108. številka. Trst, v četrtek 15 maja 1902 Tečaj XXVII „Edlmoet" zh %«raa Tnta pa po 8 »totink (4 avČ.) Telefoa Str. 870. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. T eiiaaatl J« ■•«! Ollaai ii račaaajo po ?ntab v petitu. Za »e(» kretao aaročiio ■ primernim p o pultom Poslana, osmrtnice in javne zahvalo do* ■ačl oglasi Itd. ie računajo po pogodbe Val dopiai naj ae poSiljajo urainlltva Piefraakovani dopiai ae ne sprejemajo Uokopisi ae ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglaae sprejema apravalltv«. Naročnino in og aet jt niačevati loco Trst. Lretalfttvo In tiskarn« se nahajata v allcl Carintia Stv. 12. t" pravalltv«, la •prejemanje iaaerator v ulici Moiie piecolo Št v. 3, II. nadrttr. rdifatelj is odgovorni urednik Pran Oodnik. L—luik koseorcij liata Edinoat" Natisnila tlakama kooeorcija liata „Edinoat,, v Trat Razmere v Hrvatski. Da se oddolžimo dani obljubi, priobču-;emo danes članek, ki ga je bila prinesla !>ra^&.a i Politik« in ki je bil menda v ne-]* vredni povod, da so temu betu odtegnili iKBtni debit za dežele krone s^. Štefana. Članek, priobčen pod naslovom » Kin ge-knechtetes Land«, slove : Tlačena dežela — tako je pač smeti z vso pravico oznaeati današnje položenje v kraljestvu Hrvatskem vzlic konstitucijonal-nim formam, pod katerimi vlada deželo ban, ki je le teoretično odgovoren sal>oru. Blizu vs»i svobode, ki jih konstitucijonelne dežele lovoljujejo državljanom, so v Hrvatski le na papirju, ali pa so jih odeskamotirali tudi s papirja. Prejšnja avtonomna uprava dežele se ]e nadomestila z birokratičnim zistemom, ki :lači v.«ako svol>odno gibanje v narodu in ki iz volilne pravice dela komedijo, ob kateri volja naroda le v najredkejih slučajih prihaja do veljave, in edino le tedaj, koje središče dalo lokalnim administrativnim organom ukaz, naj puščajo, da se stvari svobodno razvijajo, ker bi vendar malo prečudno izgledalo, ako bi bil sabor sestavljen izključno le iz vladnih inamelukov. Poti naslovom moderne pridobitve je bila razbita izskušena gospodarska organizacija hrvatskega naroda in so jo nadomestili z desorganizacijo! Kajti gospodarsko krepki volilci ne puščajo tako lahko uplji-vati na se, kakor puščajo taki, ki morejo komaj vegitirati. O varatvu osebne svobode, pravice domaČe h še, o neodvisnosti stanu sodnikov, o pravu druževanja in zborovanja je možno v Hrvatski govoriti le v toliko, v kolikor dopušča vsemožna birokracija, a ista ne dopušča — skoraj nič. Novinstvo je popolnoma davljeno : tiskovni zakon in še bolj izvrševanje stega pušča daleč za seboj celo najhuje ča=e Schmerlingovih in Herbstovih proganjanj časnikarstva v < \slajtaniji. Praksa konfiskovanja je dovedena do takega razvoja, da nam opo-zicijonalni li9ti skozi cele tedne prihajajo v drugem izdanju z mnogimi praznimi mesti mesto zaplenjenih stavkov. Će je le možno, stavljajo urednike na podlagi v Cislajtaniji uvedenega objektivnega postopanja pred okrajna sodišč?, ki jih, kakor ob sebi umevno, tu li obsojajo. Da je taka vlada absolutno obnemogla, kjer gre za to, da bi se postavila po robu ogrski POD L ISTE F. Al. Harozin : Kmet avsirij. Kranjske in njepva poslopja. i\"pecT3HiiH7, ABCTpificKofi k'paftHu u ero HOCTpoflKIl.] Poseden odtis iz .Žive starine*. I. zv. 1902. TJr. lr. M. Kakor je gotovo, oa je tudi narodni kroj -Iovenski v bitstvu slovanski, vendar ne more nihče trditi, da bi si ne bili Slovenci mnogo učili od sosedov, zlasti kar se tiče praznične obleke, tako približno bo tudi v stavbeni erroki : v tem oziru nam seveda manjka strokovnih študij v obeh smereh, Haruzinovo delo je deloma rešilo ali morda načelo vprašanje o slovenskem domu. — Stud ja, ki je izšla v I. zv. >Ž ve starine« ("AiiBari Cra pHHa) 1902 1. in se posebej ponatisnila, ima na prvih treh straneh zgodovinski uvod, kjer pisatelj lapidarne slika našo zgodovinsko isodo. Tu bi bili popraviti ime »Boruš« (li->pyurr» str. 2), kar je m*nda le tiskovna hiba za »Borut« (ruski pieani t io in se lahko zamenjata). Ime kneza »Bonimira« (RoHiiMiipa bi d > je pač tudi |>ogrešeno, znano je ime slovenskih knezov Vojmira, Vojnomira ali Vojnimira (tudi tukaj menda B mesto Bi, vendar vladi, kedar le ta krši zakonite kompetence hrvatske vlade, to se pač umeje smo ob sebi. Čim »močneja« je taka vlada v notranjem, kjer gre za to, da se zakonom malce zaviha nos, tem slabotneja je nasproti Eamovlastno-stim ogrske vlade, ki bi hotela samostojno kraljestvo Hrvatsko premeniti v pars adnexi in njega zakonodajni zbor v provincijalni deželni zbor se samo administrativnimi pooblastili. Hrvatska je do Ogrske v razmerju realne unije, kateri pogoje je možno ustanoviti le v mejsebojnem sporazumljenju, tako, da stojiti obojestranski regnikolarni deputaciji kakor enakopravni ena poleg druge in da je izključeno v?ako nadglasovanje ene po drugi. Na podlagi take bilateralne pogodbe oddaje Hrvatska Ogrski 56 odstotkov od svojih dohodkov, ali v resnici jej odjemljejo še veliko vef\ s tem, da se posamični pred- ' meti užitnine obdaeujejo na ogrskih tleh. • )d teh davkov, bddanih Ogrski na tak način, ne dobiva Hrvatska skoro čisto nič povrnje- 1 nega, ker se ti davčni novci porabljajo skoro izključno le za Ogrsko. Vzlic temu, da hrvatsko-ogrski nagod-beni zakon od leta 1868. izrecno določa, da s3 imajo skupne ogrsko-hrvatske oblasti na tleh Hrvatske posluževati izključno le hrvat- j skega jezika, se ti uradi vendar madjarizi-! rajo, se brez dovoljenja edino kompetentne hrvatske naučne uprave snujejo madjarske šole, v katere če odvisni ljudje silijo, se j mestam dajejo neumljiva madjarska imena,' se dopisnicam, ako imajo poleg Lovo-J L#5zo-Lap tudi kako hrvatsko beseJo, nalagaj porto v globo itd. itd. (Zvršetek pride.) PoiitiCni pregled. V Trstu, 15. maja 1902. Državni zbor. — Zbornica pcslancev. — (Nadaljevanje včerajšnjega brzojavnega poročila.) V nadaljevanju razprave o proračunu železniškega ministerstva pritoževal se je posl.' Pogačnik radi mačehevskega postopanja s kranjskimi državnimi železnicami. Poslanec Basevi se je pritoževal radi nedostatkov na južni železnici, katera da je. mnogo kriva na nazadovanju Trsta. Govornik se je pritoževal radi zapostavljanja Trsta in je kazal na to, kol ko stori Ogrska za po v zdi go Reke. Na nazadovanju Trsta da je kriva vlada. Priporočal je zvišanje subvencije avstrijskemu Llovdu ter povdarjal potrebo, da se Trst glede i;, olj a in kopnega postavi na isto