GOVORI NARODNI HEROJ FRANC POGLAJEN
Zadnja operativna naloga 7. korpusa
Kazalca na uri sta kažala natančno deset, ko je vstopil v sobo. Začudeno sem ga pog/edal. Dogovorjena sva bila sicer res ob deseti uri, pa sem ga vendarle vprašal: »Kako vam je uspelo, da ste prišli tako rekoč do sekunde natančno?« Obraz. se mu je razlezel v nasmeh: »Star vojak sem in to se mi še vedno pozna.«  Njegova  drobna,   vendar živahna  in žilava postava kaže prej moža srednjih let kot človeka, ki jih ima že ' oseminšestdeset.
Franc Poglajen, generalpolkov-nik, narodni heroj, nosilee spome-nice 1941 in cele vrste drugih viso-kih odlikovanj. Mož, ki je prve maj-ske dni leta 1945 igral eno najpo-membnejših vlog v zgodovini slo-venskega naroda. Takrat, komaj 28 let star, je pove^jeval sedmemu kor-pusu narodnoosvobodilne vojske z nalogo, da osvobodi glavno mesto naše ožje domovine - Ljubljano.
Pomoč hercegovske devizije
Hitro me je popravil. »To je zelo pomembno in nikar ne pozabite za-pisati. Levo od sedmega korpusa j€ v napadu na Ljubljano delovala 29. divizija četrte armade, tako imeno-vana Hercegovska. Imela je nalogo, da prodre od doline Kolpe do Po-stojne in prek Logatca in Vrhnike dq Loubljane. Sedmi korpus je zlo-mil sovražni odpor skupaj s to moč-no divižijo.«
Sedmi korpus je od aprila dalje deloval v sestavu četrte armade, ki~ se je že aprila bojevala v Liki in Hrvatskem Primoiju z nalogo.da prodre vlstro, zasede Trst in naj-bolj zahodne dele države. Korpus je v tem času na območju Bele krajine varoval desni bok četrte armade pred Nemcd, ki so hoteli preprečiti njeno prodiraiye proti Tr^tu.
»Zadnja operativna naloga, ki jo je dobil.korpus, je bila, da na des-nem krilu četrte armade organizira ofenzivo, zasede Kočevje in prodre prek Ribnice in Velikih Lašč do Ljub]jane,« je dejal Poglajen.
Be^eda je tekla o tistih burnih dneh, ko so partizanske enote bfle zadnje boje v drugi svetovni vojni, ko je bila svoboda tako rekoč že izvojevana, a vendar je bilo potreb-no zaradi trdovratnega odpora naci-stičnih sil žrtvovati zanjo še prene-katero mladcj življenje. »GledaT sem borce in se čudil,« je pripovedoval t Franc Poglajen. »Od kod jemljejo ti ' mladi fantje toliko moči, da po enem mesecu ijeprestanih bojev v Suhi krajini in ha Krki lahko preho-dijo peš tolikšne da]jave in to brez redne prehrane, v raztrganih čevljih in še-to v stalnem boju z umikajo-čim se sovražnikom. Nemci in belo-gardisti so se umikali na motoniih vozilih, mi pa smo jim sledili peš. Od reke Kolpe do predmestij Ijub-Ijane smo v enem tednu prevalili 70 kilometrov in to v neprestani borbi.«
Brzojavka vrhovnega poveljnika
Prve dni v apiHu je dobil štab 7. korpusa brzojavko vrhovnega po-veljnika tovariša Tita: »Ozemije se-verno od Kolpe morate zadržati v vaših rokah.« Povelje je imelo glo-bok smisel, z^akaj Nemci so si priza-devali prodreti od Nov^ga mesta in Kočevja v Belo krajino, razbiti 7. korpus, zasesti položaje v Gorskem Kotaru in preprečiti prodor 4. arma-de v Istro in proti Trstu. Nemci so v ta namen poslali iz Primorske nad partizane posebno operativno sku-pino, sestavtjeno iz nemških voja-kov,; četnikov, nediČevcev, ruskih' ubežnikov (vlasovcev) in sloven-skih domobrancev. Enotam 4. ar-made je uspelo v dolini Kolpe razbi-ff to pisano druščino in njene ostan-ke pognati nazaj na Primorsko.
Takrat, ko je dobil korpus svojo zadnjo operativno nalogo v drugi svetovni vojni, so bile njegove eno-
te na ozemlju južno od Kočevja, štab pa je bil v Brodu na Kolpi. To je bila največja operativna enota na-rodnoosvobodilne vojske na Slo-venskem. Sedmi korpus je obsegel 15. divizijo s štirirni brigadami, 18. divizijo s tremi brigadami, italijan-sko divizijo Garibaldi z dvema bri-gadama, artilerijsko brigado z 20 to-povi, inženirsko brigado, batajjon z'a zvezo, zaš&itni bataljon in še ne-katere druge enote.
