. Če starejša kaka ženska mlajšega moškega vzame, je to znak dušne slabosti, če si pa starejšega vzame, je to slučaj srčne slabosti. "Če je 'on' bogatejši od nje, tedaj se je prodala; če je pa "ona" bogatejša od njega, tedaj si ga je kupila. Kratko in malo pri vsakj poroki si brusijo ljudje svoje jezike, četudi jim prav nič mar ni, opravljajo in kritiku-jejo, četudi sta ženin in nevesta drug z drugim popolnoma zadovoljna. Hudobni jeziki vedno kaj najdejo in škodoželjni ljudje verjamejo vse — samo tega ne, da se dva iz ljubezni -vzameta. Nikakor pa ne verjamejo, če je razlika v premoženju, ali pa — starosti. Da, da, jezički, hudobni, strupeni jezički. In najbolj žalostno pri vsem tem pa je, da imajo ljudje po največkrat prav... samo vedeti tega ne smejo, ker potem bi brusili svoje jezike še huje... Nekaj vbadljajev. Ako ima žena smisla za humor, spoznamo v tem, kakšnega moža si je zbrala. Samosilniki smo v.sled svojih pravic, sužnji vsled svojih dolžnosti. Stare device vzdihujejo ob pogledu na razvaline... zavidajo jih, kajti ru-ine so, čim starejše, tim zanimivejše. Nekaj je, kar revež ima, kar si bogataš želi, skopuh troši in zapravljivec štedi in to je... "nič"! Dobre svete dajati, je ravno tako lahko kakor ne vbogati jih. Kdor v javnosti kako ulogo igra, mora biti dober igralec. Če o tvojem sosedu govorijo, počakaj, da nehajo in potem — molči!" Sreča je slepa in to je njena sreča, ker inače bi si morala oči izjokati sramu, ako bi viditi morala svoje izvoljence. Idealisti so (smo) le — samci. Kralj Ferdinand na bojnem polju. Za časa vojne je kralj Ferdinand imel svoj dom v posebnem železniškem vlaku, katerega je bilo lahko spoznati po rdečih svilenih zavesah. Spremljali so ga dvorni uradniki, spremstvo in nekaj gostov. Strogi dvorni ceremoniel je fyi]. precej ublažen. Hrana zelo priprosta. Kralj .ie jedel pri posebni mizi. odkoder je lahko videl na vse ..strani. Med jedjo je malo govoril, pa \mii ni bilo časa, ker so vedno prihajale depeše. Kljub obi-lim vojnim poslom se ie kralj kakor običajno zanimal za- tehnični obrat na železnicah. Znano ;je o njem, da je goreč železničar in da je nekoč celo vodil brzovlak med .Brusljem in Parizom. Ko so mimo dvornega vlaka drdrali vojni vlaki, ni nobenega zamudil, na vsakega je pazil ob oknu stoječ. Pravijo, da natančno pozna zgodovino vsakega bulgarskega vagona. Strojevodje so večinoma njegovi učenci. — Dasi je Ferdinand velik diplomat, je v osebnem občevanju odkrit. Nekemu svojemu gostu v dvornem vlaku je pripovedoval, koliko se je trudil za dobre' odnošaje s Carigradom in koliko poniževanj ga je o priliki njegovih obiskov v Carigradu doletelo; vsak obisk je bil zanj Kalvari-ja. Ko si je končno vendar pridobil nekoliko osebnega zaupanja Abdul Hamida — so prišli mladoturki. Med »tem se je vlak približal kirkiliški postaji; kralj je opomnil, da ga pač ni--hče ne more kriviti praznoverja, k^ijti na petek je vojno napovedal in 13. dne v mesecu potuje v Kirkilise! Praznoverje pa tudi nima mesta, kjer je narod, ki -vselej zmaga. Ko je dospela vest o sijajni zmagi pri Kirkilise, je sijala svetla mesečina; kralj je vzkliknil: "To ni solnce, to je' mesec pri Slavkovu!" — Marsikaj lepega je kralj slišal od ranjencev, ki jih je redno obiskoval. Ko je enega, ki je bil ranjen pred Čataldžo, vprašal, če kaj želi, mu je leta odvrnil: "Hvala, nič — saj sem jih pet ubil!" Neki prostovoljec, ki je od daleč prišel, da