GLASOVA anorama KRANJ, 27. NOVEMBRA 1962 ŠTEVILKA 47 Ob devetnajstletnici Kozara, šar planina, Rog, Foča, Bihać, Jajce ... Zavrelo je povsod, kipelo in prekipelo. Med milijone trpečih in krvavečih so prišli »absolventi« iz Katalonije in Kastilje, iz Glavnja-če, Lepoglave, Mitrovice, Bilcče in Ivanjice. Trpljenje se je spreminjalo v grozečo smrt. Ne! Spremenilo se je v življenje, v življenje nas, ki smo ostali, nas naslednikov trpečih očetov. Ko se je polegel dim smodnika, se je dvignil nov, povsem drugačen dim iz tovarn, povsem drugačen prah iz gradbišč, zadihalo je drugačno življenje. Spomini na nekdanje bose in lačne otroke, na berače, ki so hodili od hiše do hiše, na mrzla podstrešna stanovanja — ti spomini ostajajo v ozadju kot neverjetna in temna senca nedavne preteklosti. Od takrat je že dvajset in več let. Pred nami je nova generacija, novo življenje — nove tovarne, nove hiše in naselja, nove šole in stadioni, nove široke ceste, ki nas vodijo v lepšo prihodnost. Elektrarne ne dajejo ljudem samo luči in strojem energije. Elektrarne so najvidnejši spomenik naše izgradnje in merilo, da se iz zaostale dc.elc spreminjamo v industrij-« sko razvito deželo Kakšen je bil odnos naših izseljencev do narodnoosvobodilne borbe Svet je odprl oči »^Dvajset let je minilo, ko ste se uprli tistim, ki so hoteli z cgnjem in mečem izbrisati iz zemlje naše meje, nas pa še bolj zasužnjiti. Vaš bojni klic »Smrt fašizmu — svobodo narodu« in vaš štiriletni boj za svobodo nam je odprl vrata, da vas obiskujemo še v večjem številu.« Vsako leto prihajajo naši izseljenci na obiske V tem, čeprav na videz skromnem priznanju, je eden naših rojakov v tujini povedal tisto, kar je čutila in čuti velika večina Jugoslovanov v tujini. Res, štirileten boj našega ljudstva za neodvisnost, boljše življenje in socializem tudi v deželah, ki so na tisoče kilometrov oddaljene od naše dežele, ni ostal neznan. Klic domovine »na pomoč« ni naletel na gluha ušesa. Komu se lahko zahvalimo, da so našo narodnoosvobodilno borbo v tujini priznali? Kdo je odprl oči in ušesa generalom zavezniške vojske? ZMEDA V TUJIM ■ t edvomno je bil položaj Rl našega ljudstva v prvih letih NOB zelo težak, zakaj vodstvo NOB 6e je znašlo samo v borbi z neprimerno močnejšim okupatorjem in pa pobeglo kraljevo vlado v Londonu, ki je širila propagando, polno izmišljenih poročil in samohvale. Namen te podle dejavnosti emigrantske vlade je bila zaslepitev nekaterih, ki so nihali med obema verzijama o naši NOB. Res dolgo časa je v svetu prevladovalo mišljenje, da se proti okupatorju bori le kraljeva vojska. Toda glas krvaveče deže- le je postajal vse močnejši in tisti, ki so razmere v Jugoslaviji poznali, so sklenili vzeti glas pravice v svoje roke. Prvi je pričel z bojem proti krivični propagandi naš rojak — pisatelj Luis Adamič. S svojimi članki in komentarji, ki so jih objavljali vsi pomembnejši časopisi in revije, je dosegel, da je resnica prišla na dan. Zavezniki so spoznali napako, ki so jo zagrešili. Uvideli so, da morajo .zamujeno nadomestiti in kmalu so pošiljke zaveznikov postale vse pogostejše. S tem, pa dejavnost Luisa Adamiča ni prenehala. Vse jugoslovanske izseljence, ki so bili pripravljeni sodelovati z NOB je zbral v Jugoslovanskem pomožnem odboru in SANS. Obe društvi sta takoj pričeli s pošiljanjem konservirane hrane, sanitetnega materiala itd, pri tem pa sta jima zelo pomagali še dve organizaciji naših izseljencev. Prva se je imenovala -Progresivna Slovenka«, druga pa »Lunder-Adamičevo društvo.« POMOČ O PRAVEM ČASU Vilustracijo pomoči teh dveh društev samo nekaj podatkov. Samo članice »Progresivne Slovenke« so zbrale v blagu in denarju preko 38.400 dolarjev. Pošiljko so darovale jugoslovanske- mu Rdečemu križu. Lc-ta je vselmala predvsem obutev, obleko, hrano, bolniške instrumente in zdravila. Tudi člani društva »Lunder-Adamič« so prispevali Jugo« slovanskemu pomožnemu odboru in SANS preko 1500 dolarjev, razen tega pa so mnogo pripomogli k temu. da je slovenski tisk med drugo svetovno vojno lahko deloval in seznanjal naše rojake o dogodkih v stari domovini. Prispevek izseljencev rodni zemlji je bil res ogromen, vendar ne samo v materialnem pomenu. Za nas je biia veliko bolj pomembna moralna pomoč. Ameriški Jugoslovani 60 namreč v naših ljudeh vzbudili zavest, da v c'e-želah onstran Atlantika še vedno bi jej o bratska srca. ki čutijo in sodoživljajo trpljenje našega ljudstva. Ko se je maršal Tito ob zasedanju Generalne skupščina Združenih narodov mudil v New Yorku, je našim izseljencem priredil slovesen sprejem. V pozdravnem govoru je dejal: »Zahvaljujemo se vam za vso vašo moralno in materialno pomoć, ki ste nam jo dajali v najtežjih ča* sih naše domovine - med na« rodnoosvobodilno borbo. Spe* ročite našim sonarodnjakont Po Ameriki, da v Jugoslaviji mnogo mislimo na vas.« T. P. Nemško ogledalo Kadar v Zahodni Nemčiji ljudje govorijo o ogledaju, mislijo na tednik »Der Spiegel«, kar v prevoda pomeni ogledalo. Zvezni javni toživec je pred dnevi izjavil, da oblast nima namena odvzeli Nemcem njihovega »ogledala« in jim prepovedal, da hi se gledali v njeni. Ta besedna igra je gotovo zelo značilna za nemško razpoloženje. V samoobrambi pred -gnilo nemško demokracijo« so se mnogi zatekli k hamburvkemu tedniku in rekli: »Saj imamo »Spiegel, ki govori za nas.« \S1 C\K\JO NA RAZPLET m ji malo Nemcev, ki z J^j največjo nestrpnostjo pričakujejo razplet afere e »Spieglom«. Policijski vdor v prostore uredništva sredi noči, čudna aretacija enega izmed novinarjev li-eta v Španiji in njegov zapor v kozji staji, kršenje številnih nemških zakonitih predpisov in delež Strausso-ve maščevalnosti, vse to terja odgovor. Politični učin- ki te afere s'otetia so le znani. Liberalci so zahtevali kot pogoj za bodeče sodelovanje z vlado odstranitev obrambnega ministra Straus-iz vlade, ki je svojo ministrsko oblast izrabljal za osebno maščevanje. To je že dokazano. Adenaucr je pred dnevi na nekem zborovanju v Berlinu povedal o vladni krizi samo to, da je bila po njegovem mnenju »-popolnoma nepotrebna«. Stari kancler je GLOBUS # NESPORAZUM Gina Lollobrigida se je v Parizu udeležila sprejema po slavnostni premieri filma iRi-fifi v New Yorku«, ki so ga posneli po romanu Augusta Lebrctona. Med povabljenimi gosti je bil tudi Paul Rey-naud, bivši predsednik francoske skupščine. Gina Lollobrigida si je priskrbela roman, po katerem so posneli film in poprosila francoskega državnika, da se v knjigo podpiše. Toda Paul Revnaud je odkimal: »Gospa, zelo mi je žal, ampak jaz nisem ro-jtnana niti napisal niti prebral.« » STISKA V ARGENTINSKEM VELEPOSLANIŠTVU Avstrijski časopisi poročajo, da je argentinsko vclepo-tlaništvo na Dunaju v težki stiski. 2e več mesecev namreč Iz Argentine ni prišel za veleposlaništvo noben denar. Stiska |e lako velika, da so morale avstrijske oblasti posredovati, sicer bi veleposlaništvu odklopili elektriko in vodo. * O DIPLOMATSKI OBIČAJI NISO VAŽNI Prvi francoski veleposlanik v Alžiriji Jean Marcel Jeanne-ney se je moral odreči diplomatskim običajem, ki so v navadi ob predaji akreditiv-nih pisem. Ko je namreč hotel Ben Beli predati svoja akreditivna pisma, so ga zaprosili, naj pisma preda v običajni obleki, ker Ben Bela in njegovi ministri nimajo frakov in cilindrov. poučno pristavil, da veleizdaja lahko stane milijone nemških življenj. »Nas v prvi vrsti zanima, da najdemo ljudi, ki so državne skrivnosti povedali hamburškemu listu. Nimamo ničesar proti urednikom lista »Der Spiegel«, vendar pa nam je zelo do tega, da zvemo, kateri ministri in visoki UTadniki so raznašali skrivnosti«. DVOBOJ BREZ KONCA Pred .sedanjo afero je le malo ljudi vedelo za i r.c založnika »Der Spiegei -. Nekateri so že dalj časa lahko na straneh Usta zasledovali ogorčene napade na obrambnega ministra Straussa. Spraševali so, od kod jemljejo pri listu toliko hrabrosti. Vendar je ime Augstein postalo po svetu znano šele po njegovi aretaciji. Kdo je Rudolf Augstein? Ko je svetovni tisk začel o njem pisati, so odkrili, da je bil najboljši učenec, kar jih je imela gimnazija, ki jo je obiskoval. Bil je šesti otrok v devetčlanski družini in oče je živel v Hannovru. Maturiral je med"' vojno in vojno končal na vzhodni fronti. Pred zlomom Nemčije se je izvlekel iz kaše: prihranjene cigarete je zamenjal za staro kolo, s katerim se je izognil ujetništvu. Kmalu po vrnitvi se je spoznal z britanskim majorjem, ki je delal na prevzgoji Nemcev. Ta britanski oficir je imel ambicije, da v Nemčiji začne izdajati list po zgleda na »Timp«. Pridobil je Augsteina in sc šest novinarjev in ustanovil list »Tednik«, ki je po ostrem sestavku zoper britansko krajo nemških izumov propadel. UREDNIŠKI STOLČEK Britanska diplomacija ni želela mladim in sposobnim ljudem zaviti vratov s prepovedjo lista »Tednik«. List so rajši predali popolnoma v nemške roke, da bi ga pozneje lahko ukinili z izgovorom o pomanjkanju papirja. Toda mladi Augstein je ljudem iz tega časa ostal v spominu kot duhovit in privlačen fantek. Bil je pravi urednik novega lista »Der Spiegel«. čeprav so ga v uredništvu klicali »mali«. Njegovi članki so bili brez političnega pouka in to je ustrezalo takratni neniiški inteligenci. Rudolf Augstein Nemci so bili čez glavo Biti dvajsetletnega političnega pridigarstva in to, kar so želeli, je bilo, da jih nekdo obvesti o dogodkih. List ee je odrekel pravici, da bi svet uredil dragače, kot je. OKUS MOCl Kmalu pa je list napravil prvo politično ofenzivo. V članku »Bodi pameten in drži jezik za zobmi« je leta 1950 odkril, da so nekateri poslanci dobili lep denar, ker s« izglasovali Bonn namesto Frankfurta za nemško glavno mesto. List je zapisal: »Ne želimo služiti zrelosti, ampak resnici, ki je po možnosti jasna.« Takrat Augtteina niso zaprli. Iz skupščine je zletelo nekaj poslancev. Dve leti pozneje je policija prvič zaplenila list. Kancler Adenauer je mislil, da je članek »Previdnost pri telefonu« zlagan. Laž naj bi bila trditev, da je iaiel kancler Adenauer zveze s francosko obveščevalno službo. NA MUŠICI • JE STRAUSS Ko je združitev Nemčije postala politična utopija je list prenehal z napadi na Adenauerja, ki ga je dolžil za glavni zadržek nemške združitve. Za Augsteina je bil srečen trenutek, ko je debeli Strauss zaslutil, da lahko postane Aden-auerjev naslednik. List se je z vsemi močmi uprl, da to prepreči. Ta cilj je bil izrazito politične narave. Neki nemški bravec je pred kratkim poslal uredništvu pismo, v katerem pravi, da se boji samo treh stvari na svetu: naraščajočega prometa, Kitajcev in Straussa. Javna podpora zgovorno govori, da je imel list prav, ko se je uprl ministru, ki je zlorabljal zakone za svoje koristi. Rekli so.. *LR Kitajska in Indiji sta v vojni zaradi problem ma, katerega korenine mo* ramo iskati v zapuščini k.-■'.• nosovi, k: trdijo, da so n'ego--' nri'atel'i.' ; O-..021 AVfHes, ameriki filmski igra vre in režiser »/Lelo imam r.iaa Veliko Britanin, čeprav mi nekaj ni jasno: za'?ai v angleških hotelih n: fr.vicoskih postelj.« My!ene P'-Tnongeot, fvaaseeka filmska igravka *Ka; pravzaprav pomeni atomsko ravnotežje? Nič drugega kot, da >c iz atomske moći postala atomska nemoč.« ■ L. Hi'., britanski vojaški strokovnjak »Lahko sc čisto lepo živi od strahu človeštva. Po-t trebno je samo o tem pisati.« J. J., francoski književnik j »Angleži so že po narar vi nazadnjaški. Toda htA burizem je boli nazadnjaški kot zsi Angleži.