Sedmi korpus začne ofenzivo
»Četrta armada j6 1. maja osvobo- -dila Trst in istega dne je začel haš korpus ofenzivo. Napadli smo Ko-čevje in ga 3. maja zayzeli,« je pripo-vedoval Franc Poglajen. »Nemci so se umikali hitro in tako smo 5. maja osvobodili Ribnico, 6. maja Velike Lašče, Šmaije in Grosuplje in se 7. maja znašli pred ' Ijubljansko obrambno črto, ki so jo' Nemci do-bro utrdili že poprej. Tu naj bi nem-ška vojska vzdržala toliko časa, da bi jim uspelo organizirati obrambo južnega dela Nemčije, obenem pa naj bi omogočila uspešen umik ar-madni skupini »E« pod vodstvom generala voii Lohra, ki je prihajala z vzhodne strani.«
Narodnoosvobodilna vojska je z odločno akcijo presekala cesto med Višnjo goro in Ljubljano. S tem je onemogočila umik nemški koloni, ki je hitela, da bi pravočasno prišla v Ijubljano in pomagala tamkajš-njim nemškim četam. Nemci so se morali pbrniti proti Zidanemu mo-stu, bili so obko^jeni in so se morali predati.
»Takrat, ko smo napredovali od Kočevja proti Ljubljani, smo dobi-tevali cele družine, ki so na vozovih ali peš bežali za umikajočo se nem-ško vojsko. Vprašali smo jih, kam gredo. Bili so začudeni, ko so ugo-tovili, da jih partizani ne-bodo pobi-li, mnogi pa so osramočeno poveda-li, da so pač nasedli nemški in do-mobranski propagandi in bežali Bred narodnoosvobodilno vojsko.
Dejali smo jim,'naj gredo vendar domov in vsi po vrsti so z veseftem ubogali naš nasvet,« je pripovedo-val Franc Poglajen.
Srditi boji 8. maja
»Na liniji Škofjjica, lg, Orle in dalje proti vzhodu so se naše enote razvrstile še za zadnji boj,« je dejal
Poglajen. »Dvema- divizyama sem dal nalogo, naj odločno napadeta obrambno črto. Mudilo se je osvo-boditi Ljubljano, .zakaj prodreti je bilo treba čez Savo in do Kamnika in tako zapreti pot umikajočemu se sovTažniku: Boji so trajali ves dan 8.' maja. Bila je težka bitka, sovražnik se je srdito upiral. V noči med 8. in 9. majem pa so se Nemci naglo •umaknili iz Ijubljane. Grozila jim je obkolitev.«
Veliko, prijetno preseriečenje
-  Kdaj ste vi sami prišli v Ljub-ljano?       ¦
»Prišel sem 9. maja zjutraj. In tu v Ljubljani sem se srečal in pozdravil spoveljnikom 29. (Hercegovske) di-vizye.«
- Kakšen je bil vaš prvi vtis? »Bilo je veliko, prjjetno presene-
čenje. Gledal sem srečne in sijoče obraze Ljubljančanov in borcev in se obenem tudi čudil: Od kod nena-doma v vsej Ljubljani toliko zastav, ki so vihrale iz sleherne hiše, doma-la iz vsakega okna? Kako so jih pre-bivalci skrili pred Nemci in belo-gardisti, ki so še do včeraj gospodo--vali v mestu? Prav neveijetno je' bilo, kako je bila Ljubljana priprav-Ijena za sprejem svoje vojske. Zave-dal sem se, da smo pač vkorakali v mesto, ki je bilo ves čas okupacije jedro odpora proti sovražniku. Bilo je enkratno doživetje, ki ga ne bom pozabil. Spomin nanj je še vedno tako živ, kot bi se td zgodilo včeraj.«
Z osvoboditvyo Ljubljane je 7. korpus narodnoosvobodilne vojske Slovenije uspešno izpolnil svojo zadnjo operativno nalogo v drugi svetovni vojni. Sledile pa so nove, ki jih je bilo treba opraviti v mir-nem času. »Kaj malo Časa mi je ostalo za veselje,« pripovedtije Franc Poglajen. »Sledile so nove, drugačne naloge. Zavarovati smo morali vse pomembne zgradbe v mestu. Potrebni so bili varnostni ukrepi, saj so se v mestu skofaj za-gotovo skriyale še posamezne so-vražne skupine, ki niso utegnile po-begniti. Pospraviti smo morali veli-ko rnateriala, ki smo ga zaplenili Nemcem.«
Ne smemo se prepustiti malodušju
- Minilo je 40 let. Danes so dru-gačni časi. In vendar: ali so približ-no taki, kot ste si jih zamišljali ta-. krat, ko ste se kot zmagovalci znašli šredi razigrane množice Ljubljan-čanov?
»Razmere v svetu so povzročile, da so 'se naši revolucionami ciJji uresničevali počasneje, kot smo si takrat zamišljali. Temu so se pri-družile še naše subjektivne slabo-sti, ki so prispevale, da smo zabre-dli v sedanje težave - v krizo. Nekaj takega si takrat niti v saiyah nismo predstavljadi.
Težko nam je, ker smo bili prepri-. čani, da bomo naše cilje dosegli hi-treje in da ne bomo prenašali last-nih bremen na bodoča pokolenja. Vendar pa se ne smemo prepustiti niti razočaranju niti malodušju. Borci smo zaradi tega zaskrbljeni in tudi prizadeti, vendar pa nismo čr-nogledi. Če nišmo obupavali niti v najtežjih krizah med vojno, potem smo prepričani, da bodo naši Ijduje sposobni premostiti tudi te težave,« 'je povedal Franc Poglajen.
Niko Isajevič