------ 404 ------ Občinske stvari. Okrajni zbori na Štajarskem. kmalu bodo izbrani, ter začeli svoje delo. Kakor vojak zgrabi orožje, kadar sliši znamenje na boj, tako morajo na vsakem mestu rodoljubi za delo s peresom in z besedo prijeti, kadar gre za to, da se zaupa za tri leta dober kos narodovega blaga in narodove sreče izvoljenim možem. Dosihmal nismo imeli v svojih okrajih drugih oprav-nikov, kakor le vladine; vsaka občina si je smela izbrati svoje zastopnike, kterim je zaupala svoje zadeve, a zadeve ceiega okraja je imel v rokah le cesarski predstojnik. Nalagal je okrajne doklade in davke po svoji previdnosti. Gotovo moramo pripoznavati, da so oni gospodje dosti storili za blagor okrajev; vendar gotovo se nam tudi mora pripoznavati, da bi se lahko tu ali tam več storilo; trdno pa zaupamo, da je med nami toliko rodoljubnih mož, da bodo odsihmal več opravili v zadevah svojega okraja, tedaj nekako v svojih lastnih zadevah, nego so opravili dosihmal vla-dini uradniki. Drznem se, po povabilu ,,Novic" pisati v naglosti nekoliko vrstic o zborih okrajnih, in sicer 1. o njihovem namenu. Okrajni zbor ima opraviti v vseh notranjih zadevah svojega okraja in njegovih prebivalcev. To je: kolikor moči, zlasti denarne in delavne moči, bo imel in si preskrbel okrajni zbor, toliko sme storiti za blagor svojega okraja. Dosihmal so bile najbolj važna reč okrajne ceste, pa tudi menda še dolgo bo tako ostalo. Posebna postava, razglašena dne 23. rožnika t. 1. vredjuje to zadevo na Stajarskem. Okrajni zbor bo tedaj imel skrbeti, da se bolj važne ceste razglašajo za deželne ceste, druge pa za okrajne. Skrbeti bo imel, da se ceste dobre ohranijo, da se nove napravijo, da občine svojo dolžnost storijo pri tem delu, da cela dežela kaj pomaga, da zlasti pri nekterih cestah tisti izdatno pripo-magajo, ki je največ rabijo, na primer rudarski pod-vzetniki itd. Za najbližjo dolžnost se sme v naši deželi šteti, da okrajni zbori skrbijo za gospodarske zadeve. Naj bi v vsakem okraji se napravila saj ena mala gospodarska učilnica, združena z navadno učilnico, v kteri bi se učenci najvišega razreda učili sadna drevesa cepiti, murve izrejati, — za ktero bi se nakupil vsako leto ta ali uni gospodarski stroj (mašina), in se potem izposojeval za plačo, — ktera bi razširjevala dobra semena, žlahtne trte, — kjer bi se učilo, kako gre ravnati z vinom v kleti,- kako pametna gnojnišča (zlate rude kmetijstva) napravljati itd. po nauku „Noyic", in drugih gospodarskih listov. Naj bi se pustilo učeniku nekaj koristi pri tem delu; stroški ne bodo preveliki opraviti bi se pa dalo dosti. Tudi kar se tiče prodaje gospodarskih pridelkov, lahko bo pomagal saj nekaj okrajni odbor. Kar se tega tiče, smo še v rokah samih špekulantov a lahko bi dobiček ostal gospodarjem. Na primer: Če vlada potrebuje lesa, send itd., zakaj ne bi celi okraj prevzel prodaje? Posamezni prodajalci radi bodo sprejeli večo plačo za svoje blago, in če se le drago dobi blago, mora kdo skrbeti za nabiro. Nadalje bodo se dale napraviti po okrajnih zborih posojilnice za gospodarje. Ne mislim na navadne hranilnice, akoravno bodo dobre tudi te kjerkoli; bolj važna se mi zdi skrb za to, da bo kmet v potrebi lehko dobil denarja brez dragega^intabuliranja na poroke ali na menjice v zajem. Na