stopinjo z Reko. Govornik se je tudi zavzel za gradnjo plovnega kanala od Donave do Jadranskega morja ter za to, da bi se o nagodbi z Ogrsko istotako skrbelo za Trst, kakor za Reko. Posl. H a u c k (Vsenemec) je izjavil, da njegova stranka ne more glasovati za proračun in je priporočal podržavljenje železnic. Tudi posl. Maštalkaje priporočal hitro podržavljenje privatnih železnic ter je zatrjeval, da je ravno to krivo, da imajo državne železnice deficit, ker so pri nas mešana železniška mreža državnih in privatnih železnic. Govornik se je tudi pritoževal radi zistematičnega ponemčevanja uradnikov državnih železnic. Posl. R v b a je zatrjeval, da v podržavljevanju železnic naša država mnogo zaostaja za Nemčijo v vsakem obziru. Ko je govorilo še nekaj drugih govornikov, je zbornica vsprejela proračun železniškega ministerstva. Posl. dr. pl. K o z 1 o w s k i je poročal potem o proračunu poljedelskega ministerstva, na kar se je razprava pretrgala. Justični minister, baron Spens Booden, je odgovarjal na interpelacijo glede prepovedi o. Colleoni-ja v Istri. Omenjal je, da je državno pravdništvo v Rovinju takoj, čim je izvedelo o stvari, uvelo proti propovedniku preiskavo, a da ta preiskava ni potrdila vesti, ki so se š rile o njem glede? razžalitve laškega kralja. Državno pravdništvo ni imelo vsled tega ni kakega povoda za nadaljevanje postopanja in tudi laška vlada ni zahtevala tega. Politična oblast pa je vsejedno prepovedala o. Colleoniju nadaljevati propovedi radi njegovih nepremišljenih, od njega samega priznanih izvajanj. Tudi je o. Coileonija, ker je laški podanik, irgnala iz države. Ix ogrske delegacije. Odsek za vnanje stvari ogrske delegacije je nadaljeval v svoji včerajšnji seji razpravo o proračnnu ministerstva za vnanje stvari. Del. grof Ivan Z i c h y je menil, da po dogovoru z Rusijo nam Bedaj ne treba zavarjati se pred isto. Iz tega sledi, d a trozveza, Čije ost je bila o nje ustanovitvi naperjena proti Rusiji, dane3 ni več tako važna za nas, kakor je bila nekdaj ; radi tega nam v prihodojosti ne bo treba menda ni bil knez Vojmir takega pomena, da žali stanovališčem za ljudi, kajti med »košto« bi se bil na čelu Slovencev protivil Karolu in »kajž>« najstarejšega tipa (slika 9 nam Velikemu. predstavlja baje 200 let staro kajžo z Go-Dalje nam podaje g. pisatelj kratek očrt renjskega) nahaja g. H. po pravici nekako zemljepisnega značaja kranjske dežele — na genetično zvezo. Od najprimitivnejsih stano-to se je namreč omejil — in razlaga potem vališč z eno celico od lesa in malim', skoro i Čisto naravno in zanimivo gospodarske raz- kvadratnimi okenci zasleduje g. pisatelj razmere našega kmeta, o kojega duševnih lapt- voj slovenskega kmetskega doma do dvonad-I nostih se g. H. prav laskavo izraža ; od go- stropnih zidanih ali vsaj deloma zidanih hiš. spodarskih pogojev so seveda odvisna gospo- Druga stopna razvitku je ta, da se prizida darska poslopja, o katerih za tem govori nas lesenemu delu manjša celica, navadno »kamra« ' učenjak. Kot znanstvenik se drži genetičnega imenovana. Z i ime tega prostora in zlasti zid razvoja in govori najprej o jednostavnejših kažeta na tuj romanski upliv; to dejstvo je! gospodarskih pripravah, o »ostrnicah« (str. gospod pisatelj komaj omenil, tudi ga premalo 12. slika 1); izraz »ostojca« je menda napa- j zanima, da bi govoril o razmerju med pristno-čen. Ostrnice, zlasti če so med seboj zvezane slovanskim tipom in med italijanskim, kakor smatra gospod pisatelj po pravici za podlago ga nahajamo v precejšnjem delu Notranjske, kozolca : tudi tu gre od jednostavnejših oblik Prav dobro pa je opazil g. H., da se orna-k popolnejšim. Enovrstni kozolec ali stog, ki mentika v lesa takorekoč niti razvila ni pri je bil že v XVII. veku znan (najpozneje), nas, za kar nahaja vsporedno prikazen tudi kakor mimogrede omenja g. pisatelj gotovo pri Rusih. Tudi ornamentika z barvami z ozirom na Valvasorja, je element, iz kate- in bogata, da-si bi se morala ta btran pose-rega so sestavljena vsa druga poslopja za su- bej in natanjčnejše študirati. Pri daljnem raz-šenje : pauter (tega izraza ni v Pleteršniko- J vitku hiše mora govoriti seveda o razmerju vem slovarju), dvovrstni kozolec raznih oblik prostora za ljudi k gospodarskim poslopjem (primeri pod 4 in 5). Dalje govori gosj>. H. (prim. si. 12., 13. in 14.) Mimogrede naj o skednju (prim pod 6) in drugih shrambah omenim, da primerja g. pisatelj kranjski dom za seno in živinsko klajo (prim. p. 7: kočna tudi z bosanskim ia črnogorskim. Zanimiv in 8 : košta). —- Na ta način smo se pribli- je slasti zadnji del stadije, katerega pojašnju- doprinašati radi trozveze tolikih gospodarskih žrtev, kakor smo jih doprinašali do sedaj. Del. Julius L a s z k a r y je bil z vnanjo politiko zadovoljen in je priporočal ministru, naj dela na to, da se prepreči gospodarski boj s političnimi zavezniki, ker je tak boj nezdružljiv s tesnim političnim razmerjem. Minister za vnanje stvar«, grof G o 1 u-c h o \v s k i, je izjavil, da prestolonaslednik Fran Ferdinand ne pojde na krzmanje an-gležkega kralja na čelu kake deputacije, temveč le kakor zastopnik cesarja. Ta da je že potrdil nadvojvodov izbor častnega spremstva. Nadvojvodovi častni spremljevalci ne bodo zastopali nikogar in minister se ni mogel utikati v izbor spremstva, ker je to čisto zasebna stvar prestolonaslednikova. Glede vprašanja nagodbe, katerega se je dotaknil v svojem ekspozćju, je omenjal minister, da se on nikakor ni hotel dotikati gospodarskih notranjih stvari, katere ne spadajo v njegov delokrog, temveč je hotel samo delegacijo-opozoriti na dejstvo, kak upljiv ima gospodarsko stanje države na vnanjo politiko. Glede trozvezne pogodbe je govornik po-jašojeval, da obrambena zveza brani naravno tudi teritorijalno integriteto zaveznih držav. Odsek je vsprejel na to proračun vna-njega ministerstva v splošni razpravi in ko je govoril še jeden delegat, tudi še v podrobni razpravi. Priklopljenje Bosne in Hercegovine. Te dni se zopet ventilira vprašanje o defi niti vnem priklopljenj u Bosne-Hercegovine k naši državi. Spljetsko »Jedinstvo« je priobčilo vest, da se aneksija dogodi v kratkem. Bosni-Hercegovini, da se podeli ustava, ter da se tema dvema deželama priklopi tudi Dalmacija. Iz teh Ireii tako združenih avtonomnih dežel pošiljalo da se bo potem gotovo število delegatov v dunajski državni zbor. Koliko je na tej vesti resnice