« Lord Home, britanski zunanji minister j • Reportaža• Reportaža• Reportaža• Reportaža • Reportaža• Reportaža• Reportaža »Reportaža« 2500 km po Avstriji in Čehoslovaški Dunaj - Bratislava ■ Jutro na Dunaju je podobno jutru v vseh drugih donosno pa vsaj v privlačno i/.brisen pečat starega — lah- rinik prebere (razločno, a s ■ mestih. Predvsem pa je podobno, če greš na daljšo turistično točko. Ugotovimo ko rečemo kar avstrijskega češkim naglasom) seveda Ipot. Tisto jutro smo se odpravljali v Bratislavo in pa tudi lahko, da smo sicer pojmovanja ureditve muzej- vstopi in — zanj je ceremo- pred nami je bila dolga in zanimiva pot. Podobnost z izkopali v Ljubljani antično skih zbirk, ki ga ne skrijejo nij konec. Za slovo še prisr- Idomačim mestom je še večja, ko zaspan hitiš proti Emono veliko večje vredno- niti moderne preobleke, ki so čen pozdrav! In po slovesu avtobusu, medtem ko je večina ljudi že na delu in sti, kot pa je Carnuntum, le samo površinske. postanemo pogumnejši in polnijo tramvaje, avtobuse In trolejbuse le še zdolgo- da nismo znali izvleči kapi časeni meščani ali pa gospodinje, ki se jim nikamor tala. V tolažbo nam je lahko ne mudi. Vstopajo v vozila brez naglice, brez nervoze, samo Šempeter pri Celju. (In mirno, vsakdanje in tiho. Mnogi prebirajo »VViener pa še drugi spomeniki, ne sa-Kurier«, morda se po dve gospodinji zapletata v pogo- mo arheološki!) vor, ki pa je površen in nezavzet. Po cestah rijejo delavci in jih popravljajo, kar še enkrat vzbudi spomine na Ljubljano. Zjutraj tudi ni tistega naglega, gostega, a vendar urejenega prometa, ki zaživi v poznih dopoldanskih, posebej pa še v popoldanskih urah. Cesto lahko prečkaS k)erkoU z malo previdnosti in če ni v bližini policaja v zelenem suknjiču in črnih hlačah. AVTOBUS MED ZAPORNICAMI ZDRAVILIŠČE FRANCA JOŽEFA pomahamo stražarju na stolpa, ki smeje odzdravi. Mislimo si, da le ne bo tako, kakor so govorili. Železni Avstrijsko-češka meja. Av- most preko Donave je za ce-tobus je zapeljal med sto in železnico, še en ovinek dve zapornici. Pogovor in že smo v Bratislavi. Usia-skoro zamre. Pred zapornico vili smo se pred muzejem ob oborožen vojak, daleč pred parku pozno popoldne. Med- Veliko najdb hrani tudi nami stražni stolpi. Vodjo tem ko je šel profesor V mu« muzej Carnuntum v ekskurzije moramo naravnost zej pogledat, če nas še čaka-Bad Deutsch-Altenbur- prisiliti, da odnese papirje v jo (zaradi kruha smo zamii-gu. Kraj je ob Donavi in slo- obmejno poslopje. Dolgo ča- dili), smo ostali pohiteli kjer ima prostore Obdonav- vi kot zdravilišče. Stavbo za sa — nič. Vsi smo v avtobu- skozi park do Donave, ski muzej, ampak tudi za do- muzej je dal zgraditi Franc su. Gledamo vojaka. Nekaj bro reklamo. Rimski steber Jožef leta 1904, hkrati s stav- sto metrov pred nami bodeča z napisom smo že omenili, bama za muzej v Splitu in žica. Za žico kakih 50 m ši-Na nasprotni strani ceste Ogleju. Muzej ima moderno rok pas zorane zemlje. Nato opozarja tabla na grad Petro- opremo v lesu, aluminiju in zopet bodeča žica. Na stebrih nell — muzej, ki leži med pleksi steklu (lm3 stane (3 se belijo porcelanski izolator-Donavo in izkopanim Car- tisoč šilingov ali okoli 75 ti- ji, na žicah visijo konservam nuntumom. Posebno lično soč dinarjev). Toda ureditev podobne mine. In zatem min- izdelana tabla še enkrat opo- zbirk je postavljena po sta- sko polje, bodeče žice in ~1JO oz,ro. Donavi, kar nas je sprva nekoliko motilo, kakor že no POTOVALNA MRZLICA Pred našim avtobusom je bila že gneča in vzdušje potovalne mrzlice so lifj povečali znani napevi ti-fifte dobro znane: kovčke gor mrt kovčke dol Ln pa joj, po-izabil sem ... Odhodno mrzli-fco in nervozo so paničar j i rihignili in razbohotili, da je bila hujša kakor ob odhodu »«?• na mu?e-» v *™d"-. Av" rem konceptu z moderno raz- stražni sto p, To je meja ki ftr linhiiSno t, »ri^Krni nh. stnjci so priznano dobri tu- rcdčitvijo, estetsko in dokaj naj bi delila dva svetova. Ne- , ' ' ' ,. •__• ,„ PeščenhTroJv« so nrinesh Etični delavci in tako sp tik hladno. V bistvu prikazuje navaden občutek. Strah pred ^ ' n ™Hh- n »vescenm Krogo\« so prinesli r , ... ' •* ^ cisto drug pomen in so lahiva fnovico. da na češkem ni kru- <* «?tl t€r P?lef »me*f časovno j" kraJevn° neznanim! Drugačen svet! a začudenje in smeh. In in da je vse na karte V naJdlšca postavili okrepčeval- jeno gradivo izkopano na si- Nadvse prijazen •' ^trenutku so bile vse proda- nico» sicer majhno, ker Je rokem področju Carnuntuma. obraz carinika : TEŽAVE Z JEZIKOM Ladje vseh vrst ob bregu in tik pod nami je z bele izletniške ladje vabil zvočnik na izlet po Dunaju za štiri krone. Dunaj pra-Slovaki in nasmejan zabriše more- jame kruha v bližini polno. Zaradi nakupovanja kruha je avtobus odpeljal z zamudo ifcroti češki, kjer pa se je {jasneje alarmantna novica jpaščevala tistim, ki so ji verjeli in kupili preveč kruha. Toda o tem pozneje, najprej še nekaj o krajih, kjer smo Se pred avstrijsko-češko mejo ustavili. RIMSKO MESTO rožnja z avtobusom je Če se hočete pobahati z našimi cigaretami, jih nikar ne ponudite tako, da rečete: »Ali boste kadili, prosim?«, ker vas bodo razumeli tako, kol če bi mamica rekla otroku: »Ali boš kakal« ... Slovak« smo skoro bolje razumeli ka? kor pa Cehe in vodnik skozi muzejske zbirke je poskusil v nemščini, dokler ga nismo prosili, naj govori slovaška« Samo počasneje in razločno je naj izgovarja in smo ga razen nekaterih besed v celo> ti razumeli. Nad ureditvijq muzeja smo bili vsi presene* čeni. V drugem in tretjem nadstropju je v približna dvajsetih dvoranah postav ljenih preko tristo pokončnih vitrin, za katere lahko upora« bimo besedo izložba. Razen teh vitrin-izložb je še 15 dio-i ram in obojne imajo notranjo razsvetljavo. Od izložbe do izložbe smo spoznavali več in več, kakor da pregledujemo mozaik od kamenčka do kamenčka, dokler nam ni pred očmi zablestel ves mo> V' prijetna le nekaj časa. Po eni ali dveh urah postane utrudljiva, potnik počasi izgublja vso voljo za opazovanje okolice, ni mu več do razgovora s sosedom in naposled zadremlje. Tudi sam sem skoraj zaspal, ko smo na levi ob cesti zagledali lep star steber z napisom »Carnuntum«. Zraven stebra nekoliko naprej in pod drevjem se je skrivala majhna in Bratia|ava _ pogled na trg izpred slovaškega gledališča prikupna okrepčevalnica. Gre za pomembno najdišče nekdanjega rimskega civilnega pač taka potrebna in zado- čudovit pa je v vhodni avli či vtis, ki ga je na nas na- zaik slovaške zgodovine. In £nesta najsevernejše rimske voljuje zaenkrat goste. Teh rimski mozaik, ki služi za pravila meja. Velik plakat va- kakor smo bili na meji pobi-postojanke ob Donavi. Samo pa ni tako malo, čeravno je dno nekaj centimetrov globo- bi na mednarodni sejem v ti, tako smo bili tu v muzeju najdišče je zelo obsežno in Carnuntum ob cesti proti če- kemu bazenčku. Pod vodo Brnu. Carinik nas povabi v presenečeni, zakaj tako na-fcu pri vasi blizu Petronell so ški meji in smo na tej cesti imajo barvni kamenčki mo- poslopje. Tudi poslopje je po ravno-poučno prikazane zgo> ostanki rimskega mesta. Iz- srečali najmanj prometa na zaika čudovito sveže in jasne tej človeški prijaznosti pri- dovine v muzeju še nismd kopanine so zelo podobne ar- vsej poti po Avstriji. Približ- barve. Ko smo odhajali iz jaznejše in kar preseneti nas srečali. Zato nisem v mestu! hitektonskim ostankom antič- no eno uro smo ogledovali muzeja in zapuščali Avstrijo, izredno okusno urejena ča- pogrešal gostega prometa (tu ne Emone v Ljubljani, ven- izkopanine in v tem času je je zrl za nami kip Franca Jo- kalnica. čakamo in čakanje in tam kak osebni avtomobil)] dar je kvaliteta ohranjenega pripeljalo pet velikih avtobu- žefa. Stoji pred muzejem in postane dolgočasno, ker je več je tovornih, avtobusi so. Carnuntuma slabša od Emo- sov izletnike v Carnuntum. nekako simbolizira skoro vso bife zaprt in ker imajo Čehi uniformirano pobarvani) iđ he. Izkopano zidovje je na- Pa ni bila nedelja, bil je na- avstrijsko muzejsko dejav- toliko dela z našimi potnimi se nisem jezil, ko nismo daj ravnost zgledno ohranjeno vaden delavnik. Tu sta si po- nost. Naj je to Joaneum v papirji. Od kod ste, sprašu- bili prenočišča v hotelu in nI na kraju samem. Niso po- dala roko arheologija in tu- Grazu ali dunajski muzeji ali jejo. Ah, Slovenci in oni so ti ne v gradu, ampak v pra skrbeli samo za konservacijo rizem. Ogled Carnuntuma lah- ta, ki smo ga ravnokar opi- Slovenci (Slovaki). Mineta cej oddaljenem campingt izkopanih zidov, niti ne samo ko zaključimo še z ugotovit- sali — vsi imajo sicer izred- skoraj dve uri, da je vse ure- pod šotori, za predmete, ki so delno vi jo, da je možno tudi razva- no in naravnost neocenljivo jeno. Pred avtobusom se žbe- shranjeni v gradu Petronell. line spremeniti, če že ne V bogastvo, imajo pa tudi ne- remo; in tisti, čigar ime ca- Andrej Pavlovei ,—.—».r....:---r??,. Ustvarjalna mis ori delu 9 Po malem smo vsi ljudje izumitelji, samo da je večina p izumov tako drobnih, da jih še sam ustvarjavec komaj 9 opazi ali pa so na isti ravni kot pračlovekovo prevozno 0 sredstvo, ko je ubito žival naložil na vejo in rekel: 9 »Končno sem izumil voz!« človekova misel pa se ne O zadovolji s trenutnim uspehom, temveč razvija dosežke 0 naprej in naprej. Tehnika nas telesno razvaja, miselno O pa krepi. STARI STROJI — NOVE IDEJE Veliko je pri nas tovarn, ki imajo že kar častitljivo starost. Obupujemo nad starimi 6troji in se razgledujemo po sodobnejši opremi. Obračamo se na strokovnjake, češ naj vendar izboljšajo proizvodnjo na tak ali drugačen način. Pošiljamo ljudi v tujino na strokovno izobraževanje, a osnovni delovni pogoji ostajajo na isti ravni. Tovarna gumijevih izdelkov »Sava« v Kranju je staro in dovolj znano podjetje, saj spada med najstarejše tovarne kranjske industrije. Starost podjetja se ne pozna samo na stavbi, ki stoji v središču Kranja, temveč predvsem pri strojih, ki so nekateri v uporabi že od leta 1921, ko je bilo podjetje ustanovljeno. Eden izmed strojev — veteranov je bil že takrat star kupljen, prvi postavljen v tovarno, vendar še danes dela brez okvar. Ker pa nima gumbov, ki bi avtomatično urejali delovanje, morajo delavci vrteti razne ročke in kolesa. Stroj dela zelo počasi in dviga proizvodne stroške. Težav pa nimajo samo s starimi stroji, temveč .tudi z novimi, ki včasih »proizvajajo« kar preveč odpadkov, ki pri dragih in težko pridobljenih surovinah res niso malenkost. DELAVEC IN STROJ Stroj lahko popravlja in izboljšuje delavec, ki ga dobro pozna. Delavec je tudi najbolj zainteresiran za novosti, ki izboljšujejo njegovo delo in mu ga olajšajo. V »Savi« so se prav zaradi tega obrnili neposredno na delavce in jih spodbudili, da bi s svojimi predlogi in izboljšavami koristili sebi in podjetja!. • DRUGAČNA RAZPOREDITEV V oddelku za vulkanizacijo plaščev za kolesa imajo 20 strojev, ki niso bili polno izkoriščeni. Delavec je moral skrbeti za štiri stroje in pri tem so nastajali zastoji. Janko Korbar in Pavel Košnik pa sta leta 1960 predlagala drugačno namestitev strojev pri istem številu delavcev. Na videz enostaven ukrep je prinesel podjetju za deset milijonov in pol večje dohodke, kakor so bili prej ali od 162 kosov na 180 kosov plaščev več. Podjetje je oba delavca nagradilo. BOLJE OD PROJEKTANTA Podjetje gradi v Stražišču nove obrate. Ker tudi novosti niso vedno najboljše, terjajo med samo gradnjo iz- najdljive ljudi. Tako je bil na primer predrugačen sistem ogrevanja obrata novogradnje. Predlog Aleša Zupana omogoča z nekaterimi spremembami racionalnejše ogrevanje in njegovo zami?«1! so sprejeli in uresničili. Na tak način so zmanjšali stroške za 2 milijona dinarjev. DOMA IZDELANO TRAJNEJŠE Vulkanizacijski stroj za avtoplašče ima montirano ogrevno cev, ki stane uvožena 50.000 dinarjev. V dveh mesecih so jih morali zaradi okvar zamenjati 21. Po Zupanovi zamisli pa je doma izdelana cev vzdržala daljši čas in je biio razen zmanjšanih stroškov prihranjenih tudi mnogo deviznih sredstev. Takih in podobnih izboljšav imajo še veliko in izumitelji se bodo še porajali, samo družba jim mora omogočiti, da svoje zamisli lahko tudi uresničijo in preizkusijo. Ko govorimo o iskanju notranjih rezerv, marsikomu v podjetju sploh ni jasno, kaj to pomeni in jih išče tam, kjer jih 6ploh ni. Obrniti 6e je treba samo na pravi naslov, pa bodo uspehi zagotovljeni. — B. S. Stroj je kakor človek. Ko se postara^mu začnejo izpadati zobje. ZANIMIVOSTI } © CE BI SE LED STOFIL... Kar 71 odstotkov Zemljine površine je prekrito z vodo. To pomeni, da je na našom planetu 361 kvadratnih kilometrov vodnih površin. Skupna prostornina morij in oceanov je 1370 milijonov kubičnih kilometrov, prostornina kopna nad nivojem morij pa je desetkrat manjša. Razen tega cenijo količine podzemne vode na 400 milijonov kubičnih kilometrov. Na Zem- /iajstarej&f ssv. , <*>«-> je o« »rtnv upvraoeu ljini površini so še številne reke, jezera, močvirja in ve-« 1'ke površine pod stalnim le-* dom in snegom. Ce bi se ves led na Zemlji stopil, bi se površina morij in oceanov dvignila za 56 metrov. Tako bi izgubili še osmino današnje kopne zemlje. % IZKORIŠČAN FE NUKLEARNE ENERGIJE V ITALIJI Italija namerava v petletnem obdobju od 1963. leta do 1968. toliko napredovati pri nuklearnih raziskavah, da bi lahko po letu 1970 vse večji odstotek električne energije pridobivala z izkoriščanjem nuklearne energije. V ta namen so za petletne raziskave predvideli 150 milijonov lir. @ AVTOMATI ZA SADJE Pod takim imenom so postavili v nekaterih italijanskih mestih avtomate za prodajo sadja, ki so jih izdelali v Bologni in so prvi te vrste v Evropi. Avtomat je v bistvu hladilnik in deluje na podoben način kakor avtomati za cigarete in pijače. g) SERUM PROTI RAKU? Ameriški znanstvenik Hen-ry James Renda je prepričan, da so v njegovem laboratoriju uspeli izločiti iz obolelih živali serum, ki bo po njegovem prepričanju uspešno zdravil predvsem levkemijo. S serijsko industrijsko proizvodnjo še niso začeli, ker morajo serum prej v bolnicah še temeljito preizkusiti. Za kulisami druge svetovne vojne za \euspel atentat na Hitlerja 20. julija 1944 je bil povod, da so nacisti v agoniji uprizorili drastične ukrepe, da bi zatrli državni udar v Berlinu In na bojiščih. Vodja zarote grof von Stauffenberg se je iz Vzhodne Prusije vrnil v Berlin, da bi prevzel oblast, ne da bi se