2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 23. februarja 2012  Leto XXII, št. 8 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 23. februarja 2012 Porabje, 23. februarja 2012 VEUKI JUBILEJ ČESTITLIVOGA PRIJATELA PORABSKI SLOVENCOV STR. 3 SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK V BUDIMPEŠTI STR. 4 Zimo so vkrajgonili stari ino mladi Na konci prejšnjoga kedna so vsepovsedik po Sloveniji meli fašenske povorke, karnevale in maškarade. Nej je bilau tau ovak v Porabji tö nej. Naj bi zima čim prva odišla pa prišla sprtolejt, so se v maškare naravnali mladi ino stari. Mladi so se srečali v soboto, 18. februara, v Andovcaj v Hiši rokodelstva, gde je Sekcija mladih Porabcov vküper s Klubom prekmurskih študentov pripravila veseli fašenek. Na program je prišlo kauli 30 študentov pa dijakov iz Prek-murja pa Porabja, stere je pozdravila predsednica porabske sekcije Martina Zakoč. Najprva je pozdravila nauvo predsednico Kluba prekmurskih študentov Sanjo Kropec pa njeno predhodnico Mihaelo Kalamar, potistim je tak dale gunčala: »Gnauk svejta so v Porabji tö oznanjale fašenski čas fašenske maske. Največkrat sta bila tau Fašenek pa Lenka. Sprvajo njija je fudaš. Pri ižaj so plesali z domanjimi, med tejm so visko skakali, naj bi zrasla kusta repa, dugi len. Ta šega se je v tej formi že skurok pozabila, dapa za ohranjanje te navade se trüdijo lidgé pa organizacije v Porabji. Na letošnjom prvom djilejši smo se mi tö odlaučili za fašensko zabavo, da bi v takšoj formi tö probali obraniti našo materno rejč pa narodnostno identiteto. Trno smo veseli, ka ste vsi nas baugali pa prišli oblečeni v maškare.« Mladi so meli vsefelé maškare, bile so ciganjice, črnka, Rdeča kapica, baugina margetica, metül, apatica, angeu, lagva dejkla, policaj, gasilec, püš-pek, traktorist... Žirija je vöodebrala tri najbaukše; prvo mesto je dobila maškara porabski ded, steri nesé svojo babo, drugi je grato püšpek s svojo špajzno biblijo, tretja pa črnka. Po večerji so se mladi vküper zabavali do edne vöre vnoči na muziko, za stero je skrbo DJ Emilio (Emil Eržen). Na drugi den so starejši pokazali, kak trbej z djufkanjom, muzikov pa veseljom postrašiti zimau, pozvati sprtolejt. Členi društva porabski slovenski upokojencov s svojimi padaši iz Murske Sobote, Püconec pa Šalovec so po cejlom Varaši veselo maširali, plesali, spejvali. Ovak je v nedelo popodneva Varaš takšen kak kakšen mrtev kraj, samo tü pa tam srečaš koga. Na fašensko nedelo so lidgé po pločnikaj (járda) pa pred gostilnami čakali veselo povorko v srcaj mladih penzionistov. Kauli 40 maškarašov sta na fudaj pa bobeni sprvajala Stanko pa Branko z Goričkoga. Škoda, ka med starejšimi maškarami tö nej bilau nej enoga Fašenka s štükom na glavej pa nej edne Lenke. Mladi bi se od starejši nej samo korajžnost mogli navčiti, liki tau tö, kakšni so bili prvin pravi porabski fašenki. M. Sukič Mladi Porabci in Prekmurci so se srečali v Andovcaj v Hiši rokodelstva Pri starejši nigdar ne sfali korajže. Porabski penzionisti so razveselili Varašance na fašensko nedelo Petanjci: Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija Potač Pismo iz Sobote NOVOIMENOVANI PROGRAMSKI SVET O LETOŠNJIH PROJEKTIH Človek si je v cejlom tom časi, ka po Zemlej ojdi, vsefele vözbrodo. Edni pravijo, ka je potač (kolau) tisto najvejkše, ka je človeki na pamet prišlo. Gda si je potač vözbrodo, se njemi je žitek vcejlak vöminiu. S potačom je človek samo eške naprej šou. Pa je nej čüdo, ka se je začnolo gučati o potači zgodovine, o potači historije. Istina je tau tö, ka se je té potač včasi dola stavo. Bilau je takšo tö, ka se je začno nazaj vrteti. Nazaj se je začno obračati, gda je prišlo do kakše velke baje. Nazaj je šou té naš potač, gda se je na svejti kaj takšnoga godilo, ka je lidi doj držalo. Velko vüpanje smo meli, ka de se naš potač bole brž süko po tejm, gda so indašnji sistemi preminauli. Po tejm, gda je na velke dveri prišla demokracija pa vse drugo, smo velko vüpanje meli, kak de té potač zdaj rejsan leto kak namazani. Ka de leto po tejm, gda je bole škripo pa se paklau po poštiji človekovoga žitka. Vsefele olaj pa mast smo lejvali nanga, samo aj znauva ne škripa, aj znauva ne začne pomalej tadale titi, samo aj se dola ne stavi. Depa, depa, depa, kakoli smo skrb na tau meli, potač je dun začno nika šajtrati, škripati, vcejlak ovak titi, kak smo škeli pa kak smo si želeli. Ka mo zdaj delali? smo se spitavali. Kak aj té naš potač ženemo tadale? nas je mantralo. Pa sto ga doj stavla? se nam je motalo po glavej. Potač je začno nazaj sükati. Vse bole, vse bole brž, je šau nazaj. Ta nazaj, od kejc smo ga kuman, kuman vöspravili. Ta nazaj, v tiste čase, v steri se najde eden človek, ka si brodi, kak je najbole čeden na toum svejti. Ka se najde človek, ka si brodi, ka brezi njega vse premine. Ka se najde človek, steri sebe vidi kak kakšnoga odrešenika, kak mesijo. Ja, v Sloveniji se nam zdaj tau godi, potač pa, ka bi mogo samo naprej titi, de nazaj v kmične čase. De v tiste kmične čase, od steri si neškemo broditi, ka so trno lagvi pa ji je naš potač že davnik podvozo. Depa, kak vövidi, je nej biu zavole žmeten, ka bi takšno mišlenje do kraja doj podvozo. Tak se zdaj više nas gora postavla kontrola našoga žitka. Više nas raste glava Velkoga brata pa samo un pa niške drugi ne smej prajti, ka je dobro gé pa ka nej. Kak najprva nam je vkraj vzeu ministrstvo za kulturo. Kulturi je glavau vkraj vseko, ka prklejto dobro vej, ka je kultura tista, ka lidam glavau gor drži. Kultura je tista, od stere takši človek nebesko velki stra ma. Brezi kulture pa z lidami, ka majo doj prignjene glave, de té človek leko delo, ka de si želo. Pa tau smo daubili na té naš preminauči svetek kulture. Aj živi demokracija! Aj živi vse bole srmaška slovenska glava! Miki V prostorih raziskovalne enote Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Vrtu spominov in tovarištva na Petanjcih so se na prvi seji pogovarjali o letošnjih projektih novoimenovanega prog-ramskega sveta Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije. Program so minuli teden potrdili na zboru ustanoviteljev fundacije. Prvemu predsedniku prog-ramskega sveta in še zmeraj enemu najaktivnejših članov, akademiku dr. Antonu Vratuši, so nazdravili ob visokem jubileju, 97. letnici življenja (rojen 21. februarja 1915). Nova predsednica programskega sveta, po dr. Antonu Vratuši in dr. Etelki Korpič Horvat, je dr. Slavica Tovšak, njen namestnik mag. Franc Kuzmič, sekretarska dela opravlja Jože Vugrinec. Za uspešnejše delo so izbrali tudi sekretariat, v katerem sta, ob predsednici, namestniku in sekretarju, še Stanka Dešnik in Mateja Žižek. V programskem svetu je nekaj novih članov, denimo znani novinar dr. Uroš Lipušček, Mateja Žižek, ki je na oddelku za zgodovino mariborske Filofske fakultete diplomirala iz korespondence dr. Avusta Pavla, skupaj jih je 18. Po