PAZITE
«a itovllko v okl.paj«, IU m nahaja poleg v«U|« na »lov«, prilepi je-n»|a »podaj ali na
ovitku. Ako j« (gtH\
itevilka ................'
tedaj vam • prihodnjo tla-Vilko nalaga I Uta potečo naročnina. Proeime, ponovite j« takoj.
aa korieti doUvelu .¿udetva. Dol«vel a« «p vičoat veoga, kar p
d a v i r ■ j o
Offlei: 4001 W. SI. St., Chicag«, Nf. Delavci v»eh dežela, združite te!
CHICAGO, ILL., DNE 1. JANUARJA, (JANUARY 1,.) 191
LETO (VOL.) XIII
SLOVENSKO GLASILO JUGOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.
Premiki našega čj i so večinoma cerkvenega iavore. Četudi *e ni «jo njih sledovi v davni pradkrščanaki dobi, »o mdar dobili v zmagoviti veri »voj poseben pouu > Cerkev je določila njih večjo ali manjšo važno* odeva tega z najbolj žare«-im blinrvui in odkazi onemu skromen prostor ¿♦k, tolika da se še pri rnje. Po cerkveni cenitvi is« nova letu selo majh pomen in se ne more niti od daleč primerjati božjim rojstvom, božjim vstajenjem, vnebohod«i in podobnimi simbolič-lU dnevi
. V mišljenju ljudsAi je pa novo leto velik dna. Težko bi bilo to šumeti, Če bi razglahali vpreasnje le s stališča adnega razuma. Noč od ti. drretnhra do 1. jai s rja se ne razlikuje od dnifili noči In dvana>ti idarec polnočnega zvona m piinaiis nam po seb lohene izpreinem-be. Kar dnjt imu dnevu potteb i značaj, je njegova zve-aa a voMm hrepenenji j človeštva. Novo leto ni PMHft reiuaaa, tem ve praznik Čuvat va. Davno psad«m m ljudje prem ili solnčno pot in si se-«tavili prvi koledar, je a praznik nezavedno ži-V*« v njtkovik avrih, k r je od nekdaj vkoreni-njtm« »eaarjurf koprni jopo novem, po bdljšem.
idtona je člov< amen kršeč i h nasprotij, *.oiorik ai magoče bra tati Konservativno bitje Ja» fti afagasre vztraja e na obstoječem sega *Tako Haler, da bpa bilo smatrati povsem aa «ao a asiivo ano> jofki obleži po zakonu teže •a, fmsr je podla, (rtler je odtod ne pre-aa*af d«voij mofan «fl*k. Kljub temu je vsa a^a«*e zgodovina dom pot napredka, ki naj-feMpfcejp zanikaj» koAvativnoat. Kajti vsaka *ea *e*a ^aprrdka fmtmni. <la je mHfl in pro-p»JW nk a j starega, kili je asrilo umakniti no-\ «k korak na potlb davnine v novo in ved-mm m>%+pm» iAl tpreidjajo boji. VČasi duševni, ««««i mnttrijilai, udiifct silni in breobzirni. Za-koi moro nore nikdar Lastiti svojih postojank pnMta^Mt nikdar pni tudi novo noče odreči snagi tejVeMmji volje, ki je enako ■Mita on raft in na drJ «treni je neisogihen boj.
t «dna u#anfca je tš Je li na avetu dvoje člo-miMk pliresn» kakor Ai astanovittlji sta roda v aft sor is majali dvof ail, vladajočih na svetu '
enota: tako nas uči po ranako raziskujoča zna-> enake vsem rasam in rodom. Toda v ogromni lodnjajo razmere v ča-ilne ao možnosti živi je-
Narodni šovinize
livarjih, ki so se zel» zlo-[ tudi izraz "tedraMl-Loati nino iznašli social* mm je dobila mMrArod [ jr pa tudi glavni razlog, m nasprotniki socializma.
potem skušali s svojim ftMjati socializem. ^ jo hiti med socialisti sa-\ aploh le malo rta "svetu, t odi med njiif i najdejo «sedita rodnost napačno. Itnujejo kristjane, p^ in-, program, pa ji da itrfe. I» *oriaI isti. Nič redkega B»oji glavi ali pa po svo-, program, pa ji da ime, d ne pozna njegove vse-i kdo nam ia svoje modro-mrfti sa reHlov sveta, pa
so, da je bila njih beseda zelo socialistična, pa jf bila le konfuzna.
Nasprotniki socializma so bili prvi, ki so očitali socialistom, da so "brezna rod ni" in "proti-narodni". S tem «o namreč hoteli postaviti socializem v slabo luč in ga diskreditirati, kar wo pri kratkomislečih ljudeh včasi res dosegli. Ampak socializem nima naloge, da bi pomagal svojim sovražnikom in podpiral njih laži. Mednarodnost ni v nikakršnem nasprotju z narodnostjo, temveč jo potrjuje. Mednarodnost je vez med narodi. Mednarodnost nima namena, da odpravi narode, ampak da jih spoji v višjo enoto. Mednarodno« t daje na redom večjo garancijo in boljše pogoje za razvoj, kakor sedanje stanja, v katerem stoji narod sovražno proti narodu.
Kni stvari je mednarodnost pač nasprotna. To je šovinizem, ki ga nacionalisti pogostoma zamenjavajo z narodnostjo.	.
V čem obstoji šovinizem? Kdor je preživel svoj čas z odprtimi očmi, ga je lahko opažal. Pride človek, čigar vsaka druga beseda je njegova narodnost; neprenehoma mu je na jeziku, kjer je umestno in kjer je neumestno. V družbi se lahko razpreda razgovor o lovu, o novih strojih, o zvezdah, o grmovju — on vplete narodnost v pome-nek. Mož je šovinist in postane že s svojo vsiljivostjo zopem.
Na svetu so različni naredi; toda med sabo imanio junaka, ki prisega na žive in mrtve, da je njegov narod prvi na svetu, in če ne stoji faktično na tem mestu, mu vendar po pravici pripada. Njegov narod govori najlepši jezik, ima najbolj nadarjene pisatelje, največje, četudi ne-priznane učenjake, plemenitejši je od vseh drugih, njegove šege so občudovanja vredne, njegovo življenje neomadeževano, njegovo junaštvo vzorno. Pri tem se naš šovinist nič ne pomišlja, če se zapleta v največja protmlovja. Kadar se slavi bojevit ost, je njegov narod razbijač, ki pozoblje vse druge; če se slučajno opeva miroljubnost, je njegov narod čreda belih ovčic in noben njegov član ne ubije muhe.
Šovinist grozovito preklinja vsako zatiranje svojega naroda; lahko pa spoznate, da bi bil pri-pravi j en brutalno zatirati druge, če bi le imel moč za to. Z užaljenim srcem in deklamatorično besedo našteva, koliko ljudi so nam pobrali drugi narodi, kako so jih potujčili, napravili renega-te iz njih; nobena kletev ni preostra za to počet-je; toda popolnoma prav se mu zdi, če sprejmejo drugi njegovo narodnost, in to celo zahteva ml njih.	V
Šovinist je neznosen. Navadno «e pa zgodi, da čuti zanešenjak prvega naroda vso odurnost šovinizma, če ga raztresa član drugega naroda; <
^naamezniki, sami o sebi li, prišli po svojih potih karodnost nasprotje ns-l ki «o šefe ponosno kli-n>r« . ne Hrvst, ne Srb, «o gotovo, da so izrekli I velik nesmisel ; mislili
interesi. Kaj je vse odvisno od tega, ai lahko izračuna sam, kdor ima kaj pojma o modemih metodah vojskovanja.
Privatno kapitalistični sistem pa ne daje garancije. da se bo drlo rea tako opravilo in tudi ui dovolj spoaoben za to nalogo. 8tvar je j>*poino-
ostavtm. Po /UH.-ajn kapitalizma se m»m navijajo podjetja za profit. Tako je po vse ni s> tu in nc more biti drugače. Žektihto« služijo aiecr javnim potrebam; toda privatni kapital m? gradi želemie k srčno želje. dU>i se čim bolje zadovo Ijilo tem potrebam, ampak ker dajejo transportne potrebe garancijo, da se ho v podjetje vlošeoi ks-Htal obrestoval.
To of obtožba, ampak s«rb#*l<onstaflranJe dejstva. Tak je značaj in zakon kapitalizma. Nespremenljiv je. Kapitalist kot filantrop. kapi
talist, ki ne išče profita, ni kapitalističen gospoda*.
Da se more v podjetje vloženi kapital tim bolje obrestovati, mors pustiti na stran vse ob-zire, ki M mogli škodovati temu namenu. Na železnicah na primer ne bodo vozili vlaki, s katerimi se ne dofcože dobitek. Nasprotno se pa vpe-ljujejo vlaki, zif%*tere ni prave potrebe, ampak vozijo iz konkurenčnih razlogov. Kna železnica ae'ne ozira na /voze z drugimi, krr ui v njenem Interesu,' da bi pospeševal« promet na tujih prognli
%	«lučaju, kakn&en je vojni, postane
vse to lahko kritično, fcedinjene država niso prfa dežela, ki je to spornala. Anglija, ki je smatrala načelo privatnega podjetništva nekako za sveto, je ie davno vzela ieloartice in tudi druga podjetja pod svojo kontrolo.	(Itoftec na 8. strani.)
drl*v so prišle pod fe-rittik Wilson se je po-lcm «urinr dsje mesecs rti «akon. a *oril je jo rta in k potrti* ?f bi
, ia McAdao ne atarim M^if?
lovensko republičansko
združenje.
SEDEŽ V CH1CAG1, ILL IZVR&EVALNI ODBOR:
frank Bus tie, Filip (iodiua, Martin V. Konda, Etbin Kristan, Frank Kerie, Anton J. Terbovec, Jože Kavertnik.	/
NADZORNI ODBOR.
Matt, petrovich, Ludvik BenediU, Frank Vernnie. CENTRALNI ODBOR.___
John Kroienc, Ivan A. Kaker, Ivan Kušar, Anton Mote, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Reael, Joseph Steblaj, Frank Sava, Fr. lldovieh, Andrew Vidrich, Stefan Zabric, Leo Za-krajšek, Anton Zlogar.
(Opomba. Zastopniki organizacij in listov, ki ae doslej še niso priglasili, postanejo Člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovec, P. O. B. No. 1 ,Cicero, 111.)
OROANIZACIJAM V ZAPADNI PENNSYL VANIJI!
Zanimanje za Slovensko Republičansko Združenje je med Slovenci Zapadne Pennaylva-nije močno naraslo. Da pa dosežemo resnične uspehe, nam je neizogibno potrebna boljša organizacija in zastopniki nekaterih tukajšnjih organizacij so se zaradi tega dogovorili, da povabijo vsa društva in klube iz okoliških naselbin na sestanek, na katerem bi se pomenili, kako bi najbolje uredili sodelovanje vseh.
Organizacijo moramo prilagoditi tukajšnjim razmeram, ki so drugačne, kakor v -velikih .mestih. To pa moremo le na tak način, da se med seboj posvetujemo »n pridemo složno do zaključka. '■! V ta namen sklicujemo SESTANEK
v dvorano društva "Proaveta" it. 184, SNPJ.,
v Lawrence, Pa. na nedeljo, 27. januarja t. L, ob 2:30 popoldne.
•Vsa društva in klube, ki so naklonjeni Slovenskemu Republičanskemu Združenju, vabimo, da pošljejo na ta sestanek svoje zsstopnike, da skupno ukrenemo, kar bo najbolje.
Pripravljalni odbor.
Gibanje za S. R. Z. v Pennsylva
<Tnt* trandMion UM with t*»	Chk*««,
January a. m M. •• r«><t«lr»d by ih» of Or«* S. It»T».
Lawréhca, Pa.
Društvo " Prosveta" št. tfe HNPJ , in Slovenski socialistični klub št. 1H4, sta za novo leto sklicala v dvorano prvo omenjenega društva na Lawrence, Pa. (llills) javen shod, ki se je izvršil z velikim uspehom in jasno pokazal, da so cilji svobodo in demokracije, ki jih zastopa Slovensko Republičansko Združenje, tudi cilji tukajšnjih Slovencev. Udeležba na shodu je bila tako velika, da se (o zborovanje po pravici lab ko imenuje "mass meeting". Prišli so namreč tudi zastopniki iz vseh bližnjih naselbin, tako da jc postala dvorana skoraj pretesna.
Zborovanje je otvoril sodritg Terčelj, ki je pojasnil namen shoda.
Potem je glavni govornik Kthin Kristan iz Ohieage v oliširnem govoru razložil, kako je prišlo do vojne, ki se je vza kulisami že davno pripravljala. ka*o se je razširila po vsem svetu in kakšen je položaj slovenskega naroda v tem konfliktu. »Pojasnil je postanek in naloge Sloven -skega Republikanskega Združenja, naglašajoč, da je vse njegovo delo javno, da ne dela nobenih obljub, za katere nima garancij in da more biti vsak uspeh odvisen predvsem le od zavednega sodelovanja ljudstva samega.
Po njegovem govoru je brat Terčelj predlagal sledečo \
RESOLUCIJO:
• Plamenu največje vojne, kar jih je poznala zgodovina 'človeštva, švigajo preko vsega sveta. Strašna katastrofa je zadela narode brez njihove krivde; zadela je tudi slovenski narod, čigar tragična vloga je v tem, da se mora bojevati za interese, ki niso njegovi, za sistem, ki mu je sovražen, za vlado, kf ga je vedno le zatirala. V avstro-ogmki monarhiji nima noben narod pravice sa: moodločevanja; staro geslo halsrburške dinastije "Divide et impera", ki je stoletja označevalo politiko v obdonavski državi, je porodilo zunanjemu svetu neuiuevno-nacionalno sovraštvo in trajne, srdite boje narodov, ob katerih so vsi postali igrače sebičnih vladajočih sil.
Prav'ta maehiavellistična politika, ki je v notranjosti ovirala kulturni, gonpodarski in social-
ni rasvoj narodov, je tudi veliko doprinesla, da je v K v ropi izbruhnila krvava kriza, ki se jc naposled razširila preko vseh kontinentov.
VlotiT, ki h«) povzročili sedanjo vojno, nio -rajo, ako se ne odstranijo, tudi nadalje ugroža-vati mir človeštva. Nujno je torej potrebno, da se mir, ki bo sledi! krvavemu merjenju sil, postavi na podlago, v kateri so garancije za trajnost in varmstt. Razmere, ki so porodile to vojno, se torej ne smejo povrniti, če naj bo svetu v bodoče omogočen miren razvoj.
Mnogo je vprašanj v Evropi, ki zahtevajo rešitve; med njimi je tudi jugoslovanski problem, čigar pomen je v najtesnejši zvezi s sedanjo vojno. L Poštena in svetovnemu miril ugodna rešitev jugoslovanskega vprašanja pa nI mogoča po vladnih načelih Avstrije, )ti ni bila nikdar država v njej živečih narodov, temveč le posest dinastije, in vsled tega sovražnica narodov.
Slovensko Republičansko Združenje, ki izraža v Zedinjenih državah mišljenje ogromne večine Slovencev, kar potrjuje število in velikost pridruženih mu organizacij, ima z ozirotn na omenjene razmere namen storiti vse, kar je z legalnimi sredstvi mogoče, da se doseže pravična in poštena rešitev slovenskega in jugoslovanskega vprašanja po geslu, da mora vsak narod imeti pravico odločevanja o svoji usodi in da ne sme noben narod biti po sili podvržen vladi, katere ne mara.
Kar zahteva slovenski narod, je njegova narodna in politična svoboda. Za prvo je potrebno, da se osvobodi habsburške nadvlade, za drugo pa, da dobi državno uredbo, kakršno si sam želi, in ta je republičaiiMka. Ker je pa slovenski narod del jugoslovanskega plemena, želi združitev vseh Jugoslovanov v taki obliki, v kateri je mogoče sodelovanje vseh, a vendar zavarovana avtonomija vsakega dela. Najpopolnejša oblika take rešitve je Jugoslovanska federativna republika, ki bi lahko postala velcaspešen član v verigi 'splošne zveze svobodnih narodov.
Slovensko Republičansko Združenje ne vsiljuje ničesar ostalim Jugoslovanom. Odločno pa zastopa pravico samood ločevanj a za Slovence. Združitev Jugoslovanov je mogoča le po vsa jem* nem svobodnem sporazumu, ne pa po kakršnem-
koli diktatu. Zlasti pa	za svojo nalogo,
da čim temeljiteje pojami! ejanske razmere, ki prilmjajo pri juvoslovansl 1,1 vprašanju v po-štev in pokale, da ui to v rašanje le nacnmal • nega, am pak največjega .|ternacionaluega po-
mena.	- *
l)a more S. R. Z. izvrši tO svojo nalogo, poziva današnji sli od vse Slov »ee, da se mu pridružijo in ga podpirajo, kajti uspeh more imeti le delo, ki prihaja iz naroda 1 nega.
Obenem izjavlja shod, a ni delo za S. R. Z. v nobenem otiru v najnian, wn nasprot ju z dol ž noNtmi, ki jih imajo aineriM valei in državljani te dežel držav so zakoni ameriških Anvencev in narod, ki ni nikdar ljubil biča, s kate|m je bil tepcu, nima niti sedaj vzroka, da bi čut do dinastične avtokracije, rode v sužnosti. Po prog sona niso Slovenci podvrže
najmanjše simpatije je vedno držala nami predsednika Wil-izjemiiim določbam
za tuje sovražnike; ta mtr^n1 je bila pravična,
ker Slovenca resnično niso držav in kot člani s. r. Zl svojim ravnanjem dokazali, zaupanje popolnoma opravi
Brat Ambrožič iz CanAaburga je govoril k resoluciji in priporočal nji sprejem. Njegov predlog je bil podprt.
Predsednik je dal tedi lucijo, ki je bila soglasno sprejeta. Ko se ni nihče več oglasil za besedojje brat Terčelj izre kel zborovalccm zahvalo
za red ter z nekaterimi je^natimi besedami zaključil znameniti shod.
' ("'loveku se je sanjalo, je zbudil, se ni mogel dom ^pesnica. Hodil je okrog in je res minister. Domišljal i stven, pa je bil smešen kako rim junakom ni treba niti,
Dvražuiki Zedinjenih bodo tudi nadalje « a je vanje stavljeno 110.
na glasovanje reso-
a je minister. Ko sc iti, da sanje še niso \e obnašal, kakor da je, da je dostojan-pavlihar. — Nekate-a bi se jim sanjalo.
Kar budni si vtepajo take t nje v glavo.
Kdor pravi, da je v src
tično pa dela za kralja, nima >raviee, da bi se imenoval poštenega. Delati zope
vedno nepošteno.
za republiko, prak-
svoje prepričanje je
O premogu
Kaj je premog? Vsakdo ve, da je to snov za kurjavo, in sicer je to v naših časih najpoglavit-nejše kurivo.' Marsikdo pa vendar še ne ve, da sta si premog in les več kakor sorodna; premog je namreč nastal iz lesa. Ogromna skladisča premoga pod zemljo niso nič druzega, kakor fosilni.
miljonrieti, ju so i/ilia|Rzličnih vz.^Hnr zasuti Tekom ogromnega časa se je potem poti zemljo izvršil kemični proces, ki je les izpremenil v premog. Í4thko torej pravimo, da kurimo danes gozdove, ki so pred miljoni let rastli na zemlji.
(Kaj pomeni premog za našo dobo, razumemo, če slišimo, da črpa svetovno gospodarstvo po 1' miljonov konjskih sil na leto iz njega. Vpraša pa, če se izrablja premog res po svoji pravi vrednosti. .Nekdaj se ni mislilo ob premogu nič druzega, kakor da gori in da je zaradi tega zelo po-raben namesto lesa. Medtem se je pa kemija izredno razvila in danes vemo, da je navadni način porabe premoga pravzaprav velikansko zapravljanje.
ÉS tem, da sc premog neposredno požiga, je neizogibno, da nastajajo pri tem saje. To je pa v resnici izguba, ki gre v miljone. Razun tega se pa pri požiganju neprirejenega premoga izgubljajo tvarine, ki bi bile za narodno gospodarstvo velikanske vrednosti in bi se lahko pridobivale z raz-pl i nje nje m premoga. Dr, Fr. Klinkerfues upo-zarja, da gre pri teiu zlasti za troje važnih snovi: Za aiyoniak, kotranovo (kejno) olje in za benzol.
; Kar se tiče amoniaka, mu pripada velika važnost za poljedelstvo. V sedanjih časih zelo primanjkuje čUakcga solitra (Ohilesalpeter), ki je najvažnejše dušikovo gnojilo. Amoniak jc pa tista tvarina, ki bi ga lahko izvrstno nadomeščala. Tako nadomestilo je pa zelo potrebno, da se za-
gotove dobiMK setve in s tem poskrbi za ljudsko prehrano^Mpiniti je pač treba, da je za dušikova gn^^^kandanašnji tudi pridobivanje dušika iz z^^^n*»azpolago, in ta proces je sedaj zelo raz^^^^^» umetna fabrikacija dušikovih gnojil n^^^^^f Wtuje za rastlinsko hrano.
_bi p »»luíanlo ^nadn-.
m estilo'-
Ali Jidi potrena klejnega olja in \>enzola navaja na Jo, da se preneha z navadnim požiganjem premog* in da se to kurivo podvrže omenjenemu razplinjwvaluemu procesu.
»olju kurilne tehnike so se izvršile ne-itere^welikanske izpremembe, med katerimi se lajbolj lopaža zmagovita konkurenca Dieselovih motorj*4 s parnim strojem.
Parni stroj je bil ob svojemjčasu čudovit napredek. ] Ampak razvoj ne pripušča nobenega u-stavl janja. Kar je danes boljše od včerajšnjega, bo jutri slabše od tistega, kar bo tedaj uovo. Danes se mora parni stroj v boju za prvenstvo umikati novemu tekmovalcu; kajti v primeri z Diese-lovim motorjem je parni stroj slabši in ne more dovolj izrabljati kalorične eneržije kuriva. V pre mogu je shranjena solnčna eneržija; parni stroj dela takorekoč po ovinku, s tem da greje vodo in jo pretvarja v paro, pri čemer se poizguhi veliko sile; na ta način more parni stroj iarabiti kvečjemu 18 odstotkov solnčne sile, shranjene v premogu.
Pri Dieselovem motorju, odpade kotel; s tem se prihrani veliko prostora in veliko vage in doseže sf skoraj dvojen uspeh. Pri tem motorju se rabijo le kotranove tekoče gorive snovi, ki imajo '1oraj dvojno ogrevalno vrednost napram premogu, pri katerem povzročata dim in saje velike
izgube; prav tako potrebujejo te tekoče snovi tudi veliko manj prostora, kakor premog.
Z oziront lia te prednosti je Dieselov motor i posebno pripraven za ladje, na katerih se z njim lahko prihrani približno tri četrtine prostora, ki ga je na parnikih treba za premog, ne glede na

-'V^uk^n. trn»i.i*oty'J" tudj iIiiil —
Razun tega je Dieselov motudi zelo pripraven za železniški transport, in tukaj po Klin-kerfuesovem mnenju gotovo izpodrine parni stroj, če ne bodo železnice prej elektrificirane. Pa še v tem slučaju ostane Dieselov motor lahko važen; ker se mora računati s tem, da nastane v električni centrali lahko kakšno poškodovanje, vsled česar bi bil promet na dolgih progah prekinjen, bi bilo priporočljivo ali celo potrebno, da * dobi vlak rezerven motor, za kar jc Dieselov rno-. tor veliko pripravnejši od parnega stroja.
Praktični pomen Dieselovega motorja s tem nikakor ni izčrpan. Po Klinkerfuesovih nazorih namreč vsaj deloma lahko izpodrine eksplozijski motor, ki goni avtomobile, aeroplane i. t. d. Dieselov motor dela primeroma po ceni in bi se dal prav dobro porabiti za tovorne avtomobile, ki se po Klinkerfuesovem mnenju gospodarsko nio posebno ne izplačajo, ki so pa velikanskega pomena v vojnem času. Kar se tiče prve točke, ne vemo, če ima Klinkerfues prav; resnica je, da izpodriva avtomobil tudi za tovorni promet od dne do dne bolj konje, in težko je verjeti, da bi kapitalisti tako postopali, če se jim ne bi izplačalo. Toda to ne pomeni, da se ne bi mogel Dieselov motor še bolje izplačati.
