1 GLASILO OBČINE IG LETNIK XIX • november 2013 • Številka: 8 ^ ■ LJ, str. 3 Stari vrtec se poslavlja str. 7 Naj bodo naše ceste varne str. 11 Obroč prijateljstva v objemu Kureščka MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2013 Spoštovani bralci in bralke! Vse krajši jesenski dnevi že napovedujejo zimo, letošnji projekti na prostem se končujejo, med njimi tudi osrednji občinski, gradnja novega vrtca na Igu, ki je odprtje doživel v tem tednu. Vse podrobnosti z odprtja in o končanem vrtcu pa pripravljamo za decembrsko številko, z naslovnice pa vas prvič in zadnjič pozdravlja stari vrtec, od koder se bo otroški živžav po skoraj 30 letih preselil malce više, v nove prostore ob cesti na Kurešček. V občinski hiši že mislijo na zimo in obveščajo o načinu delovanja zimske službe, tik pred zimo pa so ceste v Mateni in Iški Loki dobile novo asfaltno prevleko. Novembra smo se spomnili tudi na naše pokojne, te dni, ko prebirate novega Mostiščarja, se bodo tako kot že nekaj let zapored tudi na Igu spomnili na žrtve prometnih nesreč, o tem v rubriki Aktualno. -—Med društvenimi novicami so se v hribih združili v objemu Kureščka in obudili že skoraj pozabljena jesenska kmečka opravila, upokojenci so se odpravili na planinski pohod na Lisco ter obiskali Belo krajino. Ne spreglejte tudi številnih ustvarjalnih delavnic, namenjenim otrokom in odraslim, ki bodo potekale po naši občini v novembru in decembru. V rubriki Zgodovina naših krajev nadaljujemo s prispevkom o iški cerkvi, ki se tokrat dotakne tudi začetkov turizma in vikendov v Iškem vintgarju, pišemo pa tudi o zanimivem pomniku naše tehniške dediščine, povezanem z začetki gradnje vodovodnega omrežja na Igu pred natanko sto leti. Brez vode ne morejo tudi naši gasilci, ki poročajo o Obvestilo Rok za oddajo prispevkov v decembrski številki Mostiščarja je sreda, 27. november 2013. Prihodnja številka bo predvidoma izšla 13. decembra 2013. Svoje prispevke lahko pošljete do roka na e-pošto: mostiscar@obcina-ig.si oz. na naslov: Uredništvo Mostiščarja, Govekarjeva cesta 6, Ig. uspehih doseženih na gasilskih tekmovanjih, organizirali pa so tudi prvi gasilski nogometni turnir. Kako se rekreirajo upokojenci in o koncu tekaške sezone, ki je vrhunec doživela na ljubljanskem maratonu, pa v rubriki Šport. Želimo vam prijetno branje! Uredništvo Mostiščarja Koledar prireditev ponedeljek, 18. november, ob 19. uri, Knjižnica Ig 44. Govekarjev večer Društvo Fran Govekar Ig sreda, 20. november, ob 17. uri, Knjižnica Ig Dream in English MKL - Knjižnica Ig sreda, 20. november, ob 19. uri, Knjižnica Ig Predavanje Motnje hranjenja MKL - Knjižnica Ig sobota, 23. november, ob 10. uri, Mala dvorana GC Golo Ustvarjalna delavnica Škrati iz strožev TD Kurešček sreda, 27. november, ob 17. uri, Knjižnica Ig Pravljična joga MKL - Knjižnica Ig petek, 29. november, ob 17. uri, RTC Zapotok Delavnica Izdelava naravne kozmetike in čistil Društvo Zapotok sobota, 30. november, ob 10. uri, Mala dvorana GC Golo Ustvarjalna delavnica Adventni venček TD Kurešček sobota, 30. november, ob 19. uri, Kulturna dvorana Iška vas Večer popevk z Borovničkami Društvo Fran Govekar Ig torek, 3. december, ob 17. uri, Knjižnica Ig Praznična ustvarjalna delavnica za otroke MKL - Knjižnica Ig sreda, 4. december, ob 18. uri, Knjižnica Ig English Mind Lab - Celebrating in USA MKL - Knjižnica Ig sreda, 4. december, ob 19. uri, Knjižnica Ig Ustvarjalna delavnica za odrasle MKL - Knjižnica Ig sobota, 7. december, ob 10. uri, Mala dvorana GC Golo Ustvarjalna delavnica Voščilnice in okraski TD Kurešček sreda, 11. december, ob 17. uri, Knjižnica Ig Ura pravljic Božičkovo pismo MKL - Knjižnica Ig sobota, 14. december, ob 17. uri, Kulturna dvorana Golo Koncert Partizanskega pevskega zbora z gosti Društvo Odmev Mokrca MOSTIŠČAR jE URADNO GLASILO OBČINE IG Prejmejo ga brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ig. • Cena izvoda za naročnike je 1,80 EUR. • 15. november 2013 Naslov uredništva: Mostiščar, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Uredniški odbor: Maja Zupančič, odgovorna urednica Telefon: 01 280 23 10 Matjaž Zupan, namestnik odgovorne urednice E-naslov: mostiscar@obcina-ig.si Katja Ivanuš, Maruša Švigelj, Izdajateljski svet: Janez Cimperman, Klemen Glavan, Anton Krnc, Stanislav Ostanek, Franc Toni Lektoriranje: Andreja Zdravje Katarina Mihelič Bajt Naklada: 2.400 izvodov Računalniški prelom: Camera, d. o. o., Ljubljana, tel. 01 420 12 00 Ustanovitelj: Občinski svet Občine Ig Naslovnica: Maruša Švigelj Izdajatelj: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig Tisk: Present, d. o. o., tel. 01 427 22 79 Uredniški odbor si pridržuje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk tako po obsegu kot po izrazu. Rokopisov ne vračamo. Članki morajo biti opremljeni s podpisom avtorja, če gre za društva, politične stranke ali skupine, morajo biti članki opremljeni z žigom ali podpisom odgovorne osebe. Občinsko glasilo Mostiščar z občasno prilogo Uradne objave izdajatelja Občine Ig, je na podlagi Zakona o medijih (Uradni list RS, št. 35/2001) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 354. 2 novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • november 2013 MOSTIŠČAR Ižanka spet odprta za promet S 1. novembrom 2013 je Direkcija RS za ceste odprla Ižansko cesto za promet. Cesta je bila popolnoma zaprta od 25. junija 2013. Trenutno se dela na njej še izvajajo, vendar promet poteka nemoteno dvosmerno. Občane opozarjamo na upoštevanje prometne signalizacije na območju, saj je cesta še vedno v gradnji in je zato hitrost na tem delu omejena na 40 km/h. 5. novembra je v veljavo stopil tudi nov vozni red mestnega avtobusa 19i, ki zdaj ponovno vozi v Ljubljano po Ižanki. Občinska uprava Stari vrtec se poslavja 12. novembra je potekalo svečano odprtje novega vrtca na Igu, katerega gradnja se je začela letos spomladi. Vanj se prav te dni seli 213 otrok ali 12 oddelkov. Število otrok se je v zadnjih nekaj letih močno povečalo, še leta 2007 je v okviru Vrtca Ig delovalo 9 oddelkov, letos že 22, zato je bila gradnja novega vrtca nujna. Ustrezne prostore bosta v njem dobili tudi kuhinja, ki dnevno pripravi 350 obrokov, ter uprava vrtca. Vse o odprtju in novem vrtcu pa v prihodnji številki Mostiščarja. Maja Zupančič Kanalizacija in vodovod Matena, Iška Loka Konec oktobra se je začelo izvajati asfaltiranje ceste v Iški Loki. Asfaltiranje je potekalo fazno in se bo končalo v novembru. Kanalizacijsko črpališče je dokončano, čaka se le priklop na električno omrežje. Po asfaltiranju bo sledilo čiščenje in pregled kanalizacije. O možnosti priklopa na javno kanalizacijsko omrežje boste lastniki objektov obvešče- ni oz. vam bo izdano soglasje k priključitvi, če ste vložili vlogo in ji priložili projekt za izvedbo kanalizacijskega priključka, dokazilo o legalnosti stavbe (gradbeno dovoljenje, ZK-izpisek, če je bil objekt zgrajen pred letom 1967) in poravnali znesek po pogodbi o sofinanciranju kanalizacijskega omrežja. Katja Ivanuš, Režijski obrat Težko pričakovan asfalt v Iški Loki Asfaltiranje je potekalo v več fazah. Foto: Uroš Čuden www.obcina-ig.si 3 % 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2013 20. redna seja občinskega sveta Sprejet rebalans proračuna Tokratna seja, ki je potekala 23. oktobra, je imela malce krajši dnevni red, saj sta bili napovedani samo dve vsebinski točki, na predlog svetniške skupine SDS so svetniki dodali še točko, na kateri so se seznanili in obravnavali zapisnik sestanka med Vlado RS in Mestno občino Ljubljana. Po potrditvi novega dnevnega reda in zapisnikov prejšnjih sej so najprej sprejeli spremembo vrednosti pogodbe, ki se je nanašala na gradnjo komunalne infrastrukture in pločnika do novega vrtca. Prišlo je namreč do preseženih in nepredvidenih del, ki so vrednost pogodbe povečala za 28 tisoč evrov. Sledila je obravnava osrednje točke seje, rebalansa proračuna, ki je bil, kot je svetnikom obrazložila Bojana Birsa iz finančno-računovodske službe, potreben predvsem zaradi spremembe stopnje DDV-ja in aneksa k pogodbi, potrjenega v prejšnji točki seje. V razpravi je Alenko Jeraj (SDS) zanimalo, kakšen delež dodatnih stroškov je nova stopnja DDV-ja, Bojana Birsa je povedala, da približno 70 tisoč evrov. Franc Toni (NL 21. marec) je zastavil vprašanje, ali bo kulturna dvorana vključena v naslednji proračun oz. zgrajena prihodnje leto. Župan je povedal, da bodo v letu 2014 imele prednost investicije, za katere je občina že pridobila nepovratna sredstva, tj. igrišče v Brestu, vodovod Vrbljene-Strahomer in parkirišče P+R na Igu. Vsi prisotni svetniki so soglasno potrdili predlagani rebalans. V nadaljevanju seje je vodja svetniške skupine SDS Tone Krnc občinskemu svetu predstavil zapisnik sestanka, ki je potekal julija letos med Vlado RS in MOL-om. Na njem