tem ko je namestnik predsednika uprave UŠF Marjan Šiftar ocenil delo programskega sveta v lanskem letu, so razpravljali o programu za leto 2012. Tako bo še naprej posebna skrb namenjena Vrtu spominov in tovarištva, kjer bo potrebno podreti 8 dreves, zasaditi nove drevnine, urediti okolico skulpture Prekmurski totem avtorja akademskega slikarja Štefana Hauka. Dela v Vrtu so zaupana priznanim strokovnjakom, med katerimi je tudi dr. Tatjana Simonič z rakičanske biotehniške srednje šole. Prizadevali si bodo tako za urejenost vrta, njegovo prepoz-navnost in za povečan obisk. Pri saditvi novih, posebnih dreves, bodo sodelovali z veleposlaništvi, tako z Nizozemske in tamkajšnjo ustanovo Ane Frank, Velike Britanije pa tudi drugimi. Za obnovo Vrta je Ustanova dobila 16 tisoč � iz evropskih skladov, ni pa še dokončno potrjeno, ali bo za obiskovalce na voljo stalni vodič. Za zdaj so izgledi dobri. Znano je že tudi, da bo majska prireditev Jambori spominov in dobrega sosedstva skupaj s Fundacijo pota miru iz Kobarida in s Slovenci v Italiji. Pomoč je zagotovil dolgoletni župan Nove Gorice, zdaj poslanec Mirko Brulc. Prireditev, ki bo 4. maja, je z leti postala privlačna in zelo dobro obiskana. Med osrednjimi govorniki so bili ugledni kulturniki in politiki: predsednik države dr. Danilo Türk, akademika Ciril Zlobec in pred nedavnim umrli pesnik Tone Pavček. Prav verz slednjega, posvečen Vrtu, naj bi dobil mesto na posebni plošči. Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija se je doslej uveljavila tudi z organizacijo mednarodnih znanstvenih srečanj, z izdajanjem zbornikov z referati in razpravami s teh simpozijev in z izdajanjem samostojnih publikacij. Vsebina le-teh presega lokalne in regionalne meje in sodi v slovenski kot tudi mednarodni prostor. Zgolj kot primer: V zborniku Dr. Vanek Šiftar – slovenski romolog, so zbrani teksti, ki bodo vzpodbudili raziskovalce s tega področja, da se s prob-lematiko Romov ukvarjajo še naprej. Nič manj važna nista prvi Šiftarjev zbornik Pravo-narod-kultura (2001) in drugi, Bosa pojdiva, dekle, obsorej (2010). Fundacija je izdala tudi druge zbornike ali sodelovala pri organizaciji simpozijev, kot je bilo znanstveno srečanje Panonski prostor in ljudje ob dveh tromejah ali publikacije, recimo vodnik po znamenitostih občin z območja Krajinskega parka, Goričko – na zelenem otoku presahlega morja, in tudi zloženke, recimo o Vrtu spominov in tovarištva. Tudi letos bo Ustanova nadaljevala z založniško dejavnostjo. Med obsežnejšim bo v sodelovanju s Slovensko akademijo znanosti in umetnosti, Inštitutom za narodnostna vprašanja in Kulturnim društvom člen 7, v zbirki Živeti z mejo doktorska disertacija Andreje Haberl Zemljič, ki se je ukvarjala s štajerskimi Slovenci. Predviden je natis zbornika Vanekovi etnološ-ki večeri, začele so se priprave na zbornik o pravnem opusu Vaneka Šiftarja, kjer je nosilec prof. dr. Ciril Ribičič. Fundacija je povezana s prvo slovensko izdajo Prekmurske slovnice dr. Avgusta Pavla, napisane v madžarščini. Kar se tiče raziskovalnega dela, bo dr. Anton Vratuša skupaj z Znanstvenoraziskovalnim centrom proučeval Terezijanske urbarje, skupina članov programskega sveta bo pripravila scenarij za dokumentarni film o Vrtu spominov in o akademiku Antonu Vratuši, kjer bo sodeloval tudi Uroš Lipušček, ki pozna dokumentarne posnetke, ki jih hrani TV Slovenija. Programski svet bo pri uresničevanju svojega programa sodeloval tudi s Porabskimi Slovenci in Slovenci na avstrijskem Štajerskem ter z drugimi ustanovami v Sloveniji, med katerimi imajo pomembno mesto šole in univerze, nasploh mladina. ERNEST RUŽIČ Dosedanji in novi člani programskega sveta, ki ga vodi dr. Slavica Tovšak Veuki jubilej čestitlivoga prijatela Porabski Slovencov 12. februara se je lejpa bejla cerkev v prekmurskoj Bogojini, plane za štero je napravo erični slovenski arhitekt Jože Plečnik, tak napunila z lidami, ka so ništerni mogli stati tö. Svetili so veuki den, vej pa so mariborski naslovni püšpek dr. Jožef Smej dopunili 90 lejt. Pri svetešnjoj meši so se zbrali vörnicke z vesi pa vsi tisti, šteri čestijo delo pa žitek püšpeka Smeja. Jožef Smej so se narodili 15. februara 1922 v Bogojini, štera vesnica je nej daleč od Murske Sobote. Oča Jožef pa mati Ana sta ji gorranila vu vöri do Bogá. Osnovno šaulo so končali v Bogojini, zad-nja štiri lejta gimnazije pa tak, ka so se vsikši den pelali v Soboto s piciklinom. Že tistoga ipa so Jožef Smej pisali pesmi pa prozo za dijačke novine. Po gimnaziji so se nutspisali na Univerzo v Ljubljani, steli so padar biti. Leta 1940 pa so se odlaučili, ka do Bogá slüžili pa so se prejkspisali na Visiko bogoslovno šaulo v Maribori. Prišla je bojna, svoje včenjé so leko dale pelali v Somboteli. (Gospaud püšpek eške gnes sploj lepau gučijo vogrski). V dühovnika so ji posvetili v Somboteli leta 1944, slüžili pa so že v svojoj rojstnoj (sploj lüb-lenoj) Slovenskoj krajini, v Dobrovniki, Turnišči pa Murski Soboti. Leta 1969 so ji imenüvali za stolnoga pa kisnej generalnoga vikarja v Maribori, leta 1983 pa so ji papa Janoš Pavel II. v istoj püšpekiji posvetili za pomožnoga püšpeka. Zvün püšpekovoga dela so se gospaud Smej vsikdar dosta spravlali z gezikom, kulturnov pa literarnov zgodovinov Prekmurja. Napisali so več knig (romanov) od erični prekmurski dühovnikov, dosta eške gnesneden dojobračajo z latinskoga, francuskoga, nemškoga pa vogrskoga gezika. Sploj radi zbérajo pa pišejo kronograme, tau so takšni stavki (mondatok), od štere litere rimske numere vödajo, ki eden datum znamenüjejo. Takše se največ piše v latinskom, depa v drügi gezikaj ranč tak. Najlübša rejč pa je gospaudi Smeji do gnes austo prekmurski/porabski guč. Jožef Smej se v rojstno krajino tö večkrat radi povrnéjo. Na začetki svetešnje meše za njigvi jubilej so na oltar položili krstne knige bogojanske fare, v šteraj piše, ka so gos-pauda Smeja krstili že en den po narodjenji. Na oltar pa so djali eške krstilnico (keresztelőüst), vu šteroj so jubilanta krstili. Sveto mešo so darüvali murskosoboški püšpek dr. Peter Štumpf, šteri so več lejt v Maribori vküper preživeli z gospaudom Smejom. V svojoj predgi so povödali, kak v Bogojini, na grajnci med ravenskimi paulami pa goričkimi bregami lüstvo že več stau lejt goji pravo krš-čanjsko vöro. Baug si pa sam poskrbi za slüžabnike, šteri bi lidi včili na istine vöre. Tak je Baug leta 1922 pauzvo v žitek dejte, štero se je narodilo z ednim cilom, ka grata dühovnik pa püšpek. Vsikšo dejte má poslanstvo (küldetés), ovak bi se nej narodilo. Škonicke pa plebanoši pa pomagajo, ka vsikši najde svojo poslanstvo. »Mladi, inteligentni pojep je za sebov njau vse in primlo Kristušov križ. Zakoj je svojoga srcá nej podaro dekli, ka bi si stvauro držino, zozido lejpi ram pa napravo kariero? Na Kalvariji nega komaut-nosti ali slave. Z oltara pa se že 2000 lejt čüje kričanje: ’Žeden sem, žeden tvoje lübezni. Opri mi svojo srcé, dau mo ti živo vodau.’