Dieselov motor je nadalje zelo poraben za onmi|)use v velikih mestih. Kljub električnim cestnini železnicam so takozvani omnrbusi še zelo občutna potreba. iNemogoče je napeljati cestne
železuice po vseh ulicah in ma do "kare" in od zadnje mor je namenjen, veliko pj vzame prestopanje na cestj časa. Vozovi, ki niso nav< torej za take slučaje vi
clik<
arsikdo ima od do-staje do niesta, ka-hoditi. Marsikomu železnicah mnogo li na stalen tir, so rednosti. Ali te ora-¡.krajih ji on ji in no prihajajo taka tem ko hi Dieselov irala ob voznih ce-cestnih železnicah, ki stopa kurjavi s
stvar se ne izplačuje. Fa
podjetja iz krize v krizo, r motoi\pomagal, da bi se r nah, ki bi bile enake onim
Druga važna iznajdba, premogom na pot, je velepjiski stroj. Tudi pri njem odpada kotel, kar po leni, da se prihrani mnogo prostora in odstrani [»lika nevarnost; pri Jem se doseže veliko večji < ilovni utfinek kakor pri parnem stroju. Toda jinski motro, ki se pač boljinliolj vdomačuje v ovarniškein obratu, se more le v gotovih obratih vajati. Zanj je namreč trebu, da so vedno velife množine plina na razpolago in vsled tega je neporaben.
♦Se ena stvar kaže. da j moga zelo priporočljivo. Pri je marsikod zelo občutno p petroleja. To ne bi bilo tako lej lahko rabil le kot petrol sveti je vanje. Toda iz petrol cin, ki je bil doselj ueizogi za aeroplane in avtomobile, lahktf nadomešča benzol, ki jc pridobiva iz premoga.
Tako se vidi, da je pre in veliko večjega pomena, n lo. Napredek ne miruje na po tem, kar nam je znano d premoga lahko še znamenjfci
ladje in želcznice
jrazplinjevanje pre-v sedanji vojni se [azalo pomanjkanje udo, čf bi se petro-to se pravi za raz-«e pridobiva ben-gonilno sredstvo poznali so pa. da ga
g veliko bogatejši se je včasi niisli-benem polju, in že ej, pričakujemo iz resenečenja.
0 gozdu in nekaterih njegovih ljudeh.
Načrtal dr. H. Dolenc.
"Dosti snega je bilo zapadlo, proti jutru je pa nehalo mesti in odpravilo se je nas petero v gozd. Dasi ni bilo niti po-pašniku niti dober kos gozda navzgor nobenega sledu in je kazalo oči-vidno, da žival to noč ni prehajala, smo tenclar le rinili naprej proti Velikemu vrhu. Tam smo se ločili, da zajamemo dober kos Kobiljaka, ker navzdol si vendar vsak tudi sam pomaga naprej. Jaz sem šel po poti ki pelje napošev v pod Skodov nikom v Dol, Megla se zgosti in zopet je jelo padati. «Ko sem menil, da »cm v Dolu, sem se pristavil in čakal. Vedel sem, da je gotovo že dobršno črez poldne, in zatorej sem jel riniti po svojem sledu nazaj. Mrak se stisne in nisem več videl kam naprej. Še hitro sem si poiskal prenoči-šča in zakuril. Za Večerjo sem snedel dve jabolki. Dolga je bila noč. Da nisem prezebal, sem vedno iztikal za drvmi in si jih tuctf nasekaval. Ko bi bil pozabil sekirico doma, še tisto noč bi bif preminil in našli bi me bili spomladi, ko sneg» skopni, kajti celo noč je padalo. Ko se je jelo daniti, se nisem vedel Wkm obrniti. Mojega gazu ni bilo več, snega pa črez pas. Da sem se ogrel, pomagal sem si naprej in po mojem mnenju proti Velikemu vrh«. Nikamor nisem prišel, da bi se bil spoznal, kje da sem. .Šele v mraku som se zopet pristavil in si poiskal prenočišča pod veliko steno, meneč, <la sem gotovo v Tisovcu, ker dru-
god v tem okraju ne vem za tako skalovje. Za ' večerjo sem pojedel zadnje jabolko. Kako sem noč prebil, ne vem; menim, da sem bil kar v o-medlevicah. Ko se je jelo zopet daniti in sem videl kam poseči z roko, sem dobro zakurili, da sem se dodobrega ogrel in se torej toliko ojačil, da sem začel zopet misliti na rešitev. Ne da bi najmanj vedel, v katero smer da grem, sem taval na prej in videlo se mi je, da imam visok hrib pred seboj. Sklenil sem, da se ne obrnem in da navzdol ne grem, dobro vedoč, da moram premagati hribove, ako hočem priti v rodno dolino ali pa na Pivko. Moči so me večkrat popuščale in obležal sem v snegu. Strašno žejo sem duŠil s tem, da sem zolxal sneg. Ko sem se le zopet bolj zavedel, sem si pa pomagal naprej. Že se jc jelo mračiti ali sc mi je pa od slabosti tema delala pred očmi, ko se mi je videlo, da grem navzdol, Rinil sem naprej, in predno se je stisnila noč, sem razločil, da sem prišel iz debelega gozda in da sem na pašniku. Ugibal sem, kje hi bil, in kar sem si želel in domišljcval, je bilo resnica. Bil sem pod Ostrim vrhom. Tega sem se pa zavedel šele potem, ko sem le rinil napraj po bolj odprtem presledku in prišel do tTrhove pepelarniee. Premagal sem se, da nisem zlezel pod streho, kajti črez noč bi bil gotovo poginil. Pomagal sem si še naprej do Podcekovskega mostu in tam sem pa
stopil zopet na trda tla. razteptana od živine, ki ho(U k napojilu. Doma ni bilo nikogar. Sestre je bilo gotovo strah. Posegel sem v peč in našel sem lonec. Kaj da sem pojedel, še dandanes ne vem. Sele drugi dan sem se zavedel dodobrega in zvedel, da so se rešili tudi moji tovariši. Zvedelo se je, da sta Pangretov brat in Martinek na Jur-šicali.''
Vem, da mi bo ta ali oni očital, da sem le prepovršno opisal muke in težave Karutove. Naj na to odgovorim, da več od njega nisem mogel poizvedeti. On je le trdil, da se mu je zdelo,-kakor bi se boril s težkimi sanjami, da ne ve. kolikokrat je obnemogel in obležal, da si je pa le pomagal naprej, ko tfa ga prebujala mraz in žeja. Izpodbujalo da ga jc tudi to, ker je večkrat prišel do srn, ki so odskočilc le za par korakov. To da ga je vselej zopet dodobrega prepričalo, da je še na tem svetu, in mu dajalo pogum, še naprej boriti se za življenje. On sam je ukrepal in drugi, ki smo se o tem razgovarjali, smo bili mnenja, da jc Karu zašel pod Detli no goro in tretji dan od tam pritaval domov. Od te gore v Loško dolino sc potrebuje ob dobrem potu tri ure hoda. V takem snegu in v megli, v kakršni je taval Kam, pa ne pride vsak tudi celi dan ne. Torej menim, da vsak prizna, da je bil Karu silen
človek, ki je po tridnevuem itradanju vendar še zmagoval do doma. ' .. No, da se vrnemo k Jrfi*zu, ki ga je Karu poklical na vse rano, povem^ da se je odpravil od doma, ko hitro je Micka skuhala zajutrk in se je najedul. Pri Hlepovih jI našel Karuta. Pridružil se je njima tudi Hlep<* Janez, in hajdi v .gozd in za lesom! Vsi premiilaki prejšnjega večera so se pri Janezu črez koč razpuhteli. Danes je bila sreča pas ebno ufodna. Malo pod levim lazom na Javorju stoji ¿v dolinici samotna smreka, komaj tri sežnje oJ pota. Kun ji sled pelje črez pot in naravnost smreke, na kateri je gnezdo. Brez pomisleka pomeri in stisne 11 lepo v Janez proti gnezdu, iillepa, črnikasta zla tica se prekucne iz njega v siieg. Malokdaj smo šli mimo te smreke, da ne bi tit e^en ali drug o-tnenll te posebne ugodnosti, in više gori proti Skodovnikn so preslediU Jovc»<|rugo kuno, jo po kratkem krogu dognali in Se lopoldnc je bila že v saku. Nazaj grede črez 'Pojjancc so precedili pa belico in tudi ta je prišla tfpast in v roke. Ta dan jc bil med kimarjl zabelšžen v zlati knjigi. Illepov in Janez sta pa stopali domov ponosno in kakor hI šli iž gosti. iKarn je lili prej doma. Janez se je pa polagoma še za par biš naprej pomikal in trdo stopil črez prag ir| v vežo.
(Dalje.)
iii v v
Gladiatorji v starem Rimu
Med najvažnejše dogodke stare rimske zgodovine »padajo boji sužnjev, med katerimi je bil gpartukov upor najznamenitejši. Sedem let je delal ta punt rimaki državi neizrec^e telave, tijaj ne rimske armade ho bile od suženjske vojske ponovno poražene, in da je naponled vendar državna moč premagala Hušenjnke upornike, je bilo pripinati bolj neslogi v Huženjskem taboru, kakor sili rimskih čet in njih vojskovodij.
Da se ta vstaja prav rasume, je treba nekoliko poznati rimsko gladiatorstvo. Spartacus, gla-soviti in nedvomno zelo nadarjeni vodja suženjske revolucije, je bil namreč ubegeLgladiator.
Proti koncu republike in v času cesarstva so se šege v staram Rimu silno izpridile. Nekdaj močni demokratični duh je bil polagoma «amrl in množice prebivalstva v velikem mestu, v katero je dotekalo ljudstvo od vseh strani sveta, so padle sčasoma tako globoko, da so izgubile vso nekdanjo samozavest in se klanjale vsakemu vlastodržcu, ki se je znal bodisi a silo, bodisi z demagogičnim prilizovanjem povzpeti do modi. Edina želja te demoralizirane mase je bila hrana in zabava. Na takem nizkem stališču pa tudi želja po zabavi nima nič plemenitejšega, kultur-nejšega v sebi. To ljudstvo ni hrepenelo po duševnih užitkih, po umetnosti, ampak se je vdalo najnižjim, naravnost živalskim instinktom in je imelo največji užitek ob krvoločnih igrah, ob katerih je tekla kri in so padali mrliči.
•V. Časih cesarstva je postalo naravnoat geslo tega ljudstva "panem et eireeuses" — kruh in igre. Med temi "igrami" so bile najznamenitejše gladiatorske,
Po latinski besedi "gladius," ki pomeni meč, 30 borilci po poklicu dobili ime gladiatorji. Njih naloga je bila, da so se v takozvknih cirkusih borili z divjimi zverinami, ali pa sami med seboj.
Začetkoma bo bile take borilske igre redke. Uprizarjale so se le ob posebnih slovesnostih, zlasti za proslavo kakšne rimske zmage. Toda Rimljani so se jim privadili in so jih vse bolj zahtevali. V zadnjem stoletju pred ltristom je bila to že najbolj priljubljena zabava. Boji so se vršili v čimdalje večjem obsegu in so dobivali vse bolj t krut ne in divje oblike. Tako je dal že Julij Cae-sar, da je v proslavo nekega njegovega triumfa i »»-»t cepilo 320 parov v takem boju.
Krvava šega ni ostala omejena na sam Rim, temveč se je razširila po vseh mestih rimske države. Za take igre so se gradila ogromna gledali-
šča, arene ali amfiteatri imenovani in ponekod so se danes dobro ohranjeni oHtauki teh kolosalnih itavb, tako da se pri nekaterih še zdaj prav dobro *£oz! i vsa uredba. Izven meja stoje zidovi velikih aren v Pulju, v Veroni itd. Prostora je bilo v njih za mnogo tiaoč gledalcev; za konzule in pomije za cenarje so bila posebna mesta. Dobro se še \idijo prostori, kjer so hranili zverine, ki so jih pri igrah spuščali naravnost v cirkus.
Včasi so se uprizarjale gladiatorske igre tudi na mestnem tngu (forumu). Razširile so se tako, da jih niso prirejali le vladarji, temveč tudi meščani, ki so bili dovolj bogati za to. S takimi krvavimi prireditvami so se pronlavljale svatbe bogatih patricijskih sinov in hčera; pa tudi ob pogrebih velikašev in bogatinov so se prirejale. Pri tem je vsakdo skušal svoje bogastvo čimbolj naglašati s tem, da je najel čim več parov za borbo.
Začetkoma so za take boje jemali težke zločince, ki so bili obsojeni na smrt. Tupatam se je zgodilo, da si je kdo na ta način rešil življenje, če se je v boju izkazal hrabrega in se prikupil občinstvu. Ali posebno veliko upanja ni dajala ta loterija na življenje in smrt, zakaj če je gladiator ostal zmagoslavec v borbi s svojim človeškim nasprotnikom, je bilo še vedno mogoče, da se je moral boriti z levom, kjer ni bilo že takorekoč nobenega upanja.
Krvavi pohoti pa kmalu ni zadostovalo število zločincev. Rimski despoti so prav radi videli, kako ljudstvo norelo za takimi bestijalni-mi igrami in se dalo odvračati od vsega resnega zlasti od političnega življenja. Da se pa dobi zadostno število borilcev za toliko iger, kolikor jih je'ljudstvo zahtevalo, so napravili iz gladiator-stva poklic in so zanj vzgajali sužnje in v novih vojnah zajete vojne vjetnike.
V Rimu je suženjstvo cvetelo. Že v najstarejših časih so vojni vjetniki postajali sužnji, potem so pa tudi njih potomci ostali v suženjstvu. Pa tudi prvotno svobodni ljudje so lahko zapadli v suženjstvo, na primer zaradi dolgov. Sčasoma se je njih število silno pomnožilo, ker je Rim dovajal vojne vjetnike z vseh strani sveta v svoje glavno mesto.
Pri tem niso sužnji opravljali le najnižjih poslov, ampak med njimi so bili tudi zelo izobraženi ljudje učenih poklieev, ki so znali mnogo več od njihovih gospodarjev.
Da bi zmanjkalo materijala za gladiatorske
igre, se ob teh razmerah ni bilo bati. .Tupatam so pa nss.topali tudi prostovoljni gladiatorji, ki ho se zanašali na svojo spretnost, in nekateri med njimi so bili ljubljenci "odličnih" dam.
Za svoje nastope ho se gladiatorji urili, ia v ta namen ho ne ustanovile potrebne borilske šole. Nekatere je vzdržavala država na svoje stroške, druge so ps bile privatna podjetja.
V neprestanih vojnah se je rimska država Širila in cd vseh koncev so gonili ljudi v Rim, da so »e tam za zabavo krvoločnega moba vzajemno mrcvarili. Naposled so biti med gladiatorji zastopani skoraj vsi narodi tedaj znanega sveta. Z njimi so se uvajale tudi najrazličnejše noše, vsakovrstno orožje, in Rimljani so se lahko naslajali od različnih načinih boja. Tračani so nastopsli s svojimi mslimi okroglimi ščiti, Samniti so nosili velike štirioglate ščite. Parčani in Perzi so se kazali v svojih luskinastih oklepih. Poleg Germana se je boril Grk, rjavi Mavri so se bojevali s črnimi zamorci itd.
Najbolj navaden je bil dvoboj, mož proti možu; nastopala je pa tudi četa proti četi in včasi bo se uprizarjale cele bitke.	-<
Ako je hotel privaten Človek razveseliti svoje ("oste s tako igro, je lahko kupil ali pa najel gladiatorje. Najemnina je bila določena za slur čaj. če bo borilec ubit, težko ali lahko ranjen, ali pa če ostane nepoškodovan.
Živcem visoke in nizke sodrge sčasoma ni več zadostovalo, da je tekla kri in da so se ljudje vzajemno mrcvarili in pobijali. Ljudje so zahtevali novih dražil in prireditelji so si izmišljali vedno nove, za naše čute neverjetne okrutnosti; vlačili so tudi ženske v areno, kar se je zgodilo zlasti v času cesarja Nerona.
Z gladiatorji se je postopalo hujše, kakor z drugimi sužnji, da se je mogla med njimi vzdržati disciplina. Kajti ljudje, ki bo bili neprenehoma urjeni za klanje in pobijanje in so gledali takorekoč vsako uro smrti v oči, so bili pač sposobni za vsako obupno dejanje. Imeli so jih zato v strogem zaporu, kjer so jih stražili vojaki, in razun časa vaj so bili popolnoma razoroženi. Za vsak prestopek so jih zr.dele bestijalne kazni; bičali so jih, žgali z razbeljenim železim in uklepali v verige s težkimi priveski. Kdino za njihovo telesno blagostanje se je skrbelo iz razumljivih razlogov. Hranili so jih posebno z ječmenovimi jedili,-kar je imelo namen, da se jim razvijejo mišice. Ljudstvo jih je /ato porogljivo imenovalo jcčmenjdke.
Maksim Gtorkij:
Zelo slabe volje smo se odpravili na pot; bili smo lačni in preklinjali smo ves svet. Vso noč smo se zaman trudili, da si priskrbimo kruha s delom ali tatvino? stodnjič smo sklenili, da gremo naprej.
Kam, sami nismo vedeli. Kratkomalo, sklenili smo,
da gremo naprej.
Ta sklep smo storili soglasno in ga glasno izrekli. Drug sklep, da nadaljujemo dosedanje življenje, je bil vsakdo storil, ne da bi ga bil povedal, in tega je izdajal sijaj naših oči, iz katerih se je dala brati lakota našega želodca.
Bili smo trije; pred kratkim in sicer v bezni-ci na obrežju Dnjepra. Eden je bil nekdaj vojak železniškega bataljona, pozneje železniški mojster na železnicah ob Visli; bil je rdečelas, krepke rasti in je imel sive, hladno zroče oči. Govoril je tudi nemško in je poznal iz lastne skušnje življenje v ječah.
Nas eden ne govori rad mnogo o svoji preteklosti, ker imamo za to svoje razloge. Zaupali smo drug drugemu, vsaj na zunaj; na znotraj je imel drug do drugega tako malo zaupanja kakor do samega sebe.
Ce nam je naš drugi tovariš, majhen, zanikrn Človek s stisnjenimi ustnicami in skeptičnim izrazom v obrazu pripovedal, da je bivši študent moskovske univerze, sva mu druga dva verjela. Sieer pa nam je bilo popolnoma vseeno, ali je bil kdaj študent ali lopov ali tat. Ko smo se seznanili, smo stali vsi trije na isti družabni stopnji. Bili smo stradajoči ljudje, bili smo pod policijskim nadzorstvom in kmetje v vaseh ,skozi katere smo potovali, so z nami nezaupno ravnali. Sovražili smo policijo in kmete, kakor lačne roparske ži-
Na stepi.
-vali smo sovražili vse in smo nameravali veliko maščevanje nad njimi. In zato se nam je bil pridružil dozdevni študent.
Nesreča najhitroje privede ljudi skupaj, celo popolnoma različnih narav, in da smo bili v nesreči, nam ne more nihče ugovarjati.
Tretji sem bil jaz. Ker sem že od otroških let skromen, nočem ničesar pripovedovati o sebi. Ne bom se ne hvalil, ne izdajal svojih napak, da se Vam ne zazdim naiven človek. Da pa boste imeli vsaj pojem o meni, hočem le opomniti, da sem se vedno smatral za boljšega človeka od vseh drugih in se smatram tudi še sedaj.
Zapustili smo torej Perekoj in potovali dalje. Izbrali smo si dan, o katerem smo upali, da bomo med potoma lahko naberačili kruha.) 1
Jaz sem šel ob strani vojaka; študent je sledil zadej. Z njegove rame je visela nekakšna jopica. Njegovo oglato, gladko ostriženo glavo je krasil ostanek širokokrajnega klobuka ;sive neštetokrat pokrpane hlače so tesno oklepate njegove tenke noge; njegovo obuvalo je obstojalo iz golenice, ki je bila pritrjena na noge z ozkimi jermeni podloge starega suknjiča. To je imenoval svoje sandale. Z nogami srebajoč je dvigal goste oblake prahu. Njegove vodene, majhne sive oči so gledale v daljavo. — Vojak je bil oblečen v rdečo srajco, ki jo je bil ukradel v Kerzonu. Nad srajco je nosil še podložen telovnik; vojaška čepica mu je poševno sedela na glavi. Okolo nog so mahedrale široke hlače. Obuvala ni imel. — Tudi jaz sem šel bos.
Okolo nas se je razprostirala silna stepa, nad nami modro nebo, enako veliki kupoli. Siva prašna
deželna cesta je tvorila široko progo na stepi^iz katere je izžarevala neznanska vročina. Tt»p*t smo naleteli na stimišra, ki so močno flpomlaj« oa neebrft» vajakwa Haa.—\
Vojak je pel jut ran jo molitev . . .
V svoji vojaški službi je opravljal v cerkvi svojega bataljona mesto popovega asistenta in je znal neštete molitve. Brž ko je prišel iz razgovoi je pričel moliti.
Daleč na obzorju smo videli visoke skupi gorovja.
~-To je pač krimsko pogorje, — je študent pripomnil suho.
— Pogorje? Tako daleč še nismo prišli. Tb so navadni oblaki. Izgledajo kakor paradižarjeva juha z mlekom. — Na to sem pripomnil, da bi bilo zelo prijetno, če bi bili oblaki v resnici paradiža rjeva juha. Ta opomba je povečala našo lakoto.
"Hudiča 1" je zabavljal vojak. "Nobene žive duše ni videti. Najbrž bomo morali kakor medvedi sesati iz svojih lastnih prstov."
"Saj sem rekel, da bi morali iti proti večjim krajem", je poučevalno pripomnil študent.
"Zato si tudi učenjak, da govoriš. Kje hočeš tu najti velike kraje? Hudič vedi, kje so".
Študent je stisnil ustnice in molčal. Medtem je solnce zašlo in oblaki so se svetili v raznovrstnih barvah. S stepe se je dvignil vonj po zemlji in soli in vnovič netil našo lakoto.
Naš želodec je neprenehoma krulil, naše telesne moči so pešale vedno bolj. Usta in grlo so bili izsušeni, čuti zmedeni, na očeh je ležalo kakor koprena. Zdajpazdaj so se pojavila pred njimi velike črne pege, ki so se nam včad zazdele kakor
Gladiatorske igre so se napovedovale z javnimi naznanili. Zadnji dan pred bojem bo dobivali "prosto pojedino", pri kateri so jim stregli z izbranimi jedili in pijačami.
Pred igro samo se je vršils v areni parada, pri kateri so korskali gladiatorji v vrntah, da se pokažejo občinstvu. V dobi eesarstva je naHtala navada, da ho korakajoči mimo cesarjevega me-sta klicali: "Ave, Caesar, modhuri te salutant" zdravstvuj, cesar, umirajoči te pozdravljajo.
Za začetek ne je navadno uprizarjala borba s topim orožjem, pri čemer ni bilo resnih p<vškodb. Kadar so votlo zadonele tube, je bilo znamenje, da se pričenja resna borba z ostrim orožjem. Ta se je vršila na najrazličnejše načine; zelo priljubljen je bil boj z bodečim, trizobom ia mrežo. Borilci so bili pri tem le za silo odeti. Gladiator je rabil vso telesno spretnost; zdaj je napredoval, zdaj odskočil, počeni!, se plazil v krogu, ne tili-skovo zagnal naprej in gledal, da bi vrgel nasprot. niku mrežo Čez glavo in ga tako potegnil premaganega na tla, kjer bi ga zabodel. Drugi so se borili z meči; Samniti so imeli kratke, ravne, Tračani pa zavite meče. Tudi jahači so nastopali in večinoma rabili sulice. Ksedarei so se borili na britanskih bojnih vozovih, pri čemer je tovariš držal vajeti, da so oni imeli roke proste za boj. Take borbe so se včasi vršile v celih četah.
Ako se je zgodilo, da je bil gladiator le ranjen, pa je prišel še živ v nasprotnikovo oblast, kar je ta izrazil na ta način, da mu je nogo postavil na prsi, je prireditelj "zabave" navadno gledaleem prepustil odločitev, ali naj ranjeni ostane živ, ali naj umre. Včasi je mahanje z robci o-značilo, da naj se mu prizanese. Pozneje je postala navada, da so to kazali s palcem, (te je bil palec obrnjen navzgor, je to pomenilo življenje; , če so ga obrnili navzdol, je premagani gladiator unirl. Množica je prizanašala borileein, ki so se ji prikupili s hrabrostjo in ravnodušnostjo; kdor se ji je pa zazdel količkaj boječ, je bil navadno neusmiljeno obsojen na smrt in zmagovalec ga je moral na mestu ubiti, Borilec, ki se je sodrgi zameril s pomanjkanjem odločnosti, je bil povrh še na nsjpodlejše načine zmerjan.
