osrednja I KNJIŽNICA ( V CE LJU j Javno posojilo za ceste O tem, da so naše ceste take ali drugačne, je bilo že mnogo napisanega. Za ceste smo po vojni premalo skrbeli. Mnoge so dotrajale in jih je treba popraviti, še mnogo kilometrov pa je treba zgraditi novih cest, kajti promet vedno bolj narašča. Od štaba za izvedbo vpisa posojila v občini Celje smo prejeli o tem obširen dopis in ga objavljamo skrajšanega. Skupščina socialistične republike Slovenije je kot organ družbenega samoupravljanja in kot najvišji organ oblasti na območju socialistične republike Slovenije, na sejah zbora združenega dela, zbora občin in družbenopolitičnega zbora dne 29. decembra 1975 s sprejetjem resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju socialistične republike Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1976 zadolžila republiško interesno skupnost za ceste, da izvede javno posojilo za ceste na območju SR Slovenije v letu 1976 (resolucija objavljena v Uradnem listu 1976—1980 v varianti I predvideva kot vir tudi javno posojilo za ceste v znesku 900,000.000 din, zahtevo po zvišanju cene plinskega olja 0,60 din pri litru in zahtevo po prerazporeditvi prometnega davka od pogonskih goriv nad splošno stopnjo v korist cest v skupnem znesku din 3.327,800,00 v srednjeročnem obdobju 1976— 1980. Izdan je bil poseben sklep o izdaji obveznic za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v SRS v višini 900,000.000,00 din s poroštvom socialistične republike Slovenije. Po sklepu vpišejo in vplačajo posojilp pravne in fizične osebe, vpis posojila bo v letu 1976, vplačajo lahko enkratno ali V javni razpravi, ki je bila v času od 1. 11. 1975 do 1. 3. 1976 na območju vseh občin SR Slovenije na nivoju krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, izvršnih svetov in skupščin občin je bila v celoti dana podpora varianti I srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji za obdobje 1976—1980. V vsaki TOZD oz. vsaki delovni skupnosti, ki ima nad 30 zaposlenih, se takoj ustanovi štab za vpis posojila. TOZD oz. delovne skupnosti, ki imajo manj kot 30 zaposlenih, se združujejo po seznamu in ustanovijo skupni štab. Seznam bo posredovan skupaj z obvestilom o vpisnem mestu, ki ga bo določil občinski štab. Štab sestavljajo: predsednik DS, predsednik sindikata, predsednik aktiva ZSMS, predsednik aktiva ZB, vodja splošne delgacije, sekretar OO ZK in odgovorni predstavnik finančno-ekonomskega sektorja TOZD. Odgovornost za ustanovitev štaba nosita predsednik sindikata in sekretar OO ZK. Za izvedbo vseh finančno-ad-ministrativnih opravil v zvezi z vpisom posojila imenujejo vodstva TOZD oz. delovnih skupnosti v soglasju s štabom, za vsako vpisno mesto posebno 3-člansko komisijo, v kateri morajo biti zastopani strokovnjaki s področja finančnih in skupnih služb. Naloge komisije v KS opravlja tajnik krajevne skupnosti. Štabi in komisije morajo biti ustanovljeni in začeti z delom do 15. maja 1976. Vabilo za vpis posojila za ceste naslavljamo na vse delovne ljudi in občane, na vse organizacije združenega dela, na vse delovne skupnosti in druge samoupravne organizacije, skratka na vse, ki ceste uporabljamo in ki nam je pri srcu naš boljši in lepši jutrišnji dan. Pri tem je treba upoštevati socialno in ekonomsko diferenciacijo delovnih ljudi in občanov. Sredstva, ki jih bo skupnost za ceste zbrala s posojilom, bodo o-mogočila znatno hitrejše uresničevanje celotnega programa, ki med drugim predvideva, da bo v obdobju 1976—1980 modernizirano 728 km makadamskih cest, o-jačano 601 km moderniziranih cest, rekonstruirano 216 km cest, na novo zgrajenih 117 km cest, od tega 36 km avtocest, zgrajenih 22 cestnih mostov itd. Skupni razpisani znesek je 900,000.000 din za območje cele Slovenije. Glede na število zaposlenih odpade na našo občino kot minimalna obveza 46,017.000 din. Zaradi takšne obveznosti je nujno, da pristopimo k nalogi pod geslom: »Najmanj polovico neto mesečnega osebnega dohodka za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za naš lepši jutri!« ■ D-Perli& 1^214/1976 m- a ... .... AV A.* I 1119760650,10 COBIS: GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE št. 29/75). Republiška skupnost za ceste je zadolžitev o izvedbi javnega posojila razpravljala 29. marca 1976 ob sprejemanju srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih in regionalnih cest v SRS za obdobje 1976—1980. Osnutek srednjeročnega plana vzdrževanja in izgradnje magistralnih cest v SRS za obdobje — Delavci v združenem delu in delavci zaposleni pri zasebnikih od neto osebnega dohodka. — Upokojenci od pokojnine. — Kmetje od katastrskega dohodka. — Obrtniki in svobodni poklici od osnove, od katere se obračunavajo prispevki. v največ 24-mesečnih obrokih fizične osebe in enkratno ali v dveh obrokih pravne osebe. Posojilo se vrne v petih enakih letnih anuitetah, ki dospejo v plačilo 1. julija vsakega leta. Prva anuiteta dospe v izplačilo 1. julija 1979. Posojilo se obrestuje po 10-odstotni letni stopnji. Vpis posojila bo v času od 1. maja do 31. oktobra 1976. V vsaki krajevni skupnosti u-ctanoviti štab za vpis posojila, katerega sestavljajo: predsednik KK SZDL, predsednik sveta KS, sekretar OO ZK, predsednik aktiva ZSMS, predsednik OO ZZB NOV, vodja splošne delegacije in tajnik krajevne skupnosti, ki prevzema tudi odgovornost za ad-ministrativno-finančne posle. . Velika večina članov našega kolektiva je poslušala koncert RTV Ljubljana dne 11. maja 1976 DRlIŽBEiVA SAMOZAŠČITA O družbeni samozaščiti smo že nekajkrat pisali, vendar menimo, da je mnogo vprašanj iz tega področja, ki jih premalo razumemo in upoštevamo. Družbena samozaščita je dejavnost, ki mora stalno in neprekinjeno delovati, če hočemo, da bomo zaščiteni mi in družbeno ter privatno premoženje. Javno posojilo za ceste v SR Sloveniji Namen, za katerega bodo porabljena sredstva posojila Sredstva nabrana s prodajo obveznic bodo porabljena kot dodatni vir za financiranje novogradenj, rekonstrukcij in modernizacij magistralnih in regionalnih cest po srednjeročnem planu za obdobje 1978—1980 na območju Socialistične republike Slovenije. Po navedenem srednjeročnem planu bo v tem času na območju SR Slovenije: — modernizirano 728 km makadamskih cest; — ojačano 601 km moderniziranih cest; — rekonstruirano 216 km cest; — na novo zgrajenih 117 km cest, od tega 36 km avto cest; — zgrajenih 22 cestnih mostov in — zgrajenih več podpornih zidov, obcestnih počivališč, zavarovanj železniških prehodov in odpravljeno več črnih točk. Socialistična republika Slovenija je prevzela obveznost, da bo imetnikom obveznic posojila za ceste izplačala vse obveznosti iz dospelih obveznic, če le-teh obveznosti ne bi plačala Republiška skupnost za ceste SR Slovenije. Način vpisovanja in vplačevanja posojila Vpis posojila in vplačilo vpisanega zneska opravijo: — fizične osebe (delovni ljudje in občani) v temeljnih organizacijah združenega dela, delovnih skupnostih, krajevnih skupnostih in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter v vseh poslovnih bankah; — pravne osebe (uporabniki družbenih sredstev) pri službi družbenega knjigovodstva. Fizične osebe lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat ali v največ 21 mesečnih obrokih. Pravne osebe lahko vplačajo vpisani znesek posojila naenkrat ali v dveh obrokih po predložitvi zaključnih računov za leto 1976 in leto 1977 s tem, da mora biti posamezni obrok vplačan do konca posameznega koledarskega leta. Obrestna mera posojila Obveznice se obrestujejo po 10 odstotni letni obrestni meri. Obresti se obračunajo in plačajo za nazaj, obenem z glavnico. Ža vplačane zneske posojila od 1. 