Ceskem že imajo posojilnic za obrtnike^ in za kmete na stotine, in sploh bo treba posnemati Cehe, ki že vživajo črez leto dobroto okrajnih zborov. Sama postava je suho drevo, sok le bo dala živa delavnost, pa iz soka bo pognalo listje in cvetje in sadje, kakor je pognalo iz delavnosti vrlih Cehov, prvakov v blagi domoljubni delavnosti na Avstrijskem. Gotovo ne bo najmanjša skrb okrajnih zborov tudi delavnost za poboljšanje narodne omike. Kar se tega tiče, bodo menda dobra sredstva: okrajne knjižnice, podpiranje čitalnic, skrb za dobre šole in dobre učenike, tedaj tudi za njihovo dobro in gotovo plačilo, za dobre šolske oglede, za občno obiskovanje šole od strani mladine itd. Dosti dobrega se bo tudi dalo napraviti glede z dr a-vilnih zadev. Potreben^ bode povsod saj en okrajni zdravnik, kjer ga država še ne plačuje; tisti bo moral ozdravljati uboge brez plačila; treba bo skrbeti, da se bodo dobila v vsakem okraji dobra zdravila, da se bo širil nauk o zdravem življenji, zlasti v časih kuge, da se morebiti s časom napravijo okrajne bolnišnice itd. Nadalje naša postava navaja med okrajnimi zadevami tudi splošno skrb za uboge in blagodarne reči. Kar se tega tiče, gotovo ostane prva dolžnost ro-dovinam in občinam, vendar bo tudi celi okraj imel precej opraviti v teh zadevah. Kadar se branijo občine in rodovine storiti svojo dolžnost, jih bo treba primo-jati k njej; in dostikrat bo treba tudi skrbeti saj začasno za tuje uboge. Morebiti postanejo s časom tudi okrajne sirotnice itd. Važna je naloga okrajnega zbora glede občinskih zadev. Kar se tega tiče, imamo skoro polovico občin, kjer se slabo gospodari z občinskim premoženjem; dostikrat je treba pravde, da se le dobi račun od bivšega predstojnika. Ljudje plačujejo občinske doklade, predstojnik jih pa vČasiza-se porabi ,,za svoje pote." Dolžnost okrajnega zbora bode, paziti na to, da se ohrani občinsko premoženje; da dovoli združenje dveh ali več občin v samo eno; da dovoljuje občinske nadnavadne doklade na štibro; da dovoljuje prodaje, zastavo ali drugo breme na občinsko premoženje ali blago, ali njega razdelitev, kakor tudi razdelitev letnih ostalih dohodkov med člane kakošne občine; da dovoljuje občinam veče posojilo ali poroštvo. V teh zadevah bo moral dobro pretehtati okrajni zbor: ali je za blagor občinskih zastopnikov; ne bo smel privoliti nikoli, da bi zastopniki rabili svojo moč le za svoj hasek. Občine naše tudi marsikaj imajo opraviti pri na-stanovanji (vkvartirovanji) vojakov, pri v-pregi, pri odpeljevanji domu pognanih ljudi (šub), vendar so naše občine premajhne^ in zato preslabe, da bi mogle vse same opraviti. Tedaj bo okrajni zbor lehko ------- 405------- pomagal, da se taka dela izvršijo na občne stroške, menda bodo manjši za vse občine, nego če se delo opravi posebej v vsaki občini. Po postavi se smejo tudi združiti okraji med seboj, da dosežejo kteregakoli navedenih namenov. Še drugo važno delo je naloženo okrajnim zborom. Vlada in dežela bote večkrat p r a š a 1 i: kaj misli okrajni zbor o zadevah cele dežele; in takrat bo treba, s tehtno in pametno besedo odgovoriti. Tako menda kmalu pride na vrsto pri okrajnih zborih vprašanje: ali bi se smela kmetu sploh dovoliti prodaja posebnih kosov kake kmetije brez političnega privoljenja pri vsaki posebni