seveda ni mogoče pogoditi ; vsakakor se nam pa dozdeva precej verojetna in bi si niti ne mogli predstavljati, kako bi mogla avstro-ogerska diplomacija drugače rešiti to vprašanje, da bi bilo ustreženo toliko nemški politiki tostranske, kolikor madjarski politiki onostranske vlade. Da bi sokrajinah — nekaj jih je na Ogrskem, a ti so brez vsake politične moči ! Jedinstvo*, da se namreč Bosno-Hercegovino združi z Dalmacijo ter vsem tem trem pokrajinam skupaj podeli nekaj takega, kar bi bilo več ali manj podobno nekaki polu-avtonomiji. Hrvati bi bili seveda najbolj zadovoljni, ako bi f-e Bosna-Hercegovina ter Dalmacija naravnost pr.klopile hrvatski kraljevini. Mi pa se slovenskega in avstrijsko slovanskega stal»šča bi imeli za sedaj pomislekov proti taki-le patcijanalni rešit. Hrvatje v združenih hrvatskih pokrajinah bi se seveda po taki spremembi dobro počutili, ali mi bi bili vsakako precej oslabljeni v boju proti germanizmu in italijanizmu v naših pokrajinah. Načelno smo seveda tudi mi za izvedenje toliko češkega državnega kolikor za izvedenje hrvatskega državnega prava, ali dobiti moramo garancij, da se ta dva državna prava izvedeta istočasno, toliko na severu, kolikor na jugu. Ali naj se vsi južni Slovani monarhije zlružijo v jedno državno celoto v okvirju dižave, ali naj pa ostane pri do-e-danji ureditvi, s pomočjo katere se vsaj kolikor toliko moremo ustavljati navalu tujin-stva. Hrvatsko državno pravo se ne sme izvršiti brez obzira na nas Slovence, kateri b bili sicer — ki smo itak najslabotnejši narod med avstro-ogerskimi Slovani — izročeni na milost in nemilost našim narodnim sovražnikom. Vsi avstro ogrski Slovani bi se morali složno boriti za istočasno in popolno izvedenje svojih državnih prav, ker vsakoršna drugačna rešitev tega vprašanja bila bi le na škodo avstro-ogrskemu Slovanstvu in Slovanatvi sploh. Slovani naj bi torej zavzeli stališče, da se mora Bosna Hercegovina priklopiti Hrvatski, a istočasno priklopiti bi se morale Hrvatski tudi Dalmacija in vse slovenske zemlje. Taka in jedino le taka rešitev mogla bi Jugoslovanom koristiti; vsaka drugačna rešitev pa bi jim dooesla le škodo. Očitalo se nam bo morda, da prihajamo prezgodaj s takimi razmotrivanji, ker se aneksija Bosne Hercegovine bržkone ne dogodi še tako hitro. Naše inenenje pa je, da je bolje razmišljati o tem prezgodaj, nego — prepozno. ( Ta člauek je bil pisan izven uredništva. Mi bi imeli k tem izvajanjem pripomniti to in ono, kar se utegne zgoditi o prvi prilifci. Za danes povdarjamo sosebno, da prvi korak, ki bi uglajal pot izvedenju državnega prav* hrvatskega, tudi ozirom na Slovence, bi bilo izvojevanje narodne avtonomije. Op. ured.). Gibanje »proč od Rima« med avstrijskimi Nemci. Mnogi avstrijski Nemci niso več zadovoljni s katoliško cerkvijo. Srce jih vleče v Berolin ! Z *to prestopajo trumoma na protastansko, Lutrovo vero. Imajo dobro organizacijo, ki skrbi, da je to gibanje razširjeno po vseh avstrijskih deželah. Dae 8. t. m. bo položili prvi temeljni kamen nove cerkve, ki jo zidajo v Zabrehu na Morav-skem (kjer je polovica prebivalstva nemška, polovica pa Češka) pod geslom »proč od Rima«. To je bila velika nemška slavnost In kjer nastopajo Nemci, tam morajo biti tudi c. kr. avstrijski uradniki. Zato je bil na tej slavnosti zbor cesarskih uradnikov in njim na Čelu sam c. kr. okrajni glavar. Kake namene in cilje ima to nemško gibanje, govori dejstvo, daje bila na večer po tej slavnosti veselica v nemški Turnhalle in je na njej predaval jrastor Schmidt o slavnih junakih Bismarcku in Lutru. Kje je bit takrat c. kr. okrajni glavar ? ! Tako poročajo listi. In to se godi dan na dan med Nemci. Kaj naj odgovore na to Slovani ? Proti nemškemu gibanju je treba vzbuditi močno slovansko protigibanje. A nam ni treba iti »proč od Rima«. Mi imamo svojo slovensko Ciril-Metodijevo cerkev, ki je vsa v naročju katoliške cerkve. Primorski Slovenci so jo že spoznali. Kaj pa pravijo na to nase c. kr. politične oblasti ? M i j i h ne bomo vpraševali za svet. Preveč jasno govori c. kr. okrajni glavar v Zabrehu ! Po volitvah v francosko komoro. Od 591 poslancev, ki se imajo voliti v francosko komoro, znanih je do sedaj že 587 rezultatov, manjkajo torej samo Š3 štirje. Od teh 587 poslancev je 373 vladnih pristašev ter 214 opozicijonalnih. Med opozicijonalci je 59 nacijonalcev. 50 konservativcev ter 91» protiministerijalnih republikancev (pristaše* Melin-a); od ostalih 6 opozicijonalcev nam ni znano, kako so razdeljeni med te tri stranke. Med vladnimi pristaši je tudi 133, torej nad tretjina, socijalistov in sicer 90 radikalnih socijalistov in 43 socijalistov. Iz-med voditeljem eocijalistov propadel je na volitvah Vi-viani, na novo pa sta izvoljena Pessensč in znani socijalistični prvak Jaures. Govori se, da bo vlada skušala pridobiti za-se onih 99 dosedaj opozijonalnih republikancev, katere vodi Meline, ter iznebiti ee socijalistov; to pa se dozdeva malo verjetno, ker bi vlada na ta način zamenjala 133 glasov za samih 99. Vlada je imela v prejšnji zbornici večino od 40 — 60 glasov, sedaj pa ima, kakor je razvidno iz gornjih številk — ako ostane pri sedanji konstelaciji strank — veliko večo večino. Alfonso Xffl, kralj španjski, dovrši jutri 16. leto svojega življenja in bo proglašen polnoletnim. Na slavnosti proglasanja so evropski dvori poslali svoje zastopnike. Naš dvor zastopa nadvojvoda Kari Štefan. Alfonso sprejema torej vladne vajeti iz rok svoje matere, kraljice regentinje. Ali ni ravno prijetna ta vladarska oblast, ki prehaja v roke mladega kralja. Silni elementi butajo ob njegov prestol. Od ene strani silijo nanj karlisti se svojim pretendentom, od druge strani ga hoče porušiti republikansko gibanje, od tretje etrani vihra socijalna revolucija z odločno anarhistiško primesjo, ki je ravno v najnoveje čase s krvavim peresom pisala — dokaze o svoji ekzistenci. nik, kjer bo ob 7. maša. Po maši zajutrek v Peršinovi gostilniči. Ob ^s**- odhod v Ljubljano črez Češki vrh in mimu razgleda v gozdu podtnreaske graščine. Ob 9. dopoludne zborovanje v veliki dvorani »Mestnega doma«. Po zborovanju odidejo gg. časnikarji v treh oddelkih k obedu v gostilnico pri »Zvezdi«, v ho*,el Llovd in v Hafnerjevo pivnico. Ob 3. popoln dne sestanek v »Mestnem domu c, odkoder gred<5 gg. časnikarji v več oddelkih ogledovat Ljubljano in — če preostane kaj časa — tudi bližnjo okolico. Ob 7. zvečer