5. 1976 do 31. 12. 1976 tečejo obresti od 1. 1. 1977 dalje (I. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1. 1. 1977 do 30. 6. 1977 tečejo obresti od 1. 7. 1977 dalje (II. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1. 7. 1977 do 31. 12. 1977 tečejo obresti od 1. 1. 1978 dalje (III. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1. 1. 1978 do 30. 6. 1978 tečejo obresti od 1. 7. 1978 dalje (IV. serija obveznic). Za vplačane zneske posojila od 1. 7. 1978 do 31. 12. 1978 tečejo obresti od 1. 1. 1979 dalje (V. serija obveznic). Rok in način odplačila glavnice in obresti Posojilo bo odplačano v petih letnih anuitetah (glavnica in obresti), ki dospevajv v izplačilo 1. julija vsakega leta. Prva anuiteta dospe v izplačilo 1. julija 1979. Geslo za vpis posojila Prispevajmo za boljše ceste, za večjo varnost na naših cestah, za hitrejši razvoj vsakega kraja, za skladnejši razvoj SR Slovenije in njeno boljšo povezanost v širše prometne tokove! Republiška skupnost za ceste Republiški odbor za izvedbo posojila za ceste POTROŠNIŠKI KREDIT Garant za posojilo Zvezni izvršni svet je sprejel uredbo o potrošniških kreditih. Take kredite, bodo dobile tiste trgovine, ki ne bodo navijale cen za artikle, ki se jih po tej uredbi lahko kupi na kredit. Po novi uredbi bodo potrošniki lahko dobivali kredit za nakup trajnih potrošnih proizvodov, knjig, ozimnice, premoga, gradbenega materiala in proizvodov, ki se vgrajujejo pri gradnji ozi- roma rekonstrukciji ali adaptaciji stanovanj ter za nakup obutve in tekstilnih izdelkov. Uporabniki kreditov bodo morali položiti ob nakupu najmanj 10 odstotkov višine odobrenega kredita, razen za nakup avtomobila, kjer bo še naprej veljal predpis, da mora kupec ob nakupu položiti najmanj 20 odstotkov odobrenega kredita. O tem vprašanju je razpravljala tudi občinska konferenca SZDL Celje. Gradivo je zelo obširno in objavljamo sestavke, za katere menimo, da bodo zanimali vse naše sodelavce in sodelavke. V prizadevanju, da se čimprej in čimbolj dosledno realizirajo določila naše ustave, se je celotna naša družba začela tudi bolj zavestno in načrtno organizirati v okviru družbene samozaščite, ki postaja vedno bolj dejavnik povezovanja in usklajenega delovanja vseh organiziranih socialističnih sil pri varovanju naših samoupravnih socialističnih odnosov, razvijanju bratstva in enotnosti naših narodov in narodnosti ter krepitvi osebne varnosti in svobode slehernega državljana naše družbe. Zato ni naključje, da so v zadnjem obdobju o uresničitvi te vloge družbene samozaščite razpravljali praktično vsi dejavniki — od federacije do delovnih sredin v OZD in občanov v KS. O-menimo naj predvsem sklepe in stališča X. kongresa ZKJ, VII. kongresa ZKS, 13. seje predsedstva CK ZKJ, skupščinske resolucije in drugih organov v naši družbi. Vsi sprejeti dokumenti nas zavezujejo, da širimo proces po-družbljanja družbene samozaščite ter ga vnašamo v konkretno vsakodnevno obnašanje vsakega posameznika. V povojnem obdobju se pogosto srečujemo s poizkusi, katerih cilj je bil onemogočiti samostojni razvoj Jugoslavije pri izgradnji socialističnih odnosov. Brez dvoma je bilo obdobje stalinizma krepka preizkušnja za naše narode, ki je zahtevala visoko stopnjo zavesti o pripadnosti in pravilni smeri politike, ka-ter glavni nosilec je bila KPJ. V kasnejšemu obdobju se naša socialistična družba srečuje z negativnim delovanjem različnih nesamoupravnih smeri, kot so liberalizem, birokratizem in unitarizem, nacionalizem, tehnokrati-zem in drugi škodljivi dejavniki, katerih nosilci so bili odkriti in v večji meri onemogočeni le z organizirano in odločno družbeno akcijo, ki jo je usmerjala zlasti ZKJ. Doseženi uspehi V celjski občini so bili doseženi na področju samozaščite vidni u-spehi. Navajamo nekatere iz dolgega seznama poročila, ki je bilo obravnavano na SZDL. V zadnjih dveh letih je bilo v občini organiziranih 115 predavanj za nerazporejeno prebivalstvo o družbeni samozaščiti in se jih je udeležilo okrog 15.000 občanov; V tem letu že izvajamo drugi krog predavanj o SLO in DS na seminarjih za člane vodstev sindikalnih organizacij iz TOZD oz. OZD in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti v občini. Pred tem je v prvem krogu pre- davanj seminarje obiskalo več kot 2.000 članov sindikalnih vodstev. Ravno tako je pred kratkim občinski sindikalni svet organiziral enodnevni seminar na temo SLO in DS za vse predsednike OOS, člane konference, predsednike odborov za ljudsko obrambo in del predsednikov samoupravne delavske kontrole. Velika udeležba, 340 članov kaže, da je v Celju porastel interes po izobraževanju s področja varnostne kulture. Gradivo s tega seminarja bo občinski sindikalni svet posredoval vsem predsednikom OOS, odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in komisijam samoupravne delavske kontrole. Občinski odbor ZZB NOV je za vsa vodstva svoje organizacije organiziral enodnevni seminar oz. pogovor »za okroglo mizo« o vprašanjih DS in SLO. Prav tako so prek letnih skupščin združenj borcev NOV pojasnejvali gradivo in naloge c družbeni samozaščiti ter reševali razna druga vprašanja, povezana z družbeno samozaščito. Občinski odbor ZRVS je imel za vsa združenja predavanja o družbeni samozaščiti in zdaj potekajo nadaljevalna predavanja in pogovori o varnostni problematiki ipd. Občinska konferenca ZSMS je dvakrat organizirala za predsednike osnovnih organizacij razgovore in predavanja o družbeni samozaščiti. Osnutek o družbenem dogovoru o organiziranju in uresničevanju družbene samozaščite je izdelan in je v javni razpravi. Po razpravi bo dopolnjen s predlogi, nakar ga bo sprejela skupščina občine; V okviru aktivnosti za sprejem družbenega dogovora poteka razprava o organiziranju ustreznih koordinacijskih teles za nadaljnje organiziranje in uveljavljanje družbene samozaščite. Ta telesa bodo povezovala tudi dosedanjo politično aktivnost na področju varovanja samoupravnih pravic, uveljavljanja delavske kontrole, skrbi za javni red in vzgojno-pre-ventivno dejavnost v prometu in protipožarni varnosti, kakor tudi ostale dejavnosti, ki so bolj ali manj že uveljavljene v krajevnih skupnostih in OZD. Javna razprava je pokazala, da je precejšnje zanimanje za sprejem tega dokumenta, ki bo politično aktivnost na področju DS še bolj okrepil. Zaradi usklajenega in načrtnega nadaljnjega dela pri uresničevanju koncepta družbene samozaščite smo imeli skupne pogovore med koordinacijskimi odbori in predstavniki DPO občine ter oddelka za ljudsko obrambo in organi za notranje zadeve. Organi javne varnosti so na področju preventive izvajali razne preventivne akcije, opozarjali odgovorne delavce na pomanjklji-(Dalje na 3. strani) Ali se bo kaj premaknilo? 