prodaji? ali še bo treba nadalje postav, po kterih je posebna podedovavna pravica po smrti kmetov? itd. Za vse te zadeve mora okrajni zbor tudi se ve da denar priskrbeti; postava daje odsihmal okrajnemu zboru pravo samostalnega gospodarstva v svojih zadevah. Tedaj bo okrajni zbor sam določeval, koliko doklade (do 20%) na cesarske štibre morajo plačevati okrajni prebivalci za okrajne potrebe; koliko se bo potrošilo v ta namen, ter v drugi namen, koliko se more v zajem vzeti, in kako povrniti, komu se zaupa okrajno premoženje; komu se podeli kakošna od okraja plačana služba; kako naj ravnajo in kako se bodo klicali na odgovor okrajni uradniki in posli. Pa okrajni zbor bo tudi nadzornik svojih zadev, vseh računov o svojem premoženji kakor o svojih dohodkih in vse delavnosti svojih odbornikov, članov, uradnikov in poslov. (Dalje prihodnjič.) —- 414 ------ Občinske stvari. Okrajni zbori na Stajarskem. *) (Dalje.) Taki zbori, kakor smo je opisali zadnjikrat, delovali bodo odsihmal, po eden v vsakem okraji namesti cesarske okrajne uradnije; dovoljeno je pa tudi, da se jih več napravi po deželnih postavah. Dokazano je tudi bilo zadnjikrat, kako važne so njihove naloge, tedaj bo tudi ravno tako važno, da se delo zaupa pravim možem. Zatoraj podam nekaj vrstic o volitvah. Tudi o okrajnih zborih moremo Slovenci reči, da nismo dobili po postavi one veljave, ki nam gre; al kaj bi pomagalo, sedaj postavo presojevati? Delati moramo, da si ohranimo saj toliko prostora, kolikor se d& pridobiti po živem delu. Okrajni zbor bo sestavljen iz 24 — 36 poslancev, ki se izberejo: a) od posestnikov velikih zemljišč; b) od posestnikov velikih obrtnij ali kupčij (oboje se mora tako razumeti, da se posestvo imenuje veliko, ako plačuje saj 60 gld. štibre na leto); c) od mest in trgov okraja; d) od vesi okraja. Vsak oddelek teh volivcev izvoli četrti del okrajnih poslancev. Res težko, in pri prvi volitvi skoro nemogoče bo Slovencem v svoji lastni zemlji po tej postavi večino doseči v okrajnih zborih. Ce hočemo tedaj saj nekaj opraviti, morajo se zbirati v vsakem okraji rodoljubi ali koj sedaj ali saj takrat, ko bodo izdelani in razglašeni od vladinih uradnikov zapisniki volivcev vsakega oddelka. To delo se mora v vsakem okraji posebej opraviti, in vsak okraj mora svoj poseben volilen odbor imeti, ker je popolnoma nemogoče, da bi en odbor delal za vso slovensko deželo na Stajarskem; nikoli ne bi mogel poznati tak odbor dosti vrednih mož v vsakem okraji. Dober pa je nasvet iz Maribora, da bi vsak volilni odbor vsakega okraja naznanil po „Novicah" in po ,,Slovencu" svoje predloge za volitve, pa *) Vsakrat dobro došlo! Lepo prosimo. Več pismeno. Vred. ne le po časnikih, temoč tudi na druge načine je bo treba naznanjevati. Volilni odbor bo tedaj imel pretehtati prvič posestnike velikih zemljišč. Kar se tiče teh, ni nam treba obupati, zakaj , skrbljeno je za to, da imamo v vsakem okraji saj nekoliko slovenskih kmetov, ki plačujejo 60 gold. letne štibre. Teh se bo treba najbolj držati, in skrbeti, da bodo izvoljeni; domoljubnih graj-sčakov premalo poznam na slovenskem Stajarskem. Ce pa ne bi bili sposobni taki kmetje , naj si izvolijo druge sposobne in domoljubne poslance, ker prosto je vsakemu oddelku volilcev, izvoliti si kogar koli za poslanca, če