P C30[p@i]™§i?[teG
1
Akdja. o J 29.1/.Ja 31.12.2001	]
Mrežna pečenka Presno, cena za kg rednacena	________
i.8i2,oosit	1.569,00 SIT .m.
Puranji hlebček-stegno, vak.pak., cena za kg
LSMjKlSIT	1.160,00 SIT akcija
V akciji še 90 izdelkov!
KRESOVCI SLAVILI ČETRTSTOLETNICO - Kakšni so bili ljudski običaji, šege in navade Dolenjcev pri delu, ob praznikih in pustovanju, ob otroški igri in ženitvi ter kako se je nekdaj in se še danes pleše, so v soboto, 24. novembra, zvečer v športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu na skoraj dveurnipredstavi z naslovom “Je bla ohcet v Kangalileji"pokazali člani Folklornega društva Kres in tako na najlepši način proslavili 25-letnico delovanja svojega društva. Nastopile so vse Kresove skupine, kot gostje podgorski kamelarji in kostanjeviški Prforcenhaus, povezovalno nit pa je spletla pevka in pravljičarka Ljoba Jenče. Številno občinstvo so še posebej nasmejali podgorski kamelarji (na sliki) s tradicionalno kamelo, ki spremlja podeželske ohceti. Več na str. 19. Foto: M. Markelj)
Z galerijo k novi kulturni podobi
Ob metliškem občinskem prazniku odprli Galerijo Kambič, ki jo je v svoji rojstni hiši uredil akademik dr. Vinko Kambič - Najlepše darilo Belokranjskemu muzeju in občini
METLIKA - “Z galerijo bodo dnevi v Metliki še lepši, svetlejši, vse pa je odvisno od vas, Metličanov, ki boste pomagali negovati umetnost ne le v Metliki, ampak v vsej Sloveniji,” je med drugim zapisal v pozdravnem pismu akademik dr. Vinko Kambič ob otvoritvi Galerije Kambič, ki jo je metliški častni občan uredil s svoji rojstni hiši v starem delu mesta. Pismo je pretekli petek popoldne, potem ko je s kulturno ministrico Andrejo Rihter in metliškim županom Slavkom Dragovanom prerezala trak pred vhodnimi galerijskimi vrati, prebrala žena dr. Kambiča Vilma Bukovec.
Nihče takrat niti slutil ni, da dr. Kambiča, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti tako težko pričakovane otvoritve, le dan po slovesnosti ne bo več. Za njim pa je njegovemu rojstnemu mestu ostala pomembna zapuščina. Najprej je odkupil svojo rojstno hišo in jo preuredil v galerijo, v kateri prva razstavljata slikar Andrej Jemec in kipar Drago Tršar. Junija pa so metliški svetniki sprejeli “izjavo volje o sprejemu donacije likovnih del”, ki jih je dr. Kambič namenil podariti rojstnemu mestu. Poleg strokovnega in znanstvenega dela v medicini je namreč ves prosti čas in precej denarja namenil likovni umetnosti in v dobrem polsto-letju zbral več kot 150 platen najuglednejših slovenskih umetnikov.
Kot je ob otvoritvi, ki se je je udeležilo okrog 500 ljudi, med njimi tudi predsednik države Milan Kučan, številni akademiki, direktorji, zdravniki in drugi pomembni gostje, dejala ministrica za kulturo Andreja Rihter, so redke priložnosti, da lahko s takim veseljem pozdravi plemenito gesto. “Z donacijo dr. Kambiča bodo vrhunske stvaritve slovenskih likovnikov postale dostopne javnosti, Metlika pa bo z zbirko dr. Kambiča postala eno uglednejših slovenskih likovnih okolij,” je dejala ministrica.
Župan Dragovan je poudaril, da je Galerija Kambič najlepše darilo metliški občini ob njenem prazniku ter Belokranjskemu muzeju ob njegovi 50-letnici. “Hiša umetnosti, hiša, v kateri je bil rojen dr. Kambič,
je postala galerija njegovih mladostnih hotenj in bo v bodoče del visoke kulturne ponudbe v okviru Belokranjskega muzeja,” je dejal župan. Direktorica muzeja Andreja Brancelj Bed-naršek je dodala, da bo z galerijo Metlika postala enakovredna tistim slovenskim mestom, ki prirejajo odmevne razstave najboljših umetnikov. “Naš muzej je vsa leta posvečal veliko pozornost zbiranju belokranjske premične dediščine in skoraj vse, kar ima, so mu ljudje poklonili. Vendar tako velikega daru, kot ga želi svojemu rodnemu mestu predati akademik dr. Kambič, ni bilo še nikoli,” je dejala Brancljeva, ki je prepričana, da bo Galerija Kambič s svojim poslanstvom presegla lokalne metliške in belokranjske okvire. Njen pravi pomen se bo po njenem sicer pokazal čez čas, že danes pa je mogoče reči, da se z odprtjem te galerije začenja novo poglavje v slovenski kulturi.
M BEZEK-JAKŠE
Livarju ekološki certifikat
IVANČNA GORICA, ČRNOMELJ - V družbi Livar, d.d., iz Ivančne Gorice, največji livarni sive in nodularne litine v Sloveniji, so zadnja leta posvečali veliko pozornost ekološki sanaciji tako v podjetju v Ivančni Gorici kot v dislocirani enoti v Črnomlju. Dobro so se namreč zavedali, daje glede na veliko konkurenco v livarstvu na evropskem trgu postala urejenost družbe po ISO standardih nujnost. Doslej so že pridobili certifikat ISO 9001 in EAQF. Septembra pa so uspešno opravili presojo za ekološki certifikat ISO 14001. Predstavniki presojevalne hiše BVQI iz Ljubljane bodo Livarju slovesno izročili listino danes v motelu v Grosuplju.
(fr Hi	m	■ISJ	
ji		
GALERIJA, PONOS METLIČANOV - V knjigo obiskovalcev v Galeriji Kambič se je prva vpisala žena dr. Vinka Kambiča Vilma Bukovec, ki je Metličanom tudi simbolično predala ključ galerije. Sicer pa si je nekaj sto obiskovalcev ob otvoritvi ogledalo razstavi Andreja Jemca in Draga Tršarja, ki bosta na ogled še do konca januarja prihodnje leto. (Foto: M. B.-J.)
Kelti v
Novem mestu
Velika arheološka razstava v Dolenjskem muzeju
NOVO MESTO - V Dolenjskem muzeju bo v petek, 30. novembra, Ob šestih zvečer ministrica za kulturo Andreja Rihter odprla veliko arheološko razstavo Kelti v Novem mestu. Avtor razstave je arheolog Borut Križ, celostno podobo pa ji je dala Maja Rudolf. Na nji so do konca septembra prihodnjega leta na ogled bogate grobne najdbe in povedni naselbinski elementi s štirih arheoloških najdišč na ožjem območju Novega mesta iz obdobja, ko so keltski Tavriski zasedli naše kraje in podjarmili staroselce s cvetočo halštatsko kulturo. Kelti so prinesli spremembe v materialni in duhovni kulturi tako prišlekov kot staroselcev. Jedro predstavlja izbor najdb s Kapiteljske njive, ki je s skoraj 700 doslej raziskanimi grobovi iz časa od 3. do
1.	stoletja pr. n. š. največje tovrstno grobišče v Sloveniji, ob njih pa so na razstavi predstavljene še naselbinske najdbe, izkopane ob kapiteljski cerkvi, ter najdbe z grobišč v Kandiji in z Beletovega vrta. Večina predmetov na razstavi je prikazanih prvič.
Berite danes
stran 3:
•	Droben trak veliko olajšanje
stran 4:
•Strupeni atrazin teče iz globin
stran 5:
•	Do Ljubljane zdaj le s prestopom
stran 8:
•	Trebnje nujno potrebuje obvoznico
stran 10:
•	Vinska banka ni nikoli prazna
stran 22:
•	Šmarnice ne pijejo že več kot 20 let
Jutri zadnje slovo od dr. Vinka Kambiča
METLIKA - Še danes do 17. ure bo v Galeriji Kambič v Metliki odprta žalna knjiga za pokojnega akademika dr. Vinka Kambiča, v katero se je mogoče vpisati od torka. Pogreb metliškega častnega občana bo v petek, 30. novembra, ob 14.30 na metliškem pokopališču pri sv. Roku, žara pa bo v tukajšnji mrliški vežici istega dne od 9. ure.
“Posijalo nam je sonce”
To je moto varovancev črnomaljskega VDC, odkar so začeli zanje obnavljati prostore na Majerju • Prvi dan odprtih vrat
ČRNOMELJ - Pred letom dni so se varovanci črnomaljskega Varstveno-delovnega centra (VDC) iz utesnjenih prostrov v Dijaškem domu, v katerih so se stiskali 14 let, preselili v temeljito prenovljeno nekdanjo vojaško ambulanto na Majerju. S tem so pridobili človeka vredne prostore za življenje in delo, na novo zaposlili 3 ljudi ter sprejeli 10 novih varovancev. V VDC je prostora za 40 do 45 varovancev, vse pa kaže, da bo v naslednjih treh letih že poln.
Da bi tudi drugim pokazali, kako dobro se počutijo in kako uspešni so pri raznovrstnem delu, je 30 varovancev in 6 zaposlenih pretekli teden pripravilo prvi dan odprtih vrat.
Staršem, učencem in učiteljem iz OŠ Milke Šobar-Nataše ter mnogim drugim krajanom so se predstavili z igrico Mojca Pokrajculja, Peter Špeharje zaigral na sintetizator, obiskoval-
ci pa so lahko preizkusili svoje spretnosti v likovni delavnici. Na ogled je bila razstava izdelkov varovancev, pokazali pa so tudi, kako nastajajo. Ob tej priložnosti so izdali prvo številko glasila Drevo življenja.
Kot je povedala v. d. direktorice Zdenka Vrlinič, bo VDC v začetku prihodnjega leta postal samostojen socialno-varst-veni zavod. Ob tem pa se ni pozabila zahvaliti Emi Šujici, ravnateljici OŠ Milke Šobar-Nataše, pod odkriljem katere je poldrugo desetletje deloval VDC, Nadi Barič in Stanetu Križu, ki sta zaorala ledino v nekdanjih Delavnicah pod posebnimi pogoji, ter strokovnjakom, ki so pomagali pod okriljem društva Sožitje, j^j g j
Ob koncu tedna bo pretežno jasno, zjutraj in dopoldan bo po nižinah megla.
POKAZALI, KAJ VSE ZNAJO - Obiskovalci Varstveno-delovnega centra v Črnomlju so si z zanimanjem ogledati delo varovancev, ki se ukvarjajo s tiskanjem na papir, steklo, tekstil, plastiko, se lotijo različnih ročnih del, izdelujejo unikatne voščilnice in počno še marsikaj. Marsikdo, kije ob tokratnem dnevu odprtih vrat prvikrat obiskal VDC, je bi! prijetno presenečen nad ustvarjalnostjo varovancev. (Foto: M. B.-J.)
Košarka
KRKA TELEKOM
x y|V
Goodvear liga
BUDUČNOST
Novo mesto, ^	ŠD Leona Štuklja,
( p KRKK nedelja, 2.12.2001, ob 18. uri.
Uporabljati pravopis
Po štiridesetih letih so v Ljubljani predstavili Slovenski pravopis 2001, katerega glavni pisec je dr. Jože Toporišič. Lep dogodek v evropskem letu jezikov, ki ga je razglasila Evropska unija, ki s takim letom želi dati kar največji pomen nacionalnim jezikom. Novi slovenski pravopis na 1.805 straneh prinaša več kot 130.000 besed in besednih zvez. Koliko od tega jezikovnega materiala, ki je na voljo v pravopisu, bodo uporabljali državljani? Slovenci se radi postavijo, da so Slovenci tudi zato, ker govorijo slovensko. Kakšno slovenščino govorijo Slovenci? Sodeč po nekaterih raziskavah, so Slovenci precej slabo pismeni. Kako bi bilo, če bi na primer kot pogoj za pridobitev službe postavili znanje slovenščine? Niti ni potrebno na razpis za delovno mesto, dovolj je spomniti se na težave z razumevanjem slovenskega jezika, ki nastopijo pogosto, ko je potrebno izpolnjevati različne tiskovine. Kakšen pripomoček nam je lahko Slovenski pravopis 2001? Današnja anketa govori o pravopisu, njegovi uporab(nost)i in dostopnosti.
ALEKSANDRA FRELIH, kuharica na porodniškem dopustu iz Zgornje Pohance: “Pri nas doma se pogovarjamo bolj po domače, ne menimo se veliko za pravopis, vsaka vas govori malo drugače. Sicer pa se mi ne pogovarjamo, temveč se “pominamo”. S svojim otrokom pa se trudim govoriti čim bolj knjižno, saj bo kmalu šel v vrtec in bo moral razumeti vzgojiteljico in druge otroke.”
ZLATKA KOMLJANEC, učenka 6. razreda Osnovne šole Frana Metelka Škocjan, iz Stare Bučke: “Pisem ne pišem. V šoli moramo govoriti čim lepše, torej knjižno slovenščino, pa tudi pisati brez napak. Kako se kaj napiše, izvemo od učiteljice, ni nam treba samim pogledati v Pravopis. Slovenska slovnica se mi zdi težka. Doma tudi ne govorimo narečja, morda je kakšna beseda manj knjižna.”
DARKO TUBAK, dijak, s Senovega: “Vem, daje izšel pravopis. Za zdaj ga ne uporabljam, če bo treba, ga bom. Hodimo v šolo, da se naučimo. Ker učitelji poznajo pravopis, mislim, da se bomo naučili pri pouku, kako se prav piše. Cena pravopisa je po mojem previsoka, da bi ga ljudje kupovali na veliko.”
ALENKA DAKIČ, knjižničarka na OŠ Grm, iz Novega mesta: “V naši knjižnici je slovar SSKJ vsak dan v uporabi. Učenci, ko so v dilemi, kako kaj pravilno napisati, se večkrat obrnejo name. Zelo uporabna so tudi Pravila. Včasih odgovor vemo, pa ga s pogledom v slovar le potrdimo. Novi pravopis smo dobili šele včeraj, mislim, da gre za veliko pridobitev.”
TATJANA VIDMAR, delovna inštruktorica iz Črnomlja: “Ko pišem, velikokrat pobrskam po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, Pravopisu ali slovarju tujk, ker mi ni vseeno, kako napišem. Mislim, da bi v nekaterih televizijskih in radijskih oddajah morali posvečati več pozornosti maternemu jeziku.”
NEVA KREMESEC, informatičarka, iz Metlike: “Mislim, da obvladam knjižno slovenščino in v tem duhu vzgajam hčerki. A se zgodi, da, zlasti kadar pišem, grem za kakšno besedo gledat tudi v Pravopis. Menim pa, da bi morala biti cena takih priročnikov dostopnejša, saj je znanje slovenščine na splošno slabo.”
IVAN ŠKAFAR, upokojenec, iz Kočevja: “Starejši lahko le malo naredimo za to, da bi Slovenci kot narod bolje in pravilneje pisali. Mnogi niso hodili v šole ali le krajši čas, tudi tisti, ki so, pa se niso učili o jeziku tako, kot se v šolah učijo sedaj. Zaskrbljujoče pa je, da tudi mlajše generacije pravilno niti ne govorijo niti ne pišejo.”
BOJANA LESJAK, študentka, iz Krmelja: “Prejšnji Slovenski pravopis občasno uporabljam, novega pa ne vem, če si bom lahko privoščila, ker je zelo drag. Mogoče ga bodo kasneje ponudili pod ugodnejšimi pogoji ali na zgoščenki, kar bi bilo gotovo dostopno tudi za plitvejše žepe. Tudi na to bi morali misliti založniki in izdajatelji.”
BRANKO ŠKARJA, voznik tovornjaka pri novomeškem Kremenu, v obratu na Mirni, doma v Martinji vasi pri Mokronogu: “Ker sin študira v Ljubljani, bomo verjetno kupili tudi novi Slovenski pravopis, čeprav bomo zaradi zasoljene cene očitno še nekaj časa iskali pomoč kar v starem Slovenskem pravopisu. Tako velikega izdatka si še ne bomo mogli privoščiti.”
17. SLOVENSKI KNJIŽNI SEJEM
Živahno ob knjižnih policah
Sedemnajstič zapored so založniki in knjigotržci slovenski javnosti ponudili na enem mestu na ogled večino enoletne slovenske knjižne produkcije in vse tisto, kar še sodi k nji. Od 28. novembra namreč v ljubljanskem Cankarjevem domu poteka tradicionalni Slovenski knjižni sejem, ki se je pred petimi leti iz bienalne prireditve prelevil v vsakoletno, zdaj pa spreminja tudi svoj značaj, saj ima vse manj ambicij biti le slovenski knjižni sejem, ampak se poskuša zgledovati po podobnih knjižnih prireditvah v Evropi in išče svoj prostor pod soncem in prepoznavnost kot srednjeevropski knjižni sejem.
Predstavniki organizatorjev sejma, Cankarjevega doma ter Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije pri GZS, trdijo, daje sejem dočakal bistvene spremembe. Letos je prvič mednarodno usmerjen, saj so ob stojnicah naših založnikov tudi stojnice najbolj priljubljenih tujih založb, programsko je bolj obsežen, bil pa naj bi tudi zanimivejši kot doslej. Poleg prodajne razstave knjižnih novosti dajejo sejmu dodaten utrip trije programski sklopi: Debatna kavarna, Interaktivni park in Založniška akademija.
dr. Vinko Kambič
Preteklo soboto, le dan potem, ko so v njegovi rodni Metliki odprli galerijo, ki se imenuje po njem, je v Ljubljani umrl akademik dr. Vinko Kambič. Rodil se je Z aprila 1920. Maturiral je v Ljubljani, medicino pa je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je leta 1947 diplomiral. Leta 1968 je doktorial na Medicinski fakulteti v Ljubljani, strokovno pa se je izpopolnjeval na vodilnih univerzah v Evropi in ZDA.
Dr. Kambič je svoje strokovno in znanstvenoraziskovalno delo posvetil boleznim ušes, nosu in grla. Na kliniki je uvedel nove diagnostične in terapevtske metode, zelo pomemben pa je tudi njegov prispevek k razvoju operativnih metod zdravljenja rakastih bolezni. Bil je med prvimi strokovnjaki v svetu, ki je temeljito proučeval začetne bolezenske spremembe na sluznici grla.
Bogato je tudi njegovo publicistično delo, ki obsega več kot 200 strokovnih in znanstvenoraziskovalnih del. Napisal je prvi celoviti slovenski učbenik otorinolaringologije, pedagoškemu delu pa je tudi sicer posvečal veliko pozornosti.
Njegovo znanje, razgledanost, strokovnost in izkušnje pri pedagoškem, znanstvenoraziskovalnem in strokovnem delu so znali ceniti tudi v rojstni Metliki, saj so ga leta 1989 imenovali za častnega občana. Odslej pa bo Metličane nanj spominjala tudi Galerija Kambič.
M. B.-J.
V Debatni kavarni se srečujejo pisatelji, založniki in akademiki z obiskovalci in razmišljajo o različnih temah. Jutri bodo na primer govorili o knjižnem opusu Janka Kosa, o sporazumevanju med kulturami in o vraževerju, v naslednjih dnevih pa še o knjigi kot mediju, o knjigi kot globalnem procesu in prehrani Slovencev danes. Vsega skupaj se bo v sejemskih dneh zvrstilo okrog trideset debat. Založniška akademija je novost letošnjega sejma. Namenjena je profesionalcem in vsem tistim, ki jih zanima knjiga kot izdelek. Praktiki in strokovnjaki so pripravili deset predavanj o oglaševanju knjig, o zalogah, o odnosih z javnostjo, o zgodovini knji-gotrštva in o bibliofilstvu kot načinu življenja. V programu akademije je tudi tridnevna delavnica založniške grafike. Na ogled pa bo tudi razstava 40 dragocenih faksimilov znamenite založbe Faksimile Verlag Luzern. Mladim obiskovalcem, ki so najpogostejši obiskovalci sejma (lani je bilo od 15 tisoč vseh obiskovalcev kar 9.800 šoloobveznih otrok), so namenjene gledališke predstave, likovne delavnice in gledališko-literarni vrtiljak, ne manjka pa mladine tudi v Interaktivnem parku, ki je prav tako novost letošnjega sejma. Tu obiskovalci s pomočjo modernih tehnik spoznavajo najrazličnejše multimedijske dejav-
nosti, si ogledujejo izobraževalne in zabavne cederome za vse starostne skupine, brskajo po internetu, snemajo glasbo in video z digitalno tehniko, seznanijo se lahko z namiznim založništvom, z računalniško podprtim tiskanjem na zahtevo ipd. Najavljene skupine šolarjev si sejem ogledujejo po programu šolskega itinerarija (tudi letošnja novost), se pravi, da šolarji ne letajo več brezglavo od stojnice do stojnice, ampak si pod vodstvom ogledajo sejem, tako da imajo nekaj od tega, za spomin pa na koncu dobe še na cedejki zapisan filmski zapis o svojem obisku in sejemski časopis s svojo fotografijo.
Letošnji knjižni sejem je torej res poln novosti, žal pa je treba na rob napisati, da po starem ostaja po starem tisto, kar sejmu ni bilo in mu ni v prid. Gre za razstavni del sejma, na katerem ni mogoče videti vseh knjižnih novosti. Manjkajo predvsem knjige, ki so ugledale dan pri manjših založbah. Te nimajo denarja za svojo predstavitev, podpore zanjo ne dobijo, in tako je razstavni del okrnjen. Med sedemdesetimi letošnjimi razstavljavci razen grosupeljske Mondene ponovno ni. nobenega z območja širše Dolenjske, ki postaja, sodeč po sejmu, knjižna puščava.
M. MARKELJ
Vržena rokavica
Dars in MPZ iščeta grešne kozle!?
Poslanec DZ Jože Avšič je vrgel rokavico trebanjskemu županu Cirilu Pungartniku, županu občine Trebnje. Med razlogi, ki jih Ministrstvo za promet in zveze (MPZ)in Dars navajata za zamude pri gradnji dolenjskega kraka avtoceste (AC), je z lokalno skupnostjo neusklajena trasa avtoceste mimo Trebnjega. Kot krivec se najpogosteje omenja občina Trebnje, ki menda zagovarja najdražjo varianto, ki pa je morda tudi strokovno sporna. “Kdaj in kako, menite, bo občina Trebnje uskladila poglede na bodočo avtocesto z načrtovalci?” je vprašal Avšič.
“Dejstvo je, daje politika zelo jasno izrazila, da ima najvišjo prioriteto povezava Štajerske in Ljubljane preko Trojan. Tam se tempo gradnje ne sme nič ustavljati. Smer Primorska, proti Kopru, se bo verjetno podaljšala za nekaj let, prav tako smer Gorica. Vendar to so tri prednostne smeri. Denarja zmanjkuje in ga ni, ker je Dars z obremenitvijo kreditov in na drugi strani prihodki, prišel v škarje. Proračun Slovenije s svojimi denarji pa ne bo šel noter, ker je že tako problematičen. Se pravi, da je treba zdaj na trasi Gorenjske in Dolenjske najti grešnega kozla. Na gorenjski trasi je grešni kozel že leta (ob izdelavi 15 ali 20 variant), občina Radovljica, na Dolenjskem pa za ta krak občina Trebnje. In to čeprav je bilo jeseni 1995 že dogovorjeno za traso (primerjalna študija Dolenjske in pobočne variante) mimo Trebnjega, na razdalji približno 3,5 km. Od 17 km so sporni samo 3 km...”
• Mimo Trebnjega, kajne?
“Ja. Takrat je bilo jasno. Vsa pristojna ministrstva so dala prednost pobočni varianti. Tako Ministrstvo za kmetijstvo, Ministrstvo za okolje in prostor, MPZ, Urad za prostorsko planiranje RS in tudi profesor Mušič, ki ima presojo dolenjske AC, kako v prostoru leži. Zatem je bilo
Ciril Pungartnik
pol ali tri četrt leta mir, tišina. Zamenjala seje garnitura na MPZ, ker so bile vmes volitve... MPZ je nato odstopilo od prvotnega stališča.”
• Kaj je bilo potem odločilno za zastoj?
“To je bila zamenjava garniture na MPZ, še posebej sekretarja, ki je bil odgovoren za ceste (prišel je Žare Pregelj, op. P. P.). Ta garnitura je menila, da lahko bistveno poceni gradnjo AC. Bilje čas priprave dopolnitve nacionalnega programa, zato so oni to soglasje za “pobočno” varianto, ki je bilo povsem strokovno utemeljeno, razglasili za neveljavno. Nato si je samo MPZ privzelo pravico, da diktira - seveda skupaj z Darsom - potek AC mimo Trebnjega in kot edino zveličavno varianto obravnavalo nekaj časa samo ‘dolinsko’ varianto, to se pravi povoziti sedanjo cesto.
Zakaj je MPZ leta 1995 dalo prednost pobočni varianti, nato pa enostavno iz tega izstopilo s samo finančnimi utemeljitvami? Vemo pa, da se AC ne sme graditi le z vidika financ, temveč je treba upoštevati tudi druge elemente, okoljevarstvene in druge."
PAVEL PERC
Večer s poslancem
NOVO MESTO - Na dobro obiskani javni tribuni, ki jo je pripravila ZLSD Novo mesto, je poslanec Aurelijo Juri predstavil položaj Slovenije v prizadevanjih za vstop v evroatlantske povezave. Poudaril je, da je zadnje poročilo komisije o naši pripravljenosti za vstop v EU zelo ugodno. Več težav pričakuje pri vključevanju v zvezo NATO, saj seje začetno navdušenje za vstop umirilo. Juri je govoril tudi o mejo s Hrvaško, ki je še vedno predmet spora, tudi zaradi nenačelnih stališč pogajalcev, ki ne upoštevajo že znanih zgodovinskih dejstev.
Droben trak veliko olajšanje
Nova možnost zdravljenja resnih težav z uhajanjem seča - V tem mesecu v novomeški bolnišnici uspešno opravili dve operaciji - Zmotno prepričanje, da so za težave kriva leta in porodi
NOVA STANOVANJA V NOVEM MESTU - Na priložnostni slovesnosti v Ulici Slavka Gruma, največjem blokovskem naselju v Novem mestu, so prejšnji četrtek položili temeljni kamen za 27-stanovanjski blok. To delo so v prisotnosti številnih novomeških svetnikov, visokih Občinarjev in nekaterih drugih gostov opravili . (z leve): Marjan Somrak, direktor stanovanjskega podjetja Zarja, novomeški župan dr. Tone Starc in direktor gradbenega podjetja Begrad Franc Panjan. To je po 5 letih prva blokovska gradnja v Novem mestu. V novem bloku, ki naj bi bil zgrajen do konca poletja prihodnje leto, bo 8 enosobnih, 6 dvosobnih, 8 dvoinpolsobnih, 3 trisobna in dve večji mansardni stanovanji, v pritličju je predvidenih 300 m2 za poslovne prostore, v kleti pa bodo garaže. Kvadratni meter stanovanja bo stal 2.200 mark; investitor zagotavlja ugodne kredite. Zanimanje za nakup je veliko in Begrad se že ozira po sosednji gradbeni parceli. (Foto: A. B.)
NOVO MESTO - Z nenadzorovanim uhajanjem seča ima težave kar 80 odst. žensk po 50. letu starosti. Še pred kratkim je za zdravljenje resnih oblik uhajanja seča obstajala vrsta metod, od katerih pa nobena ni prinašala zanesljive rešitve težav. Na Švedskem so že leta 1996 izvedli prvo operacijo po novi TVT metodi, javnosti pa so jo predstavili šele pred kratkim, saj so se z večletnim spremljanjem bolnic želeli prepričati, če je metoda res učinkovita. “Izkazala se je za doslej najboljšo,” je povedal dr. Boris Pogačar, kirurg, specialist urolog v novomeški bolnišnici.
Težave z uhajanjem seča so pravi, da okoli 15 odst. bolnic različne, vse ne zahtevajo ope- potrebuje resno terapijo. Veli-rativnih posegov. Dr. Pogačar ko žensk je prepričanih, da so
težave povezane s starostjo in porodi, kar pa seje izkazalo za zmotno, saj imajo težave z uhajanjem vode tudi ženske, ki nikoli niso rodile.
Pri blagih oblikah uhajanja seča (po nekaj kapljic) priporočajo Keglove vaje in terapijo s pomočjo električnih stimulatorjev. Pametno bi bilo, da bi ženske opravljale preventivne vaje že pred porodom, preden se vlakna mišične membrane raztegnejo.
Ena najpogostejših resnih oblik uhajanja seča je stresna oblika, ko seč uhaja med telesnimi napori (ko zakašljamo, kihnemo itd.). Težave so posebej izrazite v zimskem času. Kar 80 odst. žensk, ki imajo težave z uhajanjem seča, obo-
leva za to obliko, ki jo zdravijo operativno. Še pred kratkim je za zdravljenje obstajalo več različnih metod, od katerih pa nobena ni prinesla želenih rezultatov, saj so se težave po nekaj letih ponovile.
Nova TVT metoda ali nena-petostna podpora sečnice, po kateri so ta mesec tudi v Novem mestu opravili dve operaciji, je bila prvič izvedena leta 1996 na Švedskem, od koder jo je v Slovenijo prenesel asist. mag. Adolf Lukanovič z Ginekološke klinike v Ljubljani. Gre za trenutno najboljšo metodo zdravljenja uhajanja seča doslej, s katero s pomočjo posebnega traku vzpostavijo podporo sečnici. Dr. Pogačar pravi, da je relativno enostavna, zdravljenje traja kratek čas, saj bolnice lahko zapustijo bolnišnico še isti ali naslednji dan po operaciji, vendar je še razmeroma draga.
Danes bo ob 19. uri Zdravniško društvo za svoje člane pripravilo strokovno predavanje o urinski inkontinenci (uhajanju vode), na katerem bodo predstavili tudi prednosti, ki jih prinaša omenjena metoda.
I. PAVLIC
Brez šole ne bo službe
Statistika brezposelnih - Pomanjkanje proizvodno-obrtnih kadrov - Delodajalci zahtevajo kombinirana znanja
OB DNEVU PROSTOVOLJSTVA
Prostovoljci podarijo več
Vprašajte povprečnega Slovenca po pomembnih decembrskih dnevih, in gotovo bo začel s 6. decembrom, ko pride Miklavž, nadaljeval z Božičkom in zaključil z dedkom Mrazom. Po krajšem razmisleku bo morda sam od sebe dodal tudi I. december, ki si ga zavoljo rdečih pentljic proti AIDS-u ni težko zapomniti, skoraj gotovo pa bo nejeverno dvignil obrv, če ga pobarate po 5. decembru. Ne samo da mu samemu ne bi prišel na misel, pač pa najverjetneje niti ne ve, kaj bi z njim počet. Da je to mednarodni dan prostovoljstva, vedo menda samo prostovoljci, ostalim pa bo treba ta datum omenjati še lep čas, preden ga bodo začeli rutinsko naštevati skupaj z dnevom boja proti AIDS-u ... kaj šele z Miklavžem, Božičkom in dedkom Mrazom.
A prostovoljstvo v resnici sploh ni tako daleč od bradatih dedkov z darili. Prostovoljci resda ne nosijo pisanih škatel z igračami in tudi ne kupujejo kave in rož, podarijo pa bistveno več kot tisti, ki mislijo, da je to edina oblika obdarovanja in pomoči. Dan za dnem ponujajo svoje sposobnosti, znanja in pomoč tistim, ki so je potrebni, v zameno pa ne pričakujejo ničesar večjega od hvaležnega nasmeha. Čeprav v današnji kapitalistično nastrojeni družbi to ne zveni
povsem logično, jih je nesmiselno spraševati, kaj imajo od tega, ker je odgovorov toliko, kolikor je prostovoljcev. Najboljšega pa zagotovo dobite, če se vprašate, kako se kasneje počutite sami, ko na primer neznani slabotni ženički v petek dopoldne pomagate nesti pet cekarjev s tržnice...
Pa vendar ne gre le za dober občutek in moralno zadoščenje. Gre za to, da vse večjih problemov civilne družbe, (socialna beda, nepismenost, nasilje v družini, brezdomstvo, podhranjenost, samomori itd.) javne službe ob še tako velikih prizadevanjih ne zmorejo obvladovati same. Po mnenju sociologov in futurologov so zadnja rešilna bilka prav prostovoljci, saj se njihova pomoč bistveno razlikuje od tiste, ki jo je treba plačati. Kajti pri njih vzrok motivacije v nobenem primeru ni denar, pač pa zgolj iskren občutek, da je treba pomagati. In tako zagotovo ni strahu, da bi odnehati ob prvi oviri.
Ob 5. decembru, mednarodnem dnevu prostovoljstva, se zahvaljujemo in čestitamo vsem, ki so že pokazali nesebičen čut za soljudi, hkrati pa upamo, da je prostovoljstvo nalezljiv pojem v nedovršni obliki.
TINA CIGLER, Društvo za razvijanje prostovoljnega dela Novo mesto
NOVO MESTO - Na območni službi Zavoda RS za zaposlovanje že od leta 1996 beležijo nižjo stopnjo brezposelnosti od slovenskega povprečja. Vendar pa se večajo deleži težje zaposljivih oseb, med katerimi imajo največ težav pri iskanju zaposlitve starejše osebe z nizko stopnjo izobrazbe. Hkrati ugotavljajo pomanjkanje proizvodno-obrtnih poklicev, kot so delavci v gradbeništvu, kovinarji, lesarji...
5 mio evrov za center za ravnanje z odpadki
LJUBLJANA, NOVO MESTO - Pred tednom dni je ministrstvo za okolje in prostor dobilo potrditev Evropske komisije, da bo sofinancirala tri projekte z denarjem iz programa 1SPA. Prvi med njimi je projekt vodo-oskrbe in odvodnjavanja na trnovsko-banjški planoti (2,6 milijona evrov), drugi je podoben projekt v povodju reke Pake (4,5 milijona evrov) in kot tretji še projekt ravnanja z odpadki na Dolenjskem. Za center za ravnanje z odpadki Novo mesto je komisija odobrila skoraj 5 milijonov evrov. Slovenija bo s komisijo prihodnji mesec podpisala finančni memorandum ter ob podpisu prejela desetino vseh odobrenih sredstev. Dodatno desetino bo prejela ob podpisu pogodb prihodnje leto, preostanek pa predvidoma do konca leta 2005, pač v skladu z načrti izvedbe posameznih projektov. Kot so sporočili iz Ministrstva za okolje in prostor, naj bi vsi projekti stekli v drugi polovici prihodnjega leta. Dodajajo še, daje Slovenija tako izkoristila najvišjo kvoto sredstev za področje okolja, t.j. skupno 12.1 milijona evrov.
V letošnjem letu je bilo v območni službi Zavoda RS za zaposlovanje prijavljenih 4.146 brezposelnih oseb, kar znaša 6,8 odst. manj od povprečja v enakem primerjalnem obdobju lani. Stopnja brezposelnih v novomeški regiji znaša 8,4 odst. in je najvišja v Črnomlju, kjer znaša 11,5 odst., najnižja pa v Metliki, kjer je 6 odst.
Po dolgotrajni brezposelnosti smo v novomeški regiji v samem vrhu. Med brezposelnimi je kar 63 odst. oseb brez poklica, od tega jih 25 odst. nima končane osnovne šole. “Ženska brez poklica je model nezaposljivosti," je povedal Matjaž Verbič, vodja oddelka za zaposlovanje v območni enoti Novo mesto in dodal, da osebam brez izobrazbe priporoča pridobitev poklica, predvsem če gre za mlajše.
Na zavodu opažajo pomanjkanje poklicnih skupin v gradbeništvu, kovinski, lesarski in živilski industriji ter gostinstvu, manjka tudi tehničnih poklicev. Verbič pravi, da moški brez izobrazbe lažje najdejo zaposlitev kot ženske, kar je še posebej opazno po propadu Iskre, Obutve, zmanjšanju obratov Novolesa in Novoteksa, kjer so zaposlovali pretežno ženske. Po 45. letu starosti je najti zaposlitev še težje. Čedalje več je delovnih mest, ki zahtevajo kombinirana znanja, prednost pa imajo tisti, ki obvladajo sodobne tehnologije.
Po besedah Matjaža Verbiča velikih sprememb tako glede zaposlovanja kot brezposelnosti v kratkem na zavodu ne pričakujejo. Ocenjujejo pa, da se bo dinamika zaposlovanja umirila, kar pomeni, da bo najti zaposlitev še težje kot doslej.
1. PAVLIČ
Totalna vojna proti vodi
Poznavalci napovedujejo, da se bodo v prihodnosti največje vojne na svetu bile za vodo. Ljudje in narodi se vojskujejo za bogastvo. Vojne za vodo pa ne bodo samo vojne za največje bogastvo, kar voda nedvomno je, marveč za preživetje. Kaj lahko pa se zgodi, da bo voda, iz katere je življenje vzklilo, ki ga omogoča in brez katere ga ni, življenju postala umazan, smrdljiv in strupen grob. Ta grob pa si človek koplje sam. Zelo vneto in z veliko pomočjo “napredka". Večji ko je ta lažni napredek, večje onesnažene vode, bolj je ogroženo človeštvo. Človek je največji sovražnik človeštva!
Potrditve te žalostne ugotovitve ni treba iskati v daljnem svetu. Samo okoli sebe poglejmo! Kaj smo v zadnjih desetletjih naredili iz Krke, Kettejeve ljubice zveste? Umazano in smrdljivo candro! Nemarno so s strupenim PCB-jem zastrupili prelestno belokranjsko Krupo, ki naj bi bila najpomembnejši vir pitne vode za Belo krajino. Naše reke niso več primerne za kopanje. Novic o poginih rib zaradi izpusta strupenih snovi v vodo je toliko, da jih pri listanju časopisa kar preskočimo. Vsakdanje. Običajno. Nič posebnega. Normalno. Pa kaj!
Brezno pod Hmeljnikom je prebivalcem bližnjih vasi služilo za priročno odlagališče odpadkov. Sedaj so jim pa ti odpadki pritekli nazaj skozi pipe. Atrazin, strupeni herbicid, kolikor ga niso porabili, so odvrgli v brezno. Od tam pa se skozi kraško podzemlje spira do zajetja za njihov vodovod. Res se je izplačalo vrtati 400 m globoko, da sedaj iz globin črpajo tisto, kar so v brezno zmetali zanikrneži.
In to se dogaja tudi na svetovni ravni: ljudje sami strupi-mo svoj vodnjak. Kar naprej in vse uspešneje. Edina tolažba je, da to dolgo ne more trajati!
ANDREJ BARTEU
SIMOBILOV CENTER V NOVEM MESTU - Operater mobilne telefonije Simobil je v soboto v Novem mestu odprl sedmi prodajno-svetovalni center v Sloveniji. Nahaja se v Bršljinu, na Ljubljanski cesti 22, t.j. nasproti Sparovega hipermarketa. V njem bodo izšolani strokovnjaki svetovali kupcem pri izbiri naročniških ali predplačilnih paketov ter pri nakupu telefonov in opreme. Center sta odprla novomeški župan Tone Starc (levo) in direktor prodaje v Simobilu Primož Pirc (desno), ki je županu tudi razkazal ponudbo v centru. (Foto: B. D. G.)
NAJBOUE UREJENE PRODAJALNE - Prejšnji teden so podelili priznanja najbolje urejenim prodajalnam na Dolenjskem in v Beli krajini. Ocenjevanja sta se lotili Gospodarska zbornica in Turistična zveza Slovenije. Komisiji, v prvem krogu območna in nato še republiška, sta obravnavali štiri kategorije prodajaln (živila, tekstil, marketi in ostalo) ter upoštevali zunanji izgled prodajaln, prostor s ponudbo blaga, ostale pomožne prostore in osebje. V regiji je letos v ocenjevanju sodelovalo 14 prodajaln, priznanja pa so prejeli: Labod trgovina 1 Novo mesto, Mercator, center Črnomelj (na sliki), Trgovina BeCom (Drago Predovič, s.p.) in zlatarna Platinum Novo mesto. (Foto: B. D. G.; op. uredništva: v prejšnji številki je bila s tem podpisom objavljena napačna slika, zato se vsem prizadetim opravičujemo)
J -y J\l A S 1 rl CJ E) C II)
Ob 30-letnici dočakali prizidek
Na OŠ Grm praznovali 30 letnico - Težko pričakovani prizidek, s katerim je šola pripravljena na uvedbo devetletke - Investicija vredna 97 milijonov tolarjev
NOVO MESTO - Sreda, 21. novembra, je bila za učence in učitelje OŠ Grm prav poseben dan. Ob praznovanju 30-letnice šole so namreč slavnostno odprli prizidek k šoli, za katerega so si prizadevali več let. “Ob rojstnem dnevu vsak upa na darilo,” je zbrane nagovorila ravnateljica OŠ Grm Sonja Simčič in dodala, da so novih prostorov, v katerih bo dobil mesto tudi bodoči 1. razred devetletke, zelo veseli.
NOVE PROSTORE PREDALI GRMSKIM OSNOVNOŠOLCEM - V bogatem kulturnem programu ob otvoritvi so učenci odigrali glasbeno-dramsko-plesno predstavo Grmska bajka, v kateri je sodelovalo 80 učencev in 7 mentorjev. Prizidek k OŠ Grm sta slavnostno odprla ministrica za šolstvo, znanost in šport Lucija Čok in župan MO Novo mesto Anton Starc. (Foto: I. Pavlič)
Miiller začetek oživljanja trga?
Na novomeškem Glavnem trgu je podjetje Dom Trgovina odprlo novo Miillerjevo trgovino - Bodo sledili tudi ostali?
NOVO MESTO - Novomeški Glavni trg se je iz nekdaj najbolj obleganega mestnega predela v zadnjih letih spremenil v mrtvo mesto. Prebivalcev skorajda nima več, na njem pa životari le še nekaj manjših trgovin in lokalov. Je začetek oživljanja starega mestnega jedra napovedala trgovska hiša Miiller, ki je prejšni četrtek v nekdanji Mercatorjevi blagovnici slovesno odprla svoja vrata?
Prav gotovo je to pomemeb-na pridobitev za novomeški Glavni trg, še večja pa bo, če se bodo v stari del mesta vrnili tudi drugi trgovci, kar si v podjetju Dom Trgovina iz Ljubljane, ki ima celo verigo trgovin Miiller po Sloveniji, močno želijo. V Novem mestu so iskali primerno lokacijo kar tri leta. Brata Janez in Matjaž Ovsenik, ki vodita podjetje Dom Trgovina, sta povedala, da so
se kljub temu, da se zavedajo težav oživljanja starega mestnega jedra, raje odločili za Glavni trg kot pa za BTC, kar so zelo dobro sprejeli tudi No-vomeščani. Kot ena večjih zavor pri oživljanju novomeškega Glavnega trga pa so po njunem mnenju prevelike spomeniško-varstvene zahteve.
V novi trgovini, ki meri okrog 1100 kvadratnih metrov, je v treh etažah naprodaj skorajda enak program kot v ostalih Miillerjevih trgovinah po Sloveniji: parfumerija in osebna drogerija, hišna drogerija in gospodinjski program ter igrače in glasbeni program. Nakup in preureditev hiše sta stala 350 milijonov tolarjev, delo pa je dobilo 25 prodajalk. Ovsenikova načrtujeta okrog 500 milijonov tolarjev letnega prometa.
J. D.
Šola se že od vpisa prve generacije osnovnošolcev leta 1971 srečuje s prostorsko stisko. Prejšnji ravnatelj OŠ Marijan Špilar se spominja, da je bila stiska tako pereča, da je kljub iznajdljivosti učiteljev trpela kakovost pouka. Nekatere učence so morali zaradi prostorske stiske celo prešolati v OŠ Center, takratno OŠ Katje Rupene. Akcijo zbiranja denarja za prizidek so starši in vodstvo šole začeli že leta 1993. V
poseben fond, namenjen za gradnjo prizidka, v katerem bi bile učilnice in telovadnica, so zbirali denarne prispevke. Zapletlo se je pri dokumentaciji, saj je bilo zemljišče, na katerem naj bi prizidek stal, v denacionalizacijskem postopku. Zemljišče je odkupila šele nova občinska oblast leta 1998.
S prizidkom, ki so ga začeli uporabljati že sredi septembra, je šola pridobila 368 m2, v katerih so uredili 4 učilnice, 2 kabi-
PO DOLGEM ČASU SPET SLOVESNO - Prejšnji četrtek seje na Glavni trg po dolgem času spet zgrnilo veliko ljudi, ki so z veseljem prišli na otvoritev nove - Miillerjeve trgovine. Pomemben prispevek k oživljanju starega mestnega jedra Novega mesta je pozdravil tudi novomeški podžupan Adolf Zupan, ki si zeli, da bi se oživljanje enega najlepših mestnih trgov v Sloveniji pospešilo. (Foto: J. Dorniž)
Strupeni atrazin teče iz globin
Voda iz vodovodnega sistema Kamenje je onesnažena s herbicidom atrazinom - Kaže, da so si vaščani sami zastrupili vodo, ker požiralnik nad vasjo uporabljajo kot smetišče_
KAMENJE - Ob rednem letnem nadzoru vodovodnega sistema Kamenje, iz katerega se s pitno vodo oskrbuje okoli 50 gospodinjstev iz Gorenjega in Dolenjega Kamenja, vasi pod Hmeljni-kom, je kemijska analiza pokazala vsebnost desetilatrazina, ki je eden od razgradnih produktov od leta 1999 prepovedanega herbicida atrazina.
Novomeška Komunala je uporabnike obvestila, da voda ni primerna za pitje, še naprej pa jo lahko uporabljajo za sanitarne namene. V vsako vas so namestili po eno cisterno, kamor dovažajo pitno vodo. Tudi vsi naknadni odvzeti vzorci so pokazali povečano koncentracijo strupenega atrazina. “Koncentracije sicer niso velike, celo manjše, kot jih za pitno vodo dopušča stari pravilnik o zdravstveni ustreznosti pitne vode, in malo presegajo mejne po novem pravilniku, ki bo začel veljati leta 2003, a po posvetovanju z inšpekcijsko službo in z novomeškim Zavodom za zdravstveno varstvo smo porabnike takoj obvestili, da voda ni pitna,” je povedal Bojan Kekec, vodja sektorja vo-dooskrbe v Komunali. Stanje v tem vodovodnem sistemu redno spremljajo, vzorce pa jemljejo tudi iz vrtine v bližnji Ždi-nji vasi, ki se napaja iz istega vodonosnika.
In kako je strupeni atrazin prišel v vodo? Kamenjski vodovod dobiva vodo iz 400 m globoke vrtine. A očitno tudi ta globina in dejstvo, daje zgoraj 80 m debela neprepustna plast, nista mogla preprečiti onesnaženja, ki je, kot kaže, plod človeške nemarnosti. Geologi so namreč pregledali jame in požiralnike na tem izrazito kra-škem območju in v enem od njih v bližini Gorenjega Kamenja, ki sega 38 m globoko, odkrili veliko črno odlagališče odpadkov. Med njimi je veliko embalaže pesticidov, tudi ne povsem porabljenih, največ pa je bilo prav herbicidov z atrazinom. “Končno poročilo sicer še ni narejeno, a za sedaj vse kaže, da onesnaženje vode z atrazinom prihaja iz tega požiralnika, saj smo pregledali tako rekoč vso površino varstvenih pasov, vendar nismo našli ničesar, kar bi lahko povzročilo onesnaženje,” pravi Kekec. Če se bo koncentracija atrazina v
kamenjskem vodovodu zmanjšala in bo ta vodni vir ostal v uporabi, bo treba na širšem prispevnem območju omejiti uporabo vseh pesticidov in bodo ljudje lahko uporabljali le določena, manj škodljiva škropiva. Ker gre za vinogradniško območje, to najbrž ne bo šlo brez težav. Pesticide bodo morali ljudje pravilno uporabljati, zlasti kar se tiče predpisanih količin. Poseben problem je tudi nenevarno odlaganje odpadne embalaže in neuporabljenih pesticidov. Evidentirati in nadzirati bo treba tiste površine, na katerih največ uporabljajo pesticide.
Vsekakor je treba vedeti, da je herbicid atrazin strupen za ljudi in živali. V organizem lahko pride s hrano, vodo, z dihanjem, skozi kožo. V kamenjski vodi izmerjene koncentracije sicer ne morejo povzročiti takojšnje zastrupitve, malo pa strokovnjaki vedo o posledicah daljše izpostavljenosti takim koncentracijam. Gotovo so za to bolj občutljivi dojenčki, otroci in bolniki. Vsekakor pa atrazin in drugi strupi niti v najmanjši koncentraciji ne koristijo zdravju. A. BARTELJ
Koncerti ta konec tedna
NOVO MESTO - Klub Lokal-Patriot priredi v četrtek, 29. novembra, ob 20. uri pop-rock etno koncert Martina Lumbarja s pridihom indijske glasbe, v petek, 30. novembra, ob 21. uri pa koncert skupine Woodman Only, katere posebnost so priredbe znanih glasbenih skupin. Vstop na oba koncerta je prost. V soboto, 3. decembra, ob 21. uri bo na sporedu koncert petčlanske skupine Jazzo Supersonics, ki prihaja iz Slovenj Gradca.
neta, pisarno in učilnico za nivojski pouk. Dve učilnici sta namenjeni za bodoči 1. razred devetletke, dve za 4. razred. Kletne prostore je odkupil Telekom Slovenije, poslovna enota Novo mesto.
Vrednost investicije znaša 97 milijonov tolarjev, šola sama je zbrala 40 milijonov, 20 milijonov je prispevalo podjetje Telekom, ostalo pa MO Novo mesto. Naslednje leto naj bi na OŠ Grm začeli graditi tudi telovadnico za razredno stopnjo.
I. PAVLIČ
Gaudeamus igitur
Visoka šola za upravljanje in poslovanje podelila diplome
NOVO MESTO - V petek, 23. novembra, so v Kulturnem centru Janeza Trdine četrtič svečano podelili diplome študentom Visoke šole za upravljanja in poslovanje iz Novega mesta. Na VUŠP, kjer so prvo generacijo študentov vpisali v študijskem letu 1998/99, je do sedaj diplomiralo 357 študentov, kar znaša 84 odst. vpisane generacije 3. letnikov izrednega študija.
Na podelitvi diplom vedno pripravijo kaj nevsakdanjega. Tokrat je v kulturnem programu nastopila osemčlanska bobnarska skupina Afir Bafir, v afro stilu pa je potekala tudi pogostitev. Šola vsako leto pripravi srečanje za vse študente, ki je namenjeno spoznavanju in izmenjavi izkušenj, tako so se podelitve in študentskega brucovanja, ki je sledilo v dvorani Marof, udeležili tudi gostje iz študijskih centrov v Ljubljani in Mariboru.	I. P.
Popravek
V prejšnji številki Dolenjskega lista smo v prispevku Romsko društvo spet deluje po pomoti zapisali, da je predsednica društva Jelenka Kovačič, učiteljica na OŠ Šmihel. Jelenki Kovačič, ki je varuhinja romskih otrok na OŠ Šmihel, se za napako opravičujemo.
O ATEROSKLEROZI - Prejšnjo sredo so v salonu pohištva Ter-motehnike v nekdanjem mogočnem mlinu v Mačkovcu pri Novem mestu pred polno dvorano predstavili knjigo priljubljenega novomeškega zdravnika prim. dr. Petra Kapša (drugi z desne) Ateroskleroza - tihi ubijalec. To je že 6. knjiga dr. Kapša, ki na poljuden in širši publiki razumljiv in dojemljiv način obravnava zdravstvene teme. Vse so izšle pri novomeški založbi Erro, katere lastnik in direktor je Toni Vovko (drugi z leve), na poti pa je tudi že 7. Kapševa knjiga. O tej knjigi in njeni širši vrednosti je lepo spregovoril avtorjev sin dr. Rafko Kapš, specialist internist (prvi z leve), prim. dr. Kapš pa se je v pogovoru z voditeljem večera Jožetom Muso (prvi z desne) izkazal tudi kot zanimiv in iskriv pripovedovalec. (Foto: A. B.)
Novomeška kronika
OBVOZNICA - Odprtje novomeške severne obvoznice so najprej napovedovali za začetek letošnjega poletja. Potem so zaradi zapletov z lastniki zemljišča vso stvar premaknili na konec poletja. Nato je občina le dosegla, da so namesto običajnega križišča v Bučni vasi zgradili krožišče, in otvoritev se je odmikala in odmikala. No, ko je zadeva le prišla tako daleč, da so se po novi obvoznici lahko zapeljali prvi avtomobili, pa so to naredili naskrivaj. Zadnjo soboto so potihem menda poskusno odprli to težko pričakovano cesto. O tem dogodku je poročala le novomeška televizija. Pa to ni plod raziskovalnih novinarjev, ampak je novomeška občina le nje obvestila o tem za širšo javnost zanimivem dogodku. Poduk: afganistanski talibani so imeli en sam medij, na katerem so kar naprej nastopali in govorili le tisto, kar jim je ustrezalo, vse ostalo pa je bilo cenzurirano. To seje ves čas izvrstno obneslo, potem jih je pa vzel hudič...
GRADNJA - Po petih sušnih letih je prejšnji teden Be-grad začel v blokovskem naselju v Ulici Slavka Gruma graditi nov stanovanjski blok. Nasploh je Begrad, ki se je v Novo mesto preselil iz Črnomlja, po žalostnem propadu, bolje rečeno uničenju nekdaj mogočnega Pionirja, na to stran Gorjancev prinesel nov gradbeni zamah in podjetniški program. Na simbolični položitvi temeljnega kamna za novo stanovanjsko gradnjo seje zbralo toliko občinskih svetnikov, da bi lahko mimogrede zabetonirali še temelje, ne samo ploskali in nazdravljali. Preverjeno: sejnine za svojo prisotnost na dogodku niso dobili.
SOVE - Na vseh tablah, ki so jih postavili na “izpostavljenih” mestih in ki prepovedujejo vodenje psov, je pri psih izbrisana črka s, tako da prepoved velja za vodenje sov. Lastniki sov dosledno upoštevajo to prepoved in svojih nočnih ptic ne vodijo na vrt nekdanje Ropasove vile na Bregu, kjer ima sedaj prostore Etnološki oddelek Dolenjskega muzeja, na Kapitelj in drugam, kjer stojijo te opozorilne table. Se naprej pa so ti kraji priljubljeno zbirališče mestnih psov, ki jih tja na otrebljanje vodijo njihovi skrbni lastniki. Tisti, ki ne zdržijo do tam, pa to opravijo na "posrani” poti, ki se vleče od kandijskega mostu skozi celo staro mestno jedro.
Ena gospa je rekla, da novomeška obveščevalna SOVA premore eno samo sovo, vsi ostali so pa čuki.
Kako izdelati unikatne sveče
NOVO MESTO-Ta četrtek, 29. novembra, se bo ob štirih popoldan v Dolenjskem muzeju začela muzejska ustvarjalna delavnica za odrasle v unikatnem izdelovanju in okraševanju sveč. Delavnico bo vodila Adelka Fortuna Saje, potekala pa bo dva četrtka.
Halo, varna hiša!
Ženske, ki doživljate nasilje, pokličite v varno hišo na telefonski številki:
07/33 26 895 031/393 614
v
Sentjernejske črepinje
NEVERJETNE ZGODBE - V teh dneh smo dobili v uredništvo dolgo anonimno pismo, ki naj bi razlagalo neverjetne zgodbe, ki se pletejo v dolini šentjernejski. Vpletenih je več pomembnih oseb in njihovih sorodnikov, ki imajo seveda imena in priimke, pa jim zaradi vplivnosti nihče ne pride do živega: ne inšpektorji in ne policija. Vmes pa nastopa še denar, podkupovanje, morebitni nakup govedine za predvolilni golaž, obilica dela na črno in poslovanje brez ustreznih dovoljenj ter za zaključek še socialna pomoč, ki jo država dobrohotno namenja “revnim” kršiteljem vseh mogočih predpisov. Po vsem prebranem, za kar bo potrebno veliko časa, prav tako za raziskovanje in dokazovanje, smo prepričani najmanj o enem: avtor anonimnega pisma ni pravilno naslovil svojega pisma. Zgodbe iz pisma se glede na razmere v naši državi zdijo povsem VERJETNE!
GASILSKO VINO - Gasilska društva imajo predsednike, poveljnike, blagajnike, tajnike, gospodarje in morda še koga, najbrž pa v Sloveniji ni dosti takih, ki bi imela tudi svojega kletarja. PGD Gorenje Vrhpolje ga ima - z imenom in priimkom,' mi pa ga predstavlja-
mo tudi na sliki. Jože Bele se piše. Njegova dolžnost je, da neguje in skrbi za gasilsko vino. Vsako gospodinjstvo prispeva po 5 litrov in tako so to jesen zbrali že skoraj 500 litrov mošta, ki so ga donego-vali v vino. To jim pride še kako prav pri veselicah, da pridejo vsaj do kakšnega tolarja. Pa še za nekaj je dober ta inovativni način zbiranja pijače. Včasih so gasilci na občnih zborih vsepovprek kritizirali vino, nikoli ni bilo dobro. Zdaj, ko je v njem zmešan tudi njihov lastni pridelek, so lepo tiho!
Suhokranjski drobiž
DIREKTNO NAOKROG -V ministrstvu za promet Su-hokranjce prepričujejo, da imajo čisto dovolj direktnih avtobusnih povezav z Ljubljano - iz Novega mesta. Kako direktne so te povezave, bi lahko povedal kakšen delavec, ki bi se po teoriji iz ministrstva moral vsako jutro najprej peljati iz svoje suhokranjske vasi kar nekaj kilometrov do Žužemberka, nato še do 25 kilometrov oddaljenega Novega mesta in tam končno presedel na direktni avtobus za Ljubljano. Koliko časa bi mu to vzelo, ne bomo računali, da ne omenjamo trikotnika, ki bi ga opravil s turističnim izletom proti jugu in nato spet nazaj proti severu. V ministrstvu najbrž ne manjka šolanih ljudi, a zemljepis so v šoli gotovo “špricali”.
VIRUS - Ni res, da iz žužem-berške občine ne priteče nič nazaj v novomeško. Zadnjič je naravnost iz občinske uprave v centru Suhe krajine na vse mogoče naslove v mestu in še kje drugod po Sloveniji utekel Magister, računalniški virus. Občina sicer z njim ni imela slabih namenov, ker ga je tudi sama dobila na podoben način. Obtožiti je ne moremo že zato, ker si na vseh področjih prizadeva, da bi čimveč priteklo v občino in ne iz nje.
J 2 J\l A š J rl OBČI J j
DRUŠTVO HARMINKARJEV - Po že kar nekaj uspešnih nastopih so se mirnopeški harmonikarji odločili tudi formalno ustanoviti društvo. Na občni zbor sredi novembra je prišlo 17 članov (del jih je na fotografiji, v ospredju pa levo župan Lah in desno predsednik društva Barbo), sicer pa ob torkih zvečer vabijo še druge ljubitelje harmonike, naj se jim pridružijo v gostilni Ogulin, kjer imajo vaje. (Besedilo: B. D. G., foto: H. Murgelj)
Igrali bodo v društvu
Sredi novembra je bil v gostilni Ogulin ustanovni občni zbor Društva harmonikarjev Mirna Peč