prej prepričal, če je Hitler mrtev ali živ. Večje število višjih oficirjev, ki so z zarotniki sodelovali v Franciji, je verjelo v uspeh zarote. Vedeli so, da je napočila zadnja ura, ko se Nemčija še lahko poceni izkoplje iz vojne. Med njimi je bil tudi vojni guverner nemške vojske v Franciji. _ V hotelu -Majestic- v Pa- telu tišina. General, ki se je riza je bilo vzdušje julija vedno rad šalil, ni načenjal 1944 je'.o težko. Dva najlepša pogovora. Molčal je in gledal — Hitler je mrtev. Vsekakor sta mrtva tudi Giiriag in Himmler. Eskplozija je bila strašna. Nastaja nova Nemčija. Vsa ministrstva v Berlinu so že v naših rokah. KOCKA JE PADLA General je nujno poklical vojaške poveljnike v Pari/u na posvetovanje. — Ukazal je, da delajo po njegovih ukazih. Hitler se je maščeval .Na sliki s svojimi najožjimi sodelavci Goringom in Keitclo.n hotelska apartmana sta bila na uro. Po kosilu pa je zarot- - V Berlinu j« izvršen dr- oddana za potrebe admini- nike v Parizu prevzela čudna iavni udar. Atentat zoper strati v ne službe nemškega vznemirjenost. Okrog štirih Hitlerja. Moramo najprej are- vojneg* guvernerja v Fran- je prišlo telefonsko sporočilo, tirati vse člane nemške var-cijl generala Slilpnagela. nostne službe. Ce se bodo upirali, jih bomo pokončali z orožjem. Genrrali in polkovniki so udarili s petami. »Revolucija od zgoraj« je bila na dobri poti. Okoli šestih popoldne je prišlo sporočilo za telefonski pogovor z Berlinom. Na drugi strani žice je bil glas generala Bocka. najstarejšega nasprotnika Hitlerja. Bock je govoril z dramatičnim glasom: — Želel sem vas vprašati, če še ostanete pri svoji odločitvi? — Čakamo samo priložnosti, da kaj storimo. — Atentat je narejen po načrtu. Toda še vedno nimamo točnih podatkov o izidu. Ste z nami brez pridržka? Se zavedate posledic? — Nedvomno. — Torej brc/ pogojev? Kocka je padia. Za nas ni več vračanja. General Bock je sporočil le nekaj važnih navodil. To je bil njegov zadnji telefonski pogovor. Zakaj generalu l ud-vigu Bocku - vojaku, ki je razsojal s polnimi možgani in našel odločitve v trenuiku, jc ostalo -.> u u še nekaj ur življenja. Napravil je samomor z orožjem, ki mu jc bilo položeno na dlan. Minilo je precej časa, ko so zvedeli, da gre bitka za Berlin proti koncu in da je vse Izgubljeno. Telefoniral je grof von Stauffenberg. — Opozoriti vas moram pred nevarnostjo, ki nam preti. — Morivcl so nam že za petami. Nastal je preplah. Zavladala je neodločnost. PEKEL NA ZEMLJI Vsem je bilo jasno, da je igra izgubljena. Pogovor še ni bil končan, ko so se iz zvočnika bližnjega radia zaslišale fanfare. — Pozor! Pozor! Govori -Fuhr; i : Zdaj niso več vzdržali sede. Vstali so in pristopili k sprejemniku. Vsaka izgovorjena beseda je bil udarec. »Klika ambicioznih. kriminalnih in neumnih oficirjev . .. Tolpa zločincev, ki jih sedaj neusmiljeno objavljamo ... Čudežni znaki, da sem ostal pri življenju, ni nalagajo svct.> dol/.nost. ki _'o moram izpeljati do konca...«« Generalu Stilpnagelu se Je 7Si. ki se ga mora na vsak način udeležiti in pripravili poročilo. Zanje ni bilo več rešir.«-. Vedel _'e. da bo njegovo življenje trajalo samo še nekaj dni. Sklenil je. da v Bor.in odpotuje z avtomobilom. Toda ni prišel do Berlina. Maill so ga v bližini Verduna v nekem prekopu s poškodbami na j:'avi. Prepeljali so ga v voja ko bolnico, kjer niso dognali, ali je napravil samo« (Nadaljevanje na 7. stran > POLKOVNIK IZ BERLINA mTa:manj deset vojaških 1\ BseteeeM je vedelo, da se ta dan pripravlja važen dogodek. Neki zarotniški polkovnik je dva dni pred tem dopotoval iz Berlina in dal znak za pripravljenost. Zaritnška skupina, ki se je zbrala pod geslom »vaja*«, bi morala ta dan začeti z dejanji. Polkovnik, ki je dopotoval iz Beilina. je pojasnil, da je državni udar bil najprej za-mišljvi za 11. julij, zaradi nepredv iJenih težav pa so ga preložili sprva na 15. julij, pozneje pa na 20. julij. Bomba bo tega dne eksplodirala v Vzhrdni Prusiji, kjer je bil Hitler na posvetovanju o vojaškem položaju. Odlašati niso vej smeli, ker je bila Nemčija vojaško vsak dan bliže porinu. V Berlinu in Vzhodni Prusiji so tekle zadnje priprave. V Parizu pa so čakali na sporočilo, ali je atentat na - Fuhrerja« uspel. Med kosilom je bila v ho- Humoreska CEV Ko je voda poplavil j stanovanje in skozi vrata začela uhajati po stopnicah, sem obvestil hišnika, da je počila cev. Te novice se sploh ni razveselil. A — Vedno samo pritož- l) be, je mrmral ravnodušno. ■() — Prošnje in zahteve... 0 . Bog mi je priča, da poklic hišnika ni lahek. — Nedvomno, — sem pristavil — toda morda bi '. bilo kljub temu dobro, da o stvari razmislimo. Končno, če je cev počila, ni počila brez razlogov. — Posredi je napaka — mi je objasnil hišnik. — Ko so gradili hišo, so vgradili napačne cevi. — To je vendar nesramnost! — sem začel negodovati. Podle:.c ;..<::. i cevi, še nima dovolj izkušenj — ic razvozi.al hišnik.' — Morate vedeti, da ie minilo samo sedemna-st let od zadnje vojne. To e bila strasna vojna. — Strinjam se z vami o vojni — sem godrnjal pomirljivo. — Toda kljub temu menim, da se takšne napake ne bi smele pripetiti. Hišnik se je smejal. — Mo) zel dela v tovarni kablov in žic. Ko so v tovarni končali z montiranjem no-vih stroiev, so dognali, da so v tovarno postavili napačne stroje ne za proizvodnjo žice, temveč za izdelavo makaronov. Tako so morali izdelke prilagoditi stroem. Dogajajo pa se še težie stvari. Neka gospodinja je namesto limonade popila solno kislino. Najbrž ste o tem že slišali? slišal. 10 de il -c m:, aa sem — In napaka s cez-Nekdo ie vendi-odgovoren za to! — Ko so nameščali cev:, jt imel delovodja ttrave z ženo, — mi :e ' ubezniv-: pojasnjeval hišnih. — Odpotovala jc * z njegovim prijatelem in delovodja 1 ostal... Oprostite y>ow*m; — tem l, ko sem vstal, — e: ste me popolnoma Prepričali! Naj voda teče! Ne ženimo si tega preveč * srcu. Hišnik mi je stisnil rok — če bi vsi rešeial probleme kot midva, b: bilo življenje prijetno. Povejte, ali pri vas že dol?n teče voda? — Pn' meni? — sem sc začudil. — Pri meni sploj ne teče. Voda iz počen: cevi teče pri mojem sosedu, jaz pa stanujem nadstropje višje... Anatol Poljomkovskl Lovstvo na Gorenjskem Z lovom se je ukvarjal ie pračlovek. Lov mu Je pomenil življenje, vsakdanji kruh. No, do danes te Je marsikaj spremenilo, predvsem tehnika in z njo človekove potrebe, vendar je lov kljub temu ostal. Lov, ki ga poznamo danes, ni več tisti, do neke mere celo brutalen lov primitivnega človeka, pač pa lahko rečemo, da je lov postal športna panoga, ki v mnog očem pomaga našim gospodarstvenikom, še posebno pa gozdarjem in v zadnjem času tudi turizmu. Večina laikov lovstva ne pozna. Prevladuje dvoje mnenj. Nekateri poznajo lovce kot ljudi polne šegavosti, humorja in kot poznavavce lovske »latinščine«, drugi pa gledaja na lovce materialne plati. Toda stara resnica — vsaka medalja ima dve plati — velja tudi tukaj. Ena plat lovstva je nedvomno družabno življenje lovcev z vsemi najrazličnejšimi domislicami, toda ta plat ni bistvena, pa čeprav njenega pomena ne smemo zanemarjati. POMEN LOVSTVA Veliko pomembnejša je za nas druga plat lovstva. Marsikdo se bo vprašal — zakaj. Odgovor na to vprašanje je kar se da preprost. Gorenjska ie sorazmerno majhna in zato ima lovstvo na tem teritoriju 2aT3«3i i2Tfcilte geografske razgibanosti obeležje alpskega in nižinskega lova. Res, favna naših Alp pa tudi nižin je tako razgibana, da ustreže še tako zahtevnemu lovcu. Da ne bomo preveč slepomišili, poglejmo torej, kakšen je stalež divjadi na Gorenjskem. Najštevilnejši je vsekakor zajec, sledijo pa srnjad, gams, jereb, ruševec, veliki petelin... V naših gozdovih pa je zastopana tudi jelenjad, divja svinja in kozorog. Tudi medved »gospodari« po gozdovih Pokljuke in Jelovice. V letošnji lovski sezoni je Gorenjska lovska zveza izvršila eno najpomembnejših nalog. Bonitiralj so namreč vsa lovišča na Gorenjskem; pri tem delu pa so ji pomagale vse lovske družine s tega območja. Le-teh je na Gorenjskem 27. imajo pa preko 1000 aktivnih lovcev. Gotovo ni vsakomur jasno, kaj je bonitirartje in kakšen je njegov namen. Pod tem pojmom razumemo predvsem natančno določitev staleža divjadi v posameznih loviščih. Vsekakor je to izredno zahtevna naloga, saj pred bonitacijo revirji ni6o bili natančno določeni, meje lovišč so bile mnogokrat sporne, podatki o staležu posameznih vrst divjadi pa so bili netočni, večkrat so bili dobljeni celo s pomočjo cenitev ali pa domnev. Gorenjski lovci so to nalogo opravili prvi v Sloveniji. Z bonitacijo lovišč je lovstvo na Gorenjskem napravilo precejšen 1 korak naprej, saj bodo s pomočjo zbranih podatkov lahko natančno đo'očili, kntr-ri revirji so za gojitev de1o*ehih vrst divjadi r*£'->r-vi--»r.f>*?5 fn kakšen naj bo c-'.itrc-l S tem je dana tudi realnejša osnova lovskemu turizmu, ka se je pri nas pričel šele razvijati, vendar kljub začetnim težavam iz leta v leto narašča. Inozemske goste privla-povsem čijo predvsem naravne lepote naših alpskih revirjev s precejšnjim staležem gamsov, srn jadi, ruševca in velikega petelina. Samo v letošnji lovski sezoni so imele lovske družine na Gorenjskem preko 1,3 milijona skupnega izkupička. Kljub temu, da je ta zvrst turizma pri nas šele v povojih, je obisk tujih lovcev v naših revirjih vedno večji. Največ zaslug pri tem imajo gotovo olajšave v zvezi z obmejnim pasom kakor tudi vedno večja propaganda v tujimi. LOV IN GOSPODARSTVO Razen lovskega turizma, za katerega smo ugotovili, da je pri nas še v razvoju, igra lovstvo dokaj pomembno vlogo tudi v našem gospodarstvu. Le-tem u lahko koristi predvsem pri zatiranju raznih gozdnih in poljskih škodljivcev ter pri uničevanju nekaterih roparic. v Razen pomena lovstva za družbo pa ne smemo zapostaviti vpliva, ki ga ima ta organizacija na vsakega posameznika, ki lepote lovstva zna ceniti, saj bistvo lovstva ni v streljanju divjadi, pač pa v napetem pričakovanju tistega, kar se bo zgodilo in v uživanju naravnih leoot. T. P. Srnjad! je na Gorenjskem precej Zbirka gorenjskih lovskih zgodbic Iz ušesa v uho Ker vsi poznamo lovce kot izredno vesele in šegave Seveda Je bilo potem do- kakšna starina. Po tem času ljudi, ki v prijetni družbi kaj radi posežejo v svoj oprtnik volj veselja in razpoloženje smo šli vsi skupaj naprej. Ko in postrežejo s številnimi »resničnimi« doživljaji, smo s je bilo v kratkem tako, kot smo se čez približno tri uri" sodelovanjem nekaterih lovskih družin na Gorenjskem da bi res ustrelili vsak svo- vračali, smo jih našli spet na zbrali neka] najbolj uspelih zgodb. Znanje lovske latln- jega zajca. Domov smo se istem mestu. Omenjeni fant ščine je treba upoštevati, čeprav so nam lovci »prisegli«, vračali pozno, da nas ljudje jih je šel ponovno zalezovat da gre za čisto resnico. LOVSKA SMOLA Resničen doživljaj čuvaja Janeza Ažbeta (^lan lovske družine želez-t niki me je povabil na čakanje divjih svinj, ki so pustošile koruzo po njivah hribovskih vasi. Z avtobusom sem se odpeljal do vasi Ceš-njica v Selški dolini; nato sva krenila v hribe do vasice Pertovča. Ob svitu lune sva se priplazila do neke njive in opazila precej težkega merjasca. Toda prehitro naju je »dobil v nos« in nama jo pobrisal. Drugo noč sva nestrpno čakala; visoko je plaval mesec, ko sva okrog ene ure opazila z daljnogledi na Planjšaku 5 divjih svinj. Oprezno sva jih obšla in se jim približala. Počasi sva se dvigala — mrzlično pripravljena za zadetke — toda smola. Vrag ie svinje spremenil v za-ce, ki Sva jih preklela Sc čez urrsT. Tri no*5| sva uživala čare mesečnih noči, podnevi pa pasla gamse po Ratitoveu in gojila skrito upanje, da .naju obišče obsojeni kosmatinec. Izmučena sva se vrnila v vaško krčmo na okrepčilo, tam pa so nama zabelili lovsko smolo še s slanim kislim mlekom. rejši lovci so bili ob teh vo-ščilih zelo nejevoljni. Pogon res ni bil kaj posebnega. Vreme ni bilo najboljše, le redek pes se je oglasil in tudi bra-kerji so proti koncu zgubili voljo. Streli so bili redki, toda na končnem zbornem mestu je Iovovodja poročal, da je padlo 15 strelov, pobran pa je bil samo en zajec. Vsem je bilo neprijetno ob misli, kako bo s koncem lova v vaški gostilni. Toda, Kari in France nista izgubila dobre volje, temveč sta hitro zrežirala, kako jo bomo pri-mahali v vas. »Boste videli — to nas bodo gledali v vaški gostilni, ko jo bomo mahali skozi gostinsko sobo z 12 zajci,« sta rekla. Vsi smo jo nekoliko boljše volje ubrali proti gostilni z radovednostjo, kako nam bo potegavščina uspela. V gosjem redu smo se zvrstili proti gostilni — kakor v partizanih — Karel na čelu, France pa niso več srečavali. BREZSKRBNA SRNJAK IN SRNA D vajsetega avgusta je družba 7 ljudi že nekaj dni bivala v naši lovski koči v Lomovci. Tega dne smo se odpravili okoli devete ure zjutraj na obhod okoli Ri-benske planine. Ob tako številni družbi, ki ji težko dopoveš (lovec sem bil samo jaz), kako naj hodi