ima le sposobnosti za občinskega odbornika v tem okraji. Sploh se bo moralo tudi gledati, da bo kolikor mogoče izvoljenih na sedežu okrajne uradnije doma ali saj ne daleč od tega sedeža, ker se ne morejo lehko udeležiti vsake seje oddaljeni poslanci. Pri tem se ne bodo smeli pozabiti sposobni in domoljubni duhovniki, uradniki, zdravniki, advokati, notarji itd., akoravno tisti po naši postavi nimajo v nobenem oddelku volilne pravice posebej, če niso po naključbi člani kakošnega volilnega oddelka, na primer: dekan ni volivec za okrajni zbor, če ne plačuje 60 gld. štibre od vživane in lastne zemlje. Zdravnik, čeravno trojni doktor, tudi ni volivec, če ni morebiti po naključbi tudi posestnik tolike lastnine, da plačuje 60 gold. štibre. Vendar pa smejo ti gospodje biti izvoljeni, tedaj, izvolimo je, če so sposobni! Za volitve drugega oddelka, namreč posestnikov velikih obrtnij in kupčij, ne bo se dalo po mojih mislih od slovenske narodne stranke dosti opraviti. Tedaj tudi ne vem kaj splošnega nasvetovati. Ce bodo med temi volivci tu in tam sposobni narodni možje, naj se stori za njih volitev, kolikor je mogoče. V tretjem oddelku bodo volili mesta in trgi. Število poslancev se mora razdeliti med nje v vsakem okraji po razmeri prebivalcev vsakega mesta in trga, pa tako, da izvoli vsako mesto in vsaki trg po mogočosti saj enega poslanca. Tisti poslanci bodo izvoljeni v vsakem mestu in trgu posebej od mestnega ali trškega odbora. Za te volitve se tedaj ne more drugače skrbeti, nego če se nagovarjajo in prepričajo mestni in trški zastopniki, da izvolijo tega ali unega sposobnega moža. Najbolj važen za nas Slovence je četrti oddelek, namreč vesi. Tam je pri nas toliko tisoč duš, kolikor je na primer posamesnih velikih obrtnikov in kupcev v vsakem okraji; tedaj tisoč kmečkih duš veljd toliko, kolikor veljd en sam veliki obrtnik ali kupec. Lepa razmera za nas! Četrti oddelek izvoli svoje okrajne poslance po svojih občinskih županih, po večih občinah se izvolijo še drugi volivci po razmeri; al vendar se sme reči, da imajo naši župani oblast v rokah, okrajne poslance, to je, njih četrtino izvoliti. Tu je treba dobrega nauka, da ne bomo naših Lohningerjev in Feyrer-jev še tudi izvolili za okrajne poslance. Menda se bo dalo nekaj opraviti, če se zbirajo ti volivci (župani) saj enok pred volitvijo , in če se zmenijo , koga hočejo izvoliti. Takega predtečnega zbora bo treba v vsakem okraji, ako nočemo biti prenagljeni pri volitvah. Postava navaja še druge primerljeje, kaj je namreč treba storiti, če ni toliko volivcev pri posestnikih velikih zemljišč, ali obrtnij in kupčij, kolikor poslancev bi moralo biti od njih izvoljenih; prišla so že tudi razjasnila od c. k. namestnije in od deželnega odbora o nekte-rih manj razumljivih §§. volilne postave; vse to bode moral dobro pogledati volilni odbor, ali bo mogel kaj rabiti v svojem okraji ali ne. (Kon. prih.) ------424------ Občinske stvari. Okrajni zbori na Štajarskem. (Konec.) Se nekaj moram omeniti. Gotovo se bo v nekterih okrajih marsikteri oglasil , rekoč, naj se kar okrajni predstojnik izvoli za poslanca, morebiti ce!6 za predstojnika okrajnega zbora. Vsa čast tem gospodom; al za prvo volitev gotovo ne bi bilo dobro, jih izvoliti; zakaj, ti gospodje morajo najpred izročiti