]. E. Bogomil
Pred lisičjo luknjo.
Šisička Radovedka je prišantala nazaj v luknjo. In tako čudno je zahrkala.
»Kai pa ti je, otrok?« jo je skrbno povprašala ma)ka lisica. »Zakaj si se pa tako brž vrnila s sve-žega zraka?«
»Ah, ne moreni naenkrat povedati! Taka čudna žival je tam zunaj pred našo luknjo. Hotela sem jo malo poboiati, pa me fe vjčipnila za šapko. V), pa kako! Povohala sem jo ludi malo; pa me je zgrabila
Leto 30__________ANGELCEK                 Stran 79
za smrček, da se mi je kar zasvetilo prcd očmi. Zato sem se pa kar obrnila, pa sem prišla nazaj, Noter k natn menda ne bo grdobe? Kar strah me je.«
Neverjetno je zmajevala majka-lisica. Marsikaj je že izkusila na svetu, marsikaj že videla — ali kaj takega pa menda še ne! Kakšna zverina bi bila to zunaj? In da napada njen zarod? To treba pogledati.
Vzdigne se in rcs gre pogledat. Za njo pa vse njeno radovedno gnezdo. AH se začudijo, ko zagle-dajo pred sebo; majhno črnikasto stvarco. Imela je pa dolge roge.
»AH je to tisto?« vpraša mafka-lisica,
»To, to!« hiti zatrjevati Radovcdka.
»Stvar črna, kdo pa si? Kako si pa upaš priti semkaf pred mofo graščinof Ali se mi ne pobereš brž?«
»Np, no, maika-Hsica, le ne tako hudol Verjc-mite mi, da se vas prav nič ne bojim. Kdor se mi pa približa, bo pa čutil, kdo sem. Tistale mala pa že ve.«
Tak6 odgovori črtia stvar prav predrzno in po-kaže pri zadnjih besedah z rogom na Radovedko, ki se plašno umakne za par korakov nazaj,
»1, kdo si pa vendar, da greš k nam? Vsaj lo nam ptvvej!« de prijazncjc maika-lisica.
»To je pa že drugačna beseda!« odgovori črna stvar. »Če rade poslušate, vam bom pa povcdala, kdo sem jaz »črna st"var« in kaj sem. Ime mi je rogač. Pravijo mi pa tudi kleščman. Meni ni veliko na tem, ali ]jud\e misJijo, da imam to0 aJi da imam klešče, Cast moja je v tera, da sem in ostanem najvcčji hrošč v Evropi.
Moi dom je bil tam v tastem-le trohnclem hra-stovem štom. Tam je pred dobrimi štirimi leti po-skrbela m&ja mati za moje stanovanje. Iz maihnega jajčeca sem se razvil v takega-le korenjaka, kakor
Čuden obisk.
Leto 30      _______ANGELČEK                   Stran 81
me vidite. Vendar sem se bal sveta in nikamor nisem upal iz svojega stanovanja. Letos so me pa obšle želie, da bi malo pogledal, kako se živi zunaj, na prostem. Neki dan sem trdo zaspal in ko sem se prebudil, sem začutil v sebi neznansko moč. »Vse se mi mora umakniti!« sem si rekel in odprl sem vrata svojega stanovanja, Zagledal sem beli dan in zdaj sem Sele spoznal, da sem v iem času, ko sem spal, dabil čisto novo obleko. Zdai živim v gozdu, pa pijem hrastov sok. Kadar se mi pa vzljubi, grem pa naj-rajši takole pod noč malo na izprehod. A peš ne. Dvignem se v zrak, pa si zaigram svojo himno in letim, kamor hočem, Samo na to gledam, da ostanem vedno blizu hrastovcga drevja, zakaj hrastov sok Ijubim nad vse.«
»Kaj boš pa počel pozimi? Takrat pa ne bo hrastovega soka?«
»Pozimi? Nc vem, kdaj je to. Pa tudi ne maram vedeti, Prej bom šel pod zemljo.«
»Revež!« vzdahne  zdaj sočutno stara Hsica.
»Revež? Zakaj? Svet ie lep, Vesel sem, da živim. A ko bo prišel čas, da bom moral v zemljo, se ne botn branil. Zakaj? Nikomur nisem storil škode. Napadal tudi nisem nikogar, sarao branil sem se.«
Stara lisica se namrdne in pogleda v stran. Zdi se fi, da ji izprašuje rogač kosmato vest. Pripravi se celo, da ga udarii s široko šapo.
Rogač pa ni bcdak. Ve, kai rcče. Jczno zagode svojo pescm, se dvigne v zrak in mimogrede šine starki malo v kosmato lice. Preplašeno se umaknejo vse Usice. Mladim celo zatrepeta srcc. Starka pa nevoljna gleda za čmim bahačem:
»Pojdi se kadit!«