Sužnji z maskami podzemeljskega boga so odnesli mrliče y "spolarium;" če je kdo kazal še znamenje življenja, je dobil "sunek iz milosti."
Nekoliko stoletij je vladala ta zverinska navada in danes se zdi človeku, kakor da je mora legla tedanjemu ljudstvu na prsi, če čita posameznosti teh divjih okrutnosti.
koščki mesa ali kruha. Misel na slastne grižljaje je vnovič dražila želodec in napravljala bolečine še m znosnejše.	jj
V D ^^ditig^A.v siwo *p'wr*irAvtift iMittke A se nadejali, da odkrijemo kje pastirja. Neprenehoma so blodile naše oči na vse strani. Naša ušesa so prisluškovala napeto, ali bi se ne zaslišalo v daljavi škripanje tartarske dvokolnice.
Toda na zapuščeni stepi je ostalo vse tiho. Dan popre je smo bili jedli tri četrtine funta ržene-ga kruha in pet lubenic. 0
Medtem smo bili prehodili 40 vrst, gotovo ni-kaka malenkost. Ko smo se predramili na trgu „ v Perekopu, smo začutili lakoto.
Študent je prav svetoval, da izrabimo noč za tatvino . . . Ampak v dostojni družbi ne smeš glasno govoriti o kršenju lastnine in zato bom o-pustil pripovedovanje o tem predmetu. Pripovedovati hočem golo resnico. Vem, da ljudje v naši dobi civilizacije fineje čutijo in si še eelo t^daj prizadevajo napraviti prijazen obraz, ko so svoje-ga sočloveka oropali in uničili. Na lastnem telesu sem to občutil in imam zato vse spoštovanje pred oglajeno kulturo našega časa. Krasen dokaz za neprekinjeno napredovanje tega kulturnega procesa nudi letno naraščanje jetnišnic, beznic in bordelov.
Nadaljevali smo torej svojo pot na zapuščeni, tihi stepi, ko je zahajalo solnce, mučeni od želodčnih bolečin, v negotovem pričakovanju na izboljšanje svojega brezuppega položaja.
Pred nami je barvala večerna zarja oblake, za nami se je razgrinjala tema in obrisi obzorja s# vedno bolj izginjali.	(Konec prihodnjič.)
Ivan Oankar
Hlapec Jernej in njegova pravica.
"Hej, Jernej pleše, Jernej je pijan!" so kričali otroci; pred njim so plesali, za njim so ae zaletavali vanj..
"Hej, Jernej pleše, Jernej je pijan!" BO^r^ čali otroci; pred njim so plesali, za njim Ik> Se zaletavali vanj.
Jernej si je otrl potno čelo t rokavom, postal je sredi ceste in se je ozrl po otrocih.
"Zdaj pa malo nehajmo, ljubi moji, dovolj je norčije! Ne pravice, ne krivice ne potfiajA vaša mlada srca, Bog jih blagoslovi; ker sama pr« vica je v njih, še ne oskrunjeni od vsega spozns-nja in od vse bridkosti. Kakor jaz do te pozne jeseni nisem poznal krivice, dokler Je nisem zadel na svoja pleča, da hodim zdaj po svetu in fcčem, kje bi jo odložil. Ne dodeli vam Bog, ljubi moji, da bi kdaj razločevali, kaj je naredila zapoved in kaj so ljudje storili! Ne dodeli vam B<>g, da bi spoznali pravico, zakaj krivico bi ob-'čntttt"	,
Jernej se je opotekel, klobuk mu Je padel v prah ; zakaj nekdo ga je bil sunil od zadaj; otroci so veselo vzkriknili, Jernej je pobiral klobuk.
"Tega nI bilo treba, otroci l Star sem že in nadiožen, ne morem se Igrati z vami, ne morem
se igrati z vami, ne morem poskakovati, kozolcev preobračati!"
In ko je stal globoko upognjen in je pobi-ral klobuk, se je nenadoma zvrnil na kolena, z rokami v prah; procesija se je razpršila, otroci so stali kraj cest&, smejali so se in so čakali. Počasi se je vzdigil Jenej in si je otepel prah s kolen ; njegov obraz je bil ves upal od strahu in bridkosti.
%
"Bog je zatisnil oči, otroci, tudi jaz jih bom zatisnil! riako bi spoznali krivico, ko je še niste občutili? Bog z vami in usmiljenje njegovo!"
"Padel je Jernej, na tla se je zvrnil pijani Jernej!" so kričali otroci.
Tedaj je frifrčal kamen, zadel je Jerneja v koleno.
Jernej se je ozrl in se hudo začudil.
"Bog vas varuj, otroci! Kaj počenjate, ljubi moji?"
Pa je prifrčal kamen od druge strani, zadel je Jerneje v čeljust in je presekal kožo, tako da se je prikazala kri.
tie mej je vztrepetal od Čudne groze, razprostrl Je roke.
"Otroci, ljubi moji, kaj sem vam Itoril?"
"Kri!" so za vpili otroci ter so preplašeni po-skakali preko jarka, bežali preko polja.
Iz gruče pa se je izvil debeloglav, kodrolas deček ; še krilo je nosil in bos je bil. T drobnimi koraki, ihte in kriče je tekel k Jerneju, objel ga je okoli kolena. Jernej ga je pobožal po kuštra-vih kodrih, po objokanih licih.
Zvedril se je Jerneju obraz, oči so se mu zasvetile.
4<Samo ti si prišel, fantič kodrolasi, samo ti si me slišalo, nebogljenče malo! Pa bodi ti moj besednik, moj pravični sodnik!"
Otrok je ihtel in se je tresel.	_
' Mati, mati, mati?"	*
Prišla je ženska, vzela ga je v naročje.
"Kaj so mu storili?"
"Krivico je občutil, on sam! Vsi božji blagoslovi s teboj, ti moj usmiljeni sodnik!" je rekel Jernej.
Otrok pa je skrival objokani otoraz na materinih prsih, samo še tiho je ihtel in jecljal.
4'Mati, mati. mati!"
Vili.
Jernej se je napotil po culo. Pred hišo je srečal Sitarja, pa ga ni pogledal in tudi Sitar je okrenil glavo.
"Samo po culo prihajam, samo po culo!" je rekel Jernej in je gledal predse, kakor da M se pogovarjal s hišo, ne s Sitarjem. "Nič drugega ne bom pobral, ni potreb« zaklepati hiše in ka-Sče!"
Stopil je v vežo, šel je po lestvici v svojo Iz-
bo, ki si jo je bil nekoč sam izbral in pripravil pod streho. Postelja je bila tam, razpelo in molek nad posteljo, drugega nič. Na klinu je visela pra-zniska obleka, v košn pod klopjo je bilo spravljeno perilo. Postelja je bila pregrnjena s pisano plahto, ki mu jo je bil prinesel rajni Martin h turške vojske za spomin. Na plahto je pjložil najprej prazniško obleko, nato perilo; ko pa je začfcl zgibati plahto in vezati culo z močno vrvjo, se mu je storilo hudo pri srcu. Zgrabilo ga je v prsih, vzdignilo se mu je v grlu, čudno kakor nikoli. Zdto je Jernej pokleknil pred razpelo in se je pokrižal in se sklonil globoko, tako da je 5clo naslonil na blazino.
"Očenaš, kateri si v nebesih. . tvoje pravice iščem, ki si jo poslal na svet! Kar si rekel, ne »boš oporekel; kar^i napisal, ne boš izbrisa'! Ne v ljudi ne zaupam, ne v svojo pravico ne zaupam, v tvoje pismo zaupam. Očenaš, kateri v nebesih. . . neskončno si usmiljen, daj beraču vbogajme; neskončno si pravičen, daj dc'avcu plačilo! Oblagodari hlapca, ki je pravice lačen i:i žejen, nasiti ga in napoji! Samo ukaži, pa bo živa tvoja beseda in bo napolnila vsa srea, da bodo spoznala pravico!. . . Očenaš, kateri si v nebesih. . . ne izkušaj jih predolgo, dotakni se s prstom njih oči, da bodo čudežno izpregledale; in tudi svojega Maipea ne izkušaj predolgo, ker je že stsr in nadložen; in potolsži ga, ker je potrt in slab od bridkosti! Očenaš, kateri si v nebesih. .
. j (Dalje prihodnjič.) T . tf/u
PROLETAREC
Uit za interese delavskega
2_ LJUDSTVA. _
IZHAJA VSAKI TOREK.
— Lastnik tal UdaJatalJ: -
Jaaeslevaaska delavska tiskevaa dražba jr Chlcafa. Illluets.
Naročnin«: Za Ameriko $2.00 za celo lato, $1.00 sa pol leta. Za Evropo |».60 ss celo leto, $1.26 sa pol lsts.
Oglasi po dogovoru. Pri epreaieiubi fcftvalitta je poleg aovegs ujunaaiti tudi etari naslov.
HfuTt1^ ilsvMikt organic*/1 ja Jufoal. ~ MctaHatSM avaaa v Amarlki. —
Vse pritožbe glede nerednega pošiljanja lista in drugih nerodnosti, je po-
iiljati predsedniku družbe Fr. UdoTich, 1S44 S«. Rac in. Ave Chicago. III.
Absolutni individualizem.
Kapitalistični družabni red je zasužnjil oseb
nosi. Upregel jo je v 44 višjo'4 službo, ali ta višja služba ni nič druzega, kakor tiačanstvo molohu denarju, najsurovejšeuiu inaterializmu, ki si ga je moči misliti. Oaebnost je oropans svojih pravic, ponižana je, stisnjena med stene, stroje, paragrafe in "dobre šege." Samo uničeua ni. Kajti unU ¿iti je sploh ni mogoče, dokler živi človek na Svetu.
Vsako življenje je stremljenje, nekatero Imlj zavedno, drugo bolj nezavedno, a nobeno ni brez nagona in stremljenja.*A kakor ni na vsem drevju sveta dveh povsem enakih, kongrucntnih listov. tako ni dveh ljudi na svetu, med katerimi ne bi bilo kakršnihkoli razlik. V tej različnosti tiči oaebnost.
Na teh posebnostih so sestavili sistem, ki mu pravijo individualizem. Pomen osebnosti so povišali skoraj v neskončnost. "Jaz" si je sezidal
Subscription rate*: United States and|,rou< HC*» U« *or nekam med zvezde. Samo Caaada,'$2.00 a year, $1.00 for half "Jaz" ima namen iu pomen, vse drugo ni nič. Vi% i k iisoeatries $2.50 ays«r, Na>flašati egoizem, je moč iu krepost; samo sebič--—---H—lil—- Iuost je resnična; vsak altruizem jc zlagan, humanizem je mehkužnost, solidarnosti ni. Dolžnost ! ima vsakdo le do sel>e, ne do drugih ljudi, ne do ! sveta sploh, lie to je važno, kar ima "Jaz" lastnega, iu le to je vredno negovanja in pospeševanja; kar ga dela podobnega drugim, zmanjšuje njegovo vrednost in veljavo ter zasluži, da izgine. , Ta teorija je še precej mičua. Na papirju sc Draždanski državni pravdnik I lahko izvaja do nezaslišanih konsekvenc. Če vsak-
PROLETARIAN
' Ow>«d mmd paUkM «vary Tuaaday by
SMth Slavic Werkmea's hb. Ce., Cfcicaf t, llllaels.
11.25 for half year._
Advertising rates oa agreement. NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
W. SI. STREET. CHICAGO. ILLINOIS
ZLO0INCI IN NJIH NAVADE.
dr. Krieh Wulf fen, ki si je kot socialen kriminalist pridobil dobro
do opušča splošne lastnosti, pa goji samo svoje lastne, bi se moralo nekoč razviti pleme — če je
ime, jfc izdal knjigo, v kateri opi- ta. tedaj neumestna beseda Se dovoljena — ki bi suje razne kriminalne slučaje, ki bilo sestavljeno iz samih samostaluih, vseskozi niso zanimivi samo vsled svoje last dih individualnosti. Kdor ima preveč časa, ob-kurijoznosti, temveč označujejo dela problem lahko tudi matematično, zločinstvo v vseh potezah iu raz- Prav lepo bi bilo to. No, v resnici jc to zo-novrstnosti. Ta knjiga je nekaka pet ena tistih priložnosti, pri katerih se sporni-zgodovina zločinstva z njegovimi njamo, da je papir potrpežljiv* in da je teorije temeljnimi pogoji, zunanjimi vpli-1 lože izrekati, kakor pa spravljati jih v soglasje vi in tipičnimi "uspehi." Navaja-1 z življenjem.
mo samo nekoliko zanimivih zlo-1 Današnji individualizem pretirava namreč činov iz te knjige.	¡grozovito. Seveda ttidi ni originalen, kajti takega
Tat površnikov n. pr. opozori v j oboževanja individualnosti pozna zgedovina že Alonakovem gostilničarja, preden več.kakor preveč.
zapusti restavracijo, da je med| Osebnost jc gotovo dejstvo. Nekaj povsem njegovimi gosti znan tat površni-1 svojega, to se pravi takega, da popolnoma ena
kov. Gostilničar pokaže v svojem prvem razburjenju označenemu gostu vrata. Medtem pa sname pravi tat s kljuke površuik po uc-dolžnem obdolženega gosta, ga obleče in odide skozi druga vrata, medtem ko se gostilničar in gost prepirata in ne pazita na obleko.
Zločinec Toui Gerhardam, ki je bil leta 1711. obešen, v Tybnrnn, je imel malega .l^ilouješk^ga psi
kega ni nikjer več, priznamo lahko vsakemu indi-viduu. Nekaj takega! A to "nekaj" nikakor ue zadostuje za nauk o absolutni individualnosti. Nobena osebnost, pa bodisi kdovč kako močna, ne more potrgati onih vezi. ki jo družijo z vsem o-stalim svetom, čigar tU 1 jc. Stavek, da je človek
"produkt razmer," jc kazali, da ga ne ovrže stična filozofija.
Absolutni "Jaz" um je pred vsem pl
resničen in tako trdno do-nobena meglena iu fantu-
w W^fcr'Ttr vetfk^Mj, TrravtaT**âT i/rtrè spretnostjo iztrgal ljudem na ce-
sti iz rok denarnico ter stekel i njo k svojemu gospodarju, ki ga
je čakal na kakem oddaljenem prostoru.
V Berlinu so zločinci vlomili v ueko prodajalno ter lkaložili v tri veKke zaboje raznovrstnega blaga. Ker pa se je že začelo svitati, je bilo seveda težava spraviti u-kradeno blago brez vsakega šuma iz trgovine na varen prostor. V zgodnjih jutranjih urah so na-žgali plinove »vetiljke ter potegnili kvišku železne ¿aluzije na izložbenih oknih. Nekateri izmed njih so oblečeni vpredpasnike pometali pred trgovino in umivali Okna, medtem ko je nekdo drugi poiskal hitro primeren voz, v katerega so naložili blago. Na ta način niso zbudili nobenega suni a, ker jc vsakdo mintoidočih mislil, da se je kljub zgodnji uri delo v trgovini že pričelo. Tatovi so srečno odnesli ukradeno blago.
'Neka poljska grofica, ki sc je večkrat.vozila po železnici na Dunaj iz K rakova, v eegar bližini je imela svoje posestvo, je bila sko-ro vedno med potjo okradeha. Nazadnje, pred kakimi petimi leti, ji je zmanjkalo iz dobro zaklenjenega kovčega dragocenosti za .'10,000 K. Policija je pregovorila grofico, naj zopet potuje po Hi progi. Na železnico pa so oddali izredno velik kovčeg, čigar vrednost je bila zelo visoko označena. •V tem kovčegu pa jc bil skrit to pot neki tajni policist. Naenkrat je čuf -detektiv med vožnjo, da ne kdo z Vso lahkoto odpira ključavnice kovčega. Ko je odprl pokrov, «e je dvignil iz kovčega detektiv in preti njim jc stal železniški sprevodnik, ki je imel ponarejene ključe.	9
'Neki celi družiii v malem.mestu, ko se je vrnila ponoči utrujena s plesne zabave, so tatovi pokradli vse vrednosti in sploh, vso obleko, naj je bila v omarah u I i pa zunaj kje po stenah, kakor tudi v*r perilo. Iamrd domačih se ni nihče zbudil in zjutraj so morali ostati vsi v posteljah, ker niso imeli čisto nič obleči.
uczmisel. Vsak iudividu-neštetih stoletij in tisoč-ga n ei z m er mlfcf WlsH ki
Mi že za njim. T ti stettovfe vseh neznanskih dob
ima na sebi. Tak je, Kakršen jc — ne po svoji individualni volji, temveč po nujnih zakonih, ki so delovali davno, predeft je on, individuuro, postal in na katere ni imel itajmanjšega vpliva. Po domače bi se reklo: Človek je plod slučsja. To jc sicer zelo netočna beseda, ker 'slučaja* sploh ni, ker delujejo zakoni, četudi nam nevidno. Ampak to, kar se navadno imenuje slučaj, igra vsekakor veliko vlogo in neznalnsko število takih slučajev jc zapisalo človeku svoje posledice v dušo.
Ko je individuuiu prišel ua svet, je prinesel dedščino neštetih rtdov s seboj. Ne kot absoluten 14Jaz", ampak kot sinteza pretočenih tisočletij se je porodil.
V hipu, ko je postal individuuiu, pa že začne sedanjost vplivati nanj i vso močjo. Rodbinske, higienske, klimatične razmere, vzgoja, pouk, okolica, vse ,vliva v posodo 44Jaz" svojo vsebino. Ncpronehomq se mešata v njem preteklost in sedanjost ter ga neprenehoma preustvarjata. Spričo tega dejstva je teorija absolutnega individualiziua navadna baharija, v kateri je veliko več slabosti, kukor pa moči.
Kam bi sploh zašel ponosni 4'Jaz" s svojim ponosom, če bi poskusil prenesti svoje teorije v prakso T Da bi ostal dosleden, bi moral suvereu-sko odkloniti vsako zvezo z drugimi ljudmi in s svetom sploh. Cim sprejmem karkoli oil drugega, priznam — četudi pb tihem iu morda nezavedno — da sem odvisen od njega. A bahavi individuuiu je sprejel že svoj obstanek od drugih, lil svoje življenje si je mogel ohraniti samo s pomočjo drugih. Hajke o volčieah, ki so dojile za slavna dela namenjene otrobe, so pesniško zelo lepe, ampak eksistenco imajo lahko le kot bajke. Človeški individuuiu, ki bi bil po rojstvu prepuščen sutite-mu sebi, bi kaj kmalu klavrno izdihnil svojo ve-leccnjeno individualnost.
To ne velja samo za otroški 44Jaz". Čimbolj doraiča, tem bolj potrebuje tujo pomoči ; da, prav če hoče razvijati, kar je res njemu lastnega, zlasti če se smatra individualnost duševno, mu je važna tuja moč. 44Jaz" umetniške individualnosti bi moral žalostno pokopati vse, kar je povsem njegovo, če bi si moral sam napraviti stanovanje, sam znašati kurjavo, sam izdelovati hlače, klobuke, čevlje, sam prati srajce in nogavice, sam sejati, žeti, mleti, kuhati iu peči, če mu nihče ue bi kazal potOv po hribih in dolinah in po duševnem življenju.
Pa recimo, da bi bilo tako absolutno individualno Življenje sploh mogoče. Tedaj bi ljudje bili in morali biti in ostati barbari na večne čase. IndivHluum ne bi smel ničesar tla jat i, ničesar jc mati. Vsaka generacija bi morala začenjati tam. kjer je začela, ne kjer je končala prejšnja. Raz voj in napredek bi bil nemogoč. Da bi bila taka podlaga ugodnejša individualnosti, pa menda tudi najbolj ekskluživni 44Jaz" ne more trditi.
Vse to zveni precej neumno. Priznam. Toda kriv ni raziskovalce, ki pride do še bolj absurdnih sklepov, če preiskuje uu vse strani in do zadnjih konsekvenc. Kriv je predmet sam. Nezmisclna jc teorija o absolutni individualnosti.
Ciin pa priznamo, da je vsaka individualnost: samo relativna — in drugačna seveda ue more biti — je nujna posledica seveda ta, da priznamo ono, kar dopoljnjuje to relativnost. Osebnost, ki zahteva pravice zaso, jih mora priznati tudi drugim, 'priznati jih mora tudi celoti. Za to ni treba nič moraliziranja ; še etike ne. Prav v interesu Individualnosti mora osebnost iskati, zasledovati in pospeševati skupne cilje in namene.
Individualizem in socializem se ne izključujeta, temveč se izpopolnjujeta. Celota ni zanikanje delov, del nt zanikanje celote. Menenius Agrippa jc bil velik zofist, ko jc rimskim' plebejeem razkladal naloge posameznih delov človeškega telesa in njegov namen je bil, kakor bi se danes reklo, jezuitičen. Ampak kar se tiče potrebe solidarnosti, je mož imel prav.
Resničen radikalizem.
Organiziranje delavskih množic je počasno, trdo delo. Celo neprijetno, težko je. Kajti potrpežljivost ni razveseljujoča reč.
Ali v takem velikem deln, kakršno je osvoboditev delavskega razreda, je treba izvrševati nalogo tako, kakršna je, ne pa tako, kakršna bi nam bila bolj všeč.
Deklamirati o radikali/mu in debelo podčrtava! i besedo revolucija je laže kakor organizirati in izobraževati mase. Ampak boljše ni in pošte-nejše ni. Praviti delavcem, da jih bo rešila revolucionarna fraza, jc sleparstvo.
v Socializem je sam na sebi revolucionaren, brez sindikalističnih in anarhističnih fraz. Re-volueionareu je, ker s svojim delom pripravlja in stopoma tudi že izvaja socialni preobrat. Včasi je ravno iiajrevolucionarncjši takrat, kadar je njegova beseda,najbolj tiha in najbolj enostavna.
Kratko predavanje na klubov i seji, ki pojasni poslušalcem moč organizacijo napram enako velikemu ali pa če večjemu številu posameznikov, in jih s tem pridobi za organizacijo, jc veliko bolj revolucionarno dejanje, kakor pa dve uri 44radikalnega" rohnelija brez vsebine. *
V resnici radikalno jc hoditi vztrajno po tisti pf»ft, ki jo je začrtal socializem in se ne na-
UTRINKI.
Nov naročnik na Proletarca postane nov bojevnik sa osvoboditev delavstvu.
Ameriški astronomi so s korespondirajočim merjenjem v Californiji in Alžiru dognali ne samo efektivno toploto solnea (krog (J000 stopinj C), nego tudi takoimcnovauo solneno konstanto 2.5 kalorij. Pod solnčno konstanto razumemo ono število kalorij (t. j. toplote, ki je potrebna, da se temperatura I grama vode poviša za eno stopinjo Celsija), ki bi prišle na vsak kvadratni centimeter zemeljske površine v minuti ako bi solnčni žarki navpično padali na zemljo in bi jih ne absorbiral zrak, ki obdaja zemljo. Zanimivo je posebno to, da so tako v Alžiru kakor v Californiji soglasno ustanovili menjanje solčnega izŽarivanja, ki dosega do 100 celih solnčnih kontant. V tej zvezi so zanimiva tudi preiska vanja dr. Lcnkvja v Budim-
pešti o.kemični moči sol ne nc svetlobe; po teh preiskavah je bila lani intenzivnost solnčue svetlobe bistveno manjša, nego preje. Istodobno se je moglo lani poleti konstatirati izdatno potemnjenje naše atmosfere — morda vsled večjih vulkanskih izbruhov ua zemlji.
Kdor si sam daje mandate, pa misli, da sme tedaj govoriti v imenu vsega naroda, mora prej« alisfej doživeti razočaranje. Včasih jc strašno.
velieati, tudi če so ne pokažejo tafcoj uspehi.
Radikalen je človek, ki ostane zvest svojim načelom, tudi če vidi, da jc pot dolga in utrudljiva, tudi če spozna, da pomaga drugim izgladiti cesto do cilja, katerega ne bo sam nikdar dosegel. '
Radikalno je varovati delavstvo vseh sleparskih vplivov iu paziti, da ga ne zapeljejo goliezda-vi krieači na napačno pot, kjer lahko izgubi samo sebe.	.
Kdor pripoveduje delavstvu, da more biti rešeno brc* svoje organizacije, brez svojega tlela, brez svoje izobrazbe, brez trajnega napredovanja, z dejanji posameznih 44junakov," z enostranskim ¿čuvanjem, ga goljufh.
In čim radikalnejša je fraza, tem večja je sleparija.