2e mnogokrat smo pisali o sprejetju samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in sredstev za osebni dohodek zlasti še o takozvani »rang listi«. Ta je v razpravi in predelavi že toliko časa, da bi bilo skoraj vse pozabljeno, če se ne bi tu pa tam kdo spomnil, z vprašanjem kje je vse to obtičalo. Velike pozornosti o tem je vsekakor vreden predlog, ki ga je poslal poslovnemu odboru sektor za poslovno koordinacijo. Predlog rangiranja DM, ki je bil v izdelavi komisije za vrednotenje DM v lanskem letu, še vedno doživlja popravke v odnosih. Tako stanje omogoče neresen pristop določenih sredin, ki posvečajo premalo pozornosti za ureditev pravilnejših medsebojnih odnosov. Ponovno opozarjamo, da ni možno izdelati vrednotenja brez načrta. Naša komisija za vrednotenje pa je izdelala predlog rang-nih vrednosti brez naprej postavljenih osnov. Osnove so se v ciklusu razprav same dopolnjevale. Popravki po razpravah so imeli za posledico dvig rangnih vrednosti za določena DM brez u-streznih utemeljitev. Popravki rangnih vrednosti so se izvajali na pritisk posameznikov. Tak način dela bo rodil nespremenjene odnose pri delitvi OD upoštevajoč popravke, ki se v zadnjem času realizirajo ali kot temu pravimo, uveljavili bomo »uravnilovko«, ki ne bo upoštevala teži-ne, niti zahtevnosti dela. Taka usmeritev je pa nevarna in bo doživela negativen odnos šele ob realizaciji predvidenih odnosov, zato smatramo, da je še čas, da določene' stvari popravimo. Ni mogoče trditi, da komisija za vrednotenje DM ni prejela o- snov za delo. Tudi naloge so bile nakazane (glej Emajlirca 4/2 1975). Zgoščeno naj bi komisija opravila sledeče naloge: 1. Proučila pomanjkljivosti sedanjega sistema delitve OD, 2. Opredelitev novega sistema in razpon med najnižje plačanim in najvišje plačanim v sistem zajetim DM, 3. Število točk (rang) za profil, 4. Prekrivanje profilov, 5. Krivuljo rasti, 6. Število plačilnih skupin, 7. Izračun mase točk (rangov) za vse TOZD in sektorje. Samo tak osnovni skelet sistema vrednotenja in opredelitev točkovnega fonda primarne delitve bi morala biti naloga komisije delegatov iz TOZD. Sekundarna delitev ali vrednotenje posameznih DM spada v pristojnost TOZD. Če bi zastavili delo po nakazanem primeru, bi že lahko prejemali najmanj 6 mesecev OD po novih odnosih. Trenutno imamo izdelan predlog rangiranja brez opredelitve točkovnih vrednosti. Seznami rangiranja DM zajemajo sledeče elemente: Zap. št. Naziv DM Profil Rang Upoštevajoč osnove, ki jih o-predeljuje samoupravni sporazum za kovinsko in elektro industrijo SRS, vati, deva katerega smo dolžni spošto-ker smo ga potrdili, predvi-sledečo opredelitev: §t p Naziv DM Profil rang Delov. pogoj Večja zaht. DM od normale Rang ® ‘^a 1 2 3 4 5 6 7 8 Za pravilno uporabnost bi morali kolono 8 v nakazani razpredelnici razdvojiti na dve koloni: 8a 8a Planirana zasedba DM 8b Masa rangov — točk (kolona 8 X 8a) Samo »osnovni rang« lahko služi za primerjavo delavcev med posameznimi DM, ne pa skupni rang, tako kot delajo primerjavo posamezniki v pred logu komisije. Ni zagovora, da mora biti skupni rang za določeno DM enak, če nastopajo (pri enakem nivoju) različni pogoji dela, ki se posebej vrednoti ali pa večji obseg, oziroma večja zahtevnost, ki izstopa iz normale. V takih primerih je kritika na predloženi o-snutek predloga upravičena, ker res nimamo razvidnih elementov, po katerih smo ovrednotili določena DM. Imamo pa osnove, da bi lahko izdelali objektivnejši predlog sistema primarne delitve rangnih vrednosti za vse TOZD in sektor- je po načelih druge tabele. Sekundarno delitev v masi z istim točkovnim fondom (maso rangov) pa prepustimo komisiji v TOZD (sektorju), naj sama opredeli, kolikšni delež )rang) bo priznala določenemu DM ali delavcu. Taka usmeritev dela bo zagotovila e-notnejša izhodišča med TOZD in sektorji, kar je osnovni namen, da se prepreči tekma v prisvajanju boljšega izhodiščnega položaja predstavnikov, bodisi v komisiji za vrednotenje DM, ali vodstvenih in vodilnih delavcev, ki so »pripomogli«, da osnutek rangiranja še vedno dopolnjujemo. Če se odločimo, da primerno »popravimo« naš predlog rangnih vrednosti po izhodiščnih merilih sporazuma kovinske in e-lektro industrije, lahko komisija delegatov TOZD izdela primarno delitev do konca maja. Mesec junij osane na razpolago komisijam v TOZD (sektorjih), vključno s potrditvijo. Tako bi lahko brez motenj uveljavili nove rangne vrednosti 1. julija 1976. DRUŽBENA SAMOZAŠČITA (Nadaljevanje z 2. strani) vosti itd. Nekatere OZD so se tudi same obračale s prošnjo za strokovno pomoč. Za izboljšanje požarnega varstva je v smislu zakona o varstvu pred požarom storjeno vse potrebno za ustanovitev interesne skupnosti požarnega varstva. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je svojo dejavnost glede na dosedanjo prakso usmeril predvsem na vzgojo udeležencev v cestnem prometu. Prometna vzgoja v vzgojno-varstve-nih ustanovah je načrtna in se izvaja v vseh omenjenih ustanovah. V vseh osnovnih šolah je u-vedena prometna vzgoja, pri katerih je udeleženih 7673 učencev. V letu 1976 je bila uvedena prometna vzgoja v vseh srednjih šolah v občini. Varnostno stanje v občini Mnoge delovne organizacije nimajo ustrezno organizirane varnostne službe (kadrovski sestav številčno kot strokovno, pa tudi starostno ni zadovoljiv in vsi nimajo pogojev za nošenje orožja). Oprema in oborožitev čuvajske in vratarske službe je nepopolna in neurejena. Dostop in vstop v objekte ni povsod primerno zavarovan, zaradi tega je gibanje nepoklicanih oseb kontrolirano. Nekatere organizacije nimajo varnostnih tehnikov in ne čuvajske in vratarske službe. So primeri, da gradbišča niso zavarovana, požarno-var-nostna oprema in aparati za gašenje so marsikje nezadovoljivi, pomanjkljivi in nevzdrževani. Nekateri objekti in njihova o-kolica so v nočnem času slabo razsvetljeni ali pa sploh niso. Ponekod zanemarjajo zapiranje vrat, pisarn, oken, pisalnih miz, omar itd. Večkrat so vključeni e-lektrični pisalni stroji, računski stroji ter druga svetlobna in grelna telesa, kar predstavlja veliko nevarnost za požar. V zadnjih letih je bilo več tatvin z gradbišč in to zato, ker je zelo malo gradbenih delovnih organizacij, ki bi imele organizirano čuvajsko službo. Nekatere delovne organizacije nimajo v pravilnikih urejenih določb o sodelovanju s tujci in o varovanju poslovne ter druge skrivnosti. Poseben