in da naj molči, predvsem pa v taki uri nisem niti najmanj pričakoval, da bi videli kako divjad. Toda ugodilo se je prav dnevom in jdočjo. se ms sreč nasprotno. Ob prihodu v Ri- in jim zopet prišel še na manjšo razdaljo, vendar je popoldne vse skupaj trajalo manj časa in srnjak je odpeljal svojo družico v gozd, mi pa smo se po prijetnih doživetjih in občudovanju naravnih lepot zadovoljni vračali v lovsko kočo. TUDI MRTVI VSTAJAJO Ta lovska dogodi vičina se je pripetila Jožetu iz Podgore, ko je šel na lov na srnjaka. V zgodnjih jutranjih urah na meji med bensko planino, ki je sestavljena iz večjih kotlov, smo takoj v prvem kotlu opazili na razdaljo 200 m, da se okoli rastočih smrek podita srnjak in srna. Po ogledu z daljnogledom sem opazil že starega znanca, dvoletnega srnjaka, ki je zalezoval srno. Oddal sem daljnogled ostalim ni član previdno pomika od doma proti obronkom gozda. Srce mu zastane, ko opazi plečatega srnjaka. Lepo rogovje, starost ^primerna, rast lepa in barva še lepša. V duhu vidi že viseti trofejo na steni lovskega kotička. Puška pade k licu in skozi prebujajoče se jutro odjekne strel. Srnjak obleži. Naš junak od- zadnji v koloni. Ko smo vide- in jim naročil naj bodo mir- ,oži daljnoglcd in ško in K li, da je Karel že v gostilni, se je naslednji že približal oknu posebne sobe, Karel je hitro podal zajca skozi okno. Vsi smo bili seveda redkobesedni in kar malo prevzetni, sai je vsak prinesel svo jetra zajca, le France kot zadnji se je med gosti dalj časa zadrževal in razkazoval dva-o smo se zjutraj zbirn'i ra'stletrieja zajca in seveda na zbornem mestu, so govoril ter se bahrd v imenu na«* var:"ni srečava"! In vs^h, ker si je občudovan :e in tihi, sam pa sem si z vese, p]ena st£Če k srnjaku< nekim fantom skušal ogleda- Oprta si ga na rame in nese USPEŠNA BRAKADA ti živali malo bliže. Zalaz nama je uspeval in kmalu sva bila dobro skrita za smreko niti 20 metrov od živali. Iz te razdalje sva ogledovala vso ženitev. Ta prizor smo ogledovali celi dve uri, seveda smo imeli zato posebno ugoden veter, m'nd par srnjadi pa tu- ri am že'e-1 veliko sreče. Sla- lahko privoščil samo zadnji.di še ni tako oprezen kot domov, da ga iztrebi. Kot dober lovec tudi noža ni imel pri sebi, zato odloži plen pred šupo in jo hoče mahniti v hišo po nož. In glej! V tem trenutku se zgodi svetopisemsko čudo. Mrtvi vstajajo. Z izbuljenimi očmi in otrplimi udi gleda za srnjakom, ko čil in zdrav zapušča" presenečenega lovca. * Naša akcija » Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija • Naša akcija • Mesto, ki v stiski pomaga NALOGA: Človek v stiski išče obrana, ki bi mu posodil denar. NAMEN: Preizkusiti, kakšen je odnos ljudi do tujca, ki je v stiski. NAČIN: V telefonskem imeniku smo izbrali ljudi, ki jih je po telefonu poklical človek v -tiski. SODELOVALO JE: Pet gorenjskih mest In njihovi prebivavei. Naštejmo jih po velikosti: Kranj. Jesenice, Tržič, Skofja Loka in Radovljica. s LESTVICA PltEl/Kl s vil : Škftfja Loka (prav dobro). Tržič (prav dobi o), Kranj (dobro), Jesenice (dobro) in Radov Ijica (zadostno). OC'ENA: Neznancem radi pomagamo. m- okva-ro na vo Itn, Poti ne mero nadai cvati. Okvaro Rtu čez čas popravi tehnična služba na na'lh cestah. Ti. da račuh mora takoi plač.li. Za plačilo računa pa Mu man'-ka približno 50-vor. — Kar pridite, dobili bost« denar. Prebivavec Kranja — Očeta in mame ni doma, sta v službi, sam pa sem šIih dent in denar tako nujno po* trebb.jem kot vi. Po telefonu je bilo .slišati zabavno glasbo. Prebivavec Kranja — Ne, posojila vam ne mo* rem dali. — Nimate denarja? — Obrnile se kam drugaau. Na privatnika sc vendar no morete obrniti. Pojdite no notranjo upravo. (Nadaljevanje na 12. stekat) Davek za Hitlerjevo glavo (Nadaljevanje s 9. strmi) mor ali pa so ga napadli bora ci francoskega odporni kego gibanja. General jc oslepel. Toda to mu ni pomagalo, da bi rešil svojo glavo. II Človek v stiski telefonira, obrazloži svojo smolo na ce- — Moža ni doma. Odpotoval je na Bled. Ko se vrne. bi vam najbrž lahko pomagal. — Pa vi, mi brez moža ne morete pomagati? — Ce bi imela, bi vam pomagala. Ne morem pa vam pojasniti razlogov, zakaj nimam zahtevane vsote denarja. Ali se ne bi mogli obrnili na podjetje, kjer je mož v službi? (Povedala je naslov podjetja). — Hvala za pojasnilo. Frebivavcc Škofje Loke — Razumem vaš položaj. Toda jutri .greni v Ljubljano in mi bo trda predla. Kako pa ste zvedeli za moj naslov? — Našel sem ga v telefon- fi Kranjčanih je bil odnos do pomoči vezan na objektivne težave. Našteval! so številne vzroke, zakaj Jim je nemogoče ustreči. Bil; pa so zelo prizadevni v napotkih. Prebivavec Kranja — dbrazlo* 1 sem vam svoj neroden pelo.aj. HITI IT..IEVO MAŠČEVANJI. itierjevo maščevanje pro* ti zarotnikom je bilo strašno. Sele po \ojr.i so je izvedelo, kakšne metoda je uporabljal pri svojih zver* stvih. Niti največje zaslugo v preteklosti in olajševalno okoliščine niso pomagale. d» bi odpustil zarotnikom, ki so na njega dvignili pesi. Hitler je zahteval izčrpna poročila in o kaznovanju sa.n» odločal. Več tednov je mašče* vanje nad zarotniki pomenit« njegovo najvažnejše opravilo. Zahteval je. da jih sodijo v največji naglici in da kazni izvršijo brc/ odlašanja. Pred« lagal jc najstrožje kazni. Hitler je sam določil, na kakšen način bodo obesili obsojence. Zarotnike so obesili na mesarske kljuke. Ko so generala Slilpnagrl* pripeljali v Berlin, so ga sku« paj i ostalimi oblo/enimi is Pariza postavili pred -Ijud-sko sodišče-. Vsi so bili ob* sojeni na smrt. Smrtna kazen nad skupina zarotnikov »v:i"a« je bila iz« vršena 30. avgusta 1944. Prizorišče je bil znani r.acistični zapor blizu Berlina. Slepe;* generala K .rla Helariehj von Stilpnaoela so pripeljali pod vislice z vo''ič?m. ker sam ni r.a el poti. Škura] z niimi so lili obes n; vsi zar>t:viki i« Fari a, ki so bili na strani meri proti II t! rjo. Z Poročila poslušajte V6ak dan ob 5.05., 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30. uri. SOBOTA — 1. decembra 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji 8.35 Kratka matineja pri domačih skladateljih 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.25 Dvajset minut ob glasbenem avtomatu 9.45 Narodne v priredbi Nika Stritofa 10.15 Concertino in divertimento 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza 12.15 Trije ljudski ruski plesi 12.30 Koncertne drobtine 13.30 Za vsakogar nekaj 14.05 Iz baleta Tmjulčiča 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Veliki zabavni orkestri 15.40 Zborovska glasba 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Gremo v kino 17.50 Glasbena m cd igra 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Plesni ansambli RTV Ljubljana 18.25 Vesele domače popevke 18.45 Okno v svet 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Novo v studiu 14 20.20 Doživljaji Nikoletina Bursača 21.00 Za konec tedna — ples 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.03 Za ples in razvedrilo NFDELJA - 2. decembra 21.00 Umetnost verizma 22.15 Zabavni ansambli RTV Ljubljana 23.05 Zaplešimo v novi teden PONEDELJEK - 3. decembra 8.05 Iz slovanske zborovske romantike 8.25 Od valčka do tvvista 8.55 Za mlade radovedneže 9.25 Dvajset minut pri Strauesu 9.45 Sestanek pri Leharju 10.15 Dve 6ceni iz opere »Ero z onega sveta« 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka Mk i? m 114.35 Pod lipo. .. 15.15 Violončelista Paul in Maud Tortelier 15.30 V torek nasvidenje j 17.05 Koncert po željah poslušavcev 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Stoglavi virtuozi 18.45 S knjižnega trga 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Lahka glasba z orkestrom Tony Leutwiller 20.15 Radijska igra 21.15 Štirje preludiji 21.35 Glasba za romantično razpoloženje 22.15 Ce želite — zaplešite 23.05 Lahko noč vam želi pevec Nat »King« Cole 23.20 Glasba našega časa SREDA — 5. decembra 6 00 Z vedro glasbo v novi teden 6 39 Napotki za turiste 7.40 Pogovor s poslušavci 8X"0 Mladinska radijska igra 8.40 Veliki mojstri pišejo za otroke 8.55 Glasbena med igra 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden 10.00 Se pomnite tovariši... 10.30 Iz slovenske simfonične literature 11.30 Radijska reportaža 11.50 Glasbeni intermc-zzo 15.05 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — I. 13.30 Za našo vas 14.00 Petnajst minut 6 Slovenskim oktetom. 14.15 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.15 Trikrat pet 15.30 Chopin kot neznanec 16.00 Humoreska tega tedna 16.20 Ogrlica s popevkami in prijetnimi melodijami 17.05 Intermezzo z orkestrom Armand Bernard 17.15 Radijska igra 18.15 Simfonična pesnitev 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Izberite svojo melodijo 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Dušan Stepančič: Pomen hitrih kemičnih analiz, zemlje za potrebe harmoničnega gnojenja 12.30 Zabavna glasba na tekočem traku 13.30 Igramo in pojemo za vas 14.05 Pojo romunski operni pevci 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Orkestralne miniature naših skladateljev 15.40 Literarni sprehod 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Obdobja slovenskega 6amcspeva 17.40 Sedem pevcev — sedem popevk 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Naš plesni karnet 18.30 Poje Komorni zbor iz Maribora 18.45 Radijska, univerza 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Koncert simfoničnega orkestra RTV Zagreb 20.45 Kulturni globus 22.15 Naš nočni kaleidoskop 22.50 Literarni nokturno 23.05 Zapoznelim plesavcem TOREK — 4. decembra 8.05 Orkestralna paleta plesnih ritmov 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zabavni kaleidoskop 10.15 Makedonske narodne pesmi 10.30 Skladatelj Lucijan Marija Skerjanc 110.45 Človek in zdravje 110.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — Ing. Stanko Korenjak: Mlečnost krav na nekaterih posestvih 12.30 Melodije iz oper 13.30 Zveneče kaskade 14.35 Radijska šola za srednjo stopnjo 14.35 Rimski prazniki — simfonična suita 15.15 Pevec Frank Sinatra in orkester Billy Vaughn 15.35 Violinist Schneiderhan 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Mozart v Parizu 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Prisluhnite dvema kvintetoma 18.25 Slovenski motivi 18.45 Ljudski parlament 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Pisan spored popevk in zabavnih melodij 21.05 Gorenjski slavček — odlomki 22.50 Literarni nokturno 23.05 Ples ob radijskem sprejemniku 12.15 Narodne pesmi ob spremljavi harmonike 12.30 Melodije za 6taro in mlado 13.30 Orkestralni opus 14.05 Radi bi vas zabavali 14.35 Naši poslušavci čestitajo in pozdravljajo 15.15 »Igračke za madame« in nekaj druge romunske glasbe 15.30 Turistična oddaja 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Glasbena križanka 18.00 Aktualnosti doma in v svetu 18.10 Prvi večerni ples 18.45 Kulturna kronika 19.05 Glasbene razglednice 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20.45 Zasanjana trobenta 21.00 Večer umetniške besede 21.40 Simfonija za godala 22.15 Za ljubitelje jazza 23.05 Plesna glasba 23.20 Naši umetniki muzici-rajo PETEK — 7. decembra 23.05 Plesna orkestra Irra Sonn in Les Brovvm 23.20 Nočni koncert Drugi program SOBOTA — 1. decembra 8.05 Odmevi z gora in gozdov 8.40 Zabavni ansambel Boruta Les jaka 8.55 Pionirski tednik 9.25 Josef Suk in Joaquin Turina 19.05 Z letošnjega festivala v Schvvetzimgenu 20.00 Igrajo zabavni ansambli 20.45 Operni festival v Glyn- debourneau 21.35 Mozaik zabavnih zvokov 22.15 Jazz na koncertnem odru NEDELJA — 2. decembra 8.05 8.30 8.35 9.25 9.45 10.15 10.40 10.55 11.00 12.05 12.15 12.30 13.30 14.05 Uvertura in trije prizori iz Mignona Igrajo domači zabavni ansambli Radijska šola za srednjo stopnjo Nekaj poskočne glasbe ob delu Narodne v priredbi Karla Pahorja Koncert za klavir ki orkester Napredujte v angleščini Vsak dan nova popevka Pozor, nimaš prednosti Radijska kmečka univerza Nastopa avstrijska folklorna skupina iz Linza Vaši ljubljenci pojo Med rapsodijami Radijska šola za višjo stopnjo ČETRTEK 6. decembra 8.05 Poje komorni zbor Celja 8.20 Segava klaviatura 9.35 Iz srbske glasbene literature 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo 9.25 Iz Cavallerie in Glu- mačev 12.00 Nedeljski koncert ob dvanajstih 13.10 Ljubiteljem opernih melodij 14.00 Zabavni zvoki 14.30 Popoldne ob komorni glasbi 19.05 V nedeljo zvečer 20.00 Od valčka do jazza 20.20 Komorni intermezzo 20.45 Koncert za violino in orkester 21.00 Štiri krat petnajst 22.15 Komorna soareja PONEDELJEK - 3. decembra 20.45 Godala in vokalni ansambli 21.00 Klavir, trio in kvartet 21.30 Nenavadne zgodbe iz znanosti in domišljije 21.45 Jazz ob 22.00 Televizija SOBOTA - 1. decembra 19.30 TV obzornik i ČETRTEK - 29. novembra RTV Beograd I Center - danski film VAM- 19.45 Žrebanje lota m športna jPIR ob 10 ^ ^ cs film prognoza ' 20.00 TV dnevnik 