Od debivstia ne pričakujemo le, da odstrani podan ji družabni sistem, ampak nekaj, kar je važnejše: Da postavi na njegovo mesto boljši sistem, da nadomesti kapitalizem s socializmom,
Ce ne.more tega, pade prvi dan po svoji znia-. gi v novo sužensvo,
• - Ali mislijo deklamatorji, <bi je organiziranje vse človeške družbe igrača? Mi ne mislimo tega, ampak vemo, da jc radikalizem v znanju.
-
Ovaduh je sam na sebi zoprna prikazen. Če denuncira po kriverti, jf< "XtlTeiiiee. Če se pa s tem
še baha, se mora človeku želodec obračati.
« ,i
BREZPOSELNOST.
Razna znamenja zbujajo silit-njo, da se bližauo v Zedinjenih državah periodi občutne brezposelnosti. To se zdi sicer čudno, ker je v nekaterih industrijah delo silno pomnoženo, medtem, ko je mnogo moških delovnih moči odšlo iz obratov. Zdelo bi sc to rej bolj razumljivo, če bi pouianj-kovalo delavcev. Komaj par mesecev je tega, ko se je res ta strah glasno izražal v |)odjetnUkih krogih, in, kakor je še v živeui spominu, se je pričelo prevaža u je črncev z juga v severne države, kar je imelo nekoliko krvavih bojev za posledico. Oglasila se je pa tudi nova zahteva, ki se baš za a-meiiške razmere in šege lahko imenuje zelo nenavadna; zlasti v vzhodnih državah bi mnogo kapitalistov rado doseglo, da bi se jim dovolil uvoz kitajskih kulijev.
»Dejstva pa kažejo, da je po -vest o velikem pomanjkanju de-IovjiHi moči neutemeljena. In go la fakta so v takem položaju .močnejša od vsakega filozofira -nja in kombiniranja.
Zvezineniu naseljeniškeniu u -radu v Chicagi, obema j>odružni-eama illinoiškcga državnega posredovanja za delo, enakim ura -dom v državah Miohigan, Iowa, Kansas in Colorado jc bilo meseca novembra po 25 do 50 odstotkov več delovnih ponudb na razpolago, nogo jc* bilo prostih delovnih mest. Na vzhou sc kažejo podobni pojavi.«New Yorku je bilo neuadonui odpuščenih petsto delavcev kovinske industrije, ki je bila dotlej popolnoma zaposlena ; to se je baje zgodilo zaradi nujnih strojnih popravkov. Kljub truda delovnih posredovalnic sc pa ni posrečilo dobiti za te delavce druge prostore. Obrnil so se do ipetiupetdesct podjetnikov, ki so -pred kratkim zelo povpraševali po delaveHi. a sedaj je bilo med njimi le pet tnalih podjetnikov, ki so mogli še potrebovati nekoliko rok. Tri četrtine omenjenih delavcev so bile še začetkom decembra break dela in njih število se je medtem še pomnožilo.
Obenem se poroča iz raznih mest, da prihaja letos znatno več prošenj za uboino podporo, kakor lani.
To sicer še ni katastrofalna brezposelnost, ampak znamenja
m to, ki jih jc treba resno vpo-števati. Kako pa se more ta prikazen razlagati?
(Nekoliko gre gotovo na račun zime. Razna sezonska dela redno odpadejo v teh mesecih. Zlasti pa |K)čiva stavbinstvo, od katerega je odvisna cela vrsta raznih obrti. To pa ne počiva le r« adi zime, temveč šc veliko bolj zaradi nenaravne draginje vsega stavbin-skega materijala. Že dolgo je o-pažati, da je privatna stavbinska podjetnost skoraj popolnoma u-sahuila, dasi se zlasti po velikih mestih zelo čuti pomanjkanje stanovanj. Da bi se to v doglednein času radikalno popravilo, ni upati, ker ni nobenega znamenja, da sc znižajo eene materijala.
Drugi fakt je ta, da so gotova vladna dela dovršena iu pri njih zaposleni delavci so sedaj "prosti". Nekoliko vpliva nadalje nameščanje ženskih moči na prostorih, kjer so bili prej moški.
Če so nekateri vzroki brezposelnosti le niimogrcdoči, niso vsi taki in po pravici se je bati, da žuga v nekaterih strokah trajna brez|H»sflnost. To pa bi zlasti v sedanjih časih ltfhko postalo zelo kritično.
Omenili smo že, da sc uprizarja neko gibanje, ki gre za tem, da se dovoli uVoz kulijev. Kakor je posneti po poročilih iz vzhodnih držav, gre za popolnoma organizirano agitacijo. Po novoan* gleških državah romajo agitatorji od kraja do kraja, eeltrod va*i do vasi, obiskujejo najbolj znane kupčcvalce, ventuajne trgovske zlmrnice in organizacije davko -plaoevalcev, sklicujejo .Whode. predlagajo že naprej pripravljene resolucije, skrbe, da se na zborovanjih sprejemajo, in hočejo s tem dokazati 4soglasno in splošno željo po uvozu zunanjih delovnih moči."
še dolgo, kar se je vodil ravno nasproten boj in kongres je prišel s tem celo v konflikt s predsednikom Wifesonom. Šlo je za znani naseljeniški zakon, ki izključuje ne le rumene delavce, ampak našeljenike vseh narodov, ki ne znajo citati in pisati. Zlasti pa je že davno vladal velik odpor proti priseljevanju kitajskih in japonskih delavnih mori.
Ali se nismo nikdar strinjali s tistimi, ki so hoteli Ameriko načeloma zapreti Kitajcem iu Japoncem, in tudi klavzula o nepismenosti nas ni nič navduševala. Svoje razloge smo več kakor enkrat povedali. Toda velika razlika je med pripuščati jem te ali one vrste na*eljenikov, ki prihajajo prostovoljno v deželo iskat dela, pa med sistematičnim uvažanjem tujih delovuiti moči, ki ne more imeti drugega namena, kakor da se napravi domačemu delavstvu nevarna konkurenca iu se potlači njegovo normalno živ-Ijcnsko stanje navzdol.
Ako ne bi bili časi izredni in bi bil industrijski razvoj svoboden, kakor sedaj ne more biti, pa bi prihajali rumeni delavci v deželo, bi sc nam sdelo umestno, da se jim ne bi branil pristop ,naloga ameriških delavskih organizacij pa bi bila, da pridobe tudi ta tuji proletarijat za organizacijo in s tem za svojega zaveznika. Toda v sedanjih razmerah ni nobtene resnične potrebe za take delovne moči in tudi ni opažati med Kitajci in Japonci nobene tendence, da bi prihajali v večjih množinah sem. Umetnemu uvozu takih neorganiziranih, vsled svojih majhnih, »koraj nikakorsnih kulturnih potreb najslabšim plačam privajenih delavcev pa niora a-meriški proletariat v svojem lastnem interesu zlasti v sedanjih razmerah odločno ugovarjati.
Tukaj je resna naloga za American Federation of Labor. pa tudi za Socialistično stranko. Upa-,mo sicer, da se kongres nc bo dal s falsificirauiui javnim mnenjem speljati na ta led. Organizirano delavstvo pa mora na vsak način stati na straži in njegova poklicana zastopstva morajo predvsem skrbeti, da se ne zavije resnice. Vprašanje je, kako se prepreči brezposelnost, nc pa, kako naj se pomnoži.	9
Od nekdaj se je že govorilo o neverjetni dragocenosti krone ruskih carjev, pa le malokdo je verjel te pravljice. Pred kratkim pa je bila ta dragocenost uradno pregledana in cenjena ,po čemer poročajo ruski listi sledeče: "Sama krona ima ceno tri miljarde rubljev. Izdelana je iz čistega zlata in tehta 7 kilogramov in 200 gramov. Okinča^a je z 12 briljan-ti, v velikosti oreha in še s 87 drugimi dragimi kamni. V žezlu pa se blišči svetovnoznani de-inant 4Orlov\ ki tehta po zadnjem brušenju 147 karatov. Z zlatom obšiti plašč za kronanje se ceni na 7 niiljonov rubljev, ne glede na njega zgodovinsko vrednost. Pri kronanju carja Nikolaja jc bil še dragoceno okrašen, kar jc stalo do 1 miljon rubljev. Posejan je s 1700 briljanti in 770 dragimi kamni, ter tehta 22 kilogramov. — Zlati tron iz dobe čara «Petra tehta 110 kg in klcčal-uik J17 kg. Oboje ima ceno 25 niiljonov rubljev. Vse to jc iz čistega zlata in se je rabilo le ob kronanju. Se premnogo drugih dragocenosti, o katerih, kakor v hajkah govori rusko ljudstvo, jo bilo združeno s temi zakladi. Kakor rečeno, se je rabila ta znamenitost le ob času kronanja; sicer pa je bila baje shranjena v nekih podzemskih prostorih iu je ob redkih prilikah iprišla ua svetlo.
Kolike žrtve doprinesejo večkrat slikarji, da dosežejo večjo ^popolnost v svojih delih, kažejo sledeč v prilike.
Umetnik Meisonier, je bil enkrat vprašan, kako je mogel na svoji slavni sliki 'Napoleon leta IK48' zasneženo pot s sledovi koles tako živo in naravno naslikati. Nato je umetnik pripovedoval, kako je dolgo čakal na dan, da l><> prav močno snežilo. Ta dan je potem šel iz mesta. V hudem mrazu jc delal šest ur neprenehoma, med tem ko je nalašč z*||o najeti voz uik vozil stari voz. sem iu tja. Kmalu pa je voznik vsled mraza flbežal, tako, da jc moral slikar sam potem tudi to delo opravljati. Ko je imel sliko tako, daleč gotovo, je imel obe ušesi zmrznjeni.
Ko jc Gericault delal na slavni sliki "Potop ladje", jc našel, da ne more tako dobro in zbrano delati, kakor bi bilo treba. Zato si je dal čisto porezati laso s sklepom, da jih ne pusti poprej dora-Hti, da bo podoba gotova. S tem je dosegel, da mu ni 'bilo treba o-biskovati družbe; tako je po*ta-
njegova slika "Potop ladjo" njegovo najboljše delo.
Socializem in Razredni Boj.
Podlaga kapitalističnega gospe darskega reda j« zasebna lastnina proizvajalnih uralstev. Utrt-iuuu teh sreeistev, ki je prvotno usposabljala lastnika, da si je z njihovo pomočjo sam prislužil svoj kruh, je postala sedaj sredstvo za izkoriščanje drugih. Nasprotje meti posedujočimi in neposedu-jočimi se čim dalje bolj poostruje.
Bdino mogoča rešitev je socializem, t. j. družba sama se polasti proizvajalnih sredstev in namesto bančnih direktorjev postavi zastopnike delavnega ljudstva, da bodo urejevali produkcijo in vse gospodarsko življenje.	^^
Kapitalizem je uatvaril gospodarske predpogoje za socializem. Od kapitalistov podružabljeua proizvajalna aredstVa so godna, da jih družba razlasti. ''Kapitalistični monopol postane veriga za umno produkcijo, ki je z njim vzcvetela. Centralizacija proizvajalnih sredstev in podružabljenjc dela dosežeta ono točko, ko postaneta neznosna s svojo kapitalistično skorjo. Ta mora počiti, lira kapitalističnega zasebnega lastništva je odbila. Kazlaščevalci bodo razlaščeni."
Marx in Kngels sta povedala te besede ž« pred 62 leti v "komunističnem manifestu." Pokazala sta delavstvu pravo pot. Socialna demokracija kot zastopnica delavstva tudi razume svojo nalogo ter organizira razredni boj za uresničenje socialističnega cilja.
Nasprotniki socialne demokracije ji očitajo, da je ona tista, ki je iznašla in povzročila razredni boj. To očitanje izvira ali i* zlobnosti ali pa iz nepoznanja zgodovinskega razvoja. Razredni h ♦ ji so tako stari kakor civilizirana človeška družba. Narod, ljudstvo, to sta gesli, o katerih se
misli, da imajo njuni pripadniki vsi popolnoma enake iuterese. In vendar ni tako. Kakor opažamo, da so nekateri interesi pripadnikov enega in kUega naroda med seboj popolnoma različni, tako vidimo, da imajo nekatere skupine iz pripadnikov različnih narodov valed posebnih skupnih znakov tudi popolnoma enake interese Le poglejmo na enem zgledu:
Delodajalci (podjetniki kapitalisti) in delojemalci (delavci), — četudi pripadniki enega naroda,—imajo med seboj nasprotne interese, medtem ko imajo vsi delodajalci na eni strani, — četudi pripadajo različnim naredom, različnim veram ali plemenom — ravno iste znake na sebi in popolnoma iste interese. In kateri so ti enaki oziroma različni znaki in interesi delodajalcev na eni iu delojemalcev na drugi strani?
1.)	Pri delodajalcih vseli narodov vidimo, da ali sploh ne delajo, ali pa delajo normalno, v plačilo pa ne dobo samo njihovemu delu primernega normalnega deleža, marveč veliko večji delež; to pa za to, ker so obenem lastniki proizvajalnih sredstev (tovarne, delavnice, strojev, orodja, surovin, oz. zemljišča, živine itd.) in proizvedenih izdelkov.
2.)	Delojemalci (delavci) vseli nanslov delajo normalno ali še več, pa ne dobe svojemu delu primernega zaslužka. Delodajalec, v čigar lastnino in brezpogojno razpolaganje (kakor določajo današnje postave) pripadajo vsi užitki in vsi izdelki, ki jih ustvarja delavčeva roka, ta delodajalec oddeli delavcu v podobi mezdo veliko maujši delež od onega, ki bi bil primeren delavčevemu delu.
3.) Delavci zahtevajo vslcd tega veliko mezde in kratko delovno dobo, delodajalci (kapitalisti) pa hočejo ravno nasprotno od delavoa: veliko tlela s čiui nižjimi mezdami.
Ja-.<no je torej kakor beli dan, da pride nasprotje med tema dvema skupinama naravnim potom do izbruha, da udarita ona ob drugo. In to borenje dveh nasprotne interese hranečih skupin ali razredov, — to je razredni boj.
Kakor torej vidimo na tem zgledu,ni razrednega boja iznašla socialna demokracija, marveč razredni boj je produkt iu po*lcdioa gospodarskih in socialnih razmer. Naš moderni razredni boj jc naravnost produkt uiodcrnegu kapitalističnega reda. .
Zgodovina nas uči, da razredni boji po svojem bistvu niso od danes, marveč no tako stari, kakor človeška civilizacija sama. I* nekaj zgledov: boji med svobodnimi in nesvobodniiui državljani iz starogrških in starorimskih časov, med Patriciji m Plebejci v starem Rimu, med fevdalno gospo-d i iu kmeti v srednjem veku, mod fevdalci iu meščani, med patriciji (ataromeščani) in cehovni-uii mojstri (novomcščaui), med temi slednjimi in njihovimi pomočniki, in dalje revolucija iz 1. 1789. in 1848. — vsi ti boji niso nič druzega nego razredni boji. Razlikujejo se od našega modernega razrednega boja le v postranskih znakih n. pr. da so bili mogoče bolj komplicirani od današnjega, da se bojujoče stranke niso zavedale prav svojega razrednega stališča, ali da so se borile — posebno potlačevani razred ne pod zastavo razrednih koristi, marveč v imenu kakih drugih več ali
tuaiij abstraktnih gesel (človečnost, pravičnost
L t. d.)
Moderni kapitalistični proizvajalni red je le št zcuostavil razredna nasprotja. Danes so ta nasprotja tako ostro začrtana, da je pot jasna in ni nobenega dvoma, kod je treba hoditi enemu in drugemu. Tu si stojita dva velika protivnika nasproti: na eni strani kapitalisti, na drugi prgle-tarijat. Socialna demokracija, ki stoji na čelu P rolet ari jat a. torej ftt vzrok, marveč produkt, po-slodioa razrednega boja.
Nasprotje med kapitalisti in proletarijatom je splošno, univerzalno in internacionalno, to se pravi, to nasprotje jc prostorno tako široko kakor ves tivet, ni se ustavilo no pred mejami dežela, ne držav. ne narodov: kapitalistično izkoriščanje je mednarodno, proletarska obramba proti njemu jo naravnim potom tudi mednarodna. •	>
Ta gigantični boj, ki se sedaj bije med kapitalizmom in proletarijatom, ta daje pečat ino-derni dobi, on tvori zgodovino našega čas« —r vpričo njega stopajo druga nasprotja, drugi boji v ozadje. Plemstvo n. pr. ni več poseben razred za se, ampak le en del splošne meščanske družbo. Srednjeveškega plemstva skoraj ni več, plemiči tudi iz cesarskih in kraljevskih rodov |h>-stajajo podjetniki, fabrikanti. Malomeacatii iu kmetje so tudi le razredni ostanki iz preteklosti, oni so tudi del meščanske družbe. Včasih se sicer iu z jeze na kapitaliste, toda v razmerju napram pruletariatu se čutijo s kapitalisti eno telo. Ma-loiueščau in kmet ni prijatelj znanstvu, a je najboljši materija! za demagogijo političnih špekulantov.
Napoleon Bonaparte
Napoleonovo delovanje v letih 1804—1812. je v kratkem orisano sledeče:
V tem času je pobil mnogo tisoč neprijateljev, prilastil si veliko dežel, zrušil mnogo vladarskih prestolov, podaril jih svojim bratom, sorodnikom in prijateljem. Najznamenitejšo zmago je izvoje-val pri ITImu, kjer je avstrijskega generala Maka prisilil, da se mu jcudal s 25.000 vojaki leta 1805. Dne 2. decembra 1085 pa jc pri Slavkovu popolnoma potolkel rusko in avstrijsko vojsko. Ruska vojska se jo bila z nenavadno hrabrostjo, n vendar s ni mogla upirati močnemu in izurjenemu vojevanju Francozov in nazadnje se jeho-tcla umakniti sovražniku preko zmrznjenega jezera. Napoleon pa da led s topovi razbiti in tako pogine nekoliko tisoč izvrstne ruske vojske. V miru, ki je bil nato sklenjen v Požunu na Ogrskem, izgubi Avstrija Beneško, Tirolsko in nekaj zemlje na Nemškem.
Pri Jeni jc uničil Napoleon prusko vojsko 14. oktobra I. 1800 in kmalu potem 7. in 8. februarja 1807 je premagal pri llovu (Iglau) ostanke pruske vojske, katerim so prišli tudi Rusi na pomoč. Tako je naenkrat uničil prusko silo. Pri \Vagramu jepobil 1. 1800 Avstrijce in prisilil cesarja Franca, da mu je dal svojo hčer Marijo Luizo za ženo. Napoleon so je ločil od Josipine, ker mu ni rodila sina in zaroka z avstrijsko prin-eezinjo se je slavifa z veliko svečanostjo v Parizu leta 1810.
Napoleon je imel po z Rusi v Ti 1 žitu leta 1807 sklenjenem miru vojskovati se samo še s Spanci in Angleži. Španci se vzdignejo, da branijo svojo narodno odvisnost, ker Napoleon je prisilil špansko vladarsko redovino, da se je odrekla prestolu in postavil svojca brata na španski prestol. Na tisoče francoskih vojakov so pobili Španci; ves španski narod sc jc dvignil na boj; vsa Španska jc bila veliko bojno polje. Zastonj je pošiljal Napoleon na Špansko svojo najboljšo vojsko pod poveljstvom najspretnejših generalov; Španci so bili sicer premagani, a nc pokorjeni. Premagani na enem mestu, napadli so z orjaško hrabrostjo svoje neprijatelje na drugem mestu, prenašali so največje napore, prezirali smrt in bili srečni, kadar so mogli zliti svojo krvavo osveto nad sovražnikom. Španci so pokazali, da se more narod, navdušen s svojim ponosom ter braneč svobodo in državno neodvisnost, dolgo let uspešno ustavljati ua j večji sovražni sili, da je tak narod nepremagljiv. Špancem so v vojnah proti Francozom znatno pomagali Angleži, najhujši sovražniki Napoleona, ki so uničili francoske ladje, cdškodovali francosko pomorsko trgovino, trudeč sc na vsak mogoči način, da pridobe Napoleona novih sovražnikov in troseč zlato, samo da uničijo Napoleonovo silo. Vsi poskusi Napoleonovi, da zlomi angleško silo, so ostali brezuspešni in ti so bili glavni povrni, da jc Napoleon tako hitro padel s svoje višine, do katere se je hitro povzdignil.
Razen Špancev in Angležev jc bila še edina Uusija dosti močna, da se je mogla ustavljati Napoleonu, ker ona še ni nosila jarma njegovega gospodarstva. Rusija je stala vendar nepremaga-na v polni svoji moči, dasiravno so Francozi njeno vojske, katere je pošiljala Avstriji in Prusiji na pomoč, včasih premagali; ona je samo čakala ugodne prilike, da porabi svojo silo sebi na korist, užugaiiim evropskim narodom v rešitev, svojemu sovražniku pa v pogubo.
Prijateljstvo, katero je sklenil ruski car A-lcksander z Napoleonom v tiltskem miru leta 1807., je trajalo le nekoliko let in se je pretrgalo v prvi polovici I. 1812. Napoleon jc namreč zahteval, da pretrga Rusija vse zveze z Angleži, da zabrani Angležem trgovati z Rusijo. Car Aleksander ni mogel ali pa ni hotel privoliti v to, ker s tem bi Napoleona javno pripoznal za svojega gospodarja. Napoleon napove torej Rusiji vojno in se začne pripravljati na boj z veliko Rusijo, katero je pa priznaval za dostojnega sovražnika. Napoleou na-
bere neizmerno vojsko, 650.000 ljudi broječo in z najboljšimi vojnimi pripravami in 1200 topovi krene na pot proti velikemu slovanskemu carstvu. V Napoleonovi vojski so bili razen Angležev zastopani vojaki vseh narodnosti. Pod vrhovnim poveljstvom samega Napoleona krenejo proti Rusiji, da zlomijo njeno silo, da ponižajo ruski narod, da uničijo popolnoma rusko državo. V mesecu juniju leta 1812. prestopi ta strašna moč reko Nje-men in stopi na ruska tla; s tem je bila začeta v svetovni zgodovini tako znamenita Napoleonova vojna na Ruskem. Bilo je v starih časih vojvodov, ki so pripeljali toliko ali št» večjo vojsko na bojno polje, a nobena ni bila tako izvežbana in preskrbljena, kakor ta. Kdo bi bil takrat pomislil, da se bo ta silna moč v kratkem času tako zmanjšala, da bo ta sila razpršena v prah?
Ruski vojskovodja je hotel sovražno moč popolnoma uničiti, zato se ni hotel spuščati takoj t boj s Francozi, temveč je čuval svoje vojake za poznejši ugodnejši čas. Rusi so se ogibali velike bitke, stopinjo za stopinjo so prepuščali sovražniku, ki jih je vedno po malem napadal; kraje, skozi katere so so pomikali, so pa opustošili, mesta in vasi, iz katerih so se umikali, so požigali, prebivalci teh pa so šli za umikajočo se vojsko proti sveti Moskvi. Prosti ruski vojaki niso mogli razumeti, zakaj so umikajo sovražniku, zakaj se mu ne postavijo v bran; radi bi se bili spoprijeli s Francozi in začeli so postajati nezadovoljni z vrhovnim vojaškim poveljstvom. Pri Smolensku sc ustavi ruska vojska; Napoleon se tega razveseli, ker jc bil žc nezadovoljen, videč, da sc iuu Rusi vedno umikajo, in zakliče: "Glejte, mala peščica jih jc!" Upal je, da se mu Kusi pod zidiuami mesta Smolen.ska postavijo v bran, toda v tem upanju se je prevaril, kajti Rusi so skleuili mesto braniti sam<\ toliko časa, da se izselijo vsi prebivalci in se izpraznijo shrambe, polne hrane. Francozi napadejo z veliko močjo Smolensk, toda Rusi so jih dobro odbili. Ponoči, ko so sc prebivalci izselili in je bilo iz zalog odneseno vse, kar bi moglo koristiti sovražniku, zapali ruska vojska mesto in pri svetlobi gorečega uicsta sc umakne proti Moskvi 18. avgusta 1812.
Večja bitka se jc bila preti sveto Moskvo na mali reki Moskvi. Napoleon ohrabri pred bitko s kratkim nagovorom vojake, spominjajoč jih slavnih zmag, katere so doslej izvojevali, in katerih naj bode največja ona nad Rusi. Rusom, stoječim pred zidiuami svojega svetega mesta, je bilo geslo: poginiti ali zmagati. Eno in drugo jim jc bilo enako slavno. Boj so je vnel dne 5. septembra 1812. Obe vojski sta sc borili z nopopisljivo hrabrostjo; ol>c sta pokazali, da spoštujeta bolj slavno smrt nego beg. Vsak	je bil zase od-
ličen junak. Bila sc jc strahovita bitka, kakorš-nih se je bilo malo. Kusi so se nazadnje umaknili sovražnikovi premoči. Bojno polje je pokrivalo 70.000 vojakov, kateri so padli na obeh straneh.