« Gospaud püšpek Smej pa davajo že 67 lejt lübezen Bogá dale svojim vörnikom, so povödali gospaud Štumpf pa cüjdali: »Ka me je najbole pretrausilo pri püšpeki Jožefi? Prejk so vzeli Jezušovo lübezen do prausni pa srmački lidi. S posvečanov rokauv pa z blagoslovlenimi rečami so pomagali vörnikom v žmetni cajtaj, vküper so čütili ž njimi.« V svojoj predgi so püšpek Štumpf eške povödali: »Püš-pek Jožef niso prišli za padara v špitale, nej za čednjaka na akademije. V Boži špitalaj vračijo naše düše, naše betežne düše, ka gratajo nauvi dom za Sveti Düh.« Püšpek Smej pa so ostali vörni Božomi poz-vanji, kak koli je tau včási žmetno bilau. Po predgi so domanji, bogojanski vörnicke položili na oltar stare (arhivske) fotografije rojstne iže gospauda Smeja pa glavne poštije vu vesi, po šteroj so püšpek v cerkev, v šaulo pa v svejt ojdli v mladi lejtaj. Domanji mlajši pa so s sebov prinesli 90 svejč za 90 lejt püšpeka Smeja, pa vküper molili za njega. Prauti konci meše so gospaud jubilant eške več darov dobili pa povödali: »Oprvin sem nej sto, ka me svetite. Kisnej sem se ovak odlaučo, s trej razlogov: ka mi je Baug podaro žitek pa me pauzvo, ka ga slüžim. Drügič: zavolo dara prerojenja, ka sem se preraudo s krstom. Tretjič: ka vidim pri meši dosta mladi lidi.« Bratranec gospauda Smeja, gospaud dühovnik Ivan Pucko, so se edno leto prva narodili kak püšpek. Zavolo toga sta badva vküper küšnila kufarno krstilnico, vu šteroj so inda njija krstili. Meša je sploj lejpa bila, cerkveni zbor je čüdovitno spejvo. Eške Očanaš so spejvali. Gospaud püšpek Jožef Smej so bili vsikdar pa eške so veuki padaš Slovencov na Madžarskom. Na tau kaže tau tö, ka so pri svetešnjom obödi po meši najoprvin Porabske Slovence pozdravili. (Samo edna prilika iz zgodovine: 2005. leta so junija blagoslovili spomenik panonski knezov Pribine pa Koclja v Zalavári, v Števanovci pa so posvetili spominsko tablo župnikov v vesi.) Gospaud Peter Štumpf so na prijatelskom srečanji eške povödali: »Jožef Smej so najstarejši med slovenskimi püšpeki, vejmo pa iz Svetoga pisma, ka so leko patriarki gučali z Baugom iz oči v oči. Naš jubilant modrino ne dobiva samo iz knig, liki iz srca do srca, od Bože milosti. Gospaud Jožef Smej so slejdnji v redej veuki Prekmurcov, nazaj do Mikloša Küzmiča. Mamo dosta kulturnikov v našoj Slovenskoj krajini, nej so pa v tom redej. Dosta so napravili za kulturo, depa niso narodni büditeli. Vüpam, ka pridejo cajti, ka do dali pravo vrejdnost deli gospauda Smeja.« Jubilanti pa so soboški püšpek eške povödali: »Dragi gospaud Jožef, naš oča, vsikdar dobrodošli med nami. Murskosoboški püšpek vsikdar ostaja Vaš sin. Vaš dühovni sin, šteri je hvaležen za vse, ka ste ma dali.« Gospaudi püšpeki so tistoga dneva vsi gratulejrali. Čakata ji eške dva veukiva jubileja: kleti do 30 lejt püš-pek, leta 2014 pa do že 70 lejt dühovnik. Gospaudi Jožefi Smeji želejmo v imeni bralcov novin Porabje eške dosta zdravi, düševno bogati lejt v Božoj lübezni. -dm- Msgr. dr. Jožef Smej so dopunili 90 lejt Ivan Pucko, dr. Peter Štumpf in dr. Jožef Smej (s prave) pri oltari z dari Slovenski kulturni praznik v Budimpešti OD SLOVENIJE… Slovensko društvo v Budimpešti vsakšo leto tradicionalno sveti den slovenske kulture. Ta je 8. februarja, gda je mrau najvekši slovenski pesnik dr. France Prešeren. Zato pravimo tüdi »Prešernov den«. France Prešeren se je narodijo na Gorenjskom v vesi Vrba kak osmo dejte v familiji. Mi, člani Slovenskoga drüštva v Budimpešti, smo bili v njegvi rojstni iži, tam je muzej, bili smo v cerkvi sv. Marka tö. Bili smo v Kranju v Prešernovom gaji že pred leti in smo se tam srečali z našimi prijatelji, z Mopz MAJ iz Kranja. Den slovenske kulture smo meli v soboto, 11. februara. Bijo je mraz, a donok so naši lidjé lepau vküpprišli. Začnili smo s slovensko himno. Slovenska himna je osma kitica iz Prešernove pesmi »Zdravljica«. Po osamosvojitvi Slovenije so jo izbrali za himno. To pesem je France Prešeren napisao leta 1844 in je bila vödana v knjigaj »Poezije« leta 1846. V njej nazdravi znancem, prijateljem in pozdravi vse narode. Med gosti smo leko pozdravili sodelavce slovenskega veleposlaništva. Naše praznovanje so počaštili veleposlanica R Slovenije v Budimpešti Darja Bavdaž Kuret s sporogom Milošem Kuretom, pooblaščena ministrica Dubravka Šekoranja pa konzul in odgovoren za kulturo Matej Andolšek. Počaščeni smo bili, da so prišli. Med gosti smo šče pozdravili profesora dr. Štefana Lukača, direktorja Inštituta za slavistiko in baltsko filologijo na Univerzi Loranda Eötvösa. Program smo začnili z recitacijo Prešernove pesmi »Pod oknom«. Recitirala sta jo Ester Šodor v slovenskom in Aron Šodor v vogrskom geziki. Potejn je bijo slavnostni guč, steroga je emo profesor Lukač. Navzoči smo bili prisotni na dvojezični »vöri«, saj je gučo dvojezično, slovenski in vogrski. V uvodi je spregovoriu o bogastvi življenjskoga dela Franceta Prešerna, poudariu je njegovo pomembno vlogo v slovenski književnosti. Spregovoriu je o sodobniku Sándorju Petőfiju. Navzočim je notpokazo po dve pesmi z isto tematiko, Prešernovo Slovo od mladosti in Petőfijevo Itt benn vagyok a férfikor nyarában ter pesem Železna cesta in Vasúton. Govor je bijo nekaj posebnega. Takega smo šče nej meli. Publika je dobro razumejla misli pesmi. Praznovanje smo nadaljevali z nastopom Ljudskih pevcev Slovenskega drüštva v Budimpešti Naši pevci so spejvali pet pesmi: Mi Slovenci, Micika v püngradi rožce bere, Rozinka.., potejn pa Gnes je ena lüšna nauč in šče eno čisto nauvo pesem so spejvali, Slovenija, od kod lepote tvoje... To pesem smo prven čüli v Subotici /Szabadka/ spejvalo jo je Slovensko društvo iz Novega Sada /Újvidék/. Tam je bilo to veličastno. No, naši so jo tö lepo spejvali. Vsi smo jim čestitali! Na konci se je predsednica Irena Pavlič zahvalila gostom, da so prišli, profesori Štefani Lukači za lejpi govor in za nastop mladim pa pevcom. Povedala je ešče, če je den slovenske kulture, slovenske besede, potejm je den porabske slovenske rejči tö. To nas pa opomni /figyelmeztet/ na to, da moramo ohraniti naše porabske vrednote: našo porabsko narečje, pesmi, šege, ka vse pomagajo nam pri tejm, naj ohranimo svojo identiteto, svojo slovenstvo. To je naša dolžnost do svojega naroda. Zato bo lejpo, če na prijateljskom večeri sto zna, vsi gučimo slovenski. Končala je z lejpimi Prešernovimi verzi: »Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je, sinov sloveče matere!