banket v veliki dvorani »Narodnega doma«. V ponedeljek, dne 19. maja : ob 6. zjutraj sestanek v kavarni »Evropa« in od tod točno ob ljtl. odhod na južni kolodvor k vlaku, ki odide ob 7.05 zjutraj na Gorenjsko. Ob 914 dopoludne prihod na Ja-vornik, odkoder pojde vsa družba peš do do-bravskega Suma in odtod skozi Vintgar do Žumrove gostilnice, kjer bo prirejen zajutrek. Opoludne ee vsi izletniki odpeljejo z vozovi, ki bodo 7đaje pripravljeni, na Bled. Ondi slovesen sprejem, vožnja po jezeru in ' poset otoka. Točno ob 3. p opolu d ne Bkupni obed v jezerskem salonu »hotela Toplice«. Ob 6. popoludne odhod z Bleda na kolodvor v Lescah peš ali z vozovi, kakor bo komu ugajalo. Ob 718 odhod v Ljubljano, kamor dospe vlak ob 8 51 zvečer. Potem sestanek v »Narodnem domu«. V torek, dne 20. maja : ob 558 z j u-t r a j cdhod z južnega kolodvora v Postojno, kamor prispe vlak ob 7*27. Po slavnostnem vsprejemu zajutrek v hotelu pri »Ogrski kroni«. Ob 9. <1 opoludne ogledovanje sve-tovnoznane jame. Ob L p o p o 1 u d o e obed v hotelu pri »Ogrski kroni«. Ob »/a3. popoludne odhod na kolodvor, odkoder se poštni vlak odpelje ob 3 01 in dospe v Trst ob 5.35 popoludjie. Ljubljanska dnevnika pišeta: Sprejema slovanskih časnikarjev na ljubljanskem kolodvoru se ude'eži tudi društvena godba; — kakor čujemo — tudi slovenske dame pozdravijo časnikarje. Tukajšnja slovenska društva pridejo na kolodvor s svojimi zastavami. Sprejem bo torej prav prisrčen. Južna železnica je dovolila znižano vožnjo samo časnikarjem iz Avstrije, prošnjo za znižano vožnjo hrvatskim časnikarjem je odbila. Gg. hrvatski časnikarji se torej ne bodo mogli posluž'ti znižanih voznih listov; upamo pa, da- s? vkljub tema polnoetevilno odzovejo vabilu pripravljalnega odbora. Državna železnica je stavila časnikarjem na razpolago boljše vo- zove. Tržaške vesti, Melitu. Povest iz naše dobe. Hrvatski spita! Evgen Tomic. Te dni pričnemo v nošeni podlistku objavljati prevod te velezani-mive povesti izvrstnega hrvatskega pisatelja Evgena Tomiča. Opozarjamo na to niše čitatelje, ker smo prepričani, da bodo to povest čitali z isto naslajo, kakor so čitali ravno te dni dovršenega »Vladimirja«. Ker vemo po skušnjah, da našim čitateljem posebno ugajajo lepe povesti hrvatskih pisateljev, uverjeni smo, da jim bo tudi s prevodom Tomičeve »Melit^ i stota ko ustreženo, kakor j>m je bilo ustreženo z » Vladi-mirjem«. Shod časnikarjev v Ljubljani. Prejeli emo nastopno »Pojasnilo« glede časovne razdelitve o prireditvah povodom I V. shoda slovanskih časnikarjev meseca maja v Ljubljani. V soboto, dne 17. maja ob '/s^* uri zvečer koncert pevskega društva »Smetana« iz Pisna v veliki dvorani »Narodnega doma« ; po koncertu komers v »Sokolovi« dvorani »Nar. doma«. V nedeljo, dne 18. maja : ob 6. z j u-* r a j sestanek v »Zvezdi« na Kongresnem trgu. Točno ob x/s~- odhod na Gorenji Rož- Zadnji kol v podstavo nove namest-niške palače. Včeraj so zabili zadnji kol na prostoru, kjer se bo gradila nova palača tržaškega namestništva. Nova palača se bo gradila namreč, kakor znano, ob velikem trgu zraven obrežja, na prostoru, kjer je bilo nekdaj morje. Ker fo tla tam premehka in močvirna, morala so se utrditi s tem, da so kole zabili v tla. Dela utrjenja fundamenta so poverjena podjetniški tvrdki Svetko, Anton in Miroslav Martelanc v Barkovljah. -t- Ti podjetniki so si z vestnim in izbornim izvrševanjem izročenih jim del priborili častno mesto med tržaškimi podjetniki — sebi in svojim rojakom v čast. Nasveti socijalistov socijalistom. — Včeraj smo izvajali na tem mestu, da bi bilo, ob le količkaj dobri volji od strani sccijalnode-mokratičnih voditeljev, prav lahko možno, da pride do modusa vivendi med nami in njimi. Do kongruenrnosti, do tega, da bi nehale diference v političnih nazorih, seveda ne more priti, to je izključeno. Ali do kooperacije od slučaja doslučija, ko gre za obrambo koristi delavstva, bi prav lahko prišlo. V to ne bi trebalo na strani socijalistov ni najmanje žrtve na prepričanju, niti ne samezataje-vanja. Njim ne bi trebalo druzega, nego da bi se o urejanju svojega razmerja do drugače mislečih strank ravnali po nasvetih, ki j h jim je dajal nedavno temu, na konferencah v Politeama, italijanski poslanec Ferri, ta avtoriteta med socijalisti, in za njim, dne 1. majnika v istem gledališču, najbistreja glava med tržaškimi socijalisti, gospod Pitton«. Ta govornik je razpravljal o starodavnem sovraštvu, ki je vladalo med tržaškimi delavci slovenske in laške narodnosti ia ki žalibog (vsaj deloma) vlada še danes. Govornik je priporočal bratstvo in spoštovanje mej delavstvom ter je še posebe hvalil in slavil energično nastopanje slovenskih delavcev, ki so povsodi v — prvih vrstah ! Pittoni je priporočal največe spoštovanje tudi onim, ki niso in ki nočejo biti internacijonalisti. »Skušajmo, da jih pridobimo ! In ako to ni mogoče — jih moramo vseeno spoštovati, ker le tako pridemo do občnega ugleda!« Tako jo priporočal Pittoni ! Po teh nasvetih naj bi se ravnali tudi naši socijalistični voditelji in bolje bi bilo za nas, za njih, a sosebno še za naš delavski stan in njegove kulturdne in gospodarske koristi. Nečuveno! Nečuveno je, in zdelo bi se nam tudi neverjetno, ako ne bi čitali v »Naši Slogi« črno na belem. Bolj kričečega prispevka si ne bi mogli misliti k včerajšnjemu protestu posl. Maštalke v razpravi o proračunu železniškega ministerstva proti zistematičnemu ponemčevanju uradnikov na državnih železnicah. Iz poročila v »Naši Slogi« posnemamo : Več udeležoikov ustanovnega shoda političnega društva za Istro v Pazinu se je ho-| tela odpeljati od tam z železnico. Dr. I. je zahteval hrvatski karto druzega razreda. Uradnik mu je dal karto ter zahteval »dne fiorini e setantasei soldi«. Dr. I. je vprašal uljudno: Koliko, prosim? — a uradnik je zarezal nad njim zopet po italijanski. De. I. je vprašal v tretjič, a uradnik rau je odgovoril — nemški! Pristopil je k blagajni g. K. in žnjim ee je vršil isti proces: potnik je govoril hrvatsk', uradnik trdovratno nemški. Tu pa je priskočil drug uradnik, neki Zupančič, ki je začel kričati izzivalno: Siehst du, der kann ja deutsch, \vill aber^nicht sprechen. Das ist doch zuviel. (Vidiš, ta zna nemški, a noče govoriti, to je vendar preveč). Potnik K. pa je poučil g. uradnika, tla je taka opazka skrajna brezobraznost. — Dr. I. in K. sta šla potem k načelniku postaje, kjer sta zaprosila knjigo za pritožbe. Med tem je prišel po biljet dr. 0. A ko je tudi ta po hrvatski zahteval, je priskočil isti Zupančič in je zakričal ogorčeno: »Aber Htrr Doktor, um Gottes Willen ! (Ali gospod doktor, za božjo voljo!) Na to je odgovoril dr. Ć.: »Hier gibts kein aber, ampak jaz hočem imeti biljet. »Na to je rekel Zupan*" ves besen, svojemu tovarišu na blagajni: »So gib ihm keine Karte!