so namreč sprejeli 63 sklepov, mnogi med njimi postavljajo priljubljanske občine v neenakopraven položaj. Predlagajo, naj zahtevo za podoben sestanek z vlado poda tudi naša občina. Župan je povedal, da obstaja več variant tega zapisnika, ter se strinjal, da so obljubljanske občine na račun razvitosti Ljubljane prikrajšane za določena sredstva. Meni, da to ni stvar občinskega sveta, temveč je vprašanje, s katerim bi se morala ukvarjali združenja občin. Svetnika SDS Alenka Jeraj in Slavko Pavlič sta občinski svet pozvala, naj Občina vladi pošlje dopis o tej zadevi, župan pa se je strinjal, da se pripravi besedilo. Zadnja točka dnevnega reda so bile pobude in vprašanja. Franc Toni je svetnike seznanil s potekom dela posebne komisije, ki se ukvarja s problematiko doma v Iškem vintgarju, zaključno poroči- lo bodo svetniki za zaprtimi vrati obravnavali na eni prihodnjih sej. Marijo Župec (SLS) je zanimalo, kako je s končanjem del na Ižanki, župan je povedal, da naj bi bila po njegovih informacijah cesta prevozna v začetku novembra. Toneta Krnca je zanimalo, zakaj ni prišlo do dogovora z MOL-om o nasipanju obvoznih cest v času zapore Ižanke. Župan je pojasnil, da so bili že dogovorjeni za asfaltiranje ceste ob Iški do Lip, a je to zadnji hip preprečila inšpekcija, saj v območju krajinskega parka naj ne bi asfaltirali cest!? Andreja Ambroža (NL Nadaljujmo skupaj) je zanimalo, kako je z lokalnimi avtobusnimi prevozi, pogreša tudi objavljen vozni red tega avtobusa. Župan je pojasnil, da bo še letos prišlo do spremembe trase tega avtobusa. Maja Zupančič Pluženje snega - zimska služba Zimska služba obsega sklop dejavnosti in opravil, potrebnih za omogočanje prevoznosti cest in varnega prometa v zimskih razmerah. V zimskem obdobju, ki praviloma traja od 15. novembra tekočega leta do 15. marca naslednjega leta, se ceste vzdržujejo skladno s Pravilnikom o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/1998 - v nadaljevanju Pravilnik). V času zimskega obdobja mora imeti uporabnik (motorna in preklopna vozila) v cestnem prometu predpisano zimsko opremo! V nasprotnem primeru je lahko kaznovan skladno z Zakonom o varnosti cestnega prometa. Na podlagi 31. člena Pravilnika je vzdrževanje prevoznosti posameznih cest v zimskih razmerah opredeljeno s prednostnimi razredi, v katere so ceste razvrščene glede na kategorijo, gostoto in struktu- ro prometa, geografsko-klimat-ske razmere in krajevne potrebe. Razvrstitev cest po prednostnih razredih določi strokovna služba tako, da je zagotovljena usklajena prevoznost cestne mreže. Posebna opozorila: - Lastniki objektov morajo imeti ob občinskih in državnih cestah, še posebej tam, kjer so zgrajeni hodniki za pešce, na strehah objektov, s katerih se lahko na cesto ali pločnik vsuje sneg, obvezno nameščene sne-golove. - S streh je treba pravočasno odstraniti ledene sveče, da se ne ogrozi varnosti udeležencev v prometu. - Na cesti ali ob njej je PREPOVEDANO izpuščati, odlagati, odmetavati ali postavljati karkoli, tudi sneg. - Prepovedano je odmetavanje snega z dvorišč na cestišče. Uroš Čuden Prednostni razred Vrsta ceste Prevoznost ceste Sneženje Močno sneženje I avtoceste, hitre ceste 24 ur zagotoviti prevoznost vozišč, pomembnejših križanj, dovozov k večjim parkiriščem in dostavnih pasov zagotoviti prevoznost vsaj enega voznega pasu in dovozov k večjim parkiriščem II ceste s PLDP > 4000, glavne ceste, glavne mestne ceste, pomembnejše regionalne ceste od 5. do 22. ure zagotoviti prevoznost; možni zastoji do 2 ur med 22. in 5. uro zagotoviti prevoznost (pri večpasovnicah prevoznost vsaj enega voznega pasu), možni zastoji do 2 ur predvsem med 22. in 5. uro III ostale regionalne ceste, pomembnejše lokalne ceste, zbirne mestne in krajevne ceste od 5. do 20. ure zagotoviti prevoznost: možni zastoji do 2 ur predvsem med 20. in 5. uro zagotoviti prevoznost (pri večpasovnicah vsaj enega voznega pasu), možni zastoji med 20. in 5. uro IV ostale lokalne ceste, mestne in krajevne ceste od 7. do 20. ure, upoštevati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost, možni krajši zastoji zagotoviti prevoznost; možni zastoji do enega dne V javne poti, parkirišča, kolesarske povezave upoštevati krajevne potrebe zagotoviti prevoznost; možni zastoji do enega dne zagotoviti prevoznost; možni večdnevni zastoji VI ceste, ki se v zimskih razmerah zapro Opombe: Šteje se, da je prevoznost zagotovljena, če višina snega na cestah I. in II. prednostnega razreda ne presega 10 cm, na drugih cestah pa 15 cm, promet pa je možen z uporabo zimske opreme vozil. Ne glede na določila v tretjem stolpcu v obdobju izredno močnega sneženja, ob močnih zametih in snežnih plazovih prevoznosti ni nujno potrebno zagotavljati. Podobno velja za poledico, če je zaradi dežja cesta gladka in poledice ni mogoče odpraviti z razpoložljivimi tehničnimi sredstvi. 4 www.obcina-ig.si novice iz občinske hiše 4 P GLASILO OBČINE IG • november 2013 MOSTIŠČAR Režijski obrat sporoča Kako opravite reklamacijo računa Če na računu ugotovite nepravilnost, ga morate reklamirati v osmih dneh po njegovem prejemu. Reklamacija mora vsebovati podatke o številki računa, številko odjemnega mesta, stanje vodomera na dan reklamacije in vzrok zanjo. Reklamacijo lahko oddate: • po pošti: na naslov Občina Ig, Režijski obrat, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig, • po faksu: 01/280-23-22, • po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si, • osebno na Občini Ig v času uradnih ur. Za morebitne dodatne informacije smo na voljo po telefonu na številki 01/280-23-14. Vašo reklamacijo bomo rešili v najkrajšem možnem času. Javljanje stanja vodomera Stanje vodomera lahko javite od 10. do 15. v mesecu, in sicer: - na tel.: 01/280-23-14, - po e-pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si, - prek spletnega obrazca: www.obcina-ig.si. Kontrola stanja na vodomeru Ob popisu v mesecu septembru je bilo ugotovljenih veliko okvar na hišnih vodovodnih priključkih, kar je imelo za posledico veliko porabo vode in s tem velik znesek na računu. Uporabnikom priporočamo, da preverjajo stanje hišne vodovodne napeljave in stanje vodomera ter se s tem izognejo nepotrebnim stroškom in slabi volji ob letnem popisu in poračunu. Zaščita vodomerov pred zmrzaljo Zaradi nizkih temperatur pod lediščem v zimskih mesecih so posledice zaznavne tudi na vodovodnih priključkih, vodomerih in hišnem vodovodnem omrežju, če uporabniki ne poskrbijo za ustrezno zaščito in občasen pretok vode. Vodomeri so v lasti lastnikov objektov, zato morajo lastniki ali uporabniki sami poskrbeti za preventivno zaščito vgrajenih vodomerov in vodomernih jaškov. Vodomer pred zmrzaljo zaščitimo z dovolj globokim vodomernim jaškov z izoliranim pokrovom in dodatno toplotno zaščito nad vodomerom z izolacijskimi materiali, s čimer preprečimo dostop mrzlega zraka. Dodaten preventivni ukrep proti poškodbam vodomera, priključka in internega hišnega vodovodnega omrežja zaradi zamrznitve je, da zagotovimo stalen pretok vode. Prosimo, da v času nizkih temperatur redno pregledujete vodomerne jaške, vodomere in poskrbite, da ne bo prihajalo do nevšečnosti zaradi zmrzali. Vsako okvaro na hišnem vodovodnem priključku ali obračunskem vodomeru je treba takoj prijaviti upravljavcu vodovodnega sistema na telefonsko številko dežurne službe 051/340-647 ali 041/602-403. Poškodovani vodomer lahko zamenja le upravljavec vodovodnega sistema. Stroške, ki so posledica neodgovornega ravnanja lastnikov, krijejo lastniki sami. Demontaže vgrajenega vodomera lastniki ne smejo izvesti samostojno. O zaščiti vodomerov pred zmrzaljo smo uporabnike obvestili na računih in prek spletne strani www.obcina-ig.si. Katja Ivanuš, Režijski obrat Občina Ig - Režijski obrat Vodovod, kanalizacija - 24-urna dežurna služba: 051/340-647, 041/602-403 Praznjenje greznic: 041/344-523, od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure Vse dodatne informacije glede vodovoda in kanalizacije lahko občani dobijo osebno na Občini Ig v času uradnih ur ali po telefonu 01/280-23-14 ali po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si. Stanje vodomernega števca lahko sporočite: - po telefonu: 01/2802-314 - po elektronski pošti: rezijski.obrat@obcina-ig.si - preko elektronskega obrazca, ki ga najdete na www.obcina-ig.si Občina Ig - Zbirni center Matena-Ig Zbirni center je namenjen ločenemu zbiranju odpadkov iz gospodinjstev - njihova oddaja je brezplačna. Delovni čas: ob sobotah med 9. in 12. uro (ob praznikih zaprto) Dodatne informacije: Občina Ig: 01/280-23-12 (Uroš Čuden) Biološki odpadki V septembru je bila ob avgustovskem obračunu za komunalne storitve, ki jih izvaja podjetje Snaga, d. o. o., Ljubljana, vsem občanom znotraj vnaprej določenih območij poslana anketa o zbiranju bioloških odpadkov. Objekte, pri katerih bi stanovalci želeli imeti zabojnik za biološke odpadke, so vnesli v karto. Glede na število prijavljenih gospodinjstev v Snagi menijo, da bo zaradi voženj specialnega vozila za zbiranje bioloških odpadkov okoljska škoda večja od zmanjšane okoljske škode, ki jo povzročimo z odložitvijo odpadka v zabojnik za mešane komunalne odpadke. Zato predlagajo, da se zbiranje bioloških odpadkov še ne uvede po posameznih naseljih občine Ig. Trenutno je tako zbiranje bioloških odpadkov uvedeno samo v naselju Ig, kjer se bodo na podlagi povpraševanj posameznim gospodinjstvom dostavili zabojniki za biološke odpadke. Uroš Čuden, Režijski obrat % 1 novice iz občinske hiše MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2013 Uradne objave m? Na podlagi Odloka o glasilu občine Ig (Uradni list RS, št. 50/2010 z dne 24. 