Do Ljubljane zdaj le s prestopom
Ker so javni prevozi danes predvsem stvar podjetništva, so Suhokranjci ostali brez dobrih avtobusnih zvez z Ljubljano - l&l ukinil, drugi ne smejo voziti
ŽUŽEMBERK - Povezava z Ljubljano Suhokranjcem že dolga leta pomeni več kot marsikateremu drugemu kraju v Sloveniji, saj tja hodijo na delo, v šole (kar 24 dijakov se vozi samo v Ivančno Gorico) in po nakupih. Čeprav je po 1. spetembru edina direktna avtobusna povezava s slovensko metropolo zjutraj okrog 6. ure oz. ob 5.30 z Dvora, se državi to zdi dovolj.
Pred septembrom je družba I&l Koper prevažala potnike ob 6.30 in ob 1L uri proti Ljubljani in ob 13.30 in 14.30 nazaj, kar je ustrezalo šolarjem in delavcem. Ker liniji nista bili rentabilni, so ju ukinili. Razočarani občani so se obrnili na občino, pisali na ministrstvo za promet in klicali tudi v naše uredništvo. Občina se je takoj dogovorila z domačim avtobusnim prevoznikom FS, kije spet uvedel obe liniji.
Od tam bi bilo lahko vse lepo in prav, če ne bi po desetih dneh na pritožbo družbe Ljubljanski potniški promet inšpektor prepovedal vožnje, ker liniji nista bili registrirani. Prevoznik FS je sicer zaprosil gospodarsko in obrtno zbornico, naj mu odobrita vožnjo do prvega usklajevanja, vendar po novih
Zborovski večer
DVOR PRI ŽUŽEMBERKU - Kulturno društvo Dvor vabi na revijo pevskih zborov, ki bo v soboto, L decembra, ob 19. uri v dvorani na Dvoru. Nastopili bodo: mešana pevska zbora z Dvora in Iga, moški pevski zbor iz Ambrusa, mešani pevski zbor Tabor iz Primorske in trobilni ansambel iz Metlike. Slovenske pesmi in pesmi drugih narodov bo prepevalo okrog 120 pevk in pevcev.
OBČICE - V Občicah pri Kočevskih Poljanah ima Društvo Kočevarjev staroselcev urejeno hišo s prostori za različne dejavnosti in z muzejem na podstrešju, ki še nastaja in se širi ter obiskovalcem pove marsikaj o preteklem življenju Kočevarjev na tem prostoru. V tej hiši že nekaj let poteka tudi pouk nemščine.
Kot je povedala Maridi Černe, ki poučuje nemški jezik, so imeli prejšnja leta večje skupi-
predpisih med letom usklajevanje ni možno.
“Če bi smeli voziti, bi država imela nekaj od tega, občani Žužemberka in Dolenjskih Toplic pa ne bi ostali brez povezave z Ljubljano. Družbe LPP tudi ne ogrožamo, saj je proga že obstajala in se stika z njenimi prevozi le v Ivančni Gorici, kjer gre morda za 6 do 8 potnikov. Saj se ne poteguje za progo ravno naše podjetje - pomembno je, da povezava ostane, pa naj vozi kdorkoli,” meni Franc Škufca, žužemberški župan in hkrati direktor družbe FS.
FS zdaj sicer še vedno prevaža potnike proti Ljubljani, vendar samo do Ivančne Gorice, kjer morajo prestopiti na avtobuse LPP ali na vlak, kar je neprijetno in zamudno, hkrati pa tudi vsaj za 20 odstotkov
V soboto bo Ples tatov
DOLENJSKE TOPLICE -KUD Vesel teater iz Dolenjskih Toplic vabi v soboto, L decembra, v topliško osnovno šolo, kjer se bo ob 18. uri začela predstava gledališke skupine Teater Ba-lantin iz Ljubljane. Na ogled bo komedija za odrasle znanega francoskega dramatika Jeana Anouilha Ples tatov.
ne, vendar so zaradi lažjega in uspešnejšega dela letos raje oblikovali manjše skupine. Trenutno imajo 8 skupin, v katerih pouk obiskuje 4 do 6 otrok, imajo pa tudi skupino odrasle mladine. Pouk je enkrat tedensko in je prostovoljen, se pravi, da pridejo k njemu tisti, ki to želijo, pri čemer so to lahko potomci kočevskih Nemcev ali pa tudi ne, saj navsezadnje v vasi živijo skupaj eni in drugi.
B. D. G.
dražje. “Zaradi tega so se ljudje morali znajti drugače, tako da zdaj tudi proge do Ivančne Gorice postajajo nerentabilne in jih bomo morali ukiniti, če ne bomo dobili kakšne subvencije. Državna subvencija 13 tolarjev na kilometer nam ne pomeni kaj dosti, saj trenutno na treh progah prodamo komaj za 6.000 tolarjev vozovnic,” opozarja Škufca.
Kot rečeno, so občani že protestirali na ministrstvu, zbirali so tudi podpise, a z odgovori niso mogli biti zadovoljni. Zato bosta v teh dneh občini Žužemberk in Dolenjske Toplice družno zahtevali od prometnega ministrstva, naj izredno uskladi linijo, kije sicer do septembra že obstajala. Občina Žužemberk sama subvencionira tri proge v občini, s katerimi se lahko občani pripeljejo do Žužemberka, v upravi pa so prepričani, da bi za medkrajevno povezavo morala več storiti država.
B. DUŠIC GORNIK
Pleterje kot osma označena točka
Po poteh dediščine
PLETERJE - V enem najbolj znanih manjši turističnih krajev na Dolenjskem bodo jutri, 30. novembra, predstavili osmo lokacijo iz projekta Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine. Točka Pleterje bo odslej označena in predstavljena v skladu z enotno celostno podobo vseh točk, ki so vključene v ta projekt. Strokovno zasnovo označevanja so pripravili sodelavci iz Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Novem mestu.
Projekt Po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine teče zdaj že peto leto, in kot ocenjuje koordinacijski odbor projekta, ki deluje v okviru Območne gospodarske zbornice Novo mesto, je v tem času dosegel že kar nekaj ciljev, ki so si jih zadali na začetku.
Predstavitve lokacije Pleterje se bodo jutri udeležili predstavniki partnerjev v projektu in mnogi drugi zanimivi gostje. Organizatorji še posebej omenjajo njegovo ekscelenco Hug-ha Mortimerja, ambasadorja Velike Britanije, in sira Johna Ramsdna, vodjo oddelka za centralno in severozahodno Evropo pri zunanjem ministrstvu Velike Britanije.
B. D. G.
Hvala krvodajalcem
ŽUŽEMBERK, ŠKOCJAN -Območno združenje Rdečega križa Novo mesto vabi krvodajalce občine Škocjan danes ob 16. uri v gostilno Luzar, kjer bodo najbolj vztajnim podelili priznanja. Jutri, ravno tako ob 16. uri, bo taka podelitev priznanj kvodajalcem v gostilni Zupančič v Žužemberku. Pokrovitelja prireditev sta žužember-ška občina oz. škocjanski župan.
MIRNA PEČ - Strokovni vodja društva Milan Marn je predstavil udeležencem, kako naj bi društvo delovalo, sicer pa so mirnopeške harmonikarje domačini že nekajkrat slišali, čeprav še niso bili formalno organizirani. Za predsednika so izvolili Jožeta Barba, ki pravi, da želja po takem društvu ni
Akademija v spomin na Prešerna
ŠENTJERNEJ - Društvo Gallus Bartholomaeus vabi na osrednjo kulturno prireditev v občini Šentjernej ob 201. obletnici rojstva dr. Franceta Prešerna, ki bo v soboto, L decembra, ob 18. uri v večnamenski dvorani župnijskega doma v Šentjerneju. Ob tej priložnosti bo odprta tudi fotografska razstava.
Tekmovanje
harmonikarjev
ŠKOCJAN - Turistično društvo Škocjan priredi v soboto, L decembra, ob 15. uri v OŠ Škocjan tekmovanje najboljših harmonikarjev iz cele Šlovenije. Na prireditvi bosta sodelovala tudi folklorna skupina Plamen in virtuoz na harmoniko Zoran Zorko. Vstop je prost.
naključje, saj ima igranje na harmoniko v teh krajih dolgo tradicijo.
“Navsezadnje je znani harmonikar Lojze Slak še kot kratkohlačnik izvabljal prve melodije iz harmonike prav v mirno-peških logih. Na uveljavljenega in priljubljenega rojaka so tukajšnji harmonikarji še posebno ponosni, zato poleg ljudskih viž prav radi zaigrajo tudi številne Slakove melodije, ki so že skoraj ponarodele,” pravi Barbo.
Novo društvo bo skrbelo za samoizobraževanje in šolanje članov ter nastopalo na prireditvah v domači občini in izven nje. S svojim delovanjem bi rado ljudem približalo igranje na harmoniko ter poskrbelo, da bo harmonikarjev več in da bodo tudi boljši. Podporo pri delu jim je ponudil tudi mirnopeški župan Zvone Lah.
Društvo poudarja, da članstvo ni omejeno le na igralce diatonične in klavirske harmonike, pač pa je odprto tudi vsem, ki jih taka zvrst glasbe veseli in bi lahko prispevali svoj delež k uspešnosti društva. Društvo se ne bo otepalo niti harmonikarjev iz drugih občin. Trenutno imajo vaje ob torkih zvečer v gostilni Ogulin, kjer se jim lahko pridružijo tudi novi člani.
B. D. G.
POSLEJ BO UČENJE ZANIMIVEJŠE - Osem skupin po 4 do 6 otrok se enkrat na teden uči nemščine v prostorih Društva Kočevarjev staroselcev v Občicah pri Kočevskih Poljanah. Njihova učiteljica je Maridi Černe. Ona in otroci bodo poslej lažje delali, saj jim je nemško veleposlaništvo pred kratkim izročilo darilo nemške zvezne vlade, tj. pripomočke, kot so kasete, knjige, igre in drugi materiali. (Foto: B. D. G.)
PRENOVILI CESTO BAN-DRČA - Minulo soboto so slovesno odprli prenovljeno cesto Ban-Drča in hkrati tudi prenovljeni križ ob odcepu ceste v bližini kartuzije Pleterje. Novo prevleko je dobil 250-metrski odsek ceste. Slavnostna govornika sta bila predsednik gradbenega odbora Andrej Vide in župan Franc Hudoklin, za kulturni pridih otvoritve pa so poskrbeli fantje Šentjernejskega okteta in ljudski pesnik Jože Grgovič. Na sliki so župan Hudoklin, Andrej Vide, Jože Strojin in pleterski prior Štefan David ob rezanju traku. (Foto: M. Hočevar)
Enkrat na teden - nemščina
Z novimi pripomočki, darilom nemške zvezne vlade, bo učenje zanimivejše
I
MMB J 2! J\j AŠ J Tl Q_3 _Č J Jsl
Vsak ima pravico do spoštovanja
Na slovesnosti ob metliškem občinskem prazniku župan Dragovan ni mogel mimo medvojnih in povojnih dogodkov ■ Šengenska meja naj bi povezala, ne ločevala ■ Priznanja občine in RKS
METLIKA - S ponedeljkovo otvoritvijo naprave za pripravo pitne vode na griču Veselica nad Metliko so Metličani zaključili praznovanje občinskega praznika, ki ga praznujejo v spomin na 26. november 1942, ko so slovenski in hrvaški partizani na Suhorju uničili belogradistično in italijansko postojanko. Na praznični dan so pripravili slovesnost tudi na Suhorju, kjer imajo v spomin na ta medvojni dogodek krajevni praznik.
V metliški občini so ob praz- občine. Prejeli so jih: nekdanji
niku poleg ostalih prireditev odprli tudi slab kilometer asfaltirane ceste ob zeleni meji v Vidošičih, obnovljeno cesto na Lokvici in športno igrišče v Ro-salnicah ter Galerijo Kambič v metliškem mestnem jedru. Na svečani seji, ki je bila preteklo soboto v metliški športni dvorani, pa je bil slavnostni govornik župan Slavko Dragovan. Poudaril je, da moramo obžalovati vse, kar je bilo med vojno in po njej tragičnega. “Vsak, kdor je takrat izgubil življenje, ima pravico do imena in spoštovanja. Le tako bomo lahko govorili o spravi. Prepričan sem, da to zmoremo, in vem, da je to upanje večine,” je med drugim povedal Dragovan. Ko je govoril o napredku v občini, je dejal, daje pomembno soglasje tistih, ki odločajo, ne glede na strankarske barve, čustva ali osebne interese. Dotaknil se je tudi bodoče šengenske meje na slovenski južni meji: “Prizadevali si bomo, da ta meja ne bo pretrgala dobrih vezi s prebivalci onkraj Kolpe. Na ta način bomo lahko v sicer nemirnem globalnem svetu ustvarjali boljši vsakdan.”
Župan Dragovan in pravosodni minister Ivo Bizjak sta na slovesnosti podelila plakete
dolgoletni ravnatelj Belokranjskega muzeja, sicer pa zgodovinar in publicist Zvonko Rus, Ivan Kapušin, ki že od leta 1948 igra pri metliški Godbi na pihala, ter oktet Vitis, ki je v 2 3 letih delovanja nastopil na številnih prireditvah doma in v tujini. Član glavnega odbora Rdečega križa Slovenije Branko Matkovič pa je izročil priznanja RKS. Zlata priznanja so prejele: Stanka Zupanič, Nežika Travnikar, Stanka Nemanič, Marija Dragovan, Zofija Bajc in Albina Tošeska. Srebrna priznanja so si prizlužile Ivanka Vraničar, Tončka Zupančič in Nevenka Štubljar, bronasto pa Marija Dim.
V kulturnem programu sta nastopila ženski pevski zbor Lan in oktet Vitis. Obiskovalci svečanosti, med katerimi so bili tudi metliški pobratimi iz avstrijske Wagne in italijanskih Ronk, so si premierno ogleda-
li film. Nastal je v produkciji metliškega Foto kino kluba Fokus in je prvi, ki so ga v celoti ustvarili v Metliki, če izvzamemo scenarij, ki ga je Toni Gašperič pisal v Gribljah. Film je režiral Matjaž Rus, za kamero je stal Danilo Orlič, za ton pa je poskrbel Srečko Muc.
M. BEZEK-JAKŠE
60 let cerkvenega petja
STARI TRG - Kaplan in skladatelj Viljem Savelli je poleti 1941 v Starem trgu ob Kolpi ustanovil mladinski cerkveni pevski zbor, ki je redno vadil dvakrat na teden, prvi nastop pa je imel verjetno v začetku septembra 1941. Od takrat je 15 deklet in 9 fantov redno pelo pri deseti nedeljski maši. Zaradi vpliva partizanov so nekateri kmalu odnehali, nekaterim pa so petje odsvetovali po vojni. Ostali pa so vztrajali do smrti. Še pred desetimi leti jih je bilo 12, danes, ko praznujejo 60-letnico petja, pa je ostalo še 6 pevk. Angela Panjan, Ivanka Madronič, Lucija Rom, Mimica Rade, Katica Štefane in Anica Kobe so pretekli petek v starotr-ški farni cerkvi pripravile prireditev ob visokem jubileju, v goste pa so povabile tudi zbor Kantate Dominum iz Kočevja.
Semičanov je vse manj
V zadnjih letih se število prebivalcev v semiški občini zmanjšuje predvsem zaradi odseljevanj - Več izobraževanja
Srečanje starejših
ČRNOMELJ - V soboto, 17. novembra, so v prostorih OŠ Loka v Črnomlju organizirali tradicionalno srečanje starejših iz krajevne organizacije RK heroja Starihe, Loka, Griček in Tribuče. Zbrane je v prijetnem vzdušju pozdravila sekretarka RK Marija Jevšček. Aktivistke so starejšim pripravile pogostitev in z njimi obujale lepe čase. Najstarejša krajanka in krajan sta dobila darilo.
M. J.
SEMIČ - Pred uvedbo enovitega naselja Semič je bilo v semiški občini 57 naselij, danes jih je 44. Deset so jih s priključitvijo k Semiču in uvedbo uličnega sistema v občinski prestolnici ukinili, tri naselja v občini pa so nenaseljena. Že pred leti so na novo imenovali naselje Sovinek, še vedno bolj znano kot Štiri roke.
V semiški občini živi 3.826 prebivalcev, kar predstavlja 0,2 odst. vseh prebivalcev naše države. Kar 1.958 oz. dobra polovica jih živi v enovitem naselju Semič. Sicer pa je za vasi v semiški občini značilno, da so majhne, saj živi več kot sto prebivalcev le še v Črmoš-njicah, na Črešnjevcu, Osojniku in Štrekljevcu.
DARILI ZA NAJSTAREJŠA - V Beli krajini so v teh dneh številni krajevni odbori Rdečega križa pripravili ali pa še bodo srečanja starostnikov. Pred kratkim je prvič samostojno pripravil tovrstno srečanje KO RK Štrekljevec, od 62 vaščanov, starejših od 70 let, pa se ga je udeležilo 38 ljudi. Najstarejši prisotni krajanki Rozaliji Vidmar in krajanu Antonu Golobiču je predsednica KO RK Ana Novak izročila darilci (na fotografiji), najstarejšo občanko, 99-letno Nežo Stariha iz Praproč, pa so aktivistke RK obiskale na njenem domu. (Foto: M. B.-J.)
Iz podatkov v zadnjih 50 letih je mogoče razbrati, da se število prebivalcev zmanjšuje na severozahodnem in jugovzhodnem obrobju občine, hkrati pa se povečuje v Semiču in njegovi okolici. Vasi z vse manjšim številom prebivalcev so Brezje pri Rožnem Dolu, Brezova Reber, Brezovica pri Črmošnjicah, Črešnjevec, Gaber, Hrib pri Cerovcu, Hrib pri Rožnem Dolu, Komama vas, Lipovec, Maline, Nestoplja vas, Potoki, Preloge, Pribišje, Sela pri Vrčicah, Sodji Vrh, Starihov Vrh in Vinji Vrh. Naselja z vedno več vaščani pa so Kašča, Mladica, Oskor-šnica, Rožni Dol, Sadinja vas, Semič, Trebnji Vrh, Vavpča vas, Vrčice in Sovinek. Kašča, Mladica, Sadinja vas in Vavpča vas so po novem vključene v enovito naselje Semič, poleg njih pa še Vrtača, Coklovca, Sela, Trata, Gaber in Kot.
Število prebivalcev se je v semiški občini od leta 1971 do 1998 povečevalo tudi zaradi priseljevanj. V zadnjih letih pa se zmanjšuje predvsem zaradi odseljevanj. Ko so v Semiču pripravljali strategijo razvoja do leta 2010, niso mogli mimo spoznanja, da prav razvoj človeških virov sodi med ključne dejavnike pri zagotavljanju uspešnega gospodarskega razvoja in s tem blaginje. Pri tem je še kako pomembna izobrazba ljudi, kije v semiški občini v povprečju precej nizka. Res, da narašča število ljudi do 30. leta starosti, vključenih v različne oblike izobraževanja, a bi se jih po mnenju pripravljalcev strategije moralo čim več učiti zlasti tujih jezikov in uporabe komunikacijske tehnologije. _ , _ ¥ M. B.-J.
CESTA NA ZELENI MEJI - Pred tednom dni so Brane Rožanc iz Cestnega podjetja Novo mesto, semiški župan Janko Bukovec, direktor Direkcije za ceste RS Vili Žavrlan, metliški župan Slavko Dragovan in namestnik direktorja Družbe za državne ceste Bogdan Drinovec (z leve) prerezali trak na začetku 970 metrov dolgega odseka ceste na zeleni meji od Vidošičev do Kamenice. To je šele prva od treh faz obnove, veljata pa je 67,7 milijona tolarjev. V prihodnje bodo modernizirali še odsek med Drašiči in Vidošiči ter cesto vse do hrvaške meje. (Foto: M. B.-J.)
UTESNJENA ČRNOMALJSKA KNJIŽNICA
Bodo knjige ubijale?
ČRNOMELJ - Ko se je leta 1985 črnomaljska knjižnica iz neprimernih prostorov v stari hiši na Gričku preselila v Dijaški dom, je bilo približno tako, kot bi prišla z dežja pod kap. S preselitvijo namreč že takrat niso rešili skoraj nobene težave, z leti pa so se le še namnožile in povečale. Samo požrtvovalnosti, pridnosti, iznajdljivosti in vztrajnosti knjižničarjev se bralci lahko zahvalijo, da sploh še lahko pridejo v knjižnico in dobijo želene knjige.
Največji problem je velika utesnjenost, saj se knjižnica že od preselitve “razprostira ” na borih 170 kv. metrih. Namesto ljudi v knjižnici zaseda najpomembnejše mesto knjižnično gradivo, za katero je tudi že zdavnaj zmanjkalo prostora. Zato so preobremenjene police ukrivljene ali se pod težo knjig
Belokranjska glasba na zgoščenki
ČRNOMELJ - Jutri, 30. novembra, bo v tukajšnjem kulturnem domu promocijski koncert ob izidu dvojne zgoščenke belokranjske glasbe z naslovom “Green George + Lepa Anka”, ki jo je izdal Klub belokranjskih študentov. Nastopili bodo viniški in metliški tamburaši, vokalna skupina Lan, ljudski pevec in godec iz Vinice Jazo, kot gostja pa folklorna skupina Tine Rožanc iz Ljubljane.
Izdelovanje adventnih vencev
SEMIČ - Kulturno društvo Orel Semič bo pripravilo v petek, 30. novembra, ob 16. uri v tukajš-jem župnišču delavnico, v kateri boste pod vodstvom Bernarde Kukar izdelovali adventne vence. Vse, kar boste potrebovali za venec, prinesite s seboj, nekatere okraske pa boste lahko kupili v delavnici.
Miklavževanje
SEMIČ, ČRMOŠNJ1CE - V sredo, 5. decembra, ob 16. uri bo Kulturno društvo Orel Semič pripravilo miklavževanje v župnijski cerkvi sv. Štefana. Miklavž bo ob pomoči staršev in dobrotnikov obdaril otroke. V Črmošnjicah pa bo miklavževanje v cerkvi Marije Vnebovzete v nedeljo, 2. decembra, ob 10. uri.
lomijo, se s tem uničujejo in ogrožajo celo varnost ljudi. Gradivo, za katero je manjše zanimanje, v škatlah arhivirajo v kleteh Dijaškega doma, katerega podnajemnica je knjižnica, a morajo knjižničarji pogosto ponj. V knjižnici pa še vedno ostaja 45 tisoč enot knjižničnega gradiva, kar je nad dvakrat več kot leta 1985. Število članov se je v tem času od manj kot tisoč povečalo za dobrih štirikrat, izposoja pa za skoraj šestkrat, saj izposodijo na leto 120 tisoč enot.
Kljub temu da so knjižnični prostori ostali nespremenjeni, se je dejavnost v poldrugem desetletju močno spremenila. A kako naj sicer zagnani knjižničarji zagotovijo uporabo komunikacijske opreme in računalnikov, izobraževanje, prireditve z množičnim obiskom, ko pa bi za vse to - in seveda za knjige - potrebovali vsaj 800 kv. metrov? Marsikdaj pa jim za uresničitev idej, ki jih sicer nimajo malo, poleg prostora zmanjka tudi časa, ker se morajo ukvarjati pretežno s preurejanjem prostora in vzdrževanjem reda, čeprav to ni v njihovem "razvidu del in nalog”.
Knjižničarje, ki bi jih moralo biti po normativih 6, a so le 3 redno zaposleni in 2 preko javnih del, boli srce, ker ne morejo ponuditi uporabnikom vsega, kar slednji od njih pričakujejo in kar je tudi v skladu s sodobnimi _ trendi. A četudi so že toliko let utesnjeni, so ohranili vsaj kanček optimizma. Upajo, da bodo v prihodnjih letih v Črnomlju našli rešitev tudi za knjižnico. Pri tem ne bi bilo odveč, če bi kdaj povzdignila glas tudi množica bralcev. In ne nazadnje: ob tuhtanju o tem, kakšna naj bi bita v prihodnje podoba starega mestnega jedra, bi bilo prav, da bi pomislili tudi na knjižnico. Zagotovo bi Črnomaljcem z njeno pomočjo uspelo dahniti življenje v umirajoči del mesta.
M. BEZEK-JAKŠE
Drugi abonma za otroke
ČRNOMELJ - V nedeljo, 2. decembra, bo ob 16.30 v tukajšnjem kulturnem domu druga predstava gledališkega abonmaja za otroke in za izven. Na ogled bo lutkovno-igrana predstava Mini teatra iz Ljubljane Žabji kralj.
Sprehod po Metliki
REZANJE - Otvoritev ceste v Vidošičih so najprej napovedali za sredo pretekli teden. Potem so jo zaradi usklajevanja z urnikom prometnega ministra Jakoba Presečnika prestavili na četrtek. A trak je prerezal Vili Žavrlan, direktor Direkcije RS za ceste, čeprav ta cesta sploh ni v pristojnosti omenjene direkcije...
NAPOVEDOVALEC - Milan Travnikar z občinske uprave je doslej v svojem prostem času blestel kot predsednik delovnih predsedstev na občnih zborih številnih društev. Ob nedavnem metliškem občinskem prazniku pa seje poskusil tudi kot napovedovalec. Pa saj mu ni prav nič manjkalo, nasprotno, za razliko od napovedovalcev na marsikateri drugi prireditvi je vse, kar je povedal, celo držalo.
UKINITEV - Obiskovalci, ki so se udeležili otvoritve Galerije Kambič v Metliki, so sicer zvedeli, daje ministrica za kulturo Andreja Rihter zamudila zaradi novomeške prometne gneče, predsednik države Milan Kučan pa zaradi obveznosti v Kranjski Gori. Vendar so Metličani prepričani, da so bili to le izgovori. Po njihovem sta se oba častna gosta usedla na enega od vlakov ali avtobusov, ki so nekdaj vozili proti Metliki, a so jih ukinili.
VINO - Avtorji 26-minutne-ga filma o Vitisu so izračunali, da jih je minuta filma stala 10 litrov metliške črnine. Koliko bi torej morali plačati za 300-minutni film o Titaniku, če bi ga posneli Metličani, si lahko izračunate sami. Res pa je, da bi ga lahko z enoletnim vinskim pridelkom plačal skoraj vsak nekoliko večji metliški vinogradnik.
r y	\
Črnomaljski drobir
POGREŠANI - Ko so pretekli teden v črnomaljskem Varst-veno-delovnem centru pripravili prvi dan odprtih vrat, so med obiskovalci s pogledi zaman iskali Občinarje. Samo namig varovancem in zaposlenim v VDC: če bodo prihodnje leto pripravili dan odprtih vrat pred volitvami, bo poleg Občinarjev gotovo mrgolelo tudi kandidatov za župane in občinske svetnike, morda pa se bo med njimi našel celo kakšen kandidat za predsednika države.
TAJNOST - Prebivalce vasi okrog Starega trga zanima, ali je črnomaljska Komunala tajno društvo. Ko so prišli letošnjo jesen pobirat kosovne odpadke, o tem očitno niso obvestili vaščanov, ki seveda niso nastavili k cesti odvečne krame. S tem so si komunalci zelo olajšali delo, prebivalce, ki vedo, daje tudi vožnjo praznega tovornjaka potrebno plačati, pa razjezili. Tudi zato, ker komunalci v tiste kraje sicer zahajajo bolj poredko.
Scmiške tropine
MRTVILO - Semičani so se ob občinskem prazniku očitno tako izčrpali, da zadnje tedne ni o njih - če izvzamemo martinovanje - ne duha ne sluha. Poniknili so tako rekoč v ilegalo: nimajo nobenih prireditev, sej, otvoritev... Gre morda za zatišje pred nevihto (beri pred rezanjem trakov, kulturnimi, športnimi, zabavnimi, humanitarnimi in še kakšnimi prireditvami) ali pa jim je zares zmanjkalo idej in trakov?
POMOČ - Da tisto o pomanjkanju trakov drži, bi si celo upali verjeti. Zato je semiški župan Janko Bukovec hitro priskočil metliškemu županu Dra-govanu na pomoč pri rezanju traka na otvoritvi ceste v Vidošičih. V svoji občini pa je Bukovec ob občinskem prazniku pred mesecem dni vse tovrstno delo opravil brez pomoči ostalih belokranjskih županov.
Drobne iz Kočevja
V SLOGI JE MOČ - Projekt “Kočevski med” je daleč najbolj uspel projekt, ki se je kdaj uresničeval in uresničil na kočevskem. Pobudo za zaščito geografskega porekla za Kočevski med so dali kočevski čebelarji, uresničiti pa so jo pomagali poleg kočevske občine, kije za projekt do sedaj namenila 1,8 milijona tolarjev, Razvojni center Pokolpje, številni zunanji sodelavci Biotehniške fakultete in Kmetijskega inštituta Slovenije ter seveda tudi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, brez čigar podpore in finančne pomoči v znesku preko 4 milijone tolarjev projekta - če nič hujšega! -vsaj še do danes ne bi uspeli uresničiti. Z uspelim projektom potrjenega reka, da je v slogi moč, pa bi se čebelarji morali sedaj držati še naprej in morda se jim bo uresničila tudi želja, da bi na Kočevskem uredili skupno polnilnico za med!
Ribniški zobotrebci J
VISOK PRAG ZA NASILJE - Ravnateljica ribniške OŠ dr. Franceta Prešerna Andreja Šulentič je na nedavni okrogli mizi na temo “Proti nasilju nad ženskami” izrazila dvom, da se problema nasilja lahko loti na podobne načine, kot se bojujemo zoper druge probleme sodobnega časa, kot so, denimo, aids in droge. Razlog za to naj bi bil v tem, da smo ljudje različno dojemljivi za nasilje, torej ni nujno, da je tisto, kar je za koga že nasilje, prav tako že nasilje tudi za koga drugega. Še pomembnejše kot to, da imamo ljudje različno visok prag za nasilje, pa je po njenem mnenju, “da imamo Slovenci že v naravi, da nasilje skrivamo in da imamo visok prag za nasilje.” Poudarila je, da koncepte lastne vzgoje in občutja starši prenašajo na svoje otroke in tudi učitelji v šoli na učence. In če je prag, ki ga imajo starši in učitelji za nasilje visok, nevede in nehote na mlajše prenašajo visoko stopnjo tolerance do nasilja. Da gre ob ponavljanju vzorcev za začaran krog, ni potrebno posebej poudariti!
Kostelski rižni
SLOVENSKA ELEKTRIKA - Podzemni električni kabel so letos položili ob Kolpi od Vrta, prihodnje leto pa ga bodo naprej do Žage in Grgl-ja in tako bo vse območje poslej dobivalo slovensko elektriko namesto hrvaške. Pohvalno je, da so delavci po položitvi kabla lepo pospravili delovišče, kar pri nekaterih drugih izvajalcih del ni navada.
KOSTELCI POMETLI -Letošnjega natečaja (sedmega po vrsti) za najlepše urejeno kostelsko hišo ali vikend se je udeležilo 53 prijavljencev. Vsi bodo prejeli jutri, 30. novembra, na prireditvi v osnovni šoli Fara priznanja, najboljši pa še posebne nagrade.
K DOLENJSKEMU POKALU - Kostelci, ki že peto leto zapored organizirajo mali obkolpski maraton in še nekatere prireditve, so se letos priključili dolenjskemu pokalu v teku, v katerem sodeluje že okoli 10 društev z Dolenjske.
BANKOMAT ŽE DELA -Pri bencinski črpalki v Petrini že kakih 15 dni deluje avtomat Nove Ljubljanske banke, pa še ni bil oropan.
OGRAJE MOSTIČKOM -Ta teden bodo dokončane ograje na treh mostičkih pri Žagi, ki so znani kot obkolps-ko tromostovje. Podobno ogra-jo bo dobila tudi Kobilna jama, da ne bi spet padla noter kakšna “švercarska" kobila.
	J 2 MAŠ J J-J	O Ei Č J	TJ	
Zanemarjene kali spet priznane!
V Kočevju so odprli gostujočo razstavo z naslovom “Kali, mreža vodnih biotopov” - Razstavo je odprl državni podsekretar mag. Berginc
KOČEVJE - V Pokrajinskem muzeju v Kočevju so v četrtek zvečer odprli razstavo “Kali, mreža vodnih biotopov”. Razstavo ‘sta pripravila Pokrajinski muzej Koper in Center za kartografijo favne in flore iz Ljubljane. V Kočevju, kjer bo na ogled do marca prihodnje leto, jo je v navzočnosti številne strokovne in laične javnosti odprl državni podsekretar z ministrstva za okolje in prostor mag. Mladen Berginc.
Kal, puč, loka, mlaka in vaška so le ena izmed mnogih imen za vodne objekte, katerih nastanek je povezan z uveljavljanjem živinoreje. Gradili so jih na območju Krasa, v Istri in Brkinih, kjer vode nikoli ni bilo v izobilju, vendar pa tudi, kot je povedal direktor kočevskega muzeja Ivan Kordiš, na Kočevskem in v Beli krajini. “Na Kočevskem je bilo zelo veliko kalov, saj je imela nekoč skoraj vsaka vas svoj kal,” je dejal Kordiš in dodal, da so tako, kot so dobili imena kraji Kal, Črni Kal, Kalič, Loka in Lokev, tudi na Kočevskem po teh vodnih
objektih poimenovali kraje, kot sta to denimo Mlaka in Nemška Loka. Projekt “Kali-mreža vodnih biotopov” je mednaroden projekt, katerega osnovni namen je popis in pregled stanja kalov na Krasu, Slovenski obali, v Istri in Beli krajini, Kordiš pa je izrazil upanje, da bodo naredili tudi popoln seznam kalov na Kočevskem kot tudi, da bodo ugotovili, zakaj jih ni več.
Predstavljen projekt finančno v večji meri podpira Regionalni okoljski center za srednjo in vzhodno Evropo s sedežem na Madžarskem v sklopu pro-
Izkoristili dano priložnost
Kočevski ribiči so na letošnjem državnem prvenstvu v muharjenju osvojili bron - Ponovili svojo najboljšo uvrstitev
KOČEVJE - Na zadnji tekmi letošnjega državnega prvenstva v muharjenju, ki je potekala 23. septembra v Tržiču, je prvo mesto osvojila ekipa Ribiške družine Medvode, druga je bila prva ekipa Bleda in tretja ekipa RD Kočevje. Enak vrsti red pa je bil tudi po seštevku uvrstitev vseh sedmih tekem letošnjega prvenstva, kar pomeni, da so kočevski ribiči letos ponovili svojo najboljšo uvrstitev z državnih tekmovanj.
Letos je bilo uradno 3. državno prvenstvo, neuradno pa so se tekmovanja v muharjenju začela že v 80-letih na Brodu na Kolpi na Hrvaškem. Kočevska ekipa je tako kot v preteklih dveh letih tudi letos nastopila v sestavi: Andrej Hrovatin, Franc in Igor Mstek. Sestavo ekipe so določili na podlagi rezultatov na tekmi RD Kočevje pred štirimi leti in ker je ekipa na prvem državnem prvenstvu osvojila tretje mesto, so v enaki postavi nastopili tudi lani. Čeprav dobre uvrstitve iz leta poprej lani niso ponovili, saj so zasedli 10 mesto, pa so letos dobili še eno prilož-
nost. Medtem ko so se lani potegovali za dobre uvrstitve med posamezniki, so šli letos ponovno na dobro uvrstitev ekipe, kar se jim z osvojitvijo tretjega mesta tudi obrestovalo.
Med preko 20 ekipami, kolikor jih je bilo na letošnjem prvenstvu, je bila kočevska edina iz predela statistične regije JV Slovenije. Prihodnje leto se bodo morda tekmovanja udeležili tudi Črnomaljci, od rek pa se bosta, kot pravi Hrovatin, morda vključili še Savinja in Idrijca. Letos je tekmovanje potekalo na Savi, Savi Bohinjki in Savi Dolinki, Kolpi ter Meži, ki je “vskočila” namesto Kamniške Bistrice, prihodnje leto pa se lahko zgodi, da prvič, odkar potekajo tekmovanja, ne bodo mogli izpeljati tekme na Kolpi. Lanska in letošnja suša sta, kot pravi Hrovatin, terjali velik davek. Na tekmi, ki se je udeleži 60 do 80 tekmovalcev, običajno ujamejo preko 40 merjenih rib, kijih po merjenju spustijo nazaj v vodo, na Kolpi pa so že letos ujeli samo nekaj čez 20 rib.
M. L.-S.
grama “Ljudje naravi”. Pred mesecem dni pa je ministrstvo za okolje in prostor, kot je povedal mag. Berginc, projekt, ki se nanaša na zaščito kalov na Krasu, v okviru Live programa poslalo na natečaj EU v Bruselj. Pojasnil je, da se na ministrstvu zavedajo, kaj takšne mreže kalov predstavljajo. Opozoril je, da so v preteklosti veljali za mokrišča, ki niso bila dosti vredna in jih zato niso negovali, tako da so bili zanemarjeni. Danes pa se zavedajo, je poudaril, da predstavljajo izjemno bogastvo, saj so pomembni za življenje na območju, kjer sicer ni vode.
M. L.-S.
"KALI, MREŽA VODNIH BIOTOPOV"-Razstavo je odprl mag. Bergic, otvoritev pa je z nekaj izbranimi pesmimi obogatil kvartet Inles. (Foto: M. L.-S.)
S koncertom podprli Rastočo knjigo
VIDEM-DOBREPOLJE - Zadnjo novembrsko soboto so Turistično društvo Dobrepolje in Zagoriški fantje v sodelovanju z Državnim svetom Republike Slovenije v videmski cerkvi sv. križa priredili koncert, posvečen projektu Rastoča knjiga. Koncert ljudskih, ljudskih-na-božnih in cerkvenih pesmi, ki so se ga udeležili ljudske pevke Solzice (Budna vas-Šentjanž). Fantje s Preske (Preska nad Boštanjem), Ljudske pevke (Rogatec), Zagoriški fantje (Zagorica), Ragle (Trebnje) in Štefanski fantje (Sveti Štefan) z naslovom “Sreča - Biser življenja”, je že četrti koncert ljudskih pevcev in pevk po Sloveniji, kjer poslušalci svoje prispevke namenjajo gradnji hrama slovenske knjige. Na tokratnem koncertu so zbrali okoli 60.000 tolarjev prostovoljnih prispevkov.
B. Z.
Najlepših ni bilo po nagrado
KOSTEL, LOŠKI POTOK, OSILNICA - Za najlepše urejeni kraj od Turjaka do Kolpe, se pravi na območju sedmih občin, je bil predlagan s strani regijske komisije, ki jo vodi TŠD Kostel, kraj Retje v občini Loški Potok in ta predlog je potrdila oziroma osvojila tudi državna komisija. Podelitev priznanj za najlepše urejene kraje, mejne prehode itd za vso Slovenijo je bila 21. novembra v Zrečah in v Zahodnodolenjski regiji naj bi priznanje za drugo mesto prejele Retje oziroma občina Loški Potok, vendar na podelitev priznanja ni bilo nobenega iz Retij oziroma Loškega Potoka. Edino oni iz vse države niso utegnili priti po priznanje. V uradnem delu programa je bilo pohvaljeno Turistično-šport-no društvo Kostel kot najuspešnejše v državi, in to ne le na področju urejenosti občine, ampak tudi za svojo izobraževalno in drugo dejavnost. Predsednik TŠD Kostel Stanko Nikolič je sicer ponosen na laskavo priznanje, ne more pa razumeti, da se Potočani niso utegnili udeležiti podelitve priznanja, kot tudi ne, da so sicer vse občine v regiji povrnite svoj delež stroškov za to tekmovanje oziroma za delo regijske komisije, le občina Osilnica tega še ni utegnila storiti.
P-c
Dan boja proti aidsu
KOČEVJE - Kočevski študenti bodo ob mednarodnem dnevu boja proti aidsu pripravili več aktivnosti. Tako bo že jutri ob 19.30 plesno-gledališka skupina Bube iz KUD France Prešeren na odru v Šeškovem domu uprizorila kabaretno igro Cabubaret -Miss Slovenije ima kratke noge, 1. december pa bo v znamenju oza-veščanja o problemu aidsa. V soboto med 9. in 16. uro bodo študenti v sodelovanju z Lokalno akcijsko skupino za preprečevanje uporabe prepovedanih drog in Rdečim križem, ki bosta prispevala zloženke, ter dijaki kočevske gimnazije, ki jim bodo pomagali na stojnicah, na mestni ploščadi delili mimoidočim kondome in zloženke. Akcijo, ki jo bodo študentje letos izvedli prvič, bodo zaključili s strokovnim predavanjem, ki bo ob 17. uri v prostorih kočevske knjižnice.
Kočevarske pesmi
KOČEVJE - Slovensko koče-varsko društvo Peter Kosler iz Ljubljane organizira v soboto, 1. decembra, ob 19. uri v Šeškovem domu v Kočevju Večer kočevar-skih pesmi. Nastopili bosta kočevski vokalni skupini Can-tate domino s pevovodjo Francem Štefaničem in Nagljem, ki jo vodi Zalka Kocjan, ter kočevski moški pevski zbor Svoboda pod vodstvom Iveta Staniča. Program bo povezovala gledališka igralka Simona Zorc Ramovš.
Novo vodstvo prevzelo stare probleme
Kočevski študenti imajo od konca prejšnjega meseca novo vodstvo - Novosti sta dijaška sekcija in neformalni sestanki v Ljubljani - Enake aktivnosti
TRETJI V MUHARJENJU - Člani RD Kočevje Andrej Hrovatin ter Igor in Franc Mstek (na posnetku od desne proti levi) so na letošnjem državnem prvenstvu v muharjenju osvojili bron. V isti postavi bo ekipa nastopila tudi prihodnje leto, vendar bodo, kot pravi Hrovatin, večkrat dali priložnost tudi mlajšemu članu Miranu Kovaču, ki bo nastopi! kot rezerva. (M. L.-S.)
KOČEVJE - Člani Kluba kočevskih študentov (Klukš) so na redni letni skupščini 20. oktobra za novega predsednika z enoletnim mandatom izvolili Marka Stijepiča. Ob novem vodstvu in novi dijaški sekciji, ki so jo ustanovili na skupščini, pa ostajajo, kot navaja Stijepič, tako težave kluba kot večina predvidenih aktivnosti enake kot prej.
Največji problem, s katerim se srečujejo že vse od ustanovitve kluba pred petimi leti, zadeva članstvo. “Študentje lažje plačajo članarino, kot prinesejo potrdila o šolanju,” pravi Stijepič in dodaja, da jih veliko ne ve, da so lahko člani še leto potem, ko nimajo statusa.
Večni problem, kijih tare tako kot tudi mnoga društva, je pomanjkanje denarja, težave pa imajo tudi zaradi premajhnih prostorov. Zato, kot pravi Stijepič, čeprav upajo, da bo letošnje leto boljše, kar zadeva pridobivanja novih članov, kot je bilo lansko, se nameravajo resneje posvetiti povečanju članstva šele, ko bodo rešili prostorske težave, kajti v klubu tako ni prostora za več kot 40 ljudi, kolikor jih prihaja sedaj.
V nizu predavanj, kijih organizirajo za člane na temo, ki
Marko Stijepič
zadeva aktualne dogodke, so minulo soboto pripravili predavanje o talibancih, 7. decembra pa bodo prisluhnili predavanju o pristojnostih policije. Predvidoma jutri naj bi izšlo glasilo Lokale, 14. decembra pa bodo v hotelu Valentin organizirali
večer jazza. V teh dneh jih čaka še precej dela na obnovitvi pogodb z domačimi podjetniki za Popustnik, udeležili pa se bodo tudi 5. športnega srečanji med delavci občinske uprave, politiki in gospodarstveniki, na katerem so prvič sodelovali lani. Po v grobem skiciranem programu dela, ki ga lahko hitro dopolnijo z noyimi projekti, bodo organizirali tudi tradicionalno kegliado in feb-ruaija 2. kulturiado. Marca se bodo kot običajno začeli pripravljati na študentsko tržnico, julija pa bodo izpeljali svojo največjo prireditev Kočevje se prebuja.
Člani kluba se redno srečujejo ob vikendih v Kočevju, novo v delu kluba pa je, kot pojasnjuje Stijepič, da so se prejšnjo sredo začeli dobivati tudi v Ljubljani. Da bi izboljšali kvaliteto dela na rednih mesečnih sejah v domačem kraju, se bodo po novem dobivali tudi vsako 1. in 3. sredo v mesecu v Ljubljani na neformalnih delovnih sestankih.
M. L.-S.
I I
UMiŠ j 51 NA 1 J J-J ' O 3 Č J M ftfŠi
Trebnje nujno potrebuje obvoznico
Okrog 500 milijonov tolarjev za protihrupne ograje, če bi šla avtocesta po sedanji magistralki - Gospodje se hvalijo z “lumparijo” pri pocenitvi gradnje mostu - Čisto izsiljevanje
TREBNJE - Trebanjskega župana Cirila Pungartnika smo pobarali, ali se kaj premika pri nadaljevanju priprav na gradnjo avtoceste mimo Trebnjega.
14. SREČANJE NZS NA MIRNI - Tako rekoč vsi, ki nekaj pomenijo v slovenski nogometni organizaciji, na čelu s predsednikom NZS Rudijem Zavrlom, selektorjem Srečkom Katancem in njegovim pomočnikom Danilom Popivodo, predsednikom sodniške organizacije Vladom Šajnom in Društva nogometnih sodnikov (DNS) Ljubljana Vladom Tauzesom so se prejšnji petek dobili v Kolenčevi gostilni na Mirni na že 14. srečanju z ljubitelji nogometa Mirnske doline, ki so nogometašem in vodstvu NZS čestitali za izjemen uspeh, za uvrstitev na SP, prijetno druženje pa nadaljevali ob domačih dobrotah in cvičku. Goste je najprej pozdravil organizator, poverjenik DNS za Dolenjsko Boško Vu-jasin, zatem pa še predsednik sveta KS Mirna Janez Bračko in trebanjski župan Ciril Pungartnik. Gostom so izročili tudi priložnostna darila. (Foto: P. Perc)
• Po dolinski in pobočni varianti je v letu 1998 in 1999 prišlo še do t.i. “vmesne” variante, se pravi variante za gradom!?
“Tako imamo zdaj v obdelavi 3 variante. V letu 2000 je državna revizijska komisija ugotovila, da vse variante niso bile obravnavane z enako mero, z enakimi vatli, in je zahtevala, da se ponovno obravnavajo vse tri inačice. Kaj bo iz tega, ne vemo, saj to vrednotenje še ni zaključeno. Dejstvo pa je, da Trebnje nujno potrebuje obvoznico. Od jeseni 1995 do danes niti Dars niti MPZ nista prišla pred občinski svet in rekla: “To varianto ponujamo, dajmo se opredeliti za ali proti.” Pač pa so stal-
Inkos potrebuje cesto v svet
Pretežno prezasedeni z delom, zato najemajo delovno silo od drugod ■ V Inkosu je trenutno 210 zaposlenih (od tega 190 redno), imeli so že tudi do 240 zaposlenih
KRMELJ - Direktor Inkosa Rudi Bec pravi, da so zaradi neustrezne ceste do Tržišča, po katerih ne morejo prepeljati nekaterih svojih elikih izdelkov, že izgubili nekaj poslov. Rešitev bi bila, če bi razgradili del zapuščenega industrijskega tira nekdanje Metalne in ga povozili z dovolj široko in predvsem manj ovinkasto cesto. Kdaj bodo uredili ta problem, pa je odvisno od občine, Slovenskih železnic in države.
“Tudi prejšnji mesec smo izgubili posel in so ga dobili Mariborčani, ker enostavno s sedanjo logistiko takega objekta ne bi mogli spraviti iz Krmelja. Doslej smo odpremljali večje objekte z določenimi posegi v prostor, pri neki hiši smo morali odstranjevati streho, ograjo itd. To je prevelik zalogaj, da bi mu bili sami kos. Navsezadnje se to dogaja na državni cesti. Znotraj podjetja smo že razgradili tir, ker se številke enostavno ne izidejo.
Država pa tudi nima interesa, da bi vlagala v obnovo te proge,” pravi Bec, ki je prevzel vodenje Inkosa leta 1992, po propadu Metalne. Za uspešno vodenje novonastalega podjetja ter dela v kraju, občini in regiji je Bec nedavno prejel
Rudi Bec, direktor Inkosa
tudi občinsko priznanje Dušana Kvedra Tomaža.
V Inkosu je trenutno 210 zaposlenih (od tega 190 redno) in dovolj dela, dela pa je bilo že tudi več, saj so imeli do 240 zaposlenih. Inkos ni čisti izvoznik, pretežno izvaža po-
sredno, neposredno pa od 25 do 30 odstotkov proizvodnje. Letos naj bi z izvozom zaslužili okrog 12 milijonov mark. Pri izdelavi podvozij za avtodviga-la gre izključno za t.i. lohn posle, ko ni materialnih stroškov, je samo delo, pri drugih programih pa tudi do 60 odstotkov znesejo t.i. predelavni posli. V izvoz so v Inkosu prisiljeni, kajti visoka tehnološka opremljenost terja iskanje poslov višjega cenovnega razreda. “Po črnem septembru v ZDA je nastala med našimi nemškimi poslovnimi partnerji nekakšna panika. Naročniki so nekako obstali, saj vemo, da je Evropa zelo navezana na trgovino z Ameriko. Doslej smo bili prezasedeni pretežno z delom, zato smo najemali delovno silo od drugod, ker je pri nas ni,” pravi Bec.
P. P.
20 let
Trebanjskega okteta
TREBNJE - Trebanjski oktet vabi na predstavitev kasete in CD plošče “Praznujmo s pesmijo”, ki bo v petek, 30. novembra, ob 19. uri v trebanjskem kulturnem domu. Predstavitev kasete in zgoščenke s krajšim koncertnim programom spada v sklop praznovanja 20-letnice delovanja okteta.
ZMAGA PGD TRŽIŠČE - Na Blanci je bil zadnjo novembrsko soboto v organizaciji Gasilske zveze (GZ) Sevnica, prvi kviz mladih gasilcev, na katerem je med enajstimi sodelujočimi ekipami po izenačenem znanju in “boju ” do konca zmagala ekipa PGD Tržišče, pred Poklekom in Loko. Najboljšim trem ekipam sta predsednik GZ Sevnica, Zvone Košmerl in predsednica PGD Blanca Štefka Vidrih, ki se je izkazala kot odlična gostiteljica, podelila pokale, PGD Tržišče pa si je prislužilo še nagrado -letovanje v Logarski dolini. Prireditev je obogati! nastop blan-ške godbe in učencev OŠ. (Foto: P. Perc)
Celotna preureditev knjižnice
SEVNICA - Občina je za potrebe občinske knjižnice že kupila dodatne prostore, sedaj pa je v izdelavi idejni projekt za celotno preureditev. V prihodnjih letih bo potrebno skupaj z državo planirati sredstva za prenovo, ki je zaradi različnih vsebin, ki jih knjižnica izvaja, zaradi številnih obiskovalcev ter obilice knjižnega gradiva nujna.
no neke študije, variante, pod-variante - seveda, treba je imeti na tej relaciji nekoga, ki ga bomo opredelili kot krivca za to, da se tukaj ne gradi, čeprav so vzroki (ne)gradnje povsem drugi.
Na dolenjski cesti so sprejeti že tako veliki odseki AC oz. je že izdelana lokacijska dokumentacija, da se lahko polovica te ceste začne graditi takoj, če je denar in če je volja. Zato poudarjam, naj Dars odgovori, zakaj že dve leti potem, ko je bilo že izglasovano in naročeno Darsu, da se gradi od meje z Republiko Hrvaško proti Obrežju in Brežicam, ne gradi nič, čeprav so tam lokacijski načrti končani. Pri nas smo sprejeli dva odseka, od Biča do Ko-renitke in od Ponikev do Hrastja proti Novemu mestu. To so vse stvari, ki niso več v debati z lokalnimi skupnostmi. Zato ni treba Darsu niti MPZ iskati nobenega krivca na tej trasi.”
•	Kaj pa obvoznica?
“V centru imamo zdaj 12.000 do 13.000 vozil dnevno. Ta cesta tega ne more več prenesti, še posebej ne zato, ker je povezava med enim in drugim koncem Trebnjega, ki se razvija, in je veliko že lokalnega prometa. Če nekateri bistveno manjši in gospodarsko manj pomembni kraji v državi dobivajo obvoznice, potem je treba tudi Trebnjemu obvoznice. Ne morejo pa strokovnjaki proglasiti za obvoznico neke dostavne ceste znotraj Trebnjega, kadar so hoteli. Mi se zavzemamo, naj del sedanje magistralne ceste v razdalji približno 3 km ostaja kot obvoznica Trebnjega. Da se čas nadaljuje je seveda kar naprej treba iskati neke utemeljitve. Že nekaj mesecev se delajo prometne študije, ki naj bi (ne)utemeljile potrebe po obvoznici... Mi pa se zavedamo: ko bo AC v prostor položena, bo ostala ne 20 let, ampak stoletja! Zato nam ne more biti vseeno. Po nekih podatkih aproksimativnega proračuna te gradnje mimo Trebnjega naj bi bilo porabljeno 400 do 500 milijonov tolarjev za protihrupne ograje, če bi šla cesta po sedanji trasi magistralke. Odpira pa se vprašanje, kje potem narediti obvoznico Trebnjega?
•	Širijo se govorice da niste enotni?
“Mi smo v tej zadevi v občinskem svetu zelo enotni. Očitki, da je to izmišljotina lokalnih faktorjev, nikakor ne drži! Leta
Občinski otroški parlament o prostem času
ŠENTJANŽ - Tukajšnja osnovna šola Milana Majcna je organizatorica tokratnega občinskega otroškega parlamenta. Na zasedanju, ki bo v petek, 30. novembra, ob 10. uri v kulturnem domu v Šentjanžu, bodo razpravljali o prostem času.
1995 so vsa tri pristojna ministrstva dala prednost pobočni varianti AC in so jo strokovno utemeljila. Na osnovi tega smo sklicali zbore krajanov v krajevnih skupnostih, ki jih AC zadeva. Razlagal ni nihče iz občine Trebnje, ampak ljudje, ki so prišli iz Ljubljane. Razlagali so, kako bo to fino, da ne bomo povozili ne kmetijskih zemljišč niti ne bomo delali hrupa... Ko je bila razprava v KS zaključena in potrjena pobočna varianta, smo šli na občinski svet in jo potrdili!”
• Tildi javno ste že izjavili, da bi ne bilo tega sramotnega mostu oz. nadvoza nad magistralno železnico, če bi pristali na dolinsko varianto AC. To pa diši po izsiljevanju!?
“Ko je bilo vprašanje, ali občina pristaja na dolinsko varianto in s tem interes Trebnjega in okolice podredi interesu nekih višjih ciljev, je bil projekt tega mostu, ki bi ne vodil več na magistralko, ampak samo na dve lokalni cesti, tropaso-ven, z obojestranskimi pločniki. Glede na to, da bo sedanji most lahko le priključek na sedanjo magistralko, ki bo obvoznica in na te lokalke, smo ugotovili, da niti ni potreben tropasovni most, ampak da bo zadoščal dvopasovni most, če bo Trebnje imelo na vzhodu in zahodu priključek na AC. Ker pa nismo pristali na dolinski varianti AC, smo dobili ta most. V proračunu je bilo izglasovano za ta dvopasovni most 136 milijonov tolarjev. Zdaj se pa ti gospodje iz Ljubljane z dopisom hvalijo, da so porabili samo nekaj čez 60 milijonov tolarjev! Kakšna lumparija je to, pa dokazuje dokumentacija! Oni so proglasili elementar, se pravi, da se most ruši. Za to ni potrebno dobivati nobenih soglasij lokalne skupnosti niti upravne enote. Investicijo so vodili preko železniškega gospodarstva - SŽ Ljubljana. Ko smo dobili v roke neki dokument, smo se pritožili na sodišču. Toda glede na to, kako so oni formalnopravno opredelili to sanacijo, je sodišče vprašalo le, ali bo stanje mostu, ki se ureja, boljše ali slabše. Mi nismo imeli argumentov, da bo slabše! In ker je šlo pod firmo sanacije, kot elementar, nismo mogli formalno-pravno nič doseči.”
PAVEL PERC
Koncert okteta “Jurij Dalmatin”
SEVNICA - Po nadvse uspešni turneji v Kanadi ob 10-letnici radia Glas kanadskih Slovencev vabi oktet “Jurij Dalmatin” s posebno gostjo Marijo Ahačič - Pollak iz Toronta in drugimi gosti še na sklepni koncert v Sloveniji, ki bo v soboto, L decembra, ob 18. uri v jedilnici Lisce v Sevnici. Na tej prireditvi se bodo še posebej zahvalili številnim sponzorjem iz vse Slovenije, ki so omogočili gostovanje okteta.
Trebanjske iveri ]
CAJTENGOVA HIMNA -V trebanjskih logih se Goran Smuk že nekaj časa ukvarja z izdajanjem pretežno oglaševalskega glasila, s prispevki v slengu. Ob koncu lanskega leta je Okrajno sodišče v Trebnjem Gorana obsodilo, kazen pa naj bi si prislužil, ker naj bi po svoje, žaljivo interpretiral slovensko himno.
CVIČEK, LUČI IN SNEG
-	Če greš domov iz gorce in si se naužil cvičkove kapljice, moraš pri Trimu močno poma-jati z glavo, da ugotoviš, ali so luči res postavljene postrani ali so za to krivi maligani. Poleg tega so sedaj bistre glave ugotovile, da je cesta na obeh straneh na novo zgrajenega zelenega otoka ožja, kot je plug za sneg. Na, pa imamo spet nekaj novega, kar bo treba podreti ali s plugom, z avtom ali pa s kompresorskim kladivom!
Sevniški paberki 1
KVIZ OGREL DVORANO
-	1. kviz sevniške gasilske zveze je napolnil lepo preurejeno dvorano kulturnega doma na Blanci. In kar je najpomembnejše - občinstvo se ni ogrelo le od huronskega navijanja, ampak od toplih radiatorjev, ki jih je dan poprej pozno v noč nameščal blanški mini župan Drago Mirt. Za kazen bo dobil še en mandat, ha, ha!
BOGOVIČEVA SLIKA ZBOROVODKINJI - Loški slikar Mirko Bogovič je po sobotnem navdušujočem skupnem koncertu mešanega pevskega zbora Primož Trubar in okteta Jurij Dalmatin prijetno
presenetil energično zborovodkinjo Marjetko Kozmus s svojim platnom. Pevci so ob cvičku v Trubarjevem domu dobili navdih tudi za pevske vlož-ke.(Foto: P. P.)
Obračunavanje odvoza odpadkov
SEVNICA - Župan Kristijan Janc se je sestal z direktorjem sevniške Komunale Bojanom Lipovškom. Pogovarjala sta se o načinu obračunavanja odvoza odpadkov v luči uvedbe novih taks za obremenjevanje okolja za občine, ki še nimajo uvedenega ločenega zbiranja in odvažanja odpadkov. Občina želi, naj javno podjetje prevzame aktivnejšo vlogo pri prevzemanju in izvajanju javnih služb na področju celotne občine, o čemer bodo ob sprejemanju odloka o izvajanju javnih služb v občini razpravljali tudi občinski svetniki. Verjetno bo zaradi nalog, ki naj bi jih podjetje v prihodnje izvajalo, potrebna tudi kakšna zaposlitev novih strokovnjakov.
Grad - center turistične ponudbe v občini
SEVNICA - Občina Sevnica poskuša predstaviti sevniški grad s svojimi zbirkami kot center turistične ponudbe v občini Sevnica. Preko novo nastajajočega turistično informacijskega centra se bodo poskušali vključiti v ponudbo agencije Intours, ki v povezavi s Slovenskimi železnicami trži turistične znamenitosti v Sloveniji.