« (Pa mu ne daj karte!). Na to se je razvil še huji škandal. Ko je dr. C. stopil v urad, da se pritoži v knjigi za pritožbe, je rekel Zupančič porogljivo: »No, mit dem \verden \vir leicht fertig \verden«! (No, s tem zvršimo hitro !) Odhajajočemu dr.u C. je rekel Zupančič, kako da more on (dr. C ), ko zna nemški, govoriti samo hrvatski. ter je dodal: »das iet eiu Skandal!« Dr. C. pa ga je zavrnil, da škandal je to, da uradnik ne zna jezika ljudstva. A glej vraga, tu se je Zupančiču odvezal hrvatski jezik in je začel: »Ja znam bo'jš hrovaški nego vi!«, na kar je pripomnil dr. C., daje to tem huje, ker je hotč provociral ves škandal, za kateri bo moral odgovarjati. Na to je junak porogljivo mahnil z roko in dodal: »Oje, \venn mir nur alles so leicht ware wie das. (O je, ko bi mi bilo le vse tako lahko kakor je t >!) Zupančič je tako rohnel, da mu je pre I-; stoj ni k parkrat zagrozil, naj molči in naj 'opravlja svojo službo ter naj se ne meša, kjer ; ga ne treba. Nu, on je bil samozavesten tako, da mu ni nič imponiralo, ampak je neprestano kričal, kako da mora uradnik po nosu poznati, ali je potnik Hrvat, Nemec ali Italijan? To je pa lepa! Će kdo govori hrvatski in samo hrvatski, potem bi menda mogel že vedeti tudi vsaki železniški uradoik, da nima posla ni z Nemcem ni z Italijannm. Temu dogodku pa menda ne treba res konunta rja. Drobne vesti. Ponesrečilo se m u j e. 33 letni Karol S. iz Pulja približal se je včeraj kmalu po 1^. uri k dvema de-lavcama, ki sta sedela na obcestnem zidu ulice Belvedere ter ju vprašal, da-li hočeta izvršiti neko delo na nekem bližnjem posestvu. Ker sta bila moža brez dela, sta seveda vsprejela ponudbo ter so se pogodili za precej dobro dnino. S. je šel z delavca m a v par krčem s pretvezo, da ne moreta se iti na delo, ker dotični go3podar pride pozneje domov. Seveda sta plačevala za v:no le delavca. Slednjič pa je S. opeharjenima možema izvabi! pod zvito pretvezo nekaj denarja ter hofel oditi, češ, da gre po gospodarja. Delavca pa sta zapazila, da ju hoče opehariti ; stekla sta za njim iz gostilne in ga izročila redarju, ki je moza odvel v zapor. Psevdoalilaži-komisar. K neki deklici iz Dekani, ki je včeraj na nekem rglu ulice Heccherie prodajala jajca in slanino, došla eta dva mladeniča, izmed katerih ie imel jeden k»po, izgledujočo nekako službeno. Mož s kapo je začel z lesenim klinčk m vrtati v slanino — češ, da on je komi«ar. Potem je izjavil, da je slanina pokvarjena in jo je izročil svojemu tovarišu, naj jo isti odnese na kooaisarijat. Deklica je začela ca-to upiti, ker je bila prepričana, da je slanina zdrava. Xa njeno vpitje se je kmalu nakopičilo okoli obilo ljudstva. — Psevdo kooiUar pa jo je s svojim tovarišem hitro popihal, boje se, da bi spoznali njegovo slepari o K poirlavju o milih sostih iz Italijo. Socijalistično glasilo »Arl»eiter Z;itang«, ki izhaja na Dunaju, poroča o naslednjem dogodku : Xeki Molinaro iz Maiano (pokrajina Vi-dem^icai je pred kakim tednom zapustil Dunaj, ostavivši nepoplačane dolgove in mnogo drugih sleparstev. Kavnatelj neke tovarne za gradbeno orodje, v kateri je bil Molinaro V9lužl»en, je bil poslal le-temu v Maiano začetkom meseca marca l.'5on kron kakor predplačilo v ta namen, di iz svoje domovine privede v Avstrijo primerno število delavcev. In res je Molinaro dne 4. aprila dospel v B«'»sendort z delavci, med katerimi je bilo tudi več dečkov še ne starih 14 let. Na Dunaju je kupil Molinaro za 416 kron tur-sčice in kilogramov sira, ali vse to — na upanje ! ! Dne :?8. m. m. je dobil Molinaro od tovarne plačila v razdelitev med delavce. Mož pa je n b e i a l z <1 e n a r j e m, zapusti v š i svoje rojake v — skrajni bedi! Izlasti ubogi dečki nudijo pretresljiv prizor; isti nočejo več ostati tu in hočejo bt žati in ee povrniti v svoj kraj. Dražbe premičnin. V petek, dne 16. maja ob 1U. uri predpoludne se bodo vsle-1 naredi e tu k. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršil« sledeče dražbe premičnin : -Sv. Mar. Magda'ena spodnja 115, konj; Sv. Mar. Magd. zgornja 58, krčmarska oprema in vino. >tenen«k1 vrstnik. Včeraj : topi >nier ob 7. uri zjutraj 12.'J oh 2 uri popoludne 12.5— C.f — Tlakcmer ob 7. uri zjutraj 762.3 — Danes plima ob 12 12 predp. in ob 8 35 pcp.; ob 2 54 predpoludne ia ob —.— popoludne. Društvene vesti. Od sv. Jakoba nam p.š.-jo I Lansko leto, «o so naša društva prirejala veselico za veselico, pisal je nekdo v naši »Edinosti«, da je vspeh veselice odvisen od reklame. Reklamo delati za kako stvar pa ni tako lahko, četudi je stvar še tako dobra, važna in v našem narodnem razvitku potrebna. Kdor ne zna, ne zna ; tako se godi nam. Opozorili smo že dvakrat v tem cenjenem glasilu častite rodoljube, da priredi naša čitalnica na binkoštno nedeljo na vrtu slovenske šole veselico ; rdzposlali smo vabila in tudi lepaki bodo op( zarjali naše čislano občinstvo na to veseli''), pa vendar se nam zdi, da je to še vse premulo >reklame« za nt še podjetje. Naša čitaln:ca je najmlajša narodna postojanka v Trstu. Našinci, ki vedo ceniti potrebo in važnost čitalnice pri sv. Jakobu in ki vidijo, koliko raztresenih ovčic naše krvi, ki bi -e sicer bile pozgubile, je naša čital-združila v enotno narodno kolo, pravijo, da je naša čitalmoa za naš okraj prepotrebna in «la je treba čuvati, kakor očesno punčico. Čuvali pa jo bomo, ako jej ostanemo zvesti udje, jej dovajamo novih še nezavednih udov ter jo podpiramo v njenih stremljenj h in podjetjih, kaiera jej dovajajo duševnih in gmotnih življenskih močij. Tako podjetje je, dragi rodoljubi, nameravana veselici. Žito kličemo vsem narodnim društvom v Trstu in okolici : Pridite vsi pobratimi, vse posestrime, v nedeljo, 18. maja 1902 na veselico, ki jo priredi Vaša najmlajša sestrica. Pevsko društvo »Hajdrih« na Prošeku vabi vse svoje izvršujoče in podporne ude na društveni zlet, ki se bo vršil dne 19. t. m., na binkoštni ponedeljek, v P -stojno. »Hajdr.hu« se pridruži tudi pevsko društvo »Venec« iz Koziue. Obe društvi bosti v jami skupno popevali. ('leni