ICIAli ORGAN [ os^qg^sq^
[AN HLOVENIAN CATHOLIC UNION i
the Pft OfffeW etJollot, lllinoi«, Undf the Act of Afgn«t 24, 1012
i m SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3.1917. Al
M
"glasilo k. s. k. jednote"
1004 N: Chicago Street; JOLIET, ILL.
Hm krgttt Slovenian Weekly in dfe« United Statu of America.
Wednesday
Subscription ra!e:
For b*bWi r«*rlr $1.20
fo» bob mahm.......$2.00
Foraisn CwMlriM..... $3 00
Telephone 1048
V____
ACCEPTANCE 70S MAILING AT SPECIAL KATE OF POSTAGE PROVIDED FOB Of
Ze Hee«, aalato........$1.20
2« mmilmmm............$2.00
Ze iaateaMhre.........$3.00
NASLOV
Wi^Wltri in nyrtTikitYi
1004 N. Chicago Street, Joliet, 111.
Telefon; 1048
1103, ACT or OCTOBER 3,1917, AUTHORIZED ON MAY 22,1918.
štev. 19.—No. 19.
JOLIET ILL., 10. MAJA (MAY) 1922.
Leto Vin. — Volume VIH.
Razne vesti«
Gradba slovenske farne šole v Chicagu.
Dne 6. maja so pričeli kopati temelj za gradbo slovenske farne šole sv. Štefana v Chicagu, Stavba bo stala na vogalu So. Lincoln in zapadne 22. ceste prav pred cerkvijo; pogodbo za gradbo je dobil kontraktor Kehl.
Kakor posnemamo iz chika-škega lista "Edinost", se bo ondi vršila letos meseca junija -velika slavnost povodom polaganja vogelnega kamena slovenske farne šole sv. Štefana. Nadškofija je tej cerkveni občini dovolila, da sme pri grad-bi šole narediti do $50,000 dolga; kolikd bo veljala vsa nova šolska stavba pa nam ni znano.
Bog daj srečo in svoj blagoslov pri tem podjetju!
Število katoličanov v Ameriki narašča.
New York, N. Y.—Iz urad-nga lefiTFgtt katoliškega naslovnika je posneti, da je rimo-katoliška Crkev v Združenih državah leta 1921 zelo napredovala; v tem času je namreč število vernikov za 68 odstotkov bolj na rast lo kot leta 1920; to povečano število znaša 219,158.
V Združenih državah in naših kolonijah živi dandanes 28,558,048 oseb rimo-katoliške-ga veroizpovedanja.
Vojaški bonus.
Washington, D, C., 6. maja. —Republikanski člani senat skega finančnega odseka so predsednika Hardinga ponovno naprosili, da naj s kongresom uredi zadevo glede vojaškega bonusa. Konference s predsednikom so se vdeležili senatorji McCumber, Watson in Curtis, ki so Hardingu natančno po jasnili svoj načrt, kako bi bilo mogoče ugodno izvršiti Ford-nevev zakonski načrt v zadevi vojaškega bonusa. Skoro nemogoče bo izpeljati ta načrt na podlagi uvedbe iTovega davka (sales tax), ampak samo na način zavarovanja.
Ker predsednik Harding tega važnega vprašanja še* ni do cela preštudiral, se bo isto zopet za nekaj časa zavleklo.
Pomankanje delavcev na farmah.
Illinoška posredovalnica za delu v Jolietu je dobila od raznih farmerjev naše okolice ponudbe za več služb. Plača znaša od $35 do $40 na mesec s prosto hrano in stanovanjem. —Navedeni urad bi rad farmerjem ustregel pa ne more, ker je premalo prosilcev služb.
Bratomor.
Minuli teden so v Chicagu aretirali 41'letnega farmerja Edvard Rockareka iz Bloom-ingdale, Mich., ker je nedavno v Chicagu umoril svojega brata Viljema. Žrtev so našli na 1924 So. Homan Ave. ležečega v kopalni banji s prebito čre-pinjo.
Morilec svojega lastnega brata zatrjuje, da ga je zato u-bil, ker mu ni hotel dati $700 posojila.
Zahteva delavcev v državi New York.
Albany, N. Y. 5. maja. —Neodvisni odsek Državne delavske federacije je danes sklenil pri novemiberskih volitvah podpirati samo one kandidate, ki bodo na svoji platformi o-dobravali uvedbo prodaje lahkega vina in piva.
Upor v jetnišnici.
Columbus, S. C., 8. maja.— Ko se je danes okrog 300 kaznjencev vračalo iz obednice, so le ti napadli službujoče paznike. Ravnatelj kaznilnice je takoj pozval ognjegasce na pomoč, da so upornike pomirili; pri tem izgredu je bilo ranjenih 12 kaznjencev.
Gen. pravdnik prejel podkupnino? Washington, D. C. — Demokratski senator Caraway iz Arkansasa je v zbornici ovadil sedanjega generalnega pravd-nika Daughertija, da je 1. 1912 prejel od Charles W. Morseju $25.000.— nagrade, ker j<? Mor-seju pripomogel do svobode iz atlanske ječe. Tudi bivši državni zakladničar Wm. Mc Adoo je baje prejel od Morseja
večjo svoto denarja ?
■ .
Uradno naznanilo-
IZ URADA GL. PREDSEDNIKA.
S tem naznanjam cenj. uradnikom krajevnih društev in članstvu K. S. K. Jednote, da se mudi naš sobrat glavni tajnik po Jednotinih poslih v Washingtonu,- D. C. in sicer vsled moje odredbe, ker so bili posli nujni. Iz Washingtona se poda so-braj gl. tajnik še v par drugih mest, tudi po Jednotinih o-pravkih.
« Društva, uradnilki, ali posamezni člani, ki so se te dni o-brnili v kaki zadevi na glavni urad K. S. K. J. naj izvolijo nekaj dni potrpeti; vse stvari bodo rešene takoj ob zopetnem povrat-ku sc/br. gl. tajnika Jos. Zaiarja. Ako ima pa morda kdo kako nujno stvar v zvezi s poslovanjem glavnega urada, naj se obrne name.
S sobrafrskim pozdravom
Josip Sitar, gl. predsednik K. S. K. J.
IZ URADA G L. TAJNIKA.
Kakor že poročano, je bilo VII, oziroma zadnje splošno glasovanje zaključeno, dne 3. t. m. Natančen izid o glasovanju obeh točk bo glasom prajvil priobčen v prihodnji številki "Glasila,"	.	•	J S softiratskim pozdravom * J
Josip Zalar, gl. tajnik K.8. K. J.
Posledice ljubosumnosti.
Dne 8. maja dopoldne se je odigrala v sredini trgovskega dela mesta Joliet krvava žaloi-gra, ki je žal v Ameriki večkrat na dnevnem redu.
40 letni Robert F. McRobert^lživem telesu na grmadi sežga
Državni dolg Združ. držav.
Washington, D. C:, 8. maja. —Državni blagajnik je pri zaključku svojih knjig danes izračunal, da znaša skupni državni dolg 23 milijard in 190 milijonov dolarjev. Ako bi ta znesek preračunali na vse prebivalce dežele, odipade na ivsa-ko osebo $230.
Skoro polovico tega dolga tvori naše vojno posojilo zaveznikom, katerega ne bomo še tako kmalu nazaj dobili. Do celotnega rzplačila bo poteklo najmanj še petdeset let, med tem ko bo moralo drugo polovico tega dolga ameriško ljudstvo z raznimi davki odplačati.
Važna investigacija.
Washington, D. C., 8. maja. —Senator La Follette iz Wis-consina je v senatu predložil svojo resolucijo, da naj vlada odredi strogo investigacijo napram jeklarskem trustu. Dognalo Se je namreč, da so se te dni združile velike jeklarske korporacije: Midvale, Republic,. Lackawanna in Inland, katere kontrolira U. S. jeklarski trust z bilijon dolarjev glavnico.
Svobodna trgovina na Ruskem.
Moskva, 7. maja*—Svet bolj-ševiških komisarjev je izdal odlok, da je na Ruskem svobodna trgovina zopet dovoljena bodisi za domačine ali tujce. Vendar mora vsak trgovec ali podjetnik imeti tozadevno dovoljenje od policijske oblasti.
Občutna kazen.
Cleveland, 0., 8. maja.—Dne 6. t. m. sta bila brata Jalsper in Luther Boring obsojena na petdeset let ječe, ker sta nedavno umorila šerifa Smitha, ko ju je hotel aretirati vsled "munšaj-narije."
upravitelj znanega hotefa Woodruff Inn je v veži Eagle apartmertt poslopja na E.
Ljudska justica.
Kirvin, Texas, 6. maja. — Danes z jut rti j je ljudska dru-hal, broječa nad 500 oseb iz tukajšnje ječe odvedla tri zamorce in iste na javnem trgu pri
la. Žrtve te ljudske justice šo: "Snapp" Currv, Moses Jones in John Cornish.
Washington cesti ustreTiPsvojo Navedeijce se je <*btožilo, da
bivšo privatno tajnico, 30 letno Mabel Kerwin, v katero je bil strastno zaljubljen, dasiravno oženjen. Po izvršenem umoru, si je McRoberts še sam končat življenje.
Gdč. Kerwin je ostavila svo-
so napadli in umorili 17 letno hčer tukajšnjega župana Kin-ga, ko se je vračala iz šole. Dasiravno so vsi do zadnjega tre-notka zatrjevali svojo nedolžnost, jih je razjarjena druhal odvedla iz zapora, polila s pe-
jo službo v tem hotelu, ker je - trolejem in sežgala na grmadi, njen gospodar preveč zanjo la-j Oblasti so vsled tega nečlo-zil in ker se je nameravala po-lVeškega čina odredile najstrož-ročiti z nekim trgovcem iz-j0 preiskavo.
Omaha, Nebr.; to je McRobert-j	. _|f -
sa spravilo do tako groznega.; Omejitev priseljevanja podaljšana.
Dne 2. t. m. je kongresna zbornica' v Washingtonu odo-
čina, da je dekleta ustrelil, ker ni hotela iti več k njemu v službo.
Ta tragedija zbuja v našem u , » „ . v.,
. i-i	• i brila kontereneno priporočilo
?stu veliko razočaranje, ker	, ,.v .
za podaljšanje omejitve pnse-
mestu
je 'bil pok. McRdberts splošno znana in čislana oselba. Pok. McRoberts zapušča ženo in dva nedorasla otroka.
ljevanja na podlagi treh odstotkov. Za to točko je bilo oddanih 257 glasov, proti pa 36. Podaljšanje omejitve je določe-
Brentano dospel v Budimpešto. no, d° ^ 'Tja t1925" Ja.novi _	r . * j zakonski načrt stopi takoj v
Budimpešta 8 maja.—Danes; veijavo, ko ga bo še predsednik
je semkaj dospel novi ameriški Harding podpisal.
minister za Ogrsko, bivši clu-
kaški sodnik Theodore Brentano, rodom Italijan, ki bo sVo-je poverilne listine izročil vladi prihodnji teden.
Krassin bo poslanik na Nemškem.
Berlin, 6. maja. — V zanesljivih krogih se zatrjuje, da bo skoraj gotovo menovan sovjetskim poslanikom v Berlinu sedanji narodni trgovinski komisar Leonid Krassin, ki je pred vojno opravljal službo ravnatelja velike Siemens-
Schuckart elektrarne v Petro-gradu.
Celo mesto se pogreza.
Rim, 7. maja.—Do 50,000 stanovalcev broječe mesto Apulia blizu Bari v Italiji se je pričelo tako vdirati in pogrezati, da so vsi prebivalci zbežali na varno. Pod mestom se namreč zbir» voda v velikih kotlinah kar povzroča vedno večje vdiranje zemlje.
Slike iz Rusije.
Moskva, 8. maja.—Te dni so 1 oljševiške oblasti na smrt obsodile osem duhovnikov, dva lajika in eno žensko, ker so nasprotovali konfiskaciji cerkvenih potrebščin pri zadnjih izgredih. Vsi obsojenci bodo vložili ničnostno pritožbo na najvišji tribunal.
Poleg označenih so boljševi-ki vrgli v ječo še 29 drugih o-seb zaradi enakih prestopkov; 20 izmed teh je duhovnikov; tudi patrijarha ruske cerkve Dr. Tikhoma in nadškofa Ni-kodeja zasleduje sodnija.
Cita se preseli ha Špansko. Funchal, Madeirsko otočje.
5. maja. — Bivša avstrijska cesarica Cita, koji je nedavno tukaj umrl njen mož Karol Habsburški' se namera'va od tukaj na Špansko preseliti, kjer ji bo dal kralj Alfonz neko vilo na razpolago.
Z genovske konference.
Genova 6. maja. — Načelnik francoske delegacije jej danes v imenu svoje vlade obvestil Lloyda George, da Francija ne bo priznala ruske vlade, ako tega tudi Belgija ne ukrene.
V tej zadevi bo skušala Nemčija nastopiti in posredovati v prilog Rusije. Nekateri pripisujejo nastopu Nemčije posebno važnost; govori se namreč o novi t razvezi med Rusijo, Nemčijo in Anglijo.
Jurij ČiČerin, načelnik ruske delegacije vedno odločno ob stoja na svojih načelih in zahteva, da se Rusija zaveznikom drugače ne uklone kakor že o-znaeejno in to je, da priznajo njeno sedanjo vlado. Rusija je pri volji vrniti privatna posestva gotovim strankam in plačati državne dolgove, toda le pod gori označenimi pogoji.
Čioerin je dalje genovskim delegatom zagrozil, da bo takoj ostavil konferenco in se vrnil nazaj na Rusko, etf ne bodo vse države pripoznale sedanje sovjetske vlade.
Največ spora med ruskimi delegati in drugimi je nastalo vsled tega, ker zavezniki zahtevajo prc/več koncesij od Rusov pri eksploatiranju bogatih petrolejskih vrelcev. * Rusi so sicer pripravljeni izročiti te vrelce inozemcem v roke, toda le na podlagi komunističnih načel in pod nadzorstvom vlade.
Bern, Švica, 7. maja. — Skozi to mesto je danes odpotovalo šestnajst tajnikov in steno-grafov ruske delegacije, ki se vračajo J<z Genove proti domu.
Napad na ameriiko poslaništvo v Sofiji.
Sofija, Bolgarsko, 8. maja.— Ker se bolgarskim anarhistom letos 11. marca ni posrečilo z bombo porušiti tukajšnje poslopje ameriškega poslaništva, so komunisti svoj načrt te dni obnovili.
Ameriški minister Charles S. Wilson je včeraj po pošti prejel izrezek iz nekega anarhističnega lista, kjer se mu grozi, da bo palača tega poslaništva kmalu kup razvalin, če Združene države ne izpustijo na svobodo italijanskih komunistov Sacco n Vanzetti-ja, obsojenih vsled umora nekega kontrak-torja v državi Mass.
V svrho varnosti so bolgarske oblasti odredile močno stražo okrog ameriškega poslaništva.
Kralj Aleksander obiskal Pariz.
Pariz, 7. maja.—Jugoslovanski kralj Aleksander; ki se je minuli teden " incognito'' mudil tukaj v Parizu, je danes odpotoval v Belgrad. Listi poročajo, da se je prišel Aleksander poslovit od svojih prijateljev (in prijateljic!) ker se bc drugi mesec poročil z rumun-sko princezinjo Marijolo. Dalje kroži tukaj vest, da je prišel Aleksander semkaj kupčijskim potom, da si nabavi krono in razna poročna darila za svojo nevesto.
Tragedija v Kozarjah pri Ljubljani.
'Ljubljanski Slovenec* poroča:
Na velikonočno nedeljo zvečer je v Kušarjevi gostilni po domače "Pri Kancu", pri dolgem mostu v Kozarjah delavec Andrej Divjak iz Podsmreke v pijanosti zaklal gostilničarja Kušarja, Antona Kuclarja, strojnika pri tesarskem mojstru Stenerju na Viču, pa težko ranil.
Gostilničar Kušar je šele pred kratkim odprl gostilno in poskrbel za dobro kapljico. Lokal je bil vedno dobro obiskan in tako tudi na velikonočno nedeljo zvečer. Med pivci se je nahajal tudi delavec Andrej Divjak iz Podsmreke, že močno vinjen. V alkoholnih blodnjah je hodil od gosta do gosta, se pogovarjal ž njimi in jih objemal. Ko je objel tudi strojnika Antona Kuclerja z Viča, je ta vstal ter hotel vrniti Divjaku objem, ki pa ga je surovo sunil od sebe in pričel obkladati s psovkami. Užaljeni Kuclar je priložil Divjaku nato zaušnico. V trenotku je nastal med obema pretep. Ves razkačen, je I>ivjak takoj po-tegni'1 z žepa nož, se zakadil v Kuclarja in mu ga zasadil v levo stran reber in desno stegno. Kuclar se v razburjenost t i ni niti zavedal, da je težko ranjen. Zato je zagrabil pija-neka Divjaka, ga nesel iz gosfc tilne in ga tam pošteno oklofu-tal.
Gostilničar Kušar je hotel že v gostilni gosta pomiriti, a zaman. Divjak je mahal kako besen okrog sefoe z nožem in se končno na stopnicah zakadil še v gostilničarja in mu porinil' nož naravnost v srce. Kušar je mogel izgovoriti samo še besede: "Zaklan sem", nakar se je podal z ranjenim Kuclarjem v kuhinjo, kjer sta se o>ba takoj zgrudila na tla. Kuclar ie obležal nezavesten, gostilničar Kušar pa mrtev. Po kuhinji se je vila mlaka krvi. Gostje so šli takoj po orožnike, ki so morilca Divjaka aretirali, težko ranjenega Kuclarja pa pripeljali v ljubljansko bolnico.
Umorjeni gostilničar Kušar je bil star komaj 45 let in priden gospodar. Zapušča vdovo in nepreskrbljene otroke.
Lloyd George in reško vprašanje.
Milan, Italija, 8. maja. — Iz
Genove se semkaj poroča, da je angleški ministrski predsednik Llovrf George pri volji lia-stepiti kot posredovalec v spornem reškem vprašanju med I-talijo in Jugoslavijo. Lloyda je v to svrho naprosil italijanski zunanji minister Schanzer.
Številne žrtve lakote na Ruskem.
London, 8. maja—Ker se je vsled toplega vremena reka Elek pričela tajati, je vrgla na obržje okrog deset tisoč trupel nsrečnih Rusov, ki so umrli za lakoto. — Tako se poroča semkaj iz glavnga stana Ameriške relifue družbe. Pomožno delo te družbe bo sedaj dosti olajšano, ker so skoro vse reke za plovbo prikladne.
r-"n
Nejrečji »loveneki tednik 1
▼ Združenih državah.
Izhaja rtahe srede. Naroča mat
NAZNANILO.
Društvo sv. Alojzija št. 47 Chicago, 111.
Naznanjam članom jmsega društva, da se vrši prihodnja ja v soboto, dne 13. maja z-čer ob 7:30 uri. Ker ima na kedeljo društvo sv. Jurja svojo igro, smo na zadnji seji preložili našo st\jo na en dan preje, ali na soboto zvečer. To velja samo za ta mesec.
Vabim vas k obilni udeležbi prihodnje seje.
S pozdravom
John Kočevar, predsed.
vilu udeležili sejn, dik 14. maja, ker bo več važnih točk na dnevnem redu.
S sobratskim pozdravom John Sterle, tajnik.
Društvo Marije Sedem Žalosti št. 50, N. S. Pittsburgh, Pa.
Opozarjam vse člane našega društva, da se v večjem številu udckžijo društvenih sej kot so se dosedaj. Dosti je sicer članov, ki redno zahajajo kse-jam, toda tudi m kaj takih je, katerim so naše seje zadnja briga. Vsak ima pravico na sejah debatirati o tej, ali oni točki, toda ni pa opravičen d društvu govoriti izven sej, kaj bi bilo prav, kaj ne? — Deluj-mo torej vsi za dobrobit d ruš t va in Jedli o te.
Prosim Vas še enkrat, da ^iridotj na prihodnjo HejiO v polnem številu, ker imamo več važnih točk na dnevnem redu.	§:£ S sobratskim pozdravom Frank Golobic, tajnik.