okrajnim zborom okrajno premoženje in račune; tedaj bo menda boljše, če si bota nasproti stala (ne v sovražnem smislu) tisti, ki račun poda, in tisti, ki ga dobi, dokler ni stvar popolnoma v redu. Pa težko bo tudi večkrat tem gospodom , razločevati blagor svojega okraja od svojih dolžnost do države in do vlade, ki ima ravno krmilo v rokah. Naj sklenem s kratkim obrisom 3) o načinu delovanja. Ko bodo izvoljeni okrajni poslanci, morajo si med seboj izbrati okrajni odbor in prvostojnika. Glava je najbolj važna reč; tedaj bo tudi važna stvar, da se zmenijo okrajni poslanci poprej, koga bodo izvolili za prvostojnika. Ta bo namreč vodil zbore; on mora z bistrim očesom paziti kakor hišni gospodar; on mora biti vnet za blagostanje svojega okraja. Poleg njega bo stalo v vsakem okraji 6 odbornikov, vzlasti zato, da izvršujejo sklepe okrajnega zbora, nekako tudi zato, da delajo po potrebi tudi brez celega zbora, kadar se mudi. Ti odborniki se pa izvolijo tako: Vsak oddelek navedenih štirih oddelkov je izvolil svoje poslance, in poslanci vsakega oddelka si izvolijo po enega odbornika. To so štirje odborniki; še dva odbornika se pa izvolita od vseh poslancev vzajemno. Pri volitvi odbornikov se bo menda pokazalo v vsakem okraji, čegava je večina; dobre odbornike imeti, je ravno tako važno, kakor je važno za posameznega človeka, da ima zdrave roke. Naj bi se tadaj nikjer ne zanemarjalo pretehtovanje in volitev najboljših odbornikov. Prva lastnost se mora iskati ue samo v znanosti, temoč tudi v trdni volji in kreposti, delati za blagor okraja; taka krepost več opravi kakor žlahtno ime. Dobra lastnost odbornikov bo tudi ta, da niso predalječ od središča okrajnega, kakor je bilo že omenjeno; zakaj človek je skoro več ko na polovico privezan svoji okolici, ne more tedaj vsakokrat na pot, ako je dalječ od središča. Po naši postavi se mora zbirati ves okrajni zbor vsaj dvakrat na leto in dan. To je očitno premalo-saj v začetku bo gotovo treba več zborov. Dela bo zadosti; žetev bo velika, da le ne bo premalo delavcev. Dovoljeno je tedaj tudi po postavi, da se smejo okrajni zbori zbirati večkrat po potrebi. Ta naloga bo predstojnikova, da bo zbiral svoj zbor, kolikorkrat se mu bo zdelo potrebno. Menda bo bolje, da ga zbira večkrat, ker narod bode zmirom rajše delal, kar je sklenil ves zbor, kakor kar je sklenil sam odbor, ali celo prvostojnik sam. Med seboj pa bo delal okrajni zbor, kakor vsaki veči zbor. Predlagalo se bo to in uno; razgovarjalo se bo potem o predlogih; bolj važni predlogi se bodo izročevali odborom, posebno za to izbranim, da je pretehtajo, in potem zboru nasvetujejo , kaj naj se zgodi; sklepalo se bo po veČini glasov itd. Prav iz srca pa želimo, da tudi okrajni zbori bodo stopnica, na kteri se naš slovenski narod povzdigne do prave krščanske, človeške in slovanske omike. Bog daj srečo! *) Dr. Srne c. *) Štajarci ste tako srečni, da imate okrajne z&stope (Bezirks-vertretung), ki jih pri nas na Kranjskem se milo pogrešamo. Cenite tedaj, kakor Vam v tem sestavku priporoča pravi Vas prijatel, izkušeni gosp. dr. Srnec, to prevažno napravo, kakor po pravici zasluži, zakaj po nji dobi narod velik kos go-sposkine oblasti v svoje roke. Bog ne daj, da bi nam lastna nečimurnost pokvarila, kar nam ponuja ustavna postava. Vred.