6. 2010) Občina Ig objavlja JAVNI RAZPIS za imenovanje odgovornega urednika, namestnika odgovornega urednika in uredniškega odbora Mostiščarja, glasila Občine Ig i. Občina Ig zbira predloge za: - odgovornega urednika glasila Mostiščar za mandatno obdobje 4-ih let, - namestnika odgovornega urednika glasila Mostiščar za mandatno obdobje 4-ih let, - uredniški odbor za izdajanje glasila Mostiščar za mandatno obdobje 4-ih let. ii. Predlogi za odgovornega urednika, namestnika odgovornega urednika in člane uredniškega odbora morajo biti podani v pisni obliki in vsebovati naslednje podatke: - ime in sedež predlagatelja, - osnovne podatke predlaganega kandidata, - utemeljitev predloga z obrazložitvijo izkušenj. Predloge s podatki in obrazložitvijo predlagatelji posredujejo na naslov: Občina Ig, Govekarjeva cesta 6, 1292 Ig z oznako: JAVNI RAZPIS ZA IMENOVANJE ODGOVORNEGA UREDNIKA, NAMESTNIKA ODGOVORNEGA UREDNIKA IN ČLANE UREDNIŠKEGA ODBORA do vključno 27. 11. 2013. iii. Člane uredniškega odbora, odgovornega urednika in namestnika odgovornega urednika imenuje Občinski svet Občine Ig na predlog Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki pripravi predlog na podlagi javnega razpisa. Številka: 03001/008/2013 Župan Občine Ig Datum: 6. 11. 2013 Janez Cimperman l. r. Občinski svet Občine Ig je na podlagi 11. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12), sklepa Sveta Ljubljanske urbane regije 6.1 z dne 4. 4. 2013 o sprejemu skupne liste kandidatov za člane Razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije in Statuta Občine Ig (Uradni list RS, št. 129/12.12.2006), na 3. izredni seji Občinskega sveta Občine Ig na predlog Sveta Ljubljanske urbane regije sprejel SKLEP o potrditvi sestave skupne liste kandidatov za člane Razvojnega sveta Ljubljanske urbane regije za mandatno obdobje 2014-2020. Ta sklep se objavi v Uradnem glasilu Občine Ig in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 01400/002/2013-152 Župan Občine Ig Datum: 6. 9. 2013 Janez Cimperman l. r. Uradne ure sprejemne pisarne: ponedeljek: od 8. do 12. ure sreda: od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure petek: od 8. do 12. ure V sprejemni pisarni so vam na voljo splošne informacije, obrazci vlog in navodila za njihovo izpolnjevanje ter informacije o predpisanih prilogah. Telefon: 01/280-23-00. Župan 01/280-23-02 Direktor občinske uprave 01/280-23-04 Družbene dejavnosti 01/280-23-10 Komunalne dejavnosti 01/280-23-12 Gospodarske dejavnosti 01/280-23-08 Kmetijstvo 01/280-23-24 Požarna varnost in zaščita 01/280-23-24 Turizem 01/280-23-18 Finančno-računovodska služba 01/280-23-06 Urbanizem 01/280-23-16 Režijski obrat 01/280-23-14 Medobčinski inšpektorat 01/788-87-57 6 www.obcina-ig.si Naj bodo naše ceste varne! wwn.v4rfi-i-p6i.il wvrw.wdor.erH Naj bodo naše ceste varne Tako kot že tri leta do zdaj tudi letos Občina Ig, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Osnovna šola Ig in Vrtec Ig pod okriljem Zavoda Varna pot pripravljamo spominsko slovesnost ob svetovnem dnevu žrtev prometnih nesreč. To ni kar navaden dan, saj so leta 1993 mame žrtev prvič v Londonu in Parizu s prižigom svečk opozorile na probleme žrtev prometnih nesreč, Svetovna zdravstvena organizacija pa je leta 2007 tretjo nedeljo v novembru določila kot Svetovni dan spomina žrtev prometnih nesreč. Leta 2007 se je temu spominu prvič poklonila tudi slovenska javnost, ko je Zavod Varna pot organiziral spominsko slovesnost v Ljubljani, naslednje leto pa so se temu dejanju množično pridružila tudi druga mesta in kraji po Sloveniji. Letošnja tema je Naj bodo naše ceste varne. Takemu udarnemu sloganu je težko dodati še kaj večjega. Skromno se lahko vprašamo, ali smo kot pravna ustanova (občina, šola, vrtec ...) ali posameznik naredili dovolj ... Živimo v času, ko imamo pravico in dolžnost opozarjati, grajati in biti kritični do dela drugih . Kaj pa pohvale? Na te velikokrat pozabljamo. Vse okoli nas je samo slabo, narejeno zaradi slabega namena in koristi nekoga drugega. V poznih poletnih dneh so me poklicali zaskrbljeni občani, ki živijo ob Cesti na Kurešček na začetku Iga. Sami pravijo, da so nekako že vajeni, da mi hribci vsako jutro neusmiljeno hitimo mimo njihovih hiš in dovozov, močno pa jih je skrbelo, kako se bodo v tem prometnem vrvežu znašli tisti, ki bodo zdaj vozili otroke v novi vrtec Ig. Sami so se odločili, da napišejo peticijo, jo podprejo s podpisi ter oddajo županu in občinskim svetnikom v pomoč in podporo, da se uredi umirjanje prometa na tem delu. To se je več kot lepo tudi uredilo s cono 30, hitrostnimi ovirami, novim avtobusnim postajališčem in pločnikom od križišča za Kurešček do novega vrtca. Lepo urejeno in označeno umirjanje prometa je namenjeno predvsem varnosti nas in naših najmlajših. Več kot pohvalna je tudi ureditev prehoda za pešce pri gostilni Ulčar in pločniki, ki smo jih dolgo čakali, vendar zaradi takih in drugačnih zapletov žal ni šlo hitreje. Uredila so se avtobusna postajališča, opozorilne table ... Veliko je stvari, ki bi jih lahko še kar naštevali, in to so pohvalne stvari, ki pa niso namenjene delanju denarja, kot nam nekateri očitajo. To je skupno delo institucij in ljudi, ki so odgovorni za našo varnost in naše dobro, ne pa delanje denarja, kot nam nekateri v jezi tudi očitajo. Naj bodo naše ceste varne -veliko je narejenega, potrebno pa bo še kaj, da bodo naši malčki in mladi upi varno hodili po lepo urejenih krajih, vaseh in občinah, njihovi starši in stari starši pa varno prihajali domov v njihove tople objeme. Verjemite, da je naj- huje priti domov, kjer te ne čaka topel objem ljubljene osebe, in da se to dogaja zaradi prometnih nesreč, ki jih povzročajo objestni in neprevidni udeleženci v prometu, je največji absurd našega časa. Poskušajmo se v spomin in opomin v tem času spomniti, kaj vse bi sami lahko storili, da bi lahko izpolnili zavezo, ki jo je 2011 Slovenija podpisala s svetovnimi organizacijami, da bomo do leta 2020 imeli nič hudo telesno poškodovanih in nič smrtnih žrtev na naših cestah. Je to mogoče? Vabim vas, da se nam v tednu pred 17. novembrom pridružite na Ljubljanskih Žalah, kjer se bo 13. 11. 2013 ob 11. uri odprl osrednji spomenik žrtvam prometnih nesreč, 15. 11. 2013 ob 12. uri bomo v Centru Ig v sejni dvorani pripravili krajšo slove- snost ob Svetovnem dnevu spomina žrtev prometnih nesreč in 16. 11. 2013 ob 17. uri v prostorih Mestne Občine Ljubljana osrednji spominski slovesnosti, na kateri bo predstavljena knjiga Damjane Žišt o žrtvah prometnih nesreč in njihove izpovedi z naslovom Nevidni svet žrtev prometnih nesreč. Vsekakor pa vas vabimo, da v spomin in opomin prižgete na svojih oknih svečko in se s tem spomnite tistih dragih prijateljev, znancev ali celo sorodnikov, ki jih zaradi prometne nesreče ni več med nami. Lilijana Mavec, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, žrtev prometne nesreče in ambasadorka Zavoda Varna Pot Nova prometna ureditev ob Cesti na Kurešček Umirjanje prometa v Škriljah www.obcina-ig.si 7 iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR I GLASILO OBČINE IG • november 2013 Vaška skupnost Visoko-Rogatec se prebuja Končno se je začelo dogajati tudi na Visokem - skupen prostor z otroškimi igrali se rojeva. Ker je bilo mnogo ugibanj, zakaj tako počasi in zakaj ravno ta lokacija, bi rada predstavila kronologijo dogodkov, da se lahko nehamo ukvarjati s preteklostjo in začnemo skupaj delovati. Torej, vaška skupnost Visoko-Rogatec že skoraj 50 let nima skupnega vaškega prostora za srečevanje in druženje, niti notranjega niti zunanjega. Zakaj je tako, dobro vedo tisti, ki so, če imam prave informacije, v šestdesetih letih prodali skupno vaško zemljo, češ kdo jo bo pa potreboval. Danes bi jo zelo potrebovali, saj je na Visokem in v Rogatcu zelo veliko priseljenih ljudi, veliko otrok, lani kar več kot 35 do starosti 7 let! Ko se je v februarju začel projekt štirih vaških skupnosti in društev Hribci za otroška igrala, je nastal nov impulz, da je zdaj čas, da se najde prostor za to. Najprej smo na občini preverili, ali ima v naši vaški skupnosti kakšna zemljišča, ki bi nam jih lahko odstopila, a nima praktično nič, razen nekaj metrov okoli eko otoka pri Raju nad mestom. Potem sta se pojavili dve možnosti, vsaka s svojim plusi in minusi. Ena možnost je bila Živkov kozolec, kjer so se bili ljudje že navajeni srečevati in nam ga je bil Roman Vranješ pripravljen dati v brezplačen najem, a ta lokacija ima dva izziva. Treba bi bilo podreti obstoječi kozolec, ker je nevaren, druga pa ureditev dostopa do kozolca, pridobiti razširjeno uslu-žnostno pravico za SVS. Prvi pogovori in srečanja z g. Grmekom in g. Vranješem so stekla. Na pogovoru pri županu 30. 