J 2£ J\l A 5 J rl O 3 C J M

Pazite, da spet ne propade!
KS Sromlje in aktivna sromeljska društva imajo nove prostore v obnovljeni stavbi Samevala in propadala, ker ni bilo denarja za vzdrževanje -13 milijonov tolarjev
SROMLJE - Stavba s hišno številko Sromlje 5 bo po desetih letih samevala in po dveh letih temeljite obnove zopet dobila stanovalce - svet Krajevne skupnosti Sromlje, svoj prostor pa so v njej dobila tudi vsa aktivna društva v KS.
PREDAJA KLJUČEV - V Sromljah niso rezali traku, pač pa je predsednik sveta KS Stane Černoš predstavnikom društev izročil ključe novih prostorov. Najbolj so bili nad njimi navdušeni Ljudski pevci, ki so v zahvalo prinesli veliko torto v obliki srčka. (Foto: M. R.)
Od nekdaj smo radi peli
40 let zborovskega petja -1961 nastal MPZ, nato ženski oktet oz. nonet, od leta 1988 deluje MePZ
Krške novice
KRŠKEGA NOČEJO, KRŠKO HOČEJO - Kostanjevica gre na svoje, nič več ne bo v občini Krško, v katero spada zdaj. Tako so Kostanjevičani sporočili Krškemu že pred meseci in pripravili vse papirje, ki jih potrebujejo za osamosvojitev. Hkrati s tem, ko Kostanjevica obvešča občino Krško o svoji odcepitvi, prosi občino za denar, ki ga otoško mesto na Krki potrebuje za obnovo mestnega jedra in ne nazadnje za praznovanje svoje 750-letnice prihodnje leto. Krškega župana Francija Bogoviča so celo postavili za podpredsednika odbora praznovanja kostanjeviške obletnice.
Izplačalo seje. Župan se jim je pred časom vpisal v kostanje-viško mestno knjigo in s tem potrdil, da bo kanilo še nekaj krškega cvenka v Dolenjske Benetke.
BUČAR IN VODOPIVC -Tone Bučar, član krškega občinskega sveta, je na nedavni seji rekel kolegom: “Pravijo, da kot svetnik ničesar ne dosežem. Pravijo, da moram Vodopivca vzeti za mentorja. "Nedvomno je mislil na Branka Vodopivca iz Dolenje vasi. Ta res zna, toliko časa vrta, da izvrta denar za dolenjevaške pločnike in še nekatere tamkajšnje stvari. Veliko jih pravi, daje Vodopivc kot svetnik s tistimi svojimi zahtevami tečen. Ampak denar za Dolenjo vas pa vseeno dajo. Torej bi bil res dober mentor.
Novo v Brežicah j
ZNAK IN TLAK-V Brežicah v križišču Levstikove ulice in Ceste prvih borcev (pri pošti) je prometna zmeda, da malo take. V tem križišču voznik ne sme zaviti na levo v enosmerno ulico, ampak samo v desno. To vedo šoferji iz prakse, ne zaradi prometnega znaka. Prometni znak namreč onemogoča zavijanje v desno, čeprav bi sicer moral usmerjati v desno. Omogoča pa zavijanje v levo, česar ne bi smel. Tisti, ki so postavljali prometne znake v tem delu mesta, so verjetno mislili, da bodo voznike pravilno usmerili z različnimi vrstami lepega tlaka, ki so ga dali položiti po tleh. Vendar je tlakovec tlakovec, prometni znak je prometni znak - vsako samo za svoj namen. Res pa je, da zaradi nerodno postavljenega znaka voznikov poraste tlak.
KORISTNA-Kdor je trdil, da je avtocesta Obrežje-Krška vas nekoristna, ve premalo. Nekateri so z avtocesto, ki je sploh še ni, že zdaj zaslužili precej denarja.
OSTANKI - Osnovna šola Bizeljsko in grad na Bizeljskem sta si nekako podobna. Za grad pravijo, da je v njem nekje skrito zlato iz prejšnjih časov, vendar nihče ne ve, če je zlato res tam, koliko ga je in ali bi ga lahko našli. Za šolo pravijo, da ima v temeljih betonsko železo, vendar nihče ne ve, če je železo res tam, koliko ga je in ali bi ga lahko našli.
DOBOVA - “V Dobovi smo od nekdaj radi peli,” je polno dvorano Kulturnega doma v Dobovi nagovorila povezovalka slavnostnega koncerta mešanega pevskega zbora Dobova. Prvi uradno organizirani pevski zbor (PZ) je začel delovati leta 1961, že predtem pa so prepevali v dobovski cerkvi in številnih pevskih zborih po vaseh.
V programu slavnostnega koncerta so zapisali štiridesetletno zgodovino zborovskega petja. Pri Prosvetnem društvu Staneta Vogrinca je leta 1961 nastal moški pevski zbor, ki ga je najprej vodil Ignac Regovič, nato pa Stane Ostrelič. Nekaj let pozneje so se opogumile tudi ženske - nastal je oktet, ki je prerasel v nonet, pevke pa sta vodila Jože Šumlaj in Stane Ostrelič. Pred 13 leti sta se oba zbora združila v Mešani PZ (MePZ) Dobova, kije doslej deloval že pod tremi taktirkami - najprej Darka Kaplana, nato Juriče Grakaliča
Zbornik “še ni prava zgodovina, je pa izjemno dragoceno gradivo za poznejšo znanstveno obdelavo”, kot je o njem zapisal dr. Marjan Žnidarič. Doc. dr. Stane Granda je o zborniku zapisal, daje delo, ki sta ga opravila Mitja in mag. Tomaž Teropšič, “v strokovnem pogledu zelo korektno”. Po njegovem predstavlja enega temeljnih kamnov za znanstveno obdelavo slovenske osamosvojitve. “Čeprav spomini načelno ravno nimajo največje znanstvene vrednosti, to velja predvsem za individualne, je ravno z množico avtorjev ta strokovna hiba memoarske literature presežena. Dogodke je možno navzkrižno preverjati,” je zapisal med drugim dr. Granda. Po mnenju doc. dr. Damijana Guština je zbornik "za lokalno zgodovino gotovo ena temel-
in zdaj Franca Keneta. Pevci in pevke, ki uspešno nastopajo tako po Sloveniji kot po svetu, so se v soboto predstavili tudi svojim domačinom. Pripravili so jim bogat pevski program z nekaj manj kot dvajsetimi pesmimi. Veliko prostih uric in truda je bilo vloženega, da so jim sokrajani lahko ponosno zaploskali.
M. R.
Pirmanova knjižna razstava jutri že stotič
ARTIČE - Drago Pirman, višji knjižničar iz Knjižnice Brežice, bo v osnovni šoli Artiče jutri od 8. do 12. ure nastopil s potujočo razstavo ilustriranih mladinskih knjig v tujih jezikih. Tokrat se na ta način Pirman predstavlja občinstvu že stotič, na ogled bo dal okrog 250 knjig v 45 jezikih in 9 različnih pisavah. Brežiški raz-stavljalec knjig, sicer doma v Artičah, pripravlja za jutrišnjo jubilejno razstavo nekaj knjižnih poslastic.
jnih zbirk gradiva, ki bo omogočila ob pritegnitvi aktovnega gradiva celovit prikaz najnovejšega obdobja slovenske zgodovine v Posavju”. Zbornik, ki sta ga sicer napisala domačina iz Posavja, kije izšel v Brežicah in ki se osredotoča na dogajanje v Posavju, po mnenju Janeza J. Švajncerja “še zdaleč ni lokalno branje”.
Tej knjigi naj bi po napovedih mag. Tomaža Teropšiča sledile nove. Po tokratnem prvem zborniku naj bi v drugem zbrali fotografije, medtem ko naj bi tretji objavil dokumente o dogajanju, pomembnem za novejšo vojaško zgodovino v Posavju v obdobju 1989-1991. Zbornik in kar mu bo še sledilo, bo po mnenju mag. Tomaža Teropšiča dobra podlaga za monografijo o Posavju v omenjenem obdobju. Kot
Predsednik odbora Celostnega razvoja podeželja (CRP) Sromlje Ferdo Pinterič je na svečani predaji stavbe minulo soboto povedal, da so stavbo začeli prenavljati pred dvema letoma. “Streha je puščala, zato je voda zatekala v prostore, dotrajana je bila inštalacija, ogrevanja ni bilo, med obnovo pa se je pokazalo, da so bili prostori tudi statično dotrajani,” je takrat propadajočo, “ker ni bilo sredstev za vzdrževanje”, danes pa lepo posodobljeno stavbo opisal Pinterič. Za obnovitev strehe in ostrešja, inštalacije, zidarska dela, ogrevanje in ureditev okolice s položitvijo asfaltne prevleke so Sromeljčani potrebovali 13 milijonov tolarjev. Zajeten kupček denarja so zbrali s pomočjo kmetijskega ministrstva iz naslova CRP-ov, brežiške občine, domače KS in
Razstava in začetek služenja v vojašnici
CERKLJE OB KRKI - Jutri ob 14. uri bodo v vojašnici Cerklje ob Krki odprli likovno razstavo Jovsi-ribniki. Razstavo bo odprl poveljnik L OPPVLZO brigadir Jože Konda. O več kot 40 likovnih delih na razstavi bo spregovorila Simona Dular, predsednica Društva Likovnikov OKO Krško. Poleg razstave za jutrišnji popoldan pripravljajo slovesnost ob začetku usposabljanja nabornikov v 4. lahkem raketno-topniškem bataljonu zračne obrambe in v učnem centru logistike. Na slovesnosti bodo nastopili Trebeški dritarji iz Artič.
poudarjata Tomaž in Mitja Teropšič sta želela z zbornikom tudi obvestiti Slovenijo o velikem pomenu Posavja v pripravah na slovensko osamosvojitev in v vojni leta 1991. Žal, kot menita, Slovenija Posavju ne priznava tega pomena.
Mag. Tomaž Teropšič, direktor Posavskega muzeja Brežice, je v zadnjih desetih letih ustvaril največjo depojsko zbirko uniform na Slovenskem po letu 1945. V tej zbirki izstopa zelo bogato gradivo iz vojne za Slovenijo leta 1991. Tomaž Teropšič je kot poročnik sodeloval v vojni za Slovenijo.
Mitja Teropšič, polkovnik Slovenske vojske, je opravljal odgovorne vojaške dolžnosti v Teritorialni obrambi Republike Slovenije. Leta 1990 seje uprl ukazu JLA o razorožitvi Teritorialne obrambe. Ima priznan status organizatorja Manevrske strukture narodne zaščite. Dejavno je sodeloval v osamosvojitveni vojni.
M. L.
požrtvovalnega dela krajanov.
Lepo obnovljeni prostori so sicer za zdaj še brez opreme. Svet KS bo stole, mize in omare dobil še pred koncem tega leta, medtem ko bodo morali člani Vinogradniškega društva Sromlje, Turističnega društva, članice Aktiva kmečkih žena, Ljudski pevci in pevci Moškega pevskega zbora svoje prostore zaradi pomanjkanja denarja opremiti sami. Ferdo Pinterič je tudi povedal, da nameravajo v stavbi urediti vinoteko z zbirko vin sromeljskih vinogradnikov in manjši laboratorij, “da bodo pridelovali še kvalitetnejše vino”, pa tudi dokončno urediti zunanjost stavbe, katere pika na i bo fasada.
Ena najmanjših KS v brežiški občini se po besedah predsednika KS Sromlje Staneta Černoša ponovno prebuja. “Mladina se vrača domov, domačije se obnavljajo, veliko se
Razstava okraskov
DOLENJA VAS - Sekcija za ročna dela Društva MePZ Žarek Dolenja vas bo v soboto ob 15. uri v Gasilskem domu v Dolenji vasi odprla razstavo ročno izdelanih božično-novoletnih okraskov in drugih ročnih del. Razstava bo odprta v soboto do 19. ure in še v nedeljo od 10. do 17. ure. Na otvoritvi bodo nastopili pevci sekcije ljudskih pevcev Ajda društva MePZ Žarek Dolenja vas.
gradi,” je dejal Černoš in dodal: “ljudje so pripravljeni vlagati v razvoj našega kraja, brez sofinanciranja krajanov bi bilo pri nas narejenega veliko manj.”
M. R.
Kaj morajo vedeti diabetiki
Že 9. srečanje
ČATEŽ OB SAVI - Člani Društva sladkornih bolnikov Posavja so se v soboto na rednem letnem srečanju zbrali na Čatežu ob Savi. Na začetku jih je nagovoril njihov predsednik Ivan Živič, sledil je kulturni program, nato pa so začeli s strokovnim delom srečanja, pri pripravi katerega je sodeloval Diabetološki dispanzer Bolnišnice Brežice.
Dr. Dušan Kaloper jim je skušal čimveč povedati o diabetičnem stopalu in obutvi, ki je najbolj primerna, medtem ko je prizadevna vodja omenjenega dispanzerja dr. Vanda Kostevc Zorko svoje predavanje naslovila “Kaj vse moramo vedeti o sladkorni bolezni”.
M. R.
Predavanje o naravni medicini
KRŠKO - Valvasorjeva knjižnica Krško bo danes ob 18. uri organizirala predavanje Naravna medicina. Predaval bo dr. Drago Smiljanič, avtor knjig Bioenergija in kiropraktika ter Skrivnosti zdravljenja raka.
KAJ SO OTROCI USTVARILI V KOLONIJI - Udeleženci 21. otroške likovne kolonije Trgatev 2001 so minulo soboto v Bistrico ob Sotli pripeljali svoje starše, bratce in sestrice, da bi jim pokazali, kaj so konec septembra ustvarili. Najbolj ponosni so bili verjetno Danijel Barin (OŠ Rogatec), Tilen Volčanšek (OŠ Brežice), Nataša Uršič (OŠ Bistrica ob Sotli), Tamara Muršič (OŠ Šmarje pri Jelšah) in Robert Artič (1. OŠ Rogaška Slatina). To so učenci, ki jih je tričlanska strokovna komisija v zasedbi Peter Krivec, Albin Kramberger in Neli Kač nagradila oz. pohvalila. Ob otvoritvi razstave je bil pripravljen tudi kulturni program, vsi obiskovalci pa so dobili tudi katalog izbranih del. (Foto: M. R.)
Tomaž in Mitja Teropšič (z leve)
Spomini na osamosvojitvena leta
Izšel zbornik Posavje v letih 1989-1991 - Urednika mag. Tomaž Teropšič in Mitja Teropšič - 75 pričevanj - Dobra podlaga za monografijo o osamosvajanju Slovenije
BREŽICE - Pred dnevi so v Brežicah predstavili zbornik Posavje v letih 1989-1991, ki na 389. straneh prinaša 75 pričevanj -in spominov o napadu JLA na Slovenijo in o dogajanju predtem. Gradivo za zbornik sta zbrala in uredila brata mag.
Tomaž in Mitja Teropšič, ki sta zapisala, da so knjigo izdali “ob desetletnici ohranitve države Republike Slovenije”.
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
Na novomeški tržnici so branjevke v ponedeljek ponujale: rozine po 500 tolarjev za kilogram, posušene jabolčne krhlje, suhe slive in fige po 800, orehova jedrca po 500, lešnike po 700, česen po 600, čebulo po 200, korenje, redkev in kolerabo po 250, rdečo peso po 200, radič in solato po 400, kislo repo in kislo zelje po 200 in krompir po 100. Liter domačega žganja je stal 1000 tolarjev, liter in pol domačega jabolčnega kisa 300 in kozarec medu 1000 tolarjev. Za eno jajce je bilo potrebno odšteti 25 do 30 tolarjev in za zavitek rezancev 300 tolarjev.
sejmišča
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 68 do 3 mesece starih prašičev, 35, starih 3 do 5 mesecev, in težkih po 40 do 70 kg, 6, težkih po 100 kg, in nekaj 120-kilogramskih. Prve so prodajali po 460 do 480 tolarjev 1 kg, kar je 10.000 do
12.000	tolarjev za žival, druge po 370 do 400, kar pomeni
14.000	do 23.000, tretje po 350 do 400 tolarjev 1 kg, kar znaša
35.000	do 40.000 tolarjev za žival in 120-kilogramske po 350 tolarjev kilogram, kar je 42.000 tolarjev za žival.
Vinska banka ni nikoli prazna
Drašiška soseska zidanica je ena redkih v Beli krajini, ki se je ohranila do danes - V enem sodu vino 55 vinogradnikov ■ Dosledno spoštovanje pravil - Povezovanje tradicije in sodobnosti
DRAŠIČI - Svetovno znani in priznani enolog dr. Julij Nemanič je za svoje rojstne Drašiče pri Metliki nekoč dejal, da so bili in ostajajo belokranjska vinska prestolnica. Ne nazadnje ima vsak drašiški rod ljudi, ki ohranjajo spoštljiv odnos do vinske trte in slovesa drašiških vin, a tudi do vsega drašiškega, kar so s pridom uporabljali njihovi predniki.
Predvsem zavzeto in z vsem spoštovanjem Drašičani ohranjajo izročilo soseske, kije bila ustanovljena kot sosedska pomoč. Kdaj, ne ve nihče natančno, domnevajo pa, da vsaj pol stoletja prej, predenje bila leta 1773 zgrajena vaška cerkev sv. Petra. Drašičani so namreč, namesto da bi ustanovili banko, sredi vinorodnih goric postavili vinsko banko. Čeprav je bilo tovrstnih zidanic nekdaj v Beli krajini kar 49, je drašiška danes ena redkih ohranjenih. Domačini zatrjujejo, da je obstala zaradi vse prej kot ohlap-
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Izdelek odvisen od surovine
Ob kolinah se naenkrat nabere večja količina kosov mesa, različne drobovine in ostalih delov živali, ki jih moramo po pravilnih postopkih obdelati, predelati in shraniti pod pogoji, ki zagotavljajo nespremenjeno kakovost. Hlajenje in zorenje surovine je osnova kakovosti. Za vse vrste konzerviranja, od prekajevanja do zamrzovanja izdelkov, je njihova kakovost močno odvisna od pravilnega hlajenja in zorenja.
Meso se hladi počasi, ker je slab prevodnik toplote. Čas hlajenja je lahko odvisen tudi od vremenskih razmer, zato v vsakem primeru čas hlajenja pospešimo tako, da posamezne kose obesimo v hladen prostor in napravimo prepih. Pri temperaturi -2° C se meso hladi dva dni. Med časom hlajenja pa poteka tudi zorenje mesa. Zaradi nastajajočih kemičnih procesov začne mišična otrplost kmalu popuščati, meso postane mehkejše, pravimo, da zori. Od zorenja je odvisna njegova okusnost, trpež-nost in končni videz mesnega izdelka. Pri tem se krvni sladkor spreminja v mlečno kislino. Če proces zorenja zanemarimo in meso ali mesni izdelek predčasno predelamo ali vložimo v zamrzovalnik, lahko pričakujemo nepopravljive posledice: beljakovine v mesu se pričnejo razkrajati in nastajajo strupene snovi - toksini. Izjema so obarjene klobase, kot so krvavice, jetrnice in drugi
izdelki, za katere meso prej skuhamo. Vse te vrste izdelkov prištevamo po obstojnosti med kratkotrajne. Ne le meso, tudi slanina mora biti pred predelavo (cvrenjem) dobro ohlajena. V prostoru, v katerem hladimo, slanina, ne sme zmrzovati.
Za pripravo ajdovih in prosenih klobas uporabimo naslednje sestavine: 2 kg ajdove ali prosene kaše, 30 dag raznih kuhanih mesnih obrezkov, 50 dag razne drobovine, 50 dag masti ali mastnih ocvirkov, 1 prepraženo čebulo, sol, poper, majaron, piment in vodo ali juho po potrebi. Kašo na pol skuhamo, jo ohladimo in nato vmešamo med zrezano drobovino in ostale sestavine. Z nadevom rahlo napolnimo tanka svinjska čreva, jih zašpilimo, položimo v vrelo vodo in skuhamo. Kuhane previdno preložimo za krajši čas v posodo z mrzlo vodo, da ne popokajo. Ohlajene klobase lahko krajši čas hranimo v hladnem in zračnem prostoru.
Sami lahko naredimo še jetrne klobase, pljučne klobase in krvavice s prepraženo krvjo. Za slednje vzamemo 2 dela prepražene svinjske krvi, 1 del ječmenčka ali druge kaše in nekaj žlic mastnih ocvirkov. Maso začinimo s prepraženo čebulo, soljo, poprom, majaronom, baziliko, timijanom, rožmarinom, pimentom ali samo z začimbami, ki prijajo našemu okusu in vonju.
nih pisanih ali nepisanih pravil, ki so se jih vedno držali.
V soseski je danes 53 članov iz Drašičev ter bližnjih Železnikov in Krmačine. Novega člana mora potrditi občni zbor, ki je vedno prvo nedeljo po veliki noči. Pristopni delež je vsaj 100 litrov vina, letna članarina pa 15 litrov. Vsak član si lahko med letom iz soseske zidanice, kije v kleti nekdanje šole, vino sposodi, vendar mora zadnjo nedeljo v oktobru, ko pobirajo vino od zidanice do zidanice, za vsak liter vrniti poldrugi liter. Seveda možakarji vino, preden ga zlijejo v sod, pokusijo, in če ni dobro, mora vinogradnik plačati članarino v denarju. A kot pravi Ivan Štefa-nič, ki je kletar že enajsto leto, se to skoraj ne zgodi.
Zanimivo je, da Ivana - takšna so pač pravila - vsako leto na
KAKŠNO BO LETOŠNJE VINO? - Ivan Štefanič ob sodu z najbolj drašiškim vinom. Za njim visi rovaš, ki je danes le še spomin na nekdanji način posojanja vina.
Brakada v Beli krajini
DRAGATUŠ - Zveza lovskih družin Bele krajine je v soboto, 24. novembra, že tretje leto zapored organizirala tradicionalno bra-kado. Letošnja gostiteljica je bila LD Dragatuš, ki je gostila 120 lovcev iz Bele Krajine. Okrog 8. ure zjutraj je starešina LD Dragatuš Alojz Bahor sklical zbor, na katerem je sodelovala tudi Lovska zveza Karlovačke županije. Predstavil je lovišče in potek lova ter poudaril pomen spoštovanja pravil lova in varnosti. Zbrane je pozdravil tudi predsednik Zveze lovskih družin Bele krajine Anton Vrščaj. Kljub temu da plen ni bil bogat, je bil uplenjeni lisjak dovolj, da smo izvedli pozdrav lovini. Nato so nas gostitelji povabili k zakuski, kjer smo se ob petju lovskih in narodnih pesmi še dolgo zadržali.
A. VRŠČAJ, predsednik OU ZLD Bele krajine
občnem zboru razrešijo, in ko ugotovijo, da je dobro opravil delo, znova imenujejo za kletarja. Prizna pa, da je z vinom na desetine vinogradnikov, ki je zmešano v enem sodu, vse prej kot lahko kletariti. A Ivanu s pomočnikom Stankom Simoničem to odlično uspe. “Sose-skino vino, ki je zagotovo najbolj drašiško, je za lanski letnik na vaškem ocenjevanju dobilo najvišjo oceno za belokranjsko belo,” je zadovoljen Štefanič, ki poleg kletarjenja tudi posoja vino članom. Nekdaj so to počeli na rovaš, danes pa si Ivan zapisuje. Njegovo delo je seveda častno, torej brezplačno, vendar ga opravlja z veseljem, saj tako pomaga ohranjati tradicijo.
Letos so zbrali več kot 800 litrov vina, Ivan pa mora poskrbeti tudi, da je sod do naslednje jeseni prazen. A to po njegovih besedah niti ni tako težko, zlasti zadnje čase, ko sosesko zidanico kot etnološko posebnost vedno pogosteje obiskujejo tudi turisti. “So pač takšni časi, da moramo povezati tradicijo in sodobno ekonomijo,” se nasmehne Štefanič- M. BEZEK-JAKŠE
Kaj z naravno dediščino?
KOSTEL - Predstavniki ljubljanskega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine so si na predlog Turistično-športnega društva Kostel ogledali Kobilno in Lukovo jamo ter slap Nežico. Zdaj bodo podali pisni predlog, kako bi te zanimivosti in njihovo okolico kazalo urediti za turistične oglede in hkrati zagotoviti tudi njihovo varstvo pred onesnaževanjem ali poškodovanjem.
(J) kmetijsko svetovanje
Čiščenje rastlinjakov
Pridelava je možna le v čistem in tehnično vzdrževanem okolju
Pridelovanja zelenjave si brez rastlinjakov ne moremo zamisliti. Pri nas prevladujejo preprosti visoki tuneli, prekriti z enojno folijo, v katerih se največ pridelujejo paprika, kumare, paradižnik in jagode. Pridelava se je zaključila in prihaja zimsko obdobje, ko bo precej rastlinjakov praznih. Ta čas je treba izkoristiti za odstranjevanje rastlinskih ostankov, čiščenje in eventualno razkuževanje tal.
Pridelava v rastlinjakih je možna le v čistem in tehnično vzdrževanem okolju. To je predpogoj za ustrezno rastlinsko higieno med rastno dobo. Toplejše zimske dni je smiselno izkoristiti za eventualna popravila in čiščenja konstrukcije, folije ali stekla. Predlagamo, da vse temeljito operete, da odstranite ostanke rastlin. Manjše elemente (gojitvene plošče, orodja itd.) za 20 min. namočite v raztopini klorovega belila (varekina). Raztopina se pripravi tako, da se zmeša 1 del varekine z 9.deli vode. Večje elemente (konstrukcijo, folijo, steklo, sadilne mize, nekatere stroje) pa le obrišete z 2% raztopino varekine in ponovno splaknete z vodo.
Pred pranjem rastlinjaka je potrebno iz njega odstraniti vse rastlinske ostanke. Če smo imeli probleme z boleznimi in škodljivci na rastlinah, je ostanke najbolje sežgati, sicer pa jih kompostiramo. Sežiganje opravimo izven rastlinjaka. Odstranimo tudi črno folijo in namakalne cevi.
Plastični odpadki predstavljajo pridelovalcem precejšen ekološki problem zaradi svoje velikosti in kvalitete materiala. Smiselno je o tem že predhodno razmisliti, še posebej na večjih pridelovalnih območjih zelenjave, jagod in trsnic. Individualno kurjenje velikih količin polietilenske folije je problem, katerega bo potrebno ustrezneje reševati na organiziran način.
Obdelovanje zemljišč v prestavljivih tipih plastenjakov poteka kot pri pridelavi na prostem. Običajno imamo tudi možnost kolobarjenja in s tem vzdrževanja rodovitnih tal. Pri stabilnih rastlinjakih pa rodovitnost zemljišča zagotavljamo z razkuževanjem. Najpogosteje se uporabljata kemično razkuževanje (s pripravkom basamid granulat) in razkuževanje z vodno paro. Integrirana pridelava ne dopušča kemičnega razkuževanja tal. Razkuževanje večjih površin z vodno paro pa pri nas tudi še ni razširjeno zaradi visokih stroškov za porabo energije. Največ se razkužuje substrat za pridelavo sadik, čeprav se tudi tu vrtnarji izogibajo razkuževanju z nakupom že steriliziranega substrata. Pogoste pa so napake, ko se nakup steriliziranega substrata izniči, ker se uporablja za polnjenje nerazkuženih, rabljenih gojitvenih plošč.
Termično razkuževanje tal, ki uniči vse škodljive organizme (pa tudi koristne) in plevelna semena, je dobro opravljeno, ko tla v rastlinjaku do globine 40 cm segrejemo na 95° C in to temperaturo držimo vsaj 5 minut.
MATEJA STRGULEC, univ. dipl. inž.
Odločbi o vinskem laboratoriju
Kmetijsko-gozdarski zavod Novo mesto dobil odločbo za spremljanje dozorevanje grozdja in v ponedeljek še za ocenjevanje mošta in vina - Zdaj še koncesijska pogodba
NOVO MESTO - V težkih mukah se je to jesen rojeval vinski laboratorij v Novem mestu. Ko je širša Dolenjska z Belo krajino in Posavjem le dobila samostojen zavod, je morala na žalost ugotavljati, da le-ta zaostaja za tistimi v drugih regijah po kadrovskih zmogljivostih, prostorih in opremi pa tudi po pristojnostih. Še posebej pomembno se je zdelo pridobiti koncesijo za vinski laboratorij, ki je zdaj zares že skoraj tu.
Ker gre za vinogradniško območje, so si zavod in tudi vinogradniki še posebej prizadevali za koncesijo za vinski laboratorij, pri čemer pa so nalete-
FESTIVAL VIN - Na 4. festivalu vin, ki je prejšnji teden potekal v ljubljanskem Cankarjevem domu, se je predstavilo več kot 125 vinarjev in vinskih kleti iz Slovenije in tujine z več kot 300 vzorci vin. Ob tem so potekale tudi izobraževalne in kulturne prireditve, kulinarični dogodki in drugo. Festival je odprl kmetijski minister Franci But (drugi z desne), kije v družbi slovenske vinske kraljice Tjaše Koroša, organizatorja dr. Mojmira Wondre (v sredini) in vodje krške vinske kleti Zdravka Mastnaka (drugi z leve) uspehu festivala nazdravi! z mladim cvičkom. (Foto: A. B.)
li na precej nasprotovanj. Kljub vsemu je zavod v začetku tega tedna prejel še drugo odločbo,' ki odpira vrata laboratorija.
Laboratorij za analizo vin je deloval v Novem mestu že doslej, yendar so v njem opravljali analize samo v svetovalne namene, kar bodo počeli tudi še naprej. To se pravi, da so strankam že doslej na osnovi ugotovitev lahko povedali, kako sedaj ravnati z vinom, niso pa smeli opravljati analiz za podelitev certifikatov za prodajo vina.
Novomeški Kmetijsko-gozdarski zavod se je za status pooblaščene organizacije potegoval na podlagi javnega razpisa, ki je bil objavljen v Uradnem listu. V teh dneh je v Novo mesto prispela odločba za področje spremljanja dozorevanja grozdja zaradi določanja rokov trgatve za vinorodno deželo Posavje, ki, mimogrede, vključuje tudi Dolenjsko in Belo krajino. Proti koncu tedna so, kot nam je povedal direk-
tor zavoda Niko Požek, pričakovali še drugo pomembno odločbo.
V ponedeljek nam je specialistka za enologijo Katarina Merlin že sporočila, da so prejeli tudi to. Z drugo odločbo je novomeški zavod imenovan za pooblaščeno organizacijo za ocenjevanje mošta, vina ter drugih proizvodov iz grozdja in vina. To nalogo bo opravljal kot ena od petih podobnih pooblaščenih organizacij v Sloveniji. To pomeni, da bo vsak vinogradnik v Sloveniji opravljal analize v kateremkoli od teh laboratorijev.
Kot je povedala Merlinova, morajo zdaj skleniti še pogodbe s kmetijskim ministrstvom o podelitvi koncesije ter v njih natančno opredeliti pristojnosti in obveznosti, poleg tega pa pripraviti še vse drugo, potrebno za začetek dela.
B. D. G.
Tečaj žganjekuhe
SEMIČ - KSS Črnomelj bo v petek, 7. decembra, in v soboto, 8. decembra, v Semiču organizirala dvodnevni tečaj žganjekuhe, ki bo vključeval 4 ure teoretičnega dela in 8 ur praktičnega. Iz vseh treh belokranjskih občin se lahko prijavite na KSS Črnomelj na telefonski številki 07 30 56 210.
Najtežje je bilo pojesti suho klobaso
“Naj” mladi gospodar 2001 je Jože Globevnik - Gospodari s 50 hektarji zemlje, redi dojilje in plemenske svinje - Spomladi načrtujejo gradnjo novega hleva
ŠKOCJAN - Letošnji naziv “naj mladega gospodarja” je šel v roke Škocjančana Jožeta Globevnika, za katerega pravijo, daje vnet in uspešen kmetovalec. Da je iznajdljiv (le za en tolar se je zmotil, ko je ocenjeval, koliko drobiža ima na mizi) in o svojem delu strokovno podkovan, pa je dokazal na tekmovanju na Govejku nad Idrijo. “Še najtežje je bilo hitro pojesti suho klobaso,” je priznal.
Vasi v dolini Čabranke in Kolpe izumirajo
OSILNICA - Osilnica, po številu prebivalcev najmanjša slovenska občina, je najboljši primer demografskega izumiranja našega podeželja. Bolj kot občinskim uradnikom o težavah ljudi v teh krajih gre zaupati tistim, ki več kot dve desetletji spremljajo razmere v deželi Petra Klepca. Najboljši sogovornik na to temo je, če naključno ne srečate župnika, pismonoša Anton Tomec, ki 23 let ljudem tudi v najbolj odročne vasi vsak dan prinaša (v glavnem) dobre novice. Prvi, da je v času njegovega službovanja od Ribje-ka do Mirtovičev umrlo 70 ljudi, na območju sedanje občine pa več kot 140. Na prste rok pa po imenih našteje le deset otrok, ki so v 23 letih privekali na svet. Anton hudomušno pristavi, da se boji, da bo naslednji pismonoša sprva prinašal slabe novice, potem pa jih ne bo imel več komu.
Trinajsto prase
Inž. Jožef Škof, Dragomeljčan, živeč v Ljubljani, je napisal in izdal že več knjig. Med njimi tudi duhovito “.satirično basen " Trinajsto prase, s katero s prašiči v glavnih vlogah smeši ljudske vrline in napake. Knjigo so predstavili tudi v Jankovičih pri Borisu Raztresnu v okviru obrtnega sejma. Voditelj programa je povedal tudi tole: “Trinajsto prase je smešna zgodba in tajnica, ki je prepisovala rokopis na računalniško disketo, se je najmanj dvakrat od smeha pomokrila v hlače. Avtor dela Trinajsto prase zagotavlja, da ne gre za avtobiografijo... ” T r
Spretnosti, ki sojih preverjali na tekmovanju (med drugim plesti pletenico), pridejo prav tudi na največji škocjanski kmetiji, ki meri 50 hektarjev, od tega je 40 hektarjev najete zemlje. Ko jo je Jože pred 11 leti prevzel, je bilo manjša, v hlevu je bilo največ konj in krav, takrat je bil tudi zgrajen nov hlev. Najprej je Jože kmetijo osredotočil na pitanje bikov - pred dvema letoma jih je imel kar 190 - zaradi pomanjkanja telet in predragih karanten pa so se preusmerili v rejo dojilj in plemenskih svinj. “Pri svinjah se denar hitreje obrača, saj imajo vsake štiri mesece mlade,” razlaga Škocjančan in doda, da imajo sedaj star goveji hlev preurejen v porodnišnico, spomladi pa načrtujejo gradnjo novega hleva.
V Globevnikovem hlevu se sicer hrani 15 krav dojilj, 5 telic, 40 plemenskih svinj, vzredijo 150 pitancev prašičev na leto in bike pitance za Kmetijsko zadrugo Krka. “Pri nas ni nihče v službi, zagotovljenih mesečnih dohodkov tako ni. Denar KZ Krke pa je gotov denar, saj nam vedno plačajo v 30 dneh,” razloži Jože.
Na njihovih poljih raste tudi koruza za podjetje Pioneer.
“Kako zemljo obdelujem, je moja stvar, potem se koruza požanje in v njihovih laboratorijih ugotavlja, kakšna je kakovost. Na srečanjih se potem na primer pogovarjamo, katero koruzo bomo sadili drugo leto,” pripoveduje 32-letni Jože, ki je bil na ekskurziji v centralnem inštitutu podjetja Pioneer v ameriški zvezni državi Iowi. “Leži na enakem vzporedniku kot Slovenija, koruza dozori
JOŽE GLOBEVNIK - Z zmago je Jože svojemu domačemu kraju priboril organizacijo tekmovanja za “naj" gospodarja 2002. (Foto: M. R.)
septembra kot pri nas, le da oni tam gojijo le koruzo in sojo, pri nas pa vsak kmet sadi vsakega po malo.”
O umnem gospodarjenju, pravilnem ravnanju z denarjem in o kulturah pri Globevniko-vih vedo zelo veliko. Žena Simona se spozna na računovodstvo, saj je ekonomska tehnica, Jože pa si znanje nabira z branjem strokovnih revij, udeležuje se strokovnih predavanj in tečajev. Oba znata seveda tudi krepko zavihati rokave, ko je to potrebno, pomaga jima tudi Jožetova mama, medtem kot Simonina babica pazi na male Globevnikove fante - sedemletnega Jožeta, petletnega Petra in petmesečnega Martina.
Jože pravi, da mu včasih kdo reče, da on lahko kmetuje, ko ima toliko strojev, a pravi, da ljudje pozabijo, da “smo morali mi to vse kupiti, ta denar zaslužiti. Če krave mukajo sredi noči, je treba vstati in pogledati, kaj je narobe,” razloži. Nekaj zamere je verjetno tudi zato, ker Škocjančanom kmečki vonji preveč lepo ne dišijo, saj je Globevnikova kmetija v središču Škocjana, vendar si Globevnikovi potihem tudi sami želijo, da bi kmetija stala kje drugje, saj bi jo potem lahko bolj razširili. “Naj” gospodar leta 2001" razmišlja o selitvi na Mastni vrh, kjer imajo na planoti 1,5 ha veliko parcelo.
M. R.
Čast biti cvičkova princesa
Saša Jerele je cvičkova princesa in prva spremljevalka slovenske vinske kraljice
BREZOVICA - Letošnja cvičkova princesa Saša Jerele, študentka prava iz Brezovice pri Šmaijeških Toplicah, si je ta naziv pridobila na tednu cvička v Kostanjevici konec maja, a pravo “delo” se je zanjo začelo pravzaprav okoli martinovega in po njem, ko je iz mošta nastal novi cviček. Letošnji je lep, svež in iskriv in nova princesa ga na številnih prireditvah tako tudi predstavlja. Prejšnji teden je to počela na 4. slovenskem festivalu vin v Ljubljani, kjer sta cviček in njegova simpatična princesa pritegnila številne obiskovalce.
Sašo je na izbor za cvičko-vo princeso prijavilo Vinogradniško društvo Šmarjeta. Dekle je iz vinogradniške družine, v vinogradu v Veščah pri Pahi imajo Jerele-tovi 6.000 trt šardoneja in 2.000 trt za cviček. “Moj oče se je celo rodil v zidanici, in to za božič v kadi. Ker je šofer in veliko na poti, se z vinogradom veliko ukvarjamo mama in brat pa tudi jaz. Tako vinograd, trto, grozdje in vino dobro poznam, lahko rečem od sajenja trte do krsta vina na martinovo,” pravi Saša, ki je letos na prireditvi na Goričkem postala tudi princesa vina in kostanja, na izboru v Gornji Radgoni pa so jo izvolili za prvo spremljevalko nove slovenske vin-
Cvičkova princesa Saša Jerele
ske kraljice, Prlekinje Tjaše Koroša.
“Moja prva naloga je promocija cvička in to počnem tudi kot prva spremljevalka slovenske vinske kraljice,” pravi cvičkova princesa, tretja po vrsti. “Zame je to časten naziv in se trudim, da sem ga vredna. Na raznih prireditvah, na katere me vabijo, me ljudje zelo lepo sprejemajo. Za mlado dekle je to tudi lepa priložnost za spoznavanje novih ljudi in navezavo stikov, ki ti v življenju vedno lahko koristijo,” pravi študentka prava. “Sicer pa si z dejavnostjo cvičkove princese gotovo ne bom gmotno opomogla, prej bi lahko rekla, da imam s tem več stroškov. Najlepše pa je, ko so me ljudje povsod tako veseli. Pa tudi doma imam vso podporo, saj so mi domači največ pomagali, ob sponzorskih prispevkih, seveda, da sem prišla do avtomobila, ki je vidno označen kot vozilo cvičkove princese.” ^ g
V HLEVU - Da je vedno vse narejene, mora skupaj stopiti cela družina. Žena Simona, ki sicer ravno tako kot Jože upravlja vse kmetijske stroje - teh pa ni malo - ima v hlevu na skrbi prašiče, Jože bike, Jožetova mama pa krave. (Foto: M. R.)
PIRČEVO PRIZNANJE IVANU KOZOLETU - Minuli petek in soboto so se v Krškem v organizaciji Strokovnega sadjarskega društva Slovenije (SSDS) potekali Pirčevi dnevi, katerih naj-slovesnejši trenutek je bi! podelitev Pirčevega priznanja Ivanu Kozoletu (na sliki od leve proti desni: predsednik SSDS dr. Franc Štampar, nagrajenec, sadna kraljica Anita Pavlovič in prof. Julija Smole), ki je storil veliko za razvoj sadjarstva v Krškem, bil med drugim vodja sadjarstva v Stari vasi, direktor Mercatorja-Agroko-mbinata Krško in ustanovitelj Evrosada, d.o.o. Udeleženci strokovnega posvetovanja so v petek poslušali več strokovnih predavanj, zasedala je njihova skupščino, v soboto pa so si ogledali novo hladilnico Evrosada d.o.o. (Foto: M. R.)
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL...
Ureja: dr. Julij Nemanič
Ubirati nove poti
Naš vinogradnik mora biti enako izobražen
Že dolgo ne velja več naše reklo: “Za na kmetijo bo dober.” Tako so se na vasi nekoč tolažili starši in učitelji ob učencu, ki mu učenje ni dišalo. Danes vemo, da sta za uspešno kmetovanje poleg naravne bistrosti potrebna znanje in razgledanost. Skratka, današnji čas zahteva kar specializacijo, na primer: v vsaki vinogradniški kmetiji je potrebno poglobljeno znanje iz trsničarstva, vinogradništva in vinarstva. V vinarstvu pa ni dovolj obvladati samo kletarjenje, potrebno je veliko vedeti o zakonitostih trženja in vzdrževanju ugleda vin.
Vsem novostim, ki se pojavljajo v naši panogi in se tičejo našega dela in uspešnosti, je že kar težko slediti. Bitka za trge na svetovni ravni je vroča. Že skoraj desetletje se zmanjšuje količinska poraba vina, raste pa delež boljših vin. To je gotovo prava smer, saj za pridelovalce vina ne bo bodočnost v prekomernem pitju, temveč v zmernem uživanju boljših, dražjih vin. Čeprav ob novicah iz tekmovanja med kontinenti za uveljavljanje na svetovnih trgih radi pomislimo, da se to nas ne tiče, pa ni tako. Najostrejša je bitka za evropski trg. V Evropi se popije največ vina, a tudi največ pridela. Avstralci oznanjajo, da na veliko obnavljajo vinograde za izvoz vina v Evropo. Najmočnejše evropske države v pridelavi vina se tudi najbolj bojijo konkurence iz “novih” dežel (ZDA, Avstralija, Čile, Južnoafriška re-
publika). Evropa se zaveda svoje prednosti glede kakovosti vin, tradicije, osvojenih kupcev itd. pa tudi večje sposobnosti trženja, ki jo kažejo v vinorodnih državah novega sveta. Zato se nekatere države (Francija, Nemčija itd.) ustrezno pripravljajo tudi na srečanje s konkurenco prekooceanskih vin. Ne mine teden, da se v nemških strokovnih revijah ne pojavi članek, ki opozarja vinogradnike na večjo ponudbo vin iz omenjenih držav. Nemčija je po združitvi najmočnejši uvoznik vin, zato bo tudi najbolj oblegana. V Nemčiji že dve leti popijejo več uvoženih vin kot domačih. Nemškim vinogradnikom se ne godi najbolje, cene njihovih odprtih vin so zelo nizke. Sedaj ugotavljajo, da so storili napako, ker so trte preveč obremenjevali in je kakovost njihovih vin padla. Domači kupci so ugotovili, da so mnoga uvožena vina po kakovosti zanimiva in uvoz je rasel. Zato je tudi moj članek namenjen našim pridelovalcem vin, da bi računali z novo konkurenco. Vsako leto v Slovenijo uvozimo več stekleničenih vin. Če na naših policah raste količina teh vin, gre gotovo to vino dobro v promet. Prepričan sem, da je za nas bolje, če bomo ohranili večino prodaje doma, kakor če bomo doma prepustili več kupcev konkurenci, izvoz naših vin pa povečali. Na svobodnem trgu bodo imela vsa vina enake možnosti. Kupec bo kupoval vina, ki bodo zaradi kakovosti in cene zanj sprejemljivejša. Zato mora biti naš vinogradnik enako izobražen in razgledan kot vinogradniki v svetu. (Se nadaljuje)
Dr. JULIJ NEMANIČ
Vzgajati lepe pasemske živali
Prvi rejci gojili živali predvsem za zakol, kasneje za potrebe tovarne zdravil - Prva skupna razstava malih živali
NOVO MESTO - V prvi polovici prejšnjega stoletja v Novem mestu in okolici ne zasledimo društvene dejavnosti rejcev malih živali, čeprav je bilo teh živali v kmečkih hlevih in na dvoriščih več kot danes.
Leta 1952 naj bi deset rejcev ustanovilo Društvo rejcev malih živali Novo mesto. Največ zaslug za ustanovitev gre pokojnemu Jožetu Jermanu, ki je ob potoku Težka voda imel lepo urejeno kunčnico. Prvi rejci so gojili predvsem kunce in kokoši, rejcev golobov je bilo malo. V 60. letih je društvo gojilo kunce za potrebe tovarne zdravil, največ živali pa je popestrilo prehrano družin. Med najstarejšimi rejci so v kroniki omenjeni še Bajer, Cvelbar, Tovšak, Udovč in Zupančič. Danes je od ustanoviteljev aktiven član še Jože Bračika, ki si prizadeva, da bi reja bila tržno naravnana in bi rejcu vračala vloženi kapital. Zadnjih 30 let je med aktivnejšimi člani Jože Pečnik, kije edini član vseh treh društev v mestu in ni z nikomer v sporu, kot je navada v društvenih vrstah. Jože goji okrasne golobe, pritlikavo perutnino in športne golobe, s katerimi tekmuje že 26 let. Namen članov društev je gojenje pasemskih
malih živali in ne več reja živali za zakol. Danes je pomembneje vzgojiti lepo pasemsko žival in jo predstaviti na razstavi, kot pa imeti zapečen košček te živali na krožniku.
• Gojitelji malih živali v novomeški občini bodo v telovadnici OŠ Grm od petka, 30. novembra, do nedelje, 2. decembra, pripravili razstavo pasemskih malih živali. Razstavili bodo preko 600 živali, med katerimi bo največ kuncev različnih pasem in barv. Na ogled bodo tudi kokoši, race, gosi, fazani, okrasni golobi, ptice pevke, akvarijske ribice in različni mali glodalci. Posebnost razstave bo slovenski izbor perutnine, v katerem bodo društva iz Slovenije razstavljala po 10 pasem kokoši.
Prihodnje leto bodo Društvo rejcev malih živali Novo mesto, Klub ljubiteljev športnih in okrasnih golobov in Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Krka praznovali obletnice delovanja. Gojitelji si želijo, da bi skupaj pripravili veliko državno razstavo, ki bi se lahko merila s prvo republiško razstavo iz leta 1978.
J. PEČNIK
Prepogosto v družbi alkohola
Mladim so alkoholne pijače preveč dostopne - Vinjeni v solo - Nevarni v prometu, vandalizem... - Kontrola točenja pijač mladoletnim, obratovalnega časa - Vloga družine
dežurni
poročajo
VZEL S POLICE - 22. novembra je neznanec v trgovini Merkur v Brežicah z razstavnih polic odnesel DVD predvajalnik znamke Sonny, vreden skoraj 180 tisoč tolarjev.
KOLESAR - Izpred gostinskega lokala Bacardi v Šentjerneju je 20. novembra zvečer izginilo kolo, last domačina L. V.
SE BO TEHTAL? - Med 10. in 11. novembrom je neznanec iz Danfossa v Črnomlju ukradel gramsko tehtnico znamke Met-tler toledo, vredno kar 450 tisoč tolarjev.
ZMANJKALO CIGARET -Neznanec je 21. novembra vlomil v gostinski lokal Platana v Črnomlju in ukradel več zavitkov cigaret in nekaj denarja.
TAT NA DVORIŠČU - Z dvorišča stanovanjske hiše oz. iz drvarnice v Vodnikovi ulici v Novem mestu je 20. novembra popoldne izginila ženska jakna, mobi in vrtalni stroj.
NAHRBTNIK-J. M. iz Novega mesta je 20. novembra popoldne na hodniku izpred telovadnice OŠ Šmihel nekdo odnesel nahrbtnik, v akterem je imel športna oblačila in dve luči za kolo.
VLOMIL V HIŠO-V noči na 20. november je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Brežic in ukradel televizor, radiokasetofon in več kuhinjskih aparatov. Lastnik je oškodovan za okrog 150 tisoč tolarjev.
SMETNJAK - 24. novembra ponoči so neznanci pred vhodom v Šolski center Novo mesto prevrnili in razbili betonski smetnjak. Škoda znaša 100 tisoč tolarjev.
po dolenjski deželi
•	LE ŠE ŠČEPEC SOLI -Neverjetno, kaj vse odnesejo vlomilci! Nek tak nepridiprav, ki je med I. oktobrom in 23. novembrom vlomil v stanovanjsko hišo v kraju Katje in iz dnevne sobe odnesel pet slik s stene, je iz shrambe izmakni! še kilogram sladkorja in kilogram moke. Kaj pa ščepec soli? No, šalo na stran,- lastnica M. B. iz Ljubljane je oškodovana kar za okrog milijon tolarjev.
•	NOČNO IZOBRAŽEVANJE - Izobraževanja je bil očitno tako željan 21-letni E. K. z Lokev, da se je v OŠ Mirana Jarca v Črnomlju odpravit kar ponoči. Žal so ga pri teh željah - vlomu in kraji - zalotili varnostniki intervencijske skupine G-7 in ga pridržali do prihoda policistov. Odvzeti so mu prostost in čaka ga kazenska ovadba za veliko tatvino. Dodatno izobraževanje bo torej moralo še malo počakati.
NOVO MESTO - Pri nas žal kar veliko mladih uživa alkohol in mamila, kot da se ne bi znali zabavati brez spodbujeval. S tem ne le uničujejo svoje zdravje, temveč tudi vplivajo na slabšo varnost v cestnem prometu, če so seveda že vozniki, nemalokrat je s problemom alkohola povezano tudi nasilje in vandalizem.
O tem je spregovoril višji policijski inšpektor, ki je na Policijski upravi Novo mesto odgovoren za področje javnega reda in miru (JRM), Franc Prašnikar. “Problematika alkohola je prisotna na področju JRM, kjer je pogosto povod za spore, pretepe, objestnost in vandalizem, povzročanje hrupa in motenje nočnega miru, nesoglasja in ogrožanja v družini, ko so žrtve nasilja tudi otroci, alkohol pa ima zraven tudi pri nedostojnem obnašanju pri postopkih s policisti,” je povedal Prašnikar. V letošnjih enajstih mesecih so na PU Novo mesto obravnavali 1400 kršitev javnega reda in miru, ki so povezane tudi z alkoholom in drogo, od tega 186 pri mladoletnikih. Največ takšnih kršitev se zgodi na javnih krajih. Vinjenih kršiteljev je okrog 34 odstotkov.
Alkohol je žal vse bolj razširjen med vozniki. Na področju PU Novo mesto se namreč povečuje delež vinjenih povzročiteljev prometnih nesreč, tudi takih s smrtnim izidom ali hudimi telesnimi poškodbami. Žal po alkoholu pogosto segajo tudi mladostniki in mlajši vozniki (tisti, ki imajo vozniško dovoljenje od enega do dveh let). “K sreči na terenu zaznavamo, da se mladi, ki ob koncu tedna zahajajo v diskoteke in zraven pijejo alkohol, manj selijo iz enega diska v drugega,” je povedal Prašnikar.
Mnogi mladi menda ne pijejo le ob koncu tedna, temveč že pred šolo in zjutraj prihajajo k pouku pijani. To je na nedavni okrogli mizi o odvisnostih o svojih sošolcih povedal nek dijak. “Kako je mogoče, da mladoletnim že tako zgodaj zjutraj v lokalih postrežejo z alkoholno pijačo?” je vprašal. Po Zakonu o JRM je točenje mladoletnim osebam - to je do 15 leta starosti - v javnem lokalu prepovedano. Toda kdo to kontrolira? Kje je na delu inšpekcija? Večina gostincev zakon ne upošteva, res pa je tudi, da nimajo
Pretepel direktorja
METLIKA - 26. novembra je neznanec ob 19.20 v trgovini Texas life pretepel direktorja podjetja in ga hudo poškodoval. Policisti primer še raziskujejo.
nobenih pooblastil, da bi koga kontrolirali, koliko je star.
Druga stvar je, ali gostinci upoštevajo določbo zakona, ki pravi, da ne smejo točiti alkohola vinjeni osebi ali skupini, v kateri je kdo pijan. V glavnem ne. “Če policija za koga, ki je vinjen storil prekršek na drugem kraju, kasneje dokaže, da se je ta napil v tem in tem lokalu, gostinca lahko predlagamo v postopek k sodniku za prekrške, da bi preprečili ponavljanje takih pojavov,” je pojasnil Prašnikar in dodal, da policija veliko pozornost posveča tudi obratovalnim časom lokalov, ki jih sicer določa Za-
Ponujal mamila
NOVO MESTO - 18-letni M. A. iz Ljubljane je utemeljeno osumljen kaznivega dejanja, ker je novembra najel kočo v Podzemlju in omogočil štirim osebam, da so uživale mamilo.
125-Ietnica PGD Novo mesto
NOVO MESTO - PGD Novo mesto bo 125-letnico društva obeležilo s slovesnostjo v petek, 30. novembra, ob 17. uri v prostorih sejne dvorane KS Ločna -Mačkovec na Seidlovi cesti (pri salonu pohištva). Vabljeni člani društva in vsi krajani.
kon o gostinstvu. Lastnik ga lahko s privolitvijo lokalne skupnosti tudi podaljša. “Predvsem nadzorujemo lokale, kjer so pogoste kršitve.”
Pri preprečevanju problemov v zvezi z alkoholom je seveda nujno potrebno sodelovanje tako policije kot inšpekcijskih služb, centrov za socialno delo in lokalnih skupnosti, kar je marsikje že utečeno v obliki sosvetov. Novomeška policija je poleg različnih akcij že pred časom uvedla pisno obveščanje staršev mladoletnikov, ki so storili prekršek. “Sicer pa je družina osnovni nosilec vzgoje in vse druge službe težko rešujemo in rešimo take probleme. Jih le zaznavamo, evidentiramo, ukrepamo pri enkratnem dogodku, bistveni del pa ostaja na starših,” meni Prašnikar.
L. MURN
Življenje za konec tedna
Nedolgo nazaj sem z zanimanjem prisluhnila radijski anketi med mladimi, kako preživljajo svoj prosti čas oz. bolje konec tedna. Večina odgovorov se je glasila, da se že v ponedeljek veselijo petka in sobote, "ko se imam fajn, ko grem s kolegi ven, ko žuram, ko se ga napijem, ko na vse pozabim, ko je ful kul... ”
Saj ni težko razumeti, da mladi komaj čakajo, da mine ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek, ko je treba vsak dan priti pripravljen v šolo, poleg šolskih obveznosti pa se gotovo ubadajo še z drugimi mladostniškimi problemi. Razumljivo, da se veselijo sprostitve, toda žal se m nogi ne znajo več zabavati brez alkohola ali celo drugih drog, kar pa je nerazumljivo in, kot pravijo strokovnjaki, zaskrbljujoče. Alkohol je gotovo preveč lahko dostopen, poleg vsega pa je celo
cenejši od brezalkoholnih pijač. Gostincev ne zanima, ali je stranka, ki želi pivo, že polnoletna in ali ima morda že polno mero, saj tega tako ali tako nihče ne kontrolira. Raje še eno “rundo", važen je zaslužek, ne?
Na tolikih področjih bi bilo treba kaj ukreniti, da bi se spremenil odnos do alkohola - zlasti vzgoja za prave vrednote in zdrav način življenja -da morda od novega zakona, ki bo urejal področje alkohola in ga pripravljajo na Ministrstvu za zdravje, preveč pričakujemo. Sicer pa zakon bo dober, če ne bo ostal le na papirju, kot že mnogi doslej. Spodbudno pa je že to, da se mnogi mladi zavedajo problema z alkoholom in drugimi odvisnostmi, o čemer priča njihova vseslovenska akcija Z glavo na zabavo. Naj to res velja!
L. MURN
Narašča nasilje nad ženskami
Akcije pod naslovom Kaj ti je, deklica? - Center za pomoč žrtvam kaznivih dejanj letos nudil pomoč 176 žrtvam - Največ nasilja v družini ali izvenzakonski skupnosti
Franc Prašnikar, višji policijski inšpektor, odgovoren za JRM na PU Novo mesto.
Z glavo na zabavo
Mladi i’ boju proti alkoholu
Projekt Z glavo na zabavo, katerega rdeča nit so mladi in alkohol v povezavi s prometno (ne)varnostjo, letos obsega štirideset prireditev v najpopularnejših lokalih in na javnih prireditvah. Spomladi so izvedli že polovico prireditev, preostalih dvajset pa organizirajo od 29. septembra naprej.
Nagradno igro so razširili in popestrili, predvsem pa prilagodili tudi tistim lokalom oz. prireditvenim prostorom, ki imajo nekoliko manj prostora. Animatorji se v nekaterih okoljih zabavajo skupaj z obiskovalci ob posebej izdelani igralni mizi, kjer vsi kandidati za nagrade namesto vrtenja “gumba sreče” mečejo kocke, na katerih so tokrat namesto pik različne omejitve hitrosti in še kaj. Še vedno bodo preko tovrstne zabave spodbujali uživanje brezalkoholnih pijač, ozavešča-li mlade voznike in ponujali aternativo klasičnim zabavam, na katerih prevladuje alkohol. Vse to poteka v sodelovanju s številnimi glasbenimi izvajalci in drugimi idoli mladih.
Mladi pri širjenju tega gibanja pričakujejo podporo medijev. Vsem, ki se bodo vseeno odločali za alkoholne pijače, pa bodo preko raznovrstnih nagradnih iger ponudili možnost brezplačnega alkotesta. Glede na rezultat se bodo morda ob natančnem podatku o stopnji alkoholiziranosti in opozorilu le odločili za varnejšo pot domov brez ogrožanja svojega in tujih življenj zaradi vožnje pod vplivom alkohola.
L. M.
NOVO MESTO - Dnevi od ponedeljka, 25. novembra, mednarodnega dneva boja proti nasilju nad ženskami, pa do ponedeljka, 10. decembra, svetovnega dneva človekovih pravic, so že nad deset let v več kakor 120 državah sveta posvečeni akcijam proti nasilju nad ženskami. Nasilje v vseh pojavnih oblikah se tudi v Sloveniji že nekaj časa stopnjuje, to pa kažejo tudi uradne statistike.
Za zaščito žrtev si zelo priza- dolgotrajnejšega in strokovno
devajo Centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki so edina organizacija, ki zagotavlja pomoč žrtvam vseh kaznivih dejanj, pomoč pa lahko tu poišče tudi vsak, ki je bil ali je žrtev kaznivega dejanja, kakršnekoli nasilne situacije ali dejanja, vsak, ki meni, da doživlja nasilje. Tak center deluje tudi v Novem mestu. Pomoč zagotavljajo 24 ur na dan, tudi ob nedeljah in praznikih.
Letos so nudili pomoč 103 novim žrtvam in 73 žrtvam, ki so se ponovno obrnile po pomoč. Za te žrtve so opravili 849 storitev. V več kot polovici primerov je šlo za intervencije po dogovoru, v skoraj 28 odstotkih je bilo ukrepanje hitro, saj je bila situacija akutna. Vrste storitve osvetljujejo vsebino in obliko pomoči. Osnovne podpore je bilo deležnih 29,7 odstotka uporabnikov,
Pešci, previdno!
NOVO MESTO - PU Novo mesto je v zadnjih dveh mesecih obravnavala kar nekaj prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi pešci. V glavnem so se nesreče zgodile zvečer, večina pešcev pa je bila oblečena v temna oblačila in brez odsevnih teles. Policija opozarja pešce, naj bodo na cestah skrajno previdni, ob večerih in v času megle naj nosijo svetla oblačila, odsevnike ipd. Če je cesta brez pločnikov, morajo hoditi po levi strani, saj tako pravočasno opazijo vozila, ki peljejo nasproti. Se posebej naj bodo na pešce pozorni vozniki in prilagodijo hitrost razmeram na cesti.
Računalnik našli
BREŽICE - Neznanec je med 23. in 25. novembrom vlomil v osnovno šolo in ukradel prenosni računalnik znamke Compaq, vreden 414 tisoč tolarjev, ki pa so ga kasneje našli na zelenici ob šoli.
poglobljenega svetovanja in iskanja možnih poti pa 21,5 odstotka. V 27 odstotkih so stranke usmerili na različne institucije, kjer so jim nudili specifično obliko pomoči glede na vrsto nasilja. Nekaj je bilo tudi zagovorništva, ki zajema pisanje vlog, informiranje o dogajanju, vsebinska priprava, spremljanje žrtev, ter informativnih razgovorov.
Največji odstotek je obravnavanih kaznivih dejanj zoper človekove pravice in svoboščine, sledijo kazniva dejanja zoper premoženje in zoper živ-
Kazenska ovadba proti vladi
LJUBLJANA - Mag. Boj-ko Jerman iz Ljubljane je kot občan te dni vložil ovadbo zoper Vlado RS zaradi nakupa luksuznega letala v višini 34.999.400,00 ameriških dolarjev. Nakup po njegovem mnenju ni nujno potreben, s tem dejanjem je bila povzročena večja materialna škoda na javnih sredstvih, saj ga bomo morali plačati občani. Jerman zato zahteva sodni pregon.
Neprevidno prehitevanje
NOVO MESTO - 36-letni bosanski voznik osebnega avta I. Z. je 23. novembra na hitri cesti št. 1 pri Mačkovcu začel prehitevati tovornjak s polpriklopnikom, ki gaje voznik 51-letni bosanski državljan D. B. Ko je bil I. Z. vzporedno s tovornjakom, je s priključka v Mačkovcu na hitro cesto zapeljala 40-letna voznica osebnega avta T. R iz Mengša. Prišlo je do silovitega trčenja, avto voznika 1. T. pa je zaneslo še levo, kjer je trčil v prehitevam tovornjak. V nesreči se je*I. Z. lahko, T. P. pa hudo poškodovala in obema so pomoč nudili v novomeški bolnišnici.
ljenje in telo. Sicer pa je prevladujoča oblika nasilja nasilje v družini ali izvenzakonski skupnosti (34,9 odstotka), kamor lahko štejemo tudi zlorabe in trpinčene otrok (14,3 odstotka); sledijo duševne stiske in motnje (43,2 odstotka) in socialne stiske (29,3 odstotka). Naraščajoče socialne stiske gre pripisati vse bolj pogostim oblikam kaznivih dejanj zoper
• Izkušnje so pokazale, kako potrebno je ozavestiti ljudi, da za nasilje ni opravičila in je potrebno sodelovanje. Telefonska številka Centra za pomoč žrtvam kaznivih dejanj v Novem mestu je 07-33-74-030. Pomoč je zaupna in brezplačna.
premoženje. Predvsem gre za manjše tatvine in prilastitve tuje lastnine, ko si ljudje želijo na ta način ublažiti socialno stisko. Če uporabniki potrebujejo pravno pomoč in informacije s tega področja, jih v centru usmerijo na tovrstne nevladne organizacije. ^ ^
Pretepel redarja
Kršitelje komaj obvladali
BREŽICE - V diskoteki Pa-radiso je 24. novembra ob 3.42 prišlo do kršitve javnega reda in miru. Več oseb je popivalo in se zabavalo, med tem pa je 22-letni hrvaški državljan H. I. odšel do enega od separejev ter pričel tam urinirati. Na to početje gaje opozoril redar. Kršitelj in njegova prijatelja, 22-letni B. L. in 23-letni Z. B., sta redarja pričela pozivati k pretepu in mu groziti, enega pa so tudi pretepli.
Ob policijskem posredovanju so se kršitelji nedostojno vedli tudi dd mož v modrem, jih žalili ter jim skušali s fizično silo preprečiti uspešno intervencijo. Policisti so uporabili prisilna sredstva: fizično silo, gumijevko in sredstva za vezanje, saj kršiteljev drugače ni bilo mogoče obvladati. Vse kršitelje so pridržali.
PREVEČ NEOČIŠČENIH DIMNIKOV
Dimnikar za srečo, predvsem pa za varnost
Osrednja tema letošnjega programa v oktobru, mesecu požarne varnosti, je bilo osveščanje ljudi o potrebi po rednem vzdrževanju dimnikov in kurilnih naprav. Tema ni bila izbrana kar tako, saj je akcija pod naslovom Za varno ogrevanje doma žal pokazala, da se Dolenjci še vedno igramo s svojim življenjem in imetjem in požarni varnosti ne posvečamo dovolj pozornosti.
Pravočasno zamenjajte potni list!
Čas potovanj
Marca letos so v Sloveniji začeli izdajati nove potne liste. Stari modri potni listi se lahko uporabljajo do izteka veljavnosti, vendar največ do 5.8.2002. Potem z njimi ne bo več mogoče potovati.
Ker se približuje čas novoletnih praznikov in zimskih počitnic, ki ga mnogi Slovenci radi izkoristijo za potova-
nja v različne države, Ministrstvo za notranje zadeva opozarja, da večina držav zahteva potni list, ki je veljaven še najmanj šest mesecev. Statistika kaže, da je 1. novembra imelo še 1.458.717 Slovencev modri potni list, kar pomeni, da se bo glede na izkušnje število vlog za izdajo potnega lista z bliža-njem datuma poteka njihove veljavnosti bistveno povečalo. Zato svetujejo, da za zamenjavo potnega lista poskrbite pravočasno in se s tem izognete večjim čakalnim vrstam pa tudi času izdelave dokumenta.
Tako pravi tudi dimnikar Andelko Horvat iz Dolenje Straže. “Žal iz dneva v dan ugotavljam, da so ljudje še premalo ozaveščeni o tej temi. Ponavadi me pokličejo šele, ko zagori oz. ko centralna peč ne deluje več. Prej se jim očitno zdi škoda denarja za to.”
Vsaj enkrat na leto Andelko, ki je eden od treh dimnikarjev na Dolenjskem, svoj poklic opravlja že 31 leto. Najprej je služboval na Štajerskem, zdaj pa je njegovo področje območje občin Mirna Peč, Dolenjske Toplice, Žužemberk in predel Novega me-
Zalotili z orožjem
Skrite puške, naboje...
METLIKA, OBREŽJE -20. novembra so policisti zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi odvzeli prostost in pridržali 27-letnega Francoza E. D. Osumljenec e je tega dne popoldne pripeljal na Mednarodni mejni prehod Metlika. Med postopkom so se policisti odločili za podrobnejši pregled vozila, ki gaje opravila mobila carinska skupina. Pod tapeto vrat osebnega avta so našli tri avtomatske puške, okvirje, pištolo in več ročnih bomb ter streliva. Policisti so orožje in strelivo zasegli. E. D. so s kazensko ovadbo naslednji dan privedli k preiskovalnemu sodniku Okrožnega sodišča v Novem mestu, ki je zoper osumljenca odredil pripor.
21. novembra so policisti na podlagi odredb Okrožnega sodišča Novo mesto opravili tri hišne preiskave v Hudejah. Pri R. G. so našli naboje in jih zasegli. Zoper kršitelja so policisti napisali predlog sodniku za prekrške.
Skrite naboje pa so 22. novembra našli še na Mednarodnem mejnem prehodu Obrežje. Ob 11.30 so kontrolirali 65-letnega italijanskega voznika osebnega avtomobila (I). Policist je v prostoru za rezervno pnevmatiko našel 140 lovskih nabojev kal. 12 mm. Zoper kršitelja je dan predlog sodniku za prekrške.
Vlomilci prežijo
NOVO MESTO - PU Novo mesto je zadnje dneve obravnavala več vlomov in tatvin iz avtomobilov. Neznanci so kradli razne predmete in oškodovancem povzročili kar nekaj škode. Policija opozarja občane, naj v avtomobilih ne puščajo predmetov in dokumentov, ter jih prosijo, naj, če bi v bližini parkiranih avtomobilov opazili sumljive osebe, obvestijo KKC na tel. št. 113 ali na brezplačno anonimno tel. št. 080-1200.
sta. “Če zbolim, poprosim drugega, ker stranka ne sme čakati. Ko je čiščenje potrebno, ga je treba opraviti takoj.”
“Premalo nas je. Naša dolžnost je, da enkrat letno pridemo k vsaki hiši, toda vse prepogosto se zgodi, da ko pozvonim, pravijo, da bodo že poklicali, ko bo treba, oz. da dimnike čistijo sami. Kakor kdo hoče, toda pri ogrevanju na kurilno olje bi morali dati ljudje vsaj enkrat na leto strokovno sčistiti svoj dimnik, zraven pa se opravi še servis. Pri kurjenju na trda goriva pa je to potrebno še večkrat, sicer lahko pride do najhujšega,” je pripovedoval Andelko in dodal, da mnogi tega ne storijo tudi po pet let. Glede na zvišanje cen kurilnega olja zadnje obdobje se je večina ljudi odločila znova za kurjenje na drva, predvsem tisti, ki imajo svoj les. In tu so nevarnosti še večje. Zaradi malomarnosti in nevdrževanja je prišlo že do mnogo požarov.
Še druge nepravilnosti
Pri svojem delu ugotavlja številne nepravilnosti: mnogi dimniki, ki niti niso kvalitetni in po standardih, ostajajo neometani, kar ni nepomembno. “Znotraj tuljave se nabere vlaga, ni pravega izgorevanja, zlasti če ljudje ne znajo pravilno kuriti, več je ogljikovega monoksida,
POMAGA Z NASVETI - Dimnikar Andelko je zgovoren mož in ne le molče opravi svojega dela, temveč stranke vedno tudi opozarja na nevarnosti in pomaga z nasveti. (Foto: L. M.)
kije nevaren za zdravje, ustvari pa se tudi več saj, ki jih je, posebej če so smolnate, težko odstraniti,” je pojasnil Andelko.
Pri mnogih so neurejene tudi kurilnice. Cisterna za olje se nahaja preblizu peči ali drv. Morala bi biti ločena ali v zaščitni ograji. “Včasih je dovolj samo, da pade na tla žerjavica, in požarje tu. Ravno pred kratkim je bil tak primer. Svoj del krivde nosijo tudi tisti, ki napeljujejo centralno kurjavo, saj bi prav ti pri svojem delu morali narediti vse za varnost, toda tem gre le za zaslužek,” meni Andelko.
Pa niso nepravilnosti le pri starih hišah, tudi pri novogradnjah ni vse tako, kot bi moralo biti. “Celo v Novem mestu, ko se priključujejo na plin, se to dela brez soglasij. Pri plinskem ogrevanju je obvezen dimnik iz nerjavnega jekla, pa se to ne upošteva. Moram pograjati požarno inšpekcijo, ki se na dimnikarske pripombe sploh ne odzove. Obvestili smo jo na primer, da ima nekdo cisterno kar na balkonu v bloku, a je še zdaj tako.” Poleg stanovanjskih hiš Andelko obiskuje tudi bloke, v zimski sezoni vsak mesec. Kraševčevi redno čistijo
Zgovorni dimnikar Andelko me je prijazno vzel s sabo, ko je pretekli teden odšel h Krašev-čevim v Praproče. “To je moja redna stranka, ena redkih, ki se zaveda, kako važno je vzdrževanje in čiščenje dimnikov. Pri njih sem bil že poleti,” je pripovedoval, ko sva se pripeljala k hiši. “Tudi zdaj so me poklicali.”
Gospodinja naju je pospremila na podstrešje, kjer se je Andelko pridno lotil čiščenja centralnega dimnika, zraven pa je speljan tudi dimnik iz štedilnika, vse na trdo gorivo. “Ja, tole je bil pa že zadnji čas, gospa, dimnik je čisto zapacan,” je pripomnil, ko je s prodorno žico suval v dimnik, poln saj. “Tak dimnik je treba čistiti vsak mesec, toliko časa tudi velja moja garancija, nič več,” je nadaljeval, gospodinja pa je pripomnila, da je bila ta tuljava najprej sploh ni bila mišljena za dimnik. “Nikoli ne veš, koliko časa boš čistil en dimnik. Lahko traja ves dan. Ampak to ni več čiščenje, to je dobesedno “matranje”.”
Andelko je nato odšel še v kurilnico, kjer je bilo vse zgled-
no pospravljeno, v bližini peči pa ni bilo nobenih drv. Z žico je bezal še iz te strani in na koncu vse skrbno pospravil. “To vedno naredim. Ob koncu dneva pa komaj čakam, da očistim tudi sebe, saj sem poln saj in umazanije. Tudi do hrane mi ni,” je pripovedoval. Dimnikarji imajo benificirano delovno dobo “in to ne kar tako. Prav pred kratkim sta na Dolenjskem za pljučnim rakom umrla dva mlada dimnikarja. Naše delo je zdravju škodljivo.” Daje zanimanja za ta poklic vse manj, pove tudi podatek, da so lani dimnikarsko šolo v Mariboru obiskovali trije fantje, letos pa ni vpisanega niti enega. Torej se velja ob srečanju z dimnikarjem, kije pri nas že prava redkost, res prijeti za gumb, saj menda prinaša srečo. Jaz sem to storila, o sreči pa kdaj drugič.
Odnesel vse mogoče
BREŽICE - Neznanec je v noči na 22. november vlomil v stanovanjsko hišo v okolici Brežic, katere lastnik je na začasnem delu v tujini. Ukradel je televizor, videorekorder, fotoaparat, radiokasetofon s CD-jem, videokamero, dva prenosna telefona, hišni video nadzorni sistem (še zapakiran), dve harmoniki itd., vse v vrednosti okrog 600 tisoč tolarjev.
Ropar udaril prodajalko
NOVO MESTO - 26. novembra nekaj pred 8. uro zvečer je neznanec prišel v trgovino na Ljubljanski cesti in od prodajalke zahteval denar. Ta mu je dejala, da ga je že oddala in ga nima. Ropar jo je udaril, odprl registrsko blagajno in vzel okrog 12 tisoč tolarjev ter nato pobegnil. Policisti primer še raziskujejo.
V KURILNICI - “Pomembno je, da se v kurilnici poleg peči ne nahaja cisterna s kurilnim oljem ali kup drv, ker to poveča možnost požara," pravi Andelko. (Foto: L. M.)
L. MURN
Odpeljal kar mimo stop znaka
Tovornjakar F. Kapidžič je kriv za povzročitev nesreče iz malomarnosti, v kateri je maja lani umrla Novomeščanka, ne pa za opustitev poškodovanca brez pomoči
KRŠKO - Leto in pol je že minilo od hude prometne nesreče, ki se je zgodila na hitri cesti št. 1. pri odcepu za Rako. V nesreči je umrla sopotnica v osebnem avtu Amalija Gričar iz Novega mesta, njen mož Engelbert in sin Mihael pa sta se hudo poškodovala.
Tovornjakarja, 58-letnega bosanskega državljana Fehi-ma Kapidžiča, je obtožnica bremenila dve kaznivih dejanj: povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti, v kateri je ena oseba izgubila življenje, ter zapustitev poškodovanca brez pomoči. Senat krškega okrožnega sodišča ga je pretekli teden spoznal za krivega le za prvo očitano dejanje.
In kakšne so bile okoliščine prometne nesreče usodne noči, 14. maja lani? Obtoženec je v svojem zagovoru povedal, da se je s tovornim vozilom s polpriklopnikom službeno peljal proti Italiji, po postanku na parkirnem prostoru na Raki pa se je okrog 23.30 vključeval na hitro cesto št. 1. “Pogledal sem, ali je cesta prosta, in daleč nazaj sem videl neke luči. Noč je bila jasna, vidljivost dobra in pri vključevanju nisem ustavil, ker to ni bilo potrebno,” je povedal Kapidžič, ki se je odpeljal naprej, dokler ga niso pri Biču ustavili policisti, češ daje povzročil prometno nesrečo.
Do nje je po obtožnici prišlo, ker Kapidžič ni upošteval prometnega stop znaka ob vključevanju na hitro cesto in je zaprl pot osebnemu avtu, ki je prihajal iz krške smeri proti Ljubljani. Voznik Engelbert Gričarje tako kljub močnemu zaviranju zadel v zadnji del priklopnika, kjer zadnje luči niso delale. “Peljali smo se z obiska. Vozil sem manj kot 100 km/h, saj meje žena vedno opozarjala, če sem šel hitreje. Vozil sem s kratkimi lučmi. Tovornjak bi prehitel, če bi videl luči, tako pa sploh nisem vedel, kam sem trčil,” je povedal
oškodovanec, ki pa je vozil vinjen, saj je napihal preko dva promila alkohola. Sin, ki je bil sopotnik, je zatrdil, da je oče kljub temu peljal čisto v redu.
Tovornjakar, ki je poudaril, da je voznik že 35 let in to po vsej Evropi, ter da ni imel še nobene prometne nesreče, je zatrdil, da ni zaznal nobenega trka v svoje vozilo, o čemer pa je tožilstvo menilo drugače. “Ne gre mu verjeti. Sam je dejal, da je zaznal vožnjo preko jaška, ki pa je na tahografu zapustila enako sled kot trčenje. Toda brez ustavitve je odpeljal naprej. Iz tahografa je razvidno, daje do Biča še dvakrat ustavil, kar kaže na njegovo zavest o prometni nesreči.” Sodni izvedenec cestnoprometne stroke Tomaž Jalovec je dejal, da ima vsaka prometna nesreča svoje dokaze, tudi ta, mednje pa sodijo tako deformacije na vozilu, zavorne sledi ter tahografski zapis, ki kaže dve motnji kmalu po začetku vožnje. “Prva je vožnja preko jaška na parkirišču, drugo lahko pripišemo trku. Možno pa je, da gaje voznik v kabini glede na veliko razliko med obe-
ma masama vozil spregledal.”
Glede na zagovor obtoženca, daje bila usoda pokojnice v rokah njenega moža, ki je z izjemno visoko mero alkohola sam povzročil prometno nesrečo, sta tako tožilka kot pooblaščenec oškodovanca Engelberta Borut Škerlj poudarila, da kazensko odgovornost nedvomno nosi Kapidžič. “Gre za načelo zaupanja. Udeleženec v cestnem prometu sme pričakovati, da bodo ostali udeleženci
• Tričlanski senat s sodnikom Gojimirom Pešcem je Kapidžiča spoznal za krivega le za kaznivo dejanje povzročitve nesreče iz malomarnosti in se odločil za pogojno obsodbo 14 mesecev zapora za preizkusno dobo štirih let. Za drugo očitano kaznivo dejanje gaje oprosti), ni pa tudi sledil predlogu tožilke in mu izrekel stranski kazni: prepoved vožnje tovornega vozila na ozemlju RS kategorije za tovorna vozila in izgon tujca iz države za določeno obdobje. Sodba še ni pravnomočna.
upoštevali predpise, kar za obtoženca ne velja, saj se je nepravilno vključeval in prevozil znak stop.”
L. MURN
NI USTAVIL - Sodni izvedec je dejal, da bi, če bi kamionar pred znakom stop na parkirišču pri Raki (na sliki) ustavil, prihajajoči avto gotovo opazil razen v mrtvem kotu. (Foto: L. M.)
V Sevnici Črepan in Trebanjci
SEVNICA - Na hitropoteznem šahovskem turnirju za pokal Milana Majcna, ki so ga sevniški šahisti pripravili v počastitev občinskega praznika, je med posamezniki zmagal Marjan Črepan (Kovinar Maribor), drugi je bil Toma Marinšek in tretji Mitja Piškur (oba Trebnje). Ekipni vrstni red: 1. Trebnje 36, 2. Triglav Krško 34, 3. Milan Majcen Sevnica 32,5, 4. Novo mesto 30,5, 5. Milan Majcen Sevnica II itd. Nastopilo je 60 posameznikov in 12 ekip. (J. B.)
Atletika kraljica, Primc kralj
V Čateških toplicah razglasili najboljše slovenske atlete - Med člani najboljši Primc, med mladinkami Nosetova, med pionirkami pa Janja Bučar
ČATEŽ - V hotelu Toplice v Čateških toplicah so v petek in soboto pripravili dneve slovenske atletike, na katerih je slovenska atletska zveza razglasila najboljše atlete v vseh starostnih kategorijah. Atletika je kraljica športa, slovenska kraljica in kralj atletike pa sta Vrhničanka Alenka Bikar in Novomeščan Igor Primc. Oba sta si laskavi naslov prislužila na svetovnem prvenstvu v Edmontonu, kjer je bila Bikarjeva v teku na 200 metrov sedma, Primc pa se je prav tako uvrstil v finale, kjer je osvojil 11. mesto.
V tradicionalni anketi sloven- jše med slovenskimi atletinjami, ske atletske zveze je Igor Primc Poleg Nosetove med starejšimi
KRALJ IN KRAUICA KRAUICE ŠPORTOV- Takole je zdaj tudi uradno najboljši slovenski atlet Novomeščan Igor Primc v petek v Čateških toplicah dvignil prvo damo slovenske atletike Alenko Bikar. Oba sta se naslova najboljših slovenskih atletov veselila prvič in najbrž ne zadnjič, saj oba zagotavljata, da še nista rekla zadnje besede. (Foto: I. V.)
Zužemberčani zdaj lažje dihajo
Žužemberški odbojkarji premagali Bled in se utrdili na sredini lestvice -Novomeščanke v Ljubljani niso mogle presenetiti, a so vseeno ostale na četrtem mestu
ŽUŽEMBERK, NOVO MESTO - Žužemberški odbojkarji so v soboto dosegli izjemno pomembno zmago nad Bledom, ki mu letos ne gre kot pred časom, ko so blejski odbojkarji krojili sam vrh lestvice v 1. slovenski ligi. Novomeščanke od tekme v Ljubljani niso mogčle pričakovati zmage, čeprav so se boljšim tekmicam dobro upirale.
Prvi niz so Suhokranjci dobili edinim neporaženim Fužinar-brez težav, tekmo pa je odločil jem so bili Suhokranjci povsem
drugi niz, v katerem so do 20. točke na igrišču prevladovali domačini, nato pa so Gorenjci povedli s 24:22. Niz seje sprevrgel v pravo dramo, v kateri so imeli boljše živce in nekoliko več sreče Žužemberčani, ki so niz na koncu dobili z 31:29. V tretjem nizu so tokrat izvrstno razpoloženi Babnika, Pucelj in Gotenc in libero Smrke dokončali delo in si s tremi točkami zagotovili mirnejše nadaljevanje prvenstva brez bojazni pred morebitnim izpadom.
Zmaga žužemberških odbojkarjev nad Blejci ni presenečenje, kot so nekateri označili uspeh Suhokranjcev. Žužemberško moštvo se je letos že nekajkrat izkazalo z dobro igro tudi na tekmah s klubi z vrha lestvice. Tako so teden pred zmago nad Bledom dobili niz v Kamniku in le malo je manjkalo, da od tam ne bi prinesli vsaj točke. Pred tem so se doma izvrstno upirali Salonitu, do uspeha pa jim je tako kot v Kamniku zmanjkalo sreče; z osvojenim nizom so tudi takrat dokazali, da letos v prvi ligi ne mislijo igrati stranske vloge. Tudi na tekmi s trenutno vodilnim in
enakovredni tekmecem, saj so v vseh treh nizih osvojili več kot 20 točk, tretji niz pa so Korošci dobili šele po podaljšani igri na razliko. Vsakič so imeli nasprotniki več sreče. Kot edini spodrsljaj bi lahko označili poraz v prvem krogu (2:3) s Pomurjem, neposrednim tekmecem s sredine lestvice.
Po enotedenskem odmoru bodo žužemberški odbojkarji, tokrat ob izdatnejši pomoči Vlat-ka Petkoviča, kije zdaj po operaciji tekmo opazoval bolj s strani, v Mariboru poskusili presenetiti Stavbarja. Za konec jesenskega prvega dela prvenstva jih čakata še zelo pomembni tekmi z neposrednim tekmecem s sredine lestvice Šoštanjem Topolšico in predzadnjeuvrščenim Granitom.
Novomeščanke se tokrat favoriziranim Ljubljančankam niso vnaprej predale. Po nekoliko slabši igri v prvem nizu so se v drugem nizu precej bolj enakovredno postavile po robu domačinkam, v tretjem nizu pa so vodile vse do 19. točke, potem pa je ljubljanski trener z več zaporednimi menjavami prekinil njihov ritem in tekme je bilo konec.
Cicibani končali na vrhu
V nogometni šoli Portoval deluje devet po starosti različnih skupin - Uspešni vsak v svoji ligi
NOVO MESTO - Končal se je jesenski del nogometne sezone za vse mlajše kategorije. V novomeški nogometni šoli Portoval mladi nogometaši vadijo v 9 starostnih skupinah od najmlajših (do 7. leta) pa vse do mladincev (do 18. leta). Starejših šest ekip je tekmuje pod okriljem medobčinskih nogometnih zvez Ljubljana in Koper. Mladinci in kadeti tekmujejo v svojih kategorijah v 2. slovenski nogometni ligi.
Mladinci so končali jesenski del na 12. mestu, kadeti pa na četrtem. Starejši dečki so po končanem prvem delu tekmovanja na 8. mestu, mlajši dečki pa na petem. Obe ekipi tekmujeta v 1. MNZ Ljubljana. V 3. MNZ Ljubljana tekmuje druga ekipa mlajših dečkov, ki bo prezimila na 7. mestu. Na vrhu lestvice je
Novomeščanke so kljub porazu v Ljubljani ostale na četrtem mestu, saj je tudi petouvrščeni Miklavž izgubil, gnečo na sredini lestvice pa po zmagi nad Koprom, s katerim se bo TPV doma pomeril v 8. krogu, zdaj dela tudi Ljutomer.
zbral 208 točk, drugi je bil skakalec v višino Rožle Prezelj, evropski prvak v kategoriji do 23. leta, ki so mu prisodili 190 točk, tretji pa je bil celjski skakalec v daljino Gregor Cankar, ki je letos dobil vsega 93 točk, medtem ko je bil prejšnja leta brez konkurence najboljši slovenski atlet.
Kako visoko sega slovenska atletika, kaže tudi izbor najboljših v mladinski kategoriji, kjer so imeli glasovalci prav imeniten izbor, odločile pa so kolajne z največjih tekmovanj. Princesa slovenske atletike je tako postala Šentjernejčanka Maja Nose, ki so ji elektorji za tretje mesto med starejšimi mladinkami v Evropi v teku na 100 metrov namenili 302 glasa, njen reprezentančni tovariš Jan Žumer, evropski podprvak v skoku v daljino, pa si je naslov najboljšega slovenskega atleta med starejšimi mladinci prislužil s 308 točkami, medtem ko je drugo mesto osvojil Sevničan Borut Veber. V Šentjernej sta šla dva naslova najbol-
mladinkami so glasovalci namenili največ glasov tudi obetavni srednjeprogašici Janji Bučar, najboljši med pionirkami. Najboljši slovenski trener leta pa je Jure Kastelic.
V	petek se je pred razglasitvijo najboljših slovenskih atletov in podelitvijo priznanj reprezentantom, najbolj zaslužnim trenerjem in drugim atletskim delavcem vodstvo atletske zveze sestalo z najboljšimi slovenskimi atleti in atletinjami. Pogovaijali so se o zaposlitvah v državni upravi, o pogodbi z Atletsko zvezo Slovenije, sponzoriranju in načrtovanih nastopih na največjih tekmovanjih v naslednjem letu ter o normah za ta tekmovanja.
V	soboto so v Čateških toplicah pripravili posvet s predstavniki atletskih društev ter sekcij AZS, na koncu pa so na seji upravnega odbora zveze potrdili novo organizacijsko in vsebinsko zasnova delovanja zveze, ki jo nameravajo sprejeti 20. decem-
Pagras Rus bo prezimil na vrhu
V petih novomeških rekreativnih nogometnih ligah nastopa 44 moštev - V1. travni ligi ima Pagras Rus dobro možnosti, da tudi spomladi ostane na vrhu
NOVO MESTO - Jesenski prvak novomeške občinske rekreativne nogometne lige je Pagras Rus, v devetih krogih edino neporaženo moštvo L travne lige, ki si je ob 6 zmagah privoščilo tudi tri neodločene izide, s 5 točkami prednosti pa mu dobro kaže tudi za končno zmago.
končala 1. del tekmovanja ekipa cicibanov, starih do 10 let.
Za najmlajše ni organiziranega ligaškega tekmovanja, zato so igrali prijateljske tekme z bližnjimi klubi. Pozimi bo nogometna šola Portoval zanje pripravila več turnirjev v dvorani. Prvi turnir za nogometaše do 8. leta so pripravili minulo nedeljo. Med šestimi ekipami je največ nogometnega znanja pokazala ekipa iz Brežic, druga je bila Bela krajina in tretja ekipa nogometne šole Portoval. 8. decembra bodo pripravili turnir za cicibane do 9. leta. Rezultate turnirja in ligaških tekmovanj ter ostale zanimivosti si lahko ogledate tudi na spletnih straneh Nogometne šole Portoval http://go.to/por-toval/.
A. P.
Vrstni red 1. travne lige po jesenskem delu: 1. Pagras Rus 21,
2.	Bar Kralj 16, 3. Kurirček 15, 4. Regrča vas 13, 5. Straža 12, 6. Parketarstvo Cesar 11, 7. FS Žužemberk 8, 8. Bajer 8,9. Pod-Ijuben Strasbergar 6, 10. Eldora-do 5. Najboljša strelca sta bila
Nova predsednica Gramiza
KOČEVJE - Med gledalci zadnje tekme rokometašic Gramiza je bila tudi znana odvetnica Magdalena Zakonjšek-Rupnik iz Ljubljane, nova predsednica kočevskega ženskega rokometnega kluba Gramiz. Za predsedovanje se je odločila zaradi poslovne povezanosti s Kočevjem in po nagovarjanju prijateljev. Povedala je, da povsem zaupa dekletom, ki za delovanje ne potrebujejo veliko denarja. Prva gospa kluba najbrž ve, da je ekipa precej zadolžena, saj mora v kratkem Rokometni zvezi plačati okrog 400 tisoč tolarjev za registracijo igralk in sodniške stroške. (M. G.)
Na Dunaju v sredini
KRŠKO - Na mednarodnem plesnem turnirju za odprto prvenstvo Avstrije na Dunaju sta med mlajšimi mladinci nastopila tudi člana krškega Lukca Luka Vodlan in Amadeja Plevel. Med 58 pari sta prvi dan v kombinaciji šestih plesov dosegla 31. mesto, drugi dan v latinskoameriških plesih 30. mesto in zadnji dan v standardnih plesih 26. mesto. V soboto, 17. novebra je na državnem kvalifikacijskem plesnem turnirju v standardnih in latinsko-ameriških plesih nastopil en Lukčev par. Med pionirji B sta Simon Cerjak in Maja Omerzel zasedla 2. mesto tako v ST kot v LA plesih.
Dušan Novak (Pagras Rus) in Miran Zupančič (FS Žužemberk), medtem ko je bil Andrej Kostrevc uspešen devetkrat.
V 2. travni ligi si prvo mesto lasti Palstoform Šmarjeta, kije v devetih krogih zmagal kar sedemkrat, privoščil pa sije tudi en poraz ter en neodločen izid. Vrstni red: 1. Plastoform Šmarjeta 22, 2. Timi 18, 3. Krka 14,
4.	Vinica - Granit Commerce 14,
5.	Veselček - Birčna vas 13, 6. Motoroil 13, 7. Kaval Brusnice 12, 8. Total Totalček 10, 9. Log 2000 7, 10. Fortuna Bar 6. Na
listi strelcev vodi Jože Bevc (Plastoform Šmarjeta) s 15 zadetki, Andrej Radešček je mrežo nasprotnikov zatresel trinajstkrat, Jure Golobič pa je bil uspešen dvanajskrat.
Med osmimi moštvi 3. A-trav-ne lige vodi Muhaber - Ključavničarstvo Krnc z 18 točkami, med strelci pa Toni Volf (Muhaber -Ključavničarstvo Krnc) s 15 goli. V 3. B-travni ligi je po sedmih jesenskih krogih na vrhu lestvice Pajper s 16 točkami, med strelci pa je bil najbolj učinkovit Uroš Brulc, ki je za Gotno vas dosegel 16 golov. V 3. C-travni ligi sta na vrhu lestvice Cvetličarna Tatjana z 18 točkami in Jure Škrbec (Znass Ratež) z 9 goli.
bra. Atlete bodo po novem delili na tri razrede. Najboljšim bodo po pogodbah zagotovili najboljše možne pogoje za delo, določili pa jim bodo tudi obveznosti. Teh atletov naj bi bilo 10 in 18. V drugem razredu bodo obetavni atleti, ki jim bodo prav tako namenili določeno podporo, vadili pa bodo v okviru posebnih skupin, kijih bodo v sodelovanju s klubskimi in osebnimi trenerji vodih nacionalni trenerji za teke na dolge proge, sprinte, skoke in mete. V tretjem razredu bo atletski naraščaj. Zanj bo atletska zveza skrbela predvsem na strokovni ravni.
• Najboljše slovenske leto prihodnje leto čakajo dvoransko evropsko prvenstvo na Dunaju (L do 3. marec), evropsko prvenstvo v Miinchnu od (6. do 11. avgust) in mladinsko svetovno prvenstvo v Kingstonu od (16. do 21. julija). Državno prvenstvo v dvorani bo 16. februarja v Celju, na prostem 20. in 21. julija v Ljubljani, Finale atletskega pokala Slovenije pa bo v Novi Gorici.
Poleg tega je upravni odbor sprejel pravilnik o prestopih atletov. Odškodnina za prestope najboljših znaša 800 tisoč tolarjev, za prestop pionirjev ne bo odškodnin.
I. V.
Trebanjke zmagujejo s 6:2
TREBNJE - Kegljavke Trebnjega so v četrtem krogu tekmovanja v 2. ligi v Cerknici s 6:2 premagale Brest, v petem krogu pa doma z enakim izidom Pivko in so z 10 točkami na vrhu prvenstvene lestvice ter tako na dobri poti proti 1. B-ligi. V petem krogu 1. B-lige so Črnoma-ljke v Kamniku zmagale s 6:2, Kočevke pa so se na tekmi doma z Miroteksom razšle z izidom 4:4. Med moškimi je v 2. ligi - zahod črnomaljski Rudar v gosteh z 0:8 izgubil z Iskro Transmisionom, Kočevci pa so doma s 7:1 premagali Como. V
3.	ligi - zahod je Novo mesto doma s 5:3 premagalo Železnike, na vzhodu pa je Krško s 3:5 izgubilo v gosteh pri mariborski Lokomotivi, Brežice pa so doma z 1:7 iz'gubile s Slovenskimi Konjicami. (N. G.)
ROK SE UVELJAVLJA - Rokometaši novomeškega Novolesa so v 8. krogu doma s 33:31 premagali kranjski Chio. Najzaslužnejši za pomembno zmago svojega moštva je bi! Novolesov desni krilni igralec Stanec, svoj delež pa je dal tudi mladi novomeški up Rok Pungerčič, ki je svojega očeta in trenerja Novolesa Evgena Pungerčiča razveselil s tremi zadetki. Zadetke za Novoles so dosegli: Ljubo Mikič 3, Hočevar 2, Urbanč 5, Glaser I, Erčulj 1, Pungerčič 3, Stanec 12. V 9. krogu bo Novoles igra! v gosteh s predzadnjeuvrščenim Šmartnim 99. (Foto: I. Vidmar)
Rekreacija z veliko začetnico
S športnim dnem je Krka zaključila splet celoletnih športnorekreativnih tekmovanj - Prehodni pokal sektorju Logistika - Redno vadi kar 20 različnih skupin
NOVO MESTO - V soboto, 24. novembra, so delavci Krke na tradicionalnem športnem dnevu krkašev zaključili celoletni niz športnorekreativnih tekmovanj v 17 športnih zvrsteh. Za konec so se na športnem dnevu pomerili v odbojki, pikadu, namiznem tenisu, streljanju, nogometu, šahu, kegljanju, košarki, orientacijskem pohodu, družabnem plesu in veseli rekreaciji.
Na zaključni prireditvi v re- dejavnost zaposlenih. Številna stavraciji Tango na Otočcu so tekmovanja so le del zelo dobro
ŠENTJERNEJSKA NAVEZA - Izjemno obetavna šentjernejska atletinja med starejšimi mladinkami v izboru najboljše slovenske atletinje letos ni imela prave konkurentke, njen trener Slavko Antončič pa je skupaj z Janezom Kuhljem med najbolj zaslužnimi, da je pred leti šentjernejska atletika popolnoma prevladovala v mlajših kategorijah, danes pa že ima pomembno mesto tudi v članski konkurenci. Če bosta z Majo uresničila, kar sta si zastavila, bo atletski svet v prihodnjih letih še slišal za Šentjernej. (Foto: I. V.)
razglasili najboljši sektor v športni rekreaciji. Največ točk na tekmovanjih in z udeležbo na redni rekreativni vadbi je zbral sektor Logistika. V tekmovalnem delu je zmagal DSSD (nekdanje skupne dejavnosti), druga je bila Logistika in tretji sektor za razvoj in raziskave. Po množičnosti udeležbe na redni tedenski rekreacijski vadbi in na tekmovanjih skozi vse leto je največ točk zbral sektor Logistike, druga so bila Zdravila in tretji Sektor za razvoj in raziskave.
Krka slovi kot podjetje, ki najbolj skrbi za športno rekreativno
Usluga sebi in tudi Sevničanom
Ribniški rokometaši so se z zmago nad Veliko Nedeljo (24:22) oddaljili od boja za obstanek ■ Med tednom izgubili v Celju z 19:42 ■ Sevničani dobro namučili Gorenje (25:20)
RIBNICA, SEVNICA - Ribničani so minuli teden dvakrat stopili na parket. Najprej so se v dvorani pod Golovcem v Celju pomerili s Pivovarno Laško, kiji je tekma z Dolenjci služila bolj kot priprava za sobotno tekmo s španskim prvakom Ademarjem. Celjski trener Šojat poškodovanih prvih zvezdnikov svojega moštva, Aleša Pajoviča in Edvarda Kokšareva, sploh ni poslal na igrišče, ostalim pa je namenil enakovredno minutažo.
Veliko pomembnejše srečanje je Ribničane čakalo v soboto v Veliki Nedelji. Domačini so tekmo začeli nekoliko bolj zbrano, vendar so bili boljši le do 12. minute, ko so vodili s 6:5, nato
pa so Ribničani upravičili vlogo favoritov in si do konca polčasa priigrali prednost 5 zadetkov. V drugem polčasu so domačini poskušali vse, da bi potek igre obrnili sebi v prid, a jim ni uspelo, s čimer se domači gledalci niso mogli spijazniti, tako da sta morala sodnika in delegat Veliko Nedeljo zapustiti pod zaščito policije.
Ribničani so tako dosegli pomembno zmago, ki jih oddaljuje od boja za obstanek, obenem pa so storili uslugo Sevničanom, ki bi jih Velika Nedelja v primeru zmage potisnila na predzadnje mesto.
Sevničani v 8. krogu namreč niso mogli pričakovati novih