« Slovensko društvo Avgust Pavel je nam iz Sombotela poslalo CD. To je CD sombotelskih »Spominčic«. Vsakša držina je dobila enega. Najlepše se zavalimo. Dr. Marija Bajzek Lukač pa nam je prinesla za knjižnico Slovar Gorejnjoga Senika. Njej tö lejpa vala. Na prijateljskom večeri smo pa nazdravili s slovenskim in vogrskim vinom in praznovali do kesne noči. Irena Pavlič Novakova se je zahvalila Žekšu Nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Ljudmila Novak se je ob primopredaji poslov svojemu predhodniku Boštjanu Žekšu zahvalila za opravljeno delo in napovedala, da bo nadaljevala dobro prakso ter poskušala odpraviti obstoječe probleme. Kot je napovedala, se bo v prihodnosti sestala s predstavniki slovenskih manjšin v Avstriji, Italiji, na Madžarskem in Hrvaškem. Zavzela se je za krepitev sodelovanja z drugimi ministrstvi, predvsem za izobraževanje, kulturo, znanost in šport, za gospodarstvo in za zunanje zadeve, s katerimi bi skupaj reševali probleme, da bi delo v prihodnosti teklo še bolje. Edina ženska v novi vladi Janeza Janše je napovedala nadaljnjo podporo slovenskim medijem v zamejstvu in po svetu, treba pa bo posodobiti elektronske medije, je menila. Podpirala bo tudi tiste organizacije v Sloveniji, ki delajo za Slovence v zamejstvu in po svetu. Korupcija v Sloveniji se je povečala Slovenci imajo od vseh državljanov EU najbolj negativno mnenje glede koruptivnosti nacionalnih politikov, saj jih 83 odstotkov meni, da je korupcija med nacionalnimi politiki razširjena, medtem ko v povprečju za svoje politike tako misli 57 odstotkov Evropejcev, kaže javnomnenjska raziskava Eurobarometra, objavljena pred dnevi v Bruslju. Tri četrtine Evropejcev sicer meni, da je korupcija resen problem v njihovi državi. Tako meni kar 95 odstotkov Slovencev. Bolj negativni so le še Grki, Portugalci, Ciprčani, Madžari in Romuni, kjer tako misli od 98 do 96 odstotkov vprašanih. Raziskava Eurobarometra sicer kaže, da Evropejci menijo, da se je korupcija v njihovih državah v zadnjih treh letih povečala. Na čelu so spet Slovenci. Da se je korupcija v zadnjih treh letih v Sloveniji povečala, jih meni 74 odstotkov. Povprečje v EU pa je 47 odstotkov, najmanj jih tako misli v Luksemburgu, le dobra petina. Raziskava Eurobarometra je potekala septembra 2011 v 27 državah članicah EU. V Sloveniji je bila opravljena na vzorcu 1024 pogovorov. Mladi člani društva z veleposlanico Darjo Bavdaž Kuret Ljudski pevci društva z gosti in organizatorji Poblika na proslavi, v prvi vrsti častni gostje. Prvi s prave slavnostni govornik dr. Štefan Lukač Pripravlali smo se na občni zbor Fašensko veseldje na Verici … DO MADŽARSKE Malo gledališče Duo Fodor je letos oprvin bijo pozvani špilat na Verico, gda sta domanja samouprava vküper s Slovensko narodnostno samoupravov 11. februara fašenek držala. Pred fašenskim balom so želeli meti menši kulturni program, steroga vekši tau je pripravila števanovska šaula. Mlajši so vesele naute popejvali, plesali moderne plese, špilali kratke igre, se šalili…. Dobro ji je bilau videti, s kakšno dobro volauv kažajo nota svoje programe, stere sta pripravili dvej leranci Eva Kukor pa Andrea Bánffi. Hvalo pa pohvalo so vrejdni bili vsi vküper! Na srečo je v tistom velkom mrazi domanji šofer Tomi Dončec obrano od mraza pa srečno pripelo na plac najvekše kromče, bio djaboke pa drügo zelenjavo nauroga pavra, stero je odavo Duo Fodor. Na začetki se je tak vidlo, ka je malo domanjoga lüstva, najbola zavolo ostroga mraza, depa sledkar so zatok že zavolé bili. Na bal so pa eške prišli sausedni Čepinčani, tak ka je té že dobre volé nej falilo, fejs dobro so se prej meli, dosta so plesali, najbole se njim je vido v naučnom programi plesni klub ENJOY s svojimi modernimi plesi. Klara Fodor Kejp: Tamaš Dončec Predsedstvo Slovenske zveze je letos 14. februara bilau vküper pozvano na prvo sejo, prvi djilejš. Za najvekšo delo je melo, ka se pripravi vse tisto, ka de potrejbno dati na znanje, ka de trbelo taprajti, nota pokazati na občnom zbori, na steroga so pozvani vsi lidgé, steri so člani Slovenske zveze. Predsedstvo se je končno odlaučilo, tau je njagva pravica, ka de té veltji djilejš v petek, 24. februara, od 16.30 vöre v konferenčni dvorani Slovenskoga dauma v Varaši. Té datum smo meli v Plani Slovenske zveze za leto 2012 že od novembra mau, gda smo meli slejdjen djilejš. Svoj program smo na znanje dali že na večfele formo, več organizacijam, šolam, inštitucijam pa v novinaj Porabje. Škoda, ka se ne vejo programi drügi organizacij, inštitucij tü, gvüšno bi se té bola leko prilagodili eden drügomi pa bi se menjakrat leko djalo kaj vkriž tü. No, če nej, nej, ka si moremo! Člani predsedstva smo se zgončali, vküp postavili teme, dnevni red na djilejš. Tau tü, od koj vse de goučo predsednik Zveze pri letnom deli 2011. Računovodkinja je vküp postavila, kak je gazdüvala Zveza lani pa ka planira za tau leto. Kak smo leko zvedli od predsednika Zveze Jožeta Hirnöka, je zagnauk gvüšno samo tau, ka osemdeset procentov, malo več kak trifrtala tau pejnaz, dobimo od Slovenije s tistoga, ka so nam namejnili. Za drügo je pitanje, ranč zavolo toga de nam trbelo vözboditi pa vküp-otstaviti B variacio gazdüvanje za leto 2012 tü, ka buma vsakšoga lagvo dosegne, tak nas delavce kak vsakšo delo Zveze. Na djilejši smo v rokau dobili bilanco/mérleg tü, za stero smo že telkokrat prajli, ka tau samo tistim leko povej kaj čedno, steri so tašne šolé zgotovili, depa vseeno, red je red. Zgončali smo se, kak mo tanačivali občnomi zbori vömeniti, sprmeniti v statuti/alapszabályi tisto, ka nam je tožilstvo/ügyészség v Krmedini naprej napisalo. Zadnjo pismo tožilca smo tü znauvič gora pršteli, ranč tak vej na občnom zbori tü. V raznom smo tü najšli takšen sklep/határozat tak pri predsedstvi kak občnom zbori, steroga mo predlagali prejk naprajti. Letni program Zveze je pá prejk bijo poglednjen, za njim stogimo s tejm, ka mamo pravico sprmenijti, če je potrejbno. Na začetki djilejša je za prvi dnevni red mejla Andreja Kovač, predsednica Razvojne agencije Slovenska krajina. Prosila je za agencijo, aj njim Zveza prvoli sprmenijti statut pri tejm, aj dostavečfele paverskoga dela (konkretno vse je gora naštejla) leko opravlajo, pa podugšati mandat predsedstvi pa revizori gazdüvanja. Pred našim djilejšom je svoj djilejš mejla Nadzorna komisija /Ellenőrző bizottság pod vodstvom predsednice Eržike Soós, stera od svojga letnoga dela tü račun dá občnomi zbori. Na djilejši predsedstva mnaugo pomauči dobimo od té komisije, največ pa najbola od same predsednice Eržike Soós, zdaj pa posebno dosta pri pripravljanji občnoga zbora, zakoj se ji tau paut tü trno lepau zavalimo vsi od predsedstva. Klara Fodor Določili so globe prometnih prekrškov Vlada pripravlja odlok, v katerem bo določila tiste prometne prekrške, za katere se bodo po 15. aprilu plačevale fiksne globe. Zaradi vožnje v vinjenem stanju – če se le-ta ne šteje za kaznivo dejanje – se bo plačalo na kraju samem od 30 do 50 tisoč forintov, odvisno od stopnje vinjenosti, pri sodniku za prekrške pa od 60 do 100 tisoč forintov. Zaradi kršitve prednostnih oz. prehitevalnih prometnih predpisov se bo plačalo na kraju dogodka 30, pri sodniku za prekrške pa 70 tisoč forintov. Če voznik nima veljavnega vozniškega dovoljenja, bo plačal 50 tisoč forintov, po postopku pri sodniku za prekrške pa 150 tisoč forintov. Če je vozilu poteklo prometno dovoljenje od enega do treh mesecev, bo globa 30 oz. 70 tisoč forintov, po šestih mesecih pa 50 oz. 100 tisoč forintov. 