Društvo sv. Jurija št. 64 Etna, Pa. /
Ker naše društvo to leto šc ni imelo skupne velikonočne spovedi, prosim vse člane društva, da naj vsakdo opravi svo; jo versko dolžnost kjer in ke-daj mu ljubo. Vsakdo mi pač mora prinesti potrdilo o opravljeni verski dolžnosti in sicer na prihodnji seji.	w.
Tudi naznanjam,/ da je dniL štvo zaključilo na zadnji redhi seji, da se naše društvo jideles ži paradi povodom blagbslc-7-ljenja nove hrvatske cerkva sv. Nikole v M ill vale, ozir. Benett,
Pa. vršeče se dne 30. maja ob 10. uri dopoldne; to bo na
Decoration praznik, t lan, ki se ne bi udeležil te parade, mora plačati 50c globe; izključe no je samo nujno delo ter bok1-zen ter od društvenega sedeža bolj oddaljeni člani.
Tudi naznanjam, da se je tukaj okrenilo z delojn malo na boljše, in ker ima naše društvo še do meseca oktobra prosto pristopnino, ima L vsak Slovenec ali Hrvat zdaj lepo priliko, da pristopi v naše društvo, če morda še ni nikjer zavarovan.
Pozdrav vsemu članstvu K. S. K. J. John Skoff, tajnik.
VABILO. Iz iirada tajnika dr. Sv. Jožefa št. 110, Barberton, 0.
Tem potom vabim vse člane imetnovanega društva, da se prihodnje seje, katera se vrši 21. maja za gotovo udeleže, ker na tej seji bodemo sprejeli večje število novih članov; to-retj se spodobi, da se vsi stari n mladi člani vdeležijo imenovane seje in se tako rekoč naredi boljši utis na nove pristop-le člane. Poleg tega imamo pa še neko drugo zelo važno točko na imnovani seji.
Upam, da se boste torej odzvali povabilu in da bode na redil vsakdo svojo dolžnost.
S sobratskim pozdravom Jožef Lekšan, tajnik.
NAZNANILO. Iz urada tajnika društva sv.
Mihalja br. 163, Pbgh. Pa.
/Tem putom javljam svim članom i članicam zgora ime-novanog društva, da smo na minuloj sjednici 9. aprila izvolili za društvenog zast,upnika sobrata Matt Gračan-a, 51G9 ■Natrona Way, Pittsburgh, Pa.
Neka se svi listovi, tikajoči za-stupnika šaljeju na zgoranju atresu.
Dalje. — Prihodnja sjednica vrši dne 14. maja, na koju su naprošeni svi člani i članice, da se iste udeležiju u sto veoeni broju, jer imamo več važni točka na dnevnem redu reševati in dogovor za pa rad u poslave naše erkve Sv. Nikdla v M ill vale, Pa., koja če se o-bavljati 30. maja, to jest na '4 Decoration'' dan.
Zatim opominjam s ve člane, koji duguju več od 2 mijeseca, ^la podmire svoj dug inače bu-suspendirani po pravilima .K.J. i društvenog zapisnika.
rst^m^opominjam ene član., oji su bili prošli mjesec suspendirani, da se prijave i pod-miriju svoj dug ako želi ju i nadalje ostati člani ice našeg društva i K.feK. Jednote.
Matt Broziliič, tajnik.
e vesti.
a maša.
Letos, dne 18. junija bo naš zasluženi g. župnik Rev. John Plovnik qbhajal 25 letnico svojega mašnlštva. Slovesna srebrna sv. maša se bo vršila označeftj dan v cerkvi sv. Jo^ žeta ob pol 11. uri. Te redke cerkvene slovesnostKse bo vde-ležil izmed števila povabljenih duhovnikov tudi.mil. chikaški škof Rt. Rev. B. F. Hobkn. D. D., osebni prijatelj jubilanta. Slavnostni govor bo imel Ri v. Veiicel Šolar, O. S. B. profesor na St. Btfde učilišču v Peru, 111.
Zaroke.
Zaročila se je gdč. Margareta Nemaniclieva, liri Mr. Antona Nemanich, liišhega posestnika, lastnika, pogrebnega zavoda, predsednika, Slov. A-mer. Tiskovne družbe in bivšega predsednika K.S.K.J. z gospodom Josip D. Emstom, magistrom farmacije v Jolietu. Poroka se bo vršila dne 16. maja ob 9. tiri dopoldne v slovenski cerkvi sv. Jožefa. Iskrene čestitke !
— Minulo nedeljo popoklnc se jo vršila na domu g. Josip Sitarja lepa družinska slav-nost povodom zaroke g. John Grahka ml. z gdč. Marijo Kes kičevo. Slavnostnega obeda in večerje se je udeležilo okrog 30 povabljenih gostov iz Joli-eta in Whitinga. Zaročenec je edini sin našega večletnega blagajnika br. John Graheka, zaročenka je pa iz znane družine Tomaž in Helene Kekičv Whiting, Ind. hišnega posestnika in bivšega trgovca. Mr. John Grahek mlajši, ki jo ametf" riški poročnik v rezervi, opravlja državno službo inženirja pri gradbi glavne ceste
ki v Jolieitu bali" igralci. Nedeljska
2' 1
najboljši "base- menta ali ol
n
tev dr.
Minulo nedeljo popoldne in zvečer je priredilo Slov. Izob-
raž. in Podp. dniš.t.Vo "Triglav" v "Slovenija" dvorani znano , Finžgarjevo : dramo "Razvalina življenja,, s pri jaz nim sodelovanjem Pevskega zbora "Slavec" in Peter Aha-čičevega orkestra; Prireditev je .izpadla nad vse fino in j)ovoljno. Casit in priznanje vsem igralkam ter igralcem, ker so to krasno igro tako do vršeno izpeljali. # Društvo •' Triglav >' je lahko ponosno na to svojo prireditev povodom 10 letnega obstanka. Po hvalilo moramo tudi omeniti izboren orkester rojaka Peter Ahačiča. Boljšega ne dobite v nobeni slovenski naselbini. Upamo, da ga bomo odslej čuli pri vseh slovenskih priredili vali in veiselicah v Jolie,tu.
okrog 60c dnevno. Dotični rojak, dasiravno spada že 25 let k oni angleški organizaciji je isto obesil na klin, ker tolikega ajsesmenta ne more ačevati. čemu ni pristopil naši K.S.K.J., pa bi bil dosti na boljšem. , .s - M
Paberki:
Glavni tajnik neke podporne organizacije je raču ual $676.11 za selitvene stroške iz Pennsvlvanije do Chicaga. Ta sa je gotovo mislil: Kamor je šla krava naj gre še tele, saj jei Jednota bogata! S tem denarjem bi se lahko peljal v Belgrad obis kat gospixlina Etbina in nazaj Morda se je pa vozil v posebno najetem vlaku, ali v zrakoplovu! Znat so mora! —
Miilwausko glasilo sloven škili bolj&elvikov v Ameriki je letos za prvi maj obelodanilo
na prvi strani neko sliko brez Iftiona, ali naslova. Ali je mod I morda urednik "D. S." že
NAZNANILO.
Iz urada dr. Friderik Baraga št. 93, Chisholm, Minn.
Stem opominjam vse članstvo dr. Friderik Baraga šjt. 93, da kateri še ni opravil velikonočne dolžnosti kot zahteva sv. Cerkev in pravila naše K. S.K. Jednote, naj to stori sedaj ob priliki siv. misijona kateri se bo začel <lne 14. maja in končal 21. maja. S tem ima vsak član in članica posebno priložnost, da opravi svojo dolžnost.
Jaz, kot tajnik bodem tudi opravil svojo delžnost in se ne bodem oziral na nobene izgovo-l , ker kdor če biti član društva in K.S.K. Jednote, naj bo praktičen član in katoliean in spolnuje pravila, pa bo za vse dobro, ker ako kdo zanemarja svoje dolžnosti napram društvu in Jedsioti in se ne udeležuje društvenih sej, postane; ta-korekoč suha veja brez kdristi za društvo in Jednoto.
Prosim tudi, da bi se v ko-kolikor mogoče v velikem šte-
♦	's
\ZAHVALA.
Tem potom se še enkrat lepo zahvaljujem -vsem sosetram moje pokojne tsestre Mrs. Fanny Čemažar. Včasu njene dolgotrajne bolezni so pokazale v polni, meri ljubezen do delavske družine. Vsem osebam, ki so jo v bolezni obiska-vale, streglo in molile zanjo, v hiši, v cerkvi, na pokopališču
—	najlepša zahvala! Dobri Bog naj bo Vaš obilni plačnik!
—	Pokojni ca fje bila članica dr. Marije Pomagaj št. 78, K.S.K. J. in društva svete Neže, kato-| liških Borštnaric. Kaj bi bila danes ta družina brez drusfevf fcato pa, Slovenci in Slovenke, oklenite sp društev, iz kojih debla rosi na bqlnike in umrle tolažba in pomoč dušna in telesna.
Hvala lepa c, g. Jož., Judnl-ču, ki je prišel k sveti maši a-zistirat.
Hvala lepa č. g. john-u Plev-niku, ki je prihitel iz Jolieta najResurrection pokopališča, Summit izvršit poslednje obrede. Mi, ki smo ostali še živi, še molimo zanjo! Ti pa, Francka, moli za Has vse, ki [smo te poznali in radi imeli, posebno pa za svoje otroke in svojega moža.!
Žalujoči ostali:
Anton Sojar,, brat.
John Čemažar, soprog.
Fanny, Anton, Mary otroci.
Chicago, 111. 1. maja 1922. *
£ Ottawq, Kaukvkee in Jolietom. j tako plešast! "Ni čuda, ker Poroka sel bo vršila dne '14.; junija t, 1. v slovaški cerkvi v Whiting, Lid. nakar se podata novoporoeenca na ženitova-lisko potovanje, za tem si bosta pa ustanovila svoj dom tukaj v Jolietu.
Ker je Mrs. Jos. Sitarjeva teta zaročenke gelč. Mary Ke-kič, je: acčiicanu paru, njunim, starišem in povabljenim gostem pripravila izborilo ke>silo, večerjo in lopo družabno zabavo, kakoršno je le v J os. Sitar-jevi hiši mogoča. Naravno,-da ni manjkalo lepega sloven skoga in angleškega petja, ter raznih solo točk na klavir in celo na saksfon in gosli. Nastopile so gdč. Elizabet Gra hek, Lillian Grahek, in Genievi-
eve in Bernice Sitar, (dvojčici) pa tudi nekaj moških. Gotovo ne bo nihče izmed vdele žencev pozabil tako lepega dneva in večera. — Zaročencema izražamo iskrene čestitke!
V vodo je skočil
dne 5. t. m. popoldne ob 1. u-ri 28-letni samski Frank Papež, stanujoč na 403 Benton St. Revež je bil že več let podvržen neozdravljivi 'božjasti. Označeni dan je doma svojim staršem tarnal, da so ne počuti dobro, nakar je stekel proti kanalu in skočil v vodo. Navzlic iskanju do danes njegovega trupla še niso našli.
Pokojnik je bil 10 let član dr. sv. Janeza Krst. št. 143, K. SJv.J. Ves ta čas, ali od ustanovitve označenega društva je to prvi slučaj smrti kakega
VI	j ■
člana.
Naši mladi žoga ril
sestoječi iz učencev farne šole sv, Jožefa vedno bolj napredujejo. Zadnji petek so v? tekmovalni igri izopet zmagali skupino žogarjev hrvatske šole predvčerajšnjim pa žogarje Sacred wart šole. Zdaj so laši dobili, ali zmagali že v sedmih igrah vsled česar so na čelu vseh drugih igralcev.
piše tako fulminantne? iskre za uvoje bodjševiške pristaše Ali bi ne bilo boljše, da bi se "D. S." preselila v Fetrograd ali Moskvo? "Tam boste lahko agitirali za revolucijo, tu pri nas v Združ. državah pa ni vec varno.
t
Čudno taktiko vodijo nasi rojaki v Slovdniji! Vedno prosjačijo in beračijo pri amc liških Slovencih. Nabrali so menda že preveč! — Minuli
mesec se je konstituiral v Ljubljani odbor za pomoč gladnim v Rusiji pod pokroviteljstvom pokrajinskega namestnika I van Hribarja. Res, lepo je,
če befrač beraču pomaga! •
Sicer pa v Sloveniji ni več take bede. Slovenci so kupili krasen Windischgraetzew grad na Bledu za znesek šest najst milijonov kron kot po ročno darilo svojemu novemu kralju. Radovedni smo, ka ko Slovejnci skrbijo * za svoje vojne slepce, sirote in pohab ljence? No, pa kaj je to, 16 milijonov kron! Saj bo Nje ga Veličanstvo po poroki s svo ji ženo prebivalo nekaj dni na Bledu. Oel ameriških Slovencev ne morel kralj Aleksander kakega darila pričakovati.
Srbija misli, da so Slovenci tako čil narod, da sploh ne: potrebujejo več zdravnikov in vsled tega so ljubljansko medi-( cinsko fakulteto.— zajn*li.
Ljubi maj, krasni maj! Konec računov tza premog je sedaj!
V Genovi igrajo največjo u-logo Rusi. Ni čuela, da je i-talijanski kralj pil bratovščino s čičerinom?
/ Nedavno se je neka Slovenka v neki naselbini poročila z -j- judom. Radovedni smo, če je tudi ervojel lepo krstno i-
ffle prenovila v Rebeko? •
■Socialisti so letošnji prvi maj bolj klaverno praznovali. Ameriški delavoc ne1 da dosti za ta praznik. Obhajal ga bo pa primerno na Delavski dan 4. septembra, na postaven praznik delavcev.
•
- Naše marljive gospodinje so zdaj zelo "busy" z nabira-ji jem regratovih rož. Pravijo, da jo regratovec najboljša želodčna tonika in prav po ceni.
Slabi zgodovinarji so gg. u-
redniki pri "Proh tarcu". V
■
majski izdaji so priobčili spominsko poročilo glede izgredov na Haymarketu v Chicagu, ki so se( po njih zatrdilu vršili pred 34 leti. Od teh izgredov je poteklo že 36 let, ker so se vršili dne 4. maja leta 1886.
POZOR ROJAKI IN ROJA-KIN JE ! ! !
Izdelujem sledeča najbolj uspešna zdravila: Alpentinkturo za tast in proti izpadanj u last, Brusim tinkturo za sive lase od katere vam postanejo lasje popolnoma naturni kakor v mladosti, tinkturo za prahu te na glavi od kaiere se prahute hitro odstranijo, po-mado zarast moških brk, W&hcic Fluid za revmatizem, ali trganje v rokah, nogah in v križcih, ravno tako za otekline, rozenmazilo za rane, opekline bule, ture, kraste, grinte in lisaje, mozolce pege na obrazu in srbečine na koži, kurje oči, bradoviee, potne noge, azeb-line, debelo kožo na nogah in o-zebline. Pišite takoj po cenik, ki ga pošljem zastonj.
Jakob Wahclc
CLEVELAND, OHIO. . 6702 Bonna Ave. N. E.
Eden izmed naših starih Jo-lietčanov bi moral pri neki angleški podporni organizaciji po novi lestvici plačati $18.00
Mi jim iskreno želimo se" 6 "(osemnajst!) asesmenta na zmag, da Si priborijo razpisa- mesec za $2000.—zavarovalni-' no nagrado, potem bomo lahko ne. Star je namreč že. 60 let. ekli, da so naši slovenski eleč- Na leto znaša to $216.00 ase£-
Naznanilo in zahvala.
G1 o/bok o potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najuna ljubljena hči, oziroma sestra gdč.
ANA SOLNCE
dne 29. aprila t. 1. preividena -s sv. zakramenti za umirajoče v Gospodu zaspala v starosti 18 let in 10 mesecev. Boleli ala je 4 mesece.
Tem potom izrekamo zahvalo našemu domačemu g. župniku Rev. John Plevniku za večkratni obisk in tolažr bo v njeni bolezni. Hvala društvu sv. Ane Katol. Borštnaric, kamor je pokojnica spadala za darovani /venec in "^romstvo pri pogrebu. Hvala lepa vsem SU-vilnim 'ptt-jateljem in znancem, ki so jo hodili obiskovat in tolažit. Hvala vsem darovalcem krasnih vencev in šopkov, liva-la fantom nosilcem; hvala cerkvenemu pevskemu zboru za ganljivo žalostinko po sv. maši zadušnioi; hvala vsem oirim, ki so jo prišli pokropit in ki so se vdeležili pogreba! Se enkrat: hvala Vam! *
Pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Pokojna in nepozabna nam Ana zapušča poleg podpisanih tu v Jolietu še tri bratrance in štiri sestrične.
z	Bridka smrt, v pomladnem vrtu
Cvetko si nam pokosila. — Truplo njeno v črni zemlji, Že pokriva tam gomila!
Spavaj sladko, draga Ana Rešena si že trpljenja! Prosi za nas, tam pri Bogu Dan da združi nas Vstajenja!
Žalujoči ostali:	»-
Jakob in Ivana Solnce, starši, Ludvik, brat, Jennie.sestra, V Jolietu, 111., 8. maja 1922.
s==
Kupi te cigarete in prihrani denar.
Majniska glorija.
Ave, ave! Slava, oast Mariji! Luč netbeške zarje
jo obdaja, Majniške oltarje
diči slika zlata, veličastna
v svojem žaru, Krona njena častna
v biserih se tisočerih sveti, Bujno lepi vzklili so nam cveti,
koder njeni zlati obsvetijo
žarki polja. — Slišim melodijo
hožjih pevcev, neumljivo, krasno,
ki pojo ji	L
z godbo harfe glasno.
Zdrava bodi! Vsklikamo mi vsi ji:
Ave, ave! Slava, čast Mariji!
—Slavomir.
Brez vere.
Devet govorov o neveri.
V stolni cerkvi v Ljubljani govoril Dr. Mihale Opeka
S^lni kanonik in učitelj homi-letike na vseučilišču v Ljubljani. (Iz zbirke '4Brez vere.'* V Ljubljani 1921. Založba K.
T. D. H. Ničman.) DRUGI DEL.
(Nadaljevanje.) III
Na svoj posebni, original ni način pripoveduje sloveči dunajski pridigar, p. Abel, vz-slednji dogodek iz svojega izkustva : — Ko sem bival v Ino-mostu, sem imel precej opravka z vojaštvom. Nekoč je ležal v bolnišnici na smrt bolan neki višji lovic od polka cesarskih lovcev. Stotnik bolnišnice, dober mož, mu je, prigovarjal, naj pokliče polkov-nega kaplana, da ga spravi z Bogom. Toda višji lovec je dejal: Gospod stotnik, jaz nt veri jem nič, in — roko na srce J — vi tudi ne varujete nič! — Stotnik gre in pove to polkovnemu zdravniku, ki je bil tudi posten kristjan. — Prepustite ga meni! pravi ta. Potem gre k bolniku in mu reče po vojaško: — Višji lovec, pozor! Zdaj gremo! Mon-turo osnažiti! Razumel? — Da, gospod polkovni zdravnik!
—	Kaplana poklicati! — Da, gospod polkovni zdravnik! — In duhovnik, kaplan, ja prišel in siromaka lepo pripravil in izpovedal. Po izpovedi pa je bolnik želel, da bi zopet prišel k njemu stotnik. Stotnik je prišel in umirajoči višji lovec mu je klical že oddaleč ves gin-jen: — Gospod stotnik! Zdaj naj mu nekaj vzame, če ne verujem, in mislim, da tudi vi verujete!....
Zgodba tega ubogega srca je zgodba neštevilnih src. Ljudje ne verujejo, ker žive v grehu, ker služijo huddm strastem____ Co bi imeli enkrat v
redu svojo vest, bi se kmalu spet povrnili k veri. -Tretji veliki vzrok nevere — tudi današnjih dni — je razuzdanost življenja, v srcu v korenin jena grešna strast — taka ali taka
—	največkar pač ona, ki zadovoljuje najnižje nagone v človeku. To bi vam v današnjem govoru rad pokazal.