ROKOMET
1. A SRL, moški, 8. krog -VELIKA NEDELJA: INLES RIKO 23:25 (10:15); INLES RIKO: Grm, J. Ilc 2, Lesar 5 (3), G. Ilc 4, M. Hojč, Krže, Pajnič, N. Hojč 7, Merhar 5, Kersnič, Mikulin, Škaper 2, Štimec, Vintar, Bartolj, M. Ilc.
SEVNICA : GORENJE 25:30 (12:13); SEVNICA: Marcola, Mičevič 3, Požek 6
(2)	, Oslovnik, Grizolt, Kozlina 5, Zupančič 2, Štuhec, Raič 4
(3)	, Brečko 1, Teras 1, Kisovec, Simončič 2, Povše 1.
Ostali izidi: Prevent: Slovan 34:31 (16:14), Izola : Rudar 25:39 (11:18), Mobitel Prule 67: Termo 32:18 (14:10),
Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško(sreda, 28. november)
Zaostala tekma 7. kroga -CELJE PIVOVARNA LAŠKO : INLES RIKO 43:19(20:10); INLES RIKO: Grm, J. Ilc 2, G. Ilc 6, M. Hojč, Josič, Krže, Pajnič 4, N. Hojč, Kersnič, Škaper 6(1), Štimec, Vintar 1, Bartolj, M. Ilc.
Lestvica: 1. Mobitel Prule 67 16,. 2. Celje Pivovarna Laško 15, 3. Gorenje 10, 4. Prevent 10, 5. Termo 10, 6. Rudar Trbovlje 7, 7. Slovan 7, 8. Trimo Trebnje 6, 9. Inles Riko 6, 10. Sevnica 3, 11. Velika Nedelja 2, 12. Izola 0.
1. B SRL, moški, 8. krog -NOVOLES : CHIO KRANJ 33:31 (17:15)
ODBOJKA
1. DOL, ženske, 7. krog -LJUBLJANA : TPV NOVO MESTO 3:0 (14, 23, 22); TPV NOVO MESTO: Vardič, Novinec, Papageorgiev, Zajčeva, Vernig, Rajak, Majstorovič, Janežič, Štangelj, Uhan, Križ.
Lestvica: 1. Nova KBM Branik 21, 2. Ljubljana 18, 3. HIT Nova Gorica 18, 4. TPV Novo mesto 11, 5. Formis Beli Miklavž 10, 6. ZM Ljutomer 10,
7.	Koper 7, 9. Solkan 5, 8. Savinjska Šempeter 4, 10. Kamp Pivka jama 1.
1. DOL, moški, 6. krog -KEKOOPREMA ŽUŽEMBERK : MERKUR LIP BLED 3:0 (21, 29, 22); KEKOOPREMA ŽUŽEMBERK: Babnik, Gotenc, Drobnič, Obrstar, Smrke, Brulec, Pucelj, Perko, Kump, Zupančič.
Lestvica: 1. Fužinar GOK Igem 17, 2. Salonit Anhovo 16, 3. Calcit Kamnik 15, 4. Maribor Stavbar IGM 12,5. Merkur Lip Bled 8, 6. Galex Pomurje
8,	7. Kekooprema Žužemberk 7, 8. Šoštanj Topolšica 6, 9. Granit 1, 10. Olimpija 0.
NAMIZNI TENIS
I. SNTL, moški, 7. krog -MAXI OLIMPIJA : KRKA 6:1; lestvica: 1. ŽNTK Mari-bor/e-Kompenzacije 14,2. Preserje 10, 3. Moravske Toplice Sobota 8, 4. Maxi Olimpija 8, 5. Vegrad 8, 6. Kerna Puconci 7, 7. Križe 4, 8. Krka 3, 9. Škofije 2.
organizirane športnorekreativne dejavnosti. V Krki deluje 20 vadbenih skupin oziroma oblik, od splošne rekreacije, aerobike in korektivne telovadbe v bazenu in na suhe do nogometa, odbojke in košarke ter planinstva, na kar so v Krki še posebej ponosni.
Za celotno športnorekreativ-no dejavnost v Krki skrbi od-
točk, saj je Gorenje, ki trenutno zaseda 3. mesto na lestvici, zanje pač premočan nasprotnik. A edini posavski rokometni prvoligaši se doma v Sevnici niso kar tako predali in so goste na začetku tekme presenetili z vodstvom 6:3. Velenjčani so sicer kmalu sami povedli s tremi goli, a sojih Sevničani prosti koncu polčasa spet dohiteli. Na začetku drugega polčasa je Gorenje povedlo z 19:14, Sevničani pa so še enkrat zbrali vse moči in se gostom približali na 21:22, vendar je bilo to vse, kar jim je ta večer uspelo. Žal sta se v drugem polčasu hudo poškodovala Miladin Kozlina (roka) in Benjamin Teraš (koleno).
Prav nihče ni izgubil
NOVO MESTO - V 8. krogu prve kadetske lige so košarkarji Krke Telekoma v Škofji Loki s 120:60 premagali Loko Kavo (Banjac 31, Župevec 21) in so na lestvici tretji. Mladinci so v 7. krogu v gosteh s 109:49 premagali Grosuplje (Ivaškovič 28, Venta 19), v 8. krogu pa doma s 83:79 še Domžale (Ivaškovič 21, Gliha 17), s katerimi si delijo prvo mesto. V 8. krogu druge članske lige je Krka Telekom B v gosteh s 95:84 premagala Logatec in je na lestvici druga. Uspešni so bili tudi pionirji, ki so v desetem krogu svojega tekmovanja doma s 54:49 premagali Koper.
Na Gore in Kopitnik
NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis bo v soboto, 1. decembra, pripravilo planinski pohod po zasavski planinski poti na Gore (791 m) in Kopitnik (914). Prijave zbira in dodatna pojasnila daje Mojca Verček Rems po telefonu 041 745 849.
Zimske lige v malem nogometu
NOVO MESTO-Agencija za šport Novo mesto razpisuje zimsko občinsko rekreativno ligaško tekmovanje v malem nogometu. Pisne prijave sprejemajo do 6. decembra, prijavne obrazce in vsa pojasnila pa dobite na Agenciji za šport. Tekmovanje bo potekalo v športni dvorani Marof in Športni dvorani Leona Štuklja.
Z jadrnico na Antarktiko
NOVO MESTO - Jadralni klub Novo mesto bo danes, v četrtek, ob 19. uri v sejni sobi Zavarovalnice Triglav v Novem mestu pripravil video predstavitev dr. Antona Praprotnika Z jadrnico na Antarktiko.
Pomembna zmaga Grče
KOČEVJE - V 9. krogu v drugi državni rokometni ligi je kočevska Grča doma presenetljivo zlahka premagala Ajdovščino s 30:24. Gostitelji so nastopili brez šestih igralcev prve ekipe, zato pa so se zelo dobro odrezali rezervisti. Najboljši strelec je bil Gregor Bizjak z desetimi zadetki. Grča je na tretjem mestu, v soboto se bo pomerila z Grosupljem. (M. G.)
Premagale Bled
KOČEVJE - Odbojkarice Kočevja so v 7. krogu tekmovanja v 2. državni ligi doma s 3:2 premagale Bled. S 3 zmagami in štirimi porazi oziroma 9 točkami so na lestvici sedme; v soboto, 1. novembra, bodo igrale v gosteh z Zrečami.
Proseniku novembrski turnir veteranov
SEVNICA-Na novembrskem veteranskem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je zmagal Rudi Prosenik. drugi je bil Jože Blas, tretji pa Ludvik Cvirn. V skupnem vrstnem redu vodi Franc Derstvenšek. (J. B.)
I^KRKKZDRAVILIŠČL
.. HOTELI OTOČEC
TENIŠKI CENTER OTOČEC
• MCDONALDS TURNIR ZA OTROKE - V soboto, 24. novembra, SO V Teniškem centru Otočec pripravili drugi Mc-donalds turnir za otroke. V mini tenisu je zmagala Ema Guštin (Otočec), drugi je bil Aljaž Škufca (Portovald) in tretja Anja Malešič (Otočec). V kategoriji tenis je zmagala Jasmina Kajta-zovič (Otočec), drugo mesto je zasedla Dalila Jakupovič (Koper), tretje pa Blaž Redling (Portovald).
delek za oddih in rekreacijo oziroma služba za družbeni standard, ki jo vodi Darja Colarič, večino dela na terenu pa opravijo ljubiteljski organizatorji iz vrst Krkinih delavcev, ki so organizirani v Trim klubu Krka. Tistim najbolj zaslužnim se vsako leto zahvalijo na zaključni prireditvi na Otočcu, kjer so letos podelili štiri 4 srebrne in 12 bronastih plaket Trim kluba Krka. Srebrne plakete so letos prejeli Sandra Turk, Rudi Lindič, Ivo Sklizovič in Berta Grmek.
I. V.
Dvajsetič za memorial Borisa Debelaka
KRMELJ - Delavsko kulturno športno društvo Svoboda iz Krmelja bo v nedeljo, 2. decembra, pripravilo 20. šahovski turnir za memorial Borisa Debelaka, prvega predsednika šahovskih klubov Krmelj in Sevnica. Prireditelji pričakujejo nastop okoli 40 šahistov iz Krmelja, Sevnice, Krškega, Novega mesta, Ljubljane, Trebnjega, Radeč in Zagreba.
Domačinke tretje
ŠENTJERNEJ - Na ženskem veteranskem rokometnem turnirju v Šentjerneju je zmagal Kranj, drugo je bilo Kočevje, domačinke pa so se morale zadovoljiti s tretjim mestom.
Novomeščani bodo izbirali športnika leta
NOVO MESTO - Agencija za šport Novo mesto bo v sodelovanju z domačimi mediji, Dolenjskim listom, Studiom D, Radiom Krka in Televizijo Vaš kanal tudi letos pripravila izbor najboljšega športnika, športnice in športnega kolektiva leta v Novem mestu. Kljub temu da kar nekaj najboljših novomeških športnikov služi športni kruh v tujini ali v drugih slovenskih klubih (Matjaž Smodiš, Gorazd Štangelj, Uroš Murn, Simon Petrov, Jana Vernig, Mojca Derčar), bo tudi letos kandidatov za cenjeni naslov dovolj. Med fanti velja izpostaviti Igorja Primca, Martina Derganca, Matjaža Vrhovnika in Gašperja Cajner-ja in še koga od košarkarjev, med dekleti Katko Božič in Tanjo Klemenčič, med kolektivi pa košarkarje, kolesarje, raftarje in atlete.
Zaključna prireditev bo v ponedeljek, 17. decembra, zvečer. Med glasbenimi gosti je svoj nastop že obljubila Nuša Derenda, najboljšim športnikom v čast pa bodo zaplesale tudi članice priljubljene novomeške Aero-bičine show skupine Jump, seveda pa bodo novomeški športniki medse povabili tudi nekatere najuspešnejše slovenske športnike.
I. V.
Dekleta so reševala čast
Čast posavskega in dolenjskega športnega streljanja so na pokalnem tekmovanju reševala dekleta
V Šoštanju je v soboto potekalo tekmovanje v streljanju z zračnim orožjem za Pokal Slovenije. Gre za ekipno tekmovanje med reprezentancami posameznih regij. Ekipo sestavljajo po en tekmovalec in tekmovalka iz vsake starostne kategorije tako z zračno puško kot z zračno pištolo. Za končno razvrstitev se šteje seštevek dosežkov vseh štirinajstih tekmovalcev. Postavi posav-sko-dolenjske regije je žal manjkala pionirka z zračno puško, zaradi česar je bilo 5. mesto največ, kar so lahko iztržili.
Poleg ekipne razvrstitve so razglasili tudi najboljše posameznike za vsako kategorijo in tri kolajne so priromale tudi v Posavje. Zlato je v streljanju z zračno pištolo osvojila 17-letna Brežičanka Vesna Kržan, ki je z novim osebnim rekordom in najboljšim letošnjim rezultatom v Sloveniji (367 krogov) drugouvrščeno tekmico premagala kar za 23 krogov. Srebro je v streljanju z zračno puško med članicami osvojila Tina Grabnar (Marok, Sevnica), ki je s 394 krogi dosegla enak izid kot naša olimpijka Natalija Prednik, vendar je
slednja v zadnji seriji zadela maksimalnih 100 krogov, Tina pa 98. Z bronom se je med mlajšimi mladinkami v disciplini zračna pištola okrasila 14-letna Kristina Grubeša iz Brežic. V tej kategoriji je s 351 krogom zmagala Kočevka Daša Gelze iz ljubljanske regije.
Vrstni red regij: 1. Koroško-štajersko-zasavska 5519, 2. Podravska 5515, 3. Ljubljanska 5474, 4. Gorenjska 5398, 5. Posavsko-dolenjska 5042, 6. Severovzhodna 4775, 7. Notra-njsko-primorska (ni nastopila).
Zgage ne dajo miru
NOVO MESTO - V tretjem in četrtein krogu rekreativne lige v odbojki so bili doseženi naslednji izidi: Pizzeria Novljan : Konfekcija Lan 2:0, Pizzeria Novljan : RGT 2:0, Krka : Metropolis Media 2:1, Metropolic Media : Adria - Dosd 0:2, RGT : Zgage 2:1, Konfekcija Lan : Zgage 0:2, Adria Dosd Mirna Peč 2:1, Mirna Peč : Krka 1:2. Lestvica: 1. Zgage 7, 2. Pizzeria Novljan 7, 3. RGT 7,4. Metropolis Media 6, 5. Krka 6, 6. Adria Dosd 6, 7. Konfekcija Lan 5, 8. Mirna Peč 4.
Kristina Grubeša in Vesna Kržan
%
Kandijska c. 60 % Novo mesto Tel.: 07 391 81 07
NOVO v prodajalni RENAULT BOUTIQUE
Velika izbira igrač iz programa LEGO, avtomobilskih maket BURAGO in nova kolekcija igrač RENAULT TOYSI
Mm
Daljinsko vodeni modeli po neverjetnih cenah !
gjto Že od 3.870 sit!