društva »Hajdrih« imajo znižano voznino in vstopnino v jamo. Sožki podražniči dražbi sv. Cirila in Metodija na Greti izročila je rodoljubna Pertotova družina iz Barkovelj (»rumena hiša«) 29 kron, katere je za to prihranil prerano umrli 17-letni Ernest PertoL Po pomoti se ta svofca ni izročila že pred jednim letjm, t. j. po mladeničevi smrti; ravno jutri bo namreč obletnica njegove smrti. Pevsko društvo »Slovan« v Padrien priredi na binkoštni ponedeljek veliki društveni ples na dvorišču g03tilne g. Martina Grgič. — Cisti dobiček je namenjen v pokritje velikih druitvenili stroškov. — Na obilno udeležbo vabi ODBOR. Hrvatska igralka in deklamoralka Matilda Feodorov č priredi se sinom Ljudo-vi to m v nedeljo dne lš. t. m. in v ponedeljek 1'.». deklamttorno zabavo v dvorani »Narodnega doma« v Barkovljah. — Zičetek ob <». uri zvečer, zaključek ob 8 uri. Csna sedežem 3<> in 50 nvč. Vesti iz Štajerske. — Dr. Josip Sernee, ta prvoboritelj štajerskih Slovencev in deželnega glavarja namestnik, je ot>olel in se nekaj dni nahaja v nekem rcnomiranem sanatoriju v Gradcu. Štajerski Slovenci so gotovo združeni v želji, da se vrlemu jim voditelju skoro povrne zdravje. — Nemškutarsko gospodarstvo. — Nemška posojilnica v St. Lenartu je imela dne 13. t. svoj občni zbor. Ker pa niso mogli priti do nikakega zaključka, so zborovanje odložili za osem dni. Glasom dloka c. c. k. okrožnega sodišča v Mariboru mora ! biti hranilnica do 29. t. m. v redn. To se ■ pravi, da sedaj ui v redu. Kakor cenijo se-! daj, znaša dtficit 180.000 K. Vesti iz ostale Primorske. X Shod volileev v Dekanih ne bo dne 19. t. m., na Binkoštni ponedeljek, kakor je bilo naznanjeno, ampak naslednjo nedeljo dne 25. t. m. ob isti uri in istem prostoru, to je: ob 4. uri popoludne in v prostorih konsumnega društva v Dekanih. X Odbor pevskega društva Slovenec« v Bor št n nam javlja, da se veselica, napovedana za 11. dan tega meseca, radi neugodnega vremena ni vršila in da se je odložila na prihodnjo nedeljo, dne 18. t. m. Na to veselico vabi odbor uljudno naše rojake. X Dvojen samomor. Včeraj zjutraj vrgla sta se pri Gorici v Sočo in utonila Josip Candutti, tiskar in načelnik goriških sccijalistov, ter njegova ljubica, 20-letna Marija Giusovin. Na obrežju so našli na Canduttijevem klobuku pismo, v katerem sta samomorilca opravičevala 26voj korak. Candutti pravi v pismu, da je baron Teuff:?nbach povzročil njegovo obsodbo na 2 in pol mesečno ječo, dasi je vedel, da je on (Cmdiitti) nedolžen. Candutti pravi v tem pismu nadalje, da bi moral vsled svoje bol hno*ti umreti, predno bi dokončal ječo. Za Canduttijevo sledi v tem pismu izjava njegove ljubice Grnsovin, katera je dostavila, da se umori iz ljubezni do Candut-t;ja, da^umresta skupaj. Candutti jo zapustil udovo z več otroci. B 1 je kakor črkostavec v službi v tiskarni Paternolli. — Trupli obeh utopljencev sti bili najdeni proti poludnevu blizu novega mosta ; imeli sti r<>ki z ruto skupaj zvezaui. Trupli so potem, vsako v posebnem vozn, prepeljali naravnost na pokopališče. Candutti se je hotel usmrtiti že 1. maja, a preprečili so mu še pravočasno, da ni skočil v Sočo. Oba zaljubljenca sta zapustila že v nedeljo Gorico in sta se podala v Trst, kjer sta se nastanila v hotelu »Al buon pastore«. Poskusila sta se umoriti tudi tukaj v mestu ter v Štednji. Ker se jima pa ni posrečilo, povrnila sta se v Gorico ter skončala svoj: življenji v S >či. Vse te podrobnoati je posneti iz raznih pisem, katera je Candutti pred smrtjo odposlal prijateljem in znancem. Vesti iz Kranjske. * Štrajk v Ljubljani. Kakor poroči »Slov. Narod« se je podalo včeraj mnogo zidarjev pod starimi pogoji zopet na delo. Zidarski štrajk bo skoraj g >t jvo te dni končan. Tesarji štrajkajo lavlje, ker so večinoma posestniki i« < kolice. Predvčerajšnjim sta bila aretovana dva voditelja stavke, Verbič in Pahor, baje zaradi nevarnega žu-ganja in nas lnosti nasproti takozvanim štraj-koloracem. Včeraj so pa aretirali tesarja Jarca, ker je nekega delavea oklofutal. Včeraj je vladal popolen mir in so imeli štrajkovci popoludne zopet shodi * Toča. Z Vrema pišejo »Slovenca« 13. maja: Danes nam je toči uaiČila silje, trt? in iito. Za dva prsta debelo jo leži po vrti h in polju. Kar ni v začetkn maja pokončala slana in burja posmodila, to je z laj toča pobrala. Bog se nas nsmdi ! * V deželno bolnišnleo ▼ Ljubljani so sprejeli minuli mesec 450 moških in 3*>9 ženskih, skupaj 810 bolnikov ter se je s preo-talimi iz prejšnjega meseca zdravilo 1177 bolnikov. K ncem meseca je ostalo v oskrbi 492 bolnikov, od teh je 225 možkih. Razne vesti. Katastrofi v Antilah. Z otoka sv. Vin-cencija brzojavljajo, da je tamošnja katastrofa mnogo hujša, nego ee je sodilo začetkom. Na veh od ni obali je med Robbing - Rockom in Georgeto\vnom vsa pokrajina popolnoma opustošena. Sodijo, da je na tem otoku poginilo kakih 1600 oseb ; blizo 1000 trupel so že pokopali. Mnogo težko ranjenih oseb pa so prenesli v bolnišnico. Žrtve St. Pierrske katastrofe pokopujejo francozki vojaki. Med ruševinami me«ta se potika mnogo tatov, ki pobirajo dragocenosti z mrtvih trupel. Aretirali so že več Zamorcev in jednega Evropejca, ki so bili polni dragocenosti. Nf >v Yorški geolog, profesor Heilprin, zatrjuje, da se vse antilsko otočje pogrezae v morje. Velikansko sleparstvo BO razkrili te dni v Pairzu Zakonska Humbert sta slepila ljudi več let z neko namiš'jeno velikansko dediči no, za katero pa da se še • pravdata, in sta s tem napravila dolgov v znrs'cu 58 milijonov. O.l teh sta poplačala IG milijone v, ali tako, da sta na isti sleparski način naredila — nove dolgove. V omari, katero je sedaj oblast zaplenila in ki naj bi bila hranila tisto »spornoc premoženje 100 milijonov, so našli le 20.000 frankov v vrednostnih papirjih, nakitov brez vrednosti in štirih časopisov. Zakonska Humbert pa sta, ko sta slutila, da sta ovajena oblasti, ubežala. Ko* liko sta odnesla seboj, to vedi sam Bog! ZLčtnska zakonska dvojica je bila tako premetena, da je zavela cel6 predsednika društva odvetnikov, ki je med najodličnejimi advokati, da ju je zastopal. Za ubežno dvojico je izdana teralnica. Ziprli so tudi nekega odvetnika, a kompromitiranih je baje več jako visoko stoječih oseb. Givori se cel<5, da ta afera utegne posuti nevarna tudi minister-stvu Waldeck Rousseau. Lvovska minijaturna izdaja velikega pariškega sleparstva. Tudi v Lvovu imajo svojo