primer čuvanja družbenega premoženja predstavlja promet z denarjem in njegovo hrambo. Nekateri nimajo potrebnega spremstva; kasete z denarjem so vidne na daleč, ker jih po navadi nosijo v mrežah, torbah, pod pazduho in podobno. Ob kontrolah nočnih čuvajev se ugotavlja, da ti večkrat niso na svojem delovnem mestu ali celo spijo. S stanjem na področju hrambe in čuvanja orožja, eksploziva in eksplozivnih snovi v delovnih organizacijah in strelskih družin ne moremo biti povsem zadovoljni, saj so celo primeri, da manjka orožje itd. Pri nadzorstvu, ki ga je opravila inšpekcija dela v novembru in decembru 1975, je bilo ugotovljeno, da organi samoupravne delavske kontrole še v večini primerov ne izpolnjujejo svojih nalog. Vsekakor pa so na tem področju že premagane začetne težave in je pričakovati, da se bodo v bodoče ti organi vedno močneje uveljavljali v vseh delovnih skupnostih in na vseh delovnih področjih. Potrebna bo še nadaljnja akcija družbenopolitičnih organizacij, predvsem sindikata, pri spodbujanju in strokovnem u-sposabljanju teh organov. Družbeno škodljivi pojavi, ki jih je pri opravljanju nadzorstva ugotovila tržna inšpekcija v preteklem letu, so predvsem naslednji: delovne organizacije in samostojni obrtniki so pri opravljanju prometa blaga in storitev na najrazličnejše načine kršili predpise o cenah ter tako oškodovali potrošnike. Nadalje so kršeni predpisi o kakovosti blaga, določbe o garancijskih listih, določbe o servisnem vzdrževanju in drugo, vse v škodo potrošnika. V to skupino sodijo tudi delovrte organizacije s področja kmetijske proizvodnje, ki so kršile predpise o premijah ter tako oškodovale individualne kmetijske proizvajalce — njihove kooperante. Posamezniki so na nedovoljen način opravljali razne obrtne dejavnosti, pa tudi promet blaga (nedovoljena trgovina). Delovne organizacije in posamezniki oz. samostojni obrtniki so pri opravljanju dejavnosti zanemarili predpise, ki določajo tehnično opremljenost in vzdrževanje poslovnih prostorov, naprav in o-preme ter tako v določeni obliki povzročili škodo na družbenem premoženju. Oh! Sem že mislil, da je delavska kontrola! (Pavliha) Plodna dejavnost našega servisa Naša proizvodnja je dokaj pestra. Mnogo artiklov proizvajamo. Največ za široko potrošnjo. Od večjih pa kotle za centralno gretje, radiatorje, peči za ogrevanje in tako dalje. ne in važne hitre intervencije. Za take intervencije pa so potrebna dobra prevozna sredstva in dobro orodje. Naša servisna služba pa ima močno zastarel strojni park, kar jih pri njihovem poslovanju ovira. Sedaj ima na Naš EMO SV je kotel za centralno ogrevanje z lahkim in težkim kurilnim oljem ter plinom. Vsak serviser, ki se ukvarja s popravilom, mora konstrukcijo kotla dobro poznati. Poznati mora tudi najnovejše tehnične dosežke, zlasti kar se tiče gorilnikov in drugih važnejših naprav. Ce pregledamo dejavnost servisne službe v letu 1975, lahko zasledimo mnogo uspehov, pa tudi mnogo težav. Servisna služba ne more opravljati pravočasno razna dela, če nima odgovarjajočih rezervnih delov. Lansko leto so pravočasno dostavili letni plan finančni službi, ta pa rezervnih skladu s pogodbo. Če hočemo o-stati ugledna firma, potem ne smemo delati takih spodrsljajev, kajti ni prijetno serviserjem niti nam zardevati od nenadne zadrege pred našimi poslovnimi partnerji in potrošniki, ki kaj lahko in kmalu izgubijo zaupanje v nas. Za servisno službo so pomemb- To je trajnožareča peč CENTRAL za etažno ogrevanje in naši serviserji pravijo, da je zelo spoštovana. Pri popravilih zahtevajo stranke, da se ta opravijo hitro in solidno. Taka dejavnost in njen sedanji ter bodoči razvoj zahteva strokovno in organizacijsko močan servis. Tega smo ustanovili leta f967. Od takrat pa do današnjih dni je naš servis, ki je preživljal začetne in poznejše težave opravičil svoj obstoj. Njegove strokovne usluge sp zelo iskane in v večina primerih dobro strokovno opravljene. Organizacijsko se je naš servis zadnja leta oblikoval tako, da je razdeljen na dve dejavnosti. Ti dejavnosti sta servis za kotle in servis za široko potrošnjo. Servisna služba je po sedanji organizaciji v sestavu TOZD Tovarna kotlov. Servisna služba namreč opravlja veliko dela ravno pri kotlih za centralno gretje, ki jih prodajamo po vsej državi. delov, ki jih je treba uvoziti, ni mogla nabaviti zaradi pomanjkanja denarja. Služba se je morala znajti, kot je vedela in znala. To pa ni lahka zadeva. Treba je mnogo iznajdljivosti in potrpljenja, kajti stranke zahtevajo hitro in strokovno popravilo naših kotlov. Sodelavci v servisni službi so nam povedali, da je po naših starih in dobrih TRIKA kotlih za centralno ogrevanje še vedno veliko zanimanje in povpraševanje. Zal jih naredimo premalo. Na dnevnem redu je tudi problematika sestavnih delov. Serviserji se mnogokrat srečujejo z investitorji ali koristniki, ki zahtevajo odgovarjajočo in pripadajočo opremo, ki je pravočasno niso dobili kot bi jo morali dobiti v Za servisne delavnice lahko rečemo, da njihova oprema ni taka kot bi morala biti. Brez novih strojev in naprav ne bo šlo več naprej. Treba bo vendarle enkrat najti denar za stroje in naprave, sicer bodo primorani »barako zapreti« kot pravijo sodelavci v servisni službi. Žal moramo napisati tudi to, da sodelovanje med servisno službo in TOZD ter posameznimi sektorji —< strokovnimi službami ni najboljše. Tako so nam povedali. Mnogokrat se zgodi, da vodilni delavci v TOZD zavračajo reklamacije, češ naj to uredi servisna služba kot ve in zna, namesto, da bi jih resno proučili in pomagali stranki iz težav, v kater je zašla zaradi naše nedoslednosti pri izdelavi posameznih artiklov. Zelo je razširjen tudi servis za široko potrošnjo. Ta opravlja ser-visno-garancijsko vzdrževanje naših izdelkov po predpisih o prodaji izdelkov in na podlagi garancijskih izjav. Servis široke razpolago dvanajst avtomobilov. Ti so že mnogo prevozili. Vozila pa kot vemo, trajajo določen čas. Po tem času pa nastanejo težave. V servisnem avtomobilu pa mora biti tudi potj-ebna oprema. Tu morajo biti razni rezervni deli in še marsikaj. Tega pa običajno ni ali pa premalo. Tako se morajo -serviserji sami znajti na terenu, ko popravljajo razne dotrajane gorilnike in druge naprave, ker jih ne mprejo zamenjati z novimi. To so težke izkušnje. Zanje ve samo tisti, ki se z njimi spopada. Servisna služba ima zlasti v poletnem času mnogo dela. V tem času pregleduje kotle in gorilnike v skladu s pogodbami, preureju-je kotle za centralno kurjavo iz trdega goriva na tekoče gorivo, zamenjuje dotrajane dele pri kotlih z novimi in podobno. Sodelavci v servisni službi so nam tudi povedali, da imajo težave pri organiziranem izobraževanju serviserjev. Tu ni pravega sodelovanja z razvojno službo. Ta bi morala serviserje seznaniti z raznimi novitetami, kar velja zlasti za visokotlačne kotle in plinske gorilnike ter razne druge vrste novih artiklov, ki jih servis uporablja