5. 2012 smo se dogovorili za možnost, da če se ustvarijo pogoji za najem - razširjena služnostna pravica dostopa do kozolca, potem lahko Občina v našem imenu sklene najemno pogodbo, ker vaška skupnost ni pravi subjekt. Da bi lahko pomagala pri podiranju kozolca in pregledu materiala, da se uporabi, kar je vredno, da se bo lahko postavil nov manjši kozolec. Najemna lokacija ok. 350 do 500 kvadratnih metrov bi bila lahko dober začetek. Druga možnost je bila brezplačni najem 500 kvadratnih metrov zemljišča na koncu vasi, ki pa je po občinskem prostorskem načrtu že predvideno za otroško igrišče, ki je v lasti Pavla Petka. Prednost je, ker je to zemljišče že predvideno za otroško igrišče, minus pa je predvsem lokacija, ki se zdi enim preveč od rok. Kakorkoli - koraki naprej so bili narejeni! V Mostiščarju smo spomladi 2012 napisali: »Tako da vabimo naše vaščane, če imajo kakšno dobro lokacijo, ki so jo pripravljeni dati za določeno obdobje v brezplačni najem vaški skupnosti, da me pokličejo (070/476-289). Sicer bomo izbirali med lokacijo na koncu vasi, ki je v lasti g. Petka in nam jo je pripravljen dati v brezplačen najem, ali pa lokacijo Živkov kozolec sredi vasi, ki nam bi ga v brezplačen najem odstopil g. Vranješ.« Ni bilo nobenih novih predlogov, klicev. Na sestanku vaške skupnosti 17. 6. 2012, kjer se nas je kar precej zbralo tam pri Izlivki, smo sprejeli končno odločitev glede izbire lokacije - zemljišče g. Petka. Zakaj? Ker je na zboru vaške skupnosti g. Grmek jasno in glasno povedal, naj najprej občina uredi odkup zemljišč, na katerih je zgrajena cesta, saj on še vedno plačuje davek za to zemljo in na koncu, da ne bo dal dovoljenja za razširitev služnostne pravice poti do kozolca. S tem so se vrata za to lokacijo žal zaprla, čeprav je bilo mnogim zelo žal! Ob tej priložnosti se družini Živka Vranješa, ki je dal močan pečat življenju te vasi, saj se ga mnogi radi spominjamo, lepo zahvaljujemo, da so vaški skupnosti dali to ponudbo za brezplačni najem kozolca in vaškega prostora, a žal zaradi prej opisanega ta možnost za zdaj ni mogla zaživeti. Vmes so intenzivno tekle akcije Hribcev za otroška igrala, kjer smo s sodelovanjem na njih zbirali sredstva. Potekali so tudi pogovori z g. Petkom o pogojih brezplačnega najema. Prvi je bil ta, da se uradno odmeri zemljišče. Tu nam jo je nekajkrat zagodlo vreme, kar dobro vedo tisti, ki so bili na merjenje vabljeni! Namesto jeseni se je zgodilo šele meseca marca, saj je bila lani zares snežna zima. Potem smo do konca julija čakali na odločbo Gursa in potem še na njeno pravnomočnost. Vmes se je delalo na pogodbi, ki naj bi jo za vaški svet z g. Petkom podpisala občina, ker VS ni pravna oseba in ker so bili dopusti, je šlo počasneje, kot bi šlo sicer. Po vseh različnih pogojih občine do VS smo končno prišli do končne variante, ki jo je moral potrditi še občinski svet, ki je imel svojo prvo sejo po počitnicah v četrtek, 5. 9. 2013. Ker so imeli še nekaj pripomb, ki jih je bilo treba popraviti v pogodbi, je do podpisa obeh strani prišlo v petek, 13. 9. 2013. Tako smo se lahko na prireditvi 14. 9. 2013 v Zapotoku že zahvali g. Petku kot glavnemu donatorju projekta Hribci za otroška igrala v naši vaški skupnosti. Šele podpis pogodbe nam je namreč omogočil, da lahko začnemo delati! Ob tej priložnosti se g. Petku še enkrat zahvaljujemo, da nam je omogočil priti do zemljišča, ter za potrpežljivost in zaupanje, da bo projekt uspel. Že poleti smo sklicali vaško srečanje na temo, kakšno igrišče si želimo, žal pa je bil obisk slab in še deževati je začelo ... Nastajati je začel idejni osnutek, ki sta ga pripravila mag. Mohor Demšar, waldorfski učitelj, in Davorin Peršič, nekdanji waldorfski učitelj, oba poznavalca razvojnih faz otroka in raziskovalca dobrih igrač. Zdaj je del igrišča zravnan tako, da imamo lepo, skoraj 200 kvadratnih metrov ravno površino, kjer se bodo spomladi na travi lahko igrali otroci. Na hribčku, ki je nastal iz materiala, ko smo ravnali igrišče, so zdaj že postavljeni tobogani. Narejeni so stolčki in miza, ki so nastali iz debel, ki so bila podarjena vsakemu vaškemu svetu, ena gugalnica že stoji, druga pa upam, da bo postavljena te dni. Preveriti moramo,kakšen kozolec ali pergo-lo lahko tam skladno s pogodbo in OPN postavimo. Krasno je, da se je že oblikovala ekipa, ki je pripravljena to narediti! Nastaja lep prostor, dobrodošla je vsaka podpora in pomoč, saj bo le tako prostor postal skupen, saj skupno delo in druženje združujeta in povezujeta. Opravičujemo se tistim, ki so želeli sodelovati, pa se zaradi prepoznega obveščanja niso mogli! Zdaj so bila obvestila že prej poslana po elektronski pošti vsem tistim, katerih naslove imam in na oglasnih deskah. Če bi bil skupen prostor, bi bilo veliko informacij lahko predano v živo in ne bi bilo odvisno samo od plakatov in elektronske pošte, kar je nekaterim tako zoprno! Eni pravijo, da igrišče ni potrebno, saj ima doma vsak otrok svoja igrala, a ne gre le za igrala, gre za možnost srečevanja, spoznavanja drug drugega in druženja! Oblikujemo skupen vaški prostor z igrali, kjer bo poleg igral tudi pergola ali manjši kozolec za klepet v prijetni senci. Nekaj bomo našli za vse generacije. Za konec pa še tole. Morda je bilo videti, da se ne dogaja nič, a to ni bilo res. Veliko ur je šlo za različne aktivnosti, sestanke in še posebej akcije Hribcev za otroška igrala, kjer smo si s sodelovanjem pri razpisu za Zavarovalnico Triglav zagotovili sredstva za osnovno postavitev igrišča in ureditev prostora, kar je velika pomoč, da lahko zdaj to naredimo! Imamo možnost in priložnost -vsi, da skupaj nekaj naredimo - za vse nas! Upam, da jo bomo! Jožica Amadea Demšar, SVS Visoko - Rogatec iz življenja vaških svetov GLASILO OBČINE IG • november 2013 I MOSTIŠČAR Na Kremenici je bilo veselo Tiho deževno jutro, kot se za ta letni čas spodobi, ni napovedovalo dogodka, ki je pozneje v dnevu, ob 80-letnici Martina Strgarja, združil štiri generacije kremenških vaščanov. Vaško praznovanje ni minilo brez presenečenja, trdega in neutrudnega dela, petja, harmonike in seveda dobre kapljice. Da se bo zbralo staro in mlado, suho in mokro, tihih, glasnih in tistih brez posluha ter ritma, si v deževnem sobotnem dopoldnevu ni nihče predstavljal. No, skoraj nihče. Nekaj je namreč kot tančica v zraku viselo že kar nekaj časa. Pravzaprav je cela vas slutila, da se nekaj pripravlja. Podobno, kot imate pri polni luni občutek, da nekaj pritiska, nimate pa nobene predstave o tem, kaj bo prinesla. Nekaj 'kerlcev' s Kremence je že nekaj časa pametovalo ob različnih priložnostih in tudi to, da se je pridružil kdo iz Drage, ni bilo nič neobičajnega. Fantje so imeli dober razlog, da so za nekaj časa izginili in se potem vrnili. Tudi če so se ob tem rahlo izogibali sosedom in je sem in tja zadišalo po čevapčičih ali golažu. Podobno kot vonj po sveže podkurjenih drvih, ognja pa od nikoder. Vendar je bila to soboto tišina nevzdržna. Razen zvoka dežnih kapelj, ki so vztrajno udarjale po kremenških strehah, ni bilo ničesar. Tišina. Le škrabljanje po strehi in misel: »Kdaj bo spet posijalo sonce?