20.30 Ustavna tribuna RTV Zagreb [ 20.45 Glasbeni atelje '21.45 Panorama ČETRTEK - 6. decembra RTV Beograd 18.00 Skrivnostna ugrabitev — otroška TV igra 19.00 Po muzejih in galerijah 19.15 Rezerviran čas RTV Zagreb 19.30 TV pošta RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Zagreb 10.00 TV v šoli RTV Beograd 18.00 Slike sveta 18.30 Planet zemlja RTV Zagreb 19.00 Zagrebški tednik RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 T V dnevnik 20.30 Po Jugoslaviji Italija 21.05 Canzzonissimo — glasbena komedija RTV Ljubljana 22.25 Koncert flavtista Ruplja PETEK - 7. decembra Fedje 19.05 Napredujte v angleščini 19.20 Veliki operni prizori 20.00 Ne vse — toda o vsakem nekaj 20.45 Zabavni omnibus TOREK — 4. decembra 10.15 Zabavna medigra 10.20 Pet jninut za novo pesmico 10.40 Tečaj ruskega jezika 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Radijska kmečka univerza 9.45 Poje oktet bratov Pirnat 10.15 I. slika opere Faust 10.35 Naš podlistek 10.55 Vsak dan nova popevka 11.00 Pozor, nimaš prednosti 12.05 Kmetijski nasveti — inž. Janez Verbič: Kakovost krme ee pokaže v prireji 12.30 Iz domače komorne glasbe 12.50 Dve popevki z Rafkom Irgoličem in dve s Te-rezo Brevver 13.30 Pol ure pred štirinajsto 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 15.15 Napotki za turiste 15.20 Monologi iz VVagner- jevih oper 15.45 Jezikovni pogovori 16.00 Vsak dan za vas 17.05 Bach in Beethoven v interpretaciji 18.10 Malo instrumentov — veliko glasbe '18.25 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana 18.45 Iz naših kolektivov j 19-05 Glasbene razglednice {20.00 Pet pevcev — 5 popevk 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Obrazi in značaji v samospevih 2'1.00 Petnajst minut z orkestrom Don Costa 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Iz opernega opusa Handia ^-22.50 Literarni nokturno 19.05 Iz muzeja plošč 20.05 V zabavnem tonu 20.45 Slepi pianist Gabriel . Devet ak 21.12 Vedno lepe melodije 21.20 Program UNESCO 21.45 Jazz ob 22.00 SREDA — 5. decembra 19.05 Tečaj ruskega jezika 19.20 Godala v ritmu 19.30 Po svetu jazza 20.00 Iz suite v g-molu 20.05 Koncertantna glasba 20.45 Iz renesančne zborovske glasbe JTV 20.00 TV dnevnik RTV Beograd j 20.30 S kamero po svetu Italija 21.05 Glasbena revija' RTV Ljubljana 22.15 Tretji človek RTV Zagreb 22.15 Interpol NEDELJA - 2. decembra RTV Beograd 10.00 Oddaja za kmetovalce RTV Ljubljana 10.30 Zgodba o Robinu Hoodu RTV Zagreb 18.00 Igrani film 19.45 TV helikopter RTV Beograd 20.00 Nedeljska izdaja TV dnevnika 20.4 "Kolajna — šaljiv narodni program 21.45 Mednarodna ura PONEDELJEK - 3. decembra EKSPRESS BONGO ob 14. in 20. uri, jugoslov. film NASE POTI SE RAZIDEJO ob 16. Juri, sovjetski film BALADA O VOJAKU ob 18. uri, premi-[era amer. CS filma ZGODBA Z NASLOVNE STRANI ob 22. uri Storžič — jugosl. film NASE POTI SE RAZIDEJO ob 10. uri, francoski film KDO STE, GOSPOD SORGE ob 14.30 in 21. uri, premiera ameriškega filma FIDEL CA-STRO REVOLUCIONAR ob 17. in 19. uri Svoboda — ameriški barvni film OSAMLJENI MAŠČEVALEC ob 14. in 20. uri, domači film SAMO LJUDJE ob 16. uri, domači film NASE POTI SE RAZIDEJO ob 18. uri Cerklje — ameriški CS film DNEVNIK ANE FRANK ob 16. in 19. uri Naklo — ameriški barv. CS film NAJBOLJE OD VSEGA ob 16. in 19. uri Trboje — nemški film RDEČI KROG ob 15.30 uri Podbrezje — nemški film RDEČI KROG ob 19. uri PETEK — 30. novembra Center — angleški CS film EKSPRESS BONGO ob 14., 19. in 21. uri, amer. CS film DNEVNIK ANE FRANK ob 16. uri Storžič - amer. film FIDEL CASTRO REVOLUCIONAR ob 10. in 16. uri; danski danski fantastični film VAMPIR ob 14. uri, amer. CS film NAJBOLJŠE OD VSEGA ob 18. in 20. uri Svoboda — franc. CS film ,KDO STE, GOSPOD SORGE ^jSJS? ZVEZDE IfOCTj |ob 15i 17 30 ^ 20uri Cerklje — ameriški barvni RTV Ljubljana 18.00 Srečno vožnjo — oddaja o prometu 18.30 Poljudna znanost 19.00 S kamero po Afriki 19.30 TV obzornik 19.45 Propagandna oddaja RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Ev genij Onjegin -film Žirovnica 1. decembra italijan. barv I Cerklje - angleški CS film . j KLJUČ ob 16. in 19. uri I Naklo — amer. barvni film [LJUBEZEN MAUCRIE MO-/ENINGSTAR ob 16. in 19. uri j Preddvor — angleški film VOHUNSKI LOV ob 15.30 uri Šenčur — angleški film — VOHUNSKI LOV ob 19. uri PONEDELJEK - 3. dec. Center — angleški CS film EKSPRESS BONGO ob 16., 18. in 20. uri Storžič — amer. CS film ZGODBA Z NASLOVNE STRANI ob 16., 18. in 20. uri žiščih 30 planincev, v domu pod Storžičem pa je prostora na skupnih ležiščih za 50 ljudi. Hotel Pošta — Med prazniki bo ples v 6alonu, tako kot je doslej ob sobotah in nedeljah. POSAVEC V gostišču »Posavec« ob cesti Kranj — Bled je še nekaj prostora. V turističnem domu Brdo pri Ljubnem, ki razpolaga s 7 ležišči, je še dovolj prostora. Po želji gramofonske plošče. Cesta je plužena, vendar avtomobilistom priporočamo vožnjo z verigami. Za silvestrovanje prostih še 20 mest. Konzumacija 1000 dinarjev. 2. decembra — jugoslovanski film PARTIZANSKI DOKUMENTI 21.00 S seboj v grob ni m vzeti ničesar 21.20 Z zabavno glasbo po svetu ČETRTEK - 6. decembra 19.05 Seznanite se s Parker- jevimi 19.20 Kantata za soli 20.02 Igrajo zabavni orkestri 20.45 Komorni intermezzo 21.00 Melodije po pošti 21.45 Zvoki za lahko noč PETEK — 7. decembra 19.05 Zapišite narek 19.20 Hoffmanove pripovedke v angleški izvedbi 20.20 Zabavna medigra RTV Ljubljana 18.30 Butalski kovač — lutkovna igra 19.00 Dokumentarni film RTV Beograd 19.15 Mala TV univerza RTV Ljubljana 19.30 TV obzornik RTV Beograd 20.00 TV dnevnik 20.30 Tedenski športni pregled RTV Zagreb 20.45 Gradič: Meščan Dolka — TV drama RTV Ljubljana TOREK — 4. decembra Ni sporedal SREDA — 5. decembra RTV Ljubljana -18.00 Zakaj ima račka pisano perje — TV slikanica 18.15 Pionirski TV. studio RTV Beograd 19.00 Sarajevska kronika RTV Ljubljana Dovje 1. decembra — jugoslovanski film PARTIZANSKI DOKUMENTI; 2. decembra - ruski barvni film PIKOVA DAMA Kropa r 1. decembra — bolgar. film PRVA LJUBEZEN ob 20.uri; 2. decembra — ameriški film OSAMLJENI ČLOVEK ob 15. in 19.30 uri; 6. decembra — italijanski film VOLARE ob 19.30 uri Radovljica 1. decembra — ameriški CS film DNEVNIK ANE FRANK ob 20. uri; franc. film NEPREDVIDENO ob 18. uri; dne 2. decembra — ameriški CS film DNEVNIK ANE FRANK ob 17. uri; franc. film NEPREDVIDENO ob 15. in 20. uri; sovjetski barv. film ČAROBNI STUDENEC - matineja ob 10. uri dopoldne; dne 4. decembra — italijanski film MLADI MOŽJE ob 20. uri; 5. decembra — italijanski film MLADI MOŽJE ob 18. uri; angleški film BETONSKA DŽUNGLA ob 20. uri; 6. dec. - nemški film GRAŠČINA STRAHOV ob 20. uri; 7. dec. - nemški film GRAŠČINA STRAHOV ob 20. uri film OSAMLJENI MAŠČEVALEC ob 16. in 19. uri Naklo — amer. barvni film TONKA ob 16. in 19. uri SOBOTA — 1. decembra Center — angleški CS film EKSPRESS BONGO ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barvnega VV filma ŽIVIM ZA TEBE ob 22. uri Storžič — italijanski barvni CS film SPOMIN IZ ITALIJE ob 10. in 18. uri, francoski film KDO STE, GOSPOD SORGE ob 15.30 in 20. uri Svoboda — ameriški CS film ZGODBA Z NASLOVNE STRANI ob 15.30 in 20. uri Cerklje — angleški CS film KLJUČ ob 19.30 uri NEDELJA — 2. decembra Center — angleški CS film EKSPRESS BONGO ob 15., 17., 19. in 21. uri Storžič — ameriški barvni film DVA MALA INDIJANCA ob 10. uri, francoski farv. CS film ŽENA IN NJENA IGRAČKA ob 14. in 21. uri, francoski CS film KDO STE, GOSPOD SORGE ob 16. in 18.30 uri Svoboda — amcr.ski film ZAKON LICA ob 14. uri, ameriški CS film ZGODBA Z NASLOVNE STRANI ob 16. in 20. uri KRANJ V hotelu »Evropa« je prostih še 5 ležišč. Med prazniki bo vse dni plesna glasba. V hotelu »Jelen« pa imajo prostih še 20 postelj, medtem ko so vse zasebne tujske 6C-be zasedene. V domu na Joštu pa je v sobah in skupnem ležišču prostora za 28 ljudi. JEZERSKO V gostišču dom na Jezerskem je prostih še 60 ležišč, Iv tujskih sobah pa 67; pri item naj omenimo, da jih je I samo 7 v nezakur jenih sobah. PREDDVOR Grad Hrib ima prostih 17 ležišč. KRVAVEC V domu na Krvavcu je za .dan republike že vse zasedeno, medtem ko je za silve-'strovanje še nekaj prostora. Otvoritev novega doma je zaradi tehničnih ovir preložena na 22. decembra. Žičnica normalno obratuje. TRŽIČ V domu na Kofcah bo lahko prenočilo na skupnih le- BOHINJ Med prazniki je v hotelu 1 »Zlatorog« prostih Še 10 le- ! žišč, »Pod Voglom« — 40, »Jezero« — 45, »Mladinski- j dom« — 50, »Črna prst« v Bohinjski Bistrici pa razpo- laga še z 20 prostimi posteljami. Na dan republike bo v vseh gostinskih podjetjih ples, medtem ko bo 30. novembra in 1. decembra ples le v Hotelih Zlatorog in Jezero. V zasebnih tujskih sobah je na voljo še dovolj postelj. BLED Grand hotel »Toplice«, ki je spet odprt po jesenskem čiščenju, ima na razpolago 203 postelje, medtem ko je v hotelih »Krim«, »Lovce« in »Jelovica« prav tako dovolj. Zabava s plesom bo le v »Jelovici«, in to od srede do vključno nedelje od 20. ure dalje. Šport hotel na Pokljuki pa je že zaseden tja do marca s skupinami iz Zahodne Nemčije, Anglije in drugod. Sprejemamo rezervacije od 10 dni dalje. V tej rubriki bomo poslej seznanjali bravce o silvestrovanjih na Gorenjskem. Tudi Železniki so zanimivi za turiste Radovljica v snegu DOM # DRVttlNA • MODA • DOM « DRUilNA • MODA • DOM % DRUŽINA * MODA # DOM % DRUMNA % MODA Lačni delamo - siti počivamo Zajtrk, ki jc premalo kaloričen, povzroči nizko produktivnost dela, pogoste nesreče na delovnem mestu in slabo zdravstveno stanje. Zajtrk pri nas je navadno enoličen in preslab, da bi zadostil potrebam organizma. Zmotno je, da smo pri delo, ki je dosti odgovornejše in zahtevnejše, to je v službi, lačni. Zajtrk bi moral biti. Če ie ne glavni — pa naj obilen obrok. V jutranjih urah je vedno stiska s časom, sku šajmo zato že zvečer pripraviti vse potrebno. Navada, da smo vse življenje zjutraj pojedli le nekaj grižljaje, kruha in spili kavo, jc neka- ko uničila jutranji apetit. Tek bomo ustvarili in zvečali, če bomo na tešče spili kozarec sladkane vode ali pa sadni sok. Pri ljudeh, ki odhajajo na delo zelo zgodaj, naj bi bil zajtrk razdeljen na dva dela: toplo mleko s kruhom pred odhodom na delo in obložen kruh pred začetkom samega dela. Kakšen naj bi bil pravilen /a j trk? Zajtrk mora biti hranljiv, toda ne pretežak. M Jeko in kruh sta pomembni sestavini. K mleku lahko dodajamo razne dodatke, kot: kakao, čokolada, kavo ali čaj. Kot dodatek h kruhu bi pri- poročali: salamo, slanino, šunko, jajca, včasih tudi ribe. Sadje n; bi smelo nikoli manjkati na mizi. Angleži si ne morejo misliti zajtrka brez masla, jajc s slanino ali šunko in čaja. Verjetno bi se starejši ljudje težko navadili na spremenjene obroke, zalo na to poskusimo navaditi otroke. Ufali nasveti Priporočamo posnemajte Neka poročena žena je obiskala svoj« prijatelji«-!«, ki 4 ud i ie 15 let žiri v zakeaa. Z obe udov aajeaa ki rahlim začudenjem je ipiwih njenega r..i. .. ki je prav pozor no pomagal pri vseh hišnih opravilih. X« mu bile neprijetne, da }f pomil posodo -in Dišave in zariinbe Začimbe in dišave sa neto pomrnkoe in mestne je mnenje Čutih, ki mirtija. da je nezačlrjcaa hrana najbolj zdrava. Kjerkoli je le eeee.ii če, up »rablja jmo drobnjak. peterilj. majam«, rožmarin, zelen« i i J. NEKAJ OSNOVNIH PRAVIL. f) Užvi.tr maego sadja, mno- • se se!eo;ave. mleka in « mi-fnih i del kov. Vso 0 *eaj2r». ki jo moramo fca- • hsti, porokijme čia^asj # e # prš nebeni jedi. Cimmaaj # apor^M'ajmo rafiaanuaa ri-m vila. kakor po'i ran rir. be- • I« m i« in bet jen spreta« je podrem"l mize in pripravil za večerjo. Seveda kes vse Ere je tudi ona pomislila, da hi bilo lepo. če hi ajea t »fc paski tovariš rad priskočil na pomoč *) Maslo, ki je postalo žarko, bo spet kolikor toliko ■žitno, če ga premeslmo z lahno snijenim mlekom ali pa z vodo, ki smo ji dodali jedilno sodo (noževo konico jedilne sode na pol litra vode). m Surovo maslo in margarino tatic ločimo od papirja, če zavitek za nekaj minut polučimo v mr/lo vodu. d) Pozimi lažje režemo trdo surovo maslo, če ovijemo okoli nw?\ osi rezila kos per^a;nentne;;a papirja. Enostaven kostim i/ volocnega-pcplta"blaga vas bo spremljal na potovanjih in v služIm skah delih. -Ki si mogla kaj. da ni dejala: -Le kak« ti je ■rpeJe, da je po tolikih letih še vedno tako HRANA PRI HUJŠANJU akrben in dober!« »Mislim,« je dejala prijateljica, -da je sate teko nstrežljiv, ker ni- k«4i ne ukarurem. prav ničesar ne rsamem kot navadno visoki, suhi in im:.