Človek, ki je zašel v močvirje, iz katerega puhne goste, strupene megle, ne vidi ved višku. To je gotova stvar. Kdor so je pogreznil v strast in greh, temu se zapira pogled navzgor. Tako vam bodo potrdili največji misleci -r- poganski in krščanski. Hočete slišati poganske glasove! — Kdor se poda pohoti ali togo-ti, pravi Platon v Timaju, ta bo imel tudi samo umrljive misli. In drugje uči, da je treba take, ki imajo za resnico samo, kar z roko otipljejo —
naprej poboljšati, potem šele
poučiti----— Grešna poželji-
vost, je sovražnica razumu, kliče Cicero, in človeku tako rekoč oči zaveže. — A lepše serve-da izražajo isto misel krščanski učenjaki. Sv. Avguštin priznava iz svoje lastne izkušnje: — V čutnosti živeti se pravi v temi hoditi, se pravi hoditi stran od obličja božjega. In sv. Janez Krizostom: —če Boga iščemo, ja velike skrbnosti .potreba; zakaj mnogokaj nam lahko naše spoznanje za-temni.% Kakor je solnee na nebu sicer vsem vidno, a ga vendar ne morejo videti tisti, ki se sami zakopljejo: tako bomo mi, če sa sami zakopljemo v globino grešnih požel jen j, v temo strasti — le s težavo iz-pregledali in se kvišku povzpeli! -
Od staropoganskih in staro-krščanskih mislecev bi lahko šli skozi vrste novejših in najnovejših modrijanov, ki bi nam potrjevali našo r3snico. Toda čemu toliko človeških besed, če nam pa beseda božja toito zagotavlja! Že pred tisočletji jo govoril Bog sam. rekoč: Modrost (in kaj <i\uge-ga je vera nego modrost!) — modrost ne. gre v hudovoljno dušo in tudi ne prebiva v telesu, ki je vdano grehu. (Mo-dr. 1, 4.) In božji Odrešeni k je izrekel jasno, da je nevera, s katero ljudje zatajujejo Sina božjega, sad hudobnih del: — To pa je sodba (namreč obsodba in pogubljenje) sveta, ker je luč na svet, in so ljudje bolj ljubili temo kot luč: zakaj njihova dela so bila huda. Sleherni namreč, kateri hudo dela, sovraži luč in n« pride k luči, da niso sojena njegova dela. (Jan. 3, 19—20.)
Da niso sojena njegova dela.
____V teh besedah Odrešeniko-
vih je pa tudi povedano, zakaj je to tako: zakaj strast, srčna
zabloda, greh morajo voditij	^ogegapravičnega
končno v nevero.... Zato, mo-
ji častiti poslušalci, ker vera grešno strast, poželjivost srca, razuzdanost življenja obsoja, zabranjuje, pod častnimi in večnimi kaznimi prepoveduje! Treba je voliti na desno ali na levo — in človeška slabost voli na levo____Treba se je odločiti____ Zakaj tistega boja
med strastjo in vero, tistega notranjega razpora, tiste raz-vrvanosti v duši človek dolgo 110 vzdrži.... Vera kliče: Sursum corda! Kvišku srca! — strasti in grehu pa je ugodno, na zemlji, na tleh... Vera veleva: Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse svoje duše in iz vset svoje misli in iz vseh svojih moči! — strast in greh pa ljubita, kar je ustvarjenega, i.. Vera uči, da je življenje služba božja, pravičnost in mir in veselje v Svetem Duhu — strast in greh pa hočeta, da ja jed in pijača, ne-zmernost, pohlep in razkošje (Rim. 14, 17).... Vera govori: Nenasitna lakomnost je, pregreha, je krivica nad bližnjim; človek, ti človeka brata ne o-diraj, ne izžemaj, ne izatiraj; tvoje zlato bo tebi v pogubo; glej bogatina svetopisemskega
v ognjenem žrelu____Nehaj!.
.... Popravi krivico, povrni škodo!.... Gorje ti zaradi krivičnega mamona! — A srce, vdano lakomnosti, pravi, da ne more.'... da se ne more ločiti od zlatega teleta, ne nehati plesati okrog njega'— prehuda je strast, presilen je pohlep, prevroča je želja: pridobivati, pridobivati, bogateti, imeti...; Vetra prepoveduje: Ne pre-šestvuj! Ne želi svojega bližnjega žene! Čiste naj bodo, o kristjani, vaše misli, vaše želje, besede vaše, pogledi vaši,
čistost, ampak za Gospoda in
Gospod je iza telo---- Ali no
veste, da so naša tolesa udje Kristusovi ? Ali Iwm tedaj v-zel ude Kristusove in jih storil ude blodnice? Tega ne! (I. Ker. 6, 9—15.)' Tako vera, njen nauk, njena zapoved. — A drugače vpije razpaljena strast, razbrzdana sla, neukro-
čena pohot____In človek, ki je
enkrat zabredel, brede dalje po poti — za tem, kar je čutnega.
____A da bo v duši mir, da ne
bo vojske, viharja v duši — treba zadušiti one glasove, ki svare, opominjajo, karajo, groze____Odkod so ti glasov^ f govori človek, k je zašel. S kakšno pravico mi zastavljajo poti
____Greh? Kaj jci greh? A-
li more bfti greh, kar je meni dobro, koristno, ugodno, sladko, vseh mojih želja vredno?
____Vera? Ah, vera — saj
verujem v Boga. — Toda ali je res Bog tisti, ki brani, kar terja moja narava?---- (Človek, ki je zašel, ne ve, da je njegova narava izprijena!) In kaj ima Bog od moje pokorščine .aft nepokorščine? kakšno korist? — Zakaj mi grozi z večnostjo, s peklom?.... O, kje pa je dobrota božja Ah ne! Tu so ljudje vmes! Fanatična Cerkev, papež, škofje,
duhovni____ti delajo vero! Ni
vse resnica, kar govore!.... Kaj me briga! Kratek je naš čas, kakor mimoidoča senca____ Zatorej pridite in uži-
vajmo pričujoče dobrote, in hitro rabimo stvari, še v mladosti! Napolnujemo se z dragim vinom in mazili in naj nam ne odidp časa svot (da ga ne bi u-živali)! Venčajmo se s cveticami /dokler ne zvene jo; naj ga ne bo travnika, da bi ga naša sladnost ne prehodila...povsod puščajmo za seboj znamenja svojega veselja, ker to je naš delež in naš namen (na zemlji). (Da moremo uživati),
in vdovi ne prizanašajmo, tudi no spoštujmo sivih las priletnega starčka! Naša moč pa bodi postava pravice, (druge postave ne poznamo)! (Modr. 1, 5-11.) -
Ali ni res tako? Ali se ne vrši pročc« tisočkrat, statisoč-krat tako? Iz želje po uživanju v strast in greh, iz strasti in greha v verski dvom, iz dvoma v brezbožnost, in potlej zmerom navzdol, navzdol, po poti nevere.... In iz nevere v #imdalje grsi greh, in iz novega greha v čimdalje tršo nevero.... Ali ni tako? Naj govore krivičniki, ki izgubili vero: ali so jo izgubili, preden so se zakopoli v svoje krivice? Naj govore lahkomi-tclniki, ki so izgubili vero: ali so jo izgubili, dokler so bile njihovo roke čiste od tujega blaga? Govore naj pohotne-ži, ki so izgubili vero: ali so jo izgubili, dokler je bilo srce še nedolžno? Ti mladina, ki praviš, da si brez vere, govori: če nisi bila prej brez sramežljivosti ? Povej, prosim, povej: kaj je bilo prej — sramotno greh ali nevera? Ti povešaš oči, o mladenič, o mladenka! Razumem____ In če
bi ne bile kakor izsušene od strasti vajine žilo — tudi rdečica bi nemara še sinila v mrtvo bledoto vajinih prezgodaj
odevelih lic____Razumem! —
Da, da — vsak, kdor ne more, to se pravi — noče pustiti greha, mora, skoraj mora pustiti vero! Treba je iti in razbiti ogledalo, ki kaže človeku
njegov grdi obraz!____Če je
s tem opravljeno — to je seveda drugo vprašanje____ Če
je tako pregreha opravičena, vest, umirjena, varnost zasigu-
co, ki mu je zoprna v očeh in .srcu, ker mu budi in drami vest —; lahko; vprašanje pa je, če dela prav____
Vera je matfiii svetnica —; lahko jo v grešni starosti o-pljujoš in za vržeš — vprašanje pa je, če delaš prav, o človek, o krščanski človek!
Eden onih, ki so se z milostjo božjo povrnili iz Babilona v Jeruzalem, iz zmot življenja na pravična pota, Francois Cop-pee, član francoske akademije, pripovedoje v svoji knjigi La bonmcisouf-f ranče — Zve li carjevo trpljenje —; Jaz sem bil krščen vzgojen in sem tudi po svojem prvem sv. obhajilu versko dolžnosti še več le-t z otrosme je pripravilo ob moje pobožno mišljenje, odkrito povem, so bile neke zablode mladostnih let in sram, da bi moral gotove reči priznati. Premnogi, ki so v istem položaju, mi bodo — če hočejo biti odkritosrčni — pritrdili, da jih je spočetka odtujila veri samo stroga zapoved, ki jo vera v-sem nalaga glede čutnosti — in da so šele v poznejših letih začutili potrebno, prestopke nravne zapovedi lepšati in opravičevati s takim učenjaškim
sistemom.... Tako mož, ki se je po težkem boju reššil na o-
tok živih....
To je dragoceno priznanje. Ne v razumu torej — v srcu je korenina nevere. V popačenem, od strasti in greha lazr-vanem srcu.... Ali se je nam iz tega kaj učiti? Za nas same? — ali nemara za naše družine? — za naše doraščajoče o-troke?.... Vsak naj gre in naj premišljuje! Amen.
vsak korak čist, brezmadežen!— to je drugo vprašan-
Ne skrunite duš, ne skrunite Je----
Otrok gre in obrne hrbet ma teri, ki ga uči, svari, opominja —; lahko; vprašanje pa je, če dela prav.... Človek gre in opljuje svetni-
teles! Nikdar se ne motite! Ne nečfoatniki, ne preseetniki, ne tisti, ki skrunijo svoje telo.
____ ne bodo zasedli božjega
kraljestva.Telo ni za ne-
Versko oglaševanje v listih.
Po "Literary Digest".
Dva katoliška lajika v Pitt-sburghu, Pa. sta začetkom tekočega leta uvedla novo vrsto verske propaganda s tem, da sta v čast in slavo božjo v ta-mošnijah listih oglaševala sv. katoliško vero- naravno, da sta vse stroške teh oglasov plače -vaa sama iz svojih žepov.
Ta korak je tudi protestante iz Pittsburgha do tega napotil. Sprva lastniki treh večjih dnevnikov v Pittsburghu niso hoteli protestantovskih verskih oglasov sprejeti, češ, da bi vsled toga lahko nastal kak spor med čitatelji obeh veroizpoved anj; končno so jo pa zadevo jjgodno rešilo, da sta bila oba oglasa zaeno pri-občena.
Pri prvi objavi katoliškega verskega oglasa je urednik nekega lista napisal sledečo o-■pombo: "Navedeni oglas priobčujemo brez kake slutnje o nesporazumu, ampak iz ljubezni do vseli Tako n. pr. priobčujeimojiastopiii katol iški verski oglas vsled tega, da se potom lista opozori na gotova verska načela katoliške Cerkve. T<% oglas sta naročila dva tukajšnja trgovca, kojih-imema na željo zamolčimo; račun oglasa bosta ta dva trgovca iz svojega žepa, ali sama plačala. Zagotovilo se nas je, da sta za to samo ta dva o-glaševatelja odgovorna; samo navedenca sta sestavila besedilo oglasa in tudi izbrala liste (časnike) za oglaševanje; katoliška Cerkev, ali njeni zastopniki nimajo s tem oglasom nobenega stika.''
Glede tega oglaševanja je kmalo zatem pisal Rev. Thomas Oakley D. D. v newyors-kem katili^keim tedniku ^America", da oni pittsfeurški listi
sprva niso hoteli tega oglasa priobčiti, da ne bi bilo kake zamere v krogu čitateljev, ki niso katoličani; dalje, da urednik lista ni odgovoren za kako napačno poročilo v verskih o-glaisih in da se ga ne sme vsled tega kritizirati; list smatra to versko reklamo za navaden,
plačah oglas. Zadeva je bila konično ugodno rešena in čitatelji so bili nad vse iznemadeni, ko so nekega dne videli v vseh treh pittsburških dnevnikih kar dva Verska oglasa skupaj: katoliškega in protestantovske pa. Oglasa sta bila z debelimi, vidnimi črkami v velikosti 3 in 6 palcev in sta vsebovala glavna načela verske resnice. IPPoni£ii] ji vo je pa pri tem, da lastniki vseh onih treh listov niso katoličani. Na ta način je ta dva Verska oglasa sleherni dan citato nad 1 milijon naročnikov. Gotovo ni boljšega sredstva za propagando katoliške ideje kakor je oglaševanje važnih naukov sv. katol. vere v velik i h| ameriških listih, ker te oglasi tudi neka-toičani vidijo in črtajo."
Katoliški oglais se je glasil sled oče:
KATOLIŠKA CERKEV JE STARA ŽE 1900 LET.
Katoliška Cerkev, ki uči pravo Kristusovo vero mora biti apostolska; sloneti mora na onih 12 apostolih, katere je Kristus zbral in določil za svoje naslednike, ela nadaljujejo Njegovo delo v rešitev sveta. (Efez. 2. 19. 20.).... Vi ste sodržavljani občestva svetnikov in nebeške elomačije. Ta Cerkev je bila postavljena na temelj apostolov in prerokov; Jejmis Kristus sam, je pa njen glavni vogelni kamen." Prvo šolo v Zdruz. državah so
katoličani 1. 1600 v St.
Augustine, Fla. otvorili. ~
(Ta plačan oglas se elmvno priobčuje po naročilu dveh tu rojon ill pi tt Sbuiški h t rgovcev katolikov, ki v svojo vero verujeta. )
Pro.tostantovski oglas je vseboval 4 reke iz svetega pisma, da je Kristus v resnici edini poglavar Cerkve. Na koncu te<ga oglasa je bila sledeča o-pemba: "Predsednik Jackson, Harrison in Cleveland so bili prozbiterijanci; predsed. Grant, Hayes in Mc Kinley pa metod isti; vsi so bili kristja-
rani veliko poročilo o nedeljskih božjih službah v vseb 42
cerkvah našega mesta. Tu je za vsako cerkev označena vsaka služba božja in naslov župnika &ptične cbrkve.
Da dela ta ameriški list na ta način brezplačno reklamo tudi za našo slovensko in hrvatsko cerkev, je gotovo vse hvale in priznanja vredno.
ni.
(Ta oglas je naročil Rev. Dr. David S. Schaff; račun tega
oglasa je pa plačalo več protes-tantoMskih lajikov v Pittsbur-' ghu).
Gornja oglasa so čitatelji vsekako z velikim zanimanjem čitali.
List "Canton News", se je nedavno v svojem uvodniku tudi načina tega oglaševanja dotaknil trdeč, ela istega povsem odobrava. Ako bi se take oglase v lepi obliki, gentle-mansko in z dobrim namenom priobčevalo tudi v drugih ame-riskib listih, bi se s veliko dobrega doseglo, pred vsem pa dobro voljo. Boljše je priob-čovati verska načela v primerni obliki, kakor pa medsebojno liujsanje in polemiko. Pri tem imajo tudi lastniki listov nekaj koristi, ker bi še take o-glase plačevalo. Ličen kratek verski oglas na kakem vidnem mestu naredi na čitatelja več vtisa, kakor pa dolgi članki, ali verske razprave. —
Sploh, posvečajo gotovi ameriški listi versk t propagand i več pozornosti, kakor kaki drugi listi. Tako smo n. pr. Še lansko leto videli v Hearsto-vem dnevniku "Chicago Herald & Examiner" sleherni dan
na svojem mestu priobčeno primerno molitev, bodisi že duhovnika tega, ali onega verskega izpovedali ja. Danes je bila molitev kakega katoliškega duhovnika, jutri molitev kakega protestanta, ali celo judovskega rtbinca. Ob pen* deljkili je bila pa običajno natisnjena pridiga kakega duhovnika izza minule nedelje.
Na večji in najbolj znani ted-;ir "i/tAmrv Dierest" ima v
IZ DNI PIJEVE NUNCIATURE V VARŠAVI.
Varšavski židovski list "Naier Haint" pripoveduje o Piju XI., ko je bil še nuncij v Varšavi, sledeči dogodek: Nekega dne 1.1919. nagovori nuncija Rattija na varšavskih ulicah uboga Židinja. Pripoveduje mu, kako so ji moža utaknili v poljsko vojsko in kako je od tedaj brez sledu izginil. Ostala je sama s petimi otroci brez v-seh sredstev. Neka kristjanka ji je sedaj nasvetovala, naj se obrne na nuncija. Msgr. Ratti jo je pazljivo poslušal in jo za naslodnj dan povabil na nunci-aturo. Tu ji je izročil precejšnjo vsoto, ki naj bi vdovi služila za nakup krave mlekarice. Vdova je kravo kupila in z veseljem prinesla nunciju nazaj znesek, ki jej je še preostal. Nuncij pa ji je tudi to pustil in ji naročil, naj porabi denar za otroke. — Varšavski kardinal Kakowski je v pogovoru s po-ročevalce^ii lista "Corriere d' Italia" opisoval delo nuncija Rattija v Varšavi. Značilno je bilo njegovo obnašanje v tragičnih dnevih avgusta 1. 1920. Tedaj je vihrala ogromna bitka od Baltiškega morja do južno od Moskve, katere izid se je zdel neizbežno ta, da se bo boljševizem vsak hip zgrnil nad Varšavo. Vse je bilo prestrašeno in obupano, vse je bežalo. Vsi diplomatični zastopniki tujih držav so Varšavo zapustili. Samo nuncij Ratti je ostal na svojem mestu, miren, poln zaupanja v božjo previdnost, tolažeč in pomirajoč; kjerkoli se mu je nudila prilika. Ko so začeli bežati s svojih župnij tudi posamezni duhovniki, je kardinal Kakowski izdal strog ukaz, da ne sme 110-den duhovnik zapustiti svojega mesta, razen če bi to zahtevali vojaški interesi; vsem, ki se ne bi pokorili, je zagrozil s suspenzi jo ipsofacto. Nato ga je obiskal nuncij Ratti in mu iskreno čestital,- češ, samo tako ravnanje je vredno katoliškega duhovnika.
nik "Literary Digest vsaki številki celo stran posvečeno za verske članke.
List "Joliet Herald" prinaša vsako soboto, skoro pol &t-
MLADOST ZA VSELEJ!
Kitajski pesnik Su Kung-Tu je pisal 'pred enajst sto leti: "Kralji v njih vseh ugodnostih in razkošju postajajo stari. — Mladost ostaja vedno na strani zadovoljnosti." S tem je mislil, da starost ne nadleguje o-n i h, ki so zadovoljni. Njegova sodba je bila pravična.Vznemirjenje in nezadovoljnost uničuje zdravje. Prepreči pravo normalno delovanje mišic v želodcu in notranjih prebavnih delili telesa in človek se stara. Vaš boj iv nervozi, melanh koli ijo za izgubo energije, je Tri-nerjevo grenko vino vaš najbolj zanesljiv zaveznik. To zdravilo vam očisti vaš život snovi, ki so se zbrale v vašem prebavnem delu telesa in vse to izgine, ter odide po vžitju tega zdravila. Vsi naši odjemalci slave to naše zdravilo. Mr. John Boich pravi v svojem pismu z dne 2. aprila t. 1. iz Farrell, Pa.: "Ko se ja« slabo počutim, tedaj vselej vzamem Trinerjevo grenko vino in to meni pomaga. To je zelo zanesljivo in ceno. Jaz sem sploh zelo zadovoljen z vsemi Tri-nerjevimi zdravili." Poskusite ta zdravila, sicer pa vedno zahtevajte od vašega lekarnarja ali trgovca z zdravil samo Trinerjeva zdravila.
(Advert is.)
PRISTOPAJTE H K. S. K. JEDNOTI.
i %
OLASgiOK. S. K. JEDNOTE, 10, MAJA 1922.
g JEDNOTE" Zel.° ba1, nev.bo n^rod bil r°ien v borni koči, kjer
_ruko »reda._
Kraajsko-Slovensk« Katoliške Jednote ▼ Združeni* drUrth »meritkih.