« Sem in tja je tišino in misli prekinil le zvok traktorja, ki pa ga, tako kot ognja, ni bilo nikjer videti. Le kdo bi v dežju delal na poljih in travnikih, se vpraša vsak pri zdravi pameti. A se je hitro izkazalo. Dež je ponehal in iz Garvasove garaže se je 'zjasnil' 12-metrski tovor, ki je pod budnim očesom vaščanov krenil mimo Drage proti Novi Kremenci. Zadnji vzpon 'Smrekce' so fantje opravili ročno, ob pesmi Kdo pa so ti mladi fantje, ki korakajo skoz vas in zvoku harmonike, ki jo je še pozno v popoldan odlično raztegovala Urška. Presenečenje gospodu Martinu Strgarju za njegov 80. rojstni dan je tako uspelo. Nekaj je slutil, ni pa vedel, kaj pričakovati. Kot se spodobi ob takem jubileju, so mu sovaščani mlajček postavili na njegovem vrtu. Ob čestitkah se je utrnila tudi kakšna solza, iskren nasmeh, predvsem pa sloga, ki smo je v teh časih še kako potrebni. Razen grmička skrbno negovanih vrtnic in nekaj pohojenega motovilca škode ni bilo, je bilo pa zato obilo veselja, ki ga naredi nekaj dobre volje in par evrov iz žepa vsakega udeleženca. Smrekca, kot jo je g. Strgar poimenoval, je ponosno stala 14 dni in padla ob prijetni pogostitvi s strani slavljenca. Mitja Glavnik in Ljudmila Voroš Defibrilator v Zapotoku V letošnjem letu smo si v Društvu Zapotok zadali, da zberemo sredstva za nakup javno dostopnega defibrilatorja. V ta namen je društvo v drugi polovici leta organiziralo nekaj prireditev, na katerih smo namensko zbirali sredstva. Različni predlogi za zbiranje sredstev za nakup defibrilator-ja članov društva in vaščanov Zapotoka pa so obrodila sadove oz. pomoč v različnih oblikah. Karmen in Maša sta pripravili velik plakat za zbiranje plastičnih zamaškov za namen dobrodelnosti in zbiranja sredstev za defibri-lator. Vaščani so zbirali izdelke za srečelov, katerega izkupiček je bil namenjen prav za njegov nakup. Ob tem so se zbirala tudi pro- stovoljna sredstva članov društva, vaščanov in vseh prijateljev društva. Na prireditvi Srečanje treh generacij smo uspešno izpeljali srečelov z bogatimi nagradami. Ker pa se je glas o naši nameri razširil prek društvenih okvirjev in naše vasi, smo nepričakovano zbrali še nekaj nagrad, ki smo jih med iskalce sreče podelili s srečelovom na Jesenskih kmečkih opravilih. Na tej prireditvi smo vsem, ki so dvomili o našem Dr. Kovačič svečano predal defibrilator Društvu Zapotok. Foto: Darja Mlakar »o iP iz življenja vaških svetov MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2013 namenu, predstavili defibrilator, ki je čakal na predajo. Otroci so se izjemno dobro organizirali in s pomočjo Laure, Luke, Katje in Jurke v rekordnem času uspeli prodati vse srečke ter osrečiti vse lovilce sreče, da so kupili srečko za dober namen. Tako so sijala lica Staše, Lee, Lare, Maruše in Maše, ki so skupaj z Barbaro blestele in oddajale izjemno energijo, saj so s svojim nasmehom očarale tako otroke kot starše in stare starše ob predaji paketka, ki je skrival svojo vsebino. Izjemna energija je bila v tem krasnem mladem timu, ki je užival v svojem delu ob zavedanju, da s svojim delom prispeva k nečemu dobremu za dobrobit skupnosti in nas vseh. Vsi skupaj smo dokazali, da so še dobri ljudje, da smo še vedno srčni in da si pomagamo, ko je to treba. To ste dokazali tudi vi, dragi obiskovalci naših prireditev, ki ste z nakupom srečke prispevali, da smo izpolnili težko zadani cilj. A zadovoljstvo je izjemno. Posebej še zaradi tega, ker nas je obiskal dr. Kovačič, ki je z boni Dentalnega Centra Clarus doniral 1000 EUR za srečelov. Ob tej priložnosti je skupaj s predsednikom Društva Zapotok defibrilator postavil v za to namenjeno omarico na RTC Zapotok. Takoj po predaji defibrilatorja, že v sredo, pa nam je gospod Lovrič iz podjetja Defibtech pripravil usposabljanje in prikaz praktične uporabe defibrilatorja za prvo pomoč. Najprej smo se spoznali z najznačilnejšimi znaki zastoja srca, potem pa smo preizkusili praktično uporabo defibrilatorja na fantomu. Če pride do zastoja srca, je zelo pomembno, da človeka, ki se je zgrudil, pokličemo, če se ne odzove, ga primemo za ramena in ga z občutkom stresemo. Če se tudi takrat ne odzove, se sklonimo k njemu, da preverimo, ali diha. To stori- mo tako, da položimo eno roko na čelo, drugo roko pod brado in glavo privzdignemo, da lahko prislonimo svoje uho ob usta ponesrečenca, pogled usmerimo v njegov prsni koš in trebuh ter se prepričamo, ali še vedno diha. Če kaže te znake življenja, pokličemo na pomoč na številko 112 in koga, ki ga imamo v bližini, pošljemo po pomoč, ponesrečenca pa nemudoma začnemo oživljati z masažo srca. Če imamo koga pri roki, ga pošljemo po defibrilator. Elektrode namestimo na gole prsi ponesrečenca, in ko nam defibrilator po napotkih da povelje, sprožimo šok. Z defibrilatorjem ne morete nikomur škodovati, saj ne izvede šoka, če ni vse tako, kot mora biti - vitalni znaki, pravilna namestitev elektrod ipd. Defibrilator bo uvrščen v mrežo AED-defibrilatorjev v Sloveniji. Z njegovim nakupom pa smo se uvrstili tudi v projekt Defibrilator v vsako skupnost. Defibrilator je na RTC Zapotok in ima alarm, ki se oglasi že ob najmanjši spremembi oz. posegu v omarico, zato vljudno naprošamo vse radovedneže, da ga ne odpirate. Kmalu bo na RTC nameščen tudi videonadzor. Upamo, da defibrilatorja nikoli ne bomo uporabili. Če že, pa več kot uspešno do prihoda prve pomoči. Zato upamo, da bo v letošnjem letu vremenskim razmeram primerno urejena tudi zimska služba. Ob tej priložnosti naj se še enkrat iskreno zahvalimo za vso izjemno pomoč vašča-nom, članom društva, prijateljem, donatorjem in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali pri uresničitvi projekta za skupno dobro. Več o oživljanju in rokovanju z defibrilatorjem pa si lahko preberete na spletni strani društva. Barbara Močan, Društvo Zapotok IZ ŽIVLJENJA STRANK Novičke SDS V mesecu oktobru je bil v Grosupljem pogovorni večer s predsednikom SDS in enim od ključnih ljudi slovenske osamosvojitve Janezom Janšo, ki ga je pripravila Obljubljanska regija podmladka SDS, kamor spada tudi naš ižanski odbor. Predsednik Janez Janša je predstavil svoja tri knjižna dela: 25 let pozneje (v soav-torstvu z Ivanom Borštnerjem in Davidom Tasičem), ki govori o aretaciji JBTZ (Janša, Borštner, Tasič, Zavrl). Letos je minilo 25 let, odkar je Služba državne varnosti aretirala JBT zaradi domnevne izdaje vojaške skrivnosti. Proces proti četverici je sprožil pomladno vrenje, pod vodstvom Igorja Bavčarja se je organiziral Odbor za varstvo človekovih pravic, ki mu je uspelo organizirati pet večjih zborovanj, ki se jih je udeležilo od 15.000-30.000 ljudi. Pomladno vrenje je začetek demokratičnih sprememb na Slovenskem. Druga knjiga je tretja dopolnjena izdaja Premikov, ki je do zdaj že dosegla naklado 70.000 prodanih izvodov (od tega približno 7.000 v angleškem, nemškem in hrvaškem jeziku). Knjiga Premiki govori o nastanku in obrambi slovenske države. Tretja knjiga je zbirka zapisov, ki so nastajali od pomladi 1988 do pomladi 2013. Gre za v javnosti že objavljene odzive na družbeno-politično dogajanje doma in po svetu ter poskus poglobljenega iskanja vzrokov, ki so privedli do določenega stanja. Zapisi so boj za demokracijo in boj proti monopolom. Pogovornega večera se je udeležilo okoli 200 ljudi, ižanski pevci, ki smo se deloma naključno deloma na lastno pobudo dobili skupaj, pa smo večer popestrili s petjem himne in igranjem harmonike. Konec oktobra smo se udeležili tudi obletnice Slovenske demokratske mladine, ki je potekala v Beltincih. SDM je bila ustanovljena 31. oktobra 1989 in je bila prva politična organizacija, ki je že marca 1990 s pobudo Svoboda za Slovenijo zahtevala razpis referenduma za samostojno Slovenijo. Obletnica je potekala 26. 10. 2013, na dan, ko je Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA. Andrej Čuš, predsednik SDM, je spomnil, da žal več mladih ve za nogometno tekmo El classico, ki je potekala ta dan, kot pa da je to dan umika JLA iz Slovenije. Izpostavil je tudi, da vsak novorojeni v Sloveniji dobi darilo Foruma 21 in Milana Kučana v obliki kredita 8 tisoč evrov, kar je zelo nehvaležno darilo. Volivke in volivci se za to 'darilo' na volitvah še niso zahvalili. V oktobru je Ženski odbor SDS pod vodstvom predsednice ŽO in podpredsednice SDS Alenke Jeraj pripravil 1. Družinski dan v Nazarjah. Najprej je bila dopoldanska sveta maša za domovino in družine, nato je sledil ogled mozirskega župnijskega Karitasa, ki zelo dobro deluje (ima kar 40 članov!). Družabni del je potekal na ranču v osrčju narave in sonca. Otroci so jahali konje, izdelovali slovenske zastavice in se igrali na bližnjem igrišču. Na koncu smo vsi skupaj zaigrali tombolo. Zmagovalci so odnesli domov promocijski material SDS ali knjigo Vere Ban o dr. Jožetu Pučniku. Družinskega dne se je udeležil tudi predsednik SDS Janez Janša z družino. Slovenska demokratska mladina Ig 10 www.obcina-ig.si Obroč prijateljstva v objemu Kureščka Pridušeno kramljanje popotnikov in rožljanje pohodniških palic se je slišalo iz megle okrog nas, ko smo se zjutraj zbirali na startu v Zapotoku pri mamljivo pripravljenih strojnicah Turističnega društva Kurešček. Predsednik Društva Zapotok Zlatko Usenik nas je pogostil z dobro jutranjo kavico, borovni-čevcem in piškoti, da smo se lažje podali na 30 kilometrov dolgo pot. Ta nas je vodila iz Zapotoka proti vasi Visoko, kjer nas je čakala prva dobrodošlica, in nato nadaljevali do vasi Rogatec nad Želimljami. V Rogatcu so nas dočakali domačini in nas pogostili. Po krajšem postanku smo se odpravili po mlinarski poti v Benšetov graben mimo Železnikarjevega mlina do vasi Selnik. Po pogostitvi in krajšem oddihu smo nadaljevali proti Suši in Kladi. Evropska pešpot nas je vodila nad dolino Drage proti Škriljam. Pred Škriljami smo zavili