senzacijo, kafcor v Parizu, samo da je tu odkrita sleparija mnogo manjša od one zakonskih Humbert. Soproga Ivovskega vse* učiliščnega profesorja matematike, Puzvne, in bližnja sorodnica kardinala Puzvne, je namreč pobegnila na Rusko, ker so se odkrila nje velikanska sleparstva. Ponarejala je ! namreč menjice, sleparila s hranilnimi knjižicami t r izvršila razna druga sleparatva, ki | v?a skupaj presegajo svoto 2 milijonov kron. Svoječasno je moral njen soprog prodati vse svoje posestvo, da je plačal za njo 200.000 kron dolga. Tudi sedaj se je skušalo krivdo popraviti in prikriti, a odvetnik potratne žene je istej pojasnil, da je to nemogoče in jej svetoval, naj pobegne. Nova defravdacija na Ogersketn. Ravnatelj temešvaiske romunske banke je prijavil tamošnjemu preiskovalnemu sodniku, da so vloge z delnicami vred poneverjene, a blagajna daje povsem prazna. Morilec ruskega ministra Sipjagina Bil mašev, je obsojen na smrt na vešalih. Obsodba mora dob;ti se potrjenje carjevo. Ob sojenec da je bil pivsem m'ren, ko mu je bila razglašena smrtna obsodb*. Tudi stariši Balmaševega so baje pripadali k anarhistični stranki. Brzojavna poročila U ui forma železniških uradnikov. DUNAJ 15. (B.) »\Viener Zeitung« priobčuje razglas io železniškega ministerstva o izdanem predpie« sa uniformiranje usluž bencev državnih in privatnih železnic in b katero se- uvaja bluza za lUMdake ia urad niške a^pirante. Državni zbor. DUNAJ 15. (B.) Zbornica poslancev. Zbornica razpravlja o nujnem predlogu socijalnih demokratov, v kateri vprašujejo isti vlado, da-li je privolila v povišanje vojaških bremen za nabavo topniškega materijala, koliki bodo troski za to in kje se najde pokritje, za katero bo imela skrbeti Avstrija? Utemeljevaje ta predlog- je povdarjal posl. Daszvnski, da to ni nikak obstrukoij-ski predlog, ampak le demonstracija proti izrednemu obremenjenju ljudstva in proti instituciji delegacije. Finančni minister Bohra-I Bawerk je izjavil, da zahteve vojne uprave ! niso mogle nikogar presenetit', ker ee je o ! potrebi sukcesivne preobrazbe zastarelega vojnega materijala javno razpravljalo. Pred štrajkom. STOCKHOLM 14. (B.) V očigled predstojećemu štrajku so oblasti odredile, da fe nekateri notranji deli mesta zapro in je občinstvu prepovedano ustavljati se neposredno ob meji obkoljenja. Xa nekem mnogoštevilno obiskanem shodu delavcev je izjavil socijalistični poslanec Branting, da razpoloženje d žavne zbornice nosi znake negotovosti in si ista ne ve svetovati. Na vprašanje, dali se navzoči hočejo udeležiti štrajka, je zagromel glasen »da.« Več govornikov je poživljalo delavce, naj bodo mirni in naj v/.držujejo red. V Upsali so skienili delavci zaustaviti delo za tri dni. Tudi peki se pridružijo štrajku. V Malmo ne bo od jutri naprej, za čas štrajka, izhajal noben lis.t. Restavranti in kavarne vstanejo zaprte do daljnje odločbe. Turčija taji. CARIGRAD 14. (B.) I Vest Agence de Constantinople.J Po večih listih v inozemstvu je bila razširjeua vest, da so bili v Veinenu krvavi boji, v katerih da so bile turške čete premagr.ne. Nasproti tem vestem ee izjavlja od oficijelne turške stran;, da je tu s o le zi nepomembne dogodke lokalnega značaja in da sedaj vlada popolen mir v Vemenu. ooooooooooooooop Naznanilo. i Se naznanja slavnomu občinstvo, da se naha j u Novo tržaško pogrebno podjetje Alojzija Mozetic-a na lesnem trgu št. 4 (pred k a v a r.n o ..A r m o n i a'*). OOOOOOOOOOOOOOOP XXXXXXXXXXXXKXKX X X X MIZARSKA ZADRUGA V GORICI X X z aarajaalai Jamstvom X Jg naznanja slovenskemu občinstvn, da X je prevzela Jg S po slor. zalogo ilia S tt iz odlikovanih in svotovnoznanlh to- 3C , X varn v Solkanu in Gorici X £ Antona Černigoj-a $ I X Katera »e nahaja X j X v Trstu, Via Piam vecohia X X (Rosario) št. 1. X H i m deant strani eerkve srr. Petra). X ! X Kookarenos nemogoča, ker }• blago X X ii prve rok«. X XXXXXXXXXXXXXKXX 5 Aleksander Levi Miiizi S i te 6 <š (S Prva la največja torama pohlltra t se h Trst. •J T R S T TOVARNA- Vta Tata, vogal VI« Umltiaet ZALOOS: Piazza Rosarla it 2 (Šolsko poslopje) In Via Ribarf« it. 21 Telefon it. 670. -HOM- __ Velik itbo: tmpečarij, zrcal to slik. I*- TrSnje oarofbe tndi po posebnih nič rtih & G«a« torti konkurenci. Ig lLDSTEOTill CHIl IASTC1I II FUillO l2r Predmeti posta /io se na oa> otorod fljf ali železnico nrK3, 19 @(&(sst. prosto. Za v Avstriji koncesijonovano francosko prekomorsko družbo v Ljubljani, Dunajska cesta 6 blizu zii-ine tio-tilne pri »Figabirlu*. Švicarska urarska obrt. Samo 16 K. Naznanjamo vsem veWtkom, čast u i kom počinim, železniškim in redarskim uradnikom kakor tudi vsakomur ki labi dobro uro, da amo oprejeli edino razprodajo novoiznaj-dene originalne genf-ske 14 -karatne remont. ure zlatega-elektro-plaijue, stav glashiitte". Te ure imajo protimag-netične precizisk urni stroj so najtaučneje regulirane in preskusen in •lajamo z vsaako uro kletno pismeno jamstvo. Okrov »i je sestavljen od treh odskočnih pokrovčkov, je moderno in krvno izdelan ter napravljen iz novo iz i ajde ne amerikanske goldinske kovine ter prekrit s *4-karat. zlatom, tako. da je podoben čistemu zlatu, in ve-čaki jo ne morejo razločevati od prave ure. ki velja i*»o kron. Edina ura na svetu, katera ne zgubi Tiikoli zlatepa lita >pr*jeli smo v *J mescih 10.000 dodatnih naročb in okoli 3000 pohvalnih pisem. Cena uri s a gospode ali dame le 1<> kron poštnina in col-rrna prosta Vsaki uri je brezplačno pridejam moš-njičtk od usnja Krasne in moderne verižiee od zlatega plague za gospode ali dame (tudi ovratnjice) po .'j — .">. — in 8. — K. Ako ura ne ugaja, »e sprejme nazaj -\sled če^ar se nima nobenega rizika. Razpošiljanje po poštnem povzetju ali predplačilu. Saročbe je pošiljati'na SaspoillJaaJ« ur ,.ChrOBOS Basel (ivica). Za pisina v Švico je staviti znamko za 25 stot., na dopisnice 10 stot. ♦ ♦ ♦ Tehnični sred. „Compapie senerale Transatlantipe', Edina direktna in najkrajša črta poštnih brzoparnikov ki prevažajo zanesljivo brez preiaganja iz Havra v Newyork. j Za vožnje tu- in inozemskih železnic, za navadna in okrožna potovanja in pi i red i te v rvmarskih vlakov, daje pojasnila in veljavne vozne listke £dino oblastveno potrjena potovalna pisarna Ustanovljeno 1877. Zaloga strojev in železja. SCHNABL k Cfl. - TRST Via delle Poste vecchie (vogal Via Vienna). -Glavni zastop železja in tovarniških strojev. ==-- Naprava obrtnih podjedb vsake vrste. Inštalacija strojev in parnih kotlov. Motori aa plin, bencin in petrolej sestava „Otto." Motori na plin in vodno moč. Naprave električne luči. Napeljave električne moči. Vodne naprave itd. Naprave za centralno kurjavo in ventilacijo. Naprave kopališč, klosetov itd. Zaloga cevi j za vodo, plin in par. Materijal za sta biiče. "M Stroji vseh vrst. Vodne sesalke vseh sestavov. Odri za stroje in kotle. Pripadki. Kovine. Predmeti od gome. Železe traverse in kolesa. Cement »Portland« in »Romano«. Olja za kolesa in masti. In v obče vsi predmeti za obrtna podjetja. Tvrdka je izvršila <1 ose daj nad 200 obrtnih naprav, med kojimi: 12 žag za obdelovanje lesa in pripravljanje dog. 36 vodnih napeljav. 