% .JVi

'V'
Ml
MK
m
Oddajte vaša praznična voščila:
za naslovnike v tujim do 10. decembra za naslovnike v Sloveniji pa najpozneje do 20. decembra.
Na vseh poštah vam nudimo pestro izbiro božično-novoletnih voščilnic in zvežčke z novimi samolepilnimi znamkami.
Ob novem letu vam podarjamo koledar, ks ga boste prejeli z 0'giasno pošto.
O POSTA SLOVENIJE
www.posta.si // info@posta.si
mm
To je to!
Vsa darila so v pravem	^
katalogu.
Ste že izbrali darila za vse vaše sorodnike in prijatelje? Zdaj je pravi čas za praznične nakupe. V novem Merkurjevem katalogu boste našli vsa novoletna darila. Na stotine
idej in več kot 120 vročih cen! Ob tako bogati izbiri vas bo gotovo zamikalo, da bi obdarili tudi sebe. Zakaj pa ne?
Veselo na delo!
Da vam bo v novem letu zares uspelo!
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Si.mobilov center tudi v Novem mestu
Uporabnikom Si.mobiiovega omrežja z Dolenjske je odslej na enem mestu dostopna celovita Si.mobilova ponudba - Prijetna presenečenja za prve obiskovalce - Posebna božična ponudba z darilom za nove naročnike in kupce paketov Si.mobil Halo
Od sobote, 24. novembra, je dolenjska regija bogatejša za novi Si.mobilov center, ki je svoja vrata odprl na Ljubljanski cesti 22 v Novem mestu. Si.mobil, operater mobilne telefonije GSM 900 in GSM 1800, se je za odprtje lastnih svetoval-no-prodajnih centrov po vsej Sloveniji (novomeški je že sedmi po vrsti) odločil zato, da se še bolj približa svojim uporabnikom tudi v drugih krajih države. Novi center bo še dopolnil gosto razpredeno mrežo pooblaščenih prodajalcev, uporabnikom Si.mobiiovega omrežja z Dolenjske pa je odslej na enem mestu dostopna celovita ponudba Si.mobilovih naročniških in predplačilnih paketov.
Si.mobilovi centri so zagotovilo za kar najboljšo skrb za uporabnike ter hiter _ servis, njihova prednost pa so prijazen sprejem, vrsta informacij in pestra izbira. Si.mobilovi	usposobljeni
strokovnjaki bodo obiskovalcem novega centra v Novem mestu radi priskočili na pomoč in jim svetovali pri izbiri primernega naročniškega ali predplačilnega paketa. Uporabnikom Si.mobila, za katere skrbi visoko razvita naročniška služba, je od septembra na voljo devet povsem novih paketov storitev. Redni naročniki lahko izbirajo med tremi osnovnimi naročniškimi paketi, ki so prilagojeni njihovim različnim potrebam, poslovnim
skupinam pa je namenjena zelo zanimiva ponudba, ki jo je operater pripravil v okviru svoje blagovne znamke Si.mobil Business. Tistim, ki se ne želijo vezati z naročniškim razmerjem ali so premladi za podpis naročniške pogodbe, je na izbiro več Si.mobilovih privlačnih predplačilnih paketov Si.mobil Halo.
Si.mobilovo omrežje je vrhunsko in zmogljivo, Si.mobil pa zanj pozorno skrbi ter nenehno vlaga v razvoj in povečanje zmogljivosti. Dolenjski regiji je Si.mobil z visoko kakovostjo omrežja in postavitvijo novih baznih postaj posvetil prav posebno pozornost. V Si.mobilovem Omrežju ne prihaja do »mrkov«, število prekinjenih klicev pa je daleč pod tistim, ki ga beležijo evropski operaterji. Število storitev se nenehno povečuje; pestra izbira le-teh je dostopna na Si.mobilovem novem spletnem portalu www.simobil.net, ki odpira vrata v svet virtualne zabave in najsodobnejših komunikacij.
Za obiskovalce centra v Novem mestu je posebej zanimiva Si.mobilova praznična ponudba. Božična dobrodošlica je namenjena vsem novim naročnikom, ki bodo naročniško pogodbo podpisali do 15. januarja. V tem obdobju lahko telefona Nokia 3310 in Siemens M35i
kupijo za simbolično ceno 1 tolar. Novi naročniki prejmejo še dodaten brezplačni CD Si.mobil Halo, če to številko ob podpisu pogodbe vključijo na seznam Prijateljev. Storitev Prijatelji namreč omogoča brezplačno klicanje na izbrano številko vse do 1. maja naslednje leto. S posebno božično tarifo Si.mobil nagrajuje tudi kupce paketov Si.mobil Halo. Ti bodo do konca januarja lahko klicali po polovični ceni, paketi Si.mobil Halo pa so v tem obdobju na voljo po zelo ugodni ceni, pri čemer je treba izpostaviti paket s telefonom Siemens M35i. Kupci paketa Si.mobil Halo s telefonom Nokia 3310 pa prejmejo darilo - CD Si.mobil Halo.
Si.mobil pa je poskrbel še za eno prijetno božično presenečenje za vse nove uporabnike njihovega omrežja. Kot dobrodošlico v Si.mobilovo »družino« bodo prejeli tople copate v lepi darilni embalaži. In to še ni vse. Obiskovalci centra lahko v prvem tednu izkoristijo otvoritveni 20-odstotni popust za nakup dodatne opreme. Torej več kot dovolj razlogov za obisk najnovejšega Si.mobiiovega centra. Prijazno vabljeni!
vedno zame.
simobil

SIEMENS
SIEMfc



: ::	;
:	C e>\	j
•	<£> £> t
*	c> <s & ES
© VP O
>m m m Im m m
icmm Gkdoj
Isfefei
i	*
: **•■'
: :;• ♦ *.* * *;•
* ♦'
................:
1 SIT
Nokia 3310
1 SIT
Siemens M35
*	* * 4 V.
t	* * *	'
1
*-j


m-1
0 SIT/MIN
za naročniške pogovore med Prijatelji*
predplačniški paket Halo
25.900 SIT
Siemens M35
V Novem mestu vas na Ljubljanski cesti 22 pričakuje pisana novoletna ponudba predplačnikih in naročniških paketov! Med Siemensi in Nokio za tolar, da o nič SIT za pogovore med Prijatelji niti ne govorimo, boste gotovo našli kaj zase in za svoje. Vsi prejmete ob nakupu še božične copatke, ki vas bodo greli med dolgimi zimskimi pogovori. Ponudba velja do 15. januarja oz. do razprodaje zalog. Za dodatne informacije pokličite 080 40 40 ali obiščite www.simobil.si.
» Novi naročniki paketov Simbol. Sinait in Start, ki sc nam bosi** pridruMi do 15 l 2002, bosti, s Petru izbranimi Prijatelji v Si.mobilovcm omicžju do 1 »najti 2002 klepetali brezplačno Storitev Prijatelji ni vključena v ponudbo zs študente tn dijake
vedno zame.
simobil
. •
Si.mobil center
Novo mesto, Ljubljanska cesta 22


m -f


Srečno Novo mesto!
Juhu, Dolenjska dobila svoj Si.mobil center
DOLENJSKI UST
Barvito
Škotsko višavje
Razstava barvnih fotografij Marka Pršim
NOVO MESTO-Marko Pršina iz Dolenjskih Toplic ima med dolenjskimi fotografi posebno mesto, saj se je razvil v fotografa z izrazitim občutkom za naravoslovno in krajinsko fotografijo ter na tem področju dosega odmevne uspehe. Omenimo le prvo nagrado na slovenski pregledni razstavi barvnih diapozitivov na Jesenicah.
Bogate izkušnje, kijih je nabral pri fotografiranju po Dolenjski in Beli krajini, so mu prišle še kako prav, ko je med letošnjim potovanjem po Škotskem višavju kljuboval neprijaznemu vremenu z obiljem dežja, vlagi, hladnim vetrovom in pokajočim mušicam ter neutrudno lovil v objektiv fotoaparata lepote in posebnosti tega koščka sveta. Severnjaška svetloba, ledeniške doline, jezera, tekoče vode, slapovi, presenetljivo zelenilo pašnikov, ruševine gradov, barvite hiše, kričeče rdeče telefonske govorilnice ter mogočni obmorski klifi so v Pršini našli pozornega opazovalca, ki jih je znal s finim občutkom za kompozicijo, svetlobo in barvo trajno zabeležiti na film.
Del Pršinovega škotskega opusa, 18 fotografij večjega formata, skeniranih in natisnjenih iz diapozitivov, je na ogled na razstavi v kavabaru Pri slonu. Odprli so jo v^soboto, 24. novembra, zvečer. O avtorju in razstavljenih fotografijah je spregovoril akademski slikar Jože Kumer, z glasbo pa je dogodek popestril duet Tokac in Vrač. Razstava bo odprta do 15. decembra.
MiM
Mojster nebeške lepote
NOVO MESTO - V proštij-ski dvorani bo v torek, 4. decembra, po večerni maši literarni večer, na katerem bo pisatelj Ivan Sivec predstavil svojo knjigo Mojster nebeške lepote, ki govori o življenju in delu Jožeta Plečnika. Večer bodo popestrili Kamniški koledniki.
Koncert ob 30-Ietnici
NOVO MESTO - Danes, 29. novembra, bo ob osmih zvečer v Kulturnem centru Janeza Trdine mešani pevski zbor Krka pod vodstvom prof. Sonje Čibej s koncertom proslavil tridesetletnico svojega delovanja.
Iz zasebnih zbirk v javnost
Razstava del Ivana Čarga v galeriji Posavskega muzeja v Brežicah - Dela iz zasebnih zbirk umetnikovih sorodnikov in iz fondov Goriškega muzeja
BREŽICE - V Galeriji Posavskega muzeja so v četrtek, 22. novembra, zvečer odprli razstavo izbranih del risarja, slikarja, ilustratorja in scenografa Ivana Čarga (1898-1958), enega osrednjih predstavnikov slovenske zgodovinske avantgarde v zgodnjih letih 20. stoletja. Razstavljena dela so iz zasebnih zbirk umetnikovih sorodnikov, obeh vnukov in njegovega sina, ki so se nastanili v Krškem in Brežicah, tem pa so pridružili še pomembne likovne stvaritve iz Goriškega muzeja, kjer hranijo največje število Čar-govih del.
Vodja območne izpostave Tatjana Avsec je na otvoritvi podelila spominska darila avtorjem, sodelujočim na razstavi.
Morski motivi v objektivu
V Galeriji Krško so odprli skupinsko razstavo Morje članov krškega Društva ljubiteljev fotografije
Uvodno besedo je na otvoritvi imela avtorica razstave umetnostna zgodovinarka Oži Lorber, o umetniku in njegovem delu pa je obširneje spregovorila ena najboljših poznavalk Čargovega umetniškega opusa muzejska svetovalka Breda Ilich Klančnik. V kulturnem programu so nastopili učenci brežiške glasbene šole.
NOVO MESTO - Raven kulture bivalnega okolja se pri nas počasi dviguje. Opazno je, da ljudje posvečajo vse več pozornosti arhitekturi hiš in stanovanjskih prostorov, še vedno pa se s precej manjšo vnemo zavzemajo za primerno urejenost zunanjega prostora oziroma hišnega vrta, četudi sta hiša in vrt celota in ne more biti urejene stavbe brez urejenega okolja. Kako urediti vrtove, kdo to počne, kakšne vrtove so imeli nekdaj in kakšni naj bodo danes, predvsem pa kakšen je njihov pomen, o vsem tem govori knjiga univ. dipl. inž. hortikulture in specialista za vrtno in parkovno urejanje Jožeta Strgarja, ki je izšla pri celovški Mohorjeva založbi. Založba je tudi s to monografsko zasnovano knjigo opazno zaznamovala svoj častitljiv jubilej. Letos je namreč preteklo 150 let od njene ustanovitve in je s tem najstarejša še delujoča slovenska založba.
Strgarjevo knjigo so predstavili v sredo, 21. novembra,
Avtor knjižne novosti Jože Strgar na predstavitvi v Novem mestu.
Ivan Čargo je po rodu s Tolminskega, življenjska pot pa ga je vodila vsepovsod. Študiral je v Firencah in Rimu, deloval kot scenograf Ljudskega gledališča v Gorici, nato nekaj let živel v Beogradu, med italijansko okupacijo v drugi svetovni vojni je bil večkrat zaprt, po kapitulaciji Italije pa se je pridružil prekomorskim briga-
zvečer v Proštijski knjižnici. Po uvodnih pozdravnih besedah direktorja ljubljanske podružnice Mohorjeve založbe Marjana Logarja je o knjigi, njenem nastanku in poslanstvu spregovoril avtor sam, poudaril pa je tudi svojo povezanost z Novim mestom. Kot mlad vrtnar (rodil se je v Jelšah pri Krškem) je še pred vojno dobil povabilo za svetovanje pri ureditvi enega od vrtov v dolenjskih metropoli, kasneje je pripravil zasaditveni načrt za območje tedanje tovarne IMV, žal nikoli uresničen, uredil je tudi vrt novomeških sester notredamk in nedavno še okolico kapiteljske cerkve in proštije.
Vrt in vrtna kultura je njegova že peta strokovna knjiga, na katero pa je še posebej ponosen, saj je vanjo strnil množino svojih dolgoletnih izkušenj in znanja, ki si ga je ves čas življenja marljivo nabiral doma in po svetu, zato v knjigi tudi ni navedb tuje strokovne literature, ker je preprosto ni uporabljal. Pri pisanju je dosledno izhajal iz naše zemlje in za naše potrebe, s čimer se njegovo delo bistveno loči od vseh tistih knjig s podobno tematiko, ki so zgolj prevedene in za naše razmere le malo uporabne. Vsebinsko je knjiga razdeljena na pet sklopov, posvečenih splošnim temam o vrtu in vrtni kulturi, pogledom na oblikovanje vrta, vrtnim rastlinam in primernemu izboru rastlin ter oskrbi vrta skozi leto. Besedilo, napisano v razumljivem jeziku, spremlja obilje barvnih fotografij, koristen dodatek za brskanje po knjigi pa je stvarno kazalo.
M. MARKELJ
dam. Po vojni je živel boemsko življenje v Ljubljani. Z Dolenjsko je povezano predvsem njegovo mladostno obdobje. Eno študijsko leto 1915/16 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu. Tu seje seznanil z umetniško usmerjenimi dijaki in se začel kot samouk ukvarjati s slikanjem. V lepih popoldnevih je v družbi Marjana Mušiča in Zdenka Skalickega zahajal v bližnjo okolico mesta in risal. V času novomeške pomladi sicer ni več živel v Novem mestu, vendar je kot somišljenik umetniške prenove sodeloval na L pokrajinski slikarski razstavi v dolenjski prestolnici, kasneje pa sodeloval pri ustanovitvi avantgardistične revije Tank. Od začetnega slikanja v impresionističnem slogu se je preusmeril v futurizem in ekspresionizem, blizu so mu bili tudi kostruktivisti. V portrete je poleg ekspresionističnih in futurističnih prvin vnašal tudi prvine kubične stilizacije. Po letu 1931 seje posvečal predvsem risbi z rdečim svinčnikom in razvijal samosvoj slog, ki ga odlikuje socialnokritična ost.
M. MARKELJ
Kitarski koncert
BREŽICE - Danes, 29. novembra, bo ob sedmih zvečer v dvorani glasbene šole koncert, na katerem se bo predstavil ugledni kitarist Ratko Podvorac iz Zagreba s skladbami Bacha, Rodriga, Tarrege, Domeni-conija in Ramireza.
Beusova razstava
NOVO MESTO - V Galeriji Krka bodo v ponedeljek, 3. decembra, ob sedmih zvečer odprli razstavo del akademskega slikarja Petra Beusa. Večer bo glasbeno popestril trio Roka Webra.
Pod dežnikom
KRŠKO - Danes, 29. novembra, bo ob osmih zvečer v restavraciji in kavarni Portos literarno glasbeni večer iz serije Pod dežnikom. Predstavili se bodo: literatki Nina Kovač in Simona Poznič ter glasbenika Robert Dvoršek in Miha Korelič.
KRŠKO - Društvo ljubiteljev fotografije združuje več kot petdeset ljubiteljskih fotografov iz vseh treh posavskih občin in je v štirih letih svojega obstoja pod predsedstvom Bernardke Zorko že veliko naredilo za razvoj ljubiteljske fotografije. Med drugim je pripravilo več izobraževalnih fotografskih delavnic in tečajev ter ekskurzij po domovini in tujini, organiziralo ali sodelovalo pri organizaciji državnih fotografskih natečajev ter pripravilo kar petnajst skupinskih in osem avtorskih razstav. Na enega od tečajev so člani društva odšli na morje in tam pod vodstvom treh mentorjev marljivo fotografirali. Iz obilice fotografskega gradiva je potem selektorica Sonja Lebedinac, akademska fotografinja (šolala seje na sloviti praški visoki šoli FAMU) naredila izbor za skupinsko razstavo. Odprli so jo minuli četrtek, 22. novembra, zvečer v Galeriji Krško pod naslovom Morje. Na otvoritvi sta o razstavi in klubu govorili vodja krške območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Tatjana Avsec in predsednica društva Bernardka Zorko, za prijetno vzdušje, primerno fotografiranim motivom, pa je poskrbel Leskovški oktet z venčkom dalmatinskih pesmi. Za oktet je bil to še posebej pomemben nastop, saj so tega večera po skoraj desetletnem “počitku” prvič nastopili v obnovljenem sestavu, ki ga vodi zborovodkinja Mateja Žarn.
Na razstavi so na ogled barvne fotografije devetih avtorjev
(Aleš Germovšek, Aleksander Tomažin, Majda Kržan, Nataša Miklavčič, Nevenka Rostohar, Anica Valentine, Julijana Zorko, Bernardka Zorko), prevladujoči motivi pa so arhitektura, značilna za jadransko obalo, čolni, ljudje in krajina. Selektorica vidi posebno zanimivost razstave v interesu avtorjev za detajle, ki se “nizajo kot morski nakit, eden bolj zanimiv od drugega, likovno izčiščene in premišljene kompozicije”.
MiM
Citrarsko tekmovanje
BREŽICE - Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Citrarsko društvo Slovenije vabita v soboto, L decembra 2001, ob šestih zvečer v dvorano glasbeno šolo Brežice na koncert predtekmovanja za 5. državno tekmovanje slovenskih citrarjev za območje Bele krajine, Dolenjske, Posavja in Zasavja.
Zaključek
Sattnerjevih
dnevov
Simpozij, slovesna maša in koncert
NOVO MESTO - V soboto, L decembra, se bodo sklenili Sattnerjevi dnevi, s katerimi je letos ustanovljeno Kulturno-umetniško društvo Hugolina Sattner-ja v sodelovanju s Pritrko-valskim društvom Dolenjske in Bele krajine ter Frančiškanskim samostanom počastilo 150-letnico rojstva p. Hugolina Sattnerja, pomembnega slovenskega skladatelja sakralne glasbe, Novomeščana po rodu. Ob treh popoldan se bo v Frančiškanskem samostanu začel simpozij, na katerem bodo sodelovali strokovnjaki Stane Granda, Jože Trošt, Matjaž Barbo in Tomaž Močnik. Ob šestih zvečer pa bo slovesna sv. maša s Sattnerjevo Misso serap-hico za zbor, orgle in orkester v izvedbi Frančiškanskega komornega zbora in priložnostnega orkestra pod vodstvom Mateja Burgerja. Po maši bo sklepni koncert Sattnerjeve glasbe v izvedbi Frančiškanskega komornega zbora in solistov.
PEVCI S K RA SA NAVDUŠIL! - Peti koncert Sattnerjevih dnevov, ki je biI v frančiškanski cerkvi v Novem mestu v nedeljo, 25. novembra, po večerni maši, je postregel z izvrstnim zborovskim petjem, za katero je poskrbe! komorni zbor Ipavska pod vodstvom Matjaža Ščeka. Pel je že med mašo, po nji pa so pevci s Krasa zapeti še Maurijevo Slovensko mašo Nadavški Mariji Snežni, odlomke iz Sattnerjevega oratorija Assumptio B. M. V. ter skladbe Missona, Gallusa, Lukasa, Merkuja in Miškinisa. Zbor je ljubiteljem zborovskega petja, ki so dodobra napolnili frančiškansko cerkev dokazal, da se ne kiti zaman s tako uglednimi nagradami, kot so zlata in srebrna plaketa mesta Maribor ter zlata plaketa in prvo mesto na letošnjem mednarodnem tekmovanju v Rivi del Garda v Italiji. (Foto: MiM)
Otvoritve Čargove razstave v Brežicah so se udeležili tudi njegovi sorodniki (na sliki).
Ob hiši naj bo urejen vrt
Predstavitev izvirne slovenske knjige o vrtu in vrtni kulturi avtorja Jožeta Strgarja
25 LET FOLKLORNEGA DRUŠTVA KRES
Iz plamenčka zagorel veličasten kres
V teh hladnih jesenskih dneh minem četrt stoletja od tistega časa, ko se je v Novem mestu prižgal plamenček in se razgorel v kres, ki še danes greje mnoga srca doma in drugod. Pravzaprav bi morali zapisati Kres, saj gre za Folklorno društvo Kres, v katerem gojijo ljudsko plesno izročilo, šege in navade, ter jih s svojimi nastopi na domačem odru in na odrih širom po domovini in tudi v tujini predstavljajo kot pričevanje in potrditev slovenske istovetnosti.
Otroška skupina, ki jo vodi Majda Nemanič na slavnostnem nastopu v Športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu.
Plamenček je prižgala mlada in zagnana Belokranjka Branka Moškon, ki je v dolenjsko prestolnico kot duhovno doto iz domačega metliškega okolja prinesla pristno ljubezen do ljudskega izročila in seveda tudi nekaj znanja, saj so vsi v družini od staršev do otrok dejavno sodelovali pri Metliški folklori. Zamisel, da bi v Novem mestu pričeli s folklorno dejavnostjo, se je porodila v Zvezi kulturno prosvetnih organizacij, ki ji je predsedoval zdaj že pokojni Boris Savnik, tajnica pa je bila Danja Bajc. Taje nagovorila Moškonovo za delo s folklorno skupino. Po uspešno končanem seminarju za vodenje folklornih skupin v Ljubljani je Branka začela de-
lati s plesalci, ki so se vključili v septembra 1975. leta ustanovljeno folklorno skupino. Odrski krst so dočakali pol leta kasneje v izposojenih belokranjskih nošah na proslavi ob dnevu žena v Domu kulture.
Dolenjsko nošo potegnili iz pozabe
Ker si je folklorna skupina zadala, da ne bo samo plesala, kar se je pač tistikrat v podobnih skupinah plesalo, ampak je med poglavitne naloge in kot posebno poslanstvo v svojem okolju zapisala obujanje in ohranjanje ljudskega izročila Dolenjske, njenih plesov, pesmi, šeg in navad, so se kresov-ci znašli pred zahtevno nalogo. Težave so se pokazale že ob
vprašanju, v kakšni noši naj plešejo, saj za Dolenjsko ni bilo ohranjenih noš. Odločili so se, da jo povzamejo iz zgodovinskih virov, pri čemer jim je strokovno pomagala etnologinja dr. Marija Makarovič iz Etnografskega muzeja v Ljubljani. Na kup težav so potem naleteli še pri nabavi primernega blaga, obutve in pri šivanju, a so vse z iznajdljivostjo in predanostjo svojemu početju zmogli. Kasneje so se lotili še rekonstrukcije ražnjih noš iz začetka dvajsetega stoletja - pri tem jim je ob Makarovičevi pomagala tudi etnologinja Ivica Križ iz Dolenjskega muzeja - in tako se je Kresova garderoba iz leta v leto bogatila. Danes v nji ob dolenjskih visijo tudi štajerske, prekmurske, belokranjske in primorske noše, za najmlajše plesalce pa oblačila, kakršna so otroci nosili pred kakiji sedemdesetimi leti. Seveda bi radi imeli še kaj več, da bi bili tudi v tem pogledu na svojih nastopih kar najbolj pristni.
Veliko iznajdljivosti so morali pokazati tudi pri iskanju vsega tistega, s čimer so izvirno dopolnili svoj program, predvsem pri obujanju šeg in navad, običajev in vraž, glasbe, otroških iger, pesmi in plesov, saj marsikaj od tega nezadržno in hitro tone v pozabo. Da bogato ljudsko izročilo zaživi na odru, je treba poprej veliko postoriti. Plesalci in plesalke morajo pridno brusiti pete na vajah, pevci uskladiti glasove, da zapojejo v nekdanji ljudski ubranosti, ko gre eden “čez”, drug pa “spod”, tamburaši in godci se pač ne smejo na odru loviti v ritmu in melodiji, otroci pa ne zamešati, kaj gre v to ali ono staro otroško igrico. Kres je namreč veliko več kot plesna folklorna skupina, v njem ob plesu še pojejo, godejo in nastopajo tudi kot igralci, kar nedvomno zahteva veliko
dela in ljubezni, ki pa ob pravem vodstvu in predanosti sodelujočih rodita bogate sadove. V skupini seje dodatno izobrazilo več članov, tako da zdaj pomagajo Branki Moškon pri vodenju društva. Omenimo društvenega predsednika Iva Longarja, vodjo naraščaja in pevske skupine Majdo Nemanič, tajnico Natašo Čampelj, blagajničarko Sanjo Simič in garderoberja Boštjana Poljanca.
608 nastopov doma in na tujem
Ob petindvajsetletnici Folklorno društvo Kres beleži 608 nastopov, od tega 20 celovečernih, 26 gostovanj v dvanajstih evropskih državah in 10 gostovanj v republikah nekdanje Jugoslavije. Na tekmovalnih festivalih v Italiji so kresov-ci osvojili zlato in srebrno plaketo, številni člani so prejeli Maroltovo značko, priznanja in odličja ZKD Novo mesto, Branka Moškon med drugim zlato Maroltovo značko in Trdinovo nagrado, društvo pa tudi Maroltovo listino in plaketo mesta Novo mesto.
Kres je pred petindvajsetimi leti začel z dvajsetimi navdušenci za folklorne plese, že vrsto let pa število članov znaša nad sto, kako leto jih je nekaj manj, kako leto nekaj več, a tudi tisti, ki Kres zaradi različnih razlogov zapustijo, ne pozabijo na ure, ki so jih prebili skupaj na vajah in nastopih, na potovanjih in druženjih. Nekaj jih je, ki te spomine obujajo v dvoje, pri Kresu so si namreč našli življenjskega sopotnika.
Od samega začetka sta dejavna samo še voditeljica Branka Moškon in Milorad Džudovič.
Gotovo so prenekaterega nekdanjega kresovca zasrbele pete, ko je minulo soboto, 24. novembra, zvečer v množici gledalcev v Športni dvorani Leona Štuklja sledil slavnostni predstavi “Pa je bla ohcet v Kangalileji”, s katero so kre-sovci počastili svojo četrtstolet-nico. Na skoraj dveurni predstavi so pokazali vso pestrost delovanja in vse skupine, ki delujejo v društvu. Na koncu so seveda poželi hvaležnost občinstva, prejeli pohvale in priznanja ustanov ter bili deležni čestitk številnih folklornih skupin z vseh koncev Slovenije. Lepo je bilo biti zdajšnji ali nekdanji kresovec tega večera. Nič zato, da 120-člansko društvo še vedno nima svojih prostorov, da nima garderobe, kjer bi imeli primerno shranjene noše in rekvizite, da nima svoje pisarne ... Vse to bo društvo morda nekoč le dobilo, saj nedvomno zasluži podporo širše skupnosti. V petindvajsetih letih je to trdno dokazalo.
M. MARKELJ
Razstava
Reščičevih ilustracij
LJUBLJANA - V Knjižnici Glinškova ploščad so prejšnji četrtek, 22. novembra, zvečer odprli razstavo Lirični svet ilustracij Lucijana Reščiča. O trebanjskem likovnem ustvarjalcu je spregovorila umetnostna zgodovinarka Maruša Avguštin.
KNJIŽNA POLICA
Jubilejni Vrt
Pesnik, pisatelj in prevajalec Kajetan Kovič je kot tretji iz znamenite pesniške četverice, ki je v povojno slovensko poezijo stopila z legendarno zbirko Pesmi štirih, dopolnil sedemdeseto leto starosti. V počastitev pesnikovega življenjskega jubileja je pri Mladinski knjigi izšla slavnostna izdaja njegovih izbranih pesmi pod naslovom VRT. Na gredicah jubilejnega Kovičevega vrta se razcveta izbrano cvetje, zasajeno in gojeno skozi petdeset let pesnikove dejavne prisotnosti na slovenskem Parnasu. Izbor je pripravil sam, kar mu ni bilo težko, saj ima za seboj že vrsto avtorskih izborov. Za več njegovih pesniških zbirk je namreč značilno, da so zastavljene kot izbor že objavljenih pesmi z dodatki novih. V jubilejni zbirki je pesmi v kombinaciji kronološkega in vsebinskega načela razporedil na petnajst ciklov kot nekakšen pregled svoje pesniške avanture od poudarjene individualizacije in subjektivizma oziroma intimizma do sinteze bivanjskega nasprotja življenje-smrt. Zbirko uvaja pesem Vrt kot prispodoba prostora človekove eksistence, zaključuje pa pesem Bela pravljica kot melanholični klicaj spoznanja o minljivosti vsega. Ta umeščenost je nekaj posebnega, saj je Kovič v vseh dosedanjih izborih Belo pravljico vedno postavil na začetek.
Spremno besedo z naslovom Zaveza je Vrtu napisal Mitja Čander. Koviča kot besednega ustvarjalca postavlja na prav posebno mesto na obnebju slovenske poezije, kjer “njegova zvezda sije z neveijetno izrazito svetlobo”, porojeva-jočo se iz izčiščene, v ničemer pompozne, a zato toliko natančnejše pesniške govorice.
M. MARKELJ
Ob jubileju je Branka Moškon prejela iz rok novomeškega župana dr. Toneta Starca priznanje Mestne občine Novo mesto, s katerim je občina odlikovala društvo za 25 let oživljanja folklornega izročila.
£74
Jara gospoda
“Kaj pa še?” reče Vrbanoj z glasnim smehom.
“Nič več se ne bodete smejali! Vi ste tudi tako neumni, da Julki vse verjamete
“Hvala lepa!” zine Vrbanoj in zopet zardi.
“Da, da, vse verujete in da - oh, kaj mislite, da ne vem? Da ste najrajši blizu nje? Ali neumni ste, ko mislite, da je res tako dobra, kakor se hlini! Tri ure zaprta za nič in tisočkrat nič!”
“Hej, halo, ho!” kriče zadaj.
“Hej, halo!” odgovori Vrbanoj, ne da bi ustavil Sivčka.
“Naj le vpijejo,” zasmeje se Maruša. “Čakajte, da vam vse povem!”
Vrbanoj je bil resnično radoveden in zato je gonil osla naprej.
“Se li spominjate, ko smo bili zadnjič v Rakitni, tam v onem gozdiču - slepo miš smo lovili - in potem ko smo šli domov, bili ste vi z Julko - jaz sem vse videla - saj je šla z menoj samo ona stara Golova gospodična, ki tako slabo vidi - nihče drug ne hodi z menoj - in tam sem videla, da ste vi dali Julki rdeč nagelj - kajne? Recite, da ne!”
Vsi trije, Sivček na sredi, stopali so sedaj drug poleg drugega, ker je bil pot širok, in Vrbanoj se ni mogel obrniti tako, da bi ne bilo videti izdajalne rdečice na njega licu.
“Menda, menda!” reče glasno, šileč se na smeh.
“No, vidite, tako je! Dali ste ji rdeč nagelj, zvečer pri slovesu pa ji je gospod Pavel, ta, ki je pri Malijevih na počitkih, vaš prijatelj, dal tudi nagelj, toda - belega. In veste li, kaj je storila ta Julka, katero imate za tako dobro? Tisti beli nagelj je vtaknila v kozarec vode in ga ima še vedno na oknu ter ga hodi duhat vsak večer, preden gre spat. Vašega pa ni nikjer!”
“Kam ga je dela?” vpraša Vrbanoj skoro nehote.
“Kam? Zavrgla ga je, kaj drugega - jaz ne vem, nisem je videla. Vem le to, da vsak večer duha tisti beli nagelj.”
Vrbanoj stopa tako hitro, da ga Sivček in Maruša komaj dohajata.
“I - gospodična Maruša,” povzame naposled, “vaša gospodična sestra vendar lahko stori s takim nageljnom, kar hoče! In morda so ji beli - ljubši?”
“Diše vsi enako. Zakaj ni takisto vašega dela v kozarec ali pa - samo vašega?”
To zadnje je rojilo po glavi menda tudi Vrbanoju.
“Danes ji ne smete dati nobene cvetice!” veli Maruša.
Spremljevalec bi bil skoro odgovoril: “Saj jih ne bodem!” Toda dejal je po kratkem molku in z nasmehom:
“Oh - danes ne bode nikjer dobiti nageljnov!”
Maruša je izlila očito ves žolč in vso jezo, kar se ji je bilo kuhalo v srcu.
“Počakajva drugih!” menila je in trgala kraj ‘pota šopek rdečih korčkov.
Vrbanoj pa je, kakor bi ne znal drugače dati duška nekemu tesnemu čustvu, jel klicati nazaj. “Hoj, hola, hoj!”
“Vama se pa tudi nekam čudno mudi!” povzame spremljevalec Julkin, ki ju je došel prvi.
“Vam se pač nič, gospod Pavel!” zavrne ga Maruša jezično. “Nate, gospod Vrbanoj!”
Rekši, mu ponudi nabrane cvetice.
“Hoho, to je zato, ker Sivčka goniš, Andrej!” zasmeje se Pavel.
“Da, da,” pohiti Vrbanoj in vtakne šopek za klobuk. “Jako hvaležno delo to, kakor vidiš -hvala lepa, gospodična Marušiča; midva se pač umejeva in poznava - kaj li?”
S to šalo je zatrl svojo zadrego in okornost, ki ga je obšla ob prihodu onih dveh.
“Ali nimate nobenega nageljna, gospod Pavel?” zasmeje se Maruša z otroško zlobnim izrazom.
“Maruša! Primi Sivčka in pazi na pot!” veli Julka, ki se je vtem sklonila v breg ob kolovozu, utrgala nekaj korčkovih cvetov in jih vtaknila za pas. Vsa družba je bila tudi že skupaj in Maruša je zaklicala:
“Hi, Sivček!”
“Sedaj pa jaz pomagam!” oglasi se eden izmed gospodov, ki so stopali z drugimi zadaj, in zapusti svojo družico, eno Golovih postar-nih gospodičen.
“Ne, ne, Tinče,” brani mu Maruša, “vi ste preneusmiljeni! Vam ga ne pustim!”
Tinče, sin pl. Malijeve, tudi dijak in sošolec omenjenih študentov, pa si ni dal braniti. Kot sosedni otroci - Malijevi so imeli tudi gradič blizu Veselke - bili so si on, sestra njegova Veronika, ki je šetala zadaj z mlajšo Golovo, in Orlovi hčeri od mladih let sem prav tako domači kakor njih roditelji. Oče mu je umrl šele pred nekaj leti.
“Kako so veseli! Da, taki smo bili mi nekdaj! Pa če treba, tudi smo še sedaj, kajne, kapita-nuš?” reče gospod Orel, korakajoč v zadnji vrsti. Stotnik odgovori samo nalahko. “Da, da!”
“Kajne, Lizika?” ponovi Orel in s kljuko svoje gorjače potrka na rame svoji gospe, stopajoči s pl. Malijevo in Golovo pred njim. Gospe so baš razmotrivale zadnje novosti, ki so krožil^ o malem življenju v njih soseščini.
“Oh, ti pa ti, Mate! Pa ne tepi me tako kruto!”
“To je zgolj ljubezen!” reče gospod Mate in se obrne v breg, čudeč se košatemu kostanju, ki je ravno tu s silnimi vejami kipel čez kolovoz.
“Ali je to drevo, kapitanuš, ali je to drevo!”
Oba nekoliko postaneta, gospod Orel pa seže z levico pazno pod desno pazduho in potegne iz žepa ploščato, vendar obilo steklenico in, obrnivši vso pozornost od kostanja na skrbno zamašeno steklenico, šepne tovarišu: “Ti, kapitanuš!”
Sporočilo bralcem
V zakonu o medijih, ki je bil sprejet 25. aprila 2001, so v členih od 26 do 44 natančno določena pravila za (ne)objavo popravka objavljenega obvestila oz. odgovora na objavljeno informacijo. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Popravki in odgovori”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu popravek oz. odgovor ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo popravka oz. odgovora, ki se ne nanaša na objavljeno obvestilo oz. informacijo; ne navaja dejstev in okoliščin v zvezi z objavljenim obvestilom oz. informacijo; navaja neresnične ali nedokazljive podatke in trditve; je napisan žaljivo; je nesorazmerno daljši od obvestila oz. informacije, na katero se nanaša.
Arogantni uradniki iz Ljubljane
DL št. 46, 15. novembra
V prispevku, objavljenem v Dolenjskem listu, avtor med drugim napačno citira izjavo mag. Sanje Traunšek, državne podsekretarke v Ministrstvu za okolje in prostor, z javne obravnave v postopku presoje vplivov na okolje in obravnave za zaslišanje strank v postopku za izdajo enotnega dovoljenja za pripravljalna dela za gradnjo HE Boštanj. Avtor prispevka namreč navaja, daje Traunškova na javni obravnavi poudarjala, da občina ni stranka v postopku. V resnici je Traunškova na obravnavi večkrat poudarila in opozorila, da občina Sevnica je stranka v konkretnem upravnem postopku, ni pa soglasjedajalec. Ne nazadnje je bila občina na javno obravnavo tudi vabljena kot stranka v skladu z zakonom o upravnem postopku z osebnim vabilom.
Tudi trditev novinarja, da je Traunškova prekinila obravnavo, ker ni znala ali ni hotela odgovoriti na vprašanje, ne drži. Pojasniti moramo, da je javno obravnavo prekinila po opozorilu g. Novšaka in potrditvi tajnika KS Boštanj, da javna predstavitev oziroma razgrnitev ni potekala v skladu z zakonom, saj v prostoru, kjer je potekala predstavitev, ni bila predstavljena vsa dokumentacija, ki je bila navedena v javnem naznanilu. Ker to predstavlja kršitev določb zakona o varstvu okolja, ki se nanašajo na vključevanje javnosti v postopek, kar je na obravnavi tudi pojasnila, je obravnavo prekinila. Takšna kršitev postopka namreč zahteva ponovitev javne predstavitve in javne obravnave. Sicer je javna obravnava namenjena zaslišanju investitorja s strani javnosti. Upravni organ je pri tem v vlogi “moderatorja” in skrbnika nad zakonitostjo, pojasnjuje zakonske podlage za takšno obravnavo in postopke v celoti in odgovarja le na tovrstna vprašanja, kar je bilo v konkretnem primeru tudi upoštevano. Če bi novinar Dolenjskega lista osebno spremljal javno obravnavo (glede na seznam prisotnosti ni tako), do napačnih navedb verjetno ne bi prišlo. Zato predlagamo, da se v prihodnje za informacije obrne tudi na ministrstvo.
Zanikati pa moramo tudi govorice, ki jih, sodeč po navedbah Dolenjskega lista, širi župan občine Sevnica, da naj bi minister za okolje in prostor svojim sodelavcem prepovedal udeležbo na novinarski konferenci pred slovesnostjo ob začetku priprav-
ljalnih del za HE Boštanj. To nikakor ne drži, saj se je minister sam želel udeležiti slovesnosti, a je bil žal službeno odsoten zaradi zasedanja konference pogodbenic konvencije o spremembi podnebja v Maroku, zato seje slovesnosti v Sevnici udeležil državni sekretar dr. Robert Golob.
Ministrstvo za okolje in prostor
Elektrika v Kočevju
DL št. 30, 26. julija, in DL št. 35, 30. avgusta
V	odgovoru na moj članek je Alojzij Pavel Florjančič, Uršna sela - Škofja Loka, med drugim izrazil dvom, da je bilo Kočevje prvo mesto na območju današnje Slovenije, ki je pred 105 leti (19. novembra 1896) bilo v celoti elektrificirano. Dalje navaja, daje Škofja Loka že dve leti prej dobila javno električno ulično razsvetljavo in da bi zato za začetek elektrifikacije kazalo pomakniti za dve leti nazaj.
Pisec je očitno pomešal jabolka in hruške, se pravi javno električno razsvetljavo mesta s celotno elektrificiranim mestom (javna razsvetljava in razsvetljava v stavbah: hišah, uradih, podjetjih, ustanovah itd.). Se pravi, da drži le moja trditev, daje bilo Kočevje prvo v celoti elektrificirano mesto na območju današnje Slovenije, dokaze o tem pa si lahko prebere v knjigi Rudija Grudna “Sto let elektrike v pokrajini med Turjakom in Kolpo 1895-1996” in v brošuri “Vodarna in elektrarna mesta Kočevje 1896 - 1996”, ki sta izšli ob proslavi stoletnice tega objekta, verjetno pa še kje. Dokaz za to je tudi, daje bila slovenska (državna) proslava ob sto letnici prvega v celoti elektrificiranega slovenskega mesta v Kočevju (in ne Škofji Loki ali kje drugje).
Pisec dalje navaja, naj bi zaradi njegovih trditev prestavili začetek elektrifikacije za dve leti nazaj (zaradi javne razsvetljave v Škofji Loki). Seveda bi se v tem primeru lahko pojavil še kdo, ki bi trdil in dokazoval (lahko povsem upravičeno), daje njihova vas ali ta in ta rudnik ali ta in ta stavba imela elektriko še prej (pred Škofjo Loko), vendar se v razpravo o tem ne bom spuščal, saj sem zapisal le tisto, kar je ugotovljeno: da je prvo v celoti elektrificirano slovensko mesto Kočevje. Če ima kdo drugačne dokaze, naj jih navede.
V	piščevem odgovoru so tudi navedbe, ki sem ne sodijo (na primer: kdaj je dobila elektriko vasica Seč) ali pa nedokazane njegove domneve, da so bila takrat v Kočevju tudi še domovanja brez elektrike.
AVGUST KRAPEŽ, Univerza za tretje življenjsko obdobje, Kočevje
Praznik
zaznamovale
otvoritve
DL št. 46, 15. novembra
Nisem pristaš časopisnih polemik, vendar sem primoran odgovoriti na gornji prispevek g. Bukovca. Odgovor je potreben predvsem zato, ker so navedeni neutemeljeni argumenti, s katerimi pisec želi doseči mojo osebno diskreditacijo in istočasno kritizira vodstvo Iskre, ki ni namenjalo dovolj pomoči občini.
V	svojem članku nisem omalovaževal dosežkov občine Semič, pač pa sem opozoril na to, da prispevek Iskre k razvoju Semiča z okolico ni bil primerno
vrednoten. Iz prispevka g. Bukovca je razvidno, da vodstvo Iskre od leta 1985 ni v zadostni meri podpiralo krajevne skupnosti oz. občine. To dejstvo lahko potrdim, kajti pričakovanja oz. zahteve so bile prevelike in v kriznih časih neizvedljive iz materialnih pa tudi moralnih razlogov. Iskra je vedno poravnavala vse obveznosti do države in s tem tudi obveznosti do občine. Iskra je sponzorirala vrsto društev in tudi nekaj občinskih programov v okviru možnosti in dovoljenega. Vse kaže, daje bilo to premalo. Posledica tega so bili slabi odnosi med županom in direktorjem Iskre. Zato me ne čudi javni očitek g. župana, da sem bore malo naredil za občino. Po ustanovitvi občine sem bil imenovan za podžupana. V celem mandatu se res nisem udeležil nobene seje občinskega sveta. Povedati moram, da nikoli nisem bil na spisku vabljenih, kar še bolj potrjuje mojo domnevo o neiskrenih namenih ob imenovanju na omenjeno funkcijo.
Kar se tiče očitka glede mojega nakupa in prodaje delnic ter pripadnosti firmi pa lahko povem, da sem z mnogimi dejanji dokazal pripadnost firmi in nisem imel potrebe to dokazovati z nakupom podcenjenih delnic. Delnice sem prodal šele potem, ko sem dobil v roke pismeno priporočilo z datumom 13. 08. 2001 za prodajo delnic. Priporočilo je bilo sprejeto na razširjenem kolegiju Iskre (18 podpisnikov). Med prisotnimi so bili tudi: član nadzornega sveta, predsednika obeh sindikatov in celotna uprava, ki jo je imenoval nadzorni svet, katerega član je bil tudi g. Bukovec.
Naj končam s stavkom g. župana “Hvala za razumevanje delavcem Iskre, žal ne več naše!”. Te besede se slišijo dokaj iroriično vsaj za tiste, ki smo bili prisotni na zboru delničarjev junija 2000. Ob tej priložnosti je g. Bukovec kot član nadzornega sveta, predstavnik zaposlenih, vneto zagovarjal večinsko lastništvo tuje firme in Iskre, d.d., ki jo vodi g. Šešok. Resje, daje za prevzem Iskre Kondenzatorji, d.d., v veliki meri krivo nerazumno ravnanje tedanje uprave, še večji delež krivde pa nosijo posamezni člani nadzornega sveta. Ali lahko upamo, da bo v bodoče Iskra v lasti tujcev izpolnjevala vse zahteve in potrebe lokalne skupnosti?
JANEZ ŠTEFANIČ, univ. dipl. inž.
O zmajčku Andrejčku
METLIKA - V sredo, 5. decembra, bo ob 18. uri v Ljudski knjižnici lutkovna igrica O zmajčku Andrejčku. S to predstavo se začenja v občini Metlika program Veselega decembra, ki ga pripravlja Občinska zveza prijateljev mladine v sodelovanju z vrtcem, osnovnimi šolami, Tekstilno šolo in Ljudsko knjižnico Metlika.

Rezultati javnih del dobri
V 119 programih javnih del v Posavju je letos zaposlenih 353 oseb
SEVNICA - Vodja oddelka za programe zaposlovanja pri območni službi zavoda RS za zaposlovanje v Sevnici, Karmen Starc ocenjuje, da so dose-
Novembrski Park
NOVO MESTO - Od 21. novembra je v dolenjskih kioskih za 350 tolarjev na voljo regionalni mesečnik Park, ki ga izdaja založba Goga. V novembrski številki Parka med drugim najdemo prispevke o svetovni in slovenski politiki, odnosu občine do brežin Krke, plesnem dogajanju v Novem mestu in o nepojasnjenem zaprtju galerije Luna. V časopisni fotogaleriji gostujeta fotograf Herman Pivk in pesnik Dane Zajc. V rubriki o drogah pišejo o heroinu, antraksu in antibiotiku Cypro. Lahko preberete intervju z dolenjskim politikom Lojzetom Peterletom, Gašperjem Cajnarjem in glasbeno skupino Peta avenija. Članek o anoreksiji govori o vzrokih te bolezni, prinaša pa tudi pogovor z nekdanjo bolnico.
Slavnostna akademija paraplegikov
LJUBLJANA - Slovenski paraplegiki bodo ob mednarodnem dnevu invalidov L decembra na Inštitutu RS za rehabilitacijo v Ljubljani pripravili slavnostno akademijo, na kateri bodo odprli likovno razstavo in invalidu tetraplegiku Henriku Planku iz Šentjurja pri Celju predali psa vodnika. Harley pasme hova-warth je v humanitarni akciji Pomagajmo prijatelju, kije skupna akcija revije Moj pes, Zveze paraplegikov Slovenije, Inštituta RS za rehabilitacijo in donatorja - podjetja Philip Morris iz Ljubljane, že deveti pomočnik invalidu. Slavnostna govornica na prireditvi bo Štefka Kučan.
Dobrodelni Bazar
LJUBLJANA - Društvo Sila, ki združuje soproge tujih diplomatskih in gospodarskih predstavnikov v Sloveniji in tudi Slovenke, organizira v soboto, L decembra, od 9.30 do 16. ure v Galeriji in v predverju stolpnice TR/ 3 v Ljubljani 8. Mednarodni dobrodelni Bazar. Izkupiček letošnjega Bazarja bodo namenili prizadevanjem za boljšo osveščenost slovenskih žensk o raku na dojki, njegovem preprečevanju in zgodnjem odkrivanju.
i a//js a/e bo	£0ve?A . I -	,	«

