Mladi zvezdoznanec. Zvezde repatice (komctii) Med nebesnimi telesi vzbujajo zvezde re-patice radi svoje čudne podobe prav posebno zanimanje. Včasih se kar nena-doma prikažejo na nebu. Nekdaj so se Ijudje bali teh zvezd. Mislili so, da "zvezde repatice napovedujejo božje kazni in velike nesreče, n. pr. vojsko, la-koto, kugo itd. Pa to je bila le prazna vera. Zvezde repatice nam, kakor vsa ustvarjena bitja, oznanjujejo lepoto in mnogovrstnost stvarstva, vsemogočnost in dobroto božjo, ki jih je priklicala med nebesne svetove. Število repatic, ki se morejo videti s prostimi očmi, ni poscbno veliko. Od Kristusovega rojstva do 1. 1900 so jih našteli okrog1 500. Veliko večje pa je število onih, ki jih je odkril daljnogled. Skoro nobeno leto ni brez njih. Zvezde repatice niso kar nič podobne drugim zvezdam. Sicer potujejo po svetovnem prostoru kakor naše premičnice. toda po drugačnih potih. Ne-katere repatice so opazovali samo enkrat. Prišle so iz svetovnega prostora v obližje solnca in zemlje, se spet oddaljile in se vrnile nazaj v neizmerni sve-tovni prostor. Poti takih repatic niso sklenjene črte, zato se nobena več ne vrne k nam. Drugc repatice pa imajo za pot jako raztegnjene elipse. Vračajo se čcz malo ali dolgo časa spet k nam. Nekatere teh repatic potrebujejo za svoj obtek le malo let, druge stoletja, da, celo tisočletja. Ko se prikaže komet na nebu, viden najprej v daljnogledu, ima obliko tnajhne meglice z okroglim svetlejšim jedrom. Ko se približuje solncu, spreminja obliko. Prav mnogi kometi dobe rep, ki jc vedno od solnca proč obrnjcn. Jedro in meglica okrog jedra se imenuje glava rcpatice. Daljina in širina rcpa je jako različna. Pri nekaterih repaticah je meril rep na milijone kilometrov. 1 Grško: kometes, dolgolasa zvezda, repatica. Narave kometov zvezdoznanci še niso mogli proučiti. Snov, iz katere ob-stojc repatice, je jako redka; tudi o jedru se ne ve, ali je popolnoma trdo. Zlasti redek in prozoren je rep. Skozi njega svetijo celo manj svetle zvezde. V minulctn stoletju je bil eden največjih kometov Donatijev komet, ki se je videl najlepše v oktobru 1858. Njegov rep je obsegal po dolžini tret-jino neba. Čas obhoda te repatice pa traja 2000 let. Slika 6. Slika 6. kaže repatico, ki se je nenadno prikazala sredi januarja t. 1. in kaiero smo pri nas videli prav lepo 23. januarja. Naslednji dnevi so bili me-glenl in oblačni, da je nismo mogii več opazovati. Letos se nam obeta še ena lepa repatica, Halleyev komet, ki obiskuje zemljo redno žc 2000 let. Zadnjikrat se je pokazal 1. 1835. Za svojo pot okrog solnca potrebuje 76 let. Ta pot je podolgovata elipsa, ki sega še čez Neptunovo pot. Najbližje zemlji bo v <3» 48 »5 maju, takrat se bo najlepše videl. Zdaj je komet prekoračil že pot Marta. Pre-računali so, da bo s svojim repom dosegel celo našo zemljo. Zvczdni utrinki (meteorii). Gotovo ste že kdaj opazovali, da se je utrnila zvezda, kakor pravijo ljudje. Takrat se nam zdi, kakor bi se utrgala ena izmed zvezd in padla z neba. In res so včasih tako mislili. Toda zvezdni utrinki niso prav nič v zvezi z zvezdami stalnicami, ki jih mi vidimo. Kako je torej razlagati zvezdne utrinke? V svetovnem prostoru, zlasti v prostoru našega osolnčja je premnogo drobcev svetovnih teles, ki so se iz natn neznanih vzro-kov razbila in razpršila. Ako pridejo ti kosci blizu naše zemlje in njenemu ozračju, jih potegne zemeljska privlačnost k sebi. S silno brzino do 70 km v sekundi morajo pasti proti zemlji. V ozračju se vsled hitrosti zgrejejo, zažarijo in zato zasvetijo. Navadno se taki konci razprše in zgore visoko v ozračju. Ako so pa drobci nebesnih teles tako veliki, da ne morejo zgoreti v zraku, tedaj padejo na zemljo. Večkrat se je to zgodilo. Kosi, ki prilete na zemljo izpod neba, se imenujejo meteoriti in so ali kameni, podobni lavi naših ognjenikov, ali pa kosi železa. L. 1771. so našli kozaki v Krasnojarsku v Sibiriji kos železa, ki je padel izpod neba in tehta 896 kg. Amerika in Avstralija imata mnogo železa, ki je prišlo izpod ncba. L. 1751. so opazovali v Zagrebu pa-danje meteornega železa in v Braunau na Češkem 1. 1847. Meteorno kamenje je deževalo pogostokrat. Drobci niso tako veliki, kakor pri izpodnebnem žžlezu, pa so številnejši. L. 1866. je padlo 9. junija v Knyahinya na Ogrskem nad 1000 kosov. Največji kos 249 kg hranijo na Dunaju v c. kr. prirodoslovnem dvornem muzeju. — Zvezdne utrinke moremo opazovati vsako jasno noč. Največ jih je videti vsako leto okrog 10. avgusta (imenujejo se solze sv. La-vrencija) in okrog 13. novembra. Veličasten prizor zvezdnih utrinkov je bii na večer 27. novembra 1885, ko je prišla velika množina drobcev razbitega ko-meta Bicla v obližje zemlje. jos_ Dostal. 1 Grško: meteora, zračne, nebesne prikazni nadzeraske stvari. Piramida. Novi listi in knjige. (Priobčil Inlernus.) . . . Jakoba Alesovca Izbrani spisi. Drugf x V tej piramidi nadome- popravljeni natis. VntzdUJožefVolc. I. Kako rjir^o Jjr^ »-» «« »*•"¦v ^^ ^ ** 3 _ t glasnik, potrdilnabesedica, Bukvarna. Cena: vez. s pošt. K 2-12. - Jako pesniški izdelek, umetna živahno in mikavno pisana knjiga, ker je v 4 3 2 1 voda.človekuodločeniživ- njej p0pisano dijaško življenje, ne izmišljeno. 3^321 rteSn^r^S- -rve. kakor je res bi,o. Res, da pisate.j od- 5 3 4 3 2 1 delke. kritosrfno pripoveduje tudi napake svoje in svoje hiše, vendar knjiga — bolj odrasli mla-dini — ne bo le jako razvedrilna, marveč tudi ŠaljiVO vprašanje. zelo poufna, ker ji je itak že od drugod znano, (Priobčii intemus.) da bj bil Jakob Alešovec Iahko vse drugače Kako je mogože vodo v režetu prinažati? izvrsten mož, ko bi bil previdneje zastavil in (Rešitev in iracna rešilcev v prihodnji števllki.) I modreje vršil SVOJe likanje. ,,Vrtec" izhaja 1. dni vsakega meseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 80 b — Uredništvo in upravništvo Sv. Petra cesta št. 78 v L j u b 1 j a n i. Izdaje društvo ..PripravnUki dom". — Urejuje Ant. Kržii. — Tiska Katoliška Tlskarna v Ljubljani.