-jo ozko oprsje. Koza se za- iti -£5 rs i I 9 TiKafl e -Ti- p-fjodi vedno starejši mlaj tm Kaka pa je rri enest -askem tikanja: Ali sme m" a da deklica prasiU mater sanje prijateljice, da jo tla? la. lahka prašite, da vas k'ka, če imate ahestiek. da sle »i več. Ce pa ae. ha lahka - i-'« do neugodne *j-tua« ije. Kot smo če določevale oblačila v enem izmed naših pomenkov, bomo danes poskusile ugotoviti, katero spalno oblačilo bo obleklo posamezno dekle. Metka je majhna, zato si mora izbrati oblačilce, ki je ne bo naredilo se bolj neznatno. Cvetka je premočna in kot vemo, si izbirajo oblačila, pri katerih črte in šivi potekajo navzdol. Lidija je zelo drob >alna srajca ji bo najbolje pristojala. Ztnka, pa čeprav je lepo razvita, je le prevelika. Kaj bi pa njej izbrale? Pomislimo, da velike lahke nosijo visoke izrezane hlačke! (Pravilno: Metka — a, Cvetka — c, Lidija — d, Zinka — b). radi pomanjkanja t.-i V: vine lahko nabere v gube. Izločanje prebavnih žlez je zmanjšano. Pri hujšanju. Iti sa po.zroči kaka bole/on. ir.o.-a-n;o ugotovili to bole "cen Najpogosteje je rak. predvsem pri starejših. Pri zdravljenju hjjšanja moramo videl: za način prchrcr.e. Zv:.:«rro k.:'.«»-rično vreanr.! preliiane za 40§ do 800 kaljr.j nad nor-mak>. Zvišujemo pa le počasi, ne hkrav.. Boln.ku ne nu-dimo hrane z majhno kalorično vrednest;<> (juhe. «-ola-te. pijače), ker bi se želodec hitro napolnil in bolrik bi imel občutek, da je s;t. Čeprav imajo ma^ob-.' najveete kalorično vrednost. y.h ne smemo dajati v pre.eHkih količinah. Vedno pa skupaj z ogljikovimi hidrati (krompir, sladkor, testenine, lahko pa tudi v lahko prebavljiv i obliki (krema, maslo, šunka, olivno olje). Sadni sokovi so tudi priporočljivi; vsebujejo mineralne soli in vitamine. Beljakovin naj bolnik použi-je od 100 do 125 g in polovico od njih naj bo živalskega ia-vora. Obroki ne smejo bih. preveliki in bolje je, če so pogostejši. Izmed vitaminov je predvsem vitamin B naj-nujneJTJi. r 21 vprašanj Maruši e življenje V gledališču igravec igra celo vlogo, v filmu pa vloge pravzaprav sploh ne doživljaš — Edino vodilo je humanizem Njeno igralstvo Katera izmed vaših do- P° J>rvem filmu Pa J« m°3a sedanjih filmskih vlog vas popularnost močno zrasla in je kot igravko najbolj za- m€ zdaJ poznajo tudi v drugih dovoljila? republikah. Vidite, popular- , nost je pri filmu nesorazmer- * Seveda je bila to vloga ' , . „ledališ^u MaruSe v Hladnikovem -Ple- ^eeja kot^prgledah scu. BU v dežju«. To je vloga z ve- m Vsekakor -Ples v dežju«. Najbolj prijetno pa je bilo snemanje -Tistega lepega dne-, ker .se je odvijalo v prijetnem oko!;u Podnanosa in ker je pač komedija. Ta film sem slerlala z velikim užit- kom. Predvsem je to zelo naš birati vlog. In to je tudi prav, film in človek se pri gledanju ker se človek tudi na slabih vlogah uči. Pri filmu pa je tako, da je kakšna vloga v scenariju videti sijajna, potem pa izpade čisto drugače. Minuti za umor« čisto všeč. Bila je sicer lahka, toda nudila mi je možnost, da zapo- re -matra-. In med edrskimi deli? No bi omenila kakšnega pci-amezr.cga dela. Moji naj- 1^'!' J f. , .. ... a 4- mi Tako mi je bda vloga v ljubši avtorji so Artnur Mu- ler. Tenne-isee VViliams in Bertcid Brecht. Izmed doma- Ne bi se trudila iskati neko nacionalno pot. Iti nam mora predvsem za človečnost, zdi film, ki bo blizu vsem ljtp» dem. Ali se vam zdi, da pri takšnih ekonomskih in drugih pogojih, kakor jih ima sedaj, naša filmsks proizvodnja lahko doseže svoje kulturno poslan« stvo? 0 Mislim, da pogoji niso ta* ko slabi, čeprav je -Triglav« film« trenutno brez sredstevj Tehnično osnovo imamo do» bro, če so celo tuji producent ti zadovoljni z našimi tehnid* ni mi uslugami. Lepših kuho* kot je naša dežela, si ni mo* goče misliti. Pa tudi z majhnimi sredstvi se da nekaj n a prav iti f Je pa res. da so bile dosedanje izkušnje z zahtevnejšimi domačimi filmi dostikrat slabe... j Življenje č:h pa imam rada Javorška, Maruša (Duša Počkajeva) iz sanjskega prizora v dežju« »Plesa ker daje igravcu nost i. .Vi bi se hoteli posvetiti ir.k'jučno filmu? © Ne! Kaj najdete kot igravka v cledališču, v filmu pa ne? f% V gledališču je večji užitek igrati, ker človek igra celo vlogo. V filmu vloge pravzaprav sploh ne doživljaš popolnoma. V gledališču imam tudi občutek, da odgovarjam sama zase — medtem ko je pri filmu človek odvisen od vrste drugih čimteljev. Ali vam morda film nudi več kot gledališče? velike mož- *em; seveda je ta plat vloge opredeljenega mnenja. Vsem da bomo našli svojo pot. Tež- zdaj zaradi slabega zvoka vi deti malo drugače. Koga izmed filmskih igravcev in igravk najbolj cenite? m Vsi dobri igravci in igrav-ke so mi všeč. Predvsem sem vedno oboževala Anno Mag-nani, ki. me ni nikoli razočarala. Pri vseh drugih pa je pač tako, da niso vedno enako dobri. Ali med filmskimi režiserji kakšnega posebno cenite? a Zelo mi je všeč Hitchcock, ker zna biti tako privlačen in ko je dajati neke -smernice«. Morda najbolj slovenski film pa je -Tistega lepega dne«. Kakšen naj bi bil torej po vašem mnenju profil naše domače kinematografije, da bi najbolje zadostila svojemu umetniške- ostalim pa seveda želim veliko uspeha. Ali boste v bližnji prihodnosti mogoče spet igrali v filmu? © Zaenkrat ne. Ali je kakšna osebnost iz preteklosti ali iz literature, ki bi jo želeli upodobiti v filmu ali v gledališču? Nikoli nisem imela toliko časa, da bi kaj več razmišlja- najti. . . Mislim, da je prava la o tem. Imamo pa ženske pet v poskušanju. Vzemite za v tem manjšo izbiro, p oseb- primer Stiglica in Hladnika, no v naši zgodovini . .. Mo- ki sta 6 svojima novima f.l- Katero človeško Iastnosf najbolj cenite? O) Poštenost. Do katere pa imate.naji večji odpor? £ Do laži. Ali bi po vašem mnenje poklic moral povsem zadovoljiti človeka in po pol« noma izpolnjevati njegovo življenje? 4) Jaz sem svoj poklic iz* brala tako. Popolnoma mo zadovolji. Gojim pa še \ olje spoštovanje do ljudi, k: ne najdejo v poklicu vsega, pa ga vendar opravljajo v korist V6ega človeštva. Ne morem si na primer predstav7jati. da bi znanstvenika, ki razl-i :uje neko bolezen, odkrije neko bakterijo, to delo tako popolnoma zadovoljilo ko: mene igranje. In vendar opravlja svoje delo v redu £n v korist človeštva. Kaj se vam zui, da je najtežji problem v življe« nju sodobnega človeka? G Atomska bomba in : a vojna. Zgubljenost in s:rodni ""L..11-^!?:15^." kultur- občutki so gotovo tudi posledica tega. nemu poslanstvu? © Težko, da bi našla odgovor na to vprašanje, ko ga vsi že toliko časa skušsmo ker ogromno zna; razen tega goče bi ©menila, da bi si na moma ustvarila nekaj čista d) Pred »Plesom v dežju« je njegov izraz res umetniški, odru želela igrati Brechtovo novega, če ju primerjamo z sem že zelo veliko igrala v včasih zna biti celo poetičen. »Mati Korajžo«. njunimi -prejšnjimi filmi . . . Ali imate izc-blikovazi kakšen žživlier.J ki mo« to, ki vas vodi pri utvar« janju in sploh v življenja* fj Moje edino vodilo b: biloj humanizem. DUŠAN OCniZEK Mesto, ki v stiski pomaga (Nadaljevanje e 7. strani) JESENICE Jeseničani so odlašali z ocUočitvijo te običajno zahtevali nekaj časa za premislek. Med njihovimi odgovori pa je balo skoraj dve tretjini pritrdilnih. Prebivavec Jesenie — Xe morem vam pomagati. Zelo mi je žal. Od kod pa kličete? — Iz javne govorilnice. — Res, nimam denarja. Prebivavec z Jesenic — Nisem prevoznik — Nisva se razumela. Za posojilo prosim. — Lahko pridete, AH veste, kje stanujem? Na Javomiku. kjer gradijo novo cesto. Prebivavka z Jesenic — Oglasite se po peti uri. Pogovoriti se moramo. Ne morem pa vam za gotovo reči če boste posojilo dobili. RADOVLJICA Radovljičani so na naši razpredelnici človeškega odnos i na zadnjem mestu. Toda ta njihov odnos zopet ni tak? slab. Slab je samo takrat, če ga primerjamo z ljudmi v drugih mestih, ki so ee bolje »držali«. Meščani Radovljice so večkrat prekinjali telefonsko zvezo. Ali je temu kriv njihov odnos do tujih težav ali slaba telefonska služba, je težko ugotoviti. ZDRAVKO TOMAZEJ Nagradna križ? rtka Uredništvo •»Gl.;s<».«« rcševavccm naaiadoe kr zanke pripravilo deset B grad, in sicer: 1. nagrada: 3000 dinar jev 2. nagrada: 2000 dinar jev 3. do 7. nagrada: lOOt dinarjev 8. do 10. nagrada: knjige Rešitve pošljite na uredništvo do vključno četrtka, 6. decembra 1962. Javno žrebanje bo v prostorih uredništva v petek ?. decembra 1962, ob 16. uri. - Cicibani bodo postali člani pionirske organizacije Ze dalj časa se po vseh "so- To je prav gotovo velik lah na Gorenjskem, v pionir- dan, saj bodo naši najmlajši skih odredih in starešinskih člani prav s tem dnem — do* svetih pripravljajo na proslav- slej cicibani — postati pio* ljanje dneva republike. Letos nirji, člani pionirske organiza* pa bodo ta praznik 'se bolj cije. Zato prav vsem cicibanom, ki se bodo v teh dneh prvič, vključili v delo svo:ib pionir* skih odredov, iskreno čestita* mo in želimo, da bi ta dan —* praznik zabave in veselja vseli, pionirjev — preživeli čim lep* še in srečneišet mlada rast čez zimo, ko imajo tudi mladi več čas?#so knjižnice kotiček, v katerega ie radi zatečejo slovesno praznovali. V dneh pred velikim praznikom bodo sprejemali nove, mlajše člane v pionirsko organizacijo, ki prav letos praznuje dvajsetletnico. Starejši pionirji pripravljajo izbrane kulturne sporede, to-varišice učiteljice in borci, ki jih bodo povabile nekatere šole na ta dan, pa bodo pripovedovali o življenju in hrabrosti naših najmlajših med NOV. Cicibani bodo izrekli pionirsko zaobljubo, nato pa bodo dobili čepice in rdeče rutice, jih ponosno zavezali okoli vratu in prvič pripeli nanje pionirske značke. onee izvor življenja Kadar Sonce gledamo z Zemlje s prostim očesom, je videti manjše od Meseca. Vendar je premer Scaca okoli 4C0-krat večji od premera Meseca, ampak je zato razdalja od Zemlje do Sonca 430-krat večja kot od Zemlje do Meseca. Prostornima Sonca je 1 milijon 300.000-krat večja od prostornine Zemlje. Vsi planeti skupaj: Juoiter, Neptun, Uran, Zemlja, Venera, Mars, Pluton, Merkur, Saturn ne predstavljajo niti 1 odstotka teže sončne mase. Razdalja od zemlje do Sonca zna^a 150 milijonov kilometrov. Zamislimo si, da bi iz te<*a izstrelili granato proti Soncu s približno hitrostjo 1 km v sekundi. Ta bi prišla na Sonce v petih letih. Brzovlak s hitrostjo 100 km na uro bi prispel na' Sonce šele po 172 letih. Sestavo Sonca si razlagamo s pomočjo tako imenovane spektralne analize, ki proučuje spektre teles. Predstavljajmo si: sončnega dne zagrnemo okna tako, da nastane v sobi mrak in bi le skozi ozko razpoko v zavesi pustili sončni žarek. Na tleh ali na zidu bi vidol' svetlobni trak. Ce bi na ta del postavili tristranično stekleno prizmo, bi žarek menjal svojo smer in namesto svetle črte bj se na zidu pojavila cela vrsta mavričnih barv. Spektri zvezd — in med njimi tudi Sonca — so navadno videti kot nepretrgan raznobarven žarek — prekinjen s temnimi linijami. In prav te temne linije nam govorijo' o materiji, ki je na zvezdah, pa tudi na Soncu. Znano je, da je na Soncu več kot polovico nam znanih prostih materij, kot so aluminij, baker, platina, srebro itd. Temperatura na sončni površini znaša več kot 6000 stopinj. Razen tega da pada na Zemljo 'e malenkostni del sončne toplote, jo vendar zmožna, da iip^ri ogromne količine vode iz oceanov in morij, da ustvarja oblake, vetrove in morske tokove. Količina top'oic, ki jo sprejme naša Zemlja v eni minuti, bi lahko do vrenja segrela fOO.000 km' vode. Niti eno drevo (grm ali cvet) se ne bi moglo razvijati brez sončnih žarkov. Danes se že v velikem merilu opravljajo poizkusi z neposrednim izkoriščanjem sončne energije s pomočjo posebnega mehanizma, to je izkoriščanje rumenega premoga. Obstajajo aparati, s pomočjo katerih se lahko sončna energija neposredno spreminja v električno. KRATKO - ZANIMIVO VITAMIN C IN NAS ORGANIZEM Vitamin C ima zelo važno vlogo v našem organizmu. — Pomanjkanje tega vitamina povzroči težke bolezni, kot so skorbut, rahitis in nekatere druge. Poleg tega vitamin C ščiti organizem pred raznimi infekcijami. f> NESTRUPENE KACE UNIČUJEJO STRUPENE V Braziliji je neka vrsta nestrupenih kač, ki uničuje strupene. Ta koristna kača je lahko dolga tudi dva metra. Svoje žrtve išče ponoči. Lovci, ki lovijo po brazilskih gozdovih, poznajo to vrsto kač in pazijo, da jih ne poškodujejo. f) ODPORNOST LAS Clove.ki lasje so zelo odporni, približno tako kot cink. Vsi lasje na glavi nekega Človeka bi uspešno prenesli težo dva do tri tisoč kilogramov. Q POVRŠINA ZEMLJE Površina zemlje znaša 510 milijonov kvadratnih kilometrov; morje zajema 361 milijonov kvadratnih kilometrov, celotna vodna masa znaša 1370 milijonov kubičnih kilometrov, a težka je 1,44 milijonov ton. Največja globina morja je v Tihem oceanu, to je 11.521 metrov. 