Pred nasipi je ležalo vse navskriženio odtrganih rok in nog, jame so bile prenapolnjene z ranjenimi in mrtvimi.
UTRINKI.
Začetkom leta 1913. se je naštelo nad 165 miljonov Slovanov, to jc ravno ena desetina celokupnega človeštva. Slovani sc dele takole: 71,-.100,000 Velikorusov, 35,600,000 Malorusov, 22,-
,000 Srbov iu Hrvatov, ,00 Belorusov, 4,740,000 Bolgarov, 2,800,000 Slovakov, 1,530,000 Slovencev, 1,200,000 makedonskih Slovanov, .'180,000 Kašu-hov, 160,000 lužiških Srbov, vsega vkup torej 165 miljonov 550,00 duš. f> v pošt e va razni potujčeni Slovani, ki sc utegnejo ob ugodnih razmerah
500,00t) Poljakov, 10^390,< 7,650,000 Čehov, 7,550,(1
Napoleou jc upal, da bo v veliki iu sveti Moskvi napisal pogoje uiiru ruskemu carju Aleksandru. Napoleon je obljubil svojim vojakom, da dobe v Moskvi udobnih stanovanj za zimo, da se odpočijejo cd velikega truda, neprestanega poto- . vanja in vojevanja, da najdejo tam obilo hrane in obleke in da se vrnejo kmalu z bogatim plenom obloženi v svojo domovino. Za pove, da kre*'c vojska proti Moskvi, in ko ugleda jo z bližnjih višin mesto, začuo radostno klicati: "Moskva, Moskva!" In zares so se morali utrujeni fraheoski vojaki po trimesečnem naporu potovauja v/radost it i ob pogledu na bogato mesto in ponosni Kremi, ogromno palačo ruskih carjev. Moskva je bila edina nada francoskega cesarja in njegovih vojakov. Napoleou se približa carskemu mestu, teda začudi se, ko ne vidi priti naproti poslancev, proseči h ga, naj čuva mesto in imetje. Mestni vrata so bila široko odprta, ni^er ni bilo videli £iye duše. Nekoliko hrabrih častnikov je ifo v inesto in ti so prinesli vest, da v mestu ni žive dufe, da mesto izgleda kakor izumrto. Napoleon stropi v žalostui slutuji v mesto, jek konjskih kopit lil topov so bili edini glasovi, ki so spremijevali/vhod francoske vojske v Moskvo. Napoleon se nastani v carskem Kremlu, ostala vojaška pa po hiiah in cerkvah, po katerih najde neizmerno blaga. Francozi so se začeli tolažiti z bogastvom, ki so ga našli v praznem in opustošcneui mestu. Toda ponoči so naenkrat pokaže ogenj na treh različnili mestih in se širi ua vso moč hitro. Na dveh mestih zadušej^mki ogenj, pa se zato tem bolj razširi na tretjeVmestu. Drugi dan se začne pokazovati ogenj po hišah in v kratkem izgleda sveta Moskva kakor ogenjeno morje. Na]*>lcou izprevidi, da so Rusi sami zažgali prestolno inesto in da jim ni žal svete Moskve, samo da njega uničijo.. Orof Roztopšin, glavar v Moskvi, je izpustil do 2000 hudodelcev iz ječ, dal jim smole, bakolj in drugih vnetljivih predmetov ter jim zapovedal, da zažgo mesto takrat, ko se sovražnik naseli v mestu. Napoleon je gledal na Kremlu skozi okno strahoviti ogenj in govoril: "Jc-li mogoče, da so to sami povzročili? Kakšni so ti ljudje!" Tretji dan je ogenj obdajal ic od vseh strani Kremi, bila je prosta za izhod saiuo šc ena ozka ulica. Šc malo, pa bi bil Napoleon zaprt v plamenom morju. V največji naglici pol>egue Napoleon iz Krenila; m nogo vojakov, hrepeneeih po blagu in bogastvu, je ostalo v ognju kot žrtev pohlepnosti. Celih šest dni jo gorela Moskva, sedmi dan pa se jc ogouj polegel. Nekdanja neizmerna Moskva bHa je sedaj v strašnih razvalinah; samo deseti del mosta ni pogorel, vse ostalo je bilo uničeno.
Požar Moskve jc uničil staro rusko preatoli-co, sveto inesto ruskega naroda, zraven!pa je tudi zlomil silo francoske vojske in postal grob Napoleonove vojne sreče. Napoleon jc sedaj nagovarjal carja Aleksandra, da sc pomiri, toda ruski car ni hotel miru; za Ruse se je šele sedaj začela prava vojna. Napoleon jc bil v neljubih okolno-atih. Kruta severna zima sc jc približevala. V razvalinah Moskve sc francoska vojska ni mogla naseliti, ker bi bila tu poginila od gladu; napadati Ruse pa tudi ni bilo varno, ker so je francoska vojska zmanjševala od dne do dne, a ruska vedno
a, i ., , mm
vrnili, bo Slovanov blizu 200 miljonov. Od 165 in pol miljona Slovanov živi v Riadji 118 miljonov, v Avstro-Ogrski in Nemčiji 31 miljonov, v balkanskih slovanskih krajih 10 miljonov, v Ameriki 5 miljonov in ostali v Kumuniji, Italiji, Franciji, Švici, Mali Aziji, na Kitajskem, Buhari, Perziji in Kitajski.
Ce hoče kdo sam biti hlapce, mu ni zameriti; druge tlačiti v hlapčevstvo je pa podlost, katere ni nikomur treba prenašati.
Nekateri ljudje so za republike po vsem svetu, le sami ne morejo izhajati brez krou in žejel.
i
iu vedno pomnoževala. Rusi so so hoteli krvavo maščevati uad sovražnikom, ki se je predrami stopiti na sveto rifskó zemljo, ki je poklal na tisoče ruskih vojakov, ki je bil vzrok, da je pogorel Smolensk, da se je v prah in pepel spremenila Moskva. Dne 19. oktobra 1812. obrne Napoleon svojo vojsko, da se vrne ua Francosko. Ruska vojska jf bila pa Francozom takoj za petami, tako da so s« ti morali boriti za vsaki hleb kruha. Začetkom novembra pa jo padel pivi sneg in nastal je hud mraz, ki je v z veti z gladom in napadanjem ruske vojske, posebno hrabrih korakov, začel pokonča vati francosko vojsko, o& katere se je pred nekaj meseci mislilo, da je zmožna podjarmiti celi svet. Lepo števiio francoskih vojakov in konjev je zmranilo, mnogo jih je poginilo gladu, mnogo jih pokončalo rusko orožje. V predelu meata Vil-nc je bilo 70.000 trupel, spomladi pa, ko se je aa-čcl sneg tajati, našli 250.000 nepokopanih tru-pel. Francoski vojaki na švdjfnT povrafttu niso imeli uiti potrebne obleke, zavijali so se v platno, ki pa jih ni moglo braniti ostre zime. Pritnorani so bili potovati po itiegu, počivati, jesti v njem in zgodilo se jc večkrat, da je vojake, počivajoče v .snegu, zamotal drobni sneg. Ogrevati se nikjer niso mogli, hrana jim je bila meso poginilih konj, katere so našli ob potu. Konjiki so ostali brez konj, pešci so pometali tolečnjakc od sebe, topni-čarji so popustili topove, vsak je skrbel, kako al reši življenje. Francoska umikajoča se vojska dospe do reke Berezine. Po prebrisanosti francoskih generalov sta bfla čez reko postavljena dva mosta. Rusi se za ženo na Francoze, ki to drli v t ropal» čez mostove, tako da se eden polomi in na tisoče Francozov potoni v Berezini, po kateri jc plavala velika množina trupel francoske vojske in ledenih plošč. Od vojske, katera je pred kratkim štela do miljona ljudi, se je rešilo samo nekaj tt-sočev in še ti so bili v najslabših razmerah. •
Tako je končala strahovita Napoleonova vojska na Ruskem, tako je bila uničena velika armada, kakor so imenovali Napoleonovo vojsko. Ko dospe Napoleon na Poljsko, prepusti poveljstvo ostale vojske svojim generalom, salu pa hiti na saneh v Pariz, da nabere nove vojske, da se pripravi za nove boje. Ni mu bilo šc dosti slave, ni ae<še prelilo dosti ljudske krvi, ni še prišel čas, da sc po tolikih strašnih dogodkih narodi pomirijo.
Napoleon jc dokaj hitro nabral na Francoskem novo vojsko in izvojeval nekaj slavnih zmag liad nasprotniki, teda v*c te zmage mu niso mogle povrniti prejšnje slave in moči. Rusom se pridruži pruski kralj, ki jc svoje ljudi in vse ostalo Nem. ec pozval na orožje proti Francozom in tcniu pozivu pruskega kralja so se odzvali Prusi in ostali Nemci z radostjo; mladi in stari, učeni in neuče-ni, meščani in kmetje, bogati in ubožni so sc pripravljali na vojno.	v,
Rusom in Prusom sc pridružijo Švedi, Angleži pa so bili itak že stari Napoleonovi 8QJ 1* ki. Rusija, Prusija, Švedska, Avstrija in male nemške države se združijo in postavijo na bojišče takozvano zavezniško vojsko. Tudi Napoleon je nabiral na Francoskem novo vojsko in je vdrl z njo na Nemško. V letu 1813. se je bila tupa ta m manjša bitka, kjer so suiagali zdaj Francozi, zdaj zavezniki. Največja in najslavnejša bitka se je bila 14.—17. oktobra 1813, pri Lipskem (Leipzig) na Nemškem, v kateri so zavezniki po tridnevnem krvavem boju premagali Francoze. Napoleon se pomakne preko Rena na Francosko, da nabere no-vo vojsko, toda zavezniki mahnejo za njim, sklenejo prodreti v Pariz in v srcu francoske skleniti mir. Angleži prekoračijo pod generalom NVelling-tonom Pireneje in vpadejo na Francosko, pruska vojska osvoji Holandijo, zavezniki pa stopajo proti Parizu.
Kaj se je kasneje zgodilo z Napoleonom, je marsikateremu znano. Bil je namreč ujet in poslan v prognanstvo na otok sv. llelene zapad no od j**; ne Afrike, kjer je tudi umrl.

A I) VRKTTmQí JVNT
SLOV. DELAVSKA
Darragh, Pa., ft. 39. — Predaednlh: I Joto/ Haupt mull, b. 140; tajnik: Iva« Babor, b. 110} blagajnik: Igaae Zalo* oik, b. 430. Baja vsako tretjo nedeljo
ml tvrma
Sedet: Conemaagh, Pi.
GLAVNI UBADNIXI:
PltKDSHDMK: Ivau Prostor, 1098 Norwood Rd., Cleveland, O. PODPRKDbliDNlK: Joaip ¿orko, B. F. D. 2, box 113 West Newtoa, Pa. TAJNIK: Bias Novak, L'U Mala St., Conemaugh, Pa.
POMOŽNI TAJNIK: Andrei VidridL 170 Franklla Mala St., Conemaugh, Pa. BLAGAJNIK: Joaip tele, 0608 St. Olair Ave., Cleveland, Okla. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pavlovi«, b. 647, Foraat City, Pa.
NADSOMflXX:
1. nadzornik: Ivan A. Kaker, 807 Hanovar 8t., Milwaukee, Wia. 8. nadzornik: Nikolaj Povia, 1 Crmib St., Numrey Hill, N. 8. Pittaburgh, Pa.
8. nadzornik: Frank KauMt. b 73. Dunlo. Pa.
POBOTMULi:
1. porotnik: Anton Lavrift, box 8, Yukon, Pa.
t. porotnik: Frank Bavdek, 6303 Glass A v** Cleveland, Oklo.
8. porotnik: Anton Welly, box 53, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:	-C
F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Clavalaad, Oklo.
POMOŽNI ODBOR: ' M
Martin Jager, Conemaugh, Pa.
Ivan Gračner, 646 Boaael Ave., Johnatown, Pa.
Stelan Zabric, Conemaugh, Pa.
I van Suhadilnik, Box 233, South Fork, Pa.
Ignac Pečjak', 287 Cooper Ave., Johaatown, Pa.
Frane Pristave, Conemaugh, Pa.
GLAVNI UBAD V hili it. 20 Mala St., Conemaock, Pa.
Uradno Glasilo: PBOLETAREC, 4008 W. 31at 8t., Chieago, 111. Cenjena društva, oziroma aiih uradniki, ao uljudno pro&eni, pošiljati vse dopise naravnoat na glavnega tajnika innikogar drugega. Denar naj ae poAilja •dino potom Poltnih, Ezpreanih. ali BanČeik denarnih nakaznie. nikakor pa ne
Ktom privatnih ¿okov. Nakaznice naj ae naalovljajo: Blaa Novak, Conemaugh ipoait Bank, Conemaugh, Pa., in tako naalovljene po&iljajo z mesečnim poroči lom aa naslov gL tajnika.
* V alučaju, da opazijo druitveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake
Comaujkljivoeti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da ae v pri-odnje popravi.
IMENA IN NASLOVI URADNIKOV DRUŠTEV S. D. P. Z. ZA LETO
1918.
fc g -
v
i


Boritelj, itev. 1, Coaemaugk, Pa. — Predsednik: Fr. Dremelj, 453 Chestnut St.; blagajnik Vid. Rovanftek, Cherry St.; tajnik John Skufra, 506 Main Street. — Vai v Conemaugh, Pa, — 8eja vsako prvo nedeljo v mesecu v dvorani Sv. Alojzija.
* 'Pomočnik' % At. 2., Johnatown, Pa.
—	Predsednik: Jožef Budni; tajnik John Gračnar, 546 Boaael avenue; blagajnik: Joaeph Thompson, R. F. D. 8, b. 54; vai v jjohnstown, Pa. — Héfa
sako prvo ncacljo v dvorani dr. Trt-
av.
"Zavaanlk", itev. 8., FranklieCoae jaaugh, Pa. Predaednik Andrej Urbaa 324 Onk St.; tajnik Lomi* Kraina, b. 218; blag. Antor Cnk, b. 705; vai v Conemaugh, Pa. — Seja vaako 3. nedelj v Slov. Izobraževalnem Domu.
"Zavedni Slovenec", it. 4, Uovdall, Pa. — Predaednik: Joief Cul ker, b. 106; tajnik: George Jakopin, b. 76: blaga i-nik: Frank Kotar, b. 120. Vai v Lloydell, Pa. Seja vaako prvo nedeljo.
"AvatriU", it. 6^ Kalphton. Pa. — -.^hm ihidn, b. 279; taj nik: Anton Beanik, b. 91; blacajaik: Martin Koro*ee, b. 205. Vai v Ralphton, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo.
"Svaatt Bratja", It. 6—Predsednik: Anton Iateaié; tajnik in blagajnik: John Kralj, b. 227, Garrett, Pa. — 8eja ▼sako prvo nedeljo.
"Jadinoat'», It. 7.—Claridge, Pa. — Predaednik: Mihael Praznik, B. F. D. 1, Jenette, Pa.; tajnik: Frank Zurman, b. 255, Claridge, Pa.; blagajnik: Matiia Regina, b. 216, Claridge, Pa. — Seja vaako drugo nedeljo ob 2. pop. v Slov. Narodnem Domu.
"Planinski Raj", »tav. 8., Dawson, N. Méx. — Predaednik: Primož UWar, b. »92; tajnik: Frank Kosernik, b. 491; blagajnik: Frank Slanovee, b. 431. Vai v Dowsan, N. Méx. — Seja vaako tretjo nedeljo.
"Zavedni fttajarc", itev. 9., Johna town, Pa. — Predaednik: Gašper Gales; tajnik: Fred. Horvat e. o. Memorial Šoapital; blagajnik; Jakob Puntar.— y. 54, B. F. D. 7. Vai Johnatown, Pa.— Seja vaak tretjo nedeljo v Celino, Pa.
"Jasnaja Poljana" it. 10., Brown-field, Pa.—Predaednik: Urban Pucel, tajnih: Edvard Zalokar, box 6, Lemont Furnace, Pa.; blagajnik: John Stritar, box 72, Brownfield, Pa. — 8eja vaako prvo nedeljo v Uniontown, Pa.
"Zarja Svoboda", it. 11., Dunlo, Pa.
—	Predaednik: Louia Htrle, b. 12; tajnik: Andrej Obreza, b. 155; blagajnik: Frank Hočevar, b. 12. Vai v Dunlo, Pa.
—	Seja vaako prvo nedeljo.
"Danica", itev. 12., Hailwood, Pa.
—Predaednik: Mihael Blaakovié, b. 224; tajnik: Louis Kitt, b. 85; blagajnik: Mihael Koruzovich, b. 144. — Vai v H eil wood, Pa. Seja vsako prvo nedeljo.
"Vačernica", it. 13., Baggalev, Pa.
—	Predaednik: Franc Seguía, d. 34, Hastetter ,Pa.; tajnik: Ivaa Salmieh, b. 57, Whitney, Pa.;,blagajnik: Aston Bak, b. 63. Hoatetter, Pa. — Seja vea. ko drugo nedeljo ob 2 h. pop.
"MoJ Dom", itev. 14., Orient, Pa. — Pred.: Jakob Tekavec, b. 206; tajnik: />ank Grame, box 206; blagajnik A nt. Crnologar, b. 102. Vai v Republic, Pa. Seja vsako 2. uedeljo v Republic, Pa.
Slovan", itev. 15., Sopria, Calo- — Predsednik: Frank Lukaačif», b. 206; tajnik: Louis Jahn, b. 106; blagajnik: Joaeph Rubnich, b. 106, vai v Sopria, Colo. — NejaJ vaako 1. nedetfa ob 9. uri zjutraj v prostorih aobrata Ivan Koh-elija, v Piedmont, Colo.
Í4Bratatvo", Itev. 16., Buxton, Iowa. Predaednik: Fsank Kriltof, b. 104; tajnik: Frank Baspitnik, b. 683; blagajnik: Franc Raspotnik, b. 683. Val v Tuxton, la. — Sej« vaako prvo nedeljo ir prostora aobrata Antod Tomii« a.
"Zora", itav. 17* Akron, Mick. Pradsednik: OaJpcr Volk; tajnik: Anton Novak, box 68; Mn^njatk: Jok« Volk; vai v Akron, Mick.—Baja vaako prvo nedeljo.
"Zron", Itev. 18., Braddock, Pa. — Predsednik: Les ja k Josip, lili Wood Way; ta jai k: Jacob ¿alaanik, 1013 Talbot Ave., rear; blagsjnlk: Franc Arhar, 417 Robinson Street. Vai v Braddock, Pa. — Seja vaako I nedatjo.
"Združeni Slovenec", It. 19., Caro na, Kansas.—Predaednik: Al. ZupaaM«; tajnik ia blagajnik: Frane ZupanAU, b. 86. — Vai v Carona. Kansas.—Saja vsako drag« nedeljo ob 10 uri dopoldne.
"Na<ia". It. tO.. Hutiagtoa, Arkaa aa«.— Pre«Uik»ik: Martin Putei, b. 17; U^nik in blagajnik: Ivan Marai, h. 54.
»riaga, .: Fr. ralantin
Vai v Huntington, Arkansas. — Seja vaako prvo nedeljo.
"Sokol", itev. 21., Weat Mineral, Kana. — Predaednik: Mihael Fine, Stone City, Kana.; tajnik: Louia Zu pančič, b. 4, Mineral, Kana.; blagaj nik: Fran Speiaer, b. 136, Mineral, Kan-aas. — Seja vaako četrto nedeljo.
"Od boja da smage", itev. 22., La Salle, m. — Pred.: Leonard Alpner, 101 Main 8t.; tajnik: Ignac Jordan, B. F. D. 24, Box 32 a; blagajnik Franc Gregorič, 101 Main St. Vai LaSalle, HI. — fteja vaak prvo nedeljo.
"Blovanaki Bratje", itev. 23«, Coke-ton, W. Va. — Predsednik:, Franc Kotnik, box 144, Coketon, W. Va.; taj nik: Frank Koeian, box 86; Coke town, W. Va.; blagajnik: John Tomtžin, b. 511, Thomas, W. Va. — Seja va^ko zadnjo nedeljo za prihodnji meaec.
"HlrUa", itev. 24, Iaalin, Pa. — Predaednik: Ivaa Turk, box 941; tajnik in blagajnik: Matija Zad4avee, b. 211; vai v Iselin, Pa. — Seja jvaako 1. nedeljo.
Seja vaako 1. nedeljo.
"DaUvac, itav. 25., Boek Wya.—Pred.: Wal. Jugovieh,; Venkune, 244 M. St.; blag.: Statik, 240 M. St. Vai v Bock Wyo.—Bela vsako drago ned " venskem Domu.
."•aarnica", it. £«., Export* Pa. Predaednik: Mihael Medved/ b. 67; tajnik:eFrank Tr«bec, box 4V, blagajnik; Frank Lauričk, b. 108. Vai v Ex port, Pa.—8eja vaako prvo nejdeljo.
"kiroljub", Itev. 27., Dianen lville, Wyo.— Predaednik: Alojzij Kralj, b. 16; tajnik: Tom. Pegaa, b. Oaklnjr, Wyoming; blagajnik: Andrej Zfuhar, b. 104, Diamondville, Wyo. — Seja vaako prvo nedeljo v ¿lruitveem domu v Diamondville, Wyo.
"Habsborskl Sinovi", itev. 28., 8. Brownsville, Pa. — Predsednik: Anton Kovačič, b. 458, Benublie, Pa.; Ujnik: Ivan Erjavee, box 52, Orient, Pa.; bla-gaj nik Josip Zupančič, b. 318, Republic, Pa. Seja vsako 2. nedeljo.
"Jutranja Zarja", it. 29., Meadow Landa, Pa.—Predaednik: Anton Azman, b. 60; tajnik: Andrej Poaega, b. 275; blagajnik: Joaip Bizjak, b. 253, Mea dow Landa, Pa.—8eja vaako prvo nedeljo.
"Trpin", It v. 30., Breezy Hill, Kana.
—	Predaednik: Ivan Pečnik, B. R. 2, b. 222; tainik: Martin Juinik, b. 63; Breezy Hill, Kana.; blagajnik: Joaip 2i bert, box 54, Breexy Hill SU.; vai v Mulberry, Kana. — Seja vsako 3 .nedeljo.
"Dani aa", it. 31., Boslyn, Waah.— Predaednik: Martin Smolinik, b. 935; tajnik in blagajnik: Frane Horvat, b. 34. Vai v Roslyn, Waah. — 8eja vaako prvo aoboto v mea.
"Zeleni Vrt", itv. 82, Paliaadaa, Celo. — Predaednik: Anton Sajn, b. 821; tajnik: Ivan Zupančič, box 766; blag.: Jakob Trojar, b. 744. Vai v Pali saiaa, Colo. — Seja vsako drugo aa-dalja.
"Slovenaka Zastava", It. 33., Jenny Lind, Arkanaae. — Predsednik Filip Wozel, b. 182, Jenny Lind, Ark.; t*j-nik ia blafnjnik: Alojzij Ocepek, R. F. D. 3, b. 152, Fort Smith, Ark. — 8eja prvu nedeljo ob 2 uri popoldne.
"Bdinost", Itev. 34.—Jnkon, Pa. — Predaednik: Ivan Maren, b. 196; Ujnik: Anton Lavrič, b. 8; hlagajuik: Anton Oolobič, b. 92. Vai v Vukon, Pa. — Seja vaako prvo nedeljo ob 10. uri. dop. v Yukon Hall it. 1.
"Planinski tal", itv. 85, Loraia, Ohio. — Predaednik: Jakob Hiop.'ar, 1639 B. 81 St.; Ujnik: Anton MigllČ, 1740 E. 29 6t.; blagajnik: Ivan Primožič, 1712 E. SI m., Lorain, Ohio. — Seja vaako drago aedeljo v prostorih t Vlranta.
• Združiulj"* It. 36. 8outk Fart. Pa. PrMaednlV Franc Mrlnik, 110 Maple St.* tajnik: Jacob Rupert, 641 Church St. Blagajnik: Marko Savor, b. 867. Vsi v So. Fork, Pa. — Seja vaako tretjo nedeljo.
"Ljubljana", it. 37., Barberten. O.
—	Predaednik: Frank Hmuk, 527 Van St.; Ujnik in blagajnik: Frank Mrzli kar, b. 121. Vai v Barberton, Ohio. — Seja vaako dntta nedeljo ob 2. uri pop. na 1109 N. 4th St. .