56 inštitucij in programov nacionalnega pomena Na seznam inštitucij nacionalnega pomena je prišlo 56 inštitucij in programov iz madžarskega zamejstva, je seznanila novinarje Zsuzsanna Répás, državna sekretarka za nacionalno politiko. To pomeni, da bodo le-ti dobivali letno normativno podporo matične države in ne bodo izpostavljeni negotovosti finansiranja preko razpisov. Največ inštitucij in programov je iz Romunije, iz Transilvanije (16), sledi Ukrajina, Podkarpatje z 12. inštitucijami. V Vojvodini (Srbija) bo normativno finansirano 11 inštitucij, na Slovaškem 10. Na Hrvaškem in v Sloveniji bosta deležni stalnejše oblike finansiranja po 2 inštituciji. V Sloveniji bosta to Zavod za kulturo madžarske narodnosti in Zavod za informativno dejavnost madžarske narodnosti. Ob zamejskih so na seznamu tudi tri inštitucije Madžarov po svetu. Kriterije in pogoje za sprejetje na seznam so sestavili člani Stalnega madžarskega zasedanja (MÁÉRT), katerega člani so zamejske stranke in civilne organizacije zamejskih Madžarov. Med osnovnimi pogoji so bili: v kakšni meri služi inštitucija ohranjanju skupnosti, razvijanju avtonomije skupnosti in ali pripomore k širjenju madžarskega jezika oz. k blaginji skupnosti. Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri Pri špajerti sem stala s knjigami v rokej Gnesden se vsigdar samo žaurgamo, kak je vse drago, kelko dela mamo, kak nejmamo časa na nikoj nej. Prvin je zato baukše bilau, se pravi dostakrat, dapa rejsan je bauk-še bilau ali mi tau samo tak mislimo.Tak mislim, ka prvin je tö nej bilau lekejše, samo te se je lüstvo vejn nej telko žaurgalo kak gnesden pa so zadovolni bili s tistim, ka so meli. Kak zmišlavajo od tauga Arnka Schwarcz iz Varaša, pa malo od fašenka do zdaj nam oni pripovejdali. -Tetica Aranka, še par dni pa je fašenek. Kak se vi kreda dejvate zdaj pa kak je bilau tau prvin? »Dja sem prvin nej odla na fašenek, ranč trno ne vejm, kak je tau bilau, zato ka sem rano sama ostala, mlajši so bili pa sem delat mogla ojdti. Zdaj ka sem članica Drüštva porabski penzionistov, zdaj se vsigdar gorazravnem pa dem na fašenek. Istino, lani sem že prajla, ka tau je slejdnjo leto, več nemo, dapa gda sem lani djeseni tak betežna bila, sem zato Boga prosila, aj mi telko zdravja da, ka aj leko dem na fašenek. Hvala Baugi, ka mi je pomago, pa mo zdaj pá leko tam. Lani sem medicinska sestra bila, dapa zdaj ešče ne ovadim vö, ka baudem, aj samo te zvejo, gda se prejkzravnem. - Ka pečete pa küjate na fašenek? »Dja sem že pekla skaldje pa fanke tö, zato ka zdaj na fašensko nedelo nejmam telko časa se s tejm spravlati. Na soboto zato že znauva spečem fanke, samo nej te prausne, liki te s štjipkami (s skuto). Tau brž dé, pa mlajši tö radi majo.« - Ka vse so prvin pekli pa küjali? »Vejš, moja mati je rano mrla, samo sem osem lejt stara bila, pa sem dja pri tetici gorarasla. Tam so tö fantje bile na fašenski torek, pa kaj malo mesa so te ešče kakšno okajeno sküjali pa smo te tau s krumči djeli na tikvinom olji. Na drüdji den je post, te tak nika mesa ne smejš djesti, na tüčen četrtek pa smo te ešče tisto tapodjeli, ka je ostalo iz torka. Potistim smo te že tak nej vidli eden čas mesau. - Vi ste prvin držali tisti dugi post? »Vejš, ka si mogo držati, če so gnauk tetica nej küjali mesau, pa nej samo zato, ka post bijo, liki nej bilau tö nej.« - Bila ešče kakšna drüga šega? »Drügo tašo nej bilau, tau ka sta Fašenek pa Lenka kaulek ojdla po vesi od rama do rama s fudašom. Edni so je nej nutrapistili, dapa mi smo se tauma vsigdar veselili, gda so kaulak odli, pa kak tetica tak dja sem dvera vsigdar oprejta mejla za njij.« - Gda so vaša mati mrli? »Štirdesetšestoga leta, gda sem sedem lejt stara bila, zato ka so se ji plüče zvužgale. Tau je tistoga reda dosta žensk dobilo v Slovenskoj vesi, vejn pet, šest, tak edna za drügov. Tau je vejn zato bilau, ka so se razmrazili, ka so te ranč rame zidali.« - Spomnite se na tisto, gda ste k tetici prišli, kak je bilau? »Zato se spaumnim, samo od tauga je težko gunčati. Zato sem dja na tau vsigdar tak čamerna bila, gda mladina tak grdau guči s starišami, zato ka sem dja znala, kak je brezi njij gorrasti. Moji mlajši pa vnuki tau dobro znajo pa na tau fejst skrb majo, ka pred menov aj tašo ne gučijo pa ne preklinjajo, dapa nika ne morem prajti, zato ka eden je nej taši. Gda sem ausmi razred vözopodla, te me je oča domau pelo, tau je bilau petdesettretjoga leta, gda so mojoga brata vö v Avstrijo poslali za špijona. Dapa on je več nej nazaj prišo, liki vö je štjukno na Švedsko. Potistim kak se je moja sestra oženila. Sestra je dugo nej bila tam z nami, zato ka je v arando üšla. Dosta nas je bilau pa smo samo edno ižo meli pa te je še oča tam biu z nami. Dosta smo trpeli, zato ka je oča velki pijanec bijo. Dober človek je bijo, dočas je nej emo pejnaze, gda je v žepki pejnaze emo, te je nej bilau meri pri rami.« - Te ste vi že tö komaj čakali, aj kraj od rama leko pridete, nej? »Kak praviš. Gda sem dja vö iz šaule prišla, te sem dja že slüžit üšla k ednomi rami v Slovenskoj vesi. Tri mlajše so meli pa sem dja skrb mejla nanje. Zazranka sem taüšla pa samo večer sem domau prišla. Petnajset lejt stara sem bila, dapa že sem küjati mogla, če sem znala ali nej. Tau je nej leko bilau, zato ka dja brezi matare sem se doma nikanej navčila küjati. S knjigami v rokej sem pri špajerti stala, pa če sem kaj nej znala, te sem staro babo pitala, štera je ešče tam pri rami bila. Ona je zapovedla vsigdar, ka steri den ka moram küjati, dapa bilau je zato, ka je naprejprišla pa mi je kaj pomagala, gda je vidla, ka néde.« - Te ste se vi tam navčili tak dobro küjati? »Tam sem se navčila, zato ka sem se mogla, če sem stejla ali nej. Gda sem pri tetici bila, tam sem kaj zato tü prejkštjuknila k sausedom, gde je mesarnica bila, pa sem gledala, ka delajo. Zato ka tam je dosti mesa bilau, pa so večkrat kaj küjali. Dja tau pravim, če se kaj štješ navčiti, te se navčiš, tašo nega, ka nej.« - Kak dugo ste slüžili? »Skur edno leto, zato ka te sem na Szigetvár üšla, kak pravijo, na repo, gde sem devet mejsecov delala. Dobro je bilau, mladi smo bili, zdravi smo bili, ka drugo je nam falilo? Samo te je vövdarila revolucija pa pomalek, eden za drugim, so vsi taodišli. Dja se samo tam ostala pa iz Črejtnika družina Peku. Te čas je mena oča trikrat poslo telegram, šteroga sem dja nej dobila, aj dem domau, ka so vsi z daumi odišli, kak brat tak sestra, samo on sam je doma. Gda je Peku družina že tö domau odišla, te sem dja že tö tak brodila, ka tadale tö ne ostanem. Gda sem domau v ves prišla, tam me je že s tejm čakala edna babica: »Kama deš, moja düša, vej pa doma več nikoga nejmaš?