29. iio\ em-ber-roislni dan naše republike Pred devetnajstimi leti — 29. novembra 19»3 — so se v Jajcu — v malem bosanskem mestecu — zbrali delegati iz vse Jugoslavije in se po težkih bojih objeli kot bratje, saj so prišli na II. zasedanje AVNOJ zato, da uresničijo davno željo delovnih ljudi, to je, da ustanovijo socialistično republiko Jugoslavijo. Predvojna kraljevina Jugoslavija je spadala med najbolj zaostale države na svetu. Voditelji stare Jugoslavije so se pustni podkupovati tujcem, da so nas lahko izkoriščali. Po fašističnem napadu so začeli služiti okupatorju. Tedaj pa je večina naših ljudi težila le za enim samim ciljem — ustanoviti svobodno državo. Voditelj jugoslovanskih narodov v oboroženem spopadu za osvoboditev je postal maršal Tito. Borci — partizani so venomer ponavljah — boriti se do ;:niage in osvobodi si domovino. Danes proslavlja naša republika svojo devet-najstletnico. Čeprav je se mlada, je danes močna in enotna. Vsako^ leto, ko praznujemo DANI REPU BLIKE, se v istem hipu z ljubeznijo spomnimo na maršala Tita, ki nas je vodil skozi vse borbe de zmage, da smo danes lah ko ponosni in srečni, dr iivimo v Jugoslaviji, k! Je vsako leto močnejša soci alistična skupnost. ^ »Ne obupajte, dragi IListings!« je dejal Poi-rot. -Kut vidite, smo začeli delati.« 18. POIROT - GOVORI , Franklin Clarke je prišel naslednjega popoldneva cb treh. Brez vsega obotavljanja se je lotil zadeve. »Gospod Poirot, nezadovoljen sem!« »Tako. Mr. Clarke?« »Nič ne dvomim, da je Crorne spreten uradnik, toda po pravici povedano, nekaj se mi upira. Tole njegovo obnašanje — kot da vse najbolje ve in zna! Nekaj takega sem omenil že v»-femu prijatelju, siru HastinTsu že v Churstonu, toda doslej sem imel opravka z zadevami svojega brata in se nisem utegnil ukvarjati s pri-nerom samim. Mnenja sem. gospod Poirot, da ne smemo leči kar tebi nič meni nič v zape-ček —« »Isto trdi kar naprej tudi M. Hastings.« » ... Temveč, da moramo začeti delati! Na umor, ki bo sledil, se meramo pripraviti!« »Torej mislite, da bo sledil še en umor?« »Vi ne?« £ »O, gotovo!« »Organizirati se moramo!« »Tak, kaj imate za bregom?« »Predlagam, da bi ustanovili ligo — pod vašim poveljstvom — ligo, ki bi jo tvorili prijatelji in sorodniki umorjenih žrtev.« »Dobra ideja!« »Veseli me, da vam je všeč! Ce staknemo vsi glave skupaj, pridemo, tako se mi zdi, prav gotovo do kakega uspeha. Ko pride naslednje svarilno pismo, bomo pripravljeni in nekdo od nas Stegne morda — prav zelo verjetno sicer res ni — le spoznati koga, ki je bil morda poleg pri enem prvih treh umorov.« »Razumem, Mr. Clarke, in misel odobravam, Vendar ne smete pozabiti, da sorodniki in prijatelji ostalih žrtev ne živijo v enakih razmerah kot vi. Po službah so in čeprav bi morda dobili dopuste...« Franklin Clarke ga je prekinil. »To je tisto, faz sem med njimi edini, ki lahko plača račun. Sicer tudi jaz nisem premožen, toda moj brat jc bil bogat in prej ali slej podedujem ta denar. Rad bi, kot rečeno, zbral legijo in vsakemu soudeležencu plačal za njegovo delo tisto, kar Kdaj zasluži in mu seveda povrnil njegove izdatke.« »Iz katerih ljudi pa bi hoteli sestaviti to legijo?« r »O tem sem že nekoli razmišljal. Gospodični targareti Barnardovi sem tudi že pisal, /.unijo pravzaprav njena. Predlagam torej: same-sebe, Miss Barnardovo, Mr. Donalda Fraser-Jd je bil zaročen z umorjeno deklico — po-nečakinjo stare žene v Andovru — miss larnardova ve za njen naslov. Da bi nam mož Stare žene mogel kaj koristiti, ne verjamem — tnenda je vedno pijan. Tudi starši mlade deklice so najbrž prestari za naše namene.« [ »Pa nihče drugi?« »Ja — hm, miss Grey.« Pri tem imenu je nekoliko zardel. »Oh, Miss Grev?« Ni človeka, ki bi znal dvoje besed izreči s tako ironijo kot Poirot. Kot da Bo Franklinu Clarku zdrknila naenkrat tri desetletja s pleč; v trenutku je bil tak kot šolar-ček v zadregi. ie- »Ja, veste ,miss Greveva je bila več kot dve leti pri mojem bratu. Vso pokrajino pozna, Lju> fl in sploh vse. Mene poldrugo leto ni bilo to.« |t Poirot se ga je usmilil in je začel razgovor ^nečem drugem. »V Orientu ste bili, ne? Na tajskem?« fr} »Da, Imel sem neke vrste polnomoč, da seta Bhko nakupoval za svojega brata.« fe" »To je moralo biti pa res zelo zanimivo. — Jo, prav, Mr. Clarice ,vaša zamisel je prav do« fra! Sele včeraj sem dejal Mr. Hastingsu, da t>i bil potreben nekak razgovor z vsemi, ki se jih ta zadeva tiče. Skupno bi morali premleti ■vse vtise .govoriti o stvari, govoriti in še — govoriti. Od kake čisto nedolžne opazke utegne priti razsvetljenje.« Nekaj dni nato se je »liga« zbrala v Poirio-fem stanovanju. Ko so sedeli vsi okrog mize hi pokorno zrli t Pcirota, ki je kot predsednik sedel na vrhu sem jih, ne da bi kdo opazil, motril vse povrsti, da bi mi tako potrdili moje prve vtise ali pa da bi jib ovrgli in popravili. Posebno trojico so tvorila dekleta - nenavadno svetla leppta Tore Greveve, temna energija Margarete Barnardove, s svojinu prav po indijsko negibnimi potezami, in Mary Drover, ljubka v svoji črnini, s svojim lepim, pametnim obrazom. Oba moža, Franklin Clarke, velik, zarjavel in zgovoren, in Donald Fraser, zaprt in miren, sta si bila v zanimivem nasprotju. Poirot ni mogel upirati skušnjavi in je spregovoril. Imel je pravi pravcat) govor. »Dame in gospodje! Znano vam je, zakaj smo tu. Policija se po svoje na vse pretege trudi, da bi razkrila zločinca. Tudi jaz počenjam isto — na svoj način. Zdi pa se mi, da bi združba osebno zainteresiranih in osebno poznanstvo z žrtvami utegnila voditi k uspehom, ki bi jih tuji ljudje, ki stoje izven tega kroga, ne mogli nikdar doseči. Trije umori so tu — stara žena, mlado dekle, starejši mož. Le eno veže vse te tri osebe med seboj: En in isti zločinec jih je ubil. To se pravi ,da je en in isti mož moral biti na vseh treh krajih in da ga jc moralo na teh krajih videti dokaj veliko število ljudi. Samo ob sebi ume v- agathe christie ni no je, da je zločinec blazen. Tudi to je gotovo, da mu na videz tega ni poznati. Ta mož — mož pravim, je pa prav tako lahko tudi ženska — ima v sebi vso zvitost blazneža. Posrečilo se mu je sledove za seboj popolnoma zabrisati. Policija ima sicer nekaj nedoločnih sledov, toda ničesar, po čemer bi se lahko ravnali. Kljub vsemu pa morajo biti tu nesporne stvari. Vze-mimo en sam primer :ta zločinec ni mogel priti kar tebi nič meni nič opolnoči v Bexhill in najti na obrežju dekle .katero ime se začenja z B — « »Ali moramo to razčlenjati?« Donald Fraser se je oglasil. Notranja bolečina mu je očevidno narekovala te besede. »Vse moramo razčleniti, dragi gospod,« mu je odvrnil Poirot, obrnjen k njemu. Nihče ni tukaj zato, da bi prizanašal svojim čustvom in da ne bi mislil na določene posameznosti, temveč je zato tukaj, da bi sc pomenil o vseh, najmanjših podrobnostih, pa če bi te malenkosti še tako peklile njegovo dušo. Nikakor tedaj ni bilo slučajno, da je postala Betty Barnardova žrtev ABC. Moral jo je posebej izbrati — in je torej umor naredil načrtno. To se pravi z drugimi besedami: moral je izvohali ves položaj. Moral je proučili vnaprej razne stvari — pravi dnevni čas za umor v Andovru — navade sira Carmi-chaela Clarka v Churstonu. Zaradi tega povsem zavračam misel, da bi se ne moglo najti nobenega migljaja, nobenega sledu ,ki ne bi pomagal, da bi razkrinkali zločinca. Prepričan sem, da vsakdo od vas o zločincu nekaj ve, morda celo mnogo ve, le zaveda se ne. da to ve. Prej ali slej pa bo zaradi našega sodelovanja, in pogovarjanja priiio nekaj na dan In postalo nepričakovano važno. Prav tako s tem, kot s tisto igro, pri kateri vsak soigravec priloži svoj delček k skupni sliki .katere pa ni če en delček manjka, ki pa sam po sebi na videz tudi nič ne pomeni.« »Besede!« je dejala Margareta Barnardova. »Kako?n jo je Poirot začudeno pogledal. »Kar tu pripovedujete, nI nič drugega kot prazne besede brez praktične vrednosti!« Govorila jc z mračno, obupno energijo, ki sem jo kot bistven del njenega značaja že davno opazil pri njej. »Besede gospodične so le zunanja obleka misli.« »Tako? Jaz pa mislim, da je to zelo pametno,« je odvrnila Mary Drover, »res, miss! Dogodi se, da vidite stvar jasno pred seboj šele, ko se temeljito porazgovorite o njej. Do kakega prepričanja pridete včasih, ne da bi prav vedeli, kako. Pri razgovoru pride dosti stvari na svetlo.« »Res je sicer, pravijo, da je govoričenje nasprotje dejanj, v tem prirreru pa je ravno obratno res,« je pristavil Franklin Clarke. »Kaj pa vi mislite, Mr. Fraser?« »Zelo dvomim ,da bi se to, kar vi trdite, gospod Poirot, dalo tudi praktično uporabiti!« »Kaj pa vi mislite. Tora?« se je obrnil Mr. Clarke k miss Greyevi. »Mislim ,da je vedno dobro, če se ljudje po-razgovorijo med seboj.« »Kako bi bilo,« je predlagal Poirot, »če bi vsi skupaj premislili svoje spomine neposredno pred umorom? Morda bi začeli vi, Mr Clarke.« »Čakajte .torej! Zjutraj tistega dne, ko je bil umorjen moj brat, sem šel jadrat. Ujel sem osem zobatcev. Dokaj daleč zunaj v zalivu. Dobro se še spominjam, kaj vse smo jedli doma Potean sem zaspal v mreži na vrtu. Caj. Pisal sem pisma, zamudil pošto. Potem je bila večerji — ni me sram povedati, da srm po večerji speJ enkrat bral Julesa Verna, ki sem ga kot dečki Imel tako rad. Potem je pozvonil telefon — « »Dovolj! Zdaj pa pomislite, Mr. Clarke, al ste davi na poti k morju koga srečali?« »Precej ljudi.« »Ali se lahko spomnite nanje?« »Niti najmanj!« »Prav res ne?« »Tedaj — čakajte — najprej je bila tam silno obilna ženska — imela je progasto svileni obleko — pri njej je bilo dvoje otrok... na obali dva mlada moška s foksterierom, ki sta mi cvililo v vodi — smešno kako, se počasi obnovi metala kamne in — ja — dekle svetlih las, ki jt v spominu drugo za drugim — kot bi človek razvijal film.« »Dober poskusni kunec ste! — In potem, pozneje, na vrtu, na poti proti poštnemu uradu — ?« »Vrtnar je zalival... in na poti proti pošti? Skoraj sem se zaletel v bicikel — prismojeno ženšče, cincalo je po cesti sem ter tja in nekaj kričalo svojemu prijatelju, ki jo je gledal... To pa bi utegnilo biti tudi vse. ..« Poirot se je obrnil k Tori Grey: »Pa vi, go* spodična?« S svojim krepkim, jasnim glasom mu je odgovorila: »Zarana sem s sirom Carmichaelom odpravila na pošto, porazgovorila sem se z gospodinjo. Popoldne sem pisala pisma in delala ročno delo, se mi zdi. Težavno se je spomniti vsega, bil je tak dan kot vsi drugi. Zgodaj sem šla spat.« * Čudil sem se, da Poirot ni spraševal dalje. Obrnil se je k Margareti Barnardovi in dejal: »Miss Barnardova, ali se spomnite vseh podrobnosti tistega dne, ko ste videli svojo sestro zadnjikrat?« »Bilo je to kakih štirinajst dni pred njene smrtjo. Za vveckend sem bila doma, in ker jf bilo lepo vreme, sva se šli v Hastings kopat. »In kaj sta se pomenkovali?« »Povedala sem ji prav pošteno svoje mnenje,« je odvrnila Margareta. »In sicer? O čem pa je govorila ona?« Dekle je v napetem razmišljanju grbančil« čelo. »Dejala je, da je izdala ves svoj denar za nov klobuk in za dvoje letnih oblek. Potem ji omenila Dona ... in da ne more trpeti Mili Hh glejeve — to je njena sodelavka — potem sva si smejali Merrionki. lastnici lokala... drugega se res ne spomnim več...« T Vse se je odvijalo po natančnem razporedu, čeprav eo bjli v zaporih. V neizprosnih ge-stapovskih zaporih sredi prelepe gorenjske (WfiJee Begunje. Vđe: vstajanje, telovadba, zajtrk, delo, zasliševanje, prav vse je bilo ob natanko predvideni uri. Vsak dan so vstajali ob po! sedmih, potem pa so použili za centimeter visoko nekakšne črne kave. *V Toda — vsak dan v^t'arlc ni bilo tako! Kadar je bilo na vrsti strelen je talcev, so jih dvignili že ob petih zjutraj. Sicer so se delali, kakor da kličejo samo prizadete, resnično pa s£ tisto, ki eo jih pripravili za streljanje izbrali tako, da eo jih jemali iz vseh sob. To posebno, kadar je V vs slo za vcejo skupino. Tako crejansko v tistih «b>eh in r.oćeb ni bilo mina V vsakem je tlelo av se rs zgorevalo dvoje: zdaj, dane;-; bodo poklicali tudi mene, hkrati pa ono drugo: morda bom .ušel tudi naslednjemu streljanju! Ta a!i oni si je tudi želel: - »Samo da partizani v mojem kraju rfc bi sto-j ril kaj nevšečnega! Potem *->o konec!- - g Negotovost je razjedala bolj, kot je bilo vi--deti na zunaj. Tu nT bilo treba, niti zaradi lepšega ne, vedno smrtne otisodb-o, da se je tvoje ime ra^Icdnji dan znašlo na rdečem plakatu, kr so .po pokrajini .širil: grozo, .^trah in tudi sovraštvo ter odpor! Ciril je bil dor>n 'iz okolie-r Kranja, kamor je hodil v tovarno. Lr zakaj WU tovariši z Jelovice niso dovolili, da b: šel v gozdove, da bi se pridruži! oboroženim partizanom? »Ne, ti tu, v cio ini koristiš ve;*, kakor bi pri nas. "Ljudje ti zaupajo in organizacija raste!« ga je prepričeval in mu obenem pravzaprav veleval okrožni sekre'.ar. ki ie bil v gozdovih že vse od poletju lfrll. »Saj t: prav m .da čutim, kako mi .sledijo na M« idr i ni koraku!- je potiho dokazoval Ciril svo- »Same >di *c ti to. S:čer pa . . . prostovoljce zelo radi sprejemamo, A kdo bo prevzel tvoje delo!?- je pokazal prave karte okrožni. Ciril je vedel .da ga je oni, zgrabil pri koreninah, vendar je zarnrmral: "Nihče ni nena irme.itljiv. Saj tudi sam tako trdiš!- In k r je OkioUti rr.oTča! in vrgel proti njemu farno svojevrsten paglod, jc Ciril dodal: »Počutim se, kakor bi s šivaiiko bezal leva, ki me opazuje samo z enim očesom!