pri svoji dejavnosti. Servisna služba zapravi zaradi tega veliko dragocenega časa, ker mora iskati razne podatke o takih artiklih, kar bi odpadlo, če bi jih imela pri rokah. UNIVERZAL GK kotel za centralno ogrevanje na trda, tekoča in plinasta goriva je pri potrošnikih spoštovan artikel. Pri servisiranju je potrebna strokovna spretnost in znanje. potrošnje ima na teritoriju SFRJ še osemindevetdeset pogodbenih servisov ter devetnajst servisov za plinsko peč EMO-Wamsler. Ti servisi opravljajo delo po navo-(Dalje na 5. strani) ------------ DEJAVNOST SERVISA (Nadaljevanje s 4. strani) dilih, ki jih prejemajo od servisne službe. Tudi pri servisu za široko potrošnjo se glede nabave rezervnih delov marsikdaj zatakne. Zaradi tega pride mnogokrat do zastoja pri odpremi rezervnih delov, ki jih potrebujejo naši področni servisi. Kljub vsem težavam, ki jih ni malo pa tudi servis za široko potrošnjo uspešno opravlja svoje delo. V servisni službi so nam povedali, da je na tržišču veliko zanimanje za naše EKONOM lonce. Teh bi še mnogo prodali. Toda tega artikla ni. Zakaj ga ni, bi morali vedeti tisti, ki bi ga lahko prodali, če bi bil. O tem je morda vredno nekoliko razmišljati. Kot smo že uvodoma povedali, se je naš servis v letih obstoja že dokaj razvil. Če hočemo, da bo bolje napredoval kot je, moramo prisluhniti tistim, ki tamkaj delajo in poznajo razmere tako na tržišču kot tudi doma v podjetju. Pravijo, da je dobra servisna V dvorani delavskega sveta se je tistega dne, bilo je v začetku marca letos, nabralo lepo število delavcev skupnih služb. Menda so bili kar vsi sedeži zasedeni, nekaj deset delavcev je stalo ob straneh, med vrati in celo v avli pred dvorano jih je bilo nekaj. Slednji verjetno niso kaj prida slišali, kaj se je govorilo v dvorani, a bili so z ostalimi vred tam; mnogi med tistimi znotraj in tistimi zunaj žal predvsem zaradi zabičevanja, da morajo biti vsi na sestanku, ki se mu pravi zbor delavcev. Menim, da se je zbralo kakih 180 delavcev in na mestu zanimivega dogajanja so preživeli približno dve uri — med pol enajsto in pol eno. Verjetno do druge ure ni nihče več kaj poštenega o-pravil, saj se je bilo še kaj pomeniti o živahnem zborovanju, povrhu pa se ni splačalo ničesar začeti. Mimogrede: 180 delavcev krat 3 ure = 540 delovnih ur je torej izpuhtelo več ali manj tja v tri dni. Mogoče pa tudi ne, saj se je mogoče tudi s takega sestankovanja brez dvoma kaj naučiti. O samem zboru sem začel podrobneje razmišljati šele pred nekaj dnevi, ko sem v poročilu o volitvah v samoupravne organe prebral, da je bilo na volilnih seznamih delavcev skupnih služb vpisanih kar 679 oseb. Brez dvoma je ta številka zanesljiva, jaz pa sem se lahko pri naknadnem ocenjevanju prisotnosti zmotil tudi za nekaj deset, mogoče celo za 50 delavcev. Nikakor pa ni bila na sestanku niti polovica od vseh vpisanih. Je tak sestanek sklepčen? Najbrž ne! Zlasti pa še ne, če gre za pomembne odločitve, ko je po navadi potrebna dvetret j inska prisotnost vseh, ki se jih stvar tiče. In samoupravni sporazumi, s katerimi se določa odvajanje dela dohodka, menda so take pomembne odločitve. služba že pol prodaje izdelkov. To je res. Kjerkoli ima podjetje dober in učinkovit servis, so stranke zadovoljne. Danes pa se moramo boriti za naklonjenost našega potrošnika. Ta ima bolj malo denarja in kar kupi, hoče, da je to dobro in kvalitetno. To hoče vsak od nas. Kar spomnimo se, če smo odšteli lepe denarce, denimo za nov televizor, ta pa nam je začel že prvi dan »nagajati«. Če je bil servis, ki smo ga poklicali, hitro pri nas in odpravil napako, smo bili zadovoljni, če pa ni bilo tako, je bilo v hiši mnogo »hude krvi«. V servisni službi poudarjajo, da bi morali bolje skrbeti za dopolnjevanje strokovne izobrazbe serviserjev. Ti morajo temeljito poznati vse naše izdelke, za katere je potreben servis, sicer se pri njihovem delu ne morejo znajti tako kot se od njih zahteva. Še mnogo težav je v servisni službi. Tu je vprašanje skladiščenja in še mnogo kaj. No, morda bo počasi vse lepo in prav. Ker pa je bilo treba samoupravne sporazume in druge zadeve spraviti naprej, je sestanek kljub nesklepčnosti bil. Posedali, ugibali in modrovali smo menda vendar lahko, mar ne? Na vabilu z dnevnim redom so bile vpisane tri točke, kar je kazalo na kratek shod. Vse tri točke so bile pomembne, sicer najbrž ne bi bile na dnevnem redu. Jaz pa bi se predvsem ustavil ob 2. točki, ki je povzročila precej hude krvi. Pa poglejmo, zakaj! Četrturna zamuda, uvodne običajnosti in prva točka so hitro minili. Zataknilo pa se je, kot že rečeno, pri drugi točki — obravnavi cele vrste samoupravnih sporazumov (menda jih je bilo ■ devet) o delitvi dohodka za skupno in splošno porabo. Iz kratke razlage samo lahko spoznali, da so strokovne službe podjetja perdloge omenjenih samoupravnih sporazumov proučile in zboru predlagajo, kaj bi bilo mogoče in pametno sprejeti in potrditi ter kaj ne. Tu pa se je začelo z vprašanji: zakaj ta sporazum, zakaj oni, kaj je to, kaj ono? Koliko odstotkov od bruto osebnega dohodka, koliko od neto? Kaj bomo imeli od tega, kaj od onega sporazuma? Koliko se je odvajalo lani, koliko bo treba po novem? Zakaj imajo oni take plače, mi pa drugačne? Kakšne bodo posledice, če tega ali onega sporazuma ne potrdimo? Pa odgovori: več ali manj vsi odgovori so bili vse preveč medli, negotovi, posplošeni, bolj ugibanja kot jedrnate gotovosti, bolj domneve kot točne številke. Samo ena poročevalka, ki pa očitno tudi ni bila opozorjena, da bo treba kaj tolmačiti, je za svoje področje — šlo je za zdravstveno skupnost — poiskala podatke in jih povedala. Vse ostalo pa — megla. Je mar torej čudno, da so zborovalci negodovali, se pogovarjali, se posmihali in z upravičenim srdom prekinjali govornike. Še malo, pa bi koga izžvižgali. Kakšen pomen ima v takem primeru pozivati poslušalstvo na resnost, na večjo odgovornost? Saj sta resnost in odgovornost potrebni na obeh straneh, najprej pa vsekakor na strani vodstva zbora in poročevalcev. Kakšen pomen ima tudi, sklicevati se na »materiale« — Delegatov poročevalec, ki bi ga naj bil že pred štirinajstimi dnevi ali tremi tedni dobil vsakdo na dom, če tega, kar tam piše, ni nihče od poročevalcev znal na kratko in v zadovoljivi obliki obnoviti zborovalcem. Vzdušje nezadovoljstva pa je še močno naraslo, ko je nekdo pametno razložil, da je pa itak vseeno, kaj ta zbor sklene, ker so vse TOZD že potrdile s strani služb predlagane samoupravne sporazume. Čudovito, res, ni več kaj razpravljati! Sledila je druga cvetka: Tudi politični aktiv v podjetju je sprejel predlagane samoupravne sporazume in tako tu ni kaj dodati. Le zakaj so nas potem toliko povabili skupaj? Mar zato, da bi kot avtomati dvignili roke, pri čemer pa sploh ne bi vedeli, za kaj v bistvu gre? V neki zadevi, žal sem pozabil v kateri, je bilo zopet treba klicati na pomoč republiške sindikalne organe, ki so tisto sporno stvar