do Krajčka, Malega Vrhka in Tlak ter veselo prikorakali v središče Škrilj. V Škriljah pa so ravno ta dopoldan proslavljali odprtje igrišča, kjer nas je dočakalo veliko veselih krajanov in gostov. Med njimi nas je pozdravil župan Janez Cimperman. Kljub prehojeni dolgi poti smo zaplesali, se okrepčali in nadaljevali po stari cesti skozi vas proti Golem. Pred gasilskim centrom na Golem so nas čakale dobrote, ki so jih pripravili SVS Golo in Društvo Odmev Mokrca. Pred nami je bila še dolga pot, zato smo se podali skozi vas proti Koga moti Obroč prijateljstva V noči s petka, 25., na soboto, 26. oktobra, so neznani storilci v bližini trgovine Bertal in okrepčevalnice Jager na Golem poškodovali tablo Obroč prijateljstva v objemu Kureščka in jo vrgli na glavno cesto Ig-Rob. Na srečo je priseben voznik iz okolice Roba pravočasno zagledal oviro na cesti, se ustavil in tablo umaknil s cestišča na travnik pri smerokazih ter s tem preprečil morebitno nesrečo. Pohod Obroč prijateljstva združuje in povezuje vasi v objemu Kureščka. šoli, skozi naselje Hrastje, po stari cesti proti Kureščku do okrepčevalnice Ranč Zapotok. Spet prisrčen sprejem, osvežitev in nadaljevanje poti do cilja v RTC Zapotok. Z nami je ves čas tekel tudi šti-rinožni prijatelj, ki je vsake toliko s smrčkom preštel, ali smo še vsi v vrsti. Na dolgi poti smo se večkrat ustavili na znak zastavonoše Braca Vukosavljevica, vodje pohoda, ki je z navdušenjem govoril o znamenitosti vsakega kraja. Pohod Obroč Prijateljstva predstavlja prijateljstvo in druženje, kar so dokazali prebivalci vseh vasi, ki so nas prisrčno pozdravili in pogostili v vsaki vasi. Vsi udeleženci so dobili spominske medalje v znak čestitke za prehojeno pot. Ob koncu nas je čakala pogostitev z vegetarijansko joto in hribovskim golažem. Nasvidenje drugo leto v večjem številu. Mojca Ciber Foto: Zuhra Jovanovič in Janja Šuman Pohod Obroč prijateljstva za nas pomeni druženje in prijateljstvo, kakor so dokazali prebivalci vseh vasi in zaselkov, ko so nas prisrčno pričakali in pozdravili na samem pohodu. Upajmo, da se storilci tega nepremišljenega dejanja ne bodo več spuščali v taka početja, temveč da se nam bodo nam pridružili ter spoštovali prijateljstvo in druženje. Braco Vukosavljevič Podrta tabla Obroča prijateljstva www.obcina-ig.si 11 MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2013 Orient express na Golem II Prvo oktobrsko soboto se je dvorana na Golem spremenila v plesno karavano orientalskih plesalk. Pet plesnih skupin in šest solistk nas je v 18 stilsko različnih točkah za hip popeljalo v severno Afriko, Indijo in na Arabski polotok. Drugo leto zapored so tako članice plesne skupine Viva z gosti pripravile plesno produkcijo. Dekleta že nekaj let plešejo v okviru sekcije za zdravo življenje TD Kurešček pod vodstvom profesionalne plesalke in koreo-grafinje Mateje Mikulan. Na oder so za to priložnost povabile prijateljske plesalke in plesalke iz vse Slovenije: Skupina Lajali (Lj.), KUOD Bayani (Kamnik), Hasna (Kamnik), Djamila (Lj.), Daša Devic (Postojna), Vesna Meze (Postojna), Mateja Terlikar (Ribnica), dekleta iz Ribnice pod vodstvom Mateje Terlikar in dekleta iz Litije pod vodstvom Mateje Mikulan. V dobri uri so nam dekleta predstavila bogat plesni program z različnimi plesnimi stili: bollywood iz Indije, ples saidi iz zgornjega Egipta, mešanico kubanske salse in or. plesa, ples khaleegy z Arabskega polotoka, moderno različico stila raqs sharqi s tančico, egipčanski poulični ples iz Kaira shaabi, drum solo, ples z dvojno tančico in mejance. Barvite tančice, pisani in bleščeči kostumi, prijetni zvoki arabskih glasbil ter samozavestne plesalke so nas resnično popeljali v oddaljene kraje, kjer je ples nekaj vsakdanjega, je življenje in je druženje. Tako so se ta večer na odru družile ženske, ki so dvorano napolnile z življenjem. V naših krajih imamo le redkokdaj priložnost na odru videti bogastvo drugih kultur, še posebej arabske. S plesom se lahko srečate vsak teden in tako razgibate vsak del telesa, še posebej zgornji in medenični del, pridobite samozavest ter si ob pri- jetni družbi nahranite še dušo. Skupina Viva vas lepo vabi, da se jim pridružite vsak torek zvečer v plesni dvorani na Golem. Za vse informacije se obrnite na Matejo Mikulan (040/574-396) ali Miro Bitenc (031/668-781). Dekleta in obiskovalci so 5. oktobra neizmerno uživali, vi pa lahko svoj košček orienta doživi- te na 4. mednarodnem festivalu orientalskega plesa Nawar (6.-8. 12. 2013), ki bo potekal v kongresnem centru Mons na Brdu v Ljubljani. Vse o festivalu si preberite na www.nawar.si. Do naslednjega leta vam kličemo salam. Zuhra Jovanovič, Mateja Mikulan Spretnostno tekmovanje v Vrbljenah V soboto, 28. 9. 2013, je na hipodromu v Vrbljenah spet potekalo tekmovanje iz spretnostne ježe. Tudi tokrat smo spretnostni ježi dodali še tekmovanje iz barrela ter kmečke igre, novost pa je bila tekma z alko. Na spretnostno ježo se je prijavilo 14 tekmovalcev iz vse Slovenije. Po končanem prvem delu, kjer je vsak tekmovalec odjahal celoten parkur, je sledil še drugi del tekmovanja, kjer se je pet najboljših tekmovalcev še enkrat pomerilo med seboj. Po končnem seštevku je prvo mesto osvojil Jure Župec (KD Krim), drugo mesto je zasedel Roman stare (KD Šenčur) in tretje Domen Indihar (Ognjeni Mustang). Sledile so kmečke igre. Prijavili Ekipa KD Krim pri vlečenju vrvi Foto: Anja Glavan Zmagovalec spretnostne ježe Jure Župec Foto: Kaja Špruk sta se ekipa domačega društva KD Krim in Veliko-laške macole. V igri vlečenja vrvi je šla zmaga v domače roke, in sicer k ekipi KD Krim, pri hoji po balah so zmago dobile Veliko-laške macole, prav tako je bilo pri zadnji igri s smučkami. Prehodni pokal je tudi letos domov odnesla ekipa Veliko-laških macol. Na tekmo z alko se je prijavilo 10 tekmovalcev. Prvo mesto je zasedel Nejc Hlebš (KD Sostro), drugo mesto je osvojil Jurij Pristav (KD Bled) in tretje Jure Župec (KD Krim). Letos je našo prireditev spremljalo tudi društvo Mali jezdec, ki je s seboj pripeljalo ponije in s tem poskrbelo, da so se lahko zabavali tudi najmlajši. Po končanih tekmovanjih so za glasbo poskrbeli člani ansambla Ponos, za hrano in pijačo pa člani Konjerejskega društva Krim. Vsem tekmovalcem in drugim, ki so kakorkoli pomagali pri izpeljavi prireditve, se iskreno zahvaljujemo za pomoč in vas že zdaj vabimo, da se nam prihodnje leto spet pridružite. KD Krim 4. Pozdrav jesenskim kmečkim opravilom v Zapotoku Ljudski običaji so bili nekoč del družabnega kmečkega življenja. Kljub obilici dela so se ljudje zbrali, postorili delo skupaj, se kaj pomenili, zapeli in zaplesali ter si tako lepšali dolge jesenske večere. Prikaz in doživljanje nekaterih ljudskih običajev in jesenskih kmečkih opravil smo v Zapotoku 19. oktobra strnili v družabni večer na 4. pozdravu jesenskim kmečkim opravilom. Naše prizorišče je okrašeno s pridihom jeseni nudilo sproščeno in prijetno vzdušje vsem obiskovalcem. Ohraniti mostove med preteklostjo in sedanjostjo Jesen je tisti letni čas, ko nas objame v vsej svoji lepoti in barvitosti. Je letni čas, ko zaveje hladnejši piš, ko iz dolin leno vstajajo jutranje meglice in ko sonce izgublja svojo moč. Je tudi letni čas, ko pobiramo svoje pridelke, plodove in sadove narave ter našega celoletnega dela. V njenem bogatem kraljestvu smo odvisni od nje. Če je bilo obilje veliko, v kmečkih družinah ni bilo lačnih ust. Spoznavamo, da se ljudje in okolje, družba in kultura v času spreminjajo. Vendar nekje v nas gori prepričanje, da moramo ohraniti mostove med preteklostjo in sedanjostjo. Ohranjati moramo vezi med generacijami in se zavedati lastnih korenin. Prisluhniti moramo govorici dediščine, jo negovati in omogočiti, da jo zabeležimo v svoje podobe. Dediščina s svojo sporočilnostjo nagovarja tako starejše kot otroke in jim ponuja neponovljive izkušnje. Prikaz jesenskih kmečkih opravil Dediščino smo skušali približati številnim obiskovalcem z nekaterimi predvsem jesenskimi kmečkimi opravili, z ličkanjem koruze, ročno izdelavo zobotrebcev, pre-denjem na kolovratu, prešanjem jabolk v sok, peko kostanja in krompirja v žerjavici, klepanjem srpa in pletenjem predpražnika iz ličkanja. Pri tem so nam bila v pomoč tudi gostujoča društva, ki ohranjajo in gojijo dediščino, in stara izročila. Ličkanje koruze je pred desetletji sodilo med najpomembnejša jesenska kmečka opravila. To je bila prava veselica za staro in mlado. Na vseh kmetijah je lič-kanje lepšalo jesenske večere. Kmetje so koruzo na njivah najprej ročno potrgali, jo z vozom pripeljali domov v skedenj in jo ob večerih skupaj ličkali. Oličkane štoke so vezali skupaj po štiri ali osem in jih naslednji dan obesili v kozolce. Gospodinje so napekle dobrot, brez ljudskega petja in plesa se ni končal noben večer. Na našem pozdravu kmečkim opravilom je bilo