« V resnici > so skoraj vsak dan takrat odpelja-vali njegove tovariše-, ki so sicer -sodelovali v organizaciji, kaj takega in toliko, kolikor je delal en, ni bilo moč pripisati nobenemu. On je bil tamkajšnji sekretar, ki je še vsak dan hodil \- tO« ar.no, iJa bi laže organiziral, da bi laže vzdrževal .stik s terenom. Zato sta oba, okrožni in on vedela, kako je. In okrožni ni mogel zdaj drugače, kot da je rekel: »Tako torej? Vse dotlej nisem vedel, da se znaš tudi batif- Ciril je bil vedno najbolj občutljiv, če mu je kdo rekel kaj takega, zato je zaklel in odnehal: »Kot da ne vidiš, kako so nas že zredčili! A če mora tako biti Okrožni je dobro vedel, 'kako dragocen človek je Ciril, ki mu je pomagala vsa družina. In tudi bal se je zanj, zato je razen njega imel več razvejanih zvez, ki so skrbele za obveščanje. Da bi ga pomiril, mu je zatrdil: »Ciril ,saj dotlej vendar nisi napravil še nobene napake. Tvoja konspiracija je imenitna. Vse kar pravic, so samo ugibanja. Razumi: potreben si TU.' In ne misli napak: v gozdovih je glava etalno v borbi. Ciril je vedel, da so pač potrebne organizacije take, da mora naprej širiti OF, in to dokler sc bo Je dalo na ta način: ostati v dolini med ijudmi! Zato sc ni več upiral, le to je rekel, da ima občutek, kot bi gs na vsakem koraku tipal: zasledujoči pogledi. Počasi in skrivaj j« na ležišču pretipal vsak košček kruha ter iskal nekaj. »Brez česar ni bilo mogoče živeti-! In tisto je kmalu našel: med prsti je začutil tako spretno zvito in v kruh povaljano mahjno gmoto, da bi vsakdo mislil, da je to samo košček testa iz slabe moke. Toda znotraj je bila majhna, čisto tanka žagica za železo! To je torej pomenilo, da mora in more izsiliti . izhod! • A zaenkrat tega ni bilo mogoče napraviti* zakaj v sobi jc bilo preveč ljudi, čeprav zapornikov. To bo uporabil, če gn bodo vrgli v sami« cc! Ah, da! Naj to hkrati pomeni, da ga to §e čaka, da so zunaj zvedeli o izdaji in da ga bodo še temeljito »zasliševali-? Kruh je potem ra^^lil na majhne koščkO fn prav vsak v sobi jc eiooil en zalogaj. Ciril sam niti grižljaja ne več! Da tega nikoli ne bi storil! To je sam razumel žc naslednje jutro! Gostapovci so zvedeli, da jo ves kruh razdelil in da je raadelil tudi vse ostalo. To je pomenilo dvoje: da je bil tudi v Čiri« lovi sobi pomešan »estapovec — domačin in da so po tem — Cirilovem tovarištvu gestapovci uganili, kakšen človek mora biti Ciril! Zaropotala so vrata in stražar se je s praga zadri; IVAN JAN em p (telo Preden sta te razšla, je okrožni povedal: »Delaj kot • doslej. Co bo prišla prava nevarnost, tc bomo zadosti zgodaj spravili k nara!- Ni mrnil teden, pa 6e je Ciril znašel za zidovi begun iske kaznilnice. To je bila pomlad 1942, čas, ko so se Nemci zakleli, da bodo iztrebili partizanstvo in z. njim vred vse organizacije po dolini. Zapori so bili nclni m skoraj vsak dan so Jjudji odvažali s črnimi avtomobili, od koder so vračali mrtve! V zaporih pa niso bili samo taki kakor Ciril. Vmes so bili podtaknjeni različni ljudje, pripeljani iz, najrazličnejših krajev. Veliko je bilo tudi takih, ki so jih pripeljali tja samo zato, ker blizu njihovega kraja partizani izvršili kako svojo nalogo. Sicer pa nihče tu ni zaupal drugemu, zakaj kdo je vedel, kateri izmed njih je bil podtaknjen od gestapa, da bi izzival, prisluškoval in tožil. Gestapovski aparat je bil vselej peklensko speljan! K sreči pa v sobi, kjer je bil Ciril, ni bilo znancev. Poznal jc le enega, ki je bil vseskozi nekakšen konjski mešetar, s katerim pa se ni nikoli družil. Cirilu se je čudno zdelo, da je zaprt, v kakšno samico pa ga niso vtaknili? Mar je to pomenilo, da je bil tudi on tu samo kot eden takih, ki čakajo tam kakor ara in predstavljajo zavoro pri partizanskih akcijah? Da je tu kot klavna živina pripravljena za talca? A Ciril ni bil naiven. Na zaslišanjih je zvedel, da ga obtožujejo natanko tistega, kar je delal za OF! Toda dotlej mu še niso postregli z dokazi in on je tajil in se delal nevednega. Trpel je z ostalimi, zakaj skoraj vsak dan so koga zbudili že ob petih — in potem tistega niso videli feč. Vsak, ki je odhajal je imel čudno bledo barvo in svojevrstno vlažno oči! Tako so gestapovci v neprestani, napetosti, negotovosti in slralHl držali nekaj sto ljudi, zaprtih v velikih sobah, kjer se jih je stikalo po okoli petdeset! Prav to„ zlasti negotovost, pa je bilo tisto, kar človeka vedno najbolj razjeda. In pri tem niso vedeli, kaj se je zgodilo zunaj tisti dan. Ciril je nekega dne dobil paket. Paket od doma! Kaj to pomeni ve lahko samo tisti, ki je bil že na smrt lačen ali pa je že večkrat stal na robu groba. In v paketu je bil kruh, ki so ga gestapovci sicer pri pregledu razrezali. nedotaknjen listič, na katerem je razen ostalega pisalo: »Brez kruha ni mogoče živeti!-« Ciril je vedel, da ta stavek nekaj pomeni. Vedno so ei med seboj sporočali tako zapleteno in hkrati vsebinsko smiselno, da je kmalu uganil, kaj naj bi vseboval ta stavek. »Ciril Okom! Z menoj!« j Tako jc Ciril odšel pred zasiiševavce! J C cz nekaj ur so privlekli nazaj podplutegaj zmršenega in še vedno na pol nezavestnega -.. Tako se jc vleklo nekaj dni In vsak dan jO> bilo slabše. Ciril je komaj stal na nogah. V celico ga pa niso vtaknili: tam je bil za strah in vzgled drugim! Paket je dobil tudi tisti neznani konjski mešetar. Toda ta je nekaj malega ponudil sama sosedu, z ostalim pa so je krepčal sam. Brez besed so ga opazovali, kako je vedno imel kaj f! ustih. Cez nekaj dni je spet prišla tista zloglasna peta jutranja ura, ki je spravila na nemirne noge vso kaznilnico! Po hodnikih so odmevali koraki, stražarji so se zadirali na zapornike za prazen nič, odpirala so se vrata in s pragov so rcvH skali imena: r — Mirko ta in ta, — Karel ta in ta, — Martin ta in ta, — Tomaž ta in ta, — Rudolf ta in ta! Tako na desetih pragovih po pet imen! Ji Na hodnikih je bilo nemirno. Nemirni so bili tudi gestapovci! Zgodičto 6e je nekaj večjega.' Partizani so jih nakrestth in zdaj divjajo nad zaporniki! To ni bil za Cirila in ostale izraz nemških uspehov in nemške moči, temveč prav. obratno. Tako je razmišljal Ciril tam v kotu, ko jO zaslišal tudi svoje ime! PreblecTel je in vstaL VI sobi jc bila tišina, da bi 6lišal brenčati muhol Pet teles se je sklonilo, da bi pobrali še suknjiče, a je gestapovce revsnil zadirčno in zlobno: »Saj jih ne boste potrebovali! Zdaj pa hJtSOl«? Nobenega pojavljanja, nič naročil! Vse so ostalim, ki >o se gnetli v sobi kakor zmedeno ovce, povedale oči odhajajočih! Ciril je skušal hoditi čimbolj pokonci, čeravno ga je od zašli-' sevanja bolelo vse telo! Tistih pet je bilo ie pri vratih, ko se se jo nekdo pri oknu sproščeno nasmehnil in v tO grozljivo tišino rekel: »Pa sem s a spet zmazal!« Vsi so so ozrli vonj z jezo in očitki v očehj Spregovori! je nekaj bogokletnega in grde gaj Ta pregrešni človek je bil konjski mešetar! Vrata so se zapri a, po hodnikih pa so se za«* slišali togi koraki trirtirT, ki so ta dan morali umreti. Se ostreje pa so odmevali koraki stražarjev, ki so obsojenec priganjali na dvorišče ki tovornjaku! Vseskozi pa je Ciril razmišljal o tisti žagidj ki je brez ha^ka tedaj ležala skrita na njegovem ležišču ... ZiiKmui stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran • Zabavna stran Križanka št. 67 Avtostop Vidno mesto ! I J En n S iS-" « m i? . 13 15 1* > * : 19 r. 1 21 U _1 21 Vodoravno: 1. pomanjkanje bra-ne, 7. zofa brez naslonjala, 9. vrtnina, 10. trenutek, 11. najvišja igralna karta, 12. moško ime, 13. kovina, 14. citati, 16. zelena drevesna žabica, 17. kratica na receptih, 19. reka v Avstriji, 20. kurir, 21. polica, 23. kozaški poglavar. Navpično: 1. uta, 2. gora na polotoku Halkidiki v Grčiji, 3. zbor, 4. italijanska znamka avtomobilov, 5. otočje v Tihem oceanu, 6. mesto v zahodnem delu R*omvinije, 8. grški slikar, 12. sorodnica, 13. železo s posebnimi privlačnimi lastnostmi, 14. odvzem sline ali sluzi v medicini, 15. dohodek iz obresti, 17. ozka odprtina, 18. načrt, 20. osamljen, 22. kemijski simbol za lantah. REŠITEV KRIŽANKE št. 66 Vodoravno: 1. oklep, 6. K ropar, 8. LO, 9. olib, II epoleta, 13. ,Pale, 14. I(ngrid) B(crgman), 15. ritina, 17. habat. — Imam zelo močne bolečine v glavi... — Slecite se, pa bomo takoj videli! — šef reklame ml je naročil, naj to obvestilo obesim na vidno mesto! PREDNOST — Mislim, da si se zdaj prepričal, kakšne so prednosti malih avtomobilov! dokumenti # dokumenti # dokumenti o dokumenti * dokumenti # dokumenti • dokumenti # dokumenti s (totouiienti 1. MAREC - Po očkovem odhodu smo venomer razmišljah', če je srečno dospel. Stal sem na dvorišču, ko se je pripeljal kolesar in mi izročil listek iz Bodzeniyna. Zelo smo se razveselili, kajti vse je v redu in očka pride zvečer. Očka se je vrnil takoj po kosilu in dejal, da se tetin podnajemnik sploh noče izseliti iz stanovanja. Očka je medtem strpal krompir v majhno podnajemnikovo klet in jo zabil z žeblji. Tudi posteljo je pustil tam. 3. MAREC - Očka se je danes odpeljal v Kielce. da bi kupil marmelado in sladkor. Prinesel pa ni ničesar, ker ni imel voza, stvari bo pripeljal šele v petek. O izselitvi ni povedal ničesar novega. 5. MAREC - Stric iz Bodzenty-na je prosil očka. naj kupi zanj kvintal rži. Kupil jo je in mu jo danes odpeljal, obenem pa tudi 13 kv in tala krompirja za nas ... Očka se je odpeljal zgodaj in zatem nismo več zaspali. Okrog četrte ure je prišlo neko židovsko dekle povprašat za svet, ker so schulzeju dali svoje polje, zdaj pa je prispel drugi, brez zemlje, s papirji z občine, pa želi, da mu jih Zelman podpiše, tega pa ni tukaj, ker je odšel v Bielin. Prišla je, ker je vedela, da odhaja stric v Bielin, in hotela naročiti, naj bi prišel oče, toda strica ni bilo več. Ta, ki je prispel k njim, ne dovoli, da bi prodajali slamo, seno, gnoj in druge reči. Ko jo stric prišel, se je očka že vrnil. Stric je povedal, da so orožniki dovolili izselitev v Bodzentjn. Daleszyce in Bielin in da lahko vzamemo vse s seboj. 2e v začetku 1942. leta so v radomskem področju pričeli koncentrirati Žide v krajih, ki so ležali ob železnicah ali glavnih cestah. Okupacijske oblasti so zbirale židovsko prebivavstvo v manjših getih, od koder so ga vernerja E. Kun d ta s 23. februarja 1942. Po istem ukazu je veljala za Zide, ki so zapustili geto, uporabljali vozila in posebno kmečke vozove po deželnih cestah, le ena kazen: smrt. Za Davida je pomenila prva etapa preselitev iz Krajna v Bodzentvn, druga pa koncentracijo v Suchedniovvu. 8. MAREC — Predsednik starešinskega svela je poslal listek, DNEVNIK Davida Rubinovvicza pozneje izseljevale v uničevalna taborišča. Izselitev za 2ide iz radomskega področja je bila predvidena za konec poletja in jesen 1942. leta. Preselit vena akcija in koncentracij« v vseh okrožjih področja jo potekala v dveh etapah. Prva etapa je bila koncentracija Zidov v večjih naseljih. Trajala je od januarja in' pomladi do poletja 1942. Druga etapa je bila koncentracija Zidov v središčih ob železniških progah. Koncentracija Zidov je bila posledica ukaza področnega gu- naj bi oče in drugi prišli v Bielin; danes so hoteli Zidom razdeljevati stanovanja. Očka je odšel z nekaterimi. Proti večeru so se vsi vrnili. Vsakemu Zidu so d°~ delili eno ali dve družini, kakršno je pač stanovanje. Eden od Zidov se je sporekel z očkom, toda kasneje se je opravičil. Očka je dejal, da se bo jutri z vozom odpeljal v Bodzentvn. 9. MAREC — Neki kmet je vzel pri nas različne stvari, ki jih ne potrebujemo. Zanje nam bo danes posodil voz. Z bratom sva šla, da bi nam posodil sani. Pripeljala sva jih in začeli smo zavijati stvari. Tudi mala sestrica naj bi se odpeljala. Brž ko srni nalovili sani, sem odšel po:ijo. naj priJe s konji, in takoj je odpeljal. Popoldne je prišel očka. 10. MAREC — Zgodaj zjutraj sem se šel dogovorit za vožnja. Domenil sem se s kmetom, da lahko vzame doma kakšne stvari, prišel bo jutri. Doma sem našel bratranca, ki je prispel ravnokar iz Bodzentyna. Med povratkom sem vzel našo železno peč. ki st.no jo posodili. Ce bomo morali oditi, nam bo koristila. V naši vasi ni skoraj nikogar, ki bi se mu ne smilili. Nekateri nočejo priti k nam, pravijo, da ne želijo gledati naše nesreče. Bratranec me je prosil, naj grem z njim po stroj. Proti večeru sem se odpeljal tja s sanmi. Na saneh je pripravil podstavek za stroj in 1,25 kvinta-la krompirja, odpeljal sem domov, on pa je ostal, ker bi se moral še enkrat vrniti. Ko sem prišel domov, je bila pripravljena večerja. Nisem šel več tja. temveč le brat. Po večerji so prišli k nam številni kmetje. Prišli so nas obiskat, kajti jutri ne bomo več tu. Ko sem pomislil, da moramo od tod, sem moral ven na dvorišče, tako sem jokal; tam sem ostal več kot pol ure ter hlipal. Ko sem se malce pomiril, sem odšel v hišo. Kmetje so se spet razšli, ostala sta Ie dva, ki želita kupiti manjši hlev. Očka se je dogovoril z enim od njiju in jutri ga bo prišel razstavit.