služi v bulgarski vojski in kateremu je turška krogla odnesla prste z roke, je na kraljeve sočutne besede odvrnil: "Da, Veličanstvo, moja roka je manjša, zato je pa Bulgarija večja!" dan usmrčenja Zrinskega in Franko-pana se bo odslej v Srbiji vsako leto slavil. — Za predsednika je bil izvoljen profesor Skerlič. Milan Marjanovič je nato predaval o Zrinisko-Frankopan-ski zaroti in tragediji, ki jo je imenoval hrvaško Kosovo. Občinstvo je izvajanjem predavatelja sledilo z napeto pozornostjo in burno pritrjevalo.— V imenu hrvaške mladine se je zahvalil pravnik Dimovič. — Nato so navzoči stoje zapeli hrvaško himno. — V nedeljo se vrši v belgrajski katedrali svečan parastos (zadušnica). Skoro vsi listi so prinesli historiat Zrinjskih in Frankopanov; "Pijemont", "Večer-nje Novosti", "Politika" so priobčile obsežne uvodne članke. "Odjek" prinaša posebno koračnico o edinstvu Srbov in Hrvatov. Odposlale so se'brzojavke hrvaškemu dijaštvu na Dunaju, v Zagrebu. Spljitu in Dubrovniku. Morajo posnemati druge. Ljudje nayadno žele na videz biti večji, bogatejši, nego so v resnici, češ, da morajo posnemati druge in ne smejo zaostajati za svojimi sosedi. Na svojo nesrečo pozabljajo, da bi pretehtali svojo telesno in duševno moč. Neprestani živčni napor, vedno vznemirjanje in ozlovoljanje, težke jedi in močne pijače morajo vplivati na njihovo zdravje, morajo okrajšati njihovo življenje, če niso zelo skrbni. Tiste imenujemo skrbne, ki ne zanemarijo najmanjšega nerazpoloženja ali obolenja. Tiste, ki takoj prično uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, da si okrepijo svoje oslabelo telo. Dober popitek zvečer in drugi zjutraj jim prežene iz telesa vso pusto tvarino in podeli nove moči prebavilom. To zdravilo je priporočljivo v boleznih želodca, jeter in droba. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Po topli kopeli nadrgnite telo s Triner^evirti lini-mentom in vsa okorelost mišic in sklepov brž izgine. — Adv. Proslava Zrinjskega in Frankopana v Belgradu. Ljubljanski "Slovenec" je priobči! sledečo izvirno brzojavko: Belgrad, 30. aprila. — Danes popoldne ob S. uri se je v vseučiliški dvorani na inicijativo dijaštva vršila slav-nost v spomin smrtnega dne hrvaških banov Zrinskega in Frankopana. To je bila prva taka prireditev v Srbiji. Občinstvo se je odzvalo v največjem številu; dvorana je bila nabito polna. Zlasti mnogo je bilo dam. Pozdrav je govoril pravnik Adzimovič, ki je poudaril potrebo, da Hrvati in Srbi skupaj slave in se spominjajo vseh svojih svetlih in temnih dni. Ta dan, PAPEŽ PIJ X. Ogromen napredek zrakoplovstva. Washington, D. C., 18. maja.—Vojni department je izvršil podrobno poizvedovanje o tem, kako je napredovalo zrakoplovstvo, odkar se je Or-ville Wright prvikrat vzdignil s svojim "dvokrilnikom težjim nego zrak" v Fort Meyeru, Va., leta 1908., in sicer so bile dotične zanimive sestave pravkar izdane v obliki knjige. Dasi se priznava Američanu zasluga, da je iznašel prvo drsalno letalo, ki služi res praktičnim svrharn, vendar se brez predsodka pripušča, da so vse izpopolnitve izvršili inostranci, zlasti Francozi. Leta 1909. se je dosegla dotedaj največja višina 1450 čevljev. Odtedaj je bil rekord povišan na 20,000 čevljev. Vodljivi balon je dosegel višino 10,000 čevljev. Iz tega je razvidno, da se aeroplani dvigajo višje. Hitrost na uro in trajanje posameznih, poletov sta se tudi zelo povečala. Leta 1909. se je dosegla hitrost 48 milj na uro in najdaljši polet je trajal 4 ure 17 minut. Današnji neprekoše-ni rekord znaša 108.9 milje na uro in ga je dosegel francoski zrakoplovec Vedrines. Neki drugi Francoz se je s svojim dvokrilnikom vzdržal v zraku 13 ur 17 minut. Godba za plese in vse druge zabave, zmožna grati slovenske in drugona-rodne komade, najnovejše. Z orkestrom ali plehovo godbo po unijski ceni. Tudi iščem slovenskih godcev. Telefon 703 N. W„ 1521 Chic. Josip Stukel, 209 Indiana St.. Joliet. 