že sprejeli v določeni obliki in kot taka ne more biti sporna. Zborovalci seveda tudi s tem tolmačenjem niso bili zadovoljni kar povprek. Da bi bil višek v redu, je bilo ugotovljeno tudi tole: ena ali dve samoupravni skupnosti sta svoja letna programa medtem v predvidenem roku že sprejeli in bi bili vsi ugovori, pripombe, in sklepi brez pomena, ker pač ne bi prišli pravočasno. Tako! Je torej čudno, če ob glasovanju ni dobil noben sporazum potrebnega števila glasov? Seveda ni! Pa zakaj ni bil noben potrjen? Ne zato, ker bi bil zborovalci proti njim, ampak zato, ker jim niso bili jasno razloženi, in še zlasti zato ne, ker ne marajo takega ravnanja z njimi in takega načina dela. Vmes so bile še druge spotakljive reči. Šlo je npr. za ostavko in kdo je ne bi dal — pa še upravičeno in obvezno — spričo takega razvoja zborovanja, saj očitno »nekaj« ni bilo v redu. Ne moreš pa dati ostavke kateremukoli organu. Nekaj časa pa, po razpravi sodeč, žal ni bilo jasno, kakšen je ta zbor in kdo ga je sklical — ali sindikalni ali samoupravni organi. Takšen je bil ta zbor — komedija in tragedija hkrati! Mogoče ste ga videli vi bralci (seveda takrat prisotni) drugače. Popravite me! Uradno pa se je pisal na zboru seveda zapisnik. Tudi tega bi bilo treba objaviti v dopolnilo mojemu pisanju. Kaj pa se je zgodilo s sporazumi? Ti so vendar bistvo dogajanja! Je ostal naš delež na slepem tiru? Rafko Ajdnik ZBOR DELAVCEV Diploma za izdelek Na XX. jubilejnem sejmu tehnike v Beogradu, ki je bil od 10. do 15. maja t. 1. je ta izdelek glede na njegovo obliko in funkcionalnost dosegel velik uspeh. DIZAJN center iz Beograda je ena prvih specializiranih ustanov za napredek industrijskega oblikovanja v SFRJ. Ta center je letos, podelil na omenjenem sejmu osem priznanj »Diploma dohar dizajn«. Eno teh priznanj je dobil tudi naš bojler TOBI in si s tem pridobil pravico nositi oznako dizajn centra »DOBAR DIZAJN«. Ker so izdelki s to oznako bolj redki, bo ta naš izdelek vzbudil še večje zanimanje na tržišču kot doslej, kajti ta oznaka si je v trgovini in pri potrošnikih ustvarila že veliko zaupanje. Ta naš izdelek je oblikoval naš oblikovalec Mirko Knez in je lahko podjetju in njemu v ponos. Če bomo nastopali na tržišču z več takimi izdelki, se nam ni treba bati za našo prihodnost. Novi osnutki Kot smo že nekajkrat pisali v' našem glasilu, nimamo tudi mi še urejenih notranjih predpisov, čeprav smo sprejeli že precej samoupravnih sporazumov. Upravni odbor je na zadnji seji obravnaval dva osnutka samoupravnih sporazumov, o katerih bodo razpravljale in odločale samoupravne delovne skupine. Te morajo take osnutke obravnavati in se o njih izreči ali jih sprejmejo take kot so predlagani ali pa povedati, kaj je treba dodati in kaj spremeniti. Osnutek samoupravnega sporazuma o razdelitvi sredstev, pravic in obveznosti delovne organizacije na temeljne organizacije združenega dela je čeprav stvaren in jasen še dokaj zajeten. S tem sporazumom se določajo osnovna izhodišča in kriteriji za razdelitev imovine, sredstev, pravic in obveznosti in terjatev ter ostalih aktivnih in pasivnih bilančnih postavk,, način uskladitve medsebojnih odnosov, ki izhajajo iz delitvene bilance, čas uskladitve notranjih dolžniško-upniških odnosov, način likvidacije sumljivih terjatev ter izrednih dohodkov in izdatkov iz skupnega poslovanja pred razdelitvijo in konstituiranjem TOZD. Sredstva TOZD se v razdelitveni bilanci oblikujejo z razvrščanjem posameznih vrst sredstev brez ozira ali so oblikovana v delovni organizaciji s skupnim poslovanjem, ali pa so dobljena na kredit, ali pa financirana brez obveznosti vračanja. Isti značaj imajo sredstva, ki izhajajo iz obligacijskih odnosov in imajo pokritje v bilančni pa-sivi v ostalih virih (obveze do dobaviteljev in podobno). V drugem poglavju osnutka tega samoupravnega sporazuma so postavljeni kriteriji za delitev bilančnih postavk po TOZD. Osnovni kriteriji za razdelitev bilančnih postavk na TOZD se oblikujejo na osnovi načela, da se vsem TOZD zagotovijo enaki začetni pogoji gospodarjenja ob u-poštevanju minulega dela ^ in splošnega gospodarskega položaja delovne- organizacije. Izjema glede ha prvi odstavek tega člena sta TOZD Kruševac in TOZD Bistrica, pri katerih se u-poštevajo vnesena sredstva pred združitvijo in nista udeležena v delitvi mnulega dela do datuma priključitve EMO. Posebno poglavje obravnava razdelitev osnovnih sredstev ter razdelitev obratnih sredstev. O-snutek določa, da se osnovna sredstva delijo na TOZD, na njihove tehnološke pripadnosti, po specifikaciji, ki je sestavni del delitvene bilance. Del poslovnega sklada (lastnih virov poslovnih sredstev), ki se uporabljajo za financiranje o-snovnih sredstev se razdeli na TOZD po kriteriju povprečne od-pisanosti osnovnih sredstev. Razlike med viri sredstev in razdeljenih osnovnih sredstev se štejejo kot interne obveznosti in terjatve, ki se regulirajo na osnovi 40. člena tega sporazuma. Način uskladitve internih obveznosti in terjatev se bo reguliral prek interne banke ali na drug način organizirane finančne funkcije delovne organizacije. Tuji viri osnovnih sredstev se razdelijo po TOZD na osnovi njihove pripadnosti in organizacijske pogojenosti. Razdelitev tujih virov osnovnih sredstev (kot obveznosti do dobaviteljev in kreditne obveze) se bo upoštevala pri določanju vrednosti na posameznih bilančnih postavkah. Tuji viri se razdelijo na ta način, da se pripadajočemu delu lastnih virov doda relativni delež tujih virov. Izjema od navedenega je nastala pri kreditih, ki jih delovna oj-ganizacija koristi za potrebe EMOCONTAINERJA zaradi specifičnosti financiranja EMOCONTAINERJA. Krediti so prenešeni v delovno skupnost »Skupne službe« s tem, da se v bilanci prikazuje interna terjatev do EMO-CONTEINER J A. Osnutek sporazuma določa tudi izvedbo delitve sredstev skupne porabe. Ta delitev je vsebovana v treh členih. Razdelitev sredstev skupne porabe. se izvede tako, da je upoštevan kriterij, da ima vsak de-lavee enake'pogoje za koriščenje, teh sredstev v odnosu na svoj socialni položaj in delovni staž. Za kriterij razdelitve teh sredstev na TOZD .je uporabljeno število delavcev po TOZD. Morebitna nesorazmerja nastala v času, ko so ta sredstva bila enotna na nivoju delovne organizacije se odpravijo z izključitvijo dosedanjih plasmajev in angažiranjem teh sredstev, brez ozira ali gre za sredstva skupne porabe, ki se vodijo v knjigovodstvu delovne organizacije ali za sredstva porabljena za strokovno u-sposabljanje v preteklih letih, o-ziroma o sredstvih, ki so vnešena v sklad stanovanjskih hiš Samoupravne stanovanjske skupnosti. Sredstva, ki se bodo dobila na osnovi delitve anonimnega kapitala stanovanjskih podjetij, se razdelijo na TOZD na osnovi odnosov v razdelitvi celotnih sredstev skupne porabe. Samoupravni sporazum o stanovanjih Poleg omenjenega samoupravnega sporazuma, ki je prikazan v gornjem sestavku, je zelo