17 tiskarn in kauonoti^karn. 13 mehaničnih delavnio. 31 podjetij za čiščenje in pečenje kave. 7 naprav za izdelovanje praha proti mrčesom in drog. 16 naprav za kurjenje z gorko vodo in parom. 12 sladčičarn, pekarn, tovarn za biškot in konfete. 32 napeljav električne luči. Kakor tudi: Tovarne za kože, Tovarne za obleko itd. "Periluice, Predilnice, Tovarne za paratin in cerezin, » sardine, Mline, Podjetja za napravljanje soli, Tovarne za delati zamaike, Stiskalnice olja, Naprave za vodno silo, Tovarne za šumeče vode, Distilerije, Podjetja za čiščenje in nakladanje žita. V ta namen je bilo postaTijeiiili: 151 motorjev n plin in petrolej in 65 parnih strojev Na najvišje povelje Njegovega c. in fer. apostolskega Veličanstva XXII. ces. kr. državna loterija za skupne vojaške dobrodelne nan Ta denarna loterija, za skupne vojaške dobrodelne namene. ki je jedina v Avstriji zakonito dovoljena, ob sega 17 822 dobitkov v gotovini v skupnem Ziesku 442.8~>0 kron. Glavni dobitek znaša v gotovini : 200.000 kron Žrebanje nepreklicno dne 13. junija 19(12. Jedna Srečka sUnC 4 krone. Srečke se dobivajo pri oddelku za državne loterije na Puna u, ITI., Vordere Zollan>is-strasse 7 in v loterijskih kolekturab. v tobakarnah. pri davčnih, postnih, brzojavnih in železniških uradih, v menjalnicah itd.; igralci načrti gratis za kupce srečk. Srečke se dopoiljejo poštnine prosto. C. kr. loterijska direkcija oddel k za državne loterije. Lekarnar Thierry (Adoif) Limited pravo stolistno mazilo je najjače mazilo, ki obla/i bolečine, jih hitro zdravi ter odpravi na človeškem telesu vse prirasle izrastke. Vdobiva SC po lekarnah. Po požti franko 2 lončka 3 K :>0 stot. Lekarnar TMerrj (Adolf) Limited v Pregradi pri Bogatcn (Rohitsch-Sauerbrunn.) Naj se izogiblje ponarejanj ter pazi na zgornjo, na lončku utisnjeno vam. znamko in tvrdko. Stanje hranilnik Tlo i: 15 milijonov K. H Rezervni zaklad: okroglo 350.000 K Mestna hranilnica ljubljanska na mestnem trgu zraven rotovža sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 °/0 ter pripisuje ne vzdignjene obresti vsacega jk>1 leta h kapitalu. Hentni davek od vložnih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi gazara-čunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči poleg lastnega rezervnega »klada občina ljubljanska a vsem svojim premoženjem in vse svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev. Denarne vloge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštno - hranilnične sprejemnice dobivajo se brezplačno. Posojila proti povrnitvi v 7 in pol letih vdobć c. kr. fiaetništvo, vladni, mestni in železniški uradniki ter vdove kakor tudi uradniki podjetij in privatni uradniki, ki bo udje kakega pen-zijskega zaklada. PoHojila se dajejo jiroti varščini na nepremičnine, urednoetne listine, rentć, v žitke, zavarovalne police itd. Obrniti se na Hinko Gibertl, ul. Canale 7, l ŠTEFAN CRUCIATT1 ornamentalni kamnosek. TRST. — Via della Picta št. 25. — TKST. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od najnavadnejšega do najlepšega in kompliciranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različuih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, alta rje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naroČba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Velik dohod elaetieuih trakov, zajamčeno prve vrste, ru-dečih in činih, za cepljenje trt. Z.i razpro-dajalce po znižani ceni. Tudi sem prejel loli zahtevano fosforjevo apno (Fosforkalit in tudi Futterkalk imenovano) za jaeenie ž 1 in pitanje živali. Cena HO stot. klgr. Za več klgr. po znižani ceni. Pošiljatve po povzetju. Drogerija Emil Cumar pok. Friderika. TRST — ul. Belvedere — TRST Filijalka na Opdinah 212. ^ _, ________ Assicurazioni generali V TRSTU. i Prustvo ustanovljeno leta 18ol.) To društvo je raztegnolo svoje delovanje na v-e veje zavarovanja, posebno pa: na zavarovanje proti požaru, zavarovanje po morju in po kopnem odposlanega blaga in zavarovanje na življenie. Društvena glavnica in reserva dne 31. decembra 1893.....gld. 58,071.»>73*64 Premije za poterjati v naslednjih letih......... „ 30,f> A 1.700(54 Glavnica za zavarovanje živenja do 31. decembra .....l«;ti;92Jt.»j25 03 Plačana povračila: a) v letu 18'J4......... <>,737.<;i4-4S b) od začetka društva do 31. decembra 1894........-292,401.700-51 Letni računi, izhaz doaedaj plačanih odškodovanj tarife in pogoje za zavarovanja in sploh vsa natančna pojasnila se dobe v Trstu v uradu dru-tva Via della Stazione >t. 88.S1 v lastne j hiši. FILIJALKA BANKE UNION V TRSTU e peča z vsemi bančnimi in menjalnimi posli kakor: a) Vs p rajema uplačila na tekoči raču > t obrestuje: Vrednostne papirje: po 2%°0 proti 5 dnevni odpovedi „ 12 4 mesečni ift o - H 9 31 ° J * o 3S 1 letni Napoleone: po 2 °,0 {»roti 20 dnevni odpovedi ->i jo .. 23<"0 „ 3 mesečni 3 u(( _ H „ Tako obrestovan je pisem o upla Za giro-conto d ije 21 , d> v.sa'ciga zneska izplačuje se do 20.000 gld. a cherpie; za veče zneske treba avizo pred opoldansko borzo. Potrdila se dajijo~ v posebni uložni knjižici. c» Zaračuna se za vsako uplačilo obresti o-l dne uplačila in naj seje to zgodilo katero si bodi uradnih ur. Sprejela za svoje conto - correntiste, inka~e in račune ny tukajšnjem trgu. menjiee za Trst, Dunaj, Budimpešto in v drugih glavnih mestih; jim iz laja nakaznice za ta mesta ter jim shranjuje vrednostne papirje brezplačno. dj Izdaja vreduice neapeljske bauke, plačljive pri vseh svojih zastopnikih. e) Kupuje in prodaja vsakovrstne vrednostne papirje ter iztirjava nakaznice, menjiee in kupone protr primerni proviziji. Spoštovane slovensko psptie! Zahtevajte pri svojih trgovcih novo Ciril-jtfetoBijevo cikorijo.