danji rezultati javnih del v Posavju izjemno pozitivni. Letos je v Posavju potekalo 119 različnih programov, v katerih se je zaposlilo 353 oseb, ki so bile pred tem prijavljene na zavodu za zaposlovanje. Največji delež pripada občini Krško, kjer je zaradi visokega deleža brezposelnih v prebivalstvu sofinanciranje s strani države sorazmerno višje, kot v brežiški in sevniški občini. Največ programov poteka na področju vzgoje in izobraževanja, socialnega varstva, kulturen in športa. Številne dejavnosti zaradi razvojne naravnanosti obetajo nove zaposlitvene možnosti že v bližnji prihodnosti. Skrajni rok za oddajo prijavnih obrazcev za vse tiste programe, ki se bodo neprekinjeno nadaljevali tudi v prihodnjem letu ali na novo pričeli januatja 2002, je bil 23. november. Programe, ki se bodo pričeli kasneje pa lahko izvajalci javnih del prijavijo tudi med letom, do vsakega 5. v mesecu, vse do 5. novembra 2003, ko je predvideno zadnje odpiranje vlog tega razpisa.
P. P.
•	Slovenci smo dobri plesalci, zlasti kadar “plešemo”pod taktirko tistih iz Bruslja.
•	Prilagajanje evropskim cenam, kaj pa evropske plače?
Nehajte z norimi kravami
Že nekaj časa sledim izrazoslovju veterinarjev, novinarjev in poročevalcev, ki bolne živali brez izjeme imenujejo nore. Poimenovanje sem kritizirala že 14. marca letos v članku Narava drsi iz ravnotežja, vendar odziva na moje pisanje ni bilo. Vsi vemo, za katere vrste bolezen gre. Vsaj v verbalnem pomenu bi lahko imeli nekaj spoštljivosti do živali, če že ne moremo preprečiti surovega fizičnega odnosa do živih bitij. Tudi v slovenskem zakonu o zaščiti živali ne zasledimo besede, da so živali nore, ampak je govor le o bolnih ali poškodovanih živalih. Ob odkritem primeru bolne živali se pojavlja novo vprašanje: lastnik krave pravi, da živali ni krmil s problematično kostno moko. Kje je torej pravi vzrok za obolevanje živine s Kreuz-fel-dovo boleznijo (BSE-prioni)?
LEA EVA MULLER
Krvapivc
GROSUPLJE - V tukajšnji knjižnici bodo v petek, 30. novembra, ob šestih zvečer predstavili knjigo pripovedk iz dežele Desetega brata Krvapivc. Gostji večera bosta urednica Vlasta Kunej in zbirateljica pripovedk prof. Zlata Kastelic.
Ljubljansko pismo
Slovenija - dežela generalnih svetnikov
Več reda z zakonom o javnih uslužbencih
LJUBLJANA - Zadnje čase poslušamo in beremo, da se bodo že v prihodnjih mesecih gospodarske razmere poslabšale, v naslednjih letih pa še bolj, če ne bomo inflaciji že danes stopili na prste. Čelo Amerika je že lep čas v gospodarski krizi, da gospodarskega zloma doslejšnih “azijskih čudežev”, kakršna je npr. bila Južna Koreja, niti ne omenimo. Ob takšnih sporočilih iz tujine je tudi naša vlada kmalu zatem, ko je predvidela razmeroma visoke stopnje gospodarske rasti v naslednjih dveh letih, to napoved znižala na bolj verjetne gospodarske dosežke Slovenije. Vendar: zakaj je z bolj stvarnim poračunom za leti 2002 in 2003 opozorila le druge, naj upoštevajo upadanje konjukture v svetu, in zakaj tudi sama ne pometa pred svojim pragom? O tem, da ne pometa, pričajo, če navedemo en sam primer, podatki o vztrajnem naraščanju števila državnih uradnikov.
Državna uprava je - če upoštevamo število zaposlenih in prostore, kijih potrebujejo za svoje delo - velikanska “tovarna": v njej dela 30.954 ljudi. V tem številu so upoštevana ministrstva, vladne službe in upravne enote. Letošnji načrt zaposlovanja je predvidel 474 novih zaposlitev (ministrstvo za obrambo je dobilo še posebno kvoto 300 novih zaposlitev zaradi oblikovanja 10. bataljona, ministrstvo za notranje zadeve pa 450 dodatnih zaposlitev na koncu tega leta za varovanje južne meje), dejansko pa je v osmih mesecih v državno upravo prišlo že 1.048 novih ljudi s štipendisti vred. Med njimi je 158 višjih upravnih delavcev. Zaradi konsti-
tuiranja vlade se je v začetku leta tudi število funkcionarjev povečalo za 31.
Kolikšne dohodke prejemajo vsi omenjeni, ni moč zvedeti nikjer, nedvomno pa so višji kot v gospodarstvu, sicer bi si toliko ljudi že želelo dela v državnih pisarnah, kjer je tudi služba stalna in ni stečajev. Jasno, da nikjer tudi ni moč zvedeti, pri koliko zaposlitvah pomagata novopečenim uslužbencem sorodstvo, znanstvo.
H gneči v vladnih pisarnah nedvomno veliko prispevajo tudi politične zaposlitve v kabinetih ministrov. Za takšna delovna mesta namreč javni natečaj ni potreben, pa tudi akta o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest ministrstvom ni treba upoštevati. Za te zaposlitve ne veljajo preizkusi usposobljenosti, poskusno delo in pogoji “delovna doba”. Vendar je tako zaposlitev mogoče dobiti samo za določen čas. Če ne prej, se pogodba s tako zaposlenimi izteče po zamenjavi ministra.
Kaže pa, naj bi kadrovsko politiko v državni upravi končno le prevetrili, in to prav s pomočjo zakona. Zakon o javnih uslužbencih, ki je že šel skozi prvo parlamentarno obravnavo in je eden ključnih zakonov v projektu reforme javne uprave, se je rojeval dolgo vrsto let. V slovenskem prostoru naj bi ustoličil državne uradnike in jih tako tudi po nazivu ločil od političnih funkcionarjev. Zakon naj bi v podrobnostih opredelil splošno in načelno ureditev zaposlovanja z obveznim javnim natečajem, pogoje, ki jih bo moral z obveznim strokovnim izpitom vred izpolnjevati posameznik, če naj se mu odpre delovno mesto v državni upravi. postopke ugotavljanja delovne neuspešnosti kakor tudi sankcije za slabo delo z odškodninsko odgovornostjo vred. Podlaga za uradniško kariero bo ocenjevanje, ki bo upoštevalo rezultate dela, samostojnost, ustvarjalnost, natančnost, zanesljivost in še nekatere druge kazalce uspešnosti.
VINKO BLATNIK
PAVLINI SO SE OROSILE OČI - Pred kratkim je praznovala 90 let Pavlina Vidic z Visejca št. 36 v Suhi krajini. Življenje ji ni bilo postlano z rožicami, zlasti ne med vojno, ko je z majhnimi otroki bežala od doma. Otroci so pozneje odšli, ona pa je vsa leta garala in delala na polju, medtem ko zdaj postori le še najnujnejše. Ob rojstnem dnevu sta jo obiskali tudi predstavnici KO RK Hinje, Darko Pucelj in župan Franc Škufca. (Foto: S. Mirtič)
90 LET JOŽEFE KOČJAŽ - Na njen 90. rojstni dan, ki gaje praznovala pred kratkim, so jo obiskali člani KORK Prečna, predsednik KS Prečna in podžupan MO Novo mesto Marjan Somrak. Kočjaževa še vedno rada prebira knjige, ob spremljavi harmonike, na katero je zaigrala njena hčerka, pa je tudi zapela. Na fotografijiji ob visokem jubileju čestita članica KORK Prečna. (Foto: A. Krapež)
MARIJA PLAVEČ PRAZNOVALA 90 LET - Marija Plaveč s Suhorja nad Prečno je pred kratkim dopolnila 90 let. Ob njenem rojstnem dnevu so jo obiskali člani KORK Prečna, predsednik KS Prečna Alojz Kukman in župan MO Novo mesto Anton Starc s podžupanjo. Plavčevi so zaželeli še na mnoga tako zdrava leta. (Foto: A. Krapež)
ZLATA POROKA ZAKONCEV LEŠNJAK - Franc in Marija Lešnjak, po domače Fičetova, z Dolenjega Vrhpolja pri Šentjerneju sta na Martinovo nedeljo leta praznovala zlato poroko. 79-letna Marija in 77-letni Franc imata tri otroke, 7 vnukov in 5 pravnukov. Franca, ki je še vedno dela v vinogradu in zidanici, okoliški ljudje poznajo po lesenih sodih za vino, ki jih po malem izdeluje še danes. (Foto: A. Volčanšek)
Partnerstvo v JV Evropi
Gimnazija Brežice v Kragujevac
BREŽICE - Gimnazija Brežice pošilja v nedeljo svojo delegacijo na prvi obisk v Srbijo. Tam se bo deset dijakov in troje profesorjev iz Brežic srečalo s predstavniki 1. Gimnazije Kragujevac. Sodelovanje se začenja potem, ko je pri Svetu Evrope nastal projekt Partnerstvo v jugovzhodni Evropi. V tem Brojektu so izbrali 5 parov in v enem od teh sta Slovenija in Srbija. Izbrali so šole v obeh državah in tako je prišlo do omenjenega brežiškega obiska.
“Glavni razlog, da je bila tokrat izbrana Gimnazija Brežice, so naše mednarodne izkušnje. Tema našega gimnazijskega projekta je Izgnanci v Srbijo med 2. svetovno vojno. Dijaki Gimnazije Brežice so poiskali izseljence v Srbijo iz Posavja, za katere so dobili podatke. Z njimi so naredili
intervjuje in zbrali fotografsko gradivo. Pri pogovorih z izseljenci so nas predvsem zanimali njihovi vtisi, spomini in naslovi družin v Srbiji. Te naslove smo že poslali v Srbijo in dijaki kragujevške gimnazije bodo navezali stike s temi družinami,” navaja vodstvo Gimnazije Brežice.
Predstavniki brežiške gimnazije bodo v Kragujevcu tri dni gostje gimnazije in družin, kjer bodo bivali. Dijaki in profesorji iz Kragujevca bodo sredi decembra vrnili obisk in do takrat morajo glede na dogovor narediti svoj del naloge, tj. poiskati družine, kjer so bili med 2. svetovno vojno posavski izgnanci. V Srbiji bo ob brežiškem obisku tudi delegacija Sveta Evrope, ki spremlja projekt Partnerstvo v JV Evropi.
M. L.
Pred medvedi k županu
Država zmanjšuje nadomestila za šolske prevoze, ki so dodatno breme za tanek občinski proračun
VELIKE LAŠČE - Samo lani je na cestah v okolici Velikih Lašč zaradi trčenja z vozili poginilo pet medvedov, s katerimi se občani sicer redno srečujejo v sleherni vasi ali zaselku. Zaradi popolne varnosti morajo otroke prevažati v šolo in nazaj domov. Tamkajšnji župan Anton Zakrajšek poudarja, da jim je država obrnila hrbet in zmanjšala subvencije za prevoz otrok, hkrati pa nič ne naredi za uravnoteženo število velikih zveri na tem območju. Tako mora stroške prevoza prevzeti občina, ki ji denar primanjkuje tudi za osnovno dejavnost.
“Šolarje z avtobusi prevažamo malone do vsake hiše. Do dvajsetih odročnih in redko poseljenih vaseh pa smo uvedli dodatne prevoze z manjšimi vozili. Občinska blagajna je tako dodatno obremenjena za okrog pet milijonov tolarjev. Tudi denar bi navsezadnje lahko odščipnili od tenke proračunske pogače, a nikakor ne moremo dovoliti, da otroci s strahom hodijo k pouku in zaradi tega sovražijo naravo,” pojasnjuje Anton Zakrajšek.
Doslej je pristojne večkrat seznanil s težavami. Ne zago-
Po slovensko, prosim!
Včasih so Slovenci ob sobotah trumoma drveli v hrvaško nakupovalno meko Samobor, danes naši jugovzhodni sosedje prihajajo v Brežice. Trgovci si manejo roke in za dober “biznis” so se pripravljeni nekateri prav po hlapčevsko potuhniti in zatajiti slovenski jezik. Zanimivo je bilo slišati pogovore v enem izmed večjih nakupovalnih centrov v Brežicah in ugotoviti, da nekateri prodajalci skoraj raje izgovorijo hrvaško kot slovensko besedo, spet drugi na hrvaška vprašanja odgovarjajo slovensko. Očitno pa so se razumeli, saj so sklenili kupčijo. Prav je, da se prodajalec prilagodi kupcu, ampak “Sira pa ta teden nimamo " ali pa ‘Sira pa ovaj tjedan nemarno ’’ ne zveni tako zelo različno, kot se nekaterim zdi.
varja iztrebljenja kosmatinca s tega območja, v katerem bi lahko v sožitju z naravo in ljudmi živelo zadostno (nadzorovano) število te velike zveri. Kot župan in občan pa stoji ob strani ljudem, ki se predvsem v tem času zatekajo v njegovo pisarno.
“Mnogi si ne upajo v gozd po drva, saj mrcino motijo že na sprehodu. Primer soseda Grudna iz Zlatega repa, ki je bil pred leti žrtev medvedjega objema, je namreč še boleč. Pred dnevi sva se z ravnateljem naše šole in otroki udeležila tradicionalnega srečanja prebivalcev štirih občin: Iga, Brezovice, Cerknice in Velikih Lašč v iški soteski. Beseda je tekla tudi o turistični oživitvi tega območja, a glej ga zlomka, sproščen pogovor nam je prekinil medved, ki je mimo nas odhlačal v gozd!"
Občine v območju medveda, torej tudi velikolaška, imajo čez glavo dolgočasnih vsemogočih strategij (in posvetovanj) pristojnih ministrstev. “S papirji se bomo zgolj vrteli v začaranem krogu. Naj država tako kot drugod v Evropi jasno določi območje za velike zveri in poskrbi tudi za primerno številčnost,” je še pojasnil Anton Zakrajšek.
M. G.
Lov LD Plešivica in Dobrnič
Žužemberška in dobrniška lovska družina že peto leto prirejata skupen lov, na katerega povabijo tudi lovske tovariše iz pobratenega LD Medvode in znance iz drugih lovskih družin. V začetku novembra seje na Podlipi zbralo okoli 150 lovcev. Lovce sta pozdravila starešina LD Plešivica in LD Dobrnič, nakar je sledilo žrebanje stojišč in razporeditev na mesta. Vodja lova nas je opozoril na varno ravnanje z orožjem in povedal, katero divjad bomo lovili. Uplenili smo štiri lisice in zajca. Izjemen vtis so na nas naredili rogisti na začetku lova in ob pozdravu lovi-ni. Tudi zadnji pogon, “koš” kot mu pravijo Suhokranjci, so Žu-žemberčani odlično pripravili. Naslednje leto bo lov organizirala LD Dobrnič.
NANDE MESTNIK
fKi u= m iT3< n \l% iS P ii čt mi fi OC
Odnos do jezika
Se kdaj vprašamo, kakšen je naš odnos do jezika? Večina se nas verjetno ne, kar pa ni prav. Sedaj bomo slovenske tolarje zamenjali za evropske evre. Kako pa bo s slovenskim jezikom, ko bomo sprejeti v Evropsko unijo? Veliko odraslih pravi: “Uči se tujih jezikov, v življenju ti bodo prav prišli.!” Res je, vendar pri tem ne smemo pozabiti svojo materinščino. Zavedati se moramo, kako so se naši predniki borili za slovenski jezik in v kakšnem položaju so bili.
Slovenija je majhna država, zato moramo še posebej skrbeti za slovenski jezik in ga čuvati, saj je naš jezik!
TAMARA KOS, 8. c Novinarski krožek OŠ Brežice
Na kmetijski šoli Grm
V četrtek, 18. oktobra, smo učenci 5. r. odšli na kmetijsko šolo Grm. Odpeljali smo se z avtobusom. Po šoli sta nas vodili prijazni vodički. Ogledali smo si razstavo medenih in glinastih izdelkov ter razstavo gob. V učilnici smo videli kopijo Valvasorjeve knjige Slava Vojvodine Kranjske. Med potjo v hlev smo si ogledali mini živalski vrt. Za vstop v hlev smo si morali razkužiti čevlje. V hlevu smo videli krave, bike, ovce in konje. Najbolj mi je bilo všeč, ko so nam dovolili jahati konje. Ogledali smo si tudi, kako pridelujejo sok iz jabolk, vendar nam niso dali nič pokusiti. Po vseh ogledih smo imeli še 30 minut čas za pogovor s strojnikom Cvetom Golobom. Razkazal nam je vse stroje in priključke. To je bilo čudovito dopoldne na kmetijski šoli Grm, ki letos praznuje 115 let delovanja.
ROK ROZMAN, 5. b OŠ Mirna Peč
Tehnični dan
Tehnični dan smo preživeli pri Bertovih, kjer imajo lesno delavnico. Pokazali so nam stroje, s katerimi delajo izdelke. Za nas učence so pripravili njihov odpadni les in z njim smo ustvarjali. Lepili smo koščke za koščkom in dobili končni izdelek. Na poti domov smo se ustavili še pri mojem sošolcu Mateju in se posladkali s hruškami. Tako se je končal tehnični dan in bilo nam je lepo.
MANCA AJDIŠEK, 2. r.
OŠ Krmelj
Na policijski postaji
V petek, 26. oktobra, smo si šli ogledat policijsko postajo v Novem mestu. Odpeljali smo se s šolskim avtobusom. Ustavili smo se pred veliko stavbo. Tam nas je sprejel mlad policist. Najprej nam je razkazal stavbo. Ogledali smo si različne prostore, ki so zelo lepo urejeni. Ogledali smo si tudi zaporniške prostore. Videli smo tudi njihovo telovadnico. Policist nas je peljal tudi na parkirni prostor. Tam nam je razkazal službena vozila in policijsko opremo. Vsak si je lahko dal na glavo čelado in si oblekel neprebojni jopič. Preizkusili smo tudi policijsko pištolo. Spoznali smo policijsko delo, ki nikakor ni lahko. Nato so nas kuharice povabile na okusno malico. Policistom smo se zahvalili za sprejem in prikaz policijskega dela. Poslovili smo se, se usedli v kombi in se odpeljali v šolo. Obisk se mi je zelo vtisnil v spomin.
SARA KUKMAN. 3. a OŠ Šmarjeta
Proslava
Ob semiškem občinskem prazniku se je vrstilo kar nekaj prireditev. Zadnja je bila 3. novembra na Gornjih Lazah. Vsako leto se spominjamo padlih borcev, a letos smo še posebej poudarili, da se je izdajstvo zgodilo leta 1941. Letos je torej minilo 60 let od tamkajšnjega poboja partizanov. Na proslavi so nastopili učenci OŠ Semič, lovski pevski zbor, godba na pihala Črnomelj, ter pevka Tatjana, ki je zapela pesem Počiva jezero v tihoti. Program sta s svojima govoroma dopolnila župan in minister Dimovski.
TJAŠA ŽUGELJ, 8. a
Novinarski krožek OŠ Semič
Dobovška šola pušča
Obilne padavine v preteklem tednu so na starem delu OŠ Dobova, ki je bil zgrajen leta 1984, povzročile, da je streha puščala. Najprej dež, nato pa še sneg sta razmočila stare salonitne plošče, ki pokrivajo severni podstrešni del šole, in poplavila na več krajih betonsko ploščo nad učilnicama. Salonitne plošče so že pronicljive, zato bi jih bilo treba zamenjati, a je šola izpadla iz že obljubljenega financiranja iz občinskega programa.
TAMARA OGOREVC OŠ Dobova
OBISK VOJAŠKEGA POLICISTA - Zadnji oktobrski četrtek je šmihelske učence podaljšanega bivanja obiska! Simonov oče Ivan Jerina, ki je po poklicu vojaški policist. Na dvorišče šole seje pripeljal z vojaškim džipom. Radovednim učencem je razkazal avto in orožje ter pripomočke, ki jih vojaški policisti uporabljajo pri svojem delu: več vrst pušk, pištolo, ročno bombo, čelado, masko, neprebojni jopič, lisice... Otroci so mu z zanimanjem prisluhnili in mu zastavili vrsto vprašanj. O poklicu vojaškega policista so izvedeli marsikaj novega. (Foto: Helena Murgelj)
GORENJE VRHPOLJE
Šmarnice ne pijejo že več kot 20 let
Gorenje Vrhpolje, vasica, ki jo je Šentjernejsko polje potisnilo ob vznožje Gorjancev, danes živi dokaj spokojno, a nikakor ne lenobno in zaspano. Nekdaj, še po drugi vojni, so ob sobotah tod mimo bogati Žumberčani gnali tudi po 50 glav živine na semenj v Šentjernej, zdaj je meja še tistim redkim, ki so ostali tam zgoraj, preprečila pot v dolino. Kdaj pa kdaj tod mimo preko zelene meje ubeži kak ilegalec iz daljne dežele, ki mu podjetni zaslužkar brez vesti pokaže razsvetljeno polje: Italija! Pa ni. Dolina je še vedno slovenska in enako tudi Vrhpolje, čeprav je preživelo že marsikakšno tujo vojaško nogo. Kako danes živijo v največji vasi šentjernejske občine, smo se preteklo sredo pogovarjali novinar Martin Luzar, novinarki Irena Pavlič in Breda Dušič Gornik ter naša urednica Jožica Dorniž.
V Gor. Vrhpolju so ponosni na dve večstoletni lipi. Ena stoji pri cerkvi in druga sredi vasi. Vaščani trdijo, da sta stari kar 900 let. Lipa na sredi vasi, častitljiva priča stoletij (na sliki), je letos ob prvem snegu izgubila osrednji vrh, a najbrž bo kljubovala tudi tej rani. Še vedno je lepa in še vedno v svoji senci skriva kamniti stol, za katerega domačini pravijo, da stoji tam še iz turških časov. Podobnih kamnov je bilo včasih več, a so jih vaščani kdove kdaj že znosili od tam.
Naši gostitelji so hiteli pripovedovati o svoji vasi in o njeni preteklosti, predvsem o ljudskih pripovedih o turških časih in o hajdukih ali uskokih. Boj s Turki je leta 1807 na vrata v Gracarjevem turnu upodobil eden od bolj znanih Vrhpoljčanov -Jože Rangus. Vaščani radi omenijo tudi Bohinčevega Francija, moža manjše postave, ki so ga možje nosili za vratom, on pa je igral na harmoniko. S posebnim veseljem razkrijejo še štorijo o Babjem malnu, ki ga je upodobil domačin Karel Hudoklin, sicer fotoamater. Pravijo, da so imeli tak mlin, v katerega stresaš stare ženske in iz njega prihajajo mlade, nekdaj tudi v Vrhpolju.
Morda kje na samem še zdaj kdo melje staro v mlado, kajti Vrhopolj-čani imajo nenavadno veliko mladih deklet. Tako mladi ostajajo doma in si tu ustvarijo družine, zato vsako jutro čaka na prevoz v šolo za sko-
Včasih je ob potoku Kobila mlelo 6 mlinov, kar trije samo v Gorenjem Vrhpolju. Mlin na sliki, ki je bil nekdaj del mogočne domačije, ki je imela v lasti poleg mlina še žago, zadrugo, trgovino in gostilno, je mlinsko kolo izgubit že pred desetletjem. Pravijo, da je notranjost še ohranjena, kakor tudi notranjost žage. Vse to in bližnja 300 let stara gostilna, v katerije danes diskoteka, bo morda nekoč za koga te spet zanimiva...
raj dva avtobusa otrok. "Kaj hočemo, Vrhpoljčani smo tako dobri fantje, da nas punce poberejo kar doma!” se je pošalil Damjan Rangus, sicer predsednik vaškega gasilskega društva.
Kako živijo mladi?
Mladi od drugod Gorenje Vrhpolje najbolj poznajo po diskoteki Kosov hram, kjer se zaključi marsikakšna sobotna “fešta” na Dolenjskem. V letih 198 5 do 1990, ko je bila diskoteka na višku popularnosti, so si mladi vaščani zaslužili marsikakšen tolar s strežbo, vrtenjem glasbe, redarstvom... Njihovim staršem ni bilo treba skrbeti, kako bodo otroci prišli domov.
Vrhpoljčani vedo povedati, da so zlati časi za diskoteko minili. Težave z gosti diskoteke, ki so včasih parkirali svoja vozila kar na zasebnih dvoriščih, so sicer uredili, vendar se hrupna glasba ob sobotnih večerih vse do jutra še vedno razlega daleč po vasi, čeprav je naval za obisk diskoteke upadel. “To je najbrž edini lokal daleč naokrog, ki je odprt samo ob sobotah od polnoči do 6. zjutraj,” pripomnijo sogovorniki, ki si želijo, da bi nekoč v vas dobili pravo kmečko gostilno, kakršna bi gotovo sodila ob vinsko-turistično cesto, ki pelje skozi vas.
Mladi se ob prostih popoldnevih radi zberejo tudi na vaški gmajni, ki ji pravijo Vrbje, in na travnatem igrišču odigrajo nogomet ali odbojko, pod kozolcem pa priredijo tudi kakšno zabavo. Gasilstvo, kije v Vrhpolju “sveta stvar”, je v ponos tudi njim, saj je pri gasilcih kar 60 mladih članov. Samo mladim pa v gasilskem domu pripada mladinska soba, katere ključ imajo samo oni. Tam se dobivajo, proslavljajo, se zabavajo, lahko pa se pridejo vanjo samo zjokat. Kar nekaj parov, ki so zdaj že srečno poročeni in imajo otroke, se je našlo v njej.
Gasilke na državno
Prostovoljno gasilsko društvo Gor. Vrhpolje je edino društvo, ki
ima sedež v vasi, čeprav so vaščani aktivni tudi v drugih šentjernejskih društvih. Vaške ženske vsako leto za materinski dan pripravijo proslavo in družabno srečanje, gasilci pa veselico. Predsednik društva Rangus je med poznavalci gasilstva slišal, da se njihovo društvo z uspehi uvršča med deset najboljših na Dolenjskem. V društvu deluje šest desetin, kar pomeni blizu 60 gasilcev-ope-rativcev, od katerih niti eden ne stanuje v drugem požarnem okolišu. Sicer vključuje 135 članov. Lepo se bleščijo številni pokali s tekmovanj, posebno tisti, ki so ga prinesla dekleta, ki so postala prvakinje Dolenjske in Bele krajine, zato se zdaj pripravljajo za državno tekmovanje.
Uspehe in razgibano dejavnost društva zagotavlja osebna zagnanost članstva in veliko strokovnega izobraževanja. Društvo ima k sreči tudi prostor za vadbo in druženja. Sredi vasi stoji gasilski dom, na prostem pa se dobivajo ob različnih priložnostih na vaški gmajni. Društvo obstaja od leta 1906, od leta 1998 ima sedanje vodstvo.
Gmajne niso dali
Kar 62 gospodinjstev v vasi se je organiziralo v agrarno skupnost in preprečilo prodajo nekdanje skupne lastnine, še posebej vaške gmajne. Predsednik skupnosti je Štefan Kovačič, ki poudarja, da so stopili skupaj zaradi nuje in ne politike. Vmes so odkrili, zakaj so jih pobalini iz drugih vasi včasih obkladali z vzdevkom polžarji. Zdaj za svoj žig spet uporabljajo polža z odstreljeno tipalko, češ, Vrhpoljčani smo taki šici, da še polžu roge odstrelimo!
Ker so povezani v skupnost, zdaj lažje kaj napravijo. Vzdržujejo poljske poti in samo letos so v Akciji 2001 navozili tisoč kubikov gramoza. Vsako gospodinjstvo je plačalo en prevoz, občina pa je prispevala gramoz.
Stroj je šel v Stražo
Vrhpolje seje širilo pred vojno, ko seje tu razvila prva industrija v šent-jernejski dolini, saj je bil ob Kobili poleg žage tudi lesni obrat. Vaški možje so sekali les in ga vlačili v dolino, delali na žagi ali prevažali na železnico. Po vojni so parni kotel odpeljali v Stražo in Vrhpoljčani kar z rahlo zavistjo povedo, da je Novo-les zrasel iz njihovega stroja.
Med vojno je vas izgubila 60 vaščanov, po vojni pa so mlajši odhajali za delom po svetu ali v industrijsko bolj razvite kraje, dokler se niso v šestdesetih letih odprla delovna mesta v Šentjerneju in Novem mestu. Tudi danes jih je večina zaposlenih v teh dveh krajih, nekaj pa jih služi kruh tudi z obrtjo v domači vasi, kjer imajo trgovino, vulkanizerja, avtoprevoznika, avtomehanika, cementninarja in izolaterja. Nekateri tudi kmetujejo, a večina na mešanih kmetijah, na katerih je običajno vsaj en družinski član tudi v službi. Skoraj vsaka hiša pa ima tudi vinograd. “Ko smo v sedemdesetih letih obnavljali, je možak, ki je pripravljal zemljišče za nasade, nekaj let stanoval kar v vasi, toliko dela je imel,” povedo vaščani, ki se pohvalijo, da vsaj 20 let pri njih že ni šmarnice.
Ne morejo graditi
“Zadnjih deset let ljudje skoraj več ne gradijo. Eno hišo so naredili,
osem se jih je spraznilo. Spomeniško varstvo prestrogo varuje dediščino,” so povedali domačini. Poleg tega, da so nekatere stavbe razglašene za kulturne spomenike, je območje tudi arheološko, kar tudi otežuje gradnjo. Gradnje zaostajajo tudi zato, ker je območje prostorsko slabo urejeno.
Po vojni so že imeli načrt za gradnjo šole, ki bi bila enaka šoli na Malem Slatniku pri Novem mestu. “Slatnik ima šolo, Vrhpolje je nima,” so ugotavljali z obžalovanjem v glasu. Verjetno je gradnjo te šole onemogočila 2. svetovne vojna. Ljudje so bili sicer zelo navdušeni nad zidavo, saj so že odstopali zemljišča, za objekt so gradbeniki že tudi izkopali. Še danes se tisti parceli reče Šolsko.
Še bo dela
Nič ni večno, tudi vodovodne cevi ne. V delu Gorenjega Vrhpolja bodo morali obnoviti vodovod, ob tem pa naj položili še napeljavo za javno razsvetljavo in še kaj. Kakšna bo rešitev za Dule, se bodo morali še
odločiti. Tam je težava, da se na ozki vaški poti pešec nima kam umakniti pred avtomobili. Spomenik sredi vasi, postavljen padlim borcem NOB, kaže tesno povezanost tukajšnjega kraja in ljudi z najnovejšo politično zgodovino Slovenije. Spomenik na sedanjem kraju je zdaj zaradi vse gostejšega prometa nekoliko napoti, zato bodo preuredili prostor ob njem.
Vrhpoljčanom dela torej ne bo zmanjkalo. Kot rečeno, njihovo vas danes najbolj poznajo po diskoteki, nekateri tudi po tradicionalnem pohodu na Javorovico. Le redki vedo za njeno zgodovino in znamenitosti, ki pričajo o preteklosti: o Rimljanih in rimskem mostu, ki še stoji nad Kobilo, o starem mlinu in žagi, 300-letni gostilni, dveh večstoletnih lipah, kamnu pod vaško lipo, ki je menda tam še iz turških časov, ali o železovi rudi v Mišjem selu, ki so jo "vozili v glažuto nad Mihovo. Verjetno pa poleg poštarja Jožeta Beleta ni človeka, ki bi poznal naslednjo zanimivost: Gor. Vrhpolje premore 98 gospodinjstev in kar 63 naročnikov Dolenjskega lista! Je še kje takšna vas?
"Vas je strnjena, v njej skoraj ni več kje graditi, zunaj nje pa so kmetijska zavarovana območja, ” opozarjajo mlajši.
Vrhpoljčani bodo pri naslednjih volitvah bolj pazili, da ne bodo ostali brez svojega svetnika. Nastopili bodo s svojo listo. "Vsaka stranka vleče zase, za vas pa nobena," pravijo in dodajajo, da so imeti prej od krajevne skupnosti več koristi, kot jih imajo trenutno od občine.
TURNEJA OKTETA JURIJ DALMATIN SEVNICA PO KANADI
Rojaki ohranjajo jezik, izročila in kulturo svoje stare domovine
V petek, 19. oktobra, smo bili gostje prijaznega in nadvse uslužnega Petra Novaka (Novak Junior) iz Kanade. Visokorasli in prijazni športnik slovi tudi kot izjemen organizator in počasi prevzema dolžnosti v tukajšnji slovenski skupnosti. V spominu je ostal tudi iz časov, ko je v Slovenijo pred štirimi leti pripeljal 40-člansko ekipo športnikov, potomcev tukajšnjih Slovencev.
Njegova želja je bila, da nas skupaj z ženo Lindo pozdravita in pogostita v njuni hiši. To se je zgodilo v petek okoli poldneva in bili smo zares imenitno postreženi. Po tem dejanju nas je Peter odpeljal na ogled društvenih prostorov Slovenskega parka in celotnega kompleksa, ki je zelo domiselno urejen in služi članom tega društva za preživljanje vikendov v naravi. V naravnem okolju, skozi katero teče ne tako majhen potok, imajo dve umetni jezerci za kopanje, bivanje pa je urejeno v blizu 50 kamp prikolicah. V kompleksu ne manjka kapela, kjer se zbirajo pri nedeljskih mašah.
Posebnost pa je ogromen društveni dom z veliko dvorano in vsemi spremljajočimi prostori. Seveda je potrebno omeniti tudi številne športne objekte: nogometno igrišče, igrišča za tenis in balinišča, odbojkarska igrišča na mivki, kar vse je sestavina vseh društvenih prostorov naših ljudi. S posebnim ponosom je Peter pokazal tudi svojo kamp prikolico, v kateri preživlja proste dneve s svojo družino.
Po povratku iz približno 40 km oddaljenega Slovenskega parka smo opravili še vljudnostni obisk na domu gospe Amalije Stadler, ki vzorno skrbi, da nihče izmed nas ne bi izgubil na teži. Je namreč izvrstna kuharica v župnišču, kjer se hranimo, kadar nam Frank ali kdo njegovih ne pripravi kakšne druge variante. Fantje so njeno gostoljubnost poplačali z lepo slovensko narodno. Zvečer smo bili gostje Darinke in Milana Ferletič, ki sta si postavila domovanje na mestu, od koder je podnevi, še posebej pa ponoči čudovit razgled na Hamilton. Uspešni podjetnik, ki rad žrtvuje čas in denar tudi za slovensko skupnost, ima v svoji hiši prostora kar za dva pevska zbora, kot smo ugotovili ta večer. Po obilni večerji se je zbral moški pevski zbor Majolka na eni svojih vaj in pod taktirko Emila Lenarčiča vadil najprej z oktetom Jurij Dalmatin (J D), potem pa sam do poznih večernih ur. Oktet JD, v katerem nikoli ne zmanjka dobre volje, predvsem pa navdiha za ubrano petje, pa je prepeval v zgornjih prostorih. Posebej tisto o navdihu je vredno omeniti še enkrat, saj je bilo prav ta večer vzdušje izjemno.
V	soboto, 20. oktobra, smo, kot se za dela prosti dan spodobi, začeli s kosilom v župnišču. Da pa nekoliko ublažimo podobo našega bivanja v Kanadi in spomnimo na resnost našega poslanstva, je le treba dodati, daje oktet imel enourno vajo in da je maestro Emil Lenarčič v sobotni slovenski šoli naučil otroke štiri nove pesmi. Sam pravi, da so bili to dovolj dobri nastavki, da bodo učiteljice, ki so uro posnele, lahko vadile naprej. Popoldanski čas je bil namenjen ogledom indijanskega rezervata. Pred tem pa nas je Toni Horvat, predsednik kulturnega društva in vsestranski organizator, popeljal na ogled majhnega dela tukajšnjih parkov, v katerih je kot gradbeni inženir tudi sam zaposlen. Zanimiva narava, ki v tem letnem času nudi še posebej lepe barve, je bila vredna ogleda. Spoznali pa smo, da je tod pohodništvo in hoja v naravi izredno pomembna sestavina življenja.
V indijanskem rezervatu
V	indijanskem rezervatu, ki ima svojo upravo, svojo policijo in nekatere bonitete, v primerjavi z ostalimi prebivalci Kanade razen nekaj spominskih obeležij nismo videli skoraj nič indijanskega. Okolje, z njim ljudje - Indijanci kot avtohtoni prebivalci, so se v zadnjem desetletju ali več tako spremenili, da skoraj ni nobene razlike v primerjavi z ostalim podeželjem. Morda smo srečali nekaj obrazov, ki so po svoji podobi spominjali na Indijance iz filmov, to pa je bilo tudi vse.
S potepa smo se vrnili ravno pravi čas, da so zainteresirani lahko skočili še na nočni ogled Niagarskih slapov. Poznavalci so že prej vedeli povedati, da je posebno doživetje videti slapove v nočnem času, ko jih osvetljujejo ogromni reflektorji in nanje usmerijo svetlobne žarke različnih barv. Tisti, ki smo si iz opisanega sposobni predstavljati čudovito sliko, smo ostali doma, si privoščili podaljšano kavo in klepet. Ob točno napovedani uri se je ekspedicija vrnila, da smo se lahko družno lotili naslednjega podviga, to je obiska družine Francija, predvsem pa Lojzke Novak. Ti, ki so pripravili celotno zgodbo, poskrbeli za mali milijon podrobnosti in se trudijo, da bi nam bilo lepo, da bi izpolnili vsa naša pričakovanja, da bi omilili Darkovo, Iztokovo, Pepijevo otožje in ostalih, so nas še kraljevsko pogostili. Intonacijo je, kot se za pevce spodobi, dal maestro Emil, ki je v prijaznem nagovoru omenil vse prej povedano
in še več, ter se gostiteljici oddolžil z lepim šopkom. Dolgo v večer smo se zadržali v prijetnem kramljanju, razdrli marsikatero vmes, tudi kaj zapeli in tako stopili nedelji in našemu osrednjemu dogodku naproti.
Solze na licih oskrbovank
Nedelja, 21. oktobra: Zbrali smo se dobro razpoloženi in spočiti ob 9.30 in se odpeljali proti Torontu. V nenavadno redkem prometu smo, kot bi trenil, prispeli na cilj, v nam že znan Slovenski žup-
nijski center. Z župnikom gospodom Ivanom Pla-zarjem, ki je doma iz Brežic, se je Franci vendarle dogovoril, da bo oktet pel pri drugi maši, to je ob 10. uri. Udeležilo se je je blizu 300 Slovencev. Ob pristopu k oltarju je župnik s prijaznimi besedami pozdravil oktet in občestvu sporočil, da ga bo spremljal pri sv. maši. Tudi ob koncu ni pozabil na besede zahvale in pohvale za ubrano petje. Petje, je ob spremljavi orgel, za katere seje ročno zavihtel Jože Pfeifer, potekalo ubrano in na koru so domači pevci pozorno spremljali dogajanje ter nekateri tudi snemali. Še popoldne smo poslušali izraze pohvale nad imenitnim petjem. Sicer pa je domači .organist, tudi Slovenec in profesor glasbe, takoj napravil kopije notnega materiala vseh odpetih pesmi.
Po končani maši smo odšli v slovenski dom starostnikov, imenovan “Dom Lipa”, kjer nas je sprejel prijazni hišnik Martin Vukšenič. Razkazal nam je celoten objekt in novo gradbišče, saj nameravajo zmogljivosti še nekoliko povečati. V domuje nekaj nad 50 oskrbovancev, ki so razvrščeni v dveh oddelkih, od katerih je eden namenjen nepokretnim oskrbovancem. Vsi smo opazili izjemno čistočo, predvsem klimatizirane in prezračevane prostore, ki so dajali vtis hotela z vsaj tremi zvezdicami. Že v kapeli, ki je v sklopu objekta, je oktet zapel priložnostno pesem. Osrednji nastop pa je bil v polni jedilnici natanko ob 12. uri. Program, pospremljen z nekaj uvodnimi besedami Jožeta Kukca, je zadel v živo. To so dokazovale solze na licih pa tudi besede ene od oskrbovank, ki je v klenih slovenskih besedah povedala svoje občutje in se za dar nedeljskega opoldneva iskreno zahvalila. Po kavici in slaščicah smo se vrnili v Slovenski center, kjer nas je že čakalo izvrstno nedeljsko kosilo.
10-letnica radia
Glas kanadskih Slovencev
Velika dvorana je bila nared za slavnostni dogodek, to je počastitev 10-letnice slovenskega radia Glas kanadskih Slovencev. Po pripravi ozvočenja, za kar je znova poskrbel Toni Horvat, in kratki vaji okteta smo dočakali 15. uro, ko se nam je pridružila gospa Marija Ahačič Pollak. Z vsemi, zlasti pa oktetom, je uskladila scenarij prireditve dala nekaj navodil, poskrbela za red na sceni in tako skupaj z nastopajočimi mirno počakala 16. uro. Stanko Novak je v preddverju dvorane znova razstavil, kot že na nekaj koncertih doslej, zgoščenke s posnetki okteta JD ter spremljajoči propagandni material. Na vsako mizo čudovito urejene banketne dvorane smo položili ustrezno
število predstavitvenih brošur okteta ter prospekte občine Sevnica. Prireditev, kije trajala uro in pol, je stekla kot po maslu. Odličen ton pa sta dajala oktet JD in voditeljica programa. Prvi je odpel vse pesmi brezhibno, gospa Marija pa je z izbranimi besedami pospremila vsako njihovo pesem.
V dvorani se je zbralo okoli 400 slovenskih gostov, med katerimi sta bila kot najuglednejša gosta odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva v Ottawi Jože Poličar in častni generalni konzul Jože Slobodnik. K omizju častnih gostov sta bila povabljena tudi Andrej Štricelj, podžupan občine Sevnica, in Jože Kukec kot eden od sodelujočih pri organizaciji te turneje.
Ob koncu se je voditeljica spomnila vseh, ki so doslej sodelovali pri radiu. Predsednik Vseslovenskega kulturnega odbora Florjan je ob tej priložnosti razdelil priložnostna darila. Vsi sodelujoči pri slovenskem radiu v Torontu so prejeli
priložnostna darila iz rok predsednika Vseslovenskega kulturnega odbora in urednika radia Toneta Kacinika. Med dobitniki je bil seveda tudi Franci Novak, za katerega je bilo javno povedano, da je vseh deset let pošiljal poročila in skrbel, da so bile izpolnjene glasbene želje poslušalcev. K mikrofonu je bil povabljen tudi podžupan občine Sevnica Andrej Štricelj, kije pozdravil navzoče in preko njih tudi ostale Slovence v Ontariu. Čestital je ustvarjalcem radijskih programov za njihovo 10-letno skrbno delo ter jim zaželel obilo idej in uspešno vodenje radia tudi v bodoče. Predsedniku Vseslovenskega kulturnega odbora je izročil priložnostno darilo. V imenu okteta Jurij Dalmatin je zbrane v pozdravil član okteta Jože Novak, voščil radijcem vse najboljše ter se z izbranimi besedami zahvalil vsem, ki so pripravljali turnejo okteta v pokrajini Ontario in se izjemno trudijo, da bi nam bilo lepo. Kot posebno dragocena je štel srečanja, ki jih je oktet imel na številnih dobro obiskanih koncertih. Ob koncu nagovora je predsedniku Florjanu Markunu, Mariji Ahačič Pollak ter Franciju Novaku izročil spominska darila.
Zvečer smo se člani okteta in spremljevalci odzvali povabilu Marije Ahačič Pollak in se v njenem spremstvu odpeljali na obalo Ontarijskega jezera do 34-nadstropne stolpnice, v kateri stanuje. Popeljala nas je v svoje moderno urejeno stanovanje v 9. nadstropju, kjer smo uživali ob pogledu na razsvetljeno marino in del velemesta. Stanovalci te stolpnice imajo prav na vrhu na razpolago celotno nadstropje za družabno življenje. Tam nas je postregla s pecivom. Za tekoče zadeve pa je poskrbel Jože Kastelic, eden najuglednejših in najmočnejših Slovencev podjetnikov v Torontu. S terase smo si ogledovali velemesto, ki ponoči nudi še posebno čarobno sliko. Vmes pa so oktetovci gospe Mariji in nam zapeli.
Polni vtisov in z občutkom, da smo izpolnili naša in pričakovanja tukajšnjih ljudi, smo se poslovili od gostiteljev ter odpeljali proti Hamiltonu. Vem, daje še pozno v noč vsakdo izmed nas razmišljal o prijetnih srečanjih z našimi ljudmi in o tem, kaj pomeni kanadskim Slovencem govorjena beseda in zapeta pesem, prinesena od doma.
Pisec bi se skoraj utopil v pivu
Ponedeljek, 22. oktobra, smo začeli sredi dopoldneva, ko se je mesto dodobra prebudilo. Odpeljali smo se na ogled športnih in rekreacijskih površin in objektov, ki jih ima v lasti firma Dofasco, v kateri je zaposlen Franci Novak. Imeli smo kaj vide-
ti in družno smo ugotovili, da kaj takega ne bi zmogla nobena naša firma. Po pripovedovanju gre v tem primeru za številne bonitete, ki jih uživajo delavci tega 6000-članskega kolektiva. Tudi za športne in rekreacijske potrebe delavcev je izvrstno poskrbljeno. V kompleksu sta tudi dve hokejski dvorani, ki obratujeta skozi vse leto. Nekateri smo prvič stopili na pravo ledeno ploskev. V veliki večnamenski dvorani so pevci zapeli uslužbencem kompleksa, ti pa so gesto navdušeno sprejeli. V spomin na to srečanje smo se fotografirali ob drevesu pred vhodom v športni kompleks, ki je bilo posajeno v spomin na ameriški črni 11. september.
Ogled poslovnega in upravnega središča Hamiltona smo zaključili v tukajšnji katedrali, katere zunanjost nakazuje vso impozantnost zgradbe. Ko pa nam je bilo dano stopiti tudi v notranjost, smo onemeli nad lepoto. Po krajšem ogledu se je oktet pred oltarjem postavil v polkrog in tenkočutno zapel Ave Mario v latinščini. Ob Ontarijskem jezeru smo se vrnili do hotela, kajti bližal seje čas dogovorjenih pevskih vaj s tukajšnjimi pevci. Poseben dogodek tega večera je bilo srečanje z nekaterimi športniki, potomci naših rojakov, katerim smo pred štirimi leti organizirali turnejo po Sloveniji. Nekateri izmed njih se vsak ponedeljek zvečer dobivajo v telovadnicah in druženje zaključijo v prijetni irski restavraciji. Tudi ta ponedeljek je bilo tako in v restavraciji jih je počakal Jože Kukec, ki jim je organiziral dolenjsko in Posavsko turnejo. Snidenje je bilo prisrčno. Peter Novak pa je s seboj prinesel dva zajetna albuma fotografij ob katerih smo obujali spomine. Vmes smo jedli “chiken”, priljubljeno jed Pepija Pfeiferja, in spili take količine piva, da bi se narekovalec tega teksta kmalu utopil.
Ogled Marinelanda
Torek, 23. oktobra: Tudi za današnji dan je bil pripravljen izjemno bogat program. Naši prijatelji Toni Mikolič in Lojze Bizjak so nas zvabili proti Niagarskim slapovom.
Prvi nam je organiziral ogled Marinelanda. To je ogromen zabaviščni kompleks, ki se razteza na površini 50 ha in je v zasebni lasti Slovenca Johna Holerja, kije bil doma v okolici Maribora. Glavne atrakcije so številne morske živali, od rib, dresiranih tjulnjev in igrivih delfinov do strah vzbujajočih morskih kitov. Vse to, kar smo doživeli in videli, bomo doma dokazali s fotografijami in posnetki, saj sta naša snemalca ves čas turneje vneto snemala. Imeli smo izjemno čast, da se nam je pridružil sam lastnik kompleksa gospod Holer in nas osebno pogostil. Točil nam je pijačo in razlagal, kako mu je uspelo priti do imetja vrtoglave vrednosti, nam predstavil sina in razložil prihodnje načrte. Ob povratku nam je prijazni rojak Lojze Bizjak, ki ima ogromno farmo sadja, organiziral ogled moderne vinske kleti, ki se poizkuša s francoskim načinom pridelave vina. Poizkusili smo nekaj sort vina in na tihem ugotovili, da doma pijemo boljše vino. Tako kot gospodu Holerju v Marine-landu so se tudi kletarjem oktetovci oddožili s pesmijo. Ta del poti smo končali v hiši Bizjakovih ob izvrstnem sadju, domačih janeževih upognjencih in pravi turški kavi, ki se je še kako prilegla. Večer je bil ponovno namenjen pevskim vajam in tukajšnji pevci so na njih in zlasti po prigrizku in pijači ugotavljali, da sta jim oktet Jurij Dalmatin in zlasti maestro Emil Lenarčič prinesla veliko novega, predvsem pa obogatila njihov repertoar.
Dan slovesa
Sreda, 24. oktobra: Po programu bomo tisti, ki smo vezani za družino Novak zajtrkovali pri Petru, ker je taka njegova želja. Člane okteta pa je na bogat poslovilni zajtrk povabila šefinja hotela, v katerem so bivali, kar poznavalci štejejo za nenavadno gesto in bržkone pomeni poseben izraz naklonjenosti in spoštovanja do tako imenitnih gostov. Po enajsti uri, ko bo v Sloveniji že trdna tema, se bomo odpeljali proti Torontu, spotoma v družbi naših prijateljev in gostiteljev kosili ter se počasi prepustili letalskim uslužbencem ter carinskim oblastem.
In preden si bomo zaželeli srečno pot in varen polet ter svidenje na oni strani velike luže, bomo izrekli besedo zahvalo vsem, ki so nam omogočili to turnejo med njimi, na prvem mestu pa Franciju Novaku ter njegovi družini in ob njej številnim Slovencem, ki so nas sprejeli. Prijazno misel bomo namenili tudi vsem našim rojakom, ki ohranjajo jezik, izročila in kulturo svoje stare domovine. Vse to prenašajo na nove rodove in tako zagotavljajo, da se bomo kot narod še dolgo ohranili.
Tudi to noč sva se trudila: za računalnikom Franci Novak, udobno, na kavču, z nogami na mizi, sem svoje misli razpredal Jože Kukec, kontrolni Stane Novak pa je zopet omagal.
Priredil: P. P.
OKTET PRI KANADSKIH SLOVENCIH - Sevu iški oktet Jurij Dalmatin so toplo sprejeli v svoji vinski kleti tudi Bizjakovi v Hamiltonu. (Foto: Ivan Vovk)
OŠ SAVA KLADNIKA E-ŠOLA
Približati internet tistim,
ki jim to do sedaj ni bilo omogočeno
Največja osnovna šola v sevniški občini, OŠ Sava Kladnika šteje 834 učencev in je bila že doslej nekakšno središče za računalniško izobraževanje v mestu. Naposled imajo Sevničani v tem že desetletno tradicijo in strokovno usposobljene ljudi. Učenci, ki so že zaključili šolo, lahko uporabljajo računalniški učilnici tudi izven rednega pouka, saj sta obe odprti pred poukom in po pouku.
Šola ima zgrajeno računalniško omrežje, v katerem so povezani vsi računalniki, ki so namenjeni administrativnim in finančno-računovod-skim storitvam šole, ter vse učilnice, kabinete, knjižnico in obe računalniški učilnici. Sevniška OŠ seje zapisala med prve štiri e-šole v Sloveniji, ki so svoja vrata za dostop do informa-cijsko-komunikacijske tehnologije
(IKT) in storitev ter interneta odprle širši javnosti. Poleg sevniške šole so to še OŠ Franca Lešnika Vuka iz Slivnice pri Mariboru, OŠ Srečka Kosovela iz Sežane in OŠ Matije Čopa iz Kranja, toda sevniška je najlepša med vsemi, kot je poudarila predstavnica Ministrstva za informacijsko družbo (MID) Barbara Merlak ob otvoritvi e-šole v Sevnici.
E-ŠOLA V SEVNICI - Ravnateljica OŠ Sava Kladnika, Jelka Slukan izroča majico e-šole učencema, ki sta dobila za posrečeno predstavitev edine tovrstne šole na območju, ki ga pokriva Dolenjski list, tudi močan aplavz številnih gostov. (Foto: P. Perc)
ŽIGA VIRC. USPEŠEN MLAD FOTOGRAF
Ko fotografija pove več od besed
Kdaj je prvič prijel v roke fotoaparat, se že ne spomni več. S fotografijo se ukvarja od malega, vseskozi pa mu ob strani stoji oče. Ne le kot oče, ampak tudi kot svetovalec in mentor. Kljub številnim uspehom in nagradam, ki se kar vrstijo, pa živr trdno na tleh. Žiga Vire je mlad fotograf, sicer pa dijak prvega letnika ekonomske gimnazije v Novem mestu.
Že v OŠ se je vključil v fotografski krožek pod mentorstvom Marte Pavlin, vendar pravi, da mu je z nasveti največ pomagal oče, ki mu je odstopil tudi fotografsko opremo in poravnaval račune za stroške fotografskega materiala. Prve vidne rezultate je dosegel v petem razredu osnovne šole na tekmovanju za tehnično kulturo, ko seje s svojimi fotografijami uvrstil na regijsko tekmovanje, tam zmagal, nato pa postal še državni prvak. Naziv državnega prvaka si je vsega skupaj prislužil trikrat, enkrat je osvojil drugo mesto.
Na natečaju Fotografska izkušnja 2001, ki ga je spomladi razpisala uprava RS za kulturno dediščino pri Ministrstvu za kulturo, je s črno-be-lo fotografijo mostu v Kostanjevici na Krki osvojil drugo mesto. Rezultate so razglasili pred kratkim, za nagrado pa se bosta z očetom konec meseca odpravila v Strasbourg, kjer bo potekalo srečanje mladih fotografskih talentov iz cele Evrope.
Njegove fotografije so bile izbrane tudi kot del predstavitve Slovenije na Olimpijskih igrah v Sidney-ju. S fotografijami zadnjega Rock
ŽIGA VIRC - Posneti res dobro fotografijo ne pomeni samo to, da je slika tehnično dobra, imeti mora tudi vsebino.
Otočca sije prislužil karto v zakulisju festivala za naslednje leto, pred kratkim je sodeloval tudi na Delovem natečaju za osnovnošolske krožke in za nagrado preživel dan z reporterji Dela, ki so mu predstavili svoj poklic.
Kako posneti dobro fotografijo? Žiga pravi, da za to nima posebnega recepta. Vsekakor pa posneti res dobro fotografijo ne pomeni samo to, daje slika tehnično dobra, imeti mora tudi vsebino. Če se kam odpravi, vzame s seboj fotoaparat in poslika, kar se mu pač zdi zanimivega. Približno polovico fotografij, s katerimi se je predstavil na tekmovanjih, je posnel bolj ali manj naključno.
O načrtih za v prihodnje še ne razmišlja. Pravi, da se bo s fotografijo še ukvarjal, vendar najbrž bolj za hobi kot resno delo. Zagotovo pa bo med počitnicami še delal z očetom v družinskem podjetju Studio Vire in si nabiral praktične izkušnje.
I. PAVLIČ
Ravnateljica sevniške OŠ Sava Kladnika Jelka Slukan pa je ob tem pomembnem dogodku dejala, da njihova šola s podelitvijo naziva e-šola ne vstopa v mrežo e-šol, kajti vanjo so dejansko vstopili že pred desetletjem. “Sedaj le sledimo smernicam, ki smo si jih začrtali pred desetletjem, ko smo se odločili za prvo računalniško učilnico. S pridobitvijo naziva e-šola le opozarjamo nase, širimo naše poslanstvo in kličemo, da po začrtanih smernicah stopamo z roko v roko z vsemi, ki jim je namenjena e-šola,” pravi prof. Slukanova.
Računalničar na sevniški šoli Drago Slukan je oral ledino računalniškega opismenjevanja na tej šoli in je poleg profesorice angleščine Romane Ivačič gotovo med poglavitnimi “krivci” za prepoznavnost ene največjih slovenskih šol tudi na tem področju. Uporaba IKT je možna le ob ustrezni opremljenosti s to tehnologijo in ustreznem znanju, ki je za uporabo prav te potrebno. Ko seje leta 1992 v slovenskem šolstvu pojavila prva didaktična programska oprema, so Sevničani uredili prvo računalniško učilnico po takratnih standardih. Dve leti pozneje so sevniško OŠ izbrali za osrednjo šolo za uporabo računalnika pri pouku angleškega jezika. Do predlani je v tem sklopu delovala tudi razvojna skupina za angleški jezik. Kot rečeno, je OŠ Sava Kladnika od začetka sodelovala v programu računalniškega opismenjevanja. (Ro). Uvajanje interneta v šole in možnost dela tudi v grafičnem načinu je naravnost silila k najetju podatkovnega voda za komunikacijo preko interneta. Ob posodabljanju programske in strojne opreme so dokončali mrežo šole, niti za hip niso pozabili na izobraževanje učiteljev in drugih delavcev šole. Na ta način seje sevniška OŠ zavihtela med četverico prvih e-šol na Slovenskem, ker so imele prednost zaradi ustrezne računalniške infrastrukture, prej kot druge šole pa so zadostile kriterijem MID-a, mednje pa spadajo tudi skrb za izobraževalno dejavnost, zanimanje za animiranje prebivalcev, pripravljenost za sodelovanje pri vrednotenju in analizi učinkov projekta in zagotovitev ustrezno informacijsko izobraženih kadrov, ki bodo na razpolago ves čas delovanja e-šole. Na sevniški šoli tako ves čas pomaga pri e-šoli tudi študent računalništva Boris Zgonc. E-šola je med drugim opremljena z 12 zmogljivimi računalniki, mrežnim laserskim tiskalnikom, optičnim čitalcem in strežnikom z operacijskim sistemom Windows 2000, z ustreznim številom licenc. Odprta je vsak dan od 16. do 19. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Na simpatični predstavitvi e-šole v Sevnici v obliki kviza Lepo je biti e-šola sta učenca vzpostavila tudi video-frekvenčno povezavo, da sta dobila ustrezen odgovor. V e-šoli pa bodo v sodelovanju z lokalno skupnostjo poskrbeli tudi za osnovne računalniške tečaje za uporabo računalnika in programskih orodij, za delo na internetu, za izdelavo spletnih strani, obiskale naj bi jo tudi skupine otrok iz vrtca, za katere je na voljo posebna programska oprema itd. Vso podporo e-šoli je ob otvoritvi izrazil tudi sevniški župan Kristijan Janc.
“Ko nas je MID v sodelovanju z Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport izbralo za eno od e-šol, smo v tem začutili nov izziv: približati ali omogočiti IKT in internet tistim, ki jim to do sedaj ni bilo omogočeno. Vsa oprema bo na voljo brezplačno vsem, ki se želijo na tem področju izobraževati in usposabljati, vsem, ki želijo pisati in urejati različne naloge, vsem, ki se želijo naučiti elektronskega poslovanja, in še marsikaj,” vabi v e-šolo Slukanova.	,, _
SVETOVNI DAN BOJA PROTI AIDSU
Zamislil sem se... Kaj pa ti?
Prvi december, svetovni dan boja proti aidsu, ki ga obeležujemo že štirinajstič, bo letos po vsem svetu zaznamovan z geslom "ZAMISLIL SEM SE... KAJ PA TI?”. V skladu s temo iz leta 2000 ‘Moški lahko vplivamo” tudi letošnja kampanja osvetljuje številne načine, na katere moški lahko prispevajo k omejevanju epidemije aidsa in opozarja na njihovo pomembno vlogo. Letošnje leto nadaljujemo dveletno svetovno kampanjo zmanjševanja nasilja moških nad ženskami, ki ga simbolizirajo bele pentlje, ki jih bomo nosili ob rdečih - simbolom osveščenosti na področju aidsa.
Globalna pandemija aidsa je že povzročila smrt milijonov ljudi in bo zahtevala še milijone žrtev. Njena razsežnost je marsikje že načela ekonomske in človeške zmogljivosti, povzročila neizmerno trpljenje in bolečine okuženih, njihovih najbližjih in tistih, ki skrbijo zanje. Več kot polovica (53%) okuženih s HIV in obolelih z aidsom v svetu so moški. V večjem delu sveta predstavljajo moški dve tretjini ali več okuženih in bolnikov. Od začetka epidemije je zaradi aidsa umrlo več kot 9 milijonov moških. Po vsem svetu imajo moški več zunajzakonskih partnerk. Preko 70% okužb s HIV je posledica spolnih odnosov med moškimi in ženskami. 5 do 10% okužb v svetu je posledica spolnih odnosov moških z moškimi. Približno 5% okužb je med injicirajočimi uživalci drog, med katerimi je štiri petine moških. Po vsem svetu so ženske izpostavljene tveganju okužbe, ker nimajo moči odločanja o tem, kje, kdaj in kako pride do spolnih odnosov. Vendar pričakovanja, vrednote in družbene navade, ki onemogočajo ženske, povzročajo tudi ranljivost moških. Čim mlajši so moški, tem bolj so izpostavljeni tveganju: moški pod 25 leti starosti predstavljajo približno četrtino od 36,1 milijona ljudi, ki so okuženi ali oboleli za aidsom.
Če želimo omejiti epidemijo, moramo preoblikovati škodljive vidike moškosti vključno s številnimi stališči, ki vplivajo na socializacijo dečkov v moške in na to, kako moški gledajo na tveganje. Običajno povezovanje moškosti s telesno močjo, čustveno nedostopnostjo, možatostjo in smislom za tveganje ima lahko za posledico vedenje, ki ogroža zdravje in dobro počutje moških in tudi njihovih spolnih partnerk.
Kot vrsto let poprej bodo tudi letos po vsej Sloveniji potekale številne prireditve, kot so okrogle mize, informacijske stojnice, razdeljevanje zloženk, kondomov in pentelj, v katere se bodo vključevale številne organizacije, šole in mediji. Tudi v Sloveniji moramo storiti vse za omejevanje širjenja virusa in omilitev njegovih posledic. Ukrepi morajo zajeti posredovanje informacij, vzgojo in izobraževanje, preventivne dejavnosti, zagotavljanje zaupnega testiranja s svetovanjem, možnost najboljše obravnave okuženih in obolelih ter zagotavljanje pravic prizadetih.
V Sloveniji je bilo Inštitutu za varovanje zdravja RS od leta 1986, ko je umrl prvi bolnik z aidsom, do 30. septembra 2001 prijavljenih skupno 94 bolnikov in 83 okuženih s HIV, ki v času prijave niso imeli razvite bolezni. Večina bolnikov je že umrla, tako da predvidoma živi še 28 bolnikov in najmanj 75 okuženih oseb. Od teh je bilo iz Dolenjske prijavljenih 6 bolnikov (2 sta že umrla) in 5 okuženih s HIV.
Za razliko od precej zanesljivega števila bolnikov, pa je število okuženih manj zanesljivo, saj so ti podatki odvisni od obsega testiranja ng okužbo, ki je v Sloveniji v primerjavi s številnimi drugimi evropskimi
državami relativno majhen. Zagotovo je okuženih več, kot kažejo številke, vendar manj kot eden na 1000 prebivalcev, morda celo samo eden na 10.000 prebivalcev. Še vedno so v Sloveniji najbolj prizadeti homoseksualni moški, vse bolj pa izstopajo tudi primeri okužb Slovencev, ki so imeli heteroseksualne spolne odnose v državah z visokim deležem okuženih prebivalcev in kjer je delež okuženih prostitutk zelo velik. Po razpoložljivih podatkih pa se v Sloveniji hitro širjenje okužb med injicirajočimi uživalci drog in njihovimi spolnimi partnerji še ni začelo.
Osebe, ki so zaskrbljene glede možnosti okužbe oz. spadajo v rizično skupino zaradi tveganega vedenja, se lahko zglasijo na našem zavodu, kjer opravimo zaupno testiranje s svetovanjem. Brezplačno anonimno testiranje pa opravljajo v Ljubljani na Inštitutu za mikrobiologijo Medicinske fakultete, na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja pa je tudi posvetovalnica za aids.
Najpomembnejša dejstva o aidsu
•	Aids je pridobljena zmanjšana odpornost organizma in predstavlja zadnjo stopnjo okužbe z virusom, ki ga označujemo z okrajšavo HIV. Virus napada in uničuje celice, ki so vključene v verigo obrambnih dogajanj ob napadu različnih povzročiteljev bolezni na organizem. Le-ti zaradi zmanjšane obrambe privedejo do hudih bolezni, ki kmalu povzročijo smrt.
•	Aids lahko prepozna le zdravnik. Mnogi bolezenski znaki, ki nastopajo pri aidsu, se kažejo tudi pri drugih boleznih, zato brez laboratorijske preiskave ne moremo trditi, da gre za aids.
•	Virus se prenaša s krvjo, spermo in nožnično tekočino, zato do okužbe lahko pride pri spolnem odnosu brez uporabe kondoma, pri kontaktu z okuženo krvjo (najbolj pogosto pri souporabi injekcijskega pribora pri uživalcih drog) ali od okužene matere na otroka med nosečnostjo, porodom ali dojenjem.
•	Od leta 1983 se vsa darovana kri v naši državi testira, tudi zaradi skrbne izbire darovalcev je možnost prenosa pri transfuziji zelo majhna. Zavračanje krvi v življenjsko nujnih primerih ima veliko nevarnejše posledice.
•	Virusa ne prenašajo žuželke (npr. komarji) in druge živali, prav tako se ne moremo okužiti pri vsakdanjih družabnih kontaktih (objemanje, rokovanje, poljubljanje, souporaba sanitarij, perila ali posteljnine, istega jedilnega pribora, v plavalnih bazenih, pri kihanju, kašljanju...).
•	Ker je okužba z virusom ponavadi več let neopazna, ne moremo vedeti, ali človek nosi v sebi virus ali ne. Popolno varnost pred okužbo zagotavlja le popolna zvestoba dveh neokuženih partnerjev. Ljudje, ki menjavajo spolne partnerje, naj uporabljajo kondom pri spolnih odnosih. Za narkomana predstavlja veliko tveganje prenosa souporaba istih brizg in igel.
•	Cepiva in zdravila proti pidsu še ne poznamo. Danes lahko z zdravili zaviramo razmnoževanje virusa in vplivamo na potek bolezni, vendar virusa iz telesa ne moremo izkoreniniti.
JASMINA PETKOVIČ COLARIČ, dr. med.
Zavod za zdravstveno varstvo Novo mesto
DEM, ATS, ITL, FRF, ESP, GRD, NLG, BEF, FIM, PTE, LUF, IEP
Če imate doma gotovino, v kateri od teh valut, Jo položite na devizni račun ali knjižico še letos! Lahko se bomo dogovorili za obliko naložbe, ki vam bo prinesla največ obresti. Do konca letošnjega leta vam bomo te valute položene na računu pretvorili v evre brezplačno. Menjava gotovine valut EMU v evro gotovino bo s plačilom provizije mogoča od 1.1.2002 do 28. 2. 2002. inrww.nlb.si
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka d. d., Ljubljana
Divizija Dolenjska
LERAN
Novo mesto, Lebanova 24
http://www.leran.si e-mail: leran@siol.net telefon:	07/33 79 940
07/33 79 941 faks:	07/33 22 282
mobitel:	041/633 553
Prodamo:
•	HIŠE: na Bučki, v Črnomlju, Dol. Ponikvah (pri Trebnjem), Jagodniku, Krškem, Metliki,
Mokronogu, na Mimi, v Novem mestu, Prečni, Češči vasi, Grobljah, Straži, Škocjanu,
Žužemberku, Gabrijelah, na Otočcu, Dvoru,
Uršnih selih, v Višnji Gori
•	STANOVANJA: v Krškem, Novem mestu,
Straži, Črnomlju, Ljubljani (2-sobna)
Oglasite se na sedežu podjetja ali nas pokličite.
\____________________________________________________S
Som
4š!Ia '
•um m
•	APARTMAJE: več novih enot v Šmarjeških Toplicah
•	VIKENDE (zidanice): v Dol. Kotu pri Dvoru, Semiču, na Ljubnu, Kartaljevem
•	STAVBNA ZEMLJIŠČA: nad Tuševim Dolom, v Šentrupertu (okolica), Straži, na Ratežu, v Novem mestu
•	POSLOVNE OBJEKTE IN PROSTORE: v Črnomlju (diskoteka), Novem mestu (Glavni trg, Novi trg, Germova, Dilančeva, Bršljin -Rialto)
•	POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE V OBRATOVANJU: v Dol. Vrhpolju (gostilna), Vavti vasi (pizzerija)
•	KMETIJE: v Šentrupertu (okolica), v Beli krajini (6 km od Črnomlja)
Oddamo:
•	poslovne prostore in stanovanja v Novem mestu
SINTAL°
DOLENJSKA
družba za varovanje
Glavni trg 3, Novo mesto
■EP 07/30 20 000
RADIO
OGNJIŠČE
Kum 105,9 Koč 107,3
tuuitLčna. agencija.
Katalog
ZIMA 2001/2002 je že na voljo!
Slovenija, Italija, Avstrija, Francija...
Pokličite nas, brezplačno vam ga bomo poslali!
07/39 35 770
m mala va§ja, Im malo manjšo mrišntm*
To jo Pile
knjiga, v kateri Je zbranih 70 bleščečih razmišljanj Izpod peresa enega najuglednejših slovenskih psihiatrov
•
knjiga, v kateri avtor načenja pogovore In odpira teme, ki zadevajo notranje stiske prav vsakega človeka
•
knjiga, ki nastavlja zrcalo stanju duha na Slovenskem
•
knjiga, ki s pronicljivo pisavo odstira kopreno predsodkov o duševnem zdravju
•
knjiga, v kateri pisatelj z besedo, podobo, zgodbo, čustvom In Izkušnjo plete mrežo, v kateri bralec prepoznava svoj lastni, enkratni človeški položaj
V založbi časopisa Primorske novice konec novembra izide zbirka esejev JOŽETA FELCA ZAZNAVE Z GRIČA. Knjigo si lahko v predprazničnem času zagotovite V PREDNAROČILU PO UGODNI CENI 3300 SIT._______________
NAROČILNICA
primorske
novice
Ime, priimek _____
Podjetje/ustanova Ulica_____________
Kraj/poštna št.
Telefon
"Davčna št.______
•velja samo za pravne osebe. . ki so davčni zavezand.
Naročam_________izvod(ov) knjige ZAZNAVE Z GRIČA
po prednaročnlškl ceni 3.300 SIT (po povzetju).	Datum:
jf ? 7 rv \	)
'.....