N. Chicago St
Uredniltro m opramiltro: Telefon i04t
JOLIET, ILL.
m let*
Naročnina}
....................................VT. ......... $2.00 ruic 'vsake nesreče. Morila zvita Nemčija že davno žek^. j »tožili novi vladi, se junaško
inozemstvo ...........
* * * * * f * * * * * *

tf ti
OFFICIAL ORGAN of the
GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION
of the
UNITED STATES OF AMERICA _Maintained by and in the interest of the order._
Issued every Wednesday.
j| zastala v grlu, iz očes pa so | tako so mu pritekle solze. Vendar se karte o gostosti naseljem
je zatem Vsem navzočim zahva- prebivalstva. Vsi ti podaj
lil za izkazano naklonjenost, |so izdelani na temelju rezull
ljubav in slovo. Prosil jih je j tov ljudskega štetja z dne
dalje, da naj se vrnejo kH svo- januarja 1921.
jim tovarišem, katerim naj j	-
[našel svojo družino povsem menom pomagata pospešiti po- |sI>oroče v njegovem imenu !><• FINANČNO POROČILO
tiLao zdravo iu da naj jo Bog obva> lom v Rusiji, kakoršnega si je !z<Irave 'm želijo, da bi zvesto Mladinskega Oddelka K. S. K, rlllP IVRfllrA nesreče. 'Merila___li-.. XT___v i v •, n t lolnSili n/vr?i -rrlofli aa illtlflftlrn J JJ^gseC april 1922
Dr. št.	Plačana vsota. I
-zumel novega načina vladarst- bi ne skusil tabega gorja.
K a, da bo to v nasprotnem slu-j Drugi dan zjutraj sta priš-čaju poguba za oe*o Rusijo. |la k njemu dva rllgka generalaf
Druga skrb, ki ga je morila, ki sta bila dn© 4. marca od je bila skrb za ženo in otroke. Nemcev ujeta, a poslana nazaj Molil in prosil je Boga, da bi m Nemčije, da z vohunskim na-
Vi	•	T________;_____1
»04 N. Chicago St
OFFICE: Phone: 1048.
JOLIST, ILL.
£00 ga je tudi -misel, kako hudo bi | Ko je car zvedel o tem nabilo zanj, če bi ga ločili od ot- klepu, je ukazal, da se navede-rok in žene. Dalje ga je skr- !na vohuna takoj naznani Vre-bela armada. Bo li zmagala menemu praviteljstvu v svrho nad Nemci ali ne? — Take in! aretacije; pa omiljena gene-enake skrbi so navdajale car ;Xala sta jo še pravočasno od-ja Nikolaja prvo no$, ko je oel- jkurila na varno, ložil svojo vladarsko čast. Ko je car zajtrkoval, se je
T T%11» i Ki 111 \rt A *\/\	. ' "1____1	t •	•	«
Subscription price: For Members, per year.......................... .....................
For Nonmembers ...».......'R....R.«t.• •....»• ........12.00
Wot Foreign Countries..........«3.00
car je še vedno bdel. Tedaj velika množica ljudstva, ki* je vstopi k njetnu grof Friderike; vpila ter zmerjala tarja. O veleč mu naj gre k počitku.1 tem prizoru je adjutant carja Pri tem mu je prečital brzo-1 takoj obvestil z opombo, da se javko iz Petrograda, da je car- boji kakega napada. Car je
_ jeva družina vsa zdrava in var- adjutantu velel, da naj stopi
DritfUofiiliiii A.rAmsffsm Imunim sovr^ilmrn ki stre I**' Ul ** NikolaJva *»l0iP™d ljudstvo in mu sporoči, £>e
Profifarsfvo s premogom	« ^ . *
Dosrub i našo domovino. J jef!peha? Se/	? Ur,° ^»novim da je pripravljen
jeen vlegel za nekaj ur k po- stopiti pred množico, toda le
borili s pogubonosnim sovražnikom, dokler ga ne preženejo s svete ruske zemlje. Končno se je car ganljivo poslovil od vseh navzoči^ častnikov v oni dvorani. Zadnji nagovor na carja jo imel general Alek-sijev povdarjajoe, ela je car Ura jo bila že 3 po polnoči; zbrala "pred njegovim vlakom I za	Rusijo končal
m	z željo, da bi ruski narod živel
v miru, kjer bo vladal zakon m r?l. Po teh besetfc.h se je car napotil p»'oti Carskojem selu k svoji družini.
(Dalje sledi.)
Ko je predsednik premogar-ske unije te dni pri justičnem departmentu ovaelil premo-garske barone, da ljudstvo z navijanjem cen preveč odirajo, je 25. aprila t. 1. podal v javnost svoj piškav zagovor predsednik Narodno zveze premogovnih / operatorjev J. D. A. Morrow. Mr. Morrow se opravičuje, da povzroča visoko ceno edinole previsoka to-vornina.
Letos v januarju se je prodajalo na drobno New River in Sonnea-set mehki premog po $8.12 tona; tedaj jo bila cena 1 toni na mestu; ali v premogovniku samo $3.—; k temu je treba še prišteti $2.83 tovorni-ne, kar znaša $5.83 tržne cene za prekupca. . Razlika »med kupno in podrobno cono je to-, rej $2.29; dosti velika.
Istotako se je v Chicagu na drobno predajalo mehak premog po $8.90 tono; od tega je treba odšteti od $2.17 do $3.84 Za tovornino. Ako računamo vrednost tone premoga na mestu $3.55 po južnih premogovnih okrajinali države Illinois in prištejemo še najnižjo .tovornino zraven, dobimo znesek $5.72 katerega je plačal k#iikajsk$, trgovec premoga!. Pri vsaki toni je imel torej več kot polovico prof i ta ($3.18.)
P)&cahantas prejmog je VeJ ljal na mestu $3.55 tona, priš-tovši 3.58 za prevoz, dobimo $7.13. Premog iz Belleville, 111. se je na mestu plačevjalo po $3.— tono, prištevši $2.06 za tovornino; premog iz severnih okrajev Illinoisa je veljal na mostu $4.50, tovornina je pa znašala $1.54	-
Ne govorimo pa o oderušt-vu prodajalce trdega premo-ga. Pred 13 leti so premo-garski baroni v Forest City, Pa. plačevali ubogemu premolar ju samo 74c (štiri in sedem deset c) od poldruge tone nakopanega trdega premoga ((2900 funtov). Teidaj smo morali konzumeuti plačevati po $7.50 do $8.50 za tono takega premoga. %
Zda(j so pa menda plačevali unijskim premogarjem j $1.15 za 2900 funtov nakopanega premoga in ljudstvo je moralo te vrste premog plačevati po $16.50 tono. Iz tega .je .torej jasno razvidno, kdo ima pri tem največ dobička, f
pod pogojeni, de je kdo izmed nove vlade med
pogubi našo domovino, Gospod Bog Rusiji poslal no |ču'ku in ,
vo,težko preskušajo. Pojavi-', r,. „ .	, , .	. ..
li so se notranji nemiri naro- / , aJu»rHJ .v?e .f^ .^opnikov dov, ki grozijo zastrupiti dalj-1^"denks z brzo- njimi.	» .
Se bojevanje uporne vojne. So- Jav,um P«1''"''1™1. da Je bl,a K,° S£< ie adtjutant pojavil dba Rusije, čast naši 'junaški Mnmska delegacija na potu v Pre(l razburjeno množico, ter
armadi in blagor naro<la z;, Petrograd napadena. Ne zna; naznanil carjevo
4latav ruskemujetoištvu
(Piše Josip Grdina, West Park, Ohio.)
(Nadaljevanje.) Carjeva odpoved. Velike skrbi. Carjevo slovo od generalnega štaba.
Zadnjič «em opisal podrobnosti kako se je ruski car Nikolaj vsled 'zahteve dume dne 15. marca 1917 prestolu odpovedal. v Tukaj navajam njegov tozadevni odpovedni manifest, ki se je glasil sledeče: "Mojim narodom!
V dnevih velike borbe z zu-"
bodočnost naše očetnjave 'zahtevajo, da se mora vojno nadaljevati za vsako ceno do uspešnega konca, do — zmage. Pogubonosni sovražnik napenja poslednje sile. Že je blizu čqs, ko naša mogočna armada našimi slavnimi zavezniki vred premaga ter zlomi sov ražnika.
V	teh važnih dnevih za obstanek Rusije sem se namenil izvršiti dolžnost napram naše mu narodu v svrho dosege e-dinstva .ter spojitve vseh sil ruskega naroda, da čim preje doseže zmago. Vsled tega se v soglasju z gosudarstveno dumo za blagor, narodu odpovedujem, ter s tem odlagani od sebe vso vrhovno oblast.
Ne želim se ločiti od ljubijo nega mi sina, zato sem izročil nasledstvo prestola mojemu bratu, Velikemu knezu Mihac lu in ga blagoslavljam pri vstopu na prestol ruskega vla-darstva.
Zapovedujem svojemu bratu, da pravilno vodi vladarst-vo, v polnem edinstvu s pred-stavitelji naroda v zakonodajnih in ustavodajnih načelih, ki bodo od naroda ustanovljeni; v to svrho naj položi neprelom-Ijivo prisego.
V	imenu goreče ljubezni do domovine poživljam vse verne sinove naše očetnjave k izvrševanju dolžnosti napram novemu vladarju. Dalje pro-im vf tej 'tefcki fcri Vč*enarodnity preskušenj za pomoč carju, da privede skupno z zastopniki; naroda nilsko državo na pot zmage, blagostanja in slave. Tako pbmagaj Oospod Bog Rusiji!
V	Pskovu 15. marca leta 1917 ob 3. uri 5 minut popoldne."
Nikolaj.
(Carjev podpis.)
Ko je bil ta akt podpisan ter izrooen delegaciji in generalu, so si vsi navzoči še enkrat podali roke, ko,t najboljši prijatelji. Polnoč je že bila, ko so' se poslovili drug od drugega. Generala Ruskega je globoko pretresel ta, ravnokar odigrani prizor, prosil je carja dovoljenja, da bi a grofom smel še nekaj časa pri njem ostati. Te-
mnenje, je
se pa še pravega vzroka in o pričelo ljudstvo še« bolj zmer-drugih podrobnostih. Morda 'jati; eni izmed njih so se izra-so prijatelji carja tej delega- žili, da so pri volji pogovoriti-
ciji odvzeli carjev odpovedni akt f Nato je car vzel iz žepa kopijo akta ter ukazal istega dobesedno brzojaviti dumi v Petrograd. Car je menil, da
se s carjem, ko med tem nekdo iz množice zakliče:
"Prijatelji! Mi smo odprli ječe ter izpustili zločine, tatove in roparje; oprostili smo
so napad izvršili njegovi pris- sina, ki je umoril lastno mater
taši, katerim ni bila po volji carjeva odpoved. Po zajtrku j? naprosil bivši
ter očeta. — Ne nadlegujmo tukaj —- in pojdimo!"
Množica se je nato počasi
car grofa Friderikov, da naj razšla. Kmalu po tem dogod-mu od novega vremenega pra-,ku je car odšel v Mestni dom, viteljstva izposluje dovoljenje kjer <je prebival vselej, kadar za potovanje v gem-ralni štab, ker bi se rad poslovil od gene*, ralov in višjih častnikov. To dovoljeno je bilo kmalu izvrr
se je mudil pri svoji armadi na fronti. Od tu se je, vsedel na avtomobil in se vozil po mestu z dovoljenjem Vremem1-
šeuo v veliko veselje Nikola-:ga praviteljstva. Vojaštvo,
ko ga je srečavalo, mu je še
vedno izkazovalo čast kot
»
prej; pač so raz oken mesta
ja-
Pred odhodom v Mogilev, kjer se je nahajal generalov
štab je car odložil vsa svoja Pskov že vihrale številne rde-
odlikovanja in carsko uniformo reko>: "Jaz nisem več vladar Vserusije." Oblekel so jo v uniformo kavkaškega kapitana in 16. marca ob 9ih zvečer odpeljal proti generalni mu štabu. Ko se je vlak lista vil, je general Aleksijev, vrhovni poveljnik gen. štaba spremil carja na peron, kjer ro ga v vrsti čakali vsi generali in drugi častniki, da se poslo-ve cd svojega carja. Car je vsakega izmed njih po imenu pozdravil; saj so mu bili vsi dobro znani razun enega — kapitana Kogenkova iz Petrograda, ki je prišel v generalni štab, da carja spremlja v Petrograd. . Car mu je omenil, da je pripravljen pokoriti se povelju Vremenega praviteljstva, nakar mu je kapitan Ko-genkov pripomnil, da car lah-co ae5 nekaj časa pri častnikih ostane, ako ga je volja.
Nikolaj se je na to sledeče izjavil: *
"Želim, da bi vsak Rus vedel, ela je bilo moje slovo s častniki gen. štaba samo prijateljsko slovo."
Ko je car stal pred omenjenimi častniki pravi, da se mu
ee* zastave. Ko se car tako vozi po mestu, priteče neka 18 letna dokle k njemu izročjvši mu šop rož z besedami:
"Zdravstvuj, Nikolaj Romanov!"
Zatem se je car podal v cerkev k službi božji. Med tem je pa prišlo od glavnega štaba dovoljenje, da car lahko odide k svoji družini v Carsko Selo. — Prod odhodom ga je še pose^ tila deputacija »rastnikov s prošnjo. d*a naj car priredi od-hoditijco v Mestnem domu, kjer naj bi jim v slovo nekaj besed govoril.
Car jim jo zatrjeval, da se ni še nikdar štel tako častitljivega in da bo deputaciji izpolnil željo.
Bilo jo že okrog 11. ure zvečer, ko je car vstopil v dvorano; pri vratih se je srečal z velikimi knezi Sergijem, Bori-, som in Aleksandrom, ki so ga spremili v dvorano, kjer je že bilo zbranih okrog 400 štabnih častnikov in 150 vojakov, zastopnikov raznih vojaških organizacij. Nato so vstopili v vrsto in mu drug za drugim podajali roko. Zatem se je car s kratkim nagovorom obr-
se
e z ene strani dobro zdelo ko nil k vojakom. Eden izmed je odpovedal napornemu | njih ga je pa sledeče pozdra-vladanju, z druge strani mu je vil:
bilo pa slovo od teh častnikov | "Tovariš in državljan Niko-cžko. Potem pristopil k laj Romanov. Vi se priprav-vsakemu posebej ter stisnil ro- ljate, da nas kmalu zapustite, ga mu car ni ugodil, ker je ko vsem generalom in častni- a ne kakor car, ampak ko.t, dr-hotel ostati sam.	koni) kojim so stopile pri tem ' žavljan in oče. Mi Vas še ve-
Car v sVojih zapisnikih pripoveduje, da se je po uradni odpovedi .počutil povsem zadovoljenega; zdelo se mu je, kakor bi se mu težak kamen od srca odvalil. Zatem se je podal car v svoj privatni kupe j, kjer je zopet goreče Boga prosil, da obvaruje Rusijo medsebojne bratomorne vojne in da bi jo njeni voditelji'privedli na pravo pot. Car se. ;toin.
bridkem slovesu solze v o<j(l poslavljajoči se od svojega vladarja. Čutili so, da ga morda vidijo zadnjič. — Tudi carju je bilo hudo pri tem slovesu. V svoji knjigi piše, da se je komaj premagal in vzdržal glasnega joka., i ( h f ' t * Fo.-fovivŠi se od njih je car °^šel nazaj na vlak, kjer je
?e je'izrazil, čemu.
dno . spoštujemo ter ljubimo. Vi ste z uspehom dokazali, da je bila vsa zla govorica proti Vam neosnovana. Odpovedali ste se prestolu za blagor Rust je». Nikolaj Romanov. Mi Vas še enkrat pozdravljamo, ter Vam ž limo srečno življen-je!"
Car je. hotej odgovoriti te-toda'—lil mogel.' Beseda mu
Jugoslavija v statistiki.
Ministrstvo za socialno politiko je naročilo direkciji državne statistike, da izdela na podlagi rezultata ljudskega štetja z dne 31. januarja 1921 točne statistične podatke o Jugoslaviji. Ker je delo ogromno in ga zlasti vslod pomanjkanja aparata ni mogoče izvršiti naenkrat, zato objavlja direkcija državne statistike za sedaj le posamezne podatke.
Direkcija državne statistike je odredila novo merjenje površine Jugoslavije z ozirom na najnovejše obmejne korekture. Po teh najnovejših podatkih je veličina poedinih o-zemelj v kraljevini sledeča:
Severna Srbija 49,850 kvadratnih kilometrov.
Južna Srbija 45,555 kvad. km.,
Bosna in Hercegovina 51,-199 kvad. km, Dalmacija 12,727 kvad. km, Hrvatska in Slavonija 42,-534 kvad. km,
Medjemurje iu otok Krk 1169 kvad. km,
Slovenija in Prekmurje 1G,-243 kvad. km, Bačka 8712 kvad. km, Baranja 1214 kvad. km, Banat 9776 kvad. km. Celokupna površina Jugoslavije znaša torej 238,649 kv. km.
Število prebivalstva v teh poedinih ozemljih kraljevine je sledeče: Severna Srbija 2,656,078, Južna Srbija 1,624,601, Črna gora 192,010, , Bosna in Hercegovina 1 nii-ijon -876,543, Dalmacija 329,070, Hrvatska in Slavonija 2 milijona 591,860, Medjemurje 96,945, otok Krk 20,919, Slovenija in Prekmurje 1 mi-ijon 56,465, "
Banat 582,552, Baička z Baranijo 707,873.
Po teh podatkih živi torej na ozemlju Jugoslavije, ki meri 238 tisoč 649 kvadratnih kilometrov, vsega skupaj 11 milijonov 629 tisoč 915 prebivalcev.
Z ozirom na to prihaja v Jugoslaviji na omenjenih oze-
1. 2. ..3.
4.
5.
7.
8. 11. 12.
13.
14.
15.
16. 16. 17. 20. 21. 23. 25.
29.
30. 33. 38. 40.
41. .
42.
43.
44.
45.
46.
47.
49.
50. 52.
J.
$ 26.55 51.05 8.85il 3.90 1 9.50
10.70 9.15 20.10 2.55. 12.30-7.05 1.01 1.05 .45 8.25 2.40 4.65 24.15 64.65 8.25 11.55 17.85 6.30 6.90 24.60 2.10 7.95 2.25 .90 7.20 5.55 23.55 < 16.35
53.................. 25.35
54.
55.
56.
57.
58.
59.
60. 61. 62.
63.
64.
65.
69.
70. 72. 74. I &.
77.
78. 7!». 80. 81,
83.
84.
85.
86.
87.
88.
89.
90.
93.
94.
95. 98.
101.
103.
104. 108. 10».
v
..................5.15
........:	3.15
..................14.85
..................8.25
................1.95
!!.'.*!.*!!	9.30
................13.05
................3.15
................32.40
................9.25
................12.15
................1.50
................2.70
................13.50
................5.60
................2.55
........	15.60
................9.30
................16.65
................4.65
................14.40
................1.95
................1.20
.....6.30
................9.00
................7.05
.........75
................5.55
................3.45
.... V- •.	20.15
................1.05
................5.70
................1.80
................4.35
................6.00
..........7.20
................3.90
................4.70
110....................................11.75
.4.
111. 112. 112. 113. 115. 118.
119.
120. 122.
123. 126.
127.
128.
129.
130.
131.
132.
134.
135.
136.
139.
140.
mljih na dvakratni kilometer 143 sledeče število prebivalcev: 144. v severni Srbiji 53.1, • 145. v južni Srbiji 32.9, v Črni gori 19.9, v Bosni in Hercegovini 36.7, v Dalmaciji 52.7, v Hrvatski in Slavoniji 60.9, v Medjemurju 130.8, 11a otoko Krku 48.8, v Sloveniji in Prekmurju 65, v Banatu 59.6, v Bački in Baranji 80.4. Istočasno je izdelala direkcija državne statistike jako pregledne in uporabne statistične karte*, na katerih je točno grafično naznačeno Številno razmerje med narodu os tj m i in verami v Jugoslaviji; ravno- Škuuai
..............................9.60
..............................3.60
..............................3.75
................................6.75
...............................90
..............................1.65
..............................4.30
..............................9.45
..............................1.35
........................'6.00
..............................1.20
..............................12.45
..............................1.95
..............................1.20
..............................2.55
..............................11.40
................90
..............................5.40
................90
..............................2.25
..............................4.55
................90
..............................1.35
..............................14.10
..............................6.S0
146...............................11.25
1147....................................11.55
148. 150.