zanimiv in pozornosti vreden samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za stanovanjsko gradnjo. Tudi ta osnutek sporazuma je precej obsežen in bo po vsej verjetnosti po razpravi še marsikaj dodanega ali spremenjenega. Osnutek tega samoupravnega sporazuma določa med drugim vire sredstev za stanovanjsko gradnjo. Za stanovanjsko izgradnjo se zbirajo naslednja sredstva: a) stanovanjski prispevek, b) posojila bank ali stanovanjskih skupnosti iz združenih sredstev, c) prispevek iz sklada skupne porabe, d) amortizacija od stanovanj in stanovanjskih hiš, sporazumov e) posojila drugih OD ali skupnosti, f) kupnina za prodana stanovanja ali stanovanjske hiše, g) udeležba koristnika stanovanja ob dodelitvi stanovanja v u-porabo, h) morebitni drugi viri. Zbrana sredstva za stanovanjsko izgradnjo se uporabljajo: a) za združevanje v okviru SSS iz naslova solidarnosti in novogradenj po posebnem samoupravnem. sporazumu, b) za financiranje blokovnih gradenj in nakup stanovanj, c) za plačevanje anuitet najetih posojil za stanovanjske namene, d) za posojila ostalim OZD ali delovnim skupnostim. Za blokovne gradnje se usmerja praviloma 80 % vseh zbranih sredstev iz naslova stanovanjskega prispevka, 15 % za posojila za individualno gradnjo ali za nakup stanovanj, 5% pa za ostale namene. V osnutku sporazuma so določeni tudi kriteriji za delitev stanovanj. Tako imenovana prioritetna lista bo po določilih osnutka v javni razpravi. Osnutek prioritetne liste, ki se napravi na osnovi kriterijev v prilogi, se da v javno razpravo zaradi pripomb. Javna razprava traja 15 dni. Na osnovi ocenjevanja in pripomb izdela predlog prioritetne liste stanovanjski odbor. O sprejemu prioritetne liste odloča DS podjetja. Prioritetna lista se objavi v glasilu EMAJLI-REC. Nova prioritetna lista se sestavi, ko je poprejšnja izčrpana. Morebitne spremembe na prioritetno listo so mogoče le, če so se razmere tistih, ki so na listi bistveno poslabšale ali pa bistveno izboljšale. Ne glede na to, ali je lista izčrpana ali ne, se mora obnoviti po preteku petih (5) let. Strokovnim delavcem se lahko dodeli 15% od vseh stanovanj, ki se dodeljujejo delavcem v podjetju. Lista strokovnih delavcev za dodelitev stanovanj se obnavlja letno. V osnutku so tudi določila o prodaji stanovanj in stanovanjskih hiš ter določila za odkup stanovanjske pravice. Ker bo o-snutek verjetno kmalu obravnavan, ni odveč, če ta določila tudi mi objavimo našim bralcem. Naj povemo ponovno, da je to le o-snutek sporazuma, o raznih spre-mebah in dopolnitvah pa bedo skupno odločale TOZD. Delavec, ki se mu oddaja stanovanje v uporabo in je njegovo premoženjsko stanje dobro, je dolžan pred vselitvijo v stanovanje vnaprej vplačati določen znesek, ki se postopoma obračunava na račun stanarine (prednakup stanovanjske pravice). Delavci plačujejo gornji znesek po naslednji lestvici: — dohodek na družinskega člana do najnižjega OD, povečan za 25% — 0%, — dohodek na družinskega člana od najnižjega OD, povečan za 50 % — 2,5 %, — dohodek na družinskega člana od naj nižjega OD, povečan za 100 % — 5 %, — dohodek na družinskega člana od najnižjega OD, povečan za 150% — 10%, — dohodek na družinskega člana od najnižjega OD, povečan za 200 % — 15 %, . — dohodek na družinskega člana do najnižjega OD, povečan nad 200% — 15%, — dohodek na družinskega čla- nad 200 %-----20 % od vrednosti na do najnižjega OD, povečan od stanovanja. Najnižji OD po tem členu je tisti, ki je po samoupravnem sporazumu o delitvi OD osnova za delitev OD. Pri zamenjavah se plača prispevek od razlike, vrednosti zamenjanih stanovaj. Za staro Stanovanje se verdnost določa po zadnji valorizirani vrednosti stanovanja. Po sklepu stanovanjskega odbora se lahko prispevek v posameznem primeru plača v obrokih, a ne več kot 12 mesecev. O prispevku o tem členu se sklene posebna pogodba. Delavec pridobi pravico do vselitve šele, ko je pogodba sklenjena. Dne 12. maja je bil naš gost orkester RTV Ljubljana PRIJETEN KULTURNI PROGRAM Radio televizija Ljubljana je po osvoboditvi že nekajkrat priredila koncert zabavne in druge glasbe za naše člane kolektiva. Ob vsaki prireditvi je bilo za to veliko zanimanje in prostor, kjer je bil koncert, je bil vedno nabito poln. Tako je bilo tudi 12. maja. V prostorih novega skladišča je bil napravljen zasilni oder za orkester in pevce. Vse je bilo lepo urejeno in prostor je bil zopet nabito poln. Nastopali so pevci RTV Ljubljana ob spremljavi orkestra RTV Ljubljana, ki ga je dirigiral Jože Privšek. Navdušeni poslušalci so po vsaki končani pesmi nagradili priljubljene pevce z dolgotrajnim ploskanjem. Napovedovala je Nataša Dolenc. Nastopali so naslednji pevci: Marjana Deržaj, Lado Leskovar, Elda Viler in Braco Koren. Take prireditve so bili vsi naši člani kolektiva izredno veseli. Žal si je niso mogli vsi ogledati. Prireditveni prostor je bil nabito poln in mnogo jih je ostalo zunaj. Marjana Deržaj in Braco Koren Napovedovalka Nataša Dolenc Po končanem koncertu šopek cvetja za pevke in pevce iiiiminiiiiniiHiiiiiiiiiniiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiniHiiiiiimiimiiiimnmimmmiiiimiiimiiiiiiiiimiir Dopisujte v svoje glasilo Braco Koren Elda Viler lllllllllllllllllllIlllllillllllUlllllllltllllllllllllllllllllllimilllllillllillllllllHIllllllllllllllllllllllHIlIllIllllllllllllllU: Množica poslušalcev J 1 2 3 4 5 L i r f 6 7 8 9 10 11 12 u 13 14 □ 15 16 □ 17 18 □ 19 20 21 ; 22 ■ 23 24 ■ 25 26 ■ 27 □ 28 29 r □ 30 C 32 □ 33 34 *1 ■ 35 36 37 ■ 38 33 □ 40 - ; 41 42 ■ 43 n 44 ' 45 A6 ■ □ 47 48 43 50 | 51 52 53 r J L 54 r VODORAVNO: 1. zmagovalec na športnem tekmovanju, 6. lesk, sijaj, 11. mesto pri izlivu Krke v Savo, 13. vrsta orodja na vzvod, 14. ruski voditelj (Vladimir Iljič), 15. hišni bog starih Rimljanov, 17. eden od čutov, 18. letovišče na zahodni obali Istre, 19. čreslova kislina, 21. tropske papige, 22. doba, svetovna starost, večnost, 23. enorezen orientalski bojni nož, 25. glavni števnik, 26. okrajšava za »srednji«, 27. italijanski filmski igralec (Alberto), 28. zver iz družine psov, živi tudi pri nas, 30. zidarski pripomoček za ometavanje, 31. levi pritok Savinje, 32. iznajdba, pogruntacija, 33. vrsta belega mehkega apnenca, ki služi za pisanje, 35. kratica za »konjsko silo«, 37. 