"Dobri BratJa", it. 38., Bridgepart, Ohio. — Predsednik: Martin Potnik, R F. D. 2., b. 12 a; tajnik: Frank An-dreina. R. F. D. 2.. b. 12 a: blagajnik: Frane Wo«'ko, b. 462. Val v Bridgeport,
O. Sala vaako prva nedeljo ob 8. nri do poldne, v dvorani drnltva av. Barbare, Bsydavitle, Ohio.
"Oral", Itv. 40, Weat Newtoa, Pa. Predaednik: Andrej Povirk. B. F. D. 2, b. 271 Ujnik: Andrei Ogriu, R. F. D. 2, b. 134; blagajnik: Jožef Zorko, R. F.
D. 2, h. 113. Val v Weat Newton, l'a,— Seja vsako četrto nedeljo dopoldne za prihodnji meaec.
«'Jutranja Zvesda", itv. 41, Clave
land, Ohio. — Predaeduih: Joicf Blat. nih, 3614 R. 96. St.; tajnih: Jakob Vol čaiiiek, 3564 E. 82. blagajnik: Fraac Kokoter, 8103 M tulil» Ave. Vai v Cleve land, O. — Seja vnako drugo nedeljo v dvorani rojaka Tomažiua.
"Mladi Slovenec", it*. 42. Oglonbv. lit — Predaednik: Jožef Stok , b. 19; tajnik: Jožef Meucin, b. 197; blagaj.: Frank Peterlin, b. 4. Vsi v Ogltsby, 111.
—	Seja vaako prvo uedeljo.
'Bava", Itv. 43. Partage, Pa. —
Predaednik: Frank Zaman, R. F. D. 1, b. 8; tajnik : Jurij Raspotnik, B. F. D. 1, b. 77; blagujuik: Martin Uazpotuik. Vai v Portage, Pa., R. F. D. 1, b. 5. — Seja vaako tretjo nedeljo.
"Frieren", it. 44, Cliff Mine, Pa. Predaed.: Alojzij Vidmar, b. 235, Cliff Mine, Pa. Ujnik Franc Pivk, b. 15, Cliff Mine, Pa.; blagajnik: Jožef Si vec, b. 73, Imperial, Pa. Seja vaako drago nedeljo
"Mlcni Dom", it. 45, Jokaatown Pa.
—	Predaednik: Mat. Pečjak, 287 Coa peradale Ave.; Ujnik: Gregor Hrelčak, 407 Eighth Ave.; blagajnik: Martin Klinar, 70S Cheatnut Ht. Vai v Johna town, Pa. — Seja vaako drugo nedeljo v dvorani Sv. Cirila iu Metoda.
"Juftnl Premogar", itev. 46., Alix, Arkanaaa. — Predaednik; Math. Starman, b. 197, Alix, Ark; tajnik: Louia Oster, b. 44, Alix, Ark.; blagajnik: Ju rij Kokalj, R. F. D. b. 77, Altua, Ark.— Seja vaako drugo nedeljo.
"BUrvanakl Bratje", it. 47. Avalla, Pa. Predaednik: Martin Obed, box 167; tajnik: Dominik Feltrin, b. 167;,blag.: Joaeph Kanzina, b. 184; vsi v Avella, Ps. — Seja vsako drugo nedeljo.
"Blovanaki Mladanlči", itv. 48, Aurora, 111. — Predaednik: Ivan Ojster, 627 Aurora Ave.; tajnik Anton Suster-aieh, 359 Piere« St.; blagajnik: Ivan Baškovič, 613 Aurora Ave. Vai v An rora, IU. — Seja vaak drugi četrtek ob 8. uri zvečer v dvorani na Haukei Ave.
"GUrelandske Slovenke", it. 49, Cleveland, O. — Predsednica: Ivana Smrdel, 3552 E. 82. St.; tajnica: Ana Smre-kar, 3551 E. 80. 8t. E.; blagajniea: Mary Martinick, 3559 E. Slat St. E.— Vae v Cleveland, Ö. — Seja vaako prvo nedeljo v mesecu.
"Proletarec", itv. 50, Franklia, Kana. — Predaednik: Jotef Pechnik Arma, Kans.; tajnik Frank Wegel, box 38, Franklin, Kans.; blagajnik: I vau Apnar, P. O. Franklin, Kana. — Seja vaako prvo nedeljo.
4 Delavec", itv. 51, Cleveland. O. — Predsednik: Franc Mikie, 1163 E. «1st St.; Ujnik: Jožef Trbizan, 1221 E. OOth •St.; blagajnik: Frank Budi«-, 1306 E. 55th St. V«i v Cleveland, O. — Seja vsako drago ned. v mea. ob 9. uri dop v Birkovi dvorani.
"Ljubljanski Grad", lt. 52., DeKalb, 111.—Predsednik: Pavel Koiir, 1409 State 8t.; tajnik: Franc Keržit, 1317 Market St.; blagajnik: Franc Prebil, 1142 Market 8t. Vai v DeKalb, 111. — Seja^ vaško drago nedeljo pri aobratu
Šlovenakl bratje", It. 53, Fairpoint, Ohio. — Predsednik: John Božič, b. 326; tajnih: Gažper Haàcl, b. 197; blagajnik:
Franc Koaa, b. 105. »Vai v F*irpoint, Ohio. — Seja vaako prvo nedeljo v me aeeu.
"Karol Učakar", itv. 54 Rockwood, Pa. — Predaednik: Jožef Hočevar, b. 184; tajnik: Anton Hočevar, box 184; blagajnik: Mihael Hočevar, b. 184; vai v Bockwood, Pa. — 8eja vaako prva nedeljo v meaecu v prostorih aobrata A nt. Hočevar.
"Vrh Planin", itev. 55, Crabtree, Pa. — Predsednik: Franc Trafila, b. 95; tajnik in blagajnik: Andrej Jereb, b. 92; vai v Crabtree, Pa. — Seja vaa ko drugo nedeljo v prostorih aobrata Andrej Jereb.
"BkaU in Balkan", it. 56, Pitta burgk, Pa. — Predaednik: Nick Povse, No. 2 Craib St., Numry Hill; tajnik: Ivan Simončič, 1132 Fabyan St.; bla gajnik: Anton Dolmovič, Hctzel St., Spring Hill. Vai v N. S. Pittsburgh, Pa.
—	Seja vsako 1. nedeljo v K. S. D. v Pittaburgh, Pa.
"Oavan", itv. 57, Carrollton, O. — Predaednik: Martin čermel; tajnik: Ciril Stibil; blagajnik: Frank Cermelj. Vai box 304, v Carrollton, O. — Seja vaako prvo nedeljo v prostorih aobrata Martina Cermelj.
"Rudar", itv, 58, Cknmore, A1U, Canada.—Predaednik: Anton Polutnik, b. 185; tajnik in blagajnik: Joaip Sri bar,, b. 317. Vai v Canmore, Alta, Cann da. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih »obrata Frank Kral, ob 2. po poldne.
*81oT«nskl Fantje", it. 59, May-nard, Ohio. — Predsednik: Jožef Baj. da, b. 55; tajnik: Frane Bragar, b. 647: blagajnik: Fr. Spendal, b. 243. Vai v Maynard, Ohio. — Soja vaako dru go nedeljo v dvorani g. Joa. .Hrabak a.
"Moonrunski Trpin", itv. 60, Moon Run, Fa.—Predaednik; Fr. Dolinsr, b. 342; tajnik: Anton Petrovčič, b. 134; blagajnik: Anton iPntnr, b. 204, Moon Run, Pa. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu ob lOti uri dopoldan v dvorani sv. Barbare.
"Napredni Slovenci", it. 6», Garv, Ind.—Predsednik : George Lažich. 1106 Jefferaon St.; Ujnik: Niek Vuklinich, b. SO; blag.: Matija Laaich, 1106 Jef feraon St.; vsi v Gary, Ind. — Seja vsako drugo nedeljo v prostorih aobrata Ivan Ivaiuč.
2en»ko družtvo "Sokol", Itev. 62, Clevefand, Ohio.—Pradaèdnlca: Zofija Birk, 1143 E. 63 St.; tajnica: Fran gajnica: Frančiika LauRe, 6121 St.Clair av«.; vse v Cleveland, O. — Seja vaaki prvi torek v meaecu.
"Adamič in Lundar", Rtv. 63, Rob
bins, Pa. — Predaednik: Ivan Trojar, b. 76; tsjaik: Franc Mejak, b. 97; blaga in ik: Jožef Kamat, b. 51. Vai v Yonoghnny, Pa. — Seja vsako prvo nednljo.
"Bratoljub", Itv. 64, MUwauke«, Wis. — Predaednik: Ivan Hem, 291 First Ava.; tajnik: Ivan A. Kaker, 342 Florida Ht.j blagajnik: George Aoiter, 272 First Ave. Vai v Milwaukee, Wia.
—	Seja vsako drago nedeljo v dvorani Frank Benda, 479 National av,
"Bodočnost", it. 06. SUunton, IU. Predsednik: ivaa Mostar, b. 351; taj nik in blagajnik: Atefan Flere, R. F. D. Bos 163. Vsi v Staunton, 111. Seja vsa ko tretjo nedeljo V mesecn.
"Frans Schuhmalar", it. 66, Yala,
Kanaaa. — Predaednik: -; tajnik:
Joief Kotalk; blagajnik: Martin Ko žrk. Tai B. B. 8, Pittsburg, Kanaaa. •Seja vaako drugo uedeljo v mesecu.
"Narodna Sloga", št. 67, Heminole, Pa. — Predaednik: Mihael Buretič; t ujnik : Joaeph Nikičič; blagajnik» Emil Oauotzi. Vai b. 63 v Hemiuole, Pa. Heja vaako prvo aedeljo v cerkveui dvorani.
"Zâruftenl Balkan", Itv. 68, Clinton, lad. — Predaednik: Frank Bregar, b. 757; tajnik: Anton Primožič. H. R. 3, b. 5; blagajnik: Ignac Muaar, box 449; vai v Clinton, Ind. Seja vaako drago nedeljo ob 9 dopoldne pri Crist Paaa v ta to.
"Zvesti bratje". It. 70, New Derry,
Penusvivauia.— Predseduik: Jožef Pav-lič, b» lit tajnik: Vladimir Milič, b. 97; blagajnik: Joief Peni«, b. 93. Vai v New Derry, Pa. — Seja vaako 1. nedejo ob 2. uri pop. v prostorih sobrata Mihael Vogriu, Atlantic No. 2.
"Delavec naprej", Itv. 71, Beaae mer, Pa. — Predsednik: Fraue Mohoro-vičič, b. 39; tajnik: Frank Setltl, boz 159; blngujuik: Louis Hribar, box 171; vai v Besciner, Pa.—Seja vsako prvo aedeljo v, prostorih sobrata Martin Mozi v Reaaemer, Pa.
" Koactlusko. " Itv. 72, Bankkead, Alta, Canada.—Predaednik: Jožef Spie wak, b. 547; tajnik: Karol Kanik. P. O. Box 637; blagajnik: Peter Kubany b. 40. Vai v Ben k head, Alta, Canada.— Seja vaako tretjo nedeljo v meaecu.
"Pod Triglavom", itv. 73, Smith field, Pa. — Predaednik: Joaip Strle,
R. D. 2: tajnik: Anton Äele, R. D. 2, b. 156; blagajnik: Pavel Labec, B. I). 2, b. 166. Vsi v Hmithfield, Pa. r— Seja vsako drugo nedeljo.
"Kranjski prijatelj", Itv. 74, Falla Creek, Pa. — Predaednik: Jernej Gorjup b. 484; taiuih Alojzij Slak, b. 61; blagajnik: Janez žurga, b. 261. Val v Falla Creek, Fa. — Seja vaako drugo nedeljo v mea. ob 1 pop. v proatorih aobrata Alojzij Slaka, 39 Penry Rd.
"Naprej do Zmaga", itev. 76, Fitz Henry, Pa. —Pred.: Joief Anaberger, tajnik: Anton BoltiČ; blagajnik: An ton Jevfievar. Vai v Fitz Henry, Pa., box 106. — Seja vsako prvo nedeljo ob 9. uri zjutraj v Italijanski dvorani sv. Barbare. *
"Slovenaka Oretljlca", itev. 76, A-damsburg. Pa. — Predsednik Anton Vičič, b. 121; tajnik: Frank Menart, b. 135; blagajnik: Frank Nagode, b. 14L Vai v A da insburg, Pa. — Seja vsako drugo nedeljo v meseeu.
"Severni Premogar", itev 77. Sope rior, Wyo.—Predsednik: Ivan OlinAek. b. 129; tajnik Lovrenc Zajec, b. 286; blagajnik Ivan Apea, b. 286. Vai v Su perior, Wyo. Seja vaako drugo nedeljo o deaeti uri dopoldne.
"Slovenija", itev. 78, Miller Run, Pa.—Predaednik : Louia Novak; tajnik: Johu Glavič; blagajnik Anton Berčan. Vsi b. 3, Miller Run, Pa. — Seja vsako prvo nedeljo v mesecu pri aobratu Anton Berčan.
"Bonatrskl »ovend", itev. 79, Bon Air,' Ps. — Predaednik: John Medle; tajnik: Anton Jakobe; blagajnik: Frank Pristave. Vai v Bon Air, Pa. R. F. D. 2, Johnatown, Pa. — Seja vaako drugo uedeljo ob 2 uri popoldan v lastnem domu v Bon Air, Pa. j .
"Sloga", itev. 60, Philadelphia, Pa. Predapdnih: Ivan Petan, 2538 Salmon St.; tajnik : Mihael Omersu, 2723 E Huntington St.; blagajnik: Joaip Ko zole, 2555 Salmon St. Vai v Phtladel phia, Pa. Seja vaako drugo aedeljo v meaecu.	v
"Prvi maj", itv. 81, Biahop, Pa Predaodnik: Andrej Renko, Cecil, Pa.; tajnik: John Henigman, b. 132, Cecil, Pa.; blagajnik: Ivan Zupančič, McDonald, Pa., R. F. D. 2, b. 185.—8eja vsako tretjo nedeljo pri sobratu Ivan Zupančič.
"Jesaro", »t. 82, Radley, Kansaa. — Predaednik: John Hprng, b. 33, Radley, Kans.; tajnik: Matth Letina, b. 115, Ringo, Kans.; blagajnik: Frank Drem-ftek, b. 268, Ringo, Kans. — Seja vsako drugo nedeljo v meaecu.
"Terbanaka dolina", It. 83, Cleveland, Ohio. — Predaednik: Jakob Crni-logar, 1027 E. 61at St.; tajnik: Louis Grčar, 6124 Glass ave.; blagajnik: Anton Kašič, 1002 E. 61at St. Vai v Cleveland, Ohio. — Heja vaako tretjo nedeljo v mesecu v Grdinovi dvorani St. 2 ob 9:30 dop.
"Badnici naprej" it. 84, Farming-ton, W. VJtT — Predaednik: -; Ujnik in blagajnik: Jurij K6sumič, boz 623, Farmington, W. Va. — Seja vsako tretjo nedeljo v mesecu.
"Napredek", it. 86, Skidmore, Kana.
Predsednik: Himon Bepovie, R. R. 1, Weir, Kana.; tajnik in blagajnik: Ivan Zakrajiek, R. 3, b. 57, Columbus, Kans. Seja vsako drugo nedeljo v incsccu.
Livingston, III., it. 86. — Predaed
nik: Franc ferne: tajnik: Franc Krek; blagajnik: Mihael StraAič. Vsi b. 667, Livingston, IU. Soja vsako drugo ne deljo v mesecu ob 2h pop.
"Rndoči prapor" it. 87, Bentley-villa, Pa. — Predaednik: Joseph Priato, b. 697, Ellsworth, Pa.; tajnik in blagajnik: Alojzij Humar, b. 108 Bentley ville, Pa. — Heja vsako drugo nedeljo v mesecu pri aobr. Jos. Milanich-u.
"Naproj", Nokomls, HL, It. 88. —
Predsednik: Ivan Miklane; tajnik: Iran Krajne; blagajnik: Ignac Verbič. Vai b. 242, Nokomis, 111. — Seja vaako tretjo nedeljo v meaecu.
"Slovenec", It. 89, Eckhart Mina. Md.: Predsednik Ahton Urbas, b. 26. Valle Sumit, Md.; Frnne Poaenel, R. F. D. lj blagajnik: Anton Komac. Vai Eckhart Mine, Md. Seja vsako drugo nedeljo v meaecu.
"Gorjanski hrib", it. 91, Greens burg, Pa.--Predaednik: Filip Kraeek, b. 510; tajnik: Florijan Avsec, R. F. I>. 7, b. 12; blagj Martin Jordan, R. F. D. 7,
b. 13. Vti v Greenaburgh, Pa. Heja vsako zadnjo nedeljo v mes. ob 2. uri pop.
OPOMBA: Tajnika tistih drultav, hi
zapazijo kakino pomoto, iatotako tistih katerih drufttveno poročilo ja pomanj kljivo, prosim, da mi nemudoma apo-roče, da ae nedoatatki v imeniku, ki itfide drugič, popravijo.
S aobratakim pozdravom
BLA« NOVAK, tajnik B. D. F. Z
List shaja mesečno na 32 straneh in stane samo $2.00 na 4eto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Cas", 2711 So. Millard Ave., C'bicago,lll. v Clevelandu in okolici pa na 60M St. Clair nve.
IZ DOBE TLAÓANBTVA.
V slabani «poadnu pri kmečkem ljudstvu jé desetina. Hudo
je bilo, ko je moral kinet orati in sejati, gospod pa je potem prüel in mu odpeljal vaak deaeti snop ali deseto kopo. Tako je pač bilo <hudo, kakor dandanašnji, ko morad iz hleva dati zadnjo kravo ali zadnjega juca aH pa telico, da pomiril davkarijo ali poaojilnico, ki ti grozi z eksekucijo zavoljo zaostalih dolgov.
Desetina je bila v nalih deže lah atara naprava. Uvedel jo je menda ceaar Karol Veliki 1. 7ÍM. Tedaj je oblastni cesar na fran-kobrodskem shodu zaukazal, da morajo prebivalci vse njegove države od doneaka svojih sem • ljiAč dajati* cerkvi desetino.
Ljudje novega davka seveda oiao bili veseli — in duhovniki tudi ne; zato so posa m ni kleriki v cesarjevem spremstvu ugovarjali novi uvedbi.
Do dobe sv. Bonifacija je bila cerkev v Nemčiji kaj alabo ure-jčna. Škofje so danes nosili ma4-niska oblačila, jutri pa so si opasali meč in šli v^vojno. Cesar ni hotel pri vojski tako premožnih prijateljev pogreéati. Zato si je Karol Veliki osvojil pravico, oddajati cerkvena posestva svojim prijateljem, ki niso duhovniki, da bodo ti hodili namesto akofov a cesarjem v vojno. Duhovščino pa je hotel cesar pomiriti — z desetino.
Pozneje si jc v tej stvari cesar Henrik IV. vzel Karola za zglAl in je hotel desetinsko postavo v državi z vs strogostjo izvesti. Iz leta 1078 se poroča, da je prišel solnograški «kof Gebhard v Oso-je na Koroškem, da uredi desetino. Voljni ali nevoljni so morali vsi grofi 111 plemiči, svetni ljudje in duhovniki se zavezati, da bodo odslej plačevali desetino od svojih pridelkov. Kdor pa ni hotel dajati desetine; je moral odstopiti cerkvi kakšno kmetijo v last. Oaojski opat Volfram je tedaj de-cetino osojskega posestva odku -pil z desetimi kmetijami, ki jih je prepustil nadškofom.
Kaj takega je bilo mogoče iz -vesti, ker je bilo v državi preveč škofov, ki ao v svojem interesu poslušali cesarja. Cesar je v mnogih krajih nastavljal svoje prijatelje na škofovske sedeže, in tem je bilo čestokrat le za denar. Od Henrika so ai bili z denarjem kupili svojo čast in desetina jim je morala te stroške povrniti. Desetina je napravila razdor med ljudstvom in med škofi, odjujila je šk ofom seveda tudi drugo duhovščino.
(Kakor so pa poprej vladarji jemali cerkvi zemljišok last in jo nadomeščali s prisilno novo desetino, tak oso pozneje terjali najprej en del, potem večino desetine zase; tako so nastali davki.
Stalne doftodke so vladarji našli v desetini, in izvajala je ta davčni sistem cerkev, ker bi ljudstvo ^vojini grofom in knezom davka nikoli ne bilo privolilo. Ko je enkrat desetina bila vpeljana, si je oblasti niso več pustile vzeti, kakor 'dandanes davka ne, četudi ljudstvo godrnja.
Novi čas je potem desetino odpravil, a uvedel je druga plačila, ki niso dosti lajša, le da m 1110 -derha doba. po imenu prizadeva, iskati denarja p**i tistih, ki ga imajo, obdačiti premožne in olajšati ljudstvo; če je res tako, ve pač indlrektno obremenjeno ljudstvo.
Ni se bogve kako dolgo, odkar se je desetina odpravila; najsta-rejiš ljudje se je še spominjajo, a mladi svet jo je že popolnoma pozabil. In vendar je tudi v dese-tinski postavi marsikaj zanimivega in njene uvedbe segajo še v naše vsakdanje življenje, četudi se tega ne zavedamo več.
Desetina se je dajala od vsega, kar se mlati ali pobira — "klaub, tresoli oder saek-zdhend" se je imenovala. A dajala se ni vselej samo desetina in ne vselej v Žitu. Dajnl se j? tudi 12. aH 20. snop, torej neki manjši davek. "Posestnik, ki je bil dolžan desetino plačevati, se je imenoval "pavman'V
Kadar je hotel "pavman" iti Žet na svoje polje, .ie moral skrbno snopje brez razlike zlagati v kopah, aH pa sestaviti snopje po-koncu, rž po deset snopov vkup; pšenico, oves in ječmen po šest; ajda pa se je postavljala in se še postavlja po čenih. To setavlje-nje se Se danes imenuje na levem bregu Drave <4hekratM in sestav "lieknr"; na desnem bregu nbnJ-
flat" in "boji!" Nemec pa ga naziva "Toeckl" in "toeckelu".
Da se r! vuši v deseterih snopih zelo počaai io da bi se sušila v šestih hitreje, da bi bilo delo pri basanju lažje, na to ne mislimo. Zavoljo desetine se je morala nekdaj nastavljati po deset snopov vkup in tako se aetavlja še dandanes.	1 » ,
Pp "hekarjih" je potem lahko goapod naštel, kar je bilo njegovega. Kjer pa se snopje spravlja na oatrve ali stoge. se je moral "pavman" z gospodo posebej dogovoriti.
Ko se je žito želo, je moral snop ostati, kjer se je bil zvezal, vsaj tri dni. Le kjer je zavoljo ajdove setve bilo treba, se je smelo snopje ob zarjah sestaviti, f'c je gospoda mislila, Ha jo je kmet o-peharil, je smela v teku trdi dni sestat razdejati in snope prešteti. A če je go«pod šel desetino, štet, meneč, da ga jc "pavman" goljufal, in se je fzkazalo, da je bila desetina pravilno sešteta, je inoral to desetino kmetu pustiti in je ni smel odpeljati. Če je pa kmet krivično ravnal, je zapadla gospodu namesto desetine vsa
č> bi bil kmet pred tremi dnevi brez dovoljenja lastnika desetine zvozil del žita s polja, je zapadla za kazen polovica odpeljanega žita gospodu. Po treh dneh pa jc smel kmet voziti. In če je gospod potem imel kmeta na sumu, da mu ni pustil pravične desetine, je smel s konjem in vozom ali z voli kmetu na skedenj. In tam je smel pregledati, koliko kop je bil kmet zvozil domov. Če se je do -gnala goljufija, se je vzelo kmetu vse dotično snopje; če se je pa izkazalo, da kmet ni vzel gospodu nič, in da je sumnja neopravičena, je gospod moral kmetu prepustiti vole ali konja in voz. Kmet mu jih je smel na mestu vzeti in gospod ni mogel nikjer tožiti.