153.
154.
156.
157.
158. 160. 161. 162.
163.
164.
165.
167.
168. 169. 170
|3.60 8.25 9.50 1.35 3.40 5.25 1.50 2.85 4.70 15.T>0 20.85 2.70 1.85 1.05 1.50 .60 3.50
. $962.05
A
GLASILO g. S.
-as
U#*aovlj«na ▼ Jolktn, IIL. do« 2. aprila UM. Inkorpoffcu« državi Illinois, dne 121 januarja, lflNL Tr*' GLAVNI URAD: JOLIET, IU* L	Talefofc lt4A ' T ^ •
od ustanovitve do 1. marca 1922 skupna izplačana podpora $2,033,845.
GLAVNI URADNIKI; Glavni predsednika Joseph Sitar, 607 N. Hickory St. Joliet, IIL t. podpredsednik Matt Jerman, 332 Michigan Ave., Pueblo, Colo. IL podpredsednik John Mravintz, 1C22 East Ohio St, N. S PittaburgM, Pa
Glavni tajnik: Josip Zalar, 100« N. Chicago St, Joliet IIL Zapisnikar: John Lekan, 406 Marble St Joliet HL Glavni blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet IB. Duhovni vodja: Rev. Francis J. Aibe, 620—10th St, Waukegaa, IIL Vrhovni Zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, 843 E. Ohio St N. S. Pittsburgh, P«
NADZORNI ODBOR: Trank Opeka, star 26 Tenth St., North Chicago, IIL Martin Shtikle, 811 Ave. "A", Eveleth, Minn. John Znlich, 6313 St Clair Ave., Cleveland, Ohio, John Germ, 817 East St, Pueblo, Colo. Anton Nemanich st 1000 N. Chicago St Joliet IU.
POROTNI ODBOR: Martin Teiak, 1201 N. Hickory St Joliet IIL Frank Trempush, 42—48th St., Pittsburgh, Pa. John Wukshinich, 5031 W. 23. Place Cicero, IIL
PRAVNI ADBOR: Joseph Russ, 6517 Bonra Ave., Cleveland, Ohio.
R. F. Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IB, John Dečman, Box 529 Fcrest City, Pa.	•
UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTB": Ivan Zupan, 1004 N. Chicago St, Joliet IIL Telefoa Chicago 1M&
JEDNOTIN ODVETNIK. Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave. So. Chicago, IIL Vsa pisma in denarne sadeve, tikajoč« s« Jednote naj M pokljajo oa glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St, Joliet I&, dopise društvene vesti, razna naznanila, oglas« in naročnino pa n "GLASILO* K. S. K. JEDNOTE, 1004 N. Chicago, St, Joliet IIL
mm
'.i
Preostanek 1. aurila
1922 ...........$ 24.474.55
Vulacanesra od društev ............ 962.05
Obresti ........... 64.25
$25.500.85
Iulacila:
Za presto® med člane in članice .$ 112.50 Upravi. stro«iki$ 80.00 $192.50
Preostane 30. aprila_
1922 ............$25.308.35
Josiu Zalar. erl. tainik.
FINANČNO POROČILO K. S. K. J. ZA MESEC APRIL 1922. ASESMENT 4—22. <
	| Plačali na	\	r	Centr. .
Dr. št.	| ases. 4-22.	| Smrtnina.	| Poškodn. (bolu. podp.	
1.......	$ 348.35	$ 350.00		$
•j 3.......	806.93 273.98	1,470.00		
4.......	189.90			
5.......	244.26		50.00	
8.......	195.20			
10....... 11....... 12....... 13.......	37.13 171.26 459.35 100.50		50.00	37.00
14.......	438.35	2.000.00		28,00
15.......	254.59	1,300.00		
16.......	211.57			
16.......	215.75	-		
17.......	59.71	.		54.00
20.......	125.57		50.00	75.00
21.,......	126.25			
23.......	118.01			
2	4....... 2	5.......	15.18 741.37		50.00	
29.......	660.32	' 1,000.00	50.00	
30....... 32.......	612.86			77.00 110.50
33.......	211.87		50.00	
38.......	172.77			
39.......	32.78			
40.......	190.6*2	1,000.00 100.00	50.00	
41.......	142.24			
42.......	353.39	500.00		
43. ...T.. 44.......	192.06 350.64	2,000.00		
46....... 45.......	94.82 111.47	250.00	: - ' .	145.50
47....... 4	9....... 5	0.......	149.00 100.05 450.79	2,000.00 500.00		42.00
5	1....... 5	2.......	84.61 217.26	500.00		65.00
5	3....... 5	4....... 5	5.......	315.93 130.27 207.55 262.77			21.00 173.00
5	7....... 5	8....... 5	9.......	181.85 169.17	800.00	50.00	125.00 249.50
60....... .60......., 61.......	81.64 89.64 159.84	t 1,000.00	I	
62....... 6	3....... 6	4....... 6	5....... 6	9....... 7	0.......	41.54 336.76 136.01 229.57 58.41 152.63	1,000.00	50.00	i
71.	...... 72.	...... 7	3....... 7	4....... 7	5...... 7	7....... 7	8.......	10.18 231.69 61.83 129.99 103.69 266.97 282.93		50.00 -100.00 50.00	201.00 144.00 139.00
7	9....... 8	0....... 81.......	119.47 298.34 298.62	200.00	50.00	
8	3....... 8	4....... 8	5.......	59.59 28.46 91.19			21.00
86.......1	130.67			75.00
87.......	169.02			
88....... 8	9....... 9	0....... 9	1.......	65.90 172.78 _43.15 156.08		•	46.00
9	2....... 9	3....... 9	4....... 9	5....... 97 j......	126.75 194.00 79.73 148.27 46.00	1,000.00 500.00 1,000.00	50.00	101.00
9Š....... 100.......	105.07 14 M			
Dolgotraj-
301.......	91.84				„
103, ......	154 M	>			
104.......	i 96.53	h	50.0C		
105.......	86.3S				
108.......	mo1;	1	50.0C		
109. ......	59.62			105.0C	
110.......	75.18				
111.......	91.06	|[			
112.......	156.14				
112. ......	155.14			41.5C	
113.......	91.8C				
114.......	77.6C				
115.......	184.70				
118.......	39.15				
119.......	71.94		100.00		
120......\	232.77				
121.......	58.42	b			
122.......	65.21			28.00	
123.......	100.80		500.00		
126.......	26.34				
! 127.......	164.31				
128.......	84.26				
1129. ,.>...	17.42				
130.......	8.03				
	262.23			130.00	
132.......	164.22			22.50	
	54.46				
134.......	53.73	1,000.00			
135.......	147.54		50.00		
136.......	110.72	«			
139.......	52.09				
	42.05			•	
	43.66				
144.......	188.91	1,000.00			
145;......	49.88				
	142.34				
147.......	. 72.52		/		
150.......	107.47				
152.......	105.84	400.00			
153.......	82.76	1,500.00			
154.......	19.07			12.00	
156.......	134.94	i			
157.....	84.27			9.00	
158.......	30.28				
	61.65			18.00	
161.......	33.81				
162.......	461.31				
163. ......	278.29		50.00		
164.......	110.39			30.00	
165.......	67.8*				
	55.71				
	10.41				
168.......	106.37				
169.......	56.44				
170.......	40.12			j	
Skupaj	$ 20.859.48	$22,370.00	<5 1.550.00 $ 2,325.50j S		$ ' 40.00
Preostanek 1. aprila 1922 .			...........	..........$909,724.61	
Prejemki tekom meseca aprila 1922.
Prejeli od društev ................................$20,859.48
Obresti................................... 1^6.20
Izplačali.
Posmrtnine ...............................$22,370.00
Poškodnine ............................... 1,5;>0.00
;Centr. bolniške podpore...... .'i............2,325.50
Dolgotrajne bolniške podpore ............ 40.00
Razni stroški ............................. 1,488.71
$ 22,555.68
$932,286.29
$ 27,774.21
Preostanek 30. aprila 1922
.................$904,506,08
Josip Zalar, gl. tajnik.
$500.
1922.
40.00
PREMEMBE PRI ČLANSTVU ZA MESEC APRIL 1922.
Pristopili.	Jj
K dr. sv. Štefana št. 1 v Chicago, IU., 111., 10018 Kovačič Jožefa, roj. 1906 R. 16 $500. 24003 Gerdovič Frane, roj. 1906, R. 16, $500 Spr. 1. aprila 1922. Dr. šteje 2ll članov(io).
K dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, 111.. 10019 Koejančič Ana, roj. 1905, R. 16, $1000. 24004 Zagoda Matija, roj. 1901, R. 16, $1000. 24005 Zupančič Vitus, roj. 1905, R. 17, $1000. 24006 Zaletel Ivan. roj. 1905, R. 17, $1000. Spr. 2. apr. 1922. I>r. šteje 425 članov (ic).
K dr. sv. Janeza Krstnika št. 11, Aurora, IU., 2407 Perše Josip, R. 16, $1000. Sprejet 2. aprila 1922. Dr. št. 70 članov(ic).
K dr. sv. Jožefa št. 12 v Forest City, Pa., 24008 Pantzar Anton, roj. 1005, R. 16, $1000. Spr. 9. apr. 1922. Dr. šteje 244 članov (ic).
K dr. sv. Janeza Krstnika, št. 14 v Butte. Mont., 24009 Sevennski Josip, roj. 1898 R, 24, $1000. Spr. 1922. Dr. šteje 178 članov(ic).
K dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, Ohio, 10020 Basca Rozalija, roj. 1906, R. 16, $1000. 24010 Hosta Anton. roj. 1905, R. 16, $1000. Spr. 3. apr. 1922. Dr. šteje 447 članov (ic).
K dr. sv. Frančiška Sal., št. 29 v Joliet, 111., 24011 Crukovič Vincent. roj. 1906, R, 16, $1000. Spr. 2. apr. 1922. I)r. šteje 388 čla-nov(ic).
K dr. Marije Device št. 33 v Pittsburgh, Pa., 24012 Pavlakovič Ivan, roj. 1887 R. 35, $1000. Spr. 6. apr. 1922. Dr. šteje 134 čla-nov(ic).
K dr. sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas City, Kans., 24013 Sutej Josip, roj. 1901, R, 21, $1000. Spr. 2. apr. 1922. Dr. šteje 93 članov(ic).
K dr. sv. Barbare št. 40 v Hibbing, Minn., 10021 Bradač* Marija, roj. 1886, R. 36, $1000. Spr. 9. apr. 1922. Dr. šteje 102 članov (ic).
K dr. sv. Alojzija št. 42 v Steelton. Pa., 24014 Ivrasevec Josip, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 17. apr. 1922. Dr. šteje 200 članov(ic).
K dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y., 10022 Capuder Johana, roj. 1883, R. 39 $500. Spr. 8. apr. 1922. Dr. šteje 73 članov(ic).
K dr. Marija Sedem Žalosti št. 50 v Pittsburgh, Pa., 10023 Veselic Marija, roj. 1902, R. 20, $1000. Spr. 14. apr. 1922. Dr. šteje 282 članov (ic).
K dr. sv. Petra in Pavla. št. 51 v Iron Mountain, Mich., 2415 Krai Adolf, roj. 1905, R, 16, $500. Spr. 10. apr. 1922. Dr. šteje 49 ela-nov(ic).
K dr. sv. Lovrenca, št. 63 v Clevleand, O., 24016, Jerič Franc, roj. 1906. R, 16, $1000. Spr. 14. apr. 1922. Dr. 220 članov(ic).
K dr. sv. Jurija št, 64 v Etna, Pa., 2417 Novak Rudolf, roj. 1906, R. 16. $500. Spr. 15. apr. 1922. Dr. šteje 91 članov(ic).
K dr. sv. Janeza Evangelista št. 65 v Milwaukee, Wis., 24018 Guselj Ivan. roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 2. apr. 1922. Dr. šteje 155 članov(ic).
K dr. Marije Pomagaj št. 79 v Waukegan, m., 24019 Pajser Ivan, roj. 1906, R, 16. $1000. 24020 Zabukovec Ivan, roj 1896, R. 26, $1000. Spr. 9. apr. 1922. Dr. šteje 72 članov (ic).
K dr. sv. Barbare št. 92 v Pittsburgh. Pa., 10024 Salupek, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 9. apr. 1922. Dr. šteje 76 članov (ic).
K dr sv. Cirila in Metoda št. 101 v Lorain, Ohio, 24021 Tomšič Josip, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 2. apr. 1922. Dr. šteje 55 čla-nov(ic).
K dr. sv. Ane št.v 105 v New York, N. Y.„ 10025 Buchia Antonija, roj. 1890, R, 31, $500. Spr. 9, apr. 1922. Dr. šteje 69 članov (ic).
K dr. sv. Družine št. 109 v Aliquippa, Pa., 10026 Spigelski Ka-rolina, roj. 1906, R. 16, $»500. Spr. 4. apr. 1922/ Dr. šteje 29 čla-nov(ic).
K dr. sv. Ane št. 127 v Wankegan, 111., 10027iMiholič .Valentina, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 23. apr. 1922. Dr. šteje 110 članov (ic).
K dr. Marija sv. Rožnega Venca, št. 131 v Aurora, Minn., 10028 Zakrajšek Pavlina, roj. 1906, R. 16, $1000. Spr. 14. apr. 1922. Dr šteje 120 članov(ic).
K dr. sv. Roka, št. 132 v Frontenac, Kans., 10029 Benda Patlina,
roj. 1906, R. 16. $500. 10030 Volek tfozalija M. roj. 1905, R. 17, $500.
Spr. 9. apr. 1922. Dr. šteje 60 članov(ie).
K dr. sv Cirila in Metoda št. 144 v Sheboygan, Wis., 24022 Falle Mihael, roj. 1867, R. 51, $250.00. Spr. 2. apr. 1922 Dr šteje 129 članov (ic).
dr. sv. Ane št. 140 v Cleveland. O., 10031 Kutin Marija roi 902, II. 19, $500. 10032 Kutin Angela, roj. 1901, R. 21. «500Spr. 1. aprila 1922. Dr. šteje 89 članov (ic).
' • i^-r-^i1? 152 v So-	111., 24023 Grahovac Mile,
roj. 1902, R. 20, $1000. Spr. 2. apr. 1922. Dr. šteje 62 članov (ic).
K dr. sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa., 100;« Potočer Cecilija, roj. 1905, R. 16, $.500. 10034 Ude Johana. roj. 1900 R 22 $500. 10035 Kodadoaky Ivan, roj. 1906, R. 16, $500. Spr. 15. apr.' 1922. Dr. ate je 66 članov (ic)
K dr. sv. Ane št. 156 v Chisholm, >liun„ 10033 Skorjanc Peregri-lia, roj. 1902, R. 20, $1000. Spr. 2. apr. 1922. Dr. šteje 94 članov(ic). , . Kra,j"-a Majnika, št. 157 v Sheboygan, Wis., 10037 Bogo-
L?	roj' lmi' R *1000- 10038	Pavlina, roj. 1898, R.
24, $1000.00. 10038 Urbas Nada, roj. 1890. razred 32, $500. Spr. 12. apr. 1922. Dr. šteje 77 članov(ic).
v K dr. Marija Magdalena št. 162 v Cleveland, Ohio, 10040 Modic Neža. roj. 1903. R. 19, $1000. 10041 Svete Rozalija, roj. 1896, R, 26, 10042 Kranjc Jožefa, roj. 1884, R. 38, $1000. Spr. 3. apr.
Dr. 333 članov (ic).
K dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburgh, Pa.. 24025 Vinkovič Josip, roj. 1879, R. 43 $1000. Spr. 9. apr. 1922. Dr. šteje 166 članov(ic).
K dr. Marija Poiuoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis., 10053-Seliwigel Marija R.,' roj. 1905, R. 17, $1000. 10044 Ritonia Ana, roj. 1904, R. 18, $;>00. 10045 Swedish Margareta, roj. 1903, R. 19, $500. 10046 Volovšek Ana. roj. 1893, K. 29, $500. Spr. 9. apr. 1922. Dr. šteje 50 članov (ic).
K dr. Presv. Srea Jezusovega št. 166 v So. Chicago, ill., 10047 Jergovie Marija, roj. 1900. R. 22, $1000. 24026 Viiič Frane, roj. 1897, R. $1000. 24027 Jcrgovič Ivan, roj. 1892, R. 30, $1000. Spr. 24. apr. 1922. Dr. šteje 38 članov (ic).
K dr. sv. Jožefa št. 168 v So. Bethlehem, Pa., 10048 Seruga Terezija, roj. 1891, R. 40. $500. 2428 (Jregoretz Andrej, roj. 1900, R. 21, $500. 24029 Ficsko Alojzij, roj. 1887. R. 35, $500. Spr. 9. apr. 1922. Dr. šteje 41 članov (ic).
Suspendovani zopet sprejeti. K dr. sv. Vida št. 25 v Cleveland, O., 10819 Zulič Ivan, R. 33, $500. 1017 Stimec Marija, R. 43, $500. Zopet spr. 1. apr. 1922. Dr. šteje 445 članov(ic).	*
K dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Miim., 15415 Habjan, Ivan, R. 29, $1000. Zopet spr. 9. apr. 1922. Dr. šteje 184 članov (ie).
K dr. sv. Lovrenca št. 63 v Cleveland, Ohio, 6247 Cergolj Helena, R. 28, $500. 20627 Cergolj Ivan, R. 29, $500. Zopet spr. 17. apr. 1922. Dr. šteje 220 članov (ic).
K dr. sv. Jurija, št. 64 v Etna, Pa., 21415 Martiškovič Ludvik. R. 33. $1000. Zopet spr. 10. apr. 1922. Dr. šteje 91, članov (ie).
K dr. sv. Srca Marije št. 86 v Rock Springs. Wyo., 6102 Ivežic Ana, R. 17, $1000. Zopet spr. 10. apr. 1922. Dr. šteje 55 članov(ic).
Suspendovani.
Od dr. sv. Štefana št. 1, v Chicago, 111., 9595 Koroša Matilda, R, 6, $500. 23636 Koroša Ivan, R. 25, $500. 21112 Potoenik Ludvik, R. 30. $500. Snap. 1. apr. 1922. Dr. šteje 211 članov(ie).
Od dr. sv. Jožefa št. 2 v Joliet, IU., 23825 Fabek Pavel. R. 39, iUOOO. 23214 Videč Franc. R. 23, $1000. Snsp. 26. apr. 1922. Dr. šteje 425 Članov (ic),
' Od dr. sv. Frančiška Sal., št. 29 v Joliet, IU., 23544 Golobic Mar-tin, R. 20, $500. 23094 Pnlič Karl, R. 27. $1000. Susp. 20. apr. 1922. )r. šteje 388 elanoc(ic).'
Od dr. sv. Petra št. 30 v Calumet, Mich., 17798 Lučki Karol, R. 44, $1000. Susp. 25. apr. 1922. Dr. šteje 253 članov(ic).
Od dr. Marije Device št. 33. v Pittsburg, Pa., 21403 Tutič Ivan. RJ 35, $1000. 23868 Simuaovič Josip, R. 29, $1000. Susp. 2. apr. 922. Dr šteje 134 članov(ic).	i
Od dr. sv. Petra in Pavla št. 38 v Kansas ('itv, Kans., 22^26 Koš-merl Rudolf, R. 35, $1000. Susp. 18. apr. 1922. Dr.' šteje 93 članov(ic).
Od dr. sv. Jožefa št. 41 v Pittsburgh, Pa., 22974 Frantar Jožef, i. 16, $1000. Susp. 25. apr. 1922. Dr. šteje 89 elanov(kS).
Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 45 v E. Helen;*, Moot., 22628 Cvar van S., R. 18, $1000. Susp. 20. apr. 1922. Dr. šteje 42 članov(ic).
Od dr. sv. Frančiška Seraf. št. 46 v New York, N. Y., 9115 Bartol Frančiška, R. 42, $500. Susp. 8. apr. 1922. Dr. šteje 73 članov(ic).