« Pa dja sem te samo šestnajset lejt stara bila. Ka mo delala, sem si mislila, moram domau titi. Gda sem domau prišla, tam je že mara vö na dvera blejala, vejn zato, ka je lačna bila. Doma pa rejsan nikoga nej bilau, zvün mare, šiškov, pisa pa mačke. Oče je te čas, ka sem nej doma bila, tö v Avstrijo odišo. Tisto zimau, dočas je ešče krma bila, se maro polagala, potistim sem pa vse odala, šiške smo pa dojbujli, ka bi drugo delala. Edno leto sem cejlak sama bila, pa sem delat mogla titi v židano fabriko, kama so me samo sploj težko goravzeli. Konca leta, kak sem začnila delati, sem se spoznala z možaum, pa sva se oženila. Te je že zato malo lekejše bilau, tau je bilau petdesetsedmoga leta. Nej nadudja potejm se je gnauk samo oča domaupostavo, zato ka tam vanej, gde je delo, so ma tö nej tagledali, ka je vsigdar pijan bijo, pa je domau mogo priti. Dočas, ka se je v Varaši na policiji vsakši mejsec mogo zglasiti, prek pau leta, dočas je dobro bilau, ka nej pijo. Gda je tau dolapreteklo, te se je vse pa znauva začnilo. Te več mira nej bilau, moj mauž je v Varaši küpo zemlau, pa pravo, ka on de tam ram zido, tadale tau več on ne more vöprestati. Dja sem njema pravla, ka dja v Varaš za nišoga vraga nemo üšla, zato ka se mena doma sploj vidi. Že visiko je gorzozidano bilau, gda sem dja oprvin sé prišla poglednit, kak ram stoji. Te cejli ram je moj mauž vse sam napravo, zato ka smo nej meli pejnez. Sledkar zato sem že dja tö dosta pomagala njema, cejli majter, ka je na plafon trbelo, sama sem nutrazvlačila. Ešče tisti štirigezero sva na pau-sado sprosila, ka sva za parcelo vöplačala. Potistim pa od banke sva ešče sedemdvajsti gezero forintov gorvzela pa te s tauga sva zidala. Nejsem stejla kraj z daumi titi, dapa gda so se mlajši naraudili, te je že doma stejska bila, oča je dosta pijo, pa te sem dja že tö previdla, ka baukše baude nam v Varaši. Pa do slejdnjoga sem nej stejla. Vejm, ka je mauž gnauk predme stano pa tak pravo. ‚Na žena, üšla š ali tü ostaneš?’ Tak smo te šestdesetšestoga sé prišli pa od tistoga mau tü živem. Dosta sem se mantrala pa delala, dapa tau sem srečo mejla, ka sem mejla zdravdje. Brezi tauga bi, tak mislim, nej šlau. Dja vsigdar tak pravim, nika je nej tak fejst potrejbno kak zdravdje. Zato ka če maš zdravdje, te že maš vse, vse drügo je že samo od tebe odvisno.« Karči Holec Aranka Schwarcz MRAVLAK LEJKI OTROŠKI KOTIČEK Sakalauvski mlašeči folkloristi na domanjom odri V velkom mravlinjeki je bilau dosta mravel. Depa, ednoj mravli je v tistom mravlinjeki nej dobro bilau. »Ge sam nej mravla! Ge sam moški! Ge sam mravla, nej pa mravla. Ge sam mravlak Lejki. Pa zato, ka neškem mravla ostanoti v etom mravlinjeki, dem ge po svejti vcejlak po svoje,« je strauso svojo mravlečo glavau. Pa je tak tö bilau. Mravlak Lejki je odišo na svoje. Slovenska zveza je v Sakalauvci že par lejt nazaj vküper sprajla s pomočtjauv vodja vözraščene folklorne skupine Jožina Ilésa mlašečo folklorno skupino tü. Naš namen pa cilj sta bila, aj velka folklora doudji lejt leko gora ostane s pomoč-tjauv tej mlajšov, steri se v svoji mlašeči lejtaj vcuj vzemejo k tašnomi deli. Vejmo zavolé vsi, steri se s tejm spravlamo, kak težko leko napelamo, nagončimo za delo v kulturni skupinaj tašne mlade pa starejše tü, steri so nikdar nej delali tau. Drügi namen je pa tau, aj ta ves, stera največ mali mlajšov ma v Porabji, tü leko ma domanjo mlašečo kulturno skupino, steri nej samo v vesi liki po cejlom Porabji pa eške bola daleč leko raznosijo ir svoje vesi. Ka je pravica, nam je tau do tejga mau nikak nej funkcioniralo, lani od djeseni se je pa vcejlak zateknilo. Zakoj? Zavolo več vzrokov, depa njajmo tau, raj mo gončali o tejm, ka smo döjn nej zgibili volo znauvič začniti. Prauti konca decembra smo vküp pozvali stariše pa mlajše, na stere bi leko računali pri tejm pa steri je nota včijo, gospau Dragico Kolarič iz Beltinec pa fudaša Borisa Velnera. Zaprosili smo za nauvo domanjo vodjo Bettino Kohl Kovač. Ona od začetka mau z veseldjom pleše v velkoj folklori s svojim možaum vred. Je sama tü mati, etak leko vej, ka se da naprajti z malimi mlajši na keden gnauk, pa tau večer po šestoj vöri. Od januara so kumar meli par prob, gda so mlajši že zabrajali, ka bi oni trno radi gora staupili kak velka folklora. Kakoli ka zdaj redno majo probe pa mlajši redno odijo, radi plešejo, je mentorica Dragica dobro vejdla, ka so eške daleč nej tak pripravleni, kak bi trbelo, depa aj mlajši majo volo za tadale, je privolila, aj bau po njivom. Razmej se, ka so se tomi zvöjn mlajšov najbole radüvali sami stariške pa stari stariške. Vsi vküper so bili srečni, gda se je žel-ja tej mlajšov spunila na pozvanje domanje Slovenske narodnostne samouprave pod vodstvom predsednice Irene Libritz Fasching 4. februara v kulturnom daumi. Ja, zdaj bi že tadale tü radi šli, Bettiko prej furt spitavajo, gda do pá leko káma šli plesat. No, zatau de eške redno trbelo vaditi, probati, se včiti nauve plese. Mi mo na Slovenskoj zvezi na tejm, ka mo njim iskali zatau priliko tak pri programaj Zveze kak drügi organizacij, šolaj, najprvin v Porabji. Vöjpajmo, ka de tá vola, radost do plesanja dugo vödržala. Pri tejm ji najbole leko motivirajo tisti stariške, steri sami tü plešejo v velkoj folklori. Kak de lepau, gda do v Sakauvskoj vesi tü nagnauk leko plesali mlajši s svojimi starišami vred! Klara Fodor Kejp: Betti Kohl Samo tadale Mravlak Lejki se je na svojoj pauti po svejti tak malo dola stavo. Tau pa je nej naredo zatok, ka bi trüden biu. Zatoga volo tö nej, ka bi nej mogo tadale. Pa nej zatoga volo tö nej, ka bi nej škeu več tadale. Dola se je stavo, ka si tak malo zbrodi. Ka si tak malo zbrodi, kama aj dé tadale. »Tam pred meuv sunce gori dé,« je brodo. »Tam za meuv de doj šlau. Če do me moje mravleče noge nesle proti sunci, de mi preveč v oči svejtilo. Če dem ta doj, kama sunce dé spat, ga leko zgrabim pa va vküper ojdila pa vküper šla spat.« Tak si je zbrodo pa tak je naredo. Obrno se je vkraj od sunca pa mravleče noge napelo ta daleč, kama sunce spat ojdi. Ojdo je pa li ojdo, sunce pa je šlo za njim. Depa, kak vövidi, sunce bole brž dé kak pa njegve mravleče noge. Nej trbelo dugo pa je sunce že bilau više njega. Segrejvalo ga je v pleča, mravlak Lejki pa se je eške bole paštjo, samo aj njemi ne vujde. Pa bole se je paštjo, bole brž je delo s svojimi mravlečimi nogami, bole njemi je vrauče bilau. »Zdaj pa več néde! Trbej malo počivati,« si je kuman eške odijavo, sunce pa je že odišlo prejk njega. Kak povejdano, tak napravleno. Najšo si je eno senco spod trave pa počivo. »Vej te ge eške zgrabim, ne vujdeš mi,« si je brodo pa li brodo, dokeč so se njemi oči nej doj zaprle pa je zaspo kak kakšno malo dejte. Gda se je prebüdo, je najprva pogledno, kama je sunce odišlo. Bilau je že trno daleč. Bilau je že tam više brga, kama spat ojdi. Pa je več nej bilao tak svejklo, kak prva kak je zaspo. »Sunce, nikam mi ne odidi! Čakaj, ka deva tadale vküper!