7. in 24. črka, 38. organ za izločanje seča, 40. nizek ženski glas, 41. švedsko ime za finsko pristanišče Turku, 43. žensko ime, 44. ime violinista Ozima, 45. mrzel letni čas, 47. naplačilo, nadav, 48. Hunom sorodno nomadsko ljudstvo, Obri, 49. gorovje v Burmi ob Bengalskem zalivu, 51. slovenski skladatelj, mojster samospeva (Anton, »Mesec v izbi«), 53. tvorec sikhizma, hinduistično-muslimanske mešane sekte (Guru), 54. pokrajina v Vojvodini. NAVPIČNO: 1. daljša pavza, 2. francoski filozof in zgodovinar (Ernest), 3. start motorja, 4. francoski departma, 5. začetnici priimka in imena slovenskega pripovednika (Balada o trobenti in oblaku), 6. avtomobilska oznaka Banje Luke, 7. ime beograjskega popevkarja Martina, 8. manjša reka, ki se pri Črni vasi izliva v Ljubljanico, 9. škodljivi ravnokrilec, ki se hrani z odpadki, moko, žitom, kruhom, (Švab, kuhinjski...), 10. uporabna pekoča rastlina, katere glavica je sestavljena iz več strokov, 11. otožna pesem ameriških črncev, iz katere se je razvil jazz, 12. afriška volovska antilopa z velikimi zavitimi rogovi, 13. barva i-gralnih kart, 16. gorovje v Južni Ameriki, 19. reka v Črni gori, ki skupaj s Pivo sestavlja Drino, 20. navajenost, običaj, 23. junak angleškega pisatelja kriminalk Doy-la (Sherlock), 24. gornja okončina, 27. glavno mesto Severne Koreje, 29. kemični simbol za »lan-tan«, 30. kratica za kmetijsko zadrugo, 31. gora na Koroškem, 32. možnost izbiranja, 33. okvara, 34. tekmec, 35. temnozelen sljudi podoben mineral, 36. očetov brat, 37. vrsta divje kure z dolgim repom, 39. del roke, 40. aloji podobna rastlina, 42. zdravilna rastlina, rod rumenocvetnih zelik košaric, 44. reka v Angliji, 46. luka v Izraelu, 48. vzdevek Goethejeve matere, 50. 1. in 12. črka, 52. prvi črki abecede. I. Jevnišek EÀiUjjjlih^O Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič. Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber in Vlado Pratnemer. Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska ■ 86, telefon 23-921. interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22, 5. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje KAJ JE Z NAŠIM ŠPORTOM? Ze nekaj časa nismo pisali o športu in rekreaciji naših delavcev. Lansko leto je bilo polno športnih dogodkov. Vrstila so se tekmovanja v vlečenju vrvi, odbojki, košarki, šahu in tako dalje. Kako je z našo športno rekreacijo letos? Ali imamo program? Ali se bo v pogledu tega kaj zganilo in izboljšalo? Na vsa ta vprašanja še nimamo odgovora. Morda se naša sindikalna organizacija in druge družbenopolitične organizacije premalo zavzemajo zato, da bi se nadaljevala in še krepila športna tradicija naših delavcev. Novice iz celjskega gledališča Slovensko ljudsko gledališče v Celju je bilo v preteklosti zelo povezano z našim delavstvom, zato je tudi danes zanj med mnogimi našimi delavci veliko zanimanje. Objavljamo nekaj novic iz gledališča. Po uspešni premieri Cankarjevega »Pohujšanja v dolini šentflorjanski« je nenadoma prišlo zavoljo bolezni — gripa v ansamblu — do velikih terminskih težav in znova se nam pomika sezona tja v poletne mesece. Vse nesreče, ki so se grmadile v maloštevilnem kolektivu, na koncu sezone nujno terjajo hitre spremembe, saj je treba abonmajske predstave odigrati še pred koncem meseca maja. Ker bi zadnja premiera po načrtovanem programu segla daleč v mesec junij, se je gledališče odločilo, da bo zadnjo premiero odigralo drugo slovensko poklicno gledališče. Izbor dela še ni določen, vsekakor pa bo predstava komedijskega žanra. Ta odločitev je hkrati že korak proti stalni praksi med slovenskimi gledališči: izmenjava abonmaj- skih predstav. Povpraševanje po predstavah doma in na gostovanjih je čedalje večje in gledališča ob obveznostih, ki si jih nalagajo, ne morejo zadostiti vsem potrebam in željam. Mnoge predstave morajo y prehitro iz repertoarja; ostanejo neodigrane samo zato, da napravijo prostor že drugim, novim. Ce bodo gledališke hiše — v smislu poenotenja slovenskega kulturnega prostora — izmenjavale predstave v širše zastavljenem programu, se bodo mnoge dobre predstave ohranile dalj časa in „Domovina, si še Pri Založbi Borec je pravkar izšla knjiga Petra Likarja, ki nosi prav tak naslov, kot je naslov tega sestavka. S tem delom dobivamo Slovenci novo razširjeno in poglobljeno informacijo o našem okolju. Avtor, znani TV komentator Peter Likar, je po vsej Sloveniji zbral stotine primerov onesnaženja okolja, ki ponekod prerašča že v pravo katastrofo. V o-snovi se je pretežno oslanjal na podatke naših in tujih raziskovalcev, ki se ukvarjajo s posameznimi področji, potem pa je o-krog tega jedra nanizal žive primere, ki jih je ilustriral s pripovedovanjem prizadetih ljudi, družbenopolitičnih delavcev in z lastnimi opazovanji ter ugotovitvami. Naravnost leksikografsko poznavanje problema, poznavanje ozadij, želja po izboljšanju ogroženega okolja, navajanje primerov, ko je bilo. okolje rešeno pred onesnaževanjem, hkrati pa brezkompromisnost do nekaterih krivcev dajejo delu še poseben pečat. Knjiga je napisana s spretno roko novinarja in bralca pritegne. da je ne odloži, dokler je ne prebere. Mnogi med tistimi, ki so knjigo že prebrali, so jo poimenovali kar »kriminalka o našem okolju«. videlo jih bo tudi mnogo več obiskovalcev. Za Cankarjevo »Pohujšanje«, s katerim celjsko gledališče proslavlja 100-letnico pisateljevega rojstva, je veliko zanimanje zlasti s. strani šol in mnogih kulturnih skupnosti od Kamnika do Lendave, od Brežic do Vrhnike. S to predstavo bo celjsko gledališče gostovalo tudi v Zemunu in bržčas tudi v Zrenj aninu, takoj po Sterijinem pozorju v Novem Sadu, kamor odhajamo letos z Jovanovičevo igro »Igrajte tumor v glavi in onesnaženje zraka« 21. a-prila. V študiju je ljudska igra Frana Škofiča »Gospod s Preseka«, ki bo imela premiero 21. maja. Režiserja sta Dušan Jovanovič in Marjan Bevk. To bo hkrati zadnja premiera letošnje sezone (poleg gostujočega gledališča), takoj nato pa pojde v študij »Zgodba o tovarišu Titu« in druge priprave za začetek prihodnje sezone. Omeniti velja še samoupravni sporazum med SLG Celje in Teh-nomercatorjem Celje, ki ima vsekakor spodbudno daljnosežno veljavo. To je v Celju ali nemara še širše prvi sporazum na osnovi temeljnih načel in določil ustave SRS o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju in prav gotovo temeljni kamen bodočega sodelovanja med gospodarstvom in kulturo in obrnjeno. Podpisnika tega sporazuma sta se dogovorila, da bosta v medsebojnem sodelovanju prispevala k uresničevanju svobodne menjave dela in podružbljanja kulturnih dobrin. kakor zdravje?“ V takem okolju sta avtor in fotografski mojster inž. Marjan Smerke posnela marsikatero fotografijo. Knjiga je opremljena s približno 120 barvnimi in črno-belimi fotografijami, ki sam tekst več kot zgovorno dopolnjujejo. Avtor obravnava • ogroženost zemlje, vode, krasa, gramoznic, živali, hrane — vsega, kar nas obdaja in na kar ljudje dostikrat še pomislimo ne, da je v nevarnosti. Vsi obravnavani problemi zadevajo Slovenijo. Avtor le poredko sega v druge republike ali na širša območja. Knjigo bi moral imeti vsak občan, ki mu ni vseeno, kaj je sojeno našemu okolju, predvsem pa bi jo morali imeti tisti, ki se že po naravi svojega dela ukvarjajo ali pa bi se morali ukvarjati z bojem proti onesnaževanju okolja. Knjigo naročite tako, da izpolnite objavljeno naročilnico, jo izrežete in nalepite na dopisnico, ki jo naslovite na naslov: ZALOŽBA BOREC, knjigotrški oddelek, 61000 Ljubljana Miklošičeva 28/1. Cena: 250 dinarjev. Naročnino lahko poravnate v treh, dveh ali enem obroku.