Od dr. sv. Alojzija št. 47 v Chicago. 111., 19914 Gobina Ivan, R. 39, $500. Susp. 9. apr. 1922. Dr šteje 91 olanov(ie).
Od dr. Marije Sedem Žalosti št. 50 v, Allegheny, Pa., 29868 Ces-nik Josip. R. 19, $1000. 19072 Spelič Josip, R. 28, $1000. Susp. 9. apr. 1922. Dr. šteje 282 članov (ic).
Od dr. sv. Cirila in Metoda št. 59 v Eveleth, Minn.* 3737 Milievc Sdward, R. 18, $1000. Susp. 9. apr. 1922. Dr šteje 184 članov(ic).
Od dr. sv. Janeza Evangelista št. 65 v Milwaukee, Wis., 12246 Slatinšek Franc, R. 38. $1000. Susp. 2. apr. 1922. Dr. šteje 155 članov (ic).
Od dr. Srea Jezusovega št. 70 v St. Louis, Mo., 20086 Kofalt Anton, R. 30, $250. Susp. 21. apr. 1922. Dr. šteje 94 članov(ie).
Od dr. Marije Vnebovzete št. 77 v Forest City, Pa., 5621 Bajde Ana R. 29. $1000. 7405 Bajde Josip, R. 48, $1000. Susp. 9. apr. 1922. )r. šteje 164 članov (i^).
04 dr. sv. Srca Marije, št. 86 v Rock Springs, Wyo., 6205 Gradi-šar Ivana, R. 20. $500. Susp. 1. apr.'1922. Dr. šteje 55 elanov(ic). Od dr. Frid. Baraga št. 93 v Chisholm, Minn., 21607 Svegel Peter,
1.	22. $1000. Susp. 9. febr. 1922. Dr. šteje 117 članov (ic). Od dr. sv. Srca Marije št. Ill v Barberton, Ohio, 6036 Kezele
vana, R. 20, $500. Susp. 9. apr. 1922. Dr. šteje 75 Članov(ie). Od dr. sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa.. 23785 Berus Josip, 29, $500. Susp. 24. apr. 1922. I)r. šteje 66 članov (ic). Od dr. Marija Magdalena št. 162 v Cleveland, Ohio. 9758 MaVko-vič Alojzija, R, 26, $1000. Susp. 20. apr. 1922. Dr. šteje 333 čla-
nov(ic).	, „
Od dr. sv. Mihaela št. 163 v Pittsburg, Pa., 9.>o8 Brozenic Laura. 91 $1000. 23566 Brozenič Nikolaj, . 24, $1000. 22438 žužiujak Matija. R 34, $1000. 23296 Korenič Valentin. R. 34, $1000. 22935 X0vosel Peter. R. 35. $1000. 21715 Kocko Grga. R. 43 $1000. Susp.
2.	apr. 1922. Dr. šteje 166 članov(ic). Od dr Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis., 494<J
Korbar Frances. R. 27, $1000. Susp. 9. apr. 1922. Dr. šteje 50 čla-
,10V Od dr sv Jožefa št. 169 v Cleveland, Ohio. 23702 Žagar Alojzij, 17 $1000. Susp. 23. apr. 1922. Dr. šteje 26 članov(ie).
Prestopili.
Od dr sv Srca Jezusovega št. 54 v Chisholm, Minn., k dr. sv. me št. 155 v Chisholm, Minn.. 3255 Hren Franca, R. 27. $500. Prest. 0 aor 192° 1 dr šteje 56 Članov(ie). 2. dr. stejc 94 clanov(ič). ' Od dr. sv. Petra in Pavla št. 51 v Iron Mountain Mich k dr. sv. ane/a Evangelista št. 65 v Milwaukee, Wis., 18.»62 Groznik Josip, R. 5, $500 Prest 1 maja 1922. 1. dr. št,je 49 Članov(ic). 2. dr. šteje
Iv'Srca Marije, št. 86 v Rock Springs, Wyo., k dr. sv. Jo-'9 v'Cleveland. Ohio, 8156 Zust Marija. R. 16, $500. 3<>89 eziia R 31. $1000. Prest. 23. apr. 1922. 1. dr. šteje oo
>0 Članov (ic) Od dr žefa št. 169
Seri4j Terezija — . MHP anov(ic). 2. dr. šteje 26 članov(iie);
št
apr
Mariie Zdravje Bolnikov, št. 94 v Sublet, Wyo., k dr. sv. t 6S v Milw aukee. \Vm., 4620 Solar Aua, R. 30, iaja 1922. 1. dr. šteje 36 elanov(ie). 2. dr. šteje
št 1°0 v Forest City, Pa., k dr. Marije Magdalene,
d Ohio. 625 Zalar Marija, R. 35. $500. Prest. 3.
Janeza Evangelista
000. Prest. 1. maja 55 članov (ie). Od dr. sv. Ane
CieVdra šteje i(Ž članov(ic). 2. dr. šteje 333 elanov(ic). Odstopili.
Od dr. sv. Lovrenca št. 63 V Cleveland. Ohio, 23951 Tomazin Aloj R. 16, $1000. Odstop. 9. apr
zij,
1922. Dr. šteje 22Q članov(ic). naT/Marije Čistega Spočetja, št. 85 v Lorain, Ohio 9590 Popek . % oi iti Odatop. 9. apr. 1922. Dr. šteje 58 članov (ic). ,OZCOd dfs; £a S?. M v Brighton Pa 16020 Zajec Jožef. R. 35, $500. Odstop. 9. 'apr. 1922. Dr. šteje 66 clanvo(ic).
Od dr. Marija Pomagaj št. 121 v Little Falls, N. Y., 5886lMlinar Neža, R. 25, $1000. Odstop. 2. apr. 1922. Dr. šteje 48 članov(ie).
Od dr. Marija Pomoč Kristjanov št. 165 v West Allis, Wis., 9997 Mlakar Marija, R. 17, $500.' Odstop. 9. apr. 1922. Dr. šteje 50 članov (ie).
Izločeni.
Od dr. sv. .Janeza Evangelista št. 65 v Milwaukee, Wis., 21219 Kirinčič Ivan, K. 34 $">00. Izloe. 2. apr. 1922. Dr. šteje 158 čln-nov(ic).
Od dr. sv. Jurija št. 100 v Sunnv Side, Utah, 4223 Gaspič Peter, R. 37, $1000. Izloe. 28. mar. 1922. Dr. šteje 2 člana (ice).
Od dr. sv. Valentina št. 145 v Beaver Falls, Pa., 22765 Cenčič Albert, R. 29, $1000. Izloe. 23. apr. 1922. Dr. šteje 34 članov(ic).
Zvišal zavarovalnino.
Pri dr. sv. Janeza Evangelista št. 65 v Milwaukee, Wis., 10656 Windishman Josip, R. 44, z 250 na $500. Zvišal 12. apr. 1922.
Znižali zavarovalnino.
Pri dr. Jezus Dobri Pastir št. 32 v Enumclaw, Wash., 1738 Loušin Andrej, R. 55 z $1000 na $250. Znižal 17. apr. 1922.
Pri,dr. Marije Čistega Spočetja št. 160 v Kansas City, Kans., 9427 Zakrajšek Neža R. 29, z $1000 na $500. Znižal 5. apr. 1922.
Josip Zalar, gl. tajnik.
| VESTI IZ JUGOSLAVIJE |
Umrli so v Ljubljani: S. Pri- (vriiieeviča in nato uropal žup-ska Marjana Seliškar, usmil- nišče.
jenka, 65 let. — Fran Žveplan,'s čim se peča jugoslovanska premogar, 39 let. — Frančiška I "	vlada.
Furst, hči kočarice, 11 let. — j y vladnih listih beremo, da Hortenzija Wajdi, hiralka, 48 bo ministrstvo ver v najkraj-
let. — Fran Turkuš, progovni čuvaj, 47 let. — Josip Brenk, čevljar, 62 let. — Ivan Urban-
šem x'!asu po<zvalo zastopnike vseh konfesij, da skupno določijo molite za božjo pomoč dr
čič, bivši kovač, 87 let. — Iva- žavi vSklep glede molitve s* lia Strnad, rudarjeva vdova; predloži narodni skupščini na 82 let. — Anton Kocjan, 34 let. j u za k on jen je. — Človek, ki je 7- Lovro Peterk, vojni inva- prišel na to i<lejo, ni morebiti lid, 56 let.	| im čem »bolan ali pa kakšen
— Smrtna kosa. V soboto, sloveč humorist, ampak jo si-1. aprila, je v Klanjeu ob Sotli cer JČisto normalen, opravlja umrla ga. Antonija Clot ova,1 službo ministra v Jugoslaviji soproga pok. lekarnarja S. Cu- i ta se piše dr. Krstelj. Mož, loto in sestra bivšega ees. svet- ki je kajpada demokrat, je s
*je izrazil željo, da se poroči točno po obredih, kat.ro pred-pisuje cerkev, in ]><> običajih našega naroda <>1> takih prilikah. Odbor starih žen sestavlja ceremonijel, ki bo — kakor se zatrjuje — obsegal vsse tozadevne narodne »ejge v srbskih doma$mskih hišah. Nevesta bo torej imela druga (djevetra) iz kraljeve rodbine, kar bo skoraj gotovo princ Pavle. ■ Iz hiše, v kateri ho v Belgraelu začasno stanovala, bo peljal bodočo kraljico, njen brat, ki pride v to svrho v Ber grad. Svati bodo prihajali na vozovih in na konjih. Kraljeva garda bo tvorila špalir o-koli kraljevega voza. Kralj bo sedel do cerkve s kumo v
svojem privatnem vozu, a iz cLrkve se bo voziil v kraljiči-vem vozu. Pri vhodu v kraljev dvor bo sprejeta kraljica po narodnem običaju: v vsako roko ji polože hleb kruha ter ji izroče krasno stekle-ničico, vina, da ga nese v dvor. Ne bo manjkalo niti rešeta, iz kateiKga bo kraljica potresla žita po dvoru. V dvor stopi kraljica po razgrnjenem platnu, kakor vse druge 4 * mlade*' po srbskem običaju.
Nova tovarna za verige v Radovljici. V Radovljici se ustanavlja tovarna za verige, kot delniška družba s kapitalom 10,000.000 kron. Ustanovitelji te tovarne so: Ljubljanska kreditna banka, Za-družiua Gospodarska banka in
nika Ivana Murnika. Bila je izredno blagosrčna in rada pomagala siiromakom v Hrvatskem Zagorju in bližnjem slovenskem Štajerskem. Naj v miru počiva v bratski Hrvatski!
— Utonil je 24. marca 1922 posestnik Frančišek Ocepek iz Dragočejne pri Smledniku. Truplo utopljenca so potegnili iz Save pri Lazpb iiije pokopali.
Smrtna kosa. 7. aprila popoldne je umrla na Kodelje-vem V Ljubljani gospa Neža Loknar, rojena Tušar, soproga mizarja Loknarja. Stara je bila 58 let. Isti dan zvečer je
tem svojim načrtom nadkrilil belopeški! jeklarne.
J sarja Jožefa, ki je z lastno ročnimi patenti odločil število sveč pri maši, ali tisti pra-* o$4lavi/? >pesar, jki je debelo ] ilico v roki čuval v cerkvi, oa ne bi diakon napačno into-i iral "Gospodine porailuj !M Kajti ti čostitljevi vladarji so t ) dJali na svojo lastno odgovornost, dočim hoče dr. Krs- tonu.
t olj, da se od njega zapoveda- Pismonoša, ki krade dolarje.
V" Zagrebu so aretirali pis-monošo M. Celejrja, ker je odpiral ameriška pisma in iz njih jemal dolarje.
Izpr omembe v diplomatski službi. Jovan Markovič, poslanik v Bruslju, postane poslanik v Berlinu. Dragotin Jankovič, poslanik v Berlinu, postane poslanik v Madridu. Dr. Tresič-Pavičič, doslej poslanik v Madridu, bo predlagan za poslanika v Washing-
e (molitve sankcionirajo od i arlamenta. Menda je to pr-vi slučaj v zgodovini, da par-1 men t uzakonjuje molitve in <'r. Krstclj prvi državnik na svetu, ki je sporočil to genialno misel. Toda ta'demokrat-
. .Krvav Sv. Štefan v Petincih.
Javševčevi v Petincih pri Ljutomeru so za Božič odprli vi-
umrl g. Anton Kane, posestnik veleum se ni samo s tem uotoč. pod vejico. Na Štefa-
in trgovec v Ljubljani. Dne .zadovoljil, marveč unitaristič 6. aprila je umrla gospa Antonija Doknec, soproga svečar-
ja g. Oroslava Dolenca. Naj počivajo v miru! ^
Smrtna kosa. Dne 22. marca t. 1. so pokopali v vipavski dolini v Kamnjah priljubljenega moža Josipa Cmigoja, ki je daleč naokrog slovel kot izvrsten knjigovez, katero obrt je s posebnim veseljem opravljal celih 65 let. Blag pokojnik je dočiakal visoko starost 83 lot. Pred dvema letoma je obhajal v krogu vseh svojih devetsjrih otrok zlato poroko. Bil je vse svoje življenje vzor
'ni duh ga je zanesel tako visoko, da je zapovedal vsem kon-fesijam v Jugoslaviji, da skupne sestavijo enotno molitev za državo. ! To je dosleden .ce^ntralisjt in unitarec, vsa čast! Zagrebški nadškof, patriarh Dimitrij, rajs ul ulema v Sarajevu, veliki rabinec in luteranski superintendent se bodo na Krstljevo komando vsedli za zeleno mizo in sast'i-vili skupno enotno molitev za Jugoslavijo! Tn ta mož je po veroizpovedi katJičan! — S takimi smešnimi rečmi se peča naša vlada v času, ko je
veVnega moža, marljivega de-,POVS(xl toliko resnega (kla. lavca v svojem poklicu in vzor skrbnega očeta, svoji družini. Žived je solidno, zato pa ostal do zadnjega vejtfcio zdrav in živahen. Pogreb preblagega pokojnika je bil izredno veličasten. Kljub slabemu vremenu, dežju in pišu ga je spremilo k zadnjemu počitku ogromno Stavilo ljudstva iz Več županstev, da je bila cerkev natlačeno polna. Župnik g. Gigoj je imel v cerkvi lep in ganljiv govor o blagem pokojniku. Pokojni Črnigoj zapušča 74-letno soprogo, tri hčere in šest sinov, izmed katerih sta dva vrla duhovnika, sta-rcjjši v Logatcu, mlajši pa župnik v Kamnjah, pri katerem je pokojnik bival zadnja leta, dva sta trgovca v Trstu, eden je župan V Sv. Križu pri Ajdovščini, najmlajši je pa učitelj v Kamniku. — Nepozabnega pokojnika priporočamo v molitev in v blag spomin.
— Na smrt na vesalih je bil te dni obsojen pred splitsko poroto ubijalec žužuli, ki pred več meseci umoril župnika Lo-
Donavska konferenca.
Bc/l grajsko 1 'Videlo* * z dne 7. marca javlja: "Iz dunajskih f)oro<j'il; posnemamo, daj bodo na konferenci v Genovi govorili tudi o donavski konfederaciji. Dr. Beneš je hotel to idejo paralizi rati^ s tem, da j6 v Parizu inv Londonu razlagal svoje stališče, da Mala antanta s Poljsko in Avstri-. > skupno stvori jo eno ekonomsko edino. Madžari se tej osnovi upirajo. Rumuni pa
predlagajo, da bi Ogre pridobili, naj bi bilo središče donavskega promtta v Pe«ti. Čehi in mi pa zahtevamo Bratislavo kot središče. Mad žarski legi.timisti se zavzemajo za rcišitev podonavskega v-prašanja v njihovem in v avstrijskem smislu, pomagajo jim pa gotovi francoski krogi-
O poroki kralja Aleksandra.
Kakor že poročano, je za kraljevo poroko določen 4. junij tekočega leta, na kateri dan padejo, letos pravoslavne in katoliške Binkošti. Kralj
novo .je prišlo mnogo gostov. Prišla sta tudi brata Alojzij ia Franc Vidcmšek ter Ivan J* telzer, ki je meninič udaril pri mizi sedečega Zadravca. Ko je šel Stelzer vun, mu je Za-< ravee vnvil zjau&nico. Ko-jiiaj je to Stelzer vrnivši se v s >bo, povedal znanima pretepačema Videmšek, je Franc Videmšek poskočil in ker je m dopust domov doSli Jožef Prelog miril, češ, bodite pametni, je Vidc|mšek proti njemu zagnal steklenico, kateri p ase je Prelog umaknil. Takoj nato je Videmšek napadel z nožem. Tedaj je nasital splošen poboj. Koikjc je bil žalosten za oba brat* Viidemšek. France je dobil v trebuh šest ran, izmed r jih dve smrtni. Obležal je ;una(j v snegu z izstopivšimi rrevami ter kmalu nato umrl. Njegov brat pa je dobil težke poškodbe. Slučaj bi bil moral priti pred poroto. Ker pa ni bilo dognano, kdo je Videm-sku prizadel smrtni rani in je Prelog le priznal, da je v silo 1 ranu le enkrat sunil Videmš-ka z nožclm v trebuh, so samo Preloga obtožili prc<l senatom radi težke telesne poškodbe. Pri glavni razpravi 5. aprila je bil Prelog obsojen na 10 mereče v težke jeeeV
16 milijov kron je menda za Wiaidisehgraetzov grad na Bledu neki v to sestavljeni odbor. Grad je namenjen za poročni dar kralju ob priliki njegove poroke^ — Bog ve, koliko je ta odbor-dal onim dobrodelnim društvom,x ki zbirajo po krajcarjih, da skrbe za vojne sirote in druge zapuščene! otroke. Koliko jc< dobilo siro-tsiče sv. Jožefa v Šent Vidu nad Ljubljano, ki je elosedaj z
velikimi finančnimi težavami preskrbelo 132 otrokom življenje in bodočnost, koliko je dobil Mladinski dom v Mostah pri Ljubljani, kjer najde na stotijie dečkov varno zavetišče!, koliko druga zavetišča, ki skrbijo za otročiče, kateri so povečini žrtve kapitalizma ?
V NAJEM.
se odda prostor za grocerijo in pekarijo na 1106 N. Chicago Str., Joliet, 111.
Vprašajte pri lastniku: Matt Krasovich 409 Russell Str.
Joliet, IU.
(Advert i s. No. 19.—20.
IMAM NA ZALOGI PRAVE
LUBASOVE HARMONIKE
tri in štirivrstne, dvakrat, trikrat in štirikrat nemško aU kranjsko uglašene, kakor ^^^^^^ ^
STAROKRAJSKE KOSE
kovane na roko. iz svetovnoznane tovarne 8EN8ENWEBK-KREN-HOP i z Štajerskega, v dolgosti od 25 do 33 inčev, kakor tudi klepalno
orodje in brusilne kamne po sledečih cenah:	^
Posamezna kosa z rinko in ključem..........................
Šest kos skupaj ali več..............•...................... «*
Klepalno orodje, dvoje vrste, garnitura..-............................ j"
BEEGAMO brusilni kamni, dva kamna ...	. •• j " im
Motilre ..........................$1.00	Srpi
1.00
H Pri teh cenah je všteta tudi že poštnina; z ntfročilom vred je po-StTnidi denar vnaprej. Radi kos vprašajte rojake, ki so jih ze na-
POZOR!
Slovenci in Hrvati v Chisholm, / Minn., in okolici
Kadar želite uložiti denar na hranilno ulogo ali čekovni promet, zavarovati vaSe poslopje ali poslati denar v staro domovino, obrnite se na stari in zanesljivi
Miner's State Bank
Chisholm, Minn, frank Gouie, Slovenec, je blagajnik banke n vso vaio trgovino lahko odpravite v mate--rinem jeziku.
"Tožnos tM, "Varnost" ia "Postrežba" je naše geslo.
«lati
ročili od mene.
323 Epsilon Place
ALOIS SKULJ,
Brooklyn, N. Y.!
KIMEL VIŠKA (RYE) BOROVIČKA RUM SLIVOVKA TORKALY
Čudovito dobri okus in vonj, ki je narejal nekdaj pijače tako prijazne in popolne je tukaj reproduciran v tem MUTUAL izdelku.