V hribih ni gospoda pobirala snopja, marveč je dala pri kmetu mlatiti. Gorjanci sq morali gospodi le naznaniti, da se prične ¿etev in gospoda je potem pre -štela kope, da je približno vedela, koliko ima dobiti. Vendar je moral kmet gospodove snope pose -bej zravnati, in postava jc rekla, da ne na takem mestu, kjer bi vse klaaje obrale kokoši, ptice aH podgane in miai. Gospoda je ob svojem času poslala h kmetu svoje mlatiče. 1
Tudi od nekaterih travnikov se je morala desetina dajati, a ne od vseh. Če je pa kdo, kakor je takrat bilo običajno, pustil tako polje tri leta neobdelano, da sc iz-počije, ni dajal tista leta desetine. Zdaj seje kmef- deteljo, a tedaj ljudje te^a niso še poznali. Ce je pa kmet napravil iz polja stalen travnik, je moral takoj tudi od travnika dajati svoj davek. Ni pa bilo dovoljeno h nemarnosti puščati polje neobdelano. Če se jc kdo našel, so ga oblasti prisilile na delo.
Že v 16. stoletju se je dogajalo kakor dandanašnji, da so gospodarji opuščali poljedelstvo in kmetije rabili kot pašnike. Taka opuščena kmetija se je imenovala "Schwaig" .V tem slučaju se je moral kmet z lastnikom desetine posebno pogoditi za dobo, dn se tisto zemljišče zopet rabi za razne poljedelske pridelke.
Kjer se je nanovo napravilo polje, potem, ko se je posekal gozd in izkopalo štorov je, je o-stalo zemljišče tri leta desetine prosto, od četrtega leta naprej pa se je plačevala desetina tistemu, ki jo je pobiral na bližnjem polju. Kjer je pa letina bila taka, da se je že v drugem letu meglo 1. ora lom vanj, je bila desetina prosta samo eno leto. Že v IG. stoletju so se slišale pritožbe, da se v rov-tah gozda preveč požigavn, ker so ljudje hoteli nase val i žitn. Vsled tega je oblast naročila, da ne smejo kmrtje svojim sinovom ali hčeram več delati trebežev. \\ če fte je kmetom dovolilo, naprav-ljati j Hi v gosposkem gozdu, so morali dati dvojno desetino; eno tistemu, ki jo je od trga kmeta sicer dobival, drugo pa lastniku' dotičnega gozda; a te dve desetini nista smeli presegati dvojnega semena. Kjer se je tak trebež dovolil na cerkvenom zemljišču sta dobivala ^desetino ključarja.
Od repe, zelja, maka, korenja in leče'V sprva ni plačevala desetina. A dogajalo se je, da so kmetje začeli ted pridelkov več saditi, ozittnna sejati; gospoda ie hila " prikrajšana' in nastal jo razdor.
Ito se jc določilo (leta K>77.), naj bo kmet le za.toliko teb delkov desetin« prost, kolikor vse je, oziroma nasadi v enem »evu; kar jih seje več, je desetini podvrženo.
i V pa kmet ni desetine pravočasno oddal, ali je ni plačal, je utoral dotivni lastnik desetine a prijaznim pismom ali po poštenih ljudeh dolžnika opomniti. In če še ni plačal, ae je obrnil do lemljiskega gospoda, da mu ta pomaga do svoje pravice. In če ae kmet tudi sedaj ni ganil, .je tniel gospod iti na polje dotične-ga kmeta in si tam vzeti toliko, da je bil plačan. A pod streho zemljiškega gospoda ni smel. (*> si pravice hotel iskati s silo, je smel zemljiškega gospoda tožiti za zadoščenje. Cmevno je, da se taka samopomoč ni vselej našla po mirni poti. Zato pa je tudi gospoda take svoje pravice dajala drugim ljudom v najem; ti ljudje so se imenovali "bstand-tttan". &e dandanes imamo hiše, ki nosijo to ime. Če ta najemnik ui plačal, je bila stvar za gospodo malo bolj sitna. I^astnik je
se moralo staviti, da ae dovede telesu zadosti apnenca, na ražnju pečeno srce, opražeua jetra ali ledvice, ali nadomestiti grah ali fižol s špinačo aH zeljem
člani, je prišlo na svoji letni seji| ljeuje. T enem teli oken je »pal dne 23. dec. 1917 do zaključka, da|na so4>a, v drugem salon, v tre se glasovnice ne dotaknejo, auipak tjeiu pa kadilna soba. Te sobe »o vrnejo, ter obenem obsodi delo gl. odbora v Smislu razdelitve na sek-
Tudi v niočnatih jedilih j« naj- cije, predlaga, da se čimprej skli-
ti le nezadostne sledove apnenca.
Voda, celo takoirnenivana apnenč-nu votla, ne vsebuje količine apnenca, ki ga pot reouje telo. l)a se pokrije potreba, bi bflo treba izpiti na dan najmanj deset litrov.
Ha ae dovede torej telesu toliko apnenca, kolikor ga potrebuje, bi moral Človek veliko več jesti, kot stori ponavadi, kar bi bilo v največ slučajih zelo škodljivo ali pa bi i<,c moral prehranjevati |>o natančno sestavljenem programu, v katerem M bila skoro vedno na vrsti jedila, ki vsebujejo zadostno
če izreden komrres, ki bo *)>or v Zvezj rešil temeljito.
Obenem apelira na člane in organizacije, da podpro ta pred lo«? ter poskrbe, da se da tej zadevi resen značaj iu nepristranska sodba.
("'lani organizacije St. 165,
elegantno opremljene; na vsakem delu oprav* je označena cena. Kot stanovalec te spalne sobe se' preseutira eleganteh mlad mož v koketni jutranji opravi. Ta mladij mož kaže radovednemu občin-1 stvu, kako delal moderni d«udy svojo tosleto. Njegov sluga mul prinese toplo vouo, orodje za bri-11 je, milo —• na vsakem predmetu ! je označena tvrdka, ki ga je do-
množino apnenca.	'
Če se to ne zgodi, trpi telo na g resa: Ali naj se Zveza" razdeli na pomanjkanju apnenca. Človek, ka- avtonomne sekcije ,ali naj ostane teremu manjka apnenca, je bled,[ v celoti?
nervozen, se čuti hitro utrujenega t 3. AH naj se deli po strujah? in razbitega, in vsa skrivnost te-; 4. (Mesta za obdržavanje kon-ga stanja leži v številnih slučajih gresa.) * v tem da je hrana, katero zavJKvaj 1. Chicago t človek, revna na apnencu.	! 2. Milwaukee!
Največje važnosti je zadostni 3(. Cleveland t moral gledati, da zasači najemni I dovoz apnenca pri materah, ki do-j Glasovnice za to glasovanje izi-ka. kadar je vozil s polja, ki mu je svoje otroke. Če se take ma* dejo v kratkem. Če bo Iniciativni
O^bor: frapk Jančlč, Mijo Ba ! havlls, in pa cena nakar ga bič, Mijo fvoševič.	j brije jo. Potem sječe jutranjo o-
Na podlagi le resolucije je gl. bleko in stoji pred občinstvom v odbor sprejel sledmi točke za! spodnjih hlačah. Občinstvo obeu-formo glasovnice t	4uJe njegovo fino perilo. Sluga
1 predlog: J^li naj se skliče iz ! mu poda («prehodili obleko naj-reden kungreuf	'modernejšega kroja. Počasi se o
2. predlog: Za dnevni red kon-
%
Zdravilo zopsr kašelj. -
Kedar potrebujete zdravile zoper kafcali. tedaj potrebujeta dobrega. Nikoli »a neboeta ¿motni, ¿a zahtevate dobro preiskušsno ia
učinkovito zdravilo, znano kot
Severa's Balsam for Lungs
Mr. W. Kolodsiej, OteaUr, W. Va., aaia )e pAal : " J%» prlporoêaia mk* ma, 4a Supl Sava-rova idrtvlka. kar •o dobra, posebno Severov Baissa» ie pU»«a. Soijiib ol. MoJi otroci ao Imeli hud kalaij la por kaalll sum raaoa zdravila, ud* m )e bilo saslonj. Ko Mao pa kapill Sa-vaaw Balaam sa pljuêa )a kalaij t flail po par po> piiklk."
(Severov Balzam za pljuča). rta recite eamo: "Zalim nekaj za moj kašelj. ' Navadile »e zahtavati zdravilo po njagovam poln imenu, da aa izognete nadomestitev. Zadnjih 17 lat je Sevarov
mam
je dajalo desetino, in tisto mu je smel vzeti zlepa, če jo je dal, w silo. če se je branil. •
Dotična postava konča z besedami: 44 N a j se tega naročila drži vsakdo, kdor se hoče izogniti resne nemilosti in kazni. To resno mislimo ter potrjujemo s tem pismom in pritveženim pečatom v pašem mestu Gradcu dne prvega junija po rojstvu našega ljubega ftotfpoda in Zveliča rja 1577. leta." ;
tere drže ppavilne apnenčne dije-te, niso prisiljene lotiti se apnenčne zaloge v svojem telcSu ter jo dati otroku, ki potrebuje veliko apnenca pri razvoju kosti. Mlade
predlog sprejet, bi se vršil izredni kougres v mesecu aprilu. S tem je
bleče. Vsak posamezen komad i njegove obleke občinstvo lahko! natančno občuduje. Ko je oble- j čeu, se še enkrat pogleda v zrca- j lo. Kar na enkrat se ga polasti: druga misel. Iti hoče v družbo, zaradi česar obleče eleganten' frak. Vedno nove oiileke oblači mladi mož ter se s svojo elegan-| ei kaže občinstvu. Zaveže si ^a-1 poredoma' celo vrsta** uajelegant-1 nejših kravat, katerim daje s svo-1 jiini spretnimi prsti kar najraz-1 IkViejše oblike. Vse skrivnosti I
Ne reči te »smo: "Želim neki
dite se zah
zogm
Balzam za pljuča uspešno zdravil kaia^ in'prehlade intake bolezni. katerih prvi pojavi ao kašelj, kot na pr. kafta^ pri influenci, vnetju eapnika. oslovskem kašlju, hripavoeti in vnetju grla. leti je izvraton za odrasle in otroke.
Cena 16 in 60 centov. — V lekarnah vsepovsod.
Savara'a Cold and Grip Tablata
(Saramva Tablais sopar prehlade ta hrlpo) no saane. hlad
», da preiea*)<> pr* v balamjlaiii '*su.
Savarova druainska zdravila so aap.txkj v la-k «rauh vsepovsod. Zahtevajte "Savarova" poajl-hovera polnem Imenu. ¿a Jih ne morata dobiti v domaČi lekarni, naroČita Jih naravno«! od
W. F. SEVERA CO., Cedar Kapida, Iowa
ici
MODERNA APNENČNA DIJETA.
Xa moji zajtrkovalni mizi, na opoldanski in večerni stoji poleg soli, popra, jesiha in olja tudi mala steklenica, v kateri se nahaja kot voda čista tekočina. Če se vzame kapljico te tekočine na jezik ima grenka, a nikakor ne neprijeten okus. Ne razredčene te tekočine sploh ne uživam, temveč jo dodam kavi, juhi, čaju ali pivu in odkar delam to, se počutim veliko boljšega in svežejšega.
— Kakšen pa je ta življenski
elik.sir?
čujem povpraševati ¿ico. Kot že rečeno, ima ta teko-
— Ali v resnici pomaga! Kje ga je dobiti! Koliko stane!
Pripravljen sem na presenečene obraze. V moji steklenici ni ničesar drugega kot apnenec čisto navaden apnenec. Če se hočemo izraziti kemično pravil ne jšc: v destilirani vodi razpusčen čisti, kristalizirani klorkalkacij.
Apnenec je najti povsod v naravi, a v zelo različnih kemičnih spojinah. Vsebovan je v zemlji in v rastlinah, tvori glavni del kosti ter ga je najti v apnencu, mra-morju,vgipsu in steklu. Glavna sestavina jajčjih lupin je tudi apnenec. Važen za človeka pa je predvsem raditega, ker tvori ma-terijal za zgradbo telesa. Med mineralnimi solmi, katere potrebujemo poleg votle, beljakovine, sladkorja in masti, stoji poleg na vadne «oli na prvem mestu apnenec. Razven kosti in zob so posebno srce, pljuča, ledvice in živci, ki potrebujejo apnenec, da se o-hranijo v delazmožnem stanju. ,
Sedaj pa nastane vprašanje če vzamemo k sebi toliko apnenca, kot ga v resnici potrebujemo.
Vzemimo na primer čisto navaden obed, obstoječ iz okusne go-vejske juhe, kateri sledi goveja ali telečja pečenka s praženim krompirjem ter sočivjem, grahom ali fižolom. Ta obed je obilen in re-\ dilen, vendar pa zelo pomanjkljiv in nezadosten, če se vzame vpoštev potreba človeka po apnencu ali • klorkalciju. * Vzemimo vsako jed posebej. Juha je zelo revna na apnencu, čp ac ne pridene nekaj sočivja, zeleni nli ko I ara bc. Na mesto pečenke bi
matere si na ta način prihranijo! veliko bolezni, kot izpadanja zob! in las ter omehčanja kosti, ki se| pogosto pojavlja.
sedaj odprta diskusija o predlo-1 moške toalete vidi tu občinstvo, gih.	Toda tudi v drugih oddelkih je t
01. odbor J. S. Z. živahno; pije se čaj, kadi se, kle-;
peta . . . Pred okni se pa zbira radovedno občinstvo.
Springfield, IU.
Kot tajnik kluba štev. t>7 ¡Springfield, 111., upozarjaui vse Storiti moramo vsled tega tako, tiste, ki imajo "dime banke" odr kot delamo s soljo katero vednokluba, da jih takoj vrnejo. Neka-dostavljamo svojim jedilom. Svo- teri so odšli v droga mestn in ne jo hrano moramo tudi od zunaj vem, kje so zdaj. Zato prosim, da bogatiti z apnencem. To pa se mi vsak izroči banko do 5. januar-zgodi na najboljši in najpripro- ja. Banke bi bile morale bili v stejši način s pomočjo one teko- j Chicagi že 15. decemlira 1917. Na čine, katero sem omenil v pričet-1 klubovi seji meseca novembra je ku. Sedaj pa hočem izdati tudi bilo povedano, da naj vsak vrne
] El EIBE
JL=J
recept za ta eliksir. V lekarni naj se kupi četrt funta kristalizirane-ga klorkalcija. V nasprotju z drugimi življenskimi elik.sir ji starega in modernega časa ima ta eliksir prednost, da je zelo poceni. Klorkalcij obstoja iz belih, prozornih kristalov, ki imajo grenak okus. Ti kristali naj se raz-tope v pintu čiste vode. Ta tekočina naj se prida vsak dan trikrat jedilom, in sicer po eno kavno žli-
čina grenak okus, ki pa se v juhi in pivu popolnoma izgubi.
Majhna nesreča pri tem je, da se mleko takoj strdi, če se mu doda klorkalcij. Kdor se hoče temu izogniti, mora mleko nejprvo silila-dig, ali pa se zadovoljiti s tolažbo nekega odličnega higijenika, ki je rekel, da se mleko v želodcu itak strdi in da je vsled tega vseeno, če se zgodi to zunaj ali znotraj.
svojo banko, zadnji čas je torej, da se to izvrši.
Tpozarjam tudi člane, da naj se bolj redno udeležujejo sej in plačujejo točno svoje prispevke.
Vaem sodrugom voščim veselo novo leto. S soc. pozdravom
Frank Besjak,
tajnik.
La Salle, 111.
- Prosim cenjene člane socialističnega kluba št. 4, naj se potao-številno udeleže prihodnje mesečne seje, na kateri imamo rešiti več važnih točk. Raznn tega imamo tudi voliti tajnika in organi • zatorja. Pridite torej vsi do zadnjega dne 6. januarja v Slovenski narodni doni. Seja je kakor na -vadno po seji društva "Triglav*'. Člani tega društva store najbolje, da ostanejo kar na svojih sedežih.
8 soc. pozdravom
Vencel Obid, tajnik.
Stran Ka j
»oe»»so6oo»»»e»eoeooeseoe+
KLUBOM J. S. Z. NA ZNANJE.
Na zahtevo članov gl. odbora,
SODRUOOM V CRAWFORD COUNTY, KANSAS.
Konferenca J. S. klubov v Crawford County se vrši 27. januarja 1918 v Franklin, Kaunas. Opozarjajo se sodrugi. da se udeleže te konference polnoštevilno,
sodrugov N. Hinicha, J. Horvata, ker se ima mnogo ^važnih stvari M. Babicha, M. Kirina, F. Riba- rešiti, pred vsem pa zadeva glede richa, F. Mauricha, J. Jurenicha konferenčne knjižnice, in B. Žikicha, da se skliče za 29. |	Chas. Fanc, zapisnikar,
decembra izredna seja gl. odbora s sledečim dnevnim redom :4 4 Da li je pravilno učinjena podjela sa-vezne imovine", se je vršila omenjenega dne izredna seja na 803 W. Madison St., in po daljši razpravi se je razveljavilo vse glasovanje z utemeljitvijo, da iniciativni predlog gl. cdbora, da se postavi Zveza na stališče avtonomnih sekcij, ni bil ustaven, ker ima iniciative staviti pravico le klub. Mesto tega se je pa sprejela resolucija kluha št. 165, na katere podlagi je sprejel gl. odbor formo za glasovnico.
Resolucija se glasi:
Gl. odboru J. S. Z. Sodrugi:—~
. LAWRENCE, PA.
Tem potom vabimo vse cenjeno občinstvo iz tukajšnje okolice, da se udeleže plesne veselice, katero priredi socialistični klub št. 184 v Lawrence, Pa., dne 12. januarja 1918, v dvorani društva Prosveta, S. N. P. J. Vstopnina 50 centov. Dame v spremstvu so vstopnine proste. Igrala bo dobra godba. K veliki udeležbi vabi odbor.
rdruženjc št. 1G5, s 40 rednimi
stopa s prihodnjo številko v četrto leto svojega obstanka. Prva številka četrtega letnika izide dne - 15. JANUARJA 1918.
Ker jc važno, da imate vse številke enega leta, 3c hočete imeti koncem leta knjigo s skoro petsto stranmi, Vas prosimo, da prijavite svojo naročnino najkasneje do 12. JANUARJA 1918 potem pvejmete v redu talcoj prvo in vse naslednje številke.
"ČAS" jc mesečna revija, ki izhaja na štiridesetih straneb mesečno z Imgato vsebino in krasnimi slikami.
Velja za vse leto $2.00, za pol leta $1.00.
a
Naslovite naročnino na: ČAS", 2711 S. MILLARD AVE., CHIOAOO, ILL.
KDO JE BABA?
Miroslav Friedinanv neotesani sluga "mašinerije" iz So. Kacine Ave. v R. S. baliato izjavlja, da iu umestno, če se Cvetkov dolži "Spijunaže" iu intrig, katere je on izvršil. Besede,,kot so laži, klevet aaja i bab je tučarije sa najvišja modrost, kolikor jih more prenesti prszna glava g. Fried-m$ns. Beseda baba je za take Janeze še mnogo pr^mil izraz. To h6 Cisto navadni fantički, ki si mnogo domišljujejo iu malo znajo.
Frank &a s.
I/
Na ženialno reklamno idejo je prišla neka velika angleška modna tvrdka. JCamesto okornih vo-ŠH^nih postav in žalostnih tfr dolgočasnih obešalnikov za ciblekc v ravložnih oknih so iznašli nrtvo sredstvo, da se vzbuja interes občinstva. Vsa fasada trgovine je
i razdeljenn v tri velika nvsložna .^^	okna, za katerimi je živahno živ-
Navadi v vročih poletnih me-| secih uživati umetno ohlajene pi-1 jače, ima svoj prvotni izvor v ori- ! entu. kajti že stari Egipčani so j imeli na va Jo, najprej prekuhat i | pitno vodo ter jo potem v prste-1 uih vrčib izpostaviti prepihu. — V Helladi so prinesli iz visokih i gora sneg v vrčih ter ga sranje ! vali nepokvarjenega v podzemskih shrambah do vročega letnega časa. S pomočjo tega snega so ! hladili svojo vino, dokler ni do-šla iz Arabije šega. zmešati z vo j do salpeter 'ter tako doseči iste j učinke, kot jih ima led. Ta skriv-| nost je b!!a znana tudi potujočim šarlatanom, ki so kazali v srednjem veku na se m njih svoje conr- j nije ter spreminjali rdeče Viuv t. j. barvano vodo, v led. Pozneje je nefedo iznašel tudi zmrzlino, sol 2tfft*aftn m snegom, s katero so na-rejali okusno ledeno limonado ki je v lt. stoletju osrečevala slad-kosnedeže zahodnih dežel. Za iznajdbo sladoleda, kakršnega vŽi varno dandanes, pa se imaino zahvaliti nekemu Prokopu Cultefli, ki je iznašel to krepčilo kot slaščičarski vajenec v Rimu. ¡Sladoled jc izpodrinil kmalu ohlajeno limonado, ki je bila do tedaj razvajenemu svetu edina tolažba v pasjih dneh. Cultelli je zapustit svojo domovino ter se naselil v Parizu, glavnemu mestu tedanjega sveta. Tamkaj je odprl na naj-iivahnej&em trgu, nasproti gledališču, "Cafe (Procope", ter je kmalu postal {bogat mož. Vsakdo je hotel pri njem poskusiti čudežni led, ki se tako lepo raztopi in je tako okusen. Odlični Pariza ni so se ravnotako drenjali okoli malih marmornatih mizic kot do-Sli tujci. Utoini slaščičar je znal svojo skrivnost desetletja prikrivati svetu. Šele neki njegov odpuščeni pomočnik jo je izdal in od tedaj se je sladoled razširil po vsem svetu.
Največja slovenska zlatarska trgovina
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave., : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč alovanskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Piâila po çanik, katari aa Vam posije brezplačno. Najbolj!« blago.	Najnižjo cena.
IDE
Jml<
1
IEHsD
PAZITE IM HRANITE
Narodai izrek pravi: "Parite na vaš beli denar za ime dneve." To pomenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler »te fte zdravi in mladi, da boste imeli nekaj ca stara ia oncmogln leta.
Vaak šlovek mora paziti ia hraniti, ke le to je edina pot, ki va* vodi v neodviflnust. Prvi dolar, ki ga date na*tran, »e lahko ceni kot ičrnifljni kamen poHlopja za katerim vaaki »tremi. Dobro je vedao i/neti na (»araetu narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna ¿»ogiuia: k^men na kamea palača". Najtežjo je počotek ali brez ptrHka ni nikdar aičeaar. Zatorej pripnite vlagati va* denar »e dr.nea, nmpttk pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. .Z \logo erefp dolarja dobite vašo banono knjiiieo.
Mi aprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po .1% obresti od ■jegn.
Poiilj/mo denar v Italijo,- Bsaijo ia Franeosko.
Bprejom* upi»« za parobrodno potovanje v staro domoviao po
KASPAR STATE BANK
1900 Blue I.si and Avenne, Chlcago, IU.
vloge in prebitek znada nad $6,000,000.
Kako se priuče ponovne generacije mravelj molzeuju, rastlinskih uši, katet-e je vedno najti v mravljiščih, je skrivnost, katere ni mogoče pojasniti *na podlagi nauka o podedovan ju, kajti mravlje, ki izvršujejo molženje, so živali brez spola ali pravzaprav samice, katerih spolni organi niso razviti. Vsled tega nimajo nikakršni potomcev iu je nemogoče, da bi se njih spretnost v molženju uši podedovala od gene-racije do generacije. "Mleko,' 'katero dajejo od sebe uši prav tako zadovoljno kot krave, je sok, katerega nabirajo te uši v posebnih žlezah In ki je sladak kot sirup. To so takozvane medene kapljice, katere je najti v mravljiščih v precejšnjih množiuah. Nekatere vrste mravelj imajo navado, da sesajo ta med, dočim morajo drngo vrste uporabljati močnejša sredstva, da splavijo ta sok iz uni. Pretepajo jih toliko časa, dokler ne spusti uš svojega soka. V povračilo za to uslugo varujejo mravlje te uši pred njih sovražniki, jih spravljajo na varna
, Vabilo na
veliko plesno veselico
katero priredi DRUŠTVO "ZAVEZNIK" ŠT. 3, S. D. P. Z. NA FRANKLIN BORO, PA. ▼ Slovenskem Izobraževalnem Domu,
dne 31. decembra 1917
Točno ob 7 uri sv«č«r.
Člani naj vpoštevajo sklep zadne seje, ki se glasi, da kdor sc ne vdeleži, plača v druš. blagajno $1.00.
Vabimo tudi ostalo občinstvo. Lepe koračnice nam bo svirnla tamburaska godba "SLAVEC".
Vatopnina za raoak« j« $1.00 — ženske prost«. ■ Za vsestransko postrežbo bo skrbel zato izvoljeni ODBOR.
r
; ,X. redni občni ¿bor delničarjev Jua. i tiskovne družbe s sledečim dnevnln
•ooe»e#oe+o#$eoeooooeoooooo*oooooooooooooooeeooeeee?