o
*
K
v
Naročilnico pošljite na naslov:
Primorske novice, Ulica OF 12, 6000 Koper.
Podpis:

Po 10 letih občina vrnila dolg
KOČEVJE - Sklad skupnih rezerv občine Kočevje je aprila leta 1990 odobril podjetju Itas kratkoročno posojilo za obratna sredstva v višini 14 milijonov takratnih dinarjev. Sklad j* denar najel pri Ljubljanski banki. Leta 1991 je prenehal veljati omenjeni sklad, njegove pravice in obveze je prevzela občina Kočevje, in tako postala naslovnik za vračilo tega posojila. Podjetje Itas ga namreč ni moglo vračati, ker je bil že v času sprejema zakona v tem nekdaj največjem kočevskem podjetju uveden stečajni postopek. Kmalu je prišlo tudi do sanacije Ljubljanske banke, terjatve banke do podjetja Itas pa so bile vključene v slabo aktivo banke in prenesene na Agencijo republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic.
Novembra leta 1993 je Agencija vložila pri Temeljnem sodišču v Ljubljani predlog za izvršbo zaradi izterjave nekaj več kot 192 milijonov tolarjev s pripadki. Po tej izvršbi naj bi občini zasegli sredstva, ki jih je za svoje delovanje dobivala iz državnega proračuna. Ker je občina zoper navedeni sklep ugovarjala, je prišlo do preložitve sklepa, na predlog republiške vlade pa tudi do obročnega odplačila terjatev. Pred kratkim so, torej po osmih letih, odplačali zadnji obrok dolga, kije znašal 52 milijonov tolarjev.
Kočevski župan Janko Veber je povedal, daje ravno zaradi denarne hipoteke preteklosti občina nekoliko pešala pri pomoči zagona gospodarske dejavnosti. Leta 1990 najeto kratkoročno posojilo za obratna sredstva so namreč skoraj v celoti namenili za plače nezadovoljnih delavcev Itasa, ki so med prvimi v mestu ob Rinži občutili družbene in gospodarske spremembe.
M. G.
vrednost ki
vam nudi izbiro
raste
WWW,3£ttV8-C8r
A B0
Banka Koper PoAtnn Banka Slovenije • Sloveneka ludrutno krnetuvkn bank«
Gorenjaku Bunka • Bunka Celje * Krekov« Bunka ■ Novo kreditna bunk« Maribor
vabi k vpisu
fo.
CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO
v programe srednjega poklicnega izobraževanja • SLIKOPLESKAR-ČRKOSLIKAR,
PEČAR (keramičar) - zbiramo predprijave • KUHAR, NATAKAR • VRTNAR-CVETLIČAR v program srednjega tehniškega izobraževanja
Otrocii
potrebujemo!
Žiro račun:
-A 50101-654-41037
ZA NOVO PEDIATRIČNO KLINIKO
DOLENJS

TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 29.11.
SLOVENIJA 1
7.50	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Pod klobukom; Zgodbe iz školjke; Avstralska kronika; Obiskali smo...; Razgledi slovenskih vrhov; 4x4- 13.00 Poročila - 13.30 Intervju -14.20 Mario - 16.00 Slovenski utrinki - 16.30 Poročila - 16.45 Zgodba o morskih papigah, kratki film - 17.00 11. šola - 17.45 Odmevi vojne, dok. oddaja - 18.45 Risanka -
19.00	Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.00 Prvi in drugi - 21.20 Osmi dan -
22.00	Odmevi - 23.00 Opus
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 15.25 Videospot-nice - 16.00 Metropolis - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Ženska, nad. - 18.05 Mala prodajalka sonca, film - 18.50 Lake Louis; Smuk (ž) - 20.05 Osamljen planet - 21.00 Ka-mijonarji, nan. - 22.00 Poseben pogled, film -
23.10	Akcija, nan.
KANAL A
9.00	Eksta magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Begunec, nan.
-	12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Dvakrat v življenju, nan. -15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze, nan.
-	17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Vreme -
18.05	Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme -
19.20	Šov Jerryja Springerja - 20.10 Nazaj v šolo, film - 21.50 Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan. - 23.20 Ekstra magazin - 23.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.10	Risanka - 9.35 Hroščeborgi, nad. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Lepo je biti milijonar - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. -
15.30	Oprahshow- 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Raztresena Ally, nan.
-	20.55 Prijatelji, nan. - 21.30 Seks v mestu, nan. - 22.00 Zahodno krilo, nan. - 22.50Udar-ci pravice, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 16.45 Avtomobilsko zrcalo -
17.15	Iz združenja lokalnih TV - 17.45 Smo dobri gospodarji? - 18.15 Brez panike - 18.50 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur -
20.00	Pokličite župana - 20.45 Nas poznate?
-	21.00 Novice - 21.20 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Ponovitev dogodka - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Motosport mundial
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila -10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 Več od dolžnosti, film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, nad. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.30 Izobraževalna oddaja - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka- 19.30 Dnevnik 20.10 Politični magazin -
21.05	Željka Ogresta in gostje - 22.10 Poslovni klub - 22.45 Odmevi dneva - 23.15 Znanstveno soočenje - 0.15 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
10.15	Ponovitve: Jack in Jill; Nikita; Govorimo o zdravju; Trenutek spoznanja; Globalna vas; Misli 21. stoletja; Evromagazin; Pol ure kulture -15.10 Program za otroke in mladino -16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Otroška oddaja -16.40 Hugo -17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče -
19.05	Na zdravje, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Sodnica Amy, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Fabian Balint sreča Boga, film -
23.05	Seinfeld, nad. - 23.30 Zvezdne steze, nan. - 0.15 Na meji mogočega, nad.
PETEK, 30.11.
SLOVENIJA 1
7.50	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Prisluhnimo tišini; Fračji dol; Zgodba o morskih papigah; 11. šola; Odmevi vojne; Alpe-Donava-
Jadran; Dr. Quinnova, nan. - 13.00 Poročila -
13.45	Čari začimb-14.15 Prvi in drugi-14.35 Osmi dan - 15.05 Vsakdanjik in praznik -
16.00	Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 @ fri-ki, nad. - 17.15 Iz popotne torbe - 17.45 National geographic, nad. -18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, nan. - 20.35 Deteljica - 20.45 Poljub v Glas-gowu, nad. - 22.00 Odmevi - 23.00 Polnočni klub
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 15.00 Videospot-nice -15.35 Stoletje odkritij, dok. nan. -16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Ženska, nan. -
18.05	Frank, film - 18.50 Lake Louis; Smuk (ž) - 20.05 Sloves, nad. - 21.05 Blišč in beda Kurtizan, nad. - 22.05 Izginuli: Osebni obračun z Mount Everestom, film - 23.35 Ljubimkanja in nogomet, nad. - 0.25 Iz slovenskih jazz klubov
KANAL A
9.00	Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Pop’n’roll -
12.30	Obala ljubezni, nan. - 13.25 Mladi in nemirni, nan. - 14.45 Dvakrat v življenju, nan.
-	15.40 Ricki Lake - 16.35 Zvezdne steze -
17.30	Fant zre v svet, nan. - 18.00 Vreme -
18.05	Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme -
19.20	Šov Jerryja Springerja -20.10 Čarovnice, nan. - 21.00 Izganjalka vampirjev, nan. - 21.50 Hudičev otrok, fdm
POP TV
9.00	Risanka - 9.35 Hroščeborgi, nad. - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 12.40 Lepo je biti milijonar - 14.10 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30Oprahshow- 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad. -18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Specialist, film -
22.00	Privid zločina, nan. - 22.50 Udarci pravice, nan. - 23.40 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Pokličite župana - 17.45 Kmetijski razgledi - 18.15 Otroški mišmaš -
19.00	Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Agencija za šport - 21.00 Novice - 21.30 Povej! - 22.30 Posavski obzornik - 23.00 Novice - 23.15 Kako biti zdrav?
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nad. - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Velika zamenjava mam, film - 15.00 Poročila - 15.05 Izobraževalni program - 16.15 TV o TV - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.30 Krščanstvo, izobr. nad. - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka - 19.30 Dnevnik - 20.10 Glasbena odd. - 21.00 Hoodlum, film - 23.10 Odmevi dneva - 23.45 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
9.55	Ponovitve: Poslovni klub; Sodnica Amy; Zabavni program; Politični magazin; Željka Ogresta in gostje - 15.05 Program za otroke in mladino - 16.00 Poročila za gluhe in naglušne - 16.05 Otroška serija - 16.40 Hugo -
17.10	Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama- 18.30 Kolosreče- 19.05 Zakonske vode, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -
19.45	Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Begunec, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Mesečina - 22.05 Svet zabave - 22.40 Caffe Cinema
-	23.20 Pravi čas
SOBOTA, 1.12.
SLOVENIJA 1
7.50	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Zgodbe iz školjke; Gulimišek; Pod klobukom; Oddaja za otroke; 10.50 Pingvin Pingo, film; Tednik -
13.00	Poročila - 13.25 Mostovi - 14.25 4x4 -
14.55	Seitensprung in den Tod, nemški film -
16.30	Poročila - 16.45 Stavec, ris. film - 17.10 Trnovo robidovje, lut. nan. - 17.50 Na vrtu -
18.15	Ozare -18.20 Z vseh koncev sveta, nan. - 18.50 Risanka - 19.00 Danes - 19.05 Utrip -
19.30	Dnevnik - 20.05 Vrtičkarji, film - 20.30 Balzac, nad. - 22.05 Obiskali smo... - 22.35 Poročila - 23.10 Sopranovi, nad. - 0.00 Claude Regy, dok. oddaja
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 9.00 Tedenski izbor: Videospotnice; Raymonda imajo vsi radi, nan.; Murphy Brovvn, nan. - 18.50 Lake Louis:
Superveleslalom (ž) - 20.05 Knjeginja Čardaša, posn. operete SNG Maribor - 22.50 Praksa, nan. - 23.30 Sobotna noč
KANAL A
9.20	Obala ljubezni, nad. - 13.30 Zajeti orkester, film - 15.15 Tako pač je!, nan. -
15.40	Matlock, nan. - 16.30 Mesto greha, nan. - 17.20 Goodyear liga - Union Olimpija : Cibona - 19.30 Domače kraljestvo, nan. -
20.00	Gia, film - 22.15 Ledeno hladni, nan.
-	23.10 Venerina delta, film - 1.00 Rdeče petke, nan.
POP TV
8.20	Risanke - 11.05 Žreb skupin za S P v nogometu 2002 - 12.30 Šolska košarkarska liga -
13.30	TV Dober dan, nan. - 14.30 Zakon v Los Angelesu, nan. -15.30 Prva izdaja, nan. -16.30 Možje v belem 17.30 Ulica River, film - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.10 Želim si te, film - 23.00 Za eno noč, film
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Iz združenja LTV - 17.30 Klepet z... - 18.00 Kmetijski razgledi - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice - 19.15 24 ur -
20.00	Lepo je biti milijonar - 21.00 Novice -
21.15	Od sobote do sobote - 21.30 Pokličite župana - 22.15 Brez panike - 23.00 Novice -
23.15	Od sobote do sobote - 23.30 Motosport mundial
HTV 1
8.00	Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Dok. oddaja - 13.00 Prizma
-	14.00 Hrvaške manjšine v Evropi - 14.35 Oprah show - 15.25 Hruške in jabolka -16.10 Zlata dekleta, nan. - 16.35 National geographic
-	17.35 Turbo Limach show - 19.30 Dnevnik
20.10	Dangerous Minds, ameriški film - 21.50 Družina Soprano, nan. - 22.45 Poročila - 23.15 Nadaljevanka -1.45 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
12.10	Lepote noči, film - 13.35 Glasbena oddaja- 14.55 Hišni ljubljenci - 15.40 Oddaja za otroke - 16.30 Beverly Hills, nad. - 17.20 Briljanten - 18.15 Dekleta v trendu, nan. - 19.05 Maggie, nad. -19.30 Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacijam sojenje, nad. - 20.10 Obstanek, nad. - 21.00 Poročila - 21.10 Hit HTV - 22.00 Glamur Cafe - 22.55 Moške svinje, nad. - 23.20 MC stereo
NEDELJA, 2.12.
SLOVENIJA 1
8.00	Živžav: Telebajski; Trnovo robidovje; Palček Dgvid; Nedeljska maša; Afrika - pogled s tal, nad.; Obzorje duha; Ljudje in zemlja -
13.00	Poročila - 13.30 Ugrabljeni, nad, - 15.00 Sledi - 15.30 Lingo- 16.00 Čari začimb - 16.30 Poročila - 16.45 Vsakdanjik in praznik -17.45 Slovenski magazin - 18.15 Razgledi slovenskih vrhov - 18.45 Risanka - 18.50 Žrebanje lota -
19.00	Danes - 19.05 Zrcalo tedna - 19.30 Dnevnik - 20.05 Mario - 21.50 Večerni gost -
22.50	Poročila - 23.10 Zgodbe o knjigah -
23.20	Ameriški film
SLOVENIJA 2
8.30	Tedenski izbor: Videospotnice; Blišč in beda Kurtizan, nad.; Kamijonarji, nad.; Obljubljena dežela; Pripravljeni; Folklorni festival - 13.10 Koncert Kreslina - 14.40 Smuk (m) - 15.40 Novo mesto: Rokomet - 17.15 Evrogol - 18.15 Športni film - 18.50 Beaver Creek: Superveleslalom (m) - 20.05 Kašmir - vojna v raju, dok. oddaja - 21.00 Murphy Brown, nan. - 22.30 Turistična oddaja -
22.00	Končnica - 23.00 Višnjani, posn. opere SNG Maribor
KANAL A
9.20	Mladi in nemirni, nad. - 13.30 Pet grobov do Kaira, film - 15.15 Slavne zvezde, dok. oddaja - 16.15 Jack in Jill, nan. - 17.10 Beverly Hills, nad. - 18.05 Melrose Plače, nad. - 19.00 Pop’n’roll - 20.00 Možje včrnem,film-21.45 Dosjeji X, nan. - 22.40 Goodyear liga
POP TV
8.20	Risanke - 10.00 Pasji policist, nan. - 11 -30 Mladi Herkul, nad. -12.00 Šolska košarkarska liga- 13.00 Konec nedolžnosti, film -14.50 Otroški zdravnik, nan. - 15.50 Gorski zdravnik, nan. - 16.50 Možje v belem, nan. - 17.50 Mačke ne plešejo, risani film - 19.15 24 ur -
20.00	Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena - 22.15 Žreb skupin za SP v nogometu 2002, posn.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Posnetek dogodka -
18.00	Podjetniška praksa - 18.15 Belokranjski obzornik - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Lepo je biti milijonar - 21.30 Športna scena -
22.30	Podjetniška praksa - 22.45 Nas poznate?
-	23.00 Novice - 23.15 Od sobote do sobote
HTV 1
8.15	Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.30 Sadovi zemlje - 13.20 Mir in dobro - 13.50 Duhovni klic - 14.00 V nedeljo ob dveh - 15.00 Poročila - 15.10 Hruške in jabolka - 15.45 Gruntovčani, nad. - 16.50 Evening Angel, ameriški film - 18.30 Povabilo na čaj, nad. -19.20 Loto - 19.30 Dnevnik
20.05	Zlata leta, hrvaški filmr - 21.15 Film -
23.20	Poročila - 23.30 Bockerer, film - 1.10 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
9.00	Sveto pismo - 9.15 Hrvati južne Moravske, dok. oddaja - 9.45 Agape -11.00 Nedeljska maša - 12.05 Idiofs Delight.film - 13.45 Mini nad. - 16.20 Ksena, nan. - 17.10 Morje -
17.40	Grizli, nad. - 18.05 Opera box - 18.35 Vabilo, odd. o kulturi - 19.05 Risanka - 19.30 Slika Hrvaške - 19.45 Aretacije in sojenje, nad.
-	20.10 Nevidni človek, nad. - 21.00 Poročila
-	21.05 Zgodovina svetovnih kultur: Južna Indija - 22.05 Triler
PONEDELJEK, 3.12.
SLOVENIJA 1
8.00	Tedenski izbor: Utrip; Zrcalo tedna; 4 x 4; @ friki; Iz popotne torbe; Dnevnik velikih mačk, nad.; National geographic; Na vrtu; Z vseh koncev sveta; Sledi - 13.00 Poročila -
13.30	Ljudje in zemlja - 14.20 Polnočni klub -
15.30	Opus - 16.00 Dober dan, Koroška -
16.30	Poročila - 16.45 Telebajski - 17.05 Radovedni Taček - 17.20 Enciklopedija živali -
17.45	Volja najde pot - 18.35 Žrebanje 3x3 plus 6 - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Komisar Rex, nan. - 21.00 Portret - 22.00 Odmevi - 22.55 Brez reza
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 15.00 Videospotnice - 15.35 Sloves, dok. nad. - 16.30 Rad imam Lucy, nan. - 17.00 Ženska, nan. - 18.00 Oddaja TV Maribor - 18.30 Štafeta mladosti
-	19.30 Videospotnice - 20.05 Cikcak - 20.30 Svetovni izzivi - 21.00 Studio City - 22.00 Stoletje odkritij, dok. nad. - 23.00 Brane Rončel izza odra
KANAL A
9.00	Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jer-ryja Springerja - 11.30 Dannyjeve zvezde - 12.30 Obala ljubezni, nan. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Tretja izmena, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. -18.00 Vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin -19.17 Vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Matilda, film - 22.00 Will in Grace, nan. -
22.30	Tretji kamen od sonca nan. - 23.00 Noro zaljubljena - 23.30 Ekstra magazin - 23.50 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.20	Risanka - 10.00 Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad.- 13.10 Športna scena - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad,- 18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur-20.00 TV Dober dan, nan. ■> 20.55 Sedma nebesa, nan. - 21.50 Urgenca, nan. - 22.40 Udarci pravice, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Posnetek dogodka -
17.45	Smo dobri gospodarji? - 18.15 Športni pregled - 18.45 Nas poznate? - 19.00 Novice
-	19.15 24 ur - 20.00 TV Dober dan, nan. -
20.45	Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.20 Klepet z... - 21.50 Kmetijski razgledi - 22.20 Športni pregled - 22.45 Nas poznate? - 23.00 Novice - 23.15 Podjetniška praksa
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Čas za premišljevanje, film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, nad. - 16.00 Predšolska vzgoja - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.30 Živeti s..., izobr. oddaja - 19.00 Kviz - 19.15 Risanka
-	19.30 Dnevnik 20.10 Obračun s hrvaško pomladjo, dok. film - 21.00 Latinica - 22.35 Odmevi dneva - 23.05 Nočni program
HTV 2
8.55	Ponovitve: Mir in dobro; Povabilo na čaj, nad.; Svet zabave; Cafe Cinema; Mesečina; Hruške in jabolka; Glamour Cafe - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne - 16.10 Otroška oddaja - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. - 18.00 Panorama - 18.30 Kolo sreče - 19.00 Shovv Michaela Richardsa -
19.30	Umetnine svetovnih muzejev - 19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Še enkat od začetka, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Becker, nan. - 21.45 Dok. film - 22.30 Ponovitve
TOREK, 4.12.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Mostovi; Gulimišek; Radovedni Taček; Čarobni šolski avtobus; Moja mala enciklopedija; Volja najde pot; Naokoli po Nemčiji; Komisar Rex, nan. - 13.00 Poročila - 13.10 Obzorje duha - 13.40 Portret - 14.30 Claude Regy, dok. oddaja - 16.00 Duhovni utrip - 16.30 Poročila - 16.45 Zlatko Zakladko - 17.05 Otroci na ladji Luna, nan. - 17.45 Človek Opica, nad. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Titani, nad -
21.00	Aktualno - 22.00 Odmevi - 22.50 Slovenci in vrednote - 23.40 Vrnitev v Fontey-ne, drama
SLOVENIJA 2
10.30	Vremenska panorama - 14.15 Videospotnice- 14.50 Svetovni izzivi - 15.20 Studio City
-	16.20 Rokomet: Slovenija-Tunizija - 18.00 Mogočna Afrodita, film - 19.30 Videospotnice
-	20.05 Liga prvakov: Arsenal-Juventus - 0.00 Krst pri Savici, slovenski kratki film
KANAL A
9.00	Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake -10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Mladenič v modrem, nan. - 12.30 Obala ljubezni, nad. -13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. -15.40 Ricki Lake - 16.35 Tretja izmena, nan. - 17.30 Fant zre v svet, nan. -'18.00 Vreme - 18.05 Cosby, hum. nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Kung fu: Action Jackson, film -
21.50	Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan. - 22.50 Noro zaljubljena, nan.
-	23.20 Ekstra magazin - 23.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.10	Risanka - 9.35 Hroščeborgi, nad. -
10.00	Vsiljivka, nad. - 10.55 Črni biser, nad.
-	11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 TV Dober dan, nan. - 14.05 Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah shovv - 16.25 Prepovedana strast, nad. - 17.20 Črni biser, nad.
-	18.15 Vsiljivka, nad. - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno - 20.45 Otrok po naročilu, film
-	22.30 Udarci pravice, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obestila - 17.00 Brez panike - 17.30 Dolenjski obzornik -18.00 Športni pregled -18.20 Podjetniška praksa - 18.45 Nas poznate? -
19.00	Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Preverjeno
-	21.00 Novice - 21.30 Turistična oddaja -
22.05	Čistokrvneži, britanski dok. film - 22.35 Rezerviran čas - 23.00 Novice - 23.15 Športni pregled
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Izobraževalni program - 12.00 Poročila -12.35 Ti si moja usoda, nad. - 13.20 V imenu časti, film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec - 16.00 Izobraževalni program -
16.45	Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan -
18.30	Govorimo o zdravju - 19.00 Kviz -
19.15	Risanka - 19.30 Dnevnik 20.10 Skupaj do zvezd - 21.00 Forum - 22.00 Glasbeni mesečnik - 22.45 Odmevi dneva - 23.20 Šibenik v vojni, dok. oddaja - 23.50 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
9.40	Ponovitve: Živetinz...; Avto magazin; Še enkrat od začetka; Hit HTV; Dok. film; Hruške in jabolka; Latinica - 15.10 Program za otroke in mladino - 16.05 Poročila za gluhe in naglušne- 16.10 Otroška oddaja - 16.40 Hugo -
17.10	Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče - 19.05 Veronikine skrivnosti, nan. - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev
-	19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Glavno mesto, nad. - 21.00 Polni krog - 21.20 Seks v mestu, nad. - 21.55 Pravica za vse -
22.40	Ponovitve
SREDA, 5.12.
SLOVENIJA 1
7.55	Tedenski izbor: Kultura; Odmevi; Dober dan, Koroška; Risanke; Slavec, risani fdm; Zlatko Zakladko; Otroci na ladji Luna; Lingo; Človek Opica, nad.; Titani, nad. - 13.00 Poročila - 13.35 Pingvin Pingo, film - 15.05 Aktualno - 16.00 Mostovi - 16.30 Poročila - 16.45 Male sive celice - 17.45 Avstralska kronika, nad. - 18.45 Risanka - 19.00 Kronika - 19.30 Dnevnik - 20.05 Miklavžev večer - 22.00 Odmevi - 22.55 Terminal
SLOVENIJA 2
8.00	Vremenska panorama - 14.40 Videospot-nice - 15.15 Turistična oddaja - 15.45 Pripravljeni - 16.20 Rokomet: Slovenija-Brazilija -
176.55	Košarka: Krka Telekom - Pau Orthez
-	20.05 Športna sreda - 0.00 Umori, nan.
KANAL A
9.00	Ekstra magazin - 9.15 Ricki Lake - 10.10 Šov Jerryja Springerja - 11.30 Dannyjeve zvezde - 12.30 Obala ljubezni, nad. - 13.25 Mladi in nemirni, nad. - 14.45 Spet zaljubljena, nan. - 15.40 Ricki Lake - 16.35 Tretja izmena, nan,- 17.30 Fant zre v svet, nan. - 18.00 Vreme - 18.05 Cosby, nan. - 18.30 Korak za korakom, nan. - 19.00 Ekstra magazin - 19.17 Vreme - 19.20 Šov Jerryja Springerja - 20.10 Begunec, nan. - 21.00 Na kraju zločina, nan. -
21.50	Will in Grace, nan. - 22.20 Tretji kamen od sonca, nan - 22.50 Noro zaljubljena - 23.20 Ekstra magazin - 23.40 Dannyjeve zvezde
POP TV
9.10	Risanka - 9.35 Hroščeborgi - 10.00 Vsi-ljivka, nad. -10.55 Črni biser, nad. - 11.50 Prepovedana strast, nad. - 13.10 Preverjeno -
14.05	Zakon v Los Angelesu, nan. - 15.30 Oprah show - 16.25 Prepovedana strast, nad.
-	17.20 Črni biser, nad. - 18.15 Vsiljivka, nad.
-	19.15 24 ur - 20.00 Nevarne prisege, film -
21.45	Newyorška policija, nan. - 22.40 Trije, nan. - 23.30 M.A.S.H., nan.
VAŠ KANAL
13.05	Ste sinoči spregledali? - 13.30 Napovedi in obvestila - 17.00 Odkrito ni skrito - 17.45 Brez panike - 18.05 Miklavž prihaja - 18.15 Uršarije - 19.00 Novice - 19.15 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.45 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.30 Odprta tema - 22.30 Klepet z...
-	23.00 Novice - 23.15 Kako biti zdrav?
HTV 1
7.00	Dobro jutro, Hrvaška - 9.40 Aretacija in sojenje, nan. - 10.00 Poročila - 10.05 Program za otroke in mladino - 12.00 Poročila - 12.40 Ti si moja usoda, nad. - 13.25 Slepa pravica, film - 15.00 Poročila - 15.05 Raziskovalec, nad. - 16.00 Izobraževalni program - 16.45 Hrvaška danes - 17.00 Vsakdan - 18.30 Dubrovnik 6. in 7. januarja 1991, dok. oddaja -
19.00	Kviz - 19.20 Risanka - 19.30 Dnevnik
20.10	Dok.-zabavna oddaja - 20.45 Pol ure kulture - 21.15 Trenutek spoznanja - 21.50 Misli 21. stoletja - 22.45 Odmevi dneva - 23.20 Evromagazin - 23.55 Nočni program
HTV 2
8.00	Panorama hrvaških turističnih središč -
9.500.00	Ponovitve: Črno-belo v barvi; Forum; Glasbena oddaja - 15.10 Program za otroke in mladino -16.05 Poročila za gluhe in naglušne
-	16.10 Otroška oddaja - 16.40 Hugo - 17.10 Ti si moja usoda, nad. -18.00 Panorama -18.30 Kolo sreče -19.05 Risanka - 19.30 Umetnine svetovnih muzejev -19.45 Aretacija in sojenje, nad. - 20.10 Jack in Jill, nad. - 21.00 Polni krog
-	21.20 Nikita, nad. - 22.05 Afrika, uspavana celina, dok. film 22.55 Ponovitve
TELEVIZIJA NOVO MESTO
Ical^al
s Trdinovega vrha	4
na kanalu	I
MODNI KOTIČEK
Moški, pozor!
Prihajajoča jesen in zima 2001/ 2002 bosta ostri in hladni. Pa naj ne bo takšen tudi vaš videz. Ker moda ne zapoveduje več s tremi pribitimi smernicami, moški lahko izbirate med najrazličnejšimi oblačili. "Tisoč in ena podoba "obljubljajo modni oblikovalci. Ne glede na starost, okus ali denarne zmožnosti. Samo malo potrpljenja pri nakupovanju bo potrebno. Brez tega - za dober nakup - pač ne gre. Poglejmo, kaj boste izbirali.
Slog se določa glede na namen in počutje. T.i. dandyjevski je primeren za ljubitelje angleškega sloga s prefinjenim okusom, saj optična igra barv in vzorcev, svetlečega se žameta, retro baretk in barvnih kontrastov s črno ne dovoljuje enostavnega sestavljanja. Za ljubitelje t.i. vojaške mode prihajajo pletenine v varovalnih, jesenskih barvah - vojaško zelena, temno siva in rjava - dvoredni suknjiči, močno podložena ramena in vojaški kroji, ki polepšajo vsako postavo.
Jeans je prisoten vedno in povsod. Ne le udoben in športen, tudi eleganten zna biti. Spuščen na boke k pisani srajci, pod dragocen suknjič ali preprost klasičen plašč. Privoščite si ga lahko za dnevno potepanje ali pa večerni sprejem. Stvar domišljije in prave kombinacije.
Barve so vseprisotne. Paleta je zares bogata. Klasika, črna in bela, ostaja in prihaja z novimi kombinacijami. Nosite ju lahko od nog do glave, uporabne in lepe pa so tudi z najrazličnejšimi barvnimi kombinacijami. Za poslovno eleganco ali športni videz. Od preprostih do svetlikajočih se materialov. Sicer pa so modne barve jesenskega listja, od bež do bordojsko rdečih in rjavih tonov.
Materiali naj vas grejejo. Topli puloverji, pleteni šali, usnjeni suknjiči in plašči, tudi hlače so lahko izdelane iz živalske kože. Med pomembnejšimi je tudi žamet, ki se vrača v vseh oblikah in barvah. Za posebne priložnosti, ki jih v tem času ne bo manjkalo, pa seveda malo glamurja s svilenimi ali svetlečimi srajcami, kravatami in drugimi modnimi dodatki.
In ne pozabite: za izdelani osebni slog je pomembna drznost, tako da presenetite s kakšno posebno kravato, šalom, gumbi ali pa zgolj z obliko čevljev. Ključ do uspeha: domišljija in veselje do oblačenja.
JERCA LEGAN
Nagrade v Zagradec, Kočevje in Novo mesto
Do roka smo prejeli 230 rešitev in žreb je izmed reševalcev 46. nagradne križanke izbral Amalijo Novak iz Zagradca, Cilko Čampa iz Kočevja in Franca Pavlakoviča iz Novega mesta. Novakovi je pripadla denarna nagrada, Čampova in Pavlakovič pa bosta za nagrado prejela knjigo. Nagrajencem čestitamo.
Rešite današnjo križanko in jo pošljite najkasneje do 10. decembra na naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 48”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem mestu.
Rešitev 46. križanke
Pravilna rešitev 46. nagradne križanke se, brano v vodoravnih vrsticah, glasi: STREMUH, PRILOGA, RENEGAT, PINGVIN, ANT, ALKA, VERSTA, TEAM, ETAT, LOVRO, KANISTER, SN, ANORTIT, ATI, LOS, STATIVA, OLT, KAPOK.
Zakaj le kulturniki?
Letošnje metliške občinske plakete bodo prejeli: prof. Zvonko Rus, Ivan Ka-pušin ter metliški oktet Vitis. Vsa tri visoka občinska priznanja bodo šla v roke kulturnikov: prof. Zvonko Rus je bil vrsto let ravnatelj Belokranjskega muzeja, kot geograf je napisal vrsto člankov, razprav in knjižic iz zemljepisa ter leksikografije, izda! je nekaj brošur, Kroniko mesta Metlika in še mnogo tega; Ivan Kapušin je član metliške Mestne godbe od leta 1948, metliški oktet Vitis pa poje že triindvajset let.
Občinski svetnik se je bo potrditvi predlogov na seji občinskega sveta javno vprašal, zakaj bodo vsa priznanja podeljena ljudem, ki so se ali se še ukvarjajo s kulturo. Njegovo vprašanje bi verjetno težko povezali s prislovnično slovensko zavistjo in bi ga razumeli kot: zakaj ne prejme priznanja na primer predsednik katere od krajevnih skupnosti? Morda kar on sam, a bi bilo takšno sklepanje krivično, saj je znano, da so (občinski) svetniki širokih obzorij, nesebični in obrnjeni navzven.
Je pa njegova misel zanimiva, ker me je spomnila na izjavo mojega prijatelja Franca. Rekel je: “.Delo kulturnikov je opazno, jaz se lahko pri svojem poslu dobesedno razčesnem, pa tega nihče niti opazil ne bo." Franci dela v fabri-ki, resnici na ljubo, na zelo odgovornem delovnem mestu. Pa smo tam, kjer žaba v vodo skoči. Za podelitev priznanja je najprej potreben predlog, ki ga lahko da posameznik ali skupina občanov. Seveda, če v občini sploh obstaja pravilnik o podeljevanju priznanj ljudem z drugih, "nekulturnih"področij. Ni dvoma, da so v občini ljudje, ki bi si zaslužili plaketo, pa čeprav niso nikoli stali pred mikrofonom, kamero ali niso nikoli gledali publike z odra.
Zvedavi občinski svetnik bi lahko sam izbrska! takšne osebe, ki bi jim plaketa z županovim podpisom veliko pomenila. Če ne drugega, vsaj moralno nadomestilo za velikokrat glede na vloženi trud neprimerno plačo. Če takšnih priznanj občina še ne deti naokoli, naj svetnik sproži postopek za sprejem pravilnika, ki bo omilil porojeni sum, da imajo kulturni delavci, vsaj kar zadeva občinska priznanja, prednost.
TONI GAŠPERIČ
pito, DESET
^jpDOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista nagrado dodelil Tini Jarkovič, Groblje 33, Šentjernej. Čestitamo! Lestvica, kije na sporedu Studia D v ponedeljek ob 20.10 v sklopu Večera domače glasbe, ponovitev pa ob nedeljah ob 17. uri, je ta teden takšna:
1.	(1) Hvala, mami - ansambel Pogum
2.	(5) Najbolj si želim - ansambel Slapovi
3.	(2) Sanje med brezami - ansambel Vrisk
4.	(6) Na Dolenjskem je lepo živet’- ansambel Lojzeta Slaka
5.	(3) Smehljaj narave - Klemen Hribar
6.	(9) Prijateljev ne štej - ansambel Tonija Verderberja
7.	(4) Črnolaska s kitaro - ansambel Vasovalci
8.	(-) Pastirček in deklica - ansambel Spomin
9.	(7) Moj svet - ansambel Rog
10.	(8) Očka odhaja - ansambel Mladi Dolenjci Predlog:
Vračam se domov - ansambel Meh
H---------.--------------------------------H
Kupon št. 48
Glasujem za:_________________________________
Moj naslov:	_________________________________
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto N___________________________________________________________________________/
NE ZAMUDITE NA VAŠEM KANALU
•	Nocoj ob osmih zvečer v kontaktni oddaji Pokličite župana gostimo trebanjskega župana Cirila Metoda Pungartnika. Pokličite v naš studio in povejte, kaj vas teži.
•	V petkovih Kmetijskih razgledih lahko ob 17.45 izveste vse o saditvi sadnega drevja. Šport kot (od)rešitev je naslov petkove mladinske oddaje Povej!, v kateri sogovorniki razmišljajo, kako koristno izrabiti prosti čas. Poučni prispevek bo na sporedu ob 21.30.
•	V nedeljo si lahko popoldne ob šestih in zvečer ob pol enajstih ogledate oddajo Podjetniška praksa, v kateri vam predstavljamo zlatarstvo Donum iz Novega mesta. Ateroskleroza ali tihi ubijalec je naslov šeste knjige Novomeščana Petra Kapša, kije pred kratkim izšla v založbi Erro. Vse o knjigi pa med drugim v Dolenjskem obzorniku v nedeljo ob 18.10.
•	Miklaž prihaja in ob tej priložnosti smo tudi letos pripravili nekaj pravljic za najmlajše. Na sporedu so v torek ob 18.20, deset minut pozneje pa boste v Podjetniški praksi spoznali frizerstvo Pleško.
•	V sredini oddaji v živo ob osmih zvečer prisluhnite Janezu Pavlinu, ki bo predstavil letošnji novomeški Veseli december.
NAGRADNA KRIŽANKA 48
i			It	DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST	HRVAŠKI FILOZOF (ALBERT, 1877-1947)	OBRI	ORIG. IME ZA PRESTOLNICO ITALIJE	JAPONSKI NAČIN ARANŽI- RANJA CVETLIC	DINGIS- KANOV VNUK	AM. HUMORISTIČNI PISATEU (GEORGE, 1866-1944)	DEL KRIVULJE
				SEVERNO- AMERIŠKI ČRNI MEDVED							
				TROPSKI SADEŽ							
				ZARODEK, EMBRIO EDEN VODIJ FRANC. REVOLUCIJE							
				>						V SLOVNICI IZPAH SAMOGLASNIKA	VNETJE NOSNE SLUZNICE
											