Poiljitb vaše naročilo takoj in dobili bodete NAJBOLJŠI in NAJČISTEJŠI dišavni ekstraktni cvet.
1 steklenica dovolj za 2 galona mokrote za................ .$ 1.35
5 steklenic katerekoli vrste dišav in okusa..................% 5.50
10 steklenic katerekoli vrste dišav in okusa........ .........$10.50
Zavarovalnina za zavoj 15 centov osebej. Zavoje se pošlje na C. O. D. ako tako želite.
Pošljite denar v Registriranem pismu, Ekspres ali poštnem Money Order.
MUTUAL FLAVOR COMPANY _2130 Forbes Str., Dept. K. S.. Pittsburgh, Pa._
Jugoslovanom iz Chisholma in okolice
Ta banka vam uljudno priporoča, da bi vse vaše bančne posle nam poverili ker:—
To je velika in varna banka, s skupnim premoženjem nad $1,600,000.00.
To je prikladna banka. Naši vložniki so naši prijatelji. Mi smo vedno z veseljem pripravljeni, da jim pomagamo ne samo v bančnih zadevah, ampak vsepovsod, kjer bi jim morda naša skušnja in nasvet kaj koristila.
Vaš rojak J. Osbolt je pri nas kot uradnik zaposljen. 0-brnite se nanj, ker vam bo šel vedno rad na roke.
Vedno ko imate kakojbanko v mislili, obrnite se na^
First National Bank
CHISHOLM, MINN.
V stari kraj.
Dne 31. maja odpluje s francoskim pamikom "La France" večje število rojakov iz raznih naselbin; samo iz Milwaukee in okolice je že priglašenih okrog 30 rojakov.
Naše potnike bo spremljal prav do Ljubljane naš zastopnik, ki bo potnikom pomagal med potjo in skrbel, da bodo kar najudobnejše potovali. Ti potniki bodo imeli pose^bno karo od Havre do Trsta ali celo'do Ljubljane, kakor se nam poroča.
Pamik La France je eden izmed najboljših in najhitrejših para i kov in vo«i čez morje okrog 7—8 dni. Vožnja oel New Yorka do Ljubljane bo vzela od 9—10 dni. Potniki bodo potovali v drugemin tretjem razredu. Postrežba in udobnosti druge*ga razreda na france>skili par-nikili so splošno znane, potnikom tretjega razreda pa se nudijo kabine, dobra hrana z vinom, snažnost in znatno izboljšana splošna postrežba.
Karta tretjega razreda od New YoYrka do Havre stane $105.00 in drugega razmla $145.00, vojni davek že vračunan.
Kdor torej noče biti dolgo na morju ter hoče hitro, ugodno in v veseli družbi potovati naj se takoj prijavi in pošlje nekaj are in sicer $15.00 za tretji razred in $25.00 za drugi razred.
Odločite se takoj, časa za priprave je dovolj!
SLOVENSKA BANKA.
Zakrajšek & Češark
70 - 9th Ave., New York City
luncheon
/
Kadrir pripravljate malico, rabite Carnation mleko, ki naredi jedila zelo okusna. Pri rabi mleka če isto kuhate, pride-nite yedno polovico čiste vode. Pri pripravi kave, kakao ali čokolade rabite samo čisto Carnation mleko, na ta način boste spoznali prikladnost, ekonomijo in čistost tega izbornega mleka. Kupujte mleko pri vašem grocerju. Pišite nam po navo-dilno knjigo o kuhi, dopošlje-mo vam jo zastonj. Cartnation Milk Products Co. New York, Chicago, Seattle
Carnation
Milk
' /0 ' *i" * [(linalicn
^ V br*nd k X t j*-' ->T,«-	I

Od zdravih krav. Napisni listek na škatlji je rdečin bel.
POSKUSITE SLEDEČE
JEDI ZA MALICO Creamed chipped Beef
Četrt žlicice soli, 2 žličice surovega masla, 1 skodelico vode. tretjino skodelice Carnation mleka, 2 žlicice moke, četrt žlicice popra, četrt funta razsekanega mesa (govedine). Raztopi surovo' maslo, prideni moke in dobro mešaj. Pri-lij tekočino, osoli in popopraj; pusti zavreti da se strdi. Pride-nite meso da se zadosti opraži na kakem železnem krožniku. Ta jed zadostuje za štiri osebe.
Welsh Rarebit.
1 jajce, 2 žlicice moke, 2 žlicice * surovega masla, tri četrtinke ško-delice vode, četrt škodelice Carnation mleka, pol funta sira, sol, gorčica (ženof) in poper po poljubnem okusu. Raztopi surovo maslo, prideni moke in mešaj stalno; zatem prilij tekočino in prideni druge prjprave. Naj vre toliko časa, da se strdi. Prideni sira in pusti da se tudi raztopi. Razbij jajce na to stvar in pusti na peči nekaj minut. Ne pusti vreti, ko si pridejala sira. To zadostuje za štiri osebe.
Sirof Souffle.
Razbij dva jajca, prideni malo popra, četrt žlicice soli, dve žličice moke, 1 kupo naribanega sira,
2 žlicice surovega masla, 2 tretjine čaše vode, 1 tretjino čaše Carnation mleka. Raztopi surovo maslo, prideni moke, mešaj dobro, prilij tekočino in pusti vreti, da se strdi. Prideni dišave in rumenjak jajca zatem pa še polij z beljakom; deni stvar v kožico in pusti v peči od 25 do 30 minut. Ta jed zadostuje za šest oseb.
Pri kuhi vedno dobro zmešaj če ' priliješ mleku vode.
Carnation kuharska knjiga vsebuje nad 100 pripravnih navodil za razna jedila. To knjigo vam dopošljemo brezplačno. Pišite po-njo še danes.
Carnation Milk Products Company 2102 Consumers Bldg. Chicago, 111.


10. MAJA 1922.
(Dalje.) Ghentska mirovna pogodba, Posledice vojne.
Kilr so se Angleži že naveličali neuspešnega 'bojevanja z Amerikanci, se je sklicalo v Ghmit, Belgija mirovno konferenco z delegati obeh držav (Anglije in Amerike), nakar je bil na sv. večer (24. dec.) 1814 podpisan mir. Značilno pri tej mirovni pogodbi je bilo dejstvo, da so Amerikanci 'ay-no osem dni po toj podpisani pogodbi Angleže pri New Or-leansu zopet premagali.
Ker tedaj še ni bilo brzojavnih zvez, ni naša vlada v Was-hingtonu o tej pogodbi na dan zadujel zmage še ničesar vedela; tako je bila vesela vest o ponovni zmagi delegatom v Gheutu neznana. Stvar se je zvedelo &a le čez nekaj tednov zatean, ko je prva ladja križali^ ocean.
V	Ghentn so na konferenci Angleži Amerikancem obljubili, da ne bodo vec naših ladij nadlegovali.
Čeravno je Združene države vojna z Anglež veljala nad dvesto milijonov dolarjev, in •smo izgubili do 30,000 vojakov, Je ta vojna vseeno naredila nekaj moraličnega uspeha. Evropa je namreč kmalu zatem spoznala, da z Amerikanci ni varno uganjati šale, zaradi tega nam ni nihče več delal preglavice na morju.
Drugo korist smo imeli s tem, da se je aim<riška trgovP na pričela živahno razvijati. Ko je bil vojui davek odpravljal in izvozna prepoved preklicana, so pričeli podjetniki zopet graditi razne tovarne, o-sbbito predilnice.
Leta 1815 je Francis 0. Lowell iz Anglije semkaj pripeljal prvi tkani »stroj in v Walt-hami*, Mass zgradil prvo predilnico; tej so slddile še druge nove v: Lowell, Lawrenoei in v Fall River, Mass.
Leta 1803 so obratovale v Združenih državah samo štiri predilnice; po uvedbi angleškega tkalnega stroja je bilo pa že pol milijona preslic v operaciji; tudi vporaba bombaže-vine je »zelo narastla: od 500 zavojev v 1. 1880 na 90,000 v
letu 1815.
V	svrho zaščite domače tkal-ne industrije je vlada uvedla 25 odstotkov vrednosti carine na vso iaiiptortirano blago iz bomlmža in volilu; s tem jo bil projektivni način domaČi obrti zasiguran.
Tekom vojne se je tudi uvidelo veliko vrednost boljših komunikacij: dobrih cest in prekopov, katere je vlada dala graditi, saj je imofla dosti dohodkov pri carini.
Voljno 1. 1812 imenujejo zgodovinarji tudi 4'drugo vojno neodvisnosti;" kajti ž njo smo Amerikanci dosegli popolno neodvisnost od strani Evrope bodisi že glede i>olitike in naše industrije.
Konvencija v Hartfordu.
Omenili smb asy da zadnje vojnef z Angleži niso vsi ameri ški stanovniki odobravali, osobito oni v iztočnih državah in po krajih Nove Anglije. Najbolj so se temu upirali federalist. Vsled njih pritiska je zakonodaja države Massachusetts povabila vse delegate iz držav Nove Anglije na konvencijo, vrstečo se 1. 1814 v Hartford, Oonn. Na isto je prispelo 26 zastopnikov (delegatov.)
Seje te konvencijel so se vr
,amendmentov k ustavi; dalje se je skušalo politično moc stanovalcem južnih držav nekaj omejiti in zmanjšati trgovino s tujim svetom; tudi točko glede vojne napovedi po kongresu se je zdatno poostrilo.
Konviebicija foderalistov v Hartfordu je naredila med ljudstvom v obče slab utis; tako tudi ni dosegla nobenega uspeha, ker je kmalu zatem zavladal izaželjenii mir; pač je pa to ,tedaj močno politično stranko federalistov do ceda uničilo.
Za dobo Madisonove administracije sta bili v Unijo sprejeti dve novi državi, 1. 1812 Louisiana in 1. 1816 Indiana. ADMINISTRACIJA PREDS. JAMES MONROE, 1817—1825.
Srečna doba. Pridobitev Floride.
Po Madi8onovem terminu je bil 1. 1816 izvoljen 5. predsednikom Združenih držav sloveči James Monroe, podpredsednikom pa Daniel D. Tompkins. Monroe, potomec škotskih staršev je bil rojeai v Virginiji 28. aprila 1*1758. Službo zveznega senata je opravljal od 1. 1790 — 1793, nadar je bil poslan v Pariz kot minister Zdru-žcaiih diržav. Od 1. 1799 do 1802 je bil guvernor države Virginia. Umrl *je 4. julija 1831 star 73 let.
Z izvolitvijo Monroe so nastopili za Združene državte boljši časi, nazivani časi miru in prosperitete. Sirom dežele se ie pričelo graditi nove ceste in nove vodne prekope; na rodoviten zapad so pa hiteli novi naseljenci. Leta 1817 je< Monroe obiskal iztočne obmorske države, tako tudi več držav 11a severu. To predsednikovo potovaaije je naredilo med ljudstvom najboljši utis, vsled česar je postajala vea med a-eriškhn ljudstvom in posameznimi državami vedno .bolj tesna. .
Tedaj je spadala Florida še k Španiji. Za njo se sprva Amerikanci niso dosti zanimali, ker ni bila še dosti naseljena. V Florido se je zateklo nekaj vročekrvnih Indijancev, ubeglih sužnjev in drugih nepridipravov, ki so delali ved-ne preglavice obmejnem državam. L. 1817 je general Andrew Jackson prevzfel vrhovn6 poveljstvo armade Združenih držav. Ker mu početje sta-novnikov v Floridi ni ugajalo, je je napadel s svo|jo armado; zavzel več španskih trdnjav in dal obesiti nefkaj angleških vohunov, ki so skrivoma Indijancem orožje dovažali. Čez tri mesttce izatem, je bila že vsa Florida pod oblastjo Jacksona, kar seveda Španiji ni ugajalo; nastal je strah pred zopetno yojno med Španijo, Anglijo in Zdruacftiipni dijžavamii, ) Ker se pa Spanci niso hoteli z Ame-rikaiiici spuščati v prepir, so jim ponudili Florido* v nakup. Kupčija je bila kmalu zatem narejena za ' $5,000,000, svoto
kakoršno smo Spancem ponudili. S pridobitvijo Floride Se je ozemlje Združenih držav povečalo 25a šoetdlebet tisoč štirjaških milj.
Vprašanje suženjstva. Ko se je prvotnih 13 kolonij odcepilo od Anglije, je bilo suženjstvo povsod uvedeno. Za dobo Sprejetja ustave (1789) je bilo samo dvoje držav (Massachusetts in New Hampshire), ki nista odobra-
bodne države: Ohio, Indiana in Illinois. Suženjstvo je bile pao še postavno dlovoljeno v sledečih južnih državah: Kentucky, Tennessee, Alabama, Mississippi in Louisiana; tudi oznaaeme državfei so kot take pristopile k nasi Uniji. 'Leta 1820 je bilo torej 11 suženjskih in 11 svobodnih držav; vse te so pa imele enako zastopništ vo v zveznem senatu; drugače je bilo pa v kongreisu; ker so svobodne države s številom laseljencev vedno naraščale, so tudi imele več ko.ngresnikov v Washingtonu, kakor pa ne-Bvobgdne države. To je povzročilo spor in oueesadovoljnost v senatu. Zastopniki suženjskih držav so namreč sklenili Bvojo moč saj v senatu obdržati. Ako je hotela kaka svobodna država k Uniji pristopiti so senatorji suženjskih držav odločno zahtevali, da se mora zajedno vstop dovoliti tudi kaki njihovi državi.
Vsled vednega novega priseljevanja po raznih pokrajinah 11a iztočni strani reke Mississippi, ai je ondi polagoma ustanovilo nekaj noyih držav; na drugi strani te reke so pa kolonisti vlado naprosili, da naj se to novo sekcijo sprejme v ynijo, kot državo Miseour^. Kompromis glede države Missouri.
Prošnja naseljencev y novi državi Missouri za vstop k U-ufijji je povzročila v javnosti veliko razburjenja. Ali naj sei to državo sprejme kot svobodno, ali suženjsko! To v-prašanje bi namreč določilo u-sodo nove države. Pri tem je bilo treba vpošteivati še več drugih važnih spornih točk. Na jugu, oziroma v Missouri so lastniki velikih plantaž odobravali suženjstvo, ker so jim sužnji po coni obdelovali Ur
cija pomaga bednim Rusom po raznih pokrajinah.
V	prvo vrsto spadajo sledeče države: Armenija, Azer bajan, Bukhara,, Georgija, JJ-krajina, .Bela Rusija, in Iztočna republika. S temi državami se že samo način vladanja zedinilo ter uredilo.
V	drugo vrsto ruski zaveznic spadajo: Finska, Estho-tlija, Latvija, Litvinija, Poljska, Rumunska, Turčija, Afganistan, Mongolija in Perzija. V pogodbi s Perzijo je določeno, da lakko Rusi v njeno oze-irfljo pošljejo svojo armado, v slučaju da bi bil sovjetizem v Perziji ogrožen.
V	tretjo skupino spadajo naslednje države: Anglija, Francija, Nemčija, Švedska, Noveška, Italija, Avstrija, O-grska in Belgija* Med temi državami in sovjetsko Rusijo je sklenjena pogodba glede re-patriacije vdjaških in civilnih ujetnikov in glede uvedbe medsebojne trgovine.
NA
VERSKA "SVOBODA" RUSKEM.
(Po N. C. W. C. News Service.)
Krakov, Poljska. — Kakor poroča tukajšnji list "Čzas", so zadnje dni boljševiki svoje postave napram veri in cerkvi zelo poostrili. Tako ja bila meseca januarja 1.1. izdana odredba, da je prepovedano učiti krščanski nauk (katekizem) po vseh cerkvah in po vseh privatnih hišah. Postava določuje, da morajo imeti nadzorstvo cerkva komunisti v svojih rokah in da so cerkve liamiaije-lie le službi božji. Dovoljena so pač v cerkvah predavanja in pridige o bogoslovju, toda teli predavanj se smejo vdele-žcvati edinole nad 18 k»t stari državljani ne pa mladina. Na
Da boljševiki pokažejo še večje sovraštvo do cerkve, so nedavno zaplenili vse cerkveno orodje in dragocene potrebščina za službo božjo; tako so tudi d)uh ovni kom odvzeli stanovanja (farovže) vsled česar morajo' iskati strehe pri svojih faranili.
Zares "prečna," "napredna" in "svobodna" Rusija!
O MORSKIH GLOBINAH.
Ako računamo, da obstoja površina naše zemlje iz treh četrtin vode (morja) in samo iz* enega dela suhega ozemlja, pri tem dosti, ne znamo o nezmernih podmorskih celinah,katere pokriva voda izvzemM globin raznih pristanišč.
Najvišja gora na svetu je Everest v Aziji, ki se dviga 29,
002 čevlja nad morsko gladino, ali za 38 čevljev manj kot 5 in pol milje. Lahko si pa predstavljamo da je globočina morja na nekaterih mestih še večja; prave največje globoči-ne se pa ne bo nikdar dognalo, ker je to skoraj nomogočna stvaT4	t
V šoli smo se učili, da so pred leti 11a Fiji otočju merili morsko globočino; prišli so 30,133 čevljev globoko; pri Kermadecu ,v Novi Zelandiji je morje 30,930 čevljev globoko; pri Nero Deep v Guairiu 31,616 čevljev; pri Filipinskih otokih &0 pa celo naleteli na 32,089 čevljev morske- glob oči-ne, kar znaša 6 milj in 409 čevljev pod našo zemeljsko površino.	t ., s
šile pri zaprtih vratih, ali taj jvali uvedbe suženjstva. Isto
je polagoma tudi v severnih državah začelo pešati. Ko je bil 1. 1787 proglašen zakon glede odprave suženjstva v Seve-rozapadnefm teritorijii, 90 bile v Unijo sprejefo tri nove svo-
no, kar je na javnost delalo dvomljive utise; ljudstvo je namnelč mislilo, da hoče ta konvencija uničiti ameriško Unijo. Žo proti sklepu zborovanja je bilo predlaganih nekaj
___________r______ vzoči verniki so lahko pri teh
bačrni, riževe in bombažne 11a-3predavanjih poslužujejo debat
in diskuzij. Vsaka cerkev, v kateri se vršijo taka predavanja, mora imeti od sovjetske vlade posebno dovoljenje.
Tozadevni {vladni odlok se! glasi:
"Da se bo radikalno zabra-liilo vsak poskus od strani duhovščine dajati verski poduk mladim ljudem, ki še niso dovršili 18 leta starosti, je takim državljanom vsled tega prepovedano bogoslužje in izvrševanje verskih .tradicij. Vsem takim instrukcijam se bo najstrožje nasprotovalo 11a podlagi revolucionarnih postav."
Dne 3. januarja 1922 jo bolj-ševiška vlada prepovedala u-čiteljem in odgojitlejem z deco razpravljati o verskih aade-vah, jim razlagati razne cerkvene! praznike ali poste, ali jih voditi s sabo v cerkev. Kr-čilce te postave se kaznuje z zaporom.
Se meseca decembra 1921 so boljševiki izdali postavo, da mora vsak duhovnik boljševiš-kim oblastem predložiti besedilo nameravane pridige.
Iz vsega tega lahko razvidi-mo, da sovjetska vlada stremi za tem, kako uničiti Cerkev in vero med ljudsitvom.
Dandanes so vso cerkvene občine v sovjetski Rusiji last naroda, oziroma vlade. Iste nimajo svojih civilnih statuj tov in se jih smatra le kot skupne poedilicev, ali nekak sovjetski odbor, ki mora od vlade imeti. dbvoljelije za rabo cerkva.
Nekaj poljskih katoliških cerkva v Petrogradu, med temi znana cerkev Matere Božje 11a pokopališču v Viborgu se je •tam strogim protiverskim odlokom zjoperstavilo, ker se. ž njimi krši 7.člen pogodbe v Ri-gi.
Vendar boljševiki na podlagi te točko zatrjujejo, da nima nobena cerkev v sovjetski Rusiji svoje civilne statutne pravice} in da spada vsa cerkvena lastnina vladi, oziroma narodu.
sade. Stanovalci južnih dr žav so dalje zahtevali, da se jim dovoli svobodno trgovino z jugom.