Delničarjem
Jugosl. Del. Tiskovne Družbe
NA ZNANJE!
V smislu zakonov drtave Illinois in seje direktorija dne 5. dc-cembra 1917 se vrši v pebek dne 25. januar-ja 1918 ob 8. zvečer v prostorih upravnistva Proletarca, 4008 W. 31st St.
delavske m redom:
1. Otvoritev zbora po predsedniku;
Volitev odbora za pregledan je pooblastil; Volitev predsednika za občni zbor; čitnnje zapisnika zadnjega občnega zbora; Pomočila tajnika, blagajnika in drugih odbornikov; PordPilo upravitelja in urednika; V korist družbe; Urejevanje in agitacija za list; Razno;
Volitev direktorija za leto 1918. Razpust zbora.
Delničarji, ki iz enih ali drugih vzrokov ne morejo prisostvovati občnamu zboru, nnj pMljejo svojim zaupnikom pooblastila, da jih na zboru ¡¿asttvpnjo. Vsaka delnica Ima en glas.
Za Dir«kt. Jugosl. Del. Tiak. Družbe
F. J. Aleš, tajnik.
2.
3.
4.
r». o.
7.
8. 9.
10. 11.
razpolago. V mrzlem vremenu pa jim dajejo na razpolago najbolj gorke kotičke v mravljišču. Te u-Si se tako privadijo bivanju v
mravljišču, da nikdar nc skušajo
mesta v časih umnosti skr'be ! H**nM iz njih iu tako živi ga-
ncrpcija za generacijo kot doma- »e UÓU ti To bo duštvni dobitek
Ako čitaš Proletarca, pa spoznaš, da je dober list in te zanima, tedaj ga pokaži le tovarišu in mu ga priporoči, da bo tudi on to izvedel, kar izveš ti in se raučij, česar
za njih zalego ter jih pitajo z najboljšimi stvarmi, ki so jim ua ča ali hišna žival mravelj.
sate in sanj.

ZVEZNA KONTROLA
Novoletni nasvet.
(Konec s 1. strani.)
To se prav t Če nastane v družbi večja kriz« — in vojna je kriza — ue izkaže, da je sistetn kapitalizma »eiarpeten. In dasi »Ioni sodobna družba na temeljih privatno kapitalističnega gospodarstva, se mora poaluŽiti sredstev, ki nasprotujejo duhu hjenega »kteina, sredstev, ki se nahs-jajo v smeri k socializmu.
Med glavna načela privatnega kapitalizma spada, ta, da je podjetnik "goapodar v svoji hiši". Po «rojem bistvu je privatni kapitalizem absolutističen; to se pravi, da rte mara deliti svoje oblasti s nikomer. Tudi družba, država ali vlada se po njegovih načelih nima mešati v njegove zadeve. Kako ste naj opravlja promet na železnicah, mora biti po teh načelih prepuščeno popolnoma gospodarjem.
Če nastopi vlada in 'hoče urediti promet po javnih potrebah, je torej jasno, da nasprotuje to načeki privatnega kapitalizma. Ali vlada ne more tem načelom več prianati svetosti, kajti ako bi se tako ravnala, bi lahko nevarno trpeli interesi, ki jih zastopa; na železnicah bi se lahko pomnožil nered, lahko bi nastal kaoa in zmeda v prometu bi bila lahko hujša katastrofa kakor mimoidoč poraz Jia bojišču.
BAGUA SOFIJA.
Leta 326. po Kristovem rojstvu je sezidal Konstantin Veliki Sveti Modrosti lepo svetišče v Carigradu, oni Konštantin, ki mu je križ oznanjal zmago nad poganskim orožjem. Dvakrat je svetišče pogorelo, dvakrat so ga zopet sezidali, drugič cesar Jitotinijan, eden največjih vladarjev, grških ali bizantinskih. Hotel je ustaviti delo, ki bi mu ga ne bilo enakega na svetu, vse naj bi se skrilo pred njim. Sveta Modrost (Hagija Sofija) naj bi dobila primeren prostor. Vse oblasti prostranega cesarstvo so morale pomagati, morale donašati tvarino za novo stavbo. Oropal so stara svetišča v Efezu, Atenah, Ktziku, na Dofu, v Egiptu, v daljnem Balbeku. Največji stavbenik tedanjega časa Antemij iz Trala, je prevzel težavno nalogo, ustvariti podobo nebes na zemlji; pomagal mu je slavni Izidor iz Mileta. Leta 532. so začeli, dokončali so pa veliko delo Že čez pet let. Na dan sv. Štefana 1. 537. so cerkev blagoaiovili. Veličastna stavba *e ne da popisati. Vse je bilo posejano l dragimi kamni in odeto z zlatom, gi. ohar so slavili kot čudo sveta. Nad oltarjem sc jfc dvigala kupola, štirje stebri so jo nosili, iz zlata so bili in srebra, polni biserov in de-mantov. Podrl, se je sicer del stavbe, a kmalu so jo zopet pozidali; lepša je bila nego prej; blagoslovili so jo dan pred Božičem leta 563. Po-slušajmo pripovedovalca Sven Hedina!
V letu 563. po Kristovem rojstvu smo. Ravnokar so dovniili M^aloazijci, najslavnejši stavbeniki tedanje dobe, eno najveličastnejših cerkvs krščanstva. Nad trideset let je trajalo delo in j«	T^prušuJmm« dtaet ti-
soč delavcev. Zdaj pa je kolosalna stavba do-gotovljena in danes se ima vršiti posvečenje cerkve Svete Modrosti.
Veliki vladar bizantinskega cesarstva, Justi-nijan, se pripelje v četverovprežnem vozu in ato-pi v spremstvu cartgrajskega patriarha v cerkev. Njena notranjost je obširna in v visočini 65 metrov se dviga kakor nebesni obok kupola. Justi-ni jan se ozira in veseli svojega dela. Občuduje pisani marmor ob stenah, umetnosti polni mozaik v zlatem dnu kupole, stotere stebre iz rdečega porfija in zelenega marmorja, ki nosijo kupolo in galerije. Neizmerno je bogastvo cesarjevo! Sedem zlatih križev je podaril novozgrajeni cerkvi, teža vsakega je stot! V zakristiji se nahaja 40,000 kelihovih plaščkov, vsi pa so prepleteni z biseri in dragocenimi kamenčki, dalje 24 biblij z zlatom okovanih platnic, katerih vsaka tehta dva stota! Okraski treh portalnih vrat so izte-sani iz lesa Noetove barke in vrata glavnega vhoda so iz samega srebra; v druga so pa vdelani levi iz cedrovine, črnega lesa in jantarja. Med 12 srebrnimi strebri se blešči podoba Križanega, ravnotako iz kovanega srebra, toda pozlačena, Najsvetejše tega svetišča, resnična podoba onega križa, ki so ga rimski barbari pred več kot 500 leti postavili v Jeruzalemu.
Obok se koplje v luči. Srebrni lestenci nad cesarjevo glavo tvorijo mogočno obliko križa, simbol zmagovitega sijaja nebeške svetlobe nad zemeljsko temo. V mozaiku kupole se svetijo v vsej milobi obličaja svetnikov, ki klečijo v tihi pobožnosti pred Bogom; pod obokom plavajo štirje kerubini. In cesar se spomni druge knjige Mojzesove: "Kerubini so razprostrli zgoraj svoja krila in z njimi krili prestol milosti, in njih obličja m bila obrnjena nasproti in zrla na prestol milosti." Ali pa ni bilo v tem novem svetišču ravnotako? Oinjen skromnosti pred Najsvetejšim, pa obenem poln človeškega ponosa, pade Ju-stinijan na kolena in vzklikne: "Peščen bodi Bog, ki me je smatral verdnega, da dokončam to delo! Prekosil sem te, Salomonl"
In novi rodovi, nova stoletja hodijo po sledu prejšnjih. V cerkvi Svete Modrooti še vedno obhajajo kristjani sijajne vsakoletne svečanosti, patriarhi in cerkveni očetje pa se snidejo tu na zborovanjih. Že so skoro tisoč let sijale 'zvezde nad to mogočno hišo božjo, kar so ugasnile v jutru dne 29. maja 1459. leta.
Turški sultan jc naskočil s svojimi brezštevilnimi četami obzidje Carigrada. V groznem strahu beže tisoči mož, žen m otrok v llagijo Sofijo in prepuste ostalo mesto opustošenju. Zmagovalec se no bo drznil oskruniti svetega kraja. V uri stiske — tako se glasi prerokovanje — bo prišel angel božji z neba ter rešil cerkev in mesto.
Že brne mogočne trobente mohamedancev z bližnjih gričev. Strahovito, srce razdirajoče vpitje odmeva pod obokom, matere pritiskajo svoje otroke na prsi, molje in Žene se objemajo, sužnji galej, roko vklenjene Še v verige, pribeže v temo fta stebri. Grmeče butajo sekire mohamedas-

• Interesi družbe stoje nad interesi posameznika; to ni geslo kapitalizma, pač pa uačelo socializma. In v krizi jemlje družba posojilo od socialističnega nauka.
Toda če se sistem ne obnese v krizi, ni li s tem dokazana njegova neuspešnost sploh f Žcles-nfcie v privatnih rokah in pod privstuim vod • stvoru ne uatrezajo potrebam v vojnem čami. Ali ta izkuAnja lo potrjuje dejstvo, da tudi v mirnem času ne ustrezajo tako, kakor bi mogle, če bi se urejeval promet s stališča resničnih potreb, ne pa s stališča profitov. Tako pa bi se mogel promet urejevati le tedaj, ako bi ga vodili tisti, ki dejansko zastopajo interese splošnosti in s ko ne bi mogli teh interesov ovirsti nobeni oziri na profit.
Interesi splošnosti stoje nad privatnimi ne le v vojni, ampak tudi v miru. Vojna je velika učiteljica in njeni nauki bodo imeli svoj pomen, tudi kadar bo končana. Med drugim uči, da ni sedanji gospodarski red vrhunec razvoja, da ni idealen, a se preživlja in da bo na nejgovo mesto moral priti boljši. To pa more biti le gospodarstvo, katerega temelj so gospodtf*rske potrebe splofeoati in njih najboljše zadoščenje. In temu se pravi socializem.
Želodčne nadloge so hude aii idiot. Le te izpridijo dobršen kos leta tistim, ki se hogve koliko ne brigajo za zdravje, kakor bi se pravzaprav morali. Pričnite pri korenini,.ter imejte svoj drob čist skozi celo leto s pomočjo Trinerje-vega Ameriškega Urenkega Vina. Potem se vam ne bo treba bati ulabega prebavanja, zapeke, pomanjkanja slasti, glavobola, uer-voznosti splošne oslabelosti itd. Ali varujte se cenenih ponaredi) ter zahtevajte vsepovsod Triuerjevo Ameriško Grenko Vino. Cena $1.10. Po lekarnah. In zapomnite si dobro da mora biti v vaši družinski omarici za zdravila vedno Trinerjev Linimcnt za revmati-zem, nevralgijo, trganje v križcu,
cev po vratih; trske dragocenega lesa odletavajo pod udarci. Tu hrešče vrata v stikih, tam pa so ze razbita. Z ognjem in mečem razširjati njegov nauk, j« zapoved preroka Mohameda! . . . Pijani že od mesarskega klanja ob obzidju, vdero janičari v cerkev in s krvavimi, zakrivljenimi meči pokoSe svojo žetev po zapovedi preroka. Nt-oboroženo množico vklenejo z verigami in izžene-jo kakor živino. Nato začno ropati. Pod udarci mečev in sunki sulic se razleti mozaik, raztrgajo dragocene oltarne prte, mule ter vclblode pa oprtajo z neizmernimi zakladi srebra in zlata. Meti divjim tuljenjem vlečejo podobo Križanega skozi cerkev in črnobrad mozlim posadi, poln besnega verskega fanatizma, svojo janičarsko čepico na trnjevo krono, in prevzetni zmagoslavni vrisk prevpijejo vzkliki, polni casramovanja: 4,To je Bog kristjanov I"
Tam spredaj pred glavnim oltarjem pa stoji grški škof v častni opremi velikega svečenika. Brez strahu bere z glasnim, mirnim glasom sveto mašo za kristiane in jim rosi tolažbo v njihovi strašni stiski. Toda končno stoji cisto sam. Tedaj seže po zlatem kellhu in hiti po stopnicah navzgor na galerije. Kar ga zapazijo Turki in z golimi sabljami ter povešenimi sulicami se zažene za njim trop janičarjev. Se en trenutek in zgioidil se bo mrtev nad svojim kelihom, kajti u-/üti je nemogoče, kroginkfog nemo stoje trde stehe. Toda v tem trenutku škof stopi skozi odprtino in za njim se zagrne zidovje. Od začudenj« onemeli odskočijo Turki, potem pa naskoči-jo^tene s kopji in sekirami. Toda zid se ne vda in» kasramuje njihovo brezuspešno prizadevanje. Pol{ ti začudenja se odstranijo vojaki.
Spodaj v ladji pa sta prikipela rop in krik do vrt^inca. Moharoedanski vojskovodje in paše ga spremljajo. Sam zmagovalec, Mohamed II., turški sultan, se bliža. Z njegovega obraza odseva mladost, ponos m neuklonljiva volja, pa tudi res-noba. Peš stopa po marmornatih ploščah, katerih se je dotikata pred tisoč leti noga krščanskega Justinijana. Prva stvar, ki jo zagleda, je jaui-čaf, ki prešerno seka s sekiro marmornati tlak. Mohamed pristopi in ga vpraša: 44 Zakaj T" "Zaradi vere!" se glasi odgovor. Pri tej priči udari sultan s svojo sabljo vojaka, da se zgrudi po tleh. 44Psi! Li še niste dovolj napleniliT Stavbe tega mesta so moje!" Ubitega brcne v stran in se poda na lečo kristjanov ter z grmečim glasom razglasi cerkev Sv. Modrosti za last izlama.
Polpeto stoletje je miuulo, odkar se je nadomestil na kupoli Hagije Sofije križ z mogočnim polumescem, in večer za večerom se razlega še vedno raz površine štirih minaretov, ki so jih pri-zidali Turki cerkvi, glas oznanjevalca molitve. Oblečen je v dolg. plapolajoč plašč z belim t urbanom na glavi. Na vse štiri strani neba kliče z mogočnim glasom čez Stambul. "Bog je velik!" se razlegajo njegove besede. / Razen Boga ni nobenega boga in Mohamed je njegov prerok! Pridite v blaženstvo! Pdfiitite v odrešenje! Bog je velik! Razen Boga ni nobenega boga!"
'Nato zatone solnce nad obzorjem. Kar sc zasliši pok topa. Kajti zdaj je postni čas, med katerim ne smejo mohamedanci čez dan niti jesti, niti piti, pa tudi ne kaditi. Tako veleva prerok v koranu, njihovem svetem pismu. Ono znamenje pa oznanja za danes konec posta, in če so se pravoverni zdaj pokrepčali z mesom in sladili ob sladkem sadju, se potem podajo v staro cerkev Sveto Modrosti,;kakor se še vedno imenuje. 0-koli minaretov sveti na tisoče svetilk in med stolpi pišejo plapolajoče luči sveta imena v nočno temo ... V niošeji pa visijo na 50 metro-v dolgih verigah lestenci z neštevilnimi oljnatimi svetilkami in na trdo napetih vrveh visijo lučee tako gosto druga poleg druge kot jagode na molku. Morje svetlobe preplavlja tla moÄeje. Na mogočnih zelenih grbih so napisana z zlatimi črkami imena Allaha, Mohameda in svetnikov, vsaka črka pa je visoka devet metrov. Tlak jc pokrit s preprogami; kdor vstopi, mora sesuti čevlje ter umiti obrsz in roke. Beli in zeleni turbani ter rdeči fesi s črnimi robovi se mešajo med seboj. Vsi, ki prisostvujejo pobožnosti, se obrnejo z obrazi proti Meki. Nakrst vzdignejo roke do obraza visoko z naprej obrnjenimi dlanmi in palce drže ob uhlih. Potem se pripognejo z gornjim delom telesa naprej in upro roke na kolena ter se dotaknejo s čelom tal. "Molitev je ključ do raja", veli koran, in vsak del molitve zahteva gotovo pozicijo telesa.
Na leči Moji svečenik. Njegov pevajoč glas prekine svečanostno tihoto. Zadnja beseda izzveni na njegovih ustnicah, toda odmeva še dolgo pod temnim svodom kupole in plava kot nemiren duh med kipi kernhinov . , .

PAIN - EXPELLER
ic «ostal domača beseda v vsaki slovenski dražini rad» aeprekosljivega čina pri tolikih Oole&nah in w ^ t\ nadlogah.
Scdajne razmere »o nas primorale. povišati ceno na 15 in 6s centov za ateklenico. ako hočemo, da ostane iste kakovosti in da enako učinkuje. £ tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto močjo tudi dobite. Nikar ie dajte premotiti z nižjo ceno ničvrednih ponaredb.
Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot jc tu naslikan. Pri kupovanju pazite na sidro znamko, na besedo Losol in na nase ime. Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekarnah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-I ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko.
F. AD. RICHTER & COj
74-SO Washington Street, Now York
a ose. je ko-kot dvakrat
CARL STROVER
Attorney at Law •
Zastopa na v »eh todiUih.
izp.hnj.nj. Uvlnj^nje oteklin, i.L ^ ^ v odškodnin»-
t. d. (Cena 35 m b5c po lekarnah, " , M___j____u
po pošti 45 i|* 75c) in Trinerjev j Cough Sedative za kašelj in pre-j hlajenje, vnetje sapnika in hripa-l vosti itd. (Cena 25 in 50c po lekar-
kih zadevah. Št, sobe 1009.
nah, po pošti 35 in 60e.) Josip Tri-ner Co., 1333—1343 S. Ashland a ve., Chicago, 111.
Adv.
133 W. Washington Street.
CHICAGO. ILLINOIS. Telefon: Main «989. .
Ali veste za letovišče Martin I Po toka rja T Seveda. To je "VIL-—--LAOE INN" s prostornim vrtom
▲li ste lapaslli, da Vam je, ali ■» izlete-da Vam bo v kratkem potekla na- Vodnjak z studenčno vodo na ročnina? Martinovi farmi je poznan po vsej ____*_ okolici.
^ m . _ __ ^ — Ogden Ave., blizo cestne želez-
Central HOtCl nifike	Lyons, lil. Telefon-
VT	"z" ska številka 224 M.
Conemaugh, Pa. i--—--
Fred. Mosebarger, louis rabsel.
LASTNIK	SHAJALIŠČE SLOVENCEV.
---------- HA 460 6MND ME.. KIOSKI, WIS.
Talefon 1199.
Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.
Zdravnik aa notranja bolezni in ranocelnik.
Zdravniška preiskava brezplačna — plačati je le zdravila. 1924 Blue Island
Ava., Chicago. U redu je od 1 do 3 po pol.; od 7 do 9 zvečer. Izven Chicaga Živeči bolniki naj pišejo slovensko.
MODERNA KNJIGOVEZNICA.
Okusno, hitro in trpežno dela za privatnike in društva. Sprejemamo naročila tudi izven mesta.
Imamo moderne stroje. Nizke cene in poštena postrežba.
BRATJE HOLAN, 1638 Blua Uland Ava., (Adv.)	Chicago, lil.
8 L O V E N C I
pristopajte k
SLOVENSKI NARODNI POB-PORNIJEDNOTL
Naročite si devnik "Pros veta". List stane za celo leto $3.00, pol leta pa $1.50,
Vstanavljajtc nova društva. Deset članov(ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawndale Avo. Chicago, m.
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVA-
NJU BANKE ZVANE HOUSE ' '
'CLEARING
Kaj to pomeni aa ljudstvo, «e je banka pod nadaorstvom "Clearing Houaa".
Vse banke, ki imajo zvezo s Chicago Clearing Houae, so podvržene strogemu nadzorovanja od uradnikov tega zavoda. Pregledovanja računov in imetja M mora vriiti najmanj enkrat aa leto. Iavedeaei. natančno preiščejo stanje vsake banke. Vso gotovino preitejejo, pregledajo vsa note, varščine, vknjižbe in druge vrednostne listine, se prepričajo o fondih, ki so naloženi v drugih bankah in pregledajo knjige in račune. Če najdejo izvedenci kake slabo ali dvomljive vrednostne listine, se te ne itejejo več kot imovina banke. Ako se je skrčila vrednost bančnega premoženja, mora banka kazati pravilno vrednost v svojih knjigah. Če banka drzno Ipekulira in se ji pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar je slabo, ri-skirano, se mora takoj odstraniti in nadomestiti s boljšim. Če vsega tega banka hitro ne popravi in stori, izgubi vse nadaljnjo ugodnosti in prnvice, ki jih vživajo banke, katere so združene v Clearing House.
Kedar se odvzamejo kaki banki te ugodnosti ali če ni sprejeta v Cleraing House ima slednja'za to dober vzrok. Na drugi strani pa je o banki, ki jc članica te zveze, že to dovolj jasen dokaz, da ima dobro imovino, da je njen kredit dober in da vodi svoj denarni promet po predpisih, varno in sigurno.
Načrt za nadzorovanje bank potom Clearing Housa je bil izdelan v Chicagu pred desetimi leti, od katerega časa naprej ni bankrotirala niti ena banka, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je ilo na ali drugi banki slsbo vsled panike ali vojske, so ji takoj priskočile na pomoč druge Clearing House banke in ji pomagale, dokler se niso povrnile zopet normalne razmere. Ta Clearing House nadzorovalni načrt se je pokazal tako vspežen, da so povsod, kjer koli se nahaja kak Clearing House, sprejeli ta načrt.
American 8 ta te Banka je v zvezi s tem Clearing Housom, je pod njegovim! nadzorstvom in ima vse privilegije te banke, kateri poda vsako leto pet popolnih računov.
American 8tate Banka pa je tudi pod državnim nadzorstvom in odda vsako J leto pet detajliranih računov o stanju Banking Departmenta države Illinois.
Napravite NAftO banko za VAŠO banko in Val denar bo varen in ga lahko dvignete, kedar ga želite.
Vpralajte za seznam nalih First Oold hipotek. Kakor tudi seznam $100.00 in $500.00 zlatih hipotečnih bondov.
Naivečia slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2148.50 Bluc lalaod Avrnue, Chicago, U-
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
! J^ADAR potrebujete društvena po-trebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vs« drugo obrnite se na svojega rojaka
F\ KERŽE co.,
2711 South Millard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenike prejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano. ♦ MMM4MMMMMM#»MMMt>tM»M»SMM»MM1IMM
Edini slovenski pogrebnik
MAfcTIN BARETINČIČ 324 BROAD STREET TU. 1475 JOHNSTOWN. PA.
predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE Blue Islaad Ave., vogal Loomis in 18. eaeta.
Zaupno zdravilo dela čudeže
Hkoro že :i0 let se Trinerjeva zdravila uspesno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka, ker zaupnost izdelovatelja zasluži popolno zaupanje in čislanje od strani Številnih odjemalcev. Malo povijanje cen je sedanja potrebo, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branilo smo se dolgo zoper draginjo na vseh številnih potrebščinah naših, a novi vojni davek nam je spodbil Se zadnji steber in morali smo cene nekoliko poviSati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko več plačati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje.	,
trinerjevo ameriško zdravilno - grenko vino
torej ima tako zaupanje in vspeh n.ed syctom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v ftlodeu. Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino očisti želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakovrstne nepotrebne meša-niee in vsebujejo le ^trebne zdravilne grenke koreninice ter krasno iareče rudeče vino. V zadevi zabasano-ti, neprèbavnosti, glavobola, pol glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor tudi v želodčnih nepriliknh, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in drugo delavce, ko delaje in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah.
trinerjev uniment
prodrere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju proti»«, ali revmatizma, nevralgije, lumbago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša n gotova pomoč. Jako je dobro tudi V zadevah odrgnin in oteklin itd.,
loknrnah	" " ma7'H,,jC k°p,ll,ju no«'	> v vsch
trinerjev antiputrin
je ,zvr*tno in prav prijetno zdravilo za navadno rnbo znotraj. Posebno M
i vZ u l m 1	M émn* rftn' kptiAčajev in drugih kožnih
otvorov. Dobi se v vseh lekarnah.
N*vT£rLT,,Y0b'U Tr'n'r|«r' «<""«* «> niodnAmdnlh r«,U °0ld M<,d»'-8»» Franclico 1915, Orand Pn, Pan»n„ 1016
JOSEPH TRINER
MANUFACTURINC CHF.MIST liŽSSiŽJIS, Ave-	Chicago, 11!.