AVTOR: JOŽE UDIR	STROJ	POKRAJINA V JUGOVZH. FRANCIJI	CASSIUS CLAY GRAJSKI PODLOŽNIK				ANGLEŠKA POVRŠINSKA MERA PRELAZ NA VELEBITU				
VRTNA CVELTICA						LETOPIS POVRŠINA					
ŠIROKA GORNJA HAUA RIMLJANK					VRSTA AMINO- KISLINE STARORIM. URADNI ZAPISNIK						
V HINDUIZMU UTELEŠENJE BOGA VIŠNUJA								STARA MAMA, BABICA	ZORAN IVAN NAČELNIK BANOVINE		
DRŽALO				MENIH, PUŠČAVNIK NIKO TOŠ							
ZGOD. KRAJ V INDIJI (V DRŽAVI MAHA-RAŠTRA)							INDIJANSKA PLEMENA V SREDNJI AMERIKI				
SREBRNO BELA REDKA KOVINA (La)							INDIJSKI DROBIŽ				
Veterani šele po desetih letih
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo je šele letos zares zaživelo - Prva naloga združenja je urediti veteranski status civilnim udeležencem osamosvojitvene vojne
NOVO MESTO - Člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo so se v nedeljo na občnem zboru v jedilnici vojašnice v Brš-Ijinu prvič v desetih letih zbrali bolj množično. Medtem ko je njihova organizacija do zdaj bolj životarila, zdaj ne bo več tako, saj je vodstvo območnega združenja na svoja pleča prevzelo številne naloge, med katerimi je za številne člane najpomembnejša ureditev statusa veterana vojne za Slovenijo tistim, ki v osamosvojitvenih bojih niso sodelovali kot pripadniki tedanje teritorialne obrambe oziroma policije.
Prav ti so bili v razpravah na zboru veteranov tudi najbolj glasni. Delavci Cestnega podjetja so z blokadami najpomembnejših cest s cestarskimi tovornjaki bistveno vplivali na razplet vojne za Slovenijo, v bojih so neposredno sodelovali tudi reševalci pa gasilci in med drugimi tudi prostovoljci, ki so opazovali zračni prostor in pravočasno javljali prelete letal in helikopterjev jugoslovanske vojske.
V veljavni zakonodaji, ki ureja status veterana vojne za Slovenijo, zanje ni prostora, so pa polnopravni člani združenja veteranov, od katerega veliko pričakujejo. Zanje se je zavzelo tudi že predsedstvo Zveze veteranov
vojne za Slovenijo, ki je na seji, na katero je povabilo tudi mag. Franca Žnidaršiča, državnega sekretarja Ministrstva za delo družino in socialne zadeve, obravnavalo in oblikovalo dopolnila Zakona o vojnih veteranih, ki zajema predvsem izpuščeni del civilnih udeležencev vojne za Slovenijo.
Poleg vsestranske podpore za spremembo zakona o veteranih sije dolenjsko območno združenje, ki ga bo še naprej vodil Frane Smerdu, zastavilo še več nalog. Tako se bodo bolj posvetili ohranjanju spominov na dogodke med osamosvojitveno vojno, urediti želijo arhiv, zato prosijo vse, ki so med vojno fotografira-
KAKO KAŽE NA BORZI?
Ozračje se spet ogreva
Dolgo vroče poletje se je že zdavnaj izteklo, zdaj pa se ogreva ozračje na borzi. Skoraj vse delnice, predvsem tiste na organiziranem trgu, dosegajo iz tedna v teden višje vrednosti. Močno so se okrepile vrednosti bančnih delnic, ki so trenutno tudi najbolj iskane, za kar ima prav gotovo vse zasluge izjemno visoka iztržena vrednost pri Banki Koper, ki je presegla trikratnik knjigovodske vrednosti. Trenutna cena delnic Nove LB se giblje od 15 do 16 tisočakov za večje posle, vendar se z njimi še ne trguje na organiziranem trgu.
Boljše volje so tudi imetniki Krkinih delnic, katerih vrednost se je v dobrem tednu zvišata od
26.000	na 28.000 SIT, kar je še vedno nizko glede na poslovne rezultate družbe v zadnjem času. Najvišje tečaje še vedno dosegajo vse primorske delnice. Najvišje sta delnici Intereurope (nad 3.700 SIT) in Istrabenza (nad 4.900 SIT), medtem ko se vrednost delnic Luke Koper vzpenja malo počasneje, njihov tečaj pa se giblje okoli 3.300 SIT. To je izjemno nizko, če upoštevamo, da je Luka že prodala 15 odst. delnic Banke Koper po
101.971.00	SIT, kar bo močno povečalo njen dobiček.
Vzporedno z rastjo delnic na organiziranem trgu so se krepili tudi tečaji pidov. Že nekaj časa
najbolj raste delnica NFI N, ki je že presegla 105 SIT, pa tudi TG1N (113 SIT) in PMIN (123 SIT). Vse dvojke imajo še vedno relativno nizko vrednost (okoli 40 SIT), vrednost ZV2N pa je celo še nižja - komaj 36 SIT.
Vse večje je povpraševanje po pokojninskih bonih. Kapitalska družba, ki je upravljavec prvega pokojninskega sklada, je prvič spregovorila o smiselnosti take naložbe. Že pred časom je dala pobudo za spremembe zakona, in če jih bo vlada sprejela, bo taka oblika dodatnega pokojninskega zavarovanja še mnogo ugodnejša. Pri trenutni tržni ceni na borzi, ki se vrli okoli 50 SIT. dosega diskont še vedno več kot 80 odst.
Že v prejšnjem tednu smo vas seznanili z reorganizacijo poslovanja naše družbe. V drugi polovici decembra bomo začeti poslovati pod novo blagovno zman-ko Poteza. Za sedanje stranke ne bo sprememb, vsem novim pa bomo omogočili, da bomo kljub izgubi poslovalnic preko bivše Dolenjske banke lahko opravili borzne posle v prostorih naše družbe v Novem mestu ali v naših poslovalnicah. Sprememba je bila nujna, če smo želeli obdržati trgovanje v Novem mestu.
LJUDMILA BAJEC, Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel 07/371 82 21, 371 82 22
li, da jim posodijo oziroma podarijo fotografije, ki bi jih predstavili na razstavi, vzpodbuditi želijo športno dejavnost in udeležbo na športnih tekmovanjih
• Na Dolenjskem se je vojne za Slovenijo aktivno udeležilo okoli tri tisoč pripadnikov teritorialne obrambe in drugih udeležencev, od katerih se je v združenje veteranov do zdaj vključilo 476, na zboru pa se jih je tokrat zbralo 141.
veteranov, še 'naprej pa bodo pomagali ranjenim in svojcem padlih.
I. V.
Trčil v peško
MIRNA - Pri Mirni je 23. novembra ob 19. uri 30-letni A. Š. iz Prelesja z osebnim avtom trčil v 72-letno M. B. iz Cviblja, kije hodila po desni strani vozišča. Oblečena je bila v temna oblačila in ni imela odsevnih teles. Peška je padla na pokrov motorja in vetrobransko steklo, nato pa je obležala na cesti. Hudo ranjena se zdravi v novomeški bolnišnici.
Jan Ravbar najboljši na natečaju
BREŽICE - Danes ob 17. uri bodo v Mladinskem centru Brežice odprli razstavo in podelili nagrade 14. Lions likovnega natečaja Osvetlimo pot k miru. V Posavju je organiziral likovni natečaj Lions club Krško. V Sloveniji je 15 lions klubov izpeljalo natečaj v 37 šolah. Najboljši likovni izdelek v natečaju je po mnenju ocenjevalcev mirovni plakat, ki ga je naredil Jan Ravbar iz OŠ Dolenjske Toplice, kjer je pokroviteljski klub Lions klub Novo mesto.
Izbrana dva poslovna načrta
NOVO MESTO - Na natečaj za poslovni načrt za Youth Ho-stel v Novem mestu sta do razpisanega datuma na naslov Lo-kalPatriota prispela dva predloga. Komisija je prvo nagrado
30.000	tolarjev podelila poslovnemu načrtu Alenke Kastelic in Katje Kočevar, drugo nagrado
20.000	tolarjev pa delu pod šifro Futuro, katerega avtorje neznan, zato ga prosijo, da pokliče Info-točko Društva novomeških študentov. Nagrade sta prispevala MO Novo mesto in LokalPatriot.
Sožitje za sožitje
Vsi drugačni, vsi enaki
VETERANI VOJNE ZA SLOVENIJO IMAJO SVOJO PISARNO - Pretekli teden so v Rozmanovi ulici 30 v Novem mestu odprli pisarno veteranov vojne za Slovenijo. Območno Društvo v Jeranov vojne za Slovenijo trenutno šteje 472 članov, v organizacijo pa želijo pritegniti čimveč zaslužnih za osamosvojitev Slovenije, “saj bo tako organizacija lažje in bolj učinkovito delovala, "je povedal predsednik območne organizacije, Franc Smerdu (na fotografiji). Uradne ure pisarne so vsak torek med 16.30 in 19. uro. (Foto: I. Pavlič)
KRŠKO - Vse več reklam o Miklavžu in novem letu naj bi ustvarilo v ljudeh občutek čarobnega decembra. Kako občutijo množično praznično razpoloženje ob koncu leta ljudje z motnjami v duševnem razvoju? Kako jim mineva ostalih 11 mesecev? Za Krško se zdi, da tamkajšnjim ljudem z motnjami v duševnem razvoju skuša kar najbolj polepšati in olajšati vseh dvanajst mesecev društvo Sožitje. “Vesel sem, da smo s svojim delom in promocijami našega društva uspeli, da ljudje in tudi šolski otroci sprejemajo drugačne ljudi medse in
Dane Mižigoj
jim več ne namenjajo neprimernih besed in tudi ne dejanj. Vse bolj razumevajoči do ljudi z motnjami v duševnem razvoju so mlajši podjetniki in obrtniki, ki so jim pripravljeni pomagati. Nekako so sprejeli naše sporočilo, daje potrebnoVe-lo malo - samo trenutek in se nam povsem spremeni življenje,” pravi Dane Mižigoj, predsednik Društva za pomoč duševno prizadetim osebam Sožitje Krško.
Kot navaja Mižigoj, porabi veliko svojega časa za delo v društvu. "V letnem programu društva so tudi obiski članov društva - varovancev po domovih vsaj enkrat letno, s tem da nekatere obiščemo večkrat. Va-
rovance in starše obiskujemo ob njihovih jubilejih. Z varovanci smo tudi, kadar so v najtežjih psihičnih težavah, ob izgubi najbližjih. Po potrebi organiziramo prevoz za varovance in njihove starše npr. v zdravstveni dom. Skratka, tem ljudem in njihovim staršem želimo ustvariti čim bolj normalno življenje,” pravi Mižigoj.
Sožitje Krško deluje od 1968. leta. Predsednik Mižigoj meni, da je pozneje, zlasti v zadnjih nekaj letih, v Krškem nastalo nekaj društev, ki so “več ali manj strankarska”. “Tem društvom dajo iz občinskega proračuna nekajkrat več kot Sožitju. Škoda, ker ta društva delujejo bolj za središče Krškega in zanje ljudje z obrobja sploh ne vedo,” je prepričan Mižigoj.
Predsednik Sožitja pravi, da ob tegobah članov Sožitja in njihovih svojcev kaže misliti še na druge ljudi v stiski. Z občasnimi nakazili denarja skuša pomagati družinam v težavah. Potem ko je nedavno prejel nakaznico, je pred dnevi vplačal za Unicef za nabavo zdravil “za trajno zavarovanje pred slepoto”, kot je pošiljatelj položnice obrazložil namen zbiranja denarja.
M. L.
Obnova cerkve na Lovrencu
RAZBOR - Krajani Raz-borja in župljani župnije Razbor so izvedli že veliko dela pri obnovi cerkve na Lovrencu. Cerkev, ki daje Lovrencu kot pohodniškemu kraju z zaščitenim rastiščem encijana prepoznavno podobo, bi radi dokončno uredili. Zato bodo skušali pridobiti tudi določena sredstva Ministrstva za kulturo, za pomoč pri izvajanju vseh potrebnih postopkov pa so zaprosili tudi Občino Sevnica.
ZABAVA STAREJŠIH - Vsakoletno snidenje starejših iz Naselja Majde Šilc v Novem mestu je tudi letos organizirala KO Rdečega križa. Na srečanju, ki je potekalo 16. novembra v OŠ Grm, je sekretarka območne organizacije RK Barbara Ozimek podelila 10 priznanj najbolj zaslužnim aktivistkam. Zbrane je nagovorila tudi predsednica KORK Avgusta Lah, učenci OŠ pa so se predstavili s kratkim kulturnim programom. Posebne pozornosti so bili deležni krajani, stari nad 80 let. Sokrajan Adolf Zupan je kot podžupan novomeške občine spregovoril o letošnjih uspehih in naložbah ter nakazal prihodnje načrte, zanimive za upokojence. Ob dobri in obilni hrani iz šolske kuhinje in starih melodijah tria Efekt smo tudi starejši zaplesali in se zabavali. (Tekst: R. Bačer)
DOŽIVET VEČER Z NOVO KNJIGO - Suhokranjci so res nestrpno čakali novo pisateljsko delo Ivanke Mestnik, rojakinje, doma iz Drašče vasi. V mali dvorani telovadnice OŠ Žužemberk je bila v četrtek, 22.novembra, predstavitev njene nove knjige Domačija na sončnijasi. Razgovor s pisateljico je vodila ravnateljica šole mag. Jelka Mrvar, obiskovalci pa so uživali tudi ob razstavi krajinskih motivov in tihožitij akademske slikarke Ane Hladnik Guštin iz Novega mesta, ki je knjigo ilustrirala. Priložnostni program so pripravili pevci moškega pevskega zbora Prima in učenci domače šole. (Foto: S. Mirtič)
BRAMACOVA OLIMPIADA - Škocjanski Bramacje letos drugič priredil krovsko olimpiado - tekmovanje, ki ga prirejajo v vseh državah, kjer deluje ta koncern - na kateri sodelujejo najboljši krovci. Zaključna prireditev, ki je bila hkrati tudi družabno srečanje številnih Bramacovih partnerjev iz cele Slovenije, je bila zadnji petek v restavraciji Tango na Otočcu. Udeležilo se je je okoli 140 krovcev, tesarjev in kleparjev iz cele Slovenije, na njej pa so med 100 prijavljenimi razglasili najboljše v 3 kategorijah: pri pokrivanju stanovanjskih, javnih in kulturnozgodovinskih objektov. V 10 letih, kar v Dobruški vasi pri Škocjanu deluje Brarnac, so z njihovo kritino v Sloveniji s 160 milijoni strešnikov pokrili 80.000 hiš, veliko svoje proizvodnje pa izvozijo. Na fotografiji: s podelitve priznanj najboljšim krovcem. (Foto: A. B.)
RIBIČI TEKMOVALI -11. novembra so se najbolj zagreti ribiči udeležili tekmovanja ob reki Kolpi za Pokal Vinica 2001, ki ga je organizirala krajevna skupnost Vinica v počastitev krajevnega praznika. Tekmovanje je trajalo tri ure, nato so ribe stehtali in jih vrnili v reko. Ob prije tnem druženju v lovski koči na Žežlju so trije najboljši ribiči prejeli pokate: Alojz Kuzma, Franc Štefančič in Jan Jerman. (Foto: S. Lozar)
Olga Brezovar
Sklenilo se je življenje naše nekdanje učiteljice Olge Brezovar, kije v oktobru dopolnila 90 let. Čeprav je 13 let živela v Domu starejših občanov v Novem mestu, je spomin nanjo v Šentrupertu še vedno živ, saj se je kot učiteljice spomnijo številne generacije. V času, ko so bili razredi številni in ni bilo nobenih učnih pripomočkov, sta v Šentrupertu med vojno obe šolski stavbi pogoreli, zato je lahko samo s svojo osebno zavzetostjo pripomogla mlademu rodu do prvega znanja. Pogosto je bil ta napor prevelik za njeno šibko zdravje, zato je bila že med delovnim časom nekaj časa upokojena.
Olgin oče, ki je bil učitelj, je določil, da bo tudi njegova hči učiteljica, na učiteljsko pot sta kasneje stopila še sinova Bojan in Matija. Olga je v 25. letu prišla v Šentrupert in tu poučevala 30 let.
Njeni nekdanji učenci seje še danes spominjajo s spoštovanjem. Njena dobrota ni poznala strogosti, vedno pa je razmišljala, da bi mlade obogatila tudi s praktičnim znanjem, saj si mnogi niso mogli privoščiti nadaljnjega šolanja. Olga jih je pritegnila s pesmijo in ob spremljavi violine je mnogim generacijam vcepila ljubezen do slovenske ljudske pesmi, življenje šolark pa je obogatila z neštetimi urami ročnih del.
Nekdanji sodelavci se je spominjamo kot sodelavke, kije spoštovala delo slehernega učitelja, iz njenih ust ni bilo slišati žal besede. V času njenega poučevanja sta ravnateljevala njen oče in brat, kar pa zanjo ni bila olajševalna okoliščina, ampak notranji klic, da mora biti s svojim znanjem in delom vsem za vzor.
Zgodaj je spoznala, daje največja sreča, če lahko osrečuješ druge, za kar si je prizadevala kot dolgoletna tajnica krajevne organizacije RK, delo v tej organizaciji je bilo pri Brezovarjevih kar družinska tradicija. Res nam je bila vzor. zato smo se radi srečevali z njo tudi po upokojitvi. V Domu starejših občanov v Novem mestu je družbi sovrstnikov lepšala dneve s petjem.
Vse življenje je imela spoštljiv odnos do slovenskega jezika, materinščina ji je bila kot svetinja. Onemoglim je večkrat priskočila na pomoč tako, da je v njihovem imenu napisala čestitko domačim, v skupni molitvi je oddajala energijo drugim, a seji je dobrota tudi vračala. Znala je biti hvaležna za vsako drobno pozornost. V vseh, ki smo jo poznali, ostaja spoštljiv spomin na učiteljico, ki ji je bila plemenitost najvišja življenjska vrednota.
JOŽE ZUPAN
Seminar o dodatnem pokojninskem zavarovanju
NOVO MESTO-Društvo za kadrovsko dejavnost Dolenjske in Bele krajine bo v torek, 4. decembra, ob 10. uri v konferenčni dvorani Hotela Krka pripravilo seminar o dodatnem pokojninskem zavarovanju. Mag. Helena Bešter, članica uprave Kapitalske družbe, bo predstavila številne predlagane izboljšave Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki naj bi jih Državni zbor sprejel po hitrem postopku. V nadaljevanju bodo strokovnjaki iz Krke predstavili njihov model dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki so ga uvedli s 1. julijem letos. Na seminar ste vabljeni tudi tisti, ki niste člani društva.
Prijave sprejema Dragica Ferbežar na tel. številki 07 33 15 225 oz. na elektronski naslov: dragica.ferbezar@re-nault.com do 30. novembra 2001.
GABRIJELA JANKOVIČ DRŽAVNA PRVAKINJA V LOGIKI - V soboto, 10. novembra, je bilo na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani 16. državno tekmovanje iz logike. V kategoriji tekmovalcev 5. razredov je državna prvakinja postala Gabrijela Jankovič iz Osnovne šole Mirana Jarca Črnomelj, ki je osvojila zlato priznanje in prejela nagrado. Mentorica učenke je bila učiteljica matematike in fizike Terezija Draginc.
Šola za mlade podjetnike
NOVO MESTO - Sklad za izobraževanje delavcev Novo mesto je v sodelovanju z Gea Collegem iz Ljubljane pred dnevi v Novem mestu pripravil šolo obrti in podjetništva, na kateri je sodelovalo 10 mladih podjetnikov, ki bodo sčasoma nadomestili svoje starše obrtnike. Predavanja so bila zanimiva in poučna. S. D.
DRAGOCENE KAPLJICE ŽIVLJENJA - V četrtek, 22. novembra, sta predsednica območne organizacije RK Novo mesto Anica Bukovec in župan MO Novo mesto Anton Starc podelila priznanja 16J krvodajalcem MO za 20- do 110-krat darovano kri. Brane Avbar iz Bršljina, ki se podelitve ni udeležil, je kri darova! največkrat. Priznanje za 90 krat darovano kri je prejel Janez Štrbenc iz Ragovske ulice. Za 5-, 10- in 15-krat darovano kri so 133 krvodajalcem iz MO Novo mesto priznanja in zahvale poslali po pošti. Krvodajalci, največja skupina prostovoljcev v Sloveniji, so v Novem mestu za potrebe bolnišnice lani darovali 1.677 litrov krvi. Zbrane je pozdravila tudi namestnica generalnega sekretarja RK Slovenije Darja Horvat. (Foto: I. Pavlič)
Prispevki za Veseli december
NOVO MESTO - V času med 19. in 23. novembrom so za Veseli december v petih dolenjskih občinah za obdaritev 4.000 predšolskih otrok na žiro račun Društva prijateljev mladine Mojca Novo mesto št. 52100 - 678 -80209 nakazali: Michel Borde-lius, N.m., 1.000 tolarjev; BV & S N.m., d.o.o., 3.000; AES, d.o.o., N.m., 10.000; SE-MA, d.o.o., Smolenja vas, 10.000; Ernest Zorman, s.p., Šmarj. Toplice, 5.000; Suzana Jarc, N.m., 2.000; Jože Krevs, s.p., N. m., 5.000; Dubravka Pejčič, s.p., N.m., 1.500; Ivo Šteblaj, s.p., N.m. 3.000; Mira Retelj, N.m., 1.000; Kulovec Franc, s.p., Urš-na Sela, 3.000; Martin Gazvoda, s.p., Brusnice, 5.000; Igor Gazvoda, s.p., Brusnice, 5.000; Branko Tratar, s.p., Šmarj. Toplice, 5.000; Dragomir Kužat, s.p., Straža, 2.000; Zdravko Voja-novič, s.p., N. m., 5.000; Arsed, d.o.o., N.m., 30.000; Aleksander Bayer, s.p., Stopiče, 10.000; OŠ Bršljin 30.000; KZ Krka z.o.o., N.m., 20.000; Jožef Stibrič, s.p., N.m., 10.000; Marjan Bradač, s.p., N.m., 5.000; KS Gabrje 35.000; Gregor Ljubi, s.p., N.m., 1.000; Alen Štamfelj, s.p., N.m. 10.000; Vincencij Dreo, s.p., N.m.. 2.000; Zavod za zdravstveno varstvo N.m., 100.000; TPV Johnson Controls, d.o.o., 30.000; Steklarstvo Vidmar, s.p., 10.000; Stanislav Pezdirc, s.p., N.m., 10.000; Jakob Andoljšek. s.p., N.m., 15.000; Karlex, d.o.o., N.m., 20.000; PCK, d.o.o., N.m., 10.000; Slavko Kos, s.p., N.m., 5.000; Darko Kos, s.p., N.m., 5.000: Koda, d.o.o., N.m., 20.000; Andrej Mohorič, s.p., N.m., 2.000; Mojca Božič, s.p., 20.000; Jože Redek, s.p., N.m., 5.000; Kovinar N.m., d.d., 5.000; OŠ Brusnice 20.000; Marjan Fabjan, s.p., 5.000; OŠ Vavta vas, 40.000; Zarja, d.d. N.m., 16.000; Zupančič, s.p., Žužemberk, 5.000; Anton Junc, s.p., Otočec, 2.000; Jože Gubina, s.p., N.m., 2.000; Zvone Brdar, s.p., Birčna vas, 10.000; Lalič, s.p., N.m., 5.000; Marjetica Gole, s.p., N.m., 15.000; Boris, Vovk, s.p., N.m.; 5.000; Lekarna Novak, N.m., 10.000; Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev,
N.m., 20.000; TPV, d.d., N.m., 60.000; Pfleiderer Novoterm, d.o.o., 50.000; Kompas, N.m., d.o.o., 25.000; Dolenjske lekarne, N.m., 48.000; Rozalija Judež, s.p., 3.000; Kobra team, d.o.o., Šentjernej; 10.000; Marjan Prešeren, s.p., Šmarj. Toplice, 2.000; Tomaž Robek, s.p., Šmarj. Toplice, 10.000; Zvone Nosan, s.p., Ratež, 10.000; Zvonka Kobe, s.p., 5.000; Ter-motehnika, d.o.o., N.m., 20.000; KS Straža, 80.000; Monter N.m., d.o.o., 10.000; KS Bršljin 10.000; Stane Pirkovič, s.p., Šmarj. Toplice, 5.000; Stanislav Štav-dohar, s.p., N.m., 2.000; Tisk Šepic Žarko, s.p., N.m., 10.000; Blaž Bambič, s.p., Šentjernej, 10.000; KS Ločna-Mačkovec, 50.000; Primož Gazvoda, s.p., Lutrško Selo, 10.000; Mirko Gazvoda, s.p., Lutrško selo, 10.000; KS Regerčavas 10.000; Optomik, d.o.o., N.m., 10.000; Stanislav Turk, s.p., N.m., Šentjernej, 20.000; Andrej Martinčič, s.p., N.m., 25.000; Društvo paraplegikov 3.000; OŠ Šmarje-ta 15.000; Peter Špringer, s.p., N.m., 10.000; Pavšelj, s.p., Šentjernej, 5.000; France Gačnik, s.p., Mirna peč, 10.000; Radomir Ilič, s.p., N.m., 5.000; Tatjana Fabjan, s.p., N.m., 1.000; Matej Bobič, s.p., Škocjan, 10.000; Servis-prodaja Ravbar, N.m., 10.000; Darko Pehnec, s.p., N.m., 1.500; Vinogradništvo Štemberger, Šentjernej, 10.000; Katarina Jordan, s.p., Šentjernej, 2.000; Visoka šola za upravljanje in poslovanje, N.m., 10.000; Kakovost 2000, d.o.o., 20.000; OŠ Stopiče 10.000; Kovinoplastika Gorazd Medle, s.p., N.m.,
10.000	tolarjev. Hvala vsem!
Infotehnin seminar
NOVO MESTO, LJUBLJANA - Novomeška družba Infote-hna, ki se že šesto leto ukvarja s problematiko upravljanja dokumentov, bo pripravila v sredo, 12. decembra, seminar na to temo. O obvladovanju procesov, dokumentov in zapisov v sistemu kakovosti bodo govorili od 9. do 14. ure v dvorani hotela Lev intercontinen-tal v Ljubljani. Nekaj pozornosti pa bodo namenili tudi elektronskemu podpisu.
Kmetijska šola Grm Novo mesto
organizira
1.
4-dnevni tečaj usposabljanja za prodajalce fitofarmacevtskih sredstev.
Usposabljanje bomo pričeli v ponedeljek, 10.12.2001, ob 14. uri in bo potekalo do četrtka, 13.12.2001.
2.
3-dnevni tečaj za tržne pridelovalce in uporabnike fitofarmacevtskih sredstev.
Usposabljanje bomo pričeli v ponedeljek, 8.1.2002, in bo potekalo do srede, 10.1.2002. Tečaj bo potekal v popoldanskem času.
Tečaja bomo izvedli le v primeru zadostnega števila prijavi. Za informacijo in prijavo pokličite na tel. številko: 07/39-34-700.
ZAVOD LEKARNA RIBNICA
Majnikova 1, 1310 Ribnica
Razpisna komisija Lekarne Ribnica razpisuje delovno mesto
direktorja zavoda Lekarne Ribnica.
Poleg zakonskih pogojev mora prijavljeni kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:
visokošolska izobrazba farmacevtske smeri,
- strokovni izpit in najmanj 5 let delovnih izkušenj v lekarniški dejavnosti.
Kandidati morajo svoje pisne prijave z dokazili oddati na naslov: Razpisna komisija Lekarne Ribnica, Majnikova 1, 1310 Ribnica, v roku 8 dni od dneva razpisa.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 8 dni od dneva izbire.
KITAJSKA RESTAVRACIJA GUANG DONG PRVA - Kitajsko restavracijo v gostišču Vidic sta pred desetimi dnevi prevzeta nova lastnika Wuhong Hai in Zhang Huan Lian, ki sta k nam prišla iz Zagreba. Že pogled na slikovno opremljene jedilne liste hišnih specialitet in sprejemljive cene pove, da želita lastnika z najboljšo kantonsko in sečuansko kuhinjo razvajati Dolenjce in si pridobiti čimveč stalnih gostov. Iz restavracije, ki je odprta vsak dan od 12. ure dalje, lahko pripravljeno hrano odnesete tudi domov. (Foto: Majda Luzar, EPS)
REPUBLIKA SLOVENIJA
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR
.Ministrstvo za okolje in prostor, Dunajska 48, Ljubljana, na podlagi 4. odstavka 60. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. list RS, št. 32/93 in 1 /96) v postopku izdaje enotnega dovoljenja
za gradnjo trosedežnice Gričice na Črmošnjicah. uveden na zahtevo investitorja Smučarsko-rekreacijskega centra Rog -Črmošnjice, d.o.o., Zdraviliški trg 22, Dolenjske Toplice
OBJAVLJA
1.	Dne 14.11.2001 je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo št. 350-03-53/01-TŠ/IIČ izdalo enotno dovoljenje za gradnjo trosedežnice Gričice na Črmošnjicah.
2.	V postopku izdaje enotnega dovoljenja je bilo dne 7.11.2001 izdano okoljevarstveno soglasje št. 35405-89/01.
3.	Med javno predstavitvijo ni bilo pripomb, ki bi se nanašale na varstvo okolja.
KMETIJSKA ZADRUGA ČRNOMELJ, z.o.o.
Kolodvorska 39, 8340 Črnomelj objavlja JAVNO DRAŽBO za prodajo nepremičnin
1.	Predmet prodaje I - Planina
-	vlož. št. 94, k.o. Planina, pare. št. 48, stavbišče v izmeri 176 m2, po izklicni ceni 396.982,00 SIT
2.	Predmet prodaje II - Komama vas
-	vlož. št. 35, k.o. Štale, pare. št. 84, stavbišče v izmeri 252 m2, po izklicni ceni 312.623,00 SIT
-	vlož. št. 35, k.o. Stale, pare. št. 124, stavbišče v izmeri 76 m2, po izklicni ceni 94.283,00 SIT
-	vlož. št. 30, k.o. Štale, pare. št. 86, stavbišče v izmeri 232 m2, po izklicni ceni 287.812,00 SIT
-	vlož. št. 42, k.o. Štale, pare. št. 73, stavbišče v izmeri 529 m2, po izklicni ceni 656.260,00 SIT
-	vlož. št. 41, k.o. Štale, pare. št. 75, stavbišče v izmeri 670 m2, po izklicni ceni 831.180,00 SIT
-	vlož. št. 40, k.o. Štale, pare. št. 76, stavbišče v izmeri 288 m2, po izklicni ceni 357.284,00 SIT
-	vlož. št. 32, k.o. Štale, pare. št. 88, stavbišče v izmeri 467 m2, po izklicni ceni 579.345,00 SIT
3.	Predmet prodaje III - Gričice
-	vlož. št. 25, k.o., Štale, pare. št. 104, stavbišče v izmeri 162 m2, po izklicni ceni 584.646,00 SIT
Javna dražba, ki bo 18.12.2001 bo za Predmet prodaje I ob 12. uri, za Predmet prodaje II ob 12.30 in za Predmet prodaje lil ob 14. uri, na sedežu Kmetijske zadruge Črnomelj, z.o.o., Kolodvorska 39, 8340 Črnomelj, po sistemu “videno-kupljeno".
Javne dražbe se lahko udeležijo vse fizične osebe, ki predložijo original potrdilo o državljanstvu in registrirane pravne osebe, ki imajo sedeže v RS, kar pred pričetkom javne dražbe izkažejo z izpisom iz sodnega registra ali overjenim pri notarju, ter ev. pooblastilom za zastopanje in ki so vplačale varščino v višini 10% izklicne cene, na našŽR, št. 52110-601-13544 in to izkažejo s potrjeno kopijo nakazila. Vplačana varščina bo kupcu vračunana v kupnino, ostalim pa brez obresti vrnjena, najkasneje v treh dneh po javni dražbi.
Kupec plača davek na promet nepremičnine, overitev pri notarju in vse stroške za vključno v zemljiško knjigo, ter ev. druge stroške v zvezi z realizacijo javne dražbe in sklenitvijo kupoprodajne pogodbe.
Zdražitelj mora skleniti kupoprodajno pogodbo v osmih dneh po javni dražbi in plačati kupnino v celoti, najkasneje v roku: ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe po javni dražbi.
Če uspeli zdražitelj ne bo v navedenem roku sklenil kupoprodajno pogodbo, oz. ne plačal celotne kupnine, bo prodajalka kupoprodajo razveljavila, plačano varščino pa zadržala.
Izdražena nepremičnina bo kupcu vročena v posest takoj, po sklenitvi pogodbe. Vsakemu resnemu ponudniku bo na njegovo zahtevo omogočen ogled, po predhodnem dogovoru.
Dodatne informacije lahko dobite na tel št. 07/30-61-250, vsak dan od 7. do 8. ure zjutraj.
nn	VV7A(3 ^AmnnnA tedenski koledar* kino »bela tehnika -čestitke* elektronika* kmetijski stroji* kupim« motorna vozila •pohištvo
LIlAA uL3L-/LjLnJ V/lAACz / l/Al \ 11 \lkk\li\ POSEST »PREKLICI 'PRODAM -RAZNO ‘SLUŽBO DOBI ‘SLUŽBO IŠČE-STANOVANJA »ZAHVALE -ŽENITNE PONUDBE »ŽIVALI
tedenski koledar
Četrtek, 29. novembra - Nina Petek, 30. novembra - Andrej Sobota, 1. decembra - Marijan Nedelja, 2. decembra - Blanka Ponedeljek, 3. decembra - Franc Torek, 4. decembra - Barbara Sreda, 5. decembra - Savo
Lunine mene
30. novembra ob 16.19 -
polna luna
kino
BREŽICE: Od 29.11. do 2.12. (ob 18. uri) Nikogaršnja zemlja. Od 29.11. do 5.12. (ob 20. uri) Obračun. 4. in 5.12. (ob 18. uri) Atlantida.
ČRNOMELJ: 1.12. (ob 16. uri) in 2.12. (ob 18. uri) Mačke in psi. 1.12. (ob 18. in 20. uri) in 2.12. (ob 20. uri) Sto deklet.
DOBREPOLJE: 30.11. (ob 19.30) Planet teme. 2.12. (ob 15. uri) Scary Movie 2.12. (ob 19.30) Ameriška pita 2.
GROSUPLJE: 30.11. (ob 19. uri) Scary Movie 2.
IVANČNA GORICA: 29.11. (ob 19. uri) Scary Movie 2.
KOČEVJE: 1.12. (ob 17. uri) Planet teme. 1.12. (ob 19. uri) 13 dni. 3.12. (ob 17. in 19. uri) Scary Movie 2.
KRŠKO: 29.11. (ob 18. uri) Zverina. 29.11. (ob 20. uri) Luknja. Od 30.11. do 2.12. (ob 18. uri) Cukr& popr. Od 30.11. do 2.12. (ob 20. uri) Operacija mečarica.
NOVO MESTO - Dom kulture: Od 29.11. do 5.12. (ob 18. uri in 20.30) Corellijeva mandolina.
NOVO MESTO - KC Janeza Trdine: Od 30.11. do 5.12. (ob
18.	uri in 20.15) Sladki november.
RIBNICA: 1.12. (ob 21. uri) Scary Movie 2.
SEMIČ: 1.12. (ob 18.30) Mačke in psi.
TREBNJE: 1.12. (ob 20. uri) in 2.12. (ob 17. uri) Luknja.
VELIKE LAŠČE: 1.12. (ob
19.	uri) Scary Movie 2.
MALE OGLASE
sprejemamo osebno, po pošti in na telefonsko številko 07/39 30 512 Izven delovnega časa lahko mali oglas oddate na avtomatski telefonski odzivnik.
OSMRTNICE in ZAHVALE
sprejemamo osebno, po pošti in na faks številko
07/39 30 540
Male oglase, osmrtnice in zahvale sprejemamo tudi po elektronski pošti na naslov:
info@dol-list.si
Male oglase brezplačno ponovimo na internetni strani Dolenjskega lista na naslovu:
http://www.dol-list.si
KMETIJSKI STROJI
PUHALNIK in R 5 prodam. B (031 )30 44 43.	2474
MOTORNA VOZILA
LADO KARAVAN, letnik 1994, v odličnem stanju, prodam. B (041 >989-971. GOLF D, letnik 1991, lepo ohranjen, prodam. B (041)503-547, po 17. uri.
LANTR0 1.6 16 V GLSi, letnik 1995, vsa oprema, garažirano, prodam. B (07)30 65 783.	2431
RMEGANE 1.4, letnik 1996, in kangoo 1.9 D, letnik 1998, prodam. B(07)30 66 663.	2453
AUDI A4 1.9 TDI, letnik 1998, vsa oprema, in volvo V 40 1.9 TDI, letnik 1998, ugodno prodam. B (041 )720-038.
POSEST
PR EP/S VOZ/L)
041/546-159	.
NOVA GORA pri Krškem, prodamo zidanico, vinograd, urejen, skupne površine 3456 m2. B (041)538-235.
Št. 48 (2727), leto Ul • Novo mesto, četrtek, 29. novembra 2001 • Naklada 15.786 izvodov
Izdajatelj: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o., časopisno založniška družba Naslov: Dolenjski list, Germova ulica 4, 8000 Novo mesto, p.p. 212 Direktor: Drago Rustja
Uredništvo: Jožica Dornii (odgovorna urednica), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Breda Dušic Gornik, Tanja Jakše Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Mariin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc, Igor Vidmar in Mojca Žnidaršič
Izhaja ob četrtkih. Cena izvoda v kolportaži 240 tolarjev, naročnino za 26 izvodov v 2. polletju 5.980 tolarjev, za upokojence 5.582 tolarjev, za pravne osebe 11.960 tolarjev, za tujino letno 70 evrov oz. druga valuta v tej vrednosti. V ceni kolporlažnega izvoda oz. naročnini je upoštevan 8-odst. DDV.
Naročila in pisne odpovedi sprejemamo samo s prvo številko v mesecu. Oglasi: Cena I cm v stolpcu za oglas (in mali oglas pravnih oseb) 3.100 tolarjev (v barvi 3.300 tolarjev;, na prvi ali zadnji strani 6.200 tolarjev (v barvi 6.600 tolarjev;, za razpis 3.700 tolarjev V ceni oglasa oz. razpisa ni upoštevan 19-odsl. DDV.
Mali oglas do deset besed 2.000 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 200 tolarjev. V ceni malega oglasa je upoštevan 19-odsl. DDV.
Poslovni račun pri NLB, d.d., Divizija Dolenjska:
02970-0011425116 (tolarski): 01000-0000200097-970-7100-4405/9 (devizni) Telefoni: tajnica 07/39 30 500, direktor 39 30 502, odgovorna urednica 39 30 528, propagandna služba 39 30 514, naročniška služba 39 30 508 in 39 30 510, mali oglasi in osmrtnice 39 30 512, ručunovodstvo 39 30 504 in 39 30 506 Telefaks: 07/39 30 540
Elektronska pošla: info@dol-list.si Internet: http://www.dol-Ust.si Računalniški prelom: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO, d.d., Ljubljana, Dunajska 5
Nenaročenih rokopisov, fotografij, disket in zgoščenk ne vračamo.
DANA, tovarna rastlinskih specialitet in destilacija, d.d., Mirna, prodaja v središču Mirne vilo v tlorisni izmeri 113 m2, skupne površine 339 m2, s pripadajočim zemljiščem v izmeri 675 m2; cena je 14.500.000 SIT. Podrobnejše informacije lahko dobite pri družbi FIRST, ga. Cvetka Žnidaršič, tel. 041/726-598.
V NOVEM MESTU v poslovni zgradbi oddamo v najem pisarniške prostore, 114 m2, in konferenčno sobo, 125 m2, samostojni vhod. Najemnina 2000 SIT/m2 na mesec, B (041)786-444. NJIVO v Grmovljah pri Škocjanu, 30 a, prodam ali oddam v najem. B (041) 812-423.	2478
PREKLICI
MIRAN ZORKO, s.p., Vidmarjeva 7, Novo mesto, obveščam, da bom z 31.12.2001 prenehal obratovati. 2487
PRODAM
BUKOVA DRVA in kravo za zakol prodam. B(07)30 78029.	2464
KOSTANJEVO KOLJE prodam. B (07)30 78 204, po 18. uri.	2468
KUHINJO prodam. Gradišar, Trdinova 5 a, Novo mesto, B (07)30 20 243. PRODAJNI PULT in police za trgovino ugodno prodam. B (031)485-550. BUKOVADRVA, razžagana ali v metrih, z možnostjo dostave prodam. B (07) 30 71 287 ali (031)712-995.	2485
SUHE smrekove deske, debeline 80 -50, 25 mm, suhe, 900 kg oglja za žar ali kovaška dela in parcelo v obrtni coni v Šentjerneju, 60 a, z lokacijsko dokumentacijo, prodam. B (07)30 81 558. 300-LITRSKO zamrzovalno skrinjo LTH prodam. B (07)33 28 839.
RAZNO
HITRO IZPLAČILO gotovine z nizko provizijo pri prodaji delnic, ki kotirajo na ljubljanski borzi, nudimo. BPH Medvešek Pušnik, d.d., Ljubljana, poslovalnica Mercator center Novo mesto, B (07)393 02 62.	2330
DIMNIKARSTVO Franc Kaučič, Seid-lova 22, Novo mesto, se priporoča za dimnikarske usluge. B (041 >595-665 ali (07)37 70 134.	2455
DRUŽINA v Ljubljani išče mlajšo nevezano upokojenko za dela v gospodinjstvu. Nudimo stanovanje, hrano in primerno plačilo. B (041)632-256. GRADITELJI! Po konkurenčnih cenah in kakovostno izdelujemo strojne tlake, strojne omete in termo fasade. B (031)623-000, Tržan Dušan, s.p., Ledina 40, Sevnica.	2465
POSLOVNI PROSTOR, klimatiziran, 65+ 35 m2, oddam. B(041)720-065.
Prodajni center podov
PCP PUREBER-
PARKETARSTVO
Foersterjeva 10, Novo mesto
07/33-24-945
Garancija:	»avtomobili
• plačilne kartice * pokojnina •osebni dohodek »nepremičnine
GOTOVINA TAKOJ
Pon-čet: 9.0017.00, pet: 9.00-12.00 GOLDINVEST, d.o.o., Malgajeva 2, Celje PE Glavni trg 14, Novo mesto
Neodplačna objava
Paipilo-t
CENTER ZA POMOČ ŽRTVAM KAZNIVIH DEJANJ
vam ie na volio vsak dan v tednu 24 ur na dan! Če ste bili žrtev kateregakoli kaznivega dejanja (rop, tatvina, spolni napad, ogrožanje varnosti), če se nad vami izvaja nasilje (fizično, psihično, spolno), če ne vidite poti iz situacije, v kateri se počutite kot žrtev, ne glede na to, ali je storilec znana, neznana oseba ali institucija:
POIŠČITE POMOČ!
Prijazne svetovalke so vam med delovnim časom na voljo osebno, nenehno pa na telefonski številki
"S 07/33-74-030, Florjanov trg 2, Novo mesto 07/49-93-576, Černelčeva 3a, Brežice Izvedeli boste vse, kar vas zanima.
POMOČ JE ZAUPNA IN BREZPLAČNA!
MEDIAFlN, d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Novo mesto: 041/538-235
GOTOVINSKA
POSOJILA
ROLETARSTVO M
BAYER jr
Bayer Aleksander, s.p., Stopiče 37 a 07/ 30 80 210 040/ 202 868
delovni čas: vsak dan non-stop
REALIZACIJA TAKOJ !!!
PARKETARSTVO Kovačič Marjan, s.p., Prisojna pot 4, Novo mesto, vam nudi 5 % popusta na storitve za naroči-lavmesecu decembru.	2466
UČITELJICA inštruira angleščino, nemščino in slovenščino. B (07)30 23 652 ali (07) 332 6819.	2451
LOKAL, 83 m2, v Novem mestu, na Glavnem trgu (nasproti blagovnice Muller), oddamo. B(041 >523-570, po 15. uri.	2500
DOMAČE PECIVO, potice, piškoti, torte za razna praznovanja, silvestrovanja! Rogljiček, Gor. Kronovo 8, Otočec. B (07)30 73 083 ali (041) 746-330.	2501
SLUŽBO DOBI
NATAKARICO zaposlimo. Diskont Milenkovič, Jata, Slobodan Milenkovič, s.p.,Bršljin37,Novomesto. 2449 REDNO ALI HONORARNO zaposlimo natakarja (-ico) v kitajski restavraciji. B (041)955-278 ali (07)332 46 23, Guang Dong-I, Ljubljanska c. 51, Novo mesto.	2450
VAKO, D.O.O., Črnomelj, takoj zaposli strojnega inženirja za prodajo klimatskih naprav in trgovinske hladilne opreme. Zaposlitev je v Črnomlju. Vako, d.o.o., Črnomelj, Kolodvorska 56 b, Črnomelj. B (07)30 61 530 ali (07)3061 551.	2473
V OKOLICI Krškega dobi delo v okrepčevalnici pridno in pošteno dekle, lahko samo za vikende. Trgovina in okrepčevalnica Dimic, Velika vas 10, Leskovec. B (041)869-703 ali (07)49 13 315.
DELAVCA za dimnikarska dela zaposlim. Zaželjen vozniški izpit B kategorije. Dimnikarstvo Igor Primc,s.p., Zelena pot 8, Črnomelj. B (041)722-885.
ŠIVILJE iz Metlike ali okolice zaposlimo. B (07)33 75 600, Alfa Novo mesto, d.o.o., Nahtigalova 5, Novo mesto.
Ste zasledili našo prodajo na morju? Vam je bila všeč? Pokličite, potrebujemo zastopnike.
Tel. 01/500-41-62.
BIO NOVA SKK, d.o.o. Stegne 25, Ljubljana.
KV ALI PRIUČENEGA VARILCA s C02 aparatom (možnost priučitve) zaposlimo. Izpušni sistemi Lauš, d.o.o., Šentvid pri Stični, B (041 >769-421. 2467
STANOVANJA
ENOSOBNO STANOVANJE v Novem mestu zamenjam za gradbeno parcelo ali starejšo hišo. B (041)762-549. TRISOBNO STANOVANJE na Mestnih njivah, kompletno opremljeno, oddam. B (041 >55 28 27.	2458
GARSONJERO v zasebni hiši oddam. B (07)30 75 377 ali (041)493-736. OPREMLJENO garsonjero oddam. B (07)30 65 285.	2484
DVOSOBNO opremljeno stanovanje v Novem mestu oddam. B (07)33 28 428 dopoldan, 33 41 932 popoldan, (031)216-108 ob vikendih. 2495
ŽENITNE PONUDBE
28-LETNI fant, iskrenega srca, zaposlen, invalid, želi spoznati dekle. B (031)344-459.	2481
ŽIVALI
PRAŠIČA, 100 do 170 kg prodam. Možen zakol. B (07)30 71 565. 2460 PRAŠIČA, 150 kg, domača krma, prodam. B (07)49 75 238.	2469
PFtAŠIČE, 180 do 220 kg (možen zakol), in bukova suha drva prodam. B (07) 30 84 343, Straža. 2452
KRAVO SIMENTALKO po teletu prodam. B (07)30 84 256.	2457
KRAVO SIVKO s tretjim teletom - bikcem, starim 10 dni, in prašiča, 150 kg, prodam. B (031 )200 308.	2459
PRAŠIČA, cca 200 kg, in 100 bal slame prodam. B (07)30 73 361. BREJO TELICO simentalko prodam. Franc Kegljevič, Dol. Brezovica 4, Šentjernej.	2472
2 PRAŠIČA po 150 kg in domače žganje prodam. B (07)30 82 395. 2475 PRAŠIČA, 150 kg, prodam. B (07)30 81 784.	2476
JUNČKA SIVČKA, starega 14 dni, prodam. B (07)30 68111.	2482
BIKCASIVCA, starega 10dni, prodam. B (07)34 65 243.	2483
BELE PIŠČANCE za zakol, krmljene z domačo hrano (možnost dostave), in prašiče za zakol, krmljene z domačo hrano, prodajamo. Vrtačič, Pristavica 1. B (07)30 71 287 ali (031 )712-995. PRAŠIČE, 10 do 120 kg, prodam. B (07)30 73 552.	2488
TELIČKO SIMENTALKO prodam. B (041 >292-086 ali (07)30 71 400.
2 PRAŠIČA, brejo telico in rdeče vino prodam. B (07)30 73 426 .	2490
ODOJKE in 100-120 kg težke prašiče, krmljene z domačo hrano, prodam. B (07)30 81 166 .	2491
PRAŠIČA, 170kg,krmljenegazdoma-čo hrano, prodam. B (07)30 85 840. PRAŠIČE, 140 do 170 kg, domača krma, možen zakol, in kvaliteten cviček in sadjevec prodam. B (041 >385-635.
$ SUZUKI
<//>■
Avtomehanika Jurij Murn, s.p.
Resslova 4, Novo mesto S 07/30 24-791
SVVIFT 1.0 3V že za 1,354.870 SIT SVVIFT 1.3 16V že za 1,467.870 SIT Po ADAC-u v svojem razredu najbolj varčno in najbolj zanesljivo vozilo.
UGODNI KREDITI!
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Germova ulica 4, p.p. 212. Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil" vašega Dolenjskega lista.
tč
Naročilnica za
DOLENJSKI LIST
H
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
GRADBENIŠTVO, ZIDARSTVO, KROVSTVO
Možnost izgradnje do III. gradbene faze.
GRADBENIŠTVO-ZIDARSTVO Jože Brsan s.p.
Hrastje 12, 8310 Šentjernej
tel. 041/913-259,040/358-188
Ime in priimek:________________________________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):______________________•_________________________________________
___________________________________________________________Pošta:____________________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s posebno položnico, ki mu. jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	2001
Kraj:	Datum:	Podpis:
2 PRAŠIČA, krmljena z domačo hrano, prodam. O (050)635-887.	2497
10 DNI staro teličko sivko prodam. S (07)30 44 383 .	2499
ČRNO-BELEGA BIKCA, starega 10 dni, prodam. ®(031 >860-204. 2504 PRAŠIČE, 120kg,domačahranainko-stanjevo kolje prodam. O (041)598-224 .	2506
PRAŠIČA, 150 kg, domača krma, prodam. O (07)30 85 955.	2454
DEŽURNE TRGOVINE
Mercator Dolenjska, d.d. Livada 8, Novo mesto
ob sobotah: od 7. do 13.ure:
•	vse živilske prodajalne
•	od 8. do 20. ure: Hipermarket Cikava ob nedeljah: od 8. do 12. ure:
•	Hipermarket Cikava
•	od 8. do 11. ure: PC Ločna, Market Drska, Market Smrečnikova, PC Kandijska
•
Kmetijska zadruga Krka, z.o.o. ob nedeljah: od 7. do 12. ure: ZNC
•	od 7. do 11. ure: Samopostrežba Mirna Peč
•	od 8. do 11. ure: samopostrežbe Brusnice, Straža (vsako drugo nedeljo), Dol. Toplice, Škocjan
»od 8. do 11. ure: samopostrežba Bršljin
POGREBNE IN POKOPALIŠKE STORITVE
Leopold Oklešen
K Roku 26 Novo mesto •S 07/33 70 200
delovni čas: NON STOP
Vsi, ki so upravičeni do povračila pogrebnih stroškov, imajo pri celotni storitvi le minimalno doplačilo. Opravljamo tudi prevoze v tujino in v nekdanje jugoslovanske republike.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega najdražjega
CIRILA
KOŠMERLA
iz Križev 15
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče in sv. maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti.
ZAHVALA
In smrti ni!...
Jaz vidim le življenje, ljubezen večno vidim krog in krog.
(D. Kette)
Ob boleči izgubi naše drage mame, stara mame in prababice
MARIJE UDOVIČ
iz Korit 15 pri Dobrniču
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki ste sočustvovali z nami, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče ali za sv. maše in našo mamo v velikem številu spoštljivo pospremili na zadnji poti. Zahvala gospodu župniku Povšnerju in gospodu Murnu za pogrebni obred, pevcem in pogrebni službi Oklešen. Hvala sodelavcem Krke, tovarne zdravil. Zahvaljujemo se zdravnikom in osebju Intenzivnega oddelka Interne bolnišnice Novo mesto in ZD Trebnje. Vsem iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi oče, dedek, brat in tast
ANTON
OBERČ
iz Novega mesta, Rozmanova ulica 3
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče ter se zadnjič poslovili od pokojnika na pokopališču v Srebrničah. Hvala vsem, ki ste sodelovali s pesmijo, glasbo in lepo besedo ob njegovem grobu. Posebno se zahvaljujemo lovcem LD Škocjan, vinogradnikom z Ruperčvrha, delovnemu kolektivu Okrožnega sodišča v Novem mestu in pogrebni službi novomeške Komunale. Hvala osebju Doma starejših občanov Novo mesto in Splošne bolnišnice v Novem mestu, ki so se trudili za njegovo zdravje in mu lajšali bolečine.
Žalujoči: vsi njegovi
Vsi njegovi

i Z INOVOIVIE< pOROd tNiŠNiCE
OSMRTNICA
V času od 12. do 26. novembra so v novomeški porodnišnici rodile: Jožica Janževič iz Gor. Brezovice - Leo, Silva Cugelj iz Drame - Mirana, Ivanka Hočevar iz Cirja - Tanjo, Irena Stupar iz Dobrave - Lidijo, Mojca Lavrič iz Kočevja - Nika, Lidija Okorn iz Vel. Gabra - Teo, Majda Koplan iz Kloštra - Anjo, Slavka Avsec iz Dolža - Nino in Mateja Rom Gašperič iz Ručet-ne vasi - Anžeta, Tatjana Ilenič iz Tribuč - Blaža, Mojca Hribar iz Dolenje vasi - Nika, Mojca Cigler iz Reštanja - Jana, Katarina Uršič iz Leskovca - Vita, Tina Sinrajh iz Dol. Brezovice -Tejo, Simona Klepač iz Kočevja - Mateja-Nika, Melita Blatnik iz Škocjana - Katjo, Jasna Komac iz Kočevja - Nejo, Marina Kramarič iz Dola pri Suhorju -Kristjana, Marta Strmec s Straž-njega Vrha - Jana.
Iz Novega mesta: Irena Gole Kovačič,-Tržiška 10 - Nika.
Čestitamo!
Samo en cvet
Samo en cvet, en droben cvet, je bil
iz moje gredice vzet.
Tuja roka ga ni kupila, tuja roka ga ni podarila, nesramno ga je izpulila.
Naj mu lepo cveti, spomin prebudi: kupi! ga nisi ti!
TEREZA BLAŽEVIČ
(Pesmico posvečam tistemu, ki mi je izpulil mačehi iz gredice pred vhodom.)
Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš upokojeni sodelavec
FRANC ŠUŠTERŠIČ
skladiščnik v Področju ISN
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, D.D.
ZAHVALA
Utihnil je tvoj glas, obstalo tvoje je srce, ostali so sledovi pridnih rok in kruto spoznanje, da se ne vrneš več.
Ob tihem in nepričakovanem odhodu našega dragega
VIKTORJA
ZUPANČIČA
iz Črmošnjic pri Stopičah 15
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, vaščanom in znancem za ustne in pisne izraze sožalja, za darovano cvetje in sveče ter svete maše. Hvala vsem, ki ste ga cenili in spoštovali ter ga v tako velikem številu pospremili k preranemu počitku. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Gabrijela, hčerka Renata z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame
ANICE
IVANČIČ
iz Mokronoga
se iskreno zahvaljujemo vsem njenim in našim prijateljem, sorodnikom in ostalim za izraze sožalja, darovane sveče, cvetje in sv. maše. Iskrena hvala osebju Doma starejših občanov Novo mesto za nego in skrb v času kratkega bivanja v njem. Posebna zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem in obema govornikoma, sosedom in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob tihi, boleči in prezgodnji smrti našega ljubega moža, očeta, tasta, dedka, brata in strica
TONETA
PETJE
iz Kastelčeve ulice 11 v Novem mestu
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom, sodelavcem, vsem, ki ste ga imeli radi in ste skupaj z nami delili poslednje slovo. Hvala za izraze sožalja, darovane sveče, cvetje, prispevke in tolažilne besede. Hvaležni smo vsem, ki ste mu pomagali premagovati bolezen in mu lajšali bolečine. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala! Zelo ga bomo pogrešali!
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega ata, starega ata in pradedka
IZIDORJA
VEHARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sosedom iz Gradiške ulice za izraze sožalja in darovane sveče. Posebna zahvala dr. Francu Kokalju, mag. farm. Mojci Galeša in g. župniku za opravljen obred.
Žalujoči: hčerki Marinka in Dorica z družinama, oče Ciril, bratje Ciril, Bruno in Jože z družinami, sestra Tilija z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mami in babice
FANIKE
VRVIŠČAR
iz Metlike
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili žalost, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Mlačku iz ZD Metlika, zdravstvenemu osebju Urološkega oddelka Splošne bolnice Novo mesto, prijateljicam in sosedam ge. Mimici Molek, Nadi, Lilijani, Vidi, Mariji in vsem, ki ste pokojni kakorkoli pomagali v času hude bolezni.
Žalujoči: hčerka z možem ter vnuk in vnukinja
PORTRET TECj A TEdNA
Milorad - Mile Džudovič
Nič koliko četrtkov in nedelj je svojim sorodnikom in prijateljem, ki so ga kam povabili, dejal: “Ja, lahko, ampak samo do te in te ure, kajti potem imam vaje pri folklori." Milorad Džudovič iz Novega mesta je namreč poleg vodje Branke Moškon edini, ki je že od vsega začetka z dušo in srcem plesalec novomeškega Folklornega društva Kres - ta pa te dni praznuje že 25 let - in kot pravi sam, je le redkokdaj manjkal na vajah. “To se je zgodilo le zaradi službe, sicer pa sem za vaje ali nastope mnogokrat vzel proste ure ali celo dopust. ”
Če ti neka stvar toliko pomeni kot Miletu, kakor ga vsi kličejo, folklora, potem to ni težko. Prve plesne korake je kot fantič naredil davnega leta 1963 v folklornem krožku v osnovni šoli na rodnem Kosovu, kasneje pa se je vključil v domače folklorno društvo. Ples je prekinilo le služenje vojske in nato selitev. “Bili so težki časi, tudi za našo sedemčlansko družino. Brat si je poiskal delo v Sloveniji in me povabil k sebi. Nisem okleval. Še sedaj vem: bilo je 13. junija 1970, ko sem prišel v Novo mesto. Kot kovinostrugar sem dobi! službo v takratnem IM V in še sedaj si služim kruh v Revozu. Na Dolenjskem sem spoznal tudi ženo, si ustvaril dom in družino, "je povedal Mile, ki mu ni bilo nikoli žal, da je že več kot trideset let njegova domovina Slovenija.
Vseskozi rad prebira naš časopis, v katerem je ponovno našel pot do svoje
življenjske ljubezni - folklore. “Komaj mesec dni po rojstvu svoje prve hčere zagledam v Dolenjskem listu oglas takratne zveze kulturno-prosvetnih organizacij in rečem ženi: ‘To pa je nekaj zame'. In tako sem se vključil v nastajajoče novomeško folklorno društvo. Bilo nas je okrog deset parov, zdaj pa Kres šteje 120 članov," se spominja začetkov in kar ne more verjeti, da je minilo že četrt stoletja. “Še zdaj se spominjam prvega nastopa ob dnevu žena v Domu JLA, ko smo nastopili v izposojenih belokranjskih nošah. Vsa leta smo si člani res veliko prizadevali, da smo prišli do ustrezne opreme, saj je denarja za kulturo vedno zmanjkalo, kot ga še danes, "pravi Mile.
Kljub temu da je bil od doma vajen drugačnih plesov in etnološkega izročila, je z navdušenjem sprejel slovensko. S folkloro je povezano tudi petje. “Všeč mi je ljudska pesem, bogata je in rad prepevam. Ob učenju besedil pa sem se tudi hitreje učil slovensko, "pravi ob pohvali, da mu slovenska beseda dobro teče.
Biti kresovec je gotovo lepo tudi zaradi medsebojnega druženja. “Postali smo prijatelji. Nič koliko lepih skupnih spominov imamo. “ Ne gre pozabiti tudi gostovanj v tujini. “Prepotovali smo menda vso Evropo, sicer gotovo ne bi videl toliko sveta. Pri vsakem gostovanju smo spoznavali tuje plese in glasbo, in rftoram reči, vsi plesi so mi všeč. ” Mile pleše tudi pri mednarodni folklori v Novem mestu.
“Rad bi se zahvalil ženi in družini, ki so me vseskozi podpirali, da sem vztrajal. Potrebno je bilo veliko odrekanja, ” ne pozabi omeniti. Tudi njegovi hčerki sta stopili po njegovih plesnih korakih in ena od njiju je pri kre-sovcih našla celo svojo ljubezen. “Ja, kar kakšnih pet parov smo poročili," se nasmehne Mile, ki pravi, da bo pri folklori še vztrajal. Sicer pa mu življenje osmišljujejo še šport ter prijetne urice v naravi v vikendu na Čatežu pod Zaplazom. Res mu gre verjeti, ko pravi:“Življenje je lepo."
LIDIJA MURN
Bacili so še vedno kužni
Nastop legendarne novomeške skupine
NOVO MESTO - Čeprav v petek v LokalPatriotu ni bilo očetov slovenskega punka Igorja Vidmarja, Gregorja Tomca in Petra Lovšina, ki naj bi novomeški mladeži ob okrogli mizi pojasnili, kako se je v osemdesetih letih punk uveljavil v Sloveniji, obiskovalci priljubljenega mladinskega kluba niso bili prikrajšani za spoznanja o tej kontroverzni glasbeni zvrsti, saj so jo več kot dobro predstavili Bacili, zdaj že legendarni novomeški bend, ki je tako obeležil tudi 20-letnico ustanovitve.
Pred 20 leti se je skupina mladcev v Zirkelbachovi drvarnici v kleti bloka na Trdinovi cesti 3a domislila, da bi ustanovila ansambel. Ker večina ni znala igrati na noben inštrument, so se odločili za punk, glasbeno zvrst, za katero je tedaj veljalo, da ni pomembno, koliko glasbeniki znajo, pomembnejši je bil hrup in družbeno provokativna besedila.
Poimenovali so se Bacili, saj so kar trije od ustanovne posadke obiskovali srednjo medicinsko šolo, hitro so zložili nekaj skladb in 31. aprila zvečer nastopili ob kresu na vrhu grmskega hriba.
S časom so fantje vse bolj obvladali svoje inštrumente, ob odhodu večine ustanovnih članov v vojsko pa se je skupina temeljito prenovila ter kasneje zelo uspešno nastopila v Križankah na Novem rocku. Bacili so se uveljavili kot ena vodilnih punk skupin v Sloveniji, s svojim skladbami pa so prispevali velik delež k slovenski punk kulturi. V petek zvečer so dokazali, da punk še ni mrtev. Kljub temu da so nekateri že dopolnili 40 let, drugi pa so četrtemu križu zelo blizu, so skladbe Ave Maria, Plave budale-, Oti, Strojak in druge zvenele udarno kot pred leti in mladci, ki so se, takrat ko je Bacile že poznala vsa Slovenija, šele rodili, so lahko dobro občutili energijo punka. Roko na srce, Bacili niti v najboljših časih niso pokazali toliko tehničnega znanja kot tokrat.
I. V.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
O “zanikanih ” bikih - Po domače z zeljem in rebrci? - Ima kdo vsaj malo slabe vesti zaradi strupa v kamenjskem vodovodu? - Naj pove, kdor ve, kako je umrl komandant Stane!
V bližini Šmarjete še traja spor zaradi poti, kot nam je sporočil Alojz Šutar iz Orešja pri Šmarjeti. Na nižjem sodišču je eden dobil in drugi izgubil, a se je seveda pritožil. V odmoru je vojno prenesel na cesto. V križišču Vašnce pri križu, na cesti, ki pelje proti Orešju in po 1 kilometru zavije proti Vinjemu Vrhu, je drugi s smolo na veliko napisal, daje prvi (s priimkom!) “bik zarukan”. Prvi pa pravi, daje drugi še večji bik, ker gre pisat po cesti. Bog pomagaj!
Kot nas je opozorila J. Z. iz Novega mesta, smo v zapisu o Društvu lastnikov gozdov Mirnske doline pomotoma kot organizatorja zapisali krajevno skupnost Mokronog, namesto krajevno enoto
Halo, tukaj je
DOLENJSKI LIST
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev -pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki
07/ 39 30 522
vas čakamo vsak četrtek med 18. in 19. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
\_________________________/
Zavoda za gozdove. Dodala je še, daje ravno krajevna enota Mokronog v Slovenski vasi, ki jo vodi Jože Mori, najbolj zaslužna, da so se lastniki sploh povezali v društvo.
M. K. iz Trebnjega je že večkrat naletela na slabo označeno blago v trgovini Kmetijske zadruge na Starem trgu v Trebnjem. “Hotela sem vzeti Labello za ustnice, a ni bilo nikjer cene, suha rebrca so bila brez oznake proizvajalca, večkrat pa so cene daleč stran od izdelka, da jih sploh ne najdeš. Tudi zelje, na katerem piše, da gaje treba hraniti pri 4 do 8° C, sem našla kar na polici,” je dejala.
O pripombah smo vprašali poslovodjo omenjene samopostrežbe KZ Trebnje Zalko Perpar. “Trudimo se, da je vse označeno. Kislo zelje hranimo v hladilniku in je bilo morda na polici le v primeru, če so ga ravno pripeljali. Pri kozmetiki pa smo imeli res premalo prostora, zato zdaj vsak izdelek posebej označimo s ceno. Cene so običajno pred izdelki, a v samopostrežni trgovini včasih tudi stranke prestavijo kak izdelek na drugo mesto. Stranke naj se s pripombami kar obrnejo name ali na moje namestnike. Poskušali bomo poskrbeti, da bo drugič bolje,” je razložila.
Ive s Preloke se je v imenu vseh udeležencev zahvalil Rdečemu križu Slovenije in Krajevni organizaciji iz Vinice, ki je v nedeljo, 18.oktobra, v gasilskem domu priredila lepo in veselo srečanje, na katerem seje zbralo čez 100 ljudi od sicer 200 starostnikov v KS, ki so že dopolnili 75 let.
Jože iz okolice Škocjana bere in posluša o bajnih plačah v novomeški
Komunali, zato ga jezi, da so začeli pobirati števnino v njihovi siromašni občini. “Raje naj kaj privarčujejo, namesto da samo dražijo storitve!”
Jože Bašelj iz Gorenjega Kamenja pri Novem mestu je spomnil, da jih je 12. novembra Komunala obvestila, da je njihova voda zastrupljena z atrazinom. “Naj spomnim, daje to aktivna substanca nekaterih pesticidov, ki so že od leta 1999 prepovedani. Sokrajanom, ki uporabljajo neprimerna ali celo prepovedana škropiva, njihove ostanke in embalažo odlagajo vsepovsod, razvažajo gnojnico v času, ko je to prepovedano, nimajo urejenih gnojišč ali so celo brez greznic, bi rad povedal, da pljuvajo v lastno skledo. Če bi se do narave in lastne zemlje obnašali tako, kot bi se morali, bi bila voda še vedno pitna. Ali imajo vsaj kanček slabe vesti? Pozivam tudi vinogradnike iz Kamenjske gore in Golušnika, naj takoj pospravijo ostanke škropiv in ostale odpadke, ki ležijo vsepovsod okrog zidanic, ker so te neposredno nad vodnim virom. Naj se zavedajo, da lahko že ena sama plastenka pesticida onesnaži vodni vir za več let!” Jože iz Bele krajine vprašuje Jožeta z Mirne, ali je bil leta 1977 na proslavi, posvečeni komandantu Stanetu. Sam je bil še mlad, a se spomni, daje Stanetova sestra Vida Tomšič v svojem govoru dejala: “Tu ste mi ubili brata!” Po Beli krajini se o tem že dolgo govori, zato Jože poziva vse, ki vedo resnico o njegovi smrti, naj jo povedo, da se bo vedelo, pa kakršnakoli že je.
B. D. G.
BACILI OKUŽILI LOKALPATRIOTA - Bacili so v petek v LokalPatriotu
nastopili v zasedbi, s kakršno so pravzaprav zaključili svoje dejavno obdobje. Vse od začetka oziroma celih 20 let v skupini muzicirata kitarist Matej Zir-kelbach in bobnar Dušan Obradinovič; pevec Zdene Bošnjak in kitarist Matjaž Župančič sta se Bacilom pridružila leto dni kasneje, kitarist Tomaž Zorko in basist Emil Jurečič pa sta se med punkerje vpisala zadnja. (Foto: Igor Vidmar)
UPORABNO DARILO - Čeprav je kup peharjev, ki jih je napletel Jožef Mišica, velik, bo pred prihajajočimi prazniki hitro skopnel. Jožefove spretne roke naredijo na leto okrog tisoč peharjev različnih velikosti in oblik, vsaj petino pa jih podari. Tudi pomembnim Slovencem. (Foto: M. B.-J.)
Za prvi pehar čista enica
Čeprav popotnica za pletenje peharjev ni bila spodbudna, pa je Jožef Mišica danes natančen in vztrajen mojster
ČRNOMELJ - Jožef Mišica iz Črnomlja je kot desetleten fantič pred skoraj štirimi desetletji v rodnem Čudnem selu naredil prvi peharček iz slame. Naučil gaje stari oče, kije pletel za domače potrebe. A če ne bi Jožef tega zanimivega dela že takoj na začetku vzljubil, bi ga grenka izkušnja iz 4. ali 5. razreda za vedno odvrnila od njega.
Pri ročnem delu je namreč naredil peharček in ko ga je prinesel v šolo, je dobil nezadostno, češ da mu ga je naredil oče, ki pa v življenju ni spletel niti enega peharja. Morda tudi zato, da bi dokazal, kako vešč je temu delu, ga Jože nikoli ni opustil, zadnjih petnajst let pa mu posveti vsako prosto minuto. Zadnjih šest let ima registrirano tudi popoldansko domačo obrt in je eden od petih domačih obrtnikov, članov Območne obrtne zbornice Črnomelj. Zanimivo je, da je Mišica vseh 28 let, kolikor ima delovne dobe, poklicni voznik, ročno delo pa je zanj dobrodošla sprostitev po napornem delovnem dnevu.
Ko so ljudje nehali žeti na roke, je začel Jožef plesti peharčke iz posebne trave, ki raste v belokranjskih steljni-kih, zadnje čase pa sam seje in ročno požanje rž in oves. Pomembno je tudi, iz česa so vitre, ki jih zna narezati na tanko kot list papirja. “Najboljše so iz vsaj 20 let starih leskovih palic, ki počasi rastejo pod hrasti,” ne skriva Mišica, ki je tudi pri pletenju tako natančen in potrpežljiv kot pri rezanju viter. Zato ne čudi, da za pletenje peharja porabi v povprečju po tri, za nekatere pa celo sedem ur. Gre namreč za povsem ročno delo, saj si ne more pomagati z nobenim strojem.
Zanimanje za njegove izdelke je zelo veliko, še posebej pred novoletnimi in velikonočnimi prazniki, saj gre za uporabno darilo, v katerega je mogoče shraniti sadje, kruh, piškote. Vesel je, da so ljudje ne le pri nas, ampak povsod po svetu začeli zopet spoštovati ročno delo in naravne ma-
teriale. Jožefove peharčke imajo namreč že po vseh celinah. Zlasti jih imajo radi slovenski izseljenci, gotovo tudi zato, ker jih spominjajo na njihova mlada leta, ko so bili peharji nepogrešljivi v vsakem gospodinjstvu.
Mišica, ki ne ve, da bi še kdo v Beli krajini izdeloval takšne peharje, se boji, da bo tovrstna domača obrt zašla v pozabo. Ne zaradi premajhnega povpraševanja, temveč zato, ker mladih preprosto ne zanima. “Če bi se učili plesti v šoli in dobili tudi oceno, bi se gotovo kateri od nadobudnežev navdušil. Ne nazadnje sem tudi jaz za enega svojih prvih izdelkov dobil eni-co,” se nasmehne Jožef.
M. BEZEK-JAKŠE
Ta veseli dan kulture
Dan odprtih vrat kulturnih ustanov
Na pobudo Ministrstva za kulturo bo več kot 90 nacionalnih in lokalnih zavodov ter nevladnih organizacij s področja kulture po številnih slovenskih krajih v ponedeljek, 3. decembra, na obletnico rojstva dr. Franceta Prešerna odprlo svoja vrata in omogočilo obiskovalcem prost vstop. Dan odprtih vrat bo potekal pod geslom “3. december - ta veseli dan kulture", program prireditev pa je objavljen na spletnem naslovu www.gov.si/ mk. Na našem območju bodo vrata odprli Belokranjski muzej v Metliki, Dolenjski muzej v Novem mestu in Posavski muzej v Brežicah, Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Kočevje bo v kavarni Veronika pripravila pesniški maraton, novomeški Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine pa bo pripravil od 10. in 16. ure ogled prenovitvenih del v gradu Grm in ogled arheoloških ostalin v Pastoralnem centru v Črnomlju.