Kolonisti po severnih državah niso imeli po minuli vojni tako razvite trgovine. Da o-hranijo svoje industrijo pred vnanjimi tekmeci, so odločno zahtevali carinski uvozni davek na razno importirano blago. Dalje nis.o kolonisti sc-VKlrnili držav odobravali suženjstva. Isto je cvelo 11a jugu le do toka Ohio reke, naprej proti severu pa ne več. Take je prišlo med severnimi in južnimi kolonisti do spornega v-prašanja, ,katoo se je končno 11a kompromisen način rešilo. Predlagano je bilo, da naj se državo Missouri sprejme v U-nijo kot suženjsko državo, za-eno naj pa tudi pristopi nova država Maine kot svobodna država; 11a ta način bi bilo v senatu enako število poslancev (iz suženjskih in svobodnih držav). Dalje je bilo sklenjeno, da se od 36 stopinj 30 min. severne širine v drž. Missouri ne sme opravljati suženjskega dela. Ta točka je stopila v veljavo še le leta 1820 in jei ostala v veljavi za dobo prihodnjih 25 let.
(Dalje sledi.)
POGODBE S SOVJETSKO RUSIJO.
Iz Moskve se uradno poroča, da je boljševiška vlada od revolucije (1917) do danes v. raanimi svetovnimi državami sklenila že 27 pogodb, zvez in konvencij. Tu pa niso vpoš-tete tri prisilne pogodbe vpoš-tevši Brest — Litovsko.
pogodbo se delijo v tri različne vrste: 1) sklenjene s sovjetskimi republikami 2) z obmejnimi državami Rusije in 3) z državami v zapadni Evropi vpoštevši Anglijo in Fran cijo.
Med Združenimi državami in sovjetsko Rusijo ni ^ drugo pogodbe kot ona, dar lahko A-meriška podporna administra-
Največja slovenska banka v Ameriki
Denar v stari kraj
Pošiljamo denar v vse kraje v stari domovini, v vsa mesta in v vsako vas,najhitrejše, najsigurnejše in po najnižjih cenah ter brez v sakega odbitka.
Prodajamo šifkarte za vse parobrode preko Oceana in Jadranskega morja
Nabavljamo potna dovoljenja (pose) za potnike v domovino in iz domovine v Ameriko.
Naša banka je pod državno kontrolo
Pišite za pojasnila v slovenskem jeziku na
SLAVONIC IMMIGRANT BANK
436 WEST 23 STREET.
NEW YORK, N. Y.
Glavnica $100,000.00.
Rez. fond $30.000.00
Pogovor pri, sosedovih
1
Malčika- pometa mostovž pred hišo.
Sosedova Angela: 44Dobro jutro Malčika! Kaj si danes tako zgodila?".
Malčika: "Saj veš, da moram zgodaj vstati, ker mož gre delat. Pripraviti mu^moram zajtrk in lunch, da.ga vzame s sabo. Angela, ali veš kako novico?"
Angela: 'Ne."
Malčika: "Ali ne veš, da smo dobili novo slovensko trgovino z grocerijo in mesom?
Angela: "To jc pa v resnici prav in lepo.
Malčika: "Veš, naš stari dobroznani trgovec G. F. Bru-der pojde v staro domovino. Njegovo trgovino so prevzeli .Vegelnovi bratje.
Angela: 44Kdaj pa?"
• Malčika: "Dne 6, maja. Vse je že prenovljeno in prebarvano.
Angela: "Hvala, da si mi to veselo novico povedala. Zdaj pa moram iti v hišo, da otroke odpravim v šolo; potem grem pa takoj z veliko košaro v Vegelnovo trgovino, drf nakupim potrebnih stvari. Tndi jaz se držim lepega gesla! Svoji, k svojim! Z Bogom Malčika!" >	.
Vsem slovenskim gospodinjam v La Salle se za obilen po-set in naklonjenost toplo priporoča slovenska trgovina
VEGEL BROS.
3rd and Creve St.
La Salle, 111.
POPREJ F. BRUDER.
Bodite previdni z denaijem! Nalagajte ga v zanesljive banke!
Bolj kakor kdaj preje, je sedaj potreben ta opornin, kajti rM večje množine denarja med ljudstvom delaju »pekulantje velik« dobičke 2 onimi, ki jim gredo na limanice.	_
Naš denarni zavod je zanesljiv in poznan med narodom po «vo»
nljudni in hitri postrežbi__, , .	•
--mi plačujemo na hranilno uloco
po 3 odst.
ki jih pripišemo k flavnld ako jih ne dvignete.
Naša banka je pod nacanft* vom vlade Združenih dršav ta Slanica federalnega rezervnega sistema.
Pri pošiljanju denarja r Jugoslavijo bodite previdni. Brezvestni mešetarji nastavljajo sedaj kronam visoke cene, ker se hočejo okoristiti t nevednostjo ljudstva. Povprašajte na. M na.Vt in cent, tadu' idit. porf.ti denu »
,ttrAVo"mt?C0doma Liberty Bond«, izpostavljene ney.rno,tin; or-ni, intatov^ prinesite jih k nam ter Vam ji bodemo .hramU bre.plain.
THE JOLIET NATIONAL BANK JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000.00	*™Wtek »60,000.00

ŠTIRI SMRTI.
Drama v vasi,
Spisal Ksaver Meško.
I
H
f
|
NA PRODAJ ALI V ZAMENO.

(Dalje.)
. Tako lepo polagoma je prikimala v deželo, ta neprijetna tujka — zima.
Oez fdol in hrib, eez goro in ravan so završale in zal>esnele jesenske burje. In v njih le-ledenem dihu so sklanjale svoje glavice zorne cvetke, in zeler na tra va je rumeni la in se sušila. Raz drevje pa so šušte padali zgrbljeni in $ ved rasti suhi listi, drug za drugim, dokler niso samo gole veje*štrlele v dolgočasno jesensko nebo, pusto in žalostno.
In potem je zaeel padati sneg, debel, gost, suh. Veliki, krasni, fini kosmiči so so brez nehanja sipali iz pepelna-torjavkastega, nizko k zemlji povezn jenega neba — in v mrtvaški prt so aavili širno krajino.
Tikli golo drevje tihih gozdov \je dobilo okraske. Na suhih, razsohastih vejah, v kotih med deblom in vejevjem se je nakopičil «neg. In na tenkih, sivkastih, rjavih ali mot-nordečkastih šibicah Je vztre-petavalo ob mrzlih jutrih in meglenih dnevih Ano, tenko, skoro prozorno ivje.
Tn mir je zavladal v gozdih, težka, skrivnostna tišina jih je napolnila, kakor tišina v velikem soelu belega, mehkega gosjega perja.
Na slamnatih strehah vaških koč se je na debelo na su-lo snesra. Raz kape pa so se v mrzlih nočeh navesile dolge c i me. debele i n močne zgora j ob strehi, ozke navzdol proti koncu.	%
Tn ko je izza gostih oblakov, s katerimi je bilo preprečeno in zagrnjono krmežljivo in za-plakano zimsko nebo, prodrlo ogrovajoče sobice nebeško, so se zalesketale in zablestele ei-
me v mavričnih bojali--
Danes, bilo je neke nedelje popoldne, je bilo mrzlo in ledeno zunaj. Dopolelne je bilo nebo prevlečeno in zastrto z gostimi, debelimi oblaki, in po kraiini se ie vlačila belkasta, vlažna, težka megla. Popoldne pa jr. z mooio zavel mrzel sever. Razgnal je mecrlo. raztrgal in razpodil oblake. Tn zasijalo- je solnce. V njegovih žarkih pa je zablestela zmrzla snežena odeja ter se lesketala, da je bilo, kakor bi oko čl oves ko gleelalo tisočere dragulje in kristalne demante. nasute na debelo po vSei širni kwnini.
V sobi pri Meglovih pa je bilo prijetno *n srorko in kar nič ni bilo opaziti mrzlega se verja. ki je tulil in "žvižgal zu-nai okrog oglov. Imeli so gosta. Na široki smrekovi klopi za veliko javorovo mizo so sedeli v vsej svoji mogočni, čez mero dolgi, a ne baš docela proporcionalno široko osebnosti stri-ček Čebula — Peter Čebula iz Poelgaja.
In jedli so striček Čebula aj-dinske pogače, ki so bile pred njimi nakopičene v velikem krožniku v mogočno piramido. Zraveh pa so si prilivali iz litrske steklenice, v kateri se je bleščal blagoslovljene trte ruj^ ni sok.
In pri tem delu so vztrajno molčali striček Čebula. Zamislili so se bili.
Obraz pa, na štiri ogle, kakor izrezan z neroelnim nožem iz debele smrekove skorje, je kazal težke skrbi. Široko dn nizko čelo se je nabralo v še več in v še večje gube, kakor jih je začrtalo vanj že delavno življenje in let število.
To pa je bilo zanesljivo znamenje, da so striČekČebula raz-
mišljali o važnih rečeh.
Da, t,o so bile težke skrbi in globoke misli. Odločevale so usodo enega ali pa še več bitij----
Zdajci pa so se striček Čebula prebudili iz svojega globoko-umnega premišljevanja.
Glasno so požrli velik kos pogače, krepko potegnili iz steklenice, uprli sive, dobro-voljne oči v črn i kavi strop, odprli usta ter začeli staviti kri-lastih besed le.po in bogato število v tale, vsega spomina in vsega upoštevanja vredni ogo-vor:
"Hm-hem, Janez, šestdeset let me že nosi črna mati zemlja. Dosti hudega mi je naklonil Bog in Gospod in malo dobrega — bodi mu hvala za dobro in za huelo — saj on ve, kaj človek služi v zveličanje neumrljive duše in kaj mu je potrebno za večnega življenja
veselje---- Hm, šestdeset let,
Janez, to je skoro trikrat toliko, kakor je tebi dano let od tvojega rojstva do sedanjega dne.99
Striček Čebula so si malce oddevhnili v svojem retoričnem) umotvoru. Založili so si nanovo pogač, potem krepko potegnili iz steklenice. Dostojanstveno, modro so prikimali z debelo glavo, kakor v v potrdilo svojim umnim besedam, in z velikimi, dolgoeevni-mi škornji so na lahno potrkavali na ilovnata tla.
Ko pa so si odpočili, so v odmorih, počasi in odmerjeno predli dalje svojega modrovanja umne besede* Janez pa se je dolgočasil, j Molče in nevoljno je poslu-1 šal dolgo oracijo, naslanjajo se s komolcem ob okno in zamišljeno zroč vunkaj v zimski dan.
Stara Meglovka pa je z zbranim duhom poslušala stričko-vo modrost, ter se divila nepremagljive in nedosegljive Čebulo ve retorike neusahljivemu toku____
(Dalje sledi).
so v Micliigifnu velike ali male farme za sadje. Zemlja se nahaja v središču pokrajin kjer sb najlepše farmej osa sadje in grozdje nedaleč od Benton Harbor, Mieh. Ond| jo že veli--ka slovenska in hrvatska far-merska naselbina. Pišite na naslov: George Miller Box 591 Indiana Harbor, Ind.
SPREJME SE V SLUŽBO za hišno delo
pridno, pošteno in zanesljivo slovensko dekle. Išče jo u-gleelna angleška katol. družina v Jolicjtu. Navedenka mora znati saj nekoliko angleščine —. Dobra in stalna služba z lepo plačo. • Slovenke, ne zamudite te, prilike!
Več se poizve pri: Upravništvu "Glasila" K.S.K. Jednote, 1004 N. Chicago St. Jaliet, 111. Telefon, 1048.
Najlepša prilika potovati
direktno DIREKTNO V DOMOVINO
z velikim parnikom PRESIDENT WILSON
10. maja.
Cena do Trsta ali Dubrovnika $102.50
Pišite takoj, da Vam prosto preskrbim.
Denarne pošiljatve v domovino po pošti in brzojavu. DINARJI — DOLARI PIŠITE PO CENIK
SPREJEMAM DENAR NA ULOGO IN PLAČUJEM 4% OBRESTI
Emil Kiss, bankir
137 Second Ave. NEW YORKf.
5EVERQVA ZDRAVILA VZQRZUJEJO
ZDRAVJE V DRUŽINA*
SOUTHERN PRODUCE CO.
Trgovina z zelenjavo, in sadjem na drobno in debelo. 1002y2 N. Chicago St. Joliet..
(Poleg urada K.S.K.Jednote.) ZNIŽANA CENA
Na novo otvorjena velika prodajaln, r,zne
sadja, krompirja itd.	Brinjeve jagode, vreča 132
POSEBNO NIZKE CENE funtov ..................$9.00
Vsako naročilo za $2.00 ali M^šltatel^	aebele ja^o-
.	, v v	de, baksa 50 funtov.....$6.40
več pripeljemo brezplačno na Malo črno grško grozdje, „
dom v katerikoli del mesta. baksa 50 funtov ........$6.40
Priporočamo se slovenskim Fi*e (v reštah) mj^boljše j. .	... t . , vrste; baksa 110 funtov. .$10.80
gospodinjam za obilen obisk. | K naročilu priložite Money Order.
MATH. PEZDIR
Box 722, City Hall Station NEW YORK CITY.
fe Drepnečilf irj du josi bbjgos
Vjddeqi fe |
sto nje katero s
SEVERA 5
HAIR POMADE
jzvrstfid, pripravka za ne«o las, idealna, zdravilna, ir] cisia.
• CENA 25C Vprdfcojfe V le^arqal).
W.F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS, IOWA
SEMENA.
V zalogi imam najboljša poljska in cvetlična semena.
Semena pošiljam poštnine prosto, toraj nikakih stroškov za poštnino. • Pišite ,po brezplačni cenik.
MATH PEZDIR.
Box 772 City Hall Sta. New York, N. Y.
Zastave, bandere, regalije in zlate znake za društva ter član« K. S. K. J«
izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Ave. Chicago, HI.
Slavna društva K, S. K. J., pozor!
Vse tiskovine, kakor pismeni papir, kuverte, nakaznice, pobotnice, bolniške liste, društvena pravila i. t. d., dalje vse tiskovine pri prirejanja veselic, kot vstopnice, veliki, srednji in mali plakati, se izdelajo hitro in lično kakor tudi po zmerni ceni v naši tiskarni, ki je največja in najmoderneja slovenska unijska tiskarna.
Slavnim društvom preskrbimo na željo prestavo pravil iz slovenskega na angleški jezile.
Kadar torej rabi vaše si. društvo kaj tiskovin, obrnite se do nas.
V naii tiskarni •« tiska "Glasilo" K. S. K. J.
AMERIKANSK1 SLOVENEC
PRVI SLOV. LIST V AMERIKI.
Stane na leto samo $2—za pol. leta pa le $1. 1006 N. Chicago St.	Joliet, Illinois.
mMm]
WASHINGTON
ie glavni sedež Združenih drža* in je tudi sedež urada za izdajo patentov in naš veliki slovenski urad se nahaja SAMO v Washingtonu, blizu patentnega urada, tako da mi lahko vse o-sebno opravimo vaše patentne potrebščine POPOLNOMA TOČNO. POŠTENO IN PO NIZKI CENI.
Tme A. M. Wilson je zroano 2e
31 let.
Pišite danes po našo sloven, ako brezplačno knjigo v izumih in patentih.
A. M. WILSON, Inc.
PATENTS
312 Victor Building WASHINGTON, D. C.
Successors to the business of A. M. Wilson, deceased, established 18&1*
PRISTOPAJTE H K. S. K. JEDNOTI.
DENARNE POŠILJATVE.
J ugoslavija:	Italija:
500 kron za.....................$ 2.20 100 lir za ................$ 6.00
1000 kron za................._.„ 4.00	500 lir za ...... 28 50
10000 kron za.—............... 38.00 1000 lir za ............... 57.50
Nemška Avstrija:
1000 kron za.......$ .50
Izdelujemo notarska dela za tukaj in stari kraj.
Pogojujemo in vzamemo posojila na prve vknjižbe (Mortgage.
Prodajamo hiše, lote in farme. Za pojasnila se obrnite na
MLADIČ & VERDERBAR, 1334 W. 18th St.	Chicago, HI.
Veliko potnikov
V STARI KRAJ ODHAJA veliko rojakov. Ako se tudi vi namenjeni tja, tedalj najbolje storite, ako potujete skozi podpisano tvrdko, ki je z-nana zaradi točne postrežbe in priporočena od onih od onih, ki so že potovali. IZ STAREGA KRAJA bo prišlo po 1. juliju zopet večje število novih priseljencev. Ako želite tud Vi dobiti kako osebo sem, tedaj nam pišite po nadaljna tozadevna pojasnila. PRI POŠILJANJU DE-NARJA so prede vsem važne tri stvari in sicer: hitrost, cena in varnost. Naša banka Vam nudi vse tri. poslužite se je tora vselej, kadar pošiljate denar. Za vsa pojasnila se obrnite na
Zakrajšek & Češark
SLOVENSKO BANKO
70—9th Ave., New York City.
THE DOLLAR SAVINGS BANK
BRIDGEPORT, OHIO
Glavnica $50,000.00 Prebitek $50,000.00.
Pod nadzorstvom države Ohio, ki je tudi naša vlagateljica. Plačujemo po 4 odstotkov obresti prf hranilnih vlogah.
Posebno pozornost dajemo Inozemakemu oddelku.
STAROKRAJSKE KOSE.
MATIJA SKENDER javni notar
za Ameriko in stari kraj. 5227 Butler St. Pittsburgh, Pa.
Established 1857 Prijateljstvo banke
je neprecenljive vrednosti za vsako osebo. Isto pomeni: dober nasvet v slučaju potrebe, pomoč v času sile in zanesljivega, ter vestnega druga aH prijatelja ob vsakem
času.
Naša banka je tako PRIJATELJSKA banka— ravno pravi način banke, s katero je veselje poslovati. Tukaj se z vami postopa, kakor s kakim POSAMEZNIKOM, ne pa samo "na račun."
Pridite in podajte nam roke. Vaš biznes — naj si bo že velik, ali majhen — bomo vedno cenili.
NAJSTAREJŠA IN NAJVEČJA banka v Jolietu.
TA BANKA USPEŠNO DELUJE OD LETA 1857
Agenturo imam za celo Ameriko za najboljše vrste kose štajerskega izdelka. Cena močnejših kos, zva ne Moldovke z rinko in ključem
vred ..................$2.50
Pri naročilu 6 kos po $2.00 ena.
Srpi za klepanje po.......$1.00
Brusilni kamni po____50c in 60c
Klepalno orodje po .......$1.25
Kosišea po ..............$1.50
Starokrajske pile 8 palcev dolge....50c
Oselniki za vodo in brus po ............75c
Motike, fabrišlco delo __________________$1.00
gotike "Stf-uske", ročno kovane na Kranjskem ....................$1.75
■p.	. .	\ v.	Ribežni za repo ribat po $1.50 in $1.75
Druge vrste kose malo ožje "Poleranke" cena za eno ali več $2 00 Velikosti so 26, 28, 30, in 35 palcev.
Poštnino (prevoz) plačam na vse kraje. Pošljite poštno nakaznico z naročilom vred na naslov:
STEPHEN STONICH, 105 Lake St. Chisholm^Minn. Trgovina t želemino in pohištvom.
ŠTEDENJE KOT IZDATEK.
KATERO POT GRE VAŠ DENAR? PRORAČUN VAŠIH PREJEMKOV IN IZDATKOV VAM BO POVEDAL
TO V NAPREJ.
Prihraniti denar ni tako težavno, ako se ve na kateri način. Izkušnja je dokazala, da postane štede-nje čisto lahko in umevno, ako se preračuna načrt za izdajo svojih dohodkov, brez ozira na to kako
mali so, ali kako občutni so odbitki od istih.	^Bt i
Ako smo toraj dosegli stališče, pri katerem smatramo naše prihranke kot redno postavko naših izdatkov, s tem da položimo za prihranek določeni znesek na stran tako sigurno in skrbno^akor ga bi dolgovali mesarju namesto samemu sebi—potem je vprašanje rešeno.
Dajte nam priliko razložiti vam način, ki bi bil najbolj primeren vašim potrebam.
GLAVNO zastopstvo FRANK SAKSER STATE BANK
JADRANSKE BANKE. >f 82 Cortlandt Street New York, N. Y.