111. Chi. Phone: Office 658, Res. 141. Office hours: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 p. m. Dr.S.Gasparovich Slovenski Zobozdravnik. Joliet National Bank Bldg. 4th Floor. Room 405. JOLIET, ILLINOIS. Louis Wise "MEET ME FACE TO FACE" gostilničar iOO Jackson St., Joliet, II Prijateljem in znancem naznanjam la sem kupil Mauserjev salun, kjer m' ahko najdete vsak čas in se okrepčati V zalogi imam najboljša vina in druf- pijače. * N. W. Phon« »0». MIHAEL K0CHEVAR slovenski gostilničar C jr. Ohio in Stat« Sts. JoMet. ti POZOR, ROJAKINJE ! Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnia J. & A. Pasdertz se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše. meso Vse po najnižji ceni. Pridite torej ir poskusite naše meso. Nizke cene in dobra postrežba j» naše geslo.' Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Streets. Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113 GEO. MIKAN MODEKNA GOSTILNA Pri meni je največ zabare it in najboljša postrežba. LUNČ VES DAN — BADAVA. Chicago tel. 2952. N. W. tel. 1251. 210 Ruby St. J OLIET, ILi Točimo iz-vrstno pivo, katero "T ^ luje slavnoznana Joliet Citiieni ing Company. Jta 3! John Grahel .■.Gostilničar^ Točim redno svež« pnro, fis* ^ foraijtke vino, dobre žganj« ** aajkoljSe smodk«. Prodajam tudi trii in mehki TELEFON «1« 1012 N. Broadway . JOLl** ^ _—^ Prepričani smo« da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog i Radi imamo na skrbi male vsote, najsibo za ulogeiaMf' za čekovni ali trgovski promet. Plačamo 3% obresti na vloga!-First National Batik Cor. Chicago and Tan Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00. SLAVNOZNANI SLOVENSKI PO proti žeji - najbolje sredstvo Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo dru^ sladkih pijač za krepčilo. | belo i^nro To so naši domači čisti pridelki, koJe izdeluje domača tvrdka. ff Joliet Slovenk Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet* "Pi RA Sla I dve višč Etni nes "Br ki Naj "Pi( gos Pon spo člo\ bok T je h nih. bilo E je j y bivš v ji N Pret an g; kar v Ai Nae ^ Si obU] .L šk0( mili n0$l Posl teri pinc in n tov; Fre Po nesi Telefoni Chi. 2275 N. W. 480, ob nedeljah N. M* Slovanska banka v. Peterburgu. Iz Peterburga poročajo listom: Pravila Slovanske banke, ki >o je ustanovila Družba slovanske vzajemnosti, so bila potrjena. Glavni sedež banki bo v Peterburgu. Filialke se bodo otvo-rile: v Moskvi', Varšavi, Odesi, Pragi, Sofiji, Belgradu, Cetinju, Solunu, Varni itd. BUnka' ima'utrditi finančne in trgovske odilOšanje Rusije k balkanskim državam in zapadnim Slovanom, imai biti sodišče slovanskega obrtnega in trgovinskega življenja ter pre-vzeti vlogo flosred6'val<5a med'slovanskimi trgi in narodnim kapitalom. Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijačo. Sveti Oče, podeljujoč papeški blagoslov na prestolu v Vatikanu. Ofca telefona 405. Brewing Company S. Bluff St., Joliet.1,1