ličkanje koruze veselje predvsem za najmlajše. Cel kup je je Janez pripeljal, imeli smo jo na sredini našega centra - RTC-ja, kot ga uradno imenujemo, neuradno pa je to naša 'štala'. Ljudje že vedo, da je naša štala središče prijetnega dogajanja v vasi. Otroci so se posedli na sene-ne bale in kup koruze je počasi izginjal, seveda tudi s pomočjo staršev. Na drugem koncu so se v otroškem kotičku zbrali že malo starejši otroci. Pod vodstvom mentoric Maruše in Marjane so izdelovali herbarije iz posušenega cvetja in zelišč. Spretne otroške roke so s cvetovi, ujetimi v lesene okvirje, ustvarile prečudovite okrasne slike. Kako se ročno izdelujejo zobotrebci, so imeli obiskovalci možnost spoznati in se v izdelavi tudi preizkusiti. Če niso bili rojeni do okrog sedemdesetega leta prejšnjega stoletja, ko so se zobotrebci izdelovali še skoraj v vsaki kmečki družini, niti slučajno niso bili tako lepi in enaki, kot jih izdeluje France. Pavla je vrtela kolovrat, zunaj na ploščadi pred RTC-jem je izpod preše s pomočjo Marka in Borisa pritekel jabolčni sok. Slavko je hitel mešati kostanj v kotliču, Braco pa obračati krompir v žerjavici. Gostujoča društva gojijo ljudske običaje in stara izročila V goste smo povabili tri gostujoča društva, ki si prizadevajo, da vsa ta ljudska raznovrstnost in ljudski običaji naših dedkov in babic ne bodo šli v pozabo. Društvo za ohranjanje dediščine Gradež je s svojim delovanjem znano v Sloveniji in tudi zunaj nje. Delujočo tradicionalno sušilnico sadja in druge zgodovinske znamenitosti vasi, kot so kozolci, vodnjaki, kašča, stara klet in črna kuhinja, si vsako leto ogleda mnogo ljudi. Organizirajo naravoslovne dneve, različne delavnice ter s svojim delovanjem skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter za turistični razvoj na podeželju. Društvo je poleg suhega sadja in drugih izdelkov na stojnici občinstvu predstavilo kmečko opravilo klepanje srpa. Na posebnem stolu je pod jeklenim kladivom ostrina srpa tako kot nekoč sporočala zlati pšenici: ... prihajam dobro nabrušen, ves zrel je že klas, da sili že v pas ... V klepanju se je preizkusila tudi naša Milena. Tok, tok, tok ... še ji gre dobro od rok! V današnjem času še zelo redko vidimo pletenje predpražnika iz ličkanja. Tudi to staro kmečko opravilo nam je predstavila članica društva z Gradeža. Predpražnik nam veliko pove o domu, brez njega je življenje v njem prašno. Iz naravnih materialov so predpražniki najboljši. Mnogo ur je potrebnih, preden nastane. Tudi priprava ličkanja je zelo pomembna, saj mora biti ravno prav suho, nam je povedala zgovorna gospa z Gradeža. Da je krompir že od nekdaj priljubljena slovenska jed, vedo tudi člani Društva za priznavanje pra-ženega krompirja kot samostojne jedi, ki smo jih povabili v goste. Kjerkoli se pojavijo s svojo veliko ponvijo, privabijo številne ljubitelje te nacionalne slovenske jedi. Vonj in okus po ocvirkih ustvarita domačnost, misli odtavajo in krompirju se preprosto ne moreš upreti. Tudi na našem pozdravu se je pred polno ponvijo naredila dolga vrsta, preden sta Dina in Tomaž uspela pripraviti dobrih sto porcij krompirja in jih servirati v čedne štirioglate posodice z lesenimi žlicami. Prizadevanje članov društva oziroma udov, kot se sami imenujejo, da krompir postavijo na posebno mesto v kulturi prehranjevanja, jim je to v vseh 12 letih od nastanka društva tudi uspelo. Društvo je z lastnim načinom doživljanja nacionalne jedi postalo prepoznavno in zaželeno po vsej Sloveniji. V letu 2012 jim je bil dodeljen poseben status: društvo, ki deluje v javnem interesu na področju prehrane. Motiv pra-ženega krompirja je Filatelistična zveza Slovenije in Pošta Slovenije v okviru serije Z žlico po Sloveniji upodobila na poštni znamki. Društvo počasi prehaja v gibanje za boljšo kakovost življenja. Imajo www.obcina-ig.si 13 svojo njivo, kamor vsako leto posadijo krompir, in tako imajo vzrok, da se ob kmečkih opravilih, ki jih zahteva krompir, družijo. Pravijo, da jim ni nikoli dolgčas. Poleg tega se udeležujejo različnih festivalov, tekmovanj, pohodov in drugih srečanj. Veselje na obrazih ljudi in predvsem veselje našim brbončicam naredijo povsod, kjer se pojavijo. Društvo podeželskih žena Ribnica se je prav tako rado odzvalo našemu povabilu. Predsednica društva Marinka Vesel nam je povedala, da skoraj nimajo proste sobote, saj poleg rednih aktivnosti v društvu sodelujejo na številnih prireditvah v Občini Ribnica in drugje po Sloveniji. Vedno rade sprejmejo povabilo, če le imajo čas. V okviru društva deluje tudi skupina ljudskih pevk Vesele Ribnčanke. S prepevanjem starih ljudskih pesmi poskrbijo, da ta odzvanja v vseh srcih, tudi v mladih. Letos so Vesele Ribnčanke z ljudskimi pevkami iz Zagorja in ob spremljavi citrarke Tanje Zalokar prvič nastopile na 50. Europeadi, festivalu ljudskega petja in plesa v Gothi v Nemčiji, na kar so še posebej ponosne. Poleg tambura-šev in folklorne skupine iz Škofje Loke so bile edine, ki so zastopale Slovenijo. Kot so nam povedale, je bil nastop na odru pred množico ljudi ter druženje s pevskimi, folklornimi in drugimi skupinami iz vse Evrope nepopisno doživetje. Na naši prireditvi se je Društvo podeželskih žena Ribnica na stojnici predstavilo z različnimi suhorobarskimi ter drugimi izdelki. Pred občinstvo so se Vesele Ribnčanke postavile v oblačilih, narejenih po vzorcu babic in prababic iz obdobja okrog leta 1900. Njihove obleke so raznovrstne: praznične, za dela v gospodinjstvu in za kmečka opravila. Tako obujajo šege in navade gospodinj iz ribniške doline. Vse mlade in vesele po srcu so ljudsko petje ob spremljavi citrarke Tanje Zalokar prenesle med občinstvo in ga ogrele do skupnega prepevanja. Jesenska pripovedka spet čez eno leto Po pozdravnem nagovoru predsednika Društva Zapotok Zlatka Usenika, ki je gostujočim društvom in vsem drugim obiskovalcem izrekel dobrodošlico, je sledila še predstavitev defibri-latorja. Zahvalil se je vsem, ki so darovali sredstva in tako omogočili njegov nakup. Izkupiček od srečelova, ki so ga pripravile Barbara in ostala dekleta, in tudi izkupiček od prodaje izdelkov na stojnici Društva Zapotok, ki jo je imelo postavljeno na prireditvi, je šel za ta namen. Ob obloženih mizah s Tinetovim jabolčnim zavitkom in drugimi dobrotami gospodinj se je ob rajanju in prepevanju pozno v noč naša jesenska pripovedka končala. Samo za eno leto. Drugo leto jo bomo spet pripovedovali. Darja Mlakar, Sekcija za zdravo življenje, Društvo Zapotok KOTIČEK ZA MLADE Obisk reševalcev in teden otroka Konec septembra sta enoto Hribček obiskala reševalca iz ZD Krško. Skupinam Ježki, Polžki in Pikapolonice sta predstavila svoje delo in pripomočke, večino pripomočkov smo tudi preizkusili. Na koncu smo si ogledali še reševalno vozilo. V tednu otroka smo se otroci na Hribčku veliko družili med seboj. Hodili smo na skupne sprehode, se skupaj igrali, izdelali smo drevo z odtisi dlani vseh otrok. Ježki in Polžki smo obiskali letališče Jožeta Pučnika, otroci vseh skupin ter otroci POŠ Golo pa so si zadnji dan tedna otroka ogledali lutkovno predstavo Mojca Pokrajculja, ki smo jo zaigrale strokovne delavke enote Hribček. Skupine iz enote Hribček Na Hribčku sta se oglasila reševalca. 14 www.obcina-ig.si Kako čebela naredi med »Skuha ga iz marmelade«, ali pa »Iz tazga praha, potem pa ga skuha«, so se glasile domneve otrok, ki v letošnjem šolskem letu obiskujejo skupino Čebele v enoti Krimček. Da bi prišli do pravega odgovora na raziskovalno vprašanje, smo se obrnili na Čebelarsko društvo Ig, ki se je z veseljem odzvalo naši prošnji za sodelovanje. Lepo se jim zahvaljujemo, še posebej pa čebelarjema Pavlu Petrovčiču in Srečku Virantu. Otrokom sta pripravila čudovito dopoldne v skupini, ko so spoznavali čebeljo pot od nabiranja cvetnega prahu in medičine do proizvodnje medu, propolisa in voska. Seznanili so se s pomenom čebeljih izdelkov za zdravje, z veseljem okušali različne vrste medu ter se seznanili s čebelarsko opremo in protokolarno uniformo. Tople žarke jesenskega sonca smo izkoristili za ogled bližnjega čebelnjaka in pokukali v panje, ogledali pa smo si tudi film, risanke in knjige o čebelah ter se umetniško izražali. Ob koncu projekta so otroci spekli medenjake. Še dobro, da sta nam čebelarja lonček medu tudi podarila, saj si ob zajtrkih z njim radi posladkamo čaj. Skupina Čebele iz enote Krimček Čebelarja na obisku v vrtcu Čebela iz vrtca v čebelarski opravi Medvedki i in obiskali gasilce Tudi Medvedki smo preživeli pester mesec oktober. Poleg različnih iger v Tednu otroka smo se odpavili na kmetijo, kjer smo ličkali koruzo in si ogledali, kako nastane jabolčni sok. Seveda smo ga tudi poskusili - bil je zelo sladek in okusen. Ker pa je oktober mesec požarne varnosti, smo obiskali gasilce gasilske brigade v Ljubljani. Prijazno so nas sprejeli ter nam pokazali opremo in razložili svoj način dela. Za konec so nas še popeljali z gasilskim avtomobilom s prižganimi lučmi ter sireno. Z njimi smo preživeli zelo zanimivo in poučno dopoldne, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Skupina Medvedki iz enote Krimček Ličkali smo koruzo. Pri gasilcih v Ljubljani www.obcina-ig.si 15 Zajčki v knjižnici OŠ Ig Obisk tete Jeseni Na začetku meseca oktobra, ko je teden otroka, si v vrtcu še bolj popestrimo dneve. Zajčki smo se med drugim odločili za ogled knjižnice v OŠ Ig. Prijazna knjižničarka nam jo je predstavila zelo zanimivo in nam prebrala prisrčno zgodbico. Še več, popeljala nas je na pravi potep po šoli, učence 1. in 3. razreda smo celo obiskali sredi pouka ... Knjižničarka Brigita, hvala za vaš čas in za naše pestro dopoldne! Skupna Zajčki iz enote Studenček V četrtek, 24. 