« je zapovedo sunci pa brž, kak je leko, odišo za njim. Depa, kak vövidi, ga je sunce nej poslüšalo. Potegnilo se je doj za brejg. Že malo po tejm se je kmica začnola delati. Mravlak Lejki pa je šou dale za njim. Gvüšen je biu, kak ga gvüšno zgrabi. Tak brž so njemi njegve mravleče noge eške nej šle. Tak brž so ga eške nej nosile. Že je skur kmica bila, gda se je dun dola stavo. Gledo je, obračo glavau es pa ta. Neje vedo, kama tadale. »Vej bi te ge zgrabo, depa, ne vejm, kama si se mi potülo. Nika, lepau te počakam, ka znauva gora staneš, pa po tejm mi ne vujdeš. Zdaj sam že na pau pauti, ka te zranja gvüšno zaodim pa va vküper spat šla,« si je pogučo sam s seuv. Na velke je začno zejvati. Tau nika drugo ne znamenüje, kak tau, ka trbej spat titi. Eške prva pa, kak je zaspo, si je eške zdejno: »Zranja de vse ovak. Zranja mo šou za teuv, mo šou samo tadale.« Po tejn pa je že spau kak kakšo drauvno dejte. Miki Roš Sakalavska mlašeča folklorna skupina z mentorico Dragico Kolarič, vodjo skupine Betti Kohl Kovač in harmonikarjem Borisom Velnerjem MLAŠEČI KAUT PETEK, 24.02.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PIŠČALKARJEVA AMINA, RIS., 10.15 KUHANJE? OTROČJE LAHKO!, RIS., 10.25 PALČEK SMUK IN ZVEZDE, RIS., 10.30 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO, 10.40 NOČKO: ZGODBA O GRBAVEM PRITLIKAVCU, 10.50 GREMO NA SMUČI, SMUČARSKA ODDAJA, 11.25 SANJSKA DEŽELA: V VRTINCU ENERGIJ – KAMNIK, 12.00 POROČILA, 12.05 SVETO IN SVET: MEDGENERACIJSKO SODELOVANJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ČRNO-BELI ČASI, 16.00 SLOVENSKI UTRINKI, 16.30 BABILON.TV: NOČ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.50 SE ZGODI: SPET DOMA, SLOV. NAN., 18.25 ZORAN IN ŽARKO, RIS., 18.35 BALI, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.15 BRANJA: LOJZE KOVAČIČ, DOK. SER., 0.20 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 1.10 POSEBNA PONUDBA, 1.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.50 INFOKANAL PETEK, 24.02.2012, II. SPORED TVS 7.00 POČITNIŠKI PROGRAM, 9.55 KAKO ŽIVIJO SLOVENSKI GRADOVI: DVOREC ZAPRICE KAMNIK, DOK. SER., 10.25 SKRITI RIM, DOK. SER., 11.25 ALPSKO SMUČANJE – SV. POKAL: SMUK (M), 13.40 EVROPSKI MAGAZIN, 14.10 OSMI DAN, 14.45 MINUTE ZA ..., 15.10 ČRNO-BELI ČASI, 15.30 KNJIGA MENE BRIGA, 15.50 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 16.25 NORDIJSKO SMUČANJE, 18.15 ROKOMET: LIGA PRVAKINJ, KRIM: BUDUĆNOST, 20.00 IZUM DR. NAKAMATSA, DOK. ODD., 21.00 OGLAŠEVALCI, AM. NAD., 21.45 ROPAR, KOPRODUKCIJSKI FILM, 23.25 GENIJEVA ŠIBKA TOČKA, DOK. ODD., 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 25.02.2012, I. SPORED TVS 6.00 KULTURA, 6.10 ODMEVI, 7.00 BINE: GLASBENIK, 7.15 ODDAJA ZA OTROKE, 7.25 IZ POPOTNE TORBE: MASKA, 7.45 NOČKO II.: ZGODBA O VOLU, OSLU IN GOSPODARJU, PRAVLJICA ZA OTROKE, 7.55 STUDIO KRIŠKRAŠ: ZIMSKE POČITNICE, LUTK. ODD., 8.40 RIBIČ PEPE: ZAKLAD Z NAPAKO, 9.05 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 9.50 VODJA, DOK. FILM, 10.05 V DOTIKU Z VODO, 10.40 POLNOČNI KLUB, 11.55 TEDNIK, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 BILO JE …, 14.35 POIROT: TRAGEDIJA V TREH DEJANJIH, ANG. FILM, 16.10 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.35 OLIVIJA, RIS., 18.50 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJI, TVOJI, NAJINI, DRUŽ. NAD., 20.30 ZGODBE IZZA OBRAZOV, DOK. SER., 21.00 ZAMUJENA PRILOŽNOST, AM. FILM, 23.05 POROČILA, 23.35 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 23.55 BRANJA: CZESLAV MILOSZ: DOLINA ISSE, DOK. SER., 0.00 GANDŽA, AM. NAD., 0.55 OZARE, 1.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.15 INFOKANAL SOBOTA, 25.02.2012, II. SPORED TVS 7.30 SKOZI ČAS, 7.35 SLOVENSKI UTRINKI, 8.05 POGLEDI SLOVENIJE, 9.25 POSEBNA PONUDBA, 9.55 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 12.40 PLANET ŠPORT, 13.30 MINUTE ZA ..., 13.55 KNJIGA MENE BRIGA, 14.30 NOSTALGIJA S SLOVENSKO POPEVKO, POSNETEK KONCERTA IZ CANKARJEVEGA DOMA, 15.55 NORDIJSKO SMUČANJE: SVETOVNO PRVENSTVO V SMUČARSKIH POLETIH, 17.45 LONDONSKI VRTILJAK, 18.15 ŠPORTNI IZZIV, ODDAJA O ŠPORTU, 18.45 NOGOMET: MAGAZIN UEFA, 19.10 MIGAJ RAJE Z NAMI!, 19.55 ROKOMET: LIGA PRVAKOV, CIMOS KOPER : CONSTANTA, 21.30 MED VALOVI, 21.55 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 22.55 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 26.02.2012, I. SPORED TVS 6.30 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, RIS., 8.10 SVETOVALKA HANA, RIS., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OBZORJA DUHA: KATEHET IN BOG, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 NA ZDRAVJE!, 15.10 PRVI IN DRUGI, 15.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 15.55 SVET, KOT GA RAZUME MONSANTO, DOK. SER., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 EMA 2012, 21.35 GOSPA, KI Z OBLAČENJEM SLAČI, PORTRET KOSTUMOGRAFKE ALENKE BARTL, 22.25 POROČILA, 23.05 BRANJA: HERMANN HESSE: UMETNOST RAZMIŠLJANJA, DOK. SER., 23.10 SLOVENSKI MAGAZIN, 23.35 DNEVNIK, 0.00 ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 0.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 0.55 INFOKANAL NEDELJA, 26.02.2012, II. SPORED TVS 7.30 SKOZI ČAS, 7.50 GLOBUS, 8.20 UNIVERZA, 8.45 KINO KEKEC: GRIMMOVE PRAVLJICE: BRATEC IN SESTRICA, NEMŠ. FILM, 9.50 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 12.15 TURBULENCA, 12.50 ALPSKO SMUČANJE - SVETOVNI POKAL, 13.55 NORDIJSKO SMUČANJE: SVETOVNO PRVENSTVO, 15.45 NOGOMET: MAGAZIN UEFA, 16.10 PONOVNO ROJSTVO BOLŠOJ TEATRA, SLAVNOSTNI KONCERT OB OTVORITVI, 17.55 BREZUHI ZAJEC, NEMŠ. FILM, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 MALI ŠIRNI SVET, ANG. NAD., 20.50 POL STOLETJA LJUBITELJEV VLAKOV, DOK. FELJTON, 21.25 ŽIVLJENJE IN DOLG, DOK. ODD., 22.50 ZMAJ, KRATKI FILM, 23.10 POBEG, KRATKI FILM, 23.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 27.02.2012, I. SPORED TVS 6.25 UTRIP, 6.40 ZRCALO TEDNA, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 BALI, RIS., 10.20 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 10.35 BACEK JON, RIS., 10.40 IZ POPOTNE TORBE: SVET ANIMACIJ, 11.00 POLNA HIŠA ŽIVALI, NANIZANKA ZA OTROKE, 11.30 SPREHODI V NARAVO, 12.00 POROČILA, 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 13.55 MED VALOVI, 14.20 OBZORJA DUHA: KATEHET IN BOG, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 PRVI IN DRUGI, 16.00 GOSPA, KI Z OBLAČENJEM SLAČI, PORTRET KOSTUMOGRAFKE ALENKE BARTL, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA …, 17.50 SE ZGODI: REFERENDUM, SLOV. NAN., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PISAVE: ZORKO SIMČIČ: POSLEDNJI DESETI BRATJE, 23.35 BRANJA: BORIS VIAN: PENA DNI, DOK. SER., 23.40 GLASBENI VEČER: IZBOR ZA TEKMOVANJE EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI 2012, 0.55 DUHOVNI UTRIP, 1.10 DNEVNIK, 1.35 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 2.00 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.30 INFOKANAL PONEDELJEK, 27.02.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.55 DOBRO JUTRO, 14.00 IZUM DR. NAKAMATSA, DOK. ODD., 15.15 SOBOTNO POPOLDNE, 16.25 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 17.05 ČRNO-BELI ČASI, 17.20 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.55 GREMO NA SMUČI, SMUČARSKA ODDAJA, 18.25 OD NJIVE DO MIZE, DOK. SER., 19.00 PEKLENSKI IZBOR, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 DEDIŠČINA EVROPE: VESELJE DO ŽIVLJENJA, FR. FILM, 21.25 NA UTRIP SRCA - G. PH. HÄNDEL: TEODORA, 2. IN 3. DEJANJE OPERE, FESTIVAL SALZBURG 2009, 23.20 PEKLENSKI IZBOR, 0.05 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 28.02.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 ROLI POLI OLI, RIS., 10.20 ANČINE NOGICE, RIS., 10.30 PENELOPA, RIS., 10.35 PINGU - PINGVIN, RIS., 10.40 STUDIO KRIŠKRAŠ: ZIMSKE POČITNICE, 11.25 IZ POPOTNE TORBE: POTOVANJE NA VZHOD, 12.00 POROČILA, 12.05 PRVI IN DRUGI, 12.20 PISAVE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.35 13.35 STUDIO CITY, 14.25 BABILON.TV: NOČ, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KNJIGA MENE BRIGA, 16.00 SVETO IN SVET, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 17.40 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 18.00 SE ZGODI: OČETJE NA OBISKU, SLOV. NAN., 18.30 MINUTE ZA JEZIK, 18.40 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TARČA, 21.05 MEDNARODNA OBZORJA, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 GLOBUS, 23.35 BRANJA: JANEZ MENART: POD KUŽNIM ZNAMENJEM, VEČERNA NEGA, DOK. SER., 23.40 SO OTROCI IZ EPRUVETE TUDI BOŽJI OTROCI?, DOK. ODD., 0.25 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.45 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.50 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.10 INFOKANAL TOREK, 28.02.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.05 DOBRO JUTRO, 13.50 PEKLENSKI IZBOR, 14.40 BLEŠČICA, 15.10 BILO JE ... , 16.10 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.40 ZGODBE IZZA OBRAZOV: FRANCI ROGAČ, DOK. SER., 17.10 NA VRTU, 17.35 MOSTOVI – HIDAK, 18.05 GLASNIK, 18.30 SLOVENSKI VODNI KROG: FRAMSKI POTOK, DOK. ODD., 19.00 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 MUZIKAJETO, 20.30 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 20.55 VIKEND PAKET, KRATKI FILM, 21.30 PREDMESTJE, SLOV. FILM, 23.00 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.30 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 29.02.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MARČI HLAČEK, RIS., 10.30 KAJETAN IN PLAVI LISJAK, RIS., 10.40 RIBIČ PEPE: ZAKLAD Z NAPAKO, OTR. NAN., 11.00 ZLATKO ZAKLADKO: OB BLAGUŠKEM JEZERU, 11.25 ENID BLYTON – PUSTOLOVŠČINE, 12.00 POROČILA, 12.05 MEDNARODNA OBZORJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.20 DUHOVNI UTRIP, 14.35 ČRNO-BELI ČASI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.20 GLOBUS, 17.00 POROČILA OB PETIH, VREME, ŠPORT, 17.25 TURBULENCA, 18.00 SE ZGODI: MLADI RAZISKOVALEC, SLOV. NAN., 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 IDEALNI MOŽ, ANG. FILM, 21.35 SOLZICE, KRATKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 PRAVA IDEJA!, 23.35 BRANJA: ROBERT WALSER: TANNERJEVI, DOK. SER., 23.40 TURBULENCA, 0.10 ZDRAVNIČIN DNEVNIK, NEMŠ. NAD., 1.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, 1.50 ŠPORT, 1.55 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 2.20 INFOKANAL SREDA, 29.02.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 11.10 DOBRO JUTRO, 14.35 SVET, KOT GA RAZUME MONSANTO, DOK. SER., 15.35 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 16.55 MUZIKAJETO: PIHALNA GODBA, GLASBENA ODDAJA, 17.30 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 MEDNARODNA OBZORJA, 18.50 GLASBENA ODDAJA, 19.30 LONDONSKI VRTILJAK, 20.00 ŽREBANJE LOTA, 20.15 NOGOMET - PRIJATELJSKA TEKMA, SLOVENIJA : ŠKOTSKA, 22.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.05 SLOVENSKA JAZZ SCENA: IGOR LUMPERT Z GOSTI Z DNEVOV POEZIJE IN VINA MEDANA, 0.10 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 01.03.2012, I. SPORED TVS 6.10 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 PALČEK DAVID, RIS., 10.35 MAMA MU IN VRAN, RIS., 10.40 KARLI, RIS., 10.45 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 10.50 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 11.35 VODJA, KRATKI DOK. FILM EBU, 12.00 POROČILA, 12.10 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. ODD., 12.35 UGRIZNIMO ZNANOST, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TARČA, 14.25 POL STOLETJA LJUBITELJEV VLAKOV, DOK. FELJTON, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TURBULENCA, 16.15 PRAVA IDEJA!, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 BABILON.TV: LASJE, 17.50 SE ZGODI: LJUBEZEN, LJUBEZEN, LJUBEZEN, SLOV. NAN., 18.20 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 RISANKA, 19.00 DNEVNIK, 19.30 SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 POGLEDI SLOVENIJE, 21.30 NA LEPŠE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 BRANJA: MARKO SOSIČ: BALERINA, BALERINA, DOK. SER., 23.40 SVETO IN SVET: GOVORICA BOGA, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL ČETRTEK, 01.03.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.50 DOBRO JUTRO, 13.50 IZBOR ZA TEKMOVANJE EVROVIZIJSKI MLADI GLASBENIKI 2012, POLFINALE, 15.15 BIATLON: SVETOVNO PRVENSTVO, 16.55 MOSTOVI – HIDAK, 17.25 EVROPSKI MAGAZIN, 17.40 UNIVERZA, 18.05 EMA 2012, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 MAMUT, ŠVED. FILM, 22.00 TIŠINA, ANG. NAD., 23.00 IRENE HUSS: TETOVIRANI TRUP, ŠVED. NAD., 0.30 ZABAVNI INFOKANAL SLOVENSKA MEŠA V MONOŠTRI Slovenska meša v Monoštri 26. februara v 16.15-oj vöri. Mešo de slüžo župnik Ferenc Merkli. Po meši notpokaže knjige Premakljivi svečnik/ Az elmozdítható gyertyatartó. Nika za smej Eden škot vraga najde v svojo rama. Zderé se nanga: »Kak si pa ti es prišo?« »Nota sem se potegno na orau (dimnik),« ma pravi vrag. Vert za telefon segne, dapa vrag ga včasin za rokau zgrabi: »Lepou te prosim, ne telefoniraj gospaudi plebanoši.« Vert pa etak: »Vej sem pa nej na župnika mislo, povejm raujari, naj ne ojdi, ka nej trbej orau vözamesti.« Mlada ženska je svoj prvi obed sküjala možej. Gda se nagejta, boječe pita moža: »Moj lübleni, fajni obed sem ti sküjala? Vej sem ga pa vö iz küjarski knjig gledala.« Mauž pa: »Drgauč knjigine platnice (fedlap) ne sküjaj, ka so trno trde bile.« Pavarkinja v klejt pride pa se čüdiva, ka njej dvej kile žmaučau (maslo) fali. Včasin gorpride, ka je tau drugi nej mogo biti samo maček. Mačka zgrabi pa ga gor na vage posadi. Vage kažejo ginau 2 kile. »Na ja,« špekulejra ženska, »žmaučau je tü, ali gde je pa maček?« ES