10. 2013, nas je v dopoldanskem času obiskala teta Jesen. Njen prihod nas je zelo razveselil. Prinesla je polno košaro pridelkov, ki jih je nabrala na svojem vrtu. Tako smo si ogledali sadje in zelenjavo, ki ga že poznamo, spoznali pa smo tudi nove pridelke (rdeča pesa, brstični ohrovt, por, koleraba ...). V zahvalo smo ji spekli kostanj, ki smo ga skupaj pojedli. Preživeli smo prijetno skupno dopoldne. Ribice in Račke iz enote Gozdiček Comenius na Igu Program Vseživljenjska učenje V sredo, 9. 10, ob peti uri popoldne, je na Ig prispel avtobus z otroki in učitelji iz osmih evropskih držav. Na obisk so pripotovali gostje z Finske, iz Estonije, z Irske, z Islandije, z Madžarske, iz Nemčije, s Poljske in iz Turčije v sklopu projektnega srečanja projekta V slogi je moč, ki že drugo leto poteka na naši šoli. Gostitelji smo učence prevzeli in odpeljali domov, učitelji pa so bili nastanjeni v prostorih Centra za zaščito in reševanje na Igu. Naslednji dan smo morali priti v šolo kot po navadi, vendar nismo imeli pouka. V šoli smo imeli spoznavno dejavnost in prireditev, na kateri so plesalke in plesalci iz naše šole zaplesali državne plese gostojočih držav. Po pogostitvi smo si ogledali šolo, po ogledu pa se je vsaka država predstavila s svojim programom v šolski dvorani. Pozneje smo se odpravili v Postojno na ogled jame. Postojnska jama se je vsem zdela zelo zanimiva, ker so videli veliko novosti. Po ogledu jame smo si ogledali še mlin na reki Pivki, kjer so nam predstavili izdelavo moke. Sledila je večerja, ki smo jo že vsi prav težko čakali. Odšli smo domov, na Ig smo prispeli okoli devete ure. Naslednji dan smo imeli v šoli dejavnosti, teme delavnic so bile tehniško ali likovno usmerjene. Po dejavnostih smo odšli v Ljubljano. Tam smo si ogledali Ljubljanski grad, mestne ulice in trge, mestno hišo in Tromostovje z okolico. Imeli smo tudi prosti čas, tako da smo naše goste odpeljali tudi na ljubljanski nebotičnik. Po ogledu so nas prišli starši iskat pred Waldorfsko šolo. Popoldne je bilo namenjeno temu, da jim sami predstavimo okolico Iga. Sam sem svoja gosta popeljal na Rakitno in Krim. V soboto je bil načrtovan izlet na Gorenjsko. Izpred šole smo se odpravili okoli devete ure zjutraj. Odpeljali smo se na Bled, kjer smo si najprej ogledali blejski grad. Po obisku gradu smo se odpravili na ogled mesta. Seveda smo goste povabili na blejske kremne rezine, ki so bile vsem zelo ibMm všeč. Pot nas je vodila naprej v Kranjsko Goro, kjer smo si ogledali Liznjekovo domačijo. Po ogledu smo odšli na kosilo. Na koncu pa smo si šli ogledat še Radovljico in se odpeljali domov. V nedeljo zjutraj pa je kar prekmalu prišel čas za slovo. Upam, da so se imeli sovrstniki iz tujih držav lepo in da te izkušnje ne bodo pozabili, kajti jaz je zagotovo ne bom. Meni se je ta izkušnja zdela zelo zanimiva, saj smo govorili v angleščini, spoznali nove prijatelje in srečali tuje kulture. Take priložnosti ne gre zamuditi. Miha Kosec, 8. b Iskrena hvala učenkam in učencem, sodelavkam in sodelavcem, vodstvu šole, gostiteljskim družinam, županu, g. Petroviču iz Centra za zaščito in reševanje ... skratka vsem, ki ste kakorkoli pripomogli, da je bilo projektno srečanje uspešno, da je potekalo prijetno in brez zapletov. Naši gostje so bili nad šolo in Slovenijo navdušeni; prepričana sem, da se bodo radi vrnili. Karmen Zorko, koordinatorica projekta na OŠ Ig 16 www.obcina-ig.si kotiček za mlade GLASILO OBČINE IG • november 2013 MOSTIŠČAR Delavnica Noč čarovnic Čas počitnic in dela prost dan pa še prihajajoča noč čarovnic je bil pravi dan za druženje in ustvarjanje. Tako smo se v četrtek, 31. 10. 2013 dopoldne, v mali dvorani Gasilskega centra Golo zbrali otroci s starši na delavnici in zabavi Noč čarovnic. Izrezovali smo duhce iz buč, ustvarjali leteče duhce in oblikovali male bučkice iz das mase. Delavnico je obiskalo lepo število otrok v spremstvu staršev in starih staršev, nekaj je prišlo tudi malih in velikih čarovnic pa tudi duhcev. Vsi skupaj smo se posladkali z dobrotami v duhu duhcev in buč, manjkalo pa ni tudi kostanja, kot se za jesen spodobi. Darija Mavec Foto: Zuhra Jovanovič Buča bo postala duhec. Izdelovanje 'čarovniške' opreme Ustvarjalnice TD Kurešček - napovednik V Turističnem društvu Kurešček vas vabimo, da se nam pridružite pri kreativnem ustvarjanju vsako soboto ob 10. uri v mali dvorani Gasilskega centra na Golem (vhod z glavne ceste). Delavnice smo poimenovali kar ustvarjalnice, saj vedno ustvarimo nekaj novega, lepega ali pa se naučimo kakšne nove tehnike. Ustvarjalnice potekajo pod mentorstvom izkušenih kreativcev ali ljubiteljev kreativnega ustvarjanja, ki z veseljem podajajo svoje znanje med zainteresirane. Določene delavnice pa bodo vodili priznani ustvarjalci. Organiziramo otroške delavnice, delavnice za odrasle in delavnice, ki so primerne za otroke in odrasle. V novembru in decembru smo pripravili brezplačen program delavnic za vse, ki ste radi kreativni, se učite in ob tem družite: 23. 11. - Škrati iz storžev Izdelovali bomo škratke iz različno velikih storžev, ki jim bomo nadeli kapice iz filca ter narisali ali nalepili oči. Potem bomo škrat-kom dodali še vrvice, da jih bomo lahko doma obesili na vrata, smreko ... Otroci bodo po navodilih ustvarili podobo škratka iz naravnega elementa. 30. 11. - Adventnivenček (za otroke ali odrasle) Adventni venček bomo izdelovali iz naravnih materialov, za osnovo bomo uporabili venec iz vej ali slame, nanj pa pričvrstili vejice različnih iglavcev. Seveda bomo dodali še trakove, storže, okrasne začimbe, suhe pomaranče in druge naravne okraske. Venček bo polepšal naš dom in mu dal praznično toplino. Mladi ustvarjalci pa bodo izdelovali venčke iz kartona in jih okrasili s trakovi, pentljami in drugimi okraski, ki jih bomo izdelali iz papirja. Za okraske bomo uporabili tudi naravne materiale in tako polepšali naše venčke, ki nam bodo krasili dom ali sobico. 7. 12.- Voščilnice in okraski Na delavnici bomo v prednovo-letnem času izdelovali novoletne voščilnice, pri tem bomo reciklirali voščilnice iz preteklih let, uporabili zanimive detajle in jih predelali v čisto nove, seveda jim dodali tudi bleščeče praznične okraske. Ker pa je to tudi čas, ko že mislimo na postavitev smrečice, bomo izdelovali novoletne okraske, ki bodo poskrbeli, da bo naša smrečica popolnoma unikatna. Izdelovali bomo obeske iz slanega testa, ki jim bomo dodali čarobni čipkasti pridih ter okraske iz barvastih kartonov in papirjev. Informacije: tdkurescek@gmail.com ali FB: Turistično Društvo Kurešček Darja Gabrijel, Zuhra Jovanovič ti knjižnica lj ubij and Praznična ustvarjalna delavnica Knjižnica Ig, torek, 3. december 2013, ob 17. uri Pisker na glavi, metlo pa v rokah držim, zimi se smejim, sončnih žarkov se bojim. Dragi otroci! Pridružite se nam na delavnici. Skupaj bomo rešili uganko in se pozabavali pri izdelovanju novoletnih okraskov. ti tu Sit ri j knjižnica ljubi jana DREAM IN ENGLISH THE THREE APPLES Knjižnica Ig sreda, 20. november, ob 17. uri f The Three AppU vetru, ki razkrije dogodivščina v od 3. do 8. let [es je zgodbica o t kje se skriva zakl angleščini je name starosti. Vodi Šp Mokorel. reh jabolkih in ad. Interaktivna njena otrokom ela Podkoritnik I knjižni» I Ijubijanj PRAVLJIČNA JOGA Knjižnica Ig v sredo, 27. novembra, ob 17. uri. Pravljična joga je vodena vadba, ki je posebej oblikovana prav za otroke. Otroci se skozi pravljico učijo osnovnih jogijskih položajev in se pri tem tudi zabavajo. Vadimo v udobnih oblačilih in bosi ali v nedrsečih nogavicah. Zaželeno je, da s seboj prinesete telovadno podlogo. Vodi Sabina Sopko. Ura pravljic I 5Kr Bozickovo pismo Knjižnica Ig, sreda, 11. december 2013, ob 17. uri Dragi otroci! Vabimo vas v Knjižnico Ig na uro pravljic. Praznično vzdušje nam bo pričarala Nataša. mestna English Mind Lab Celebrating in USA Knjižnica Ig, sreda, 4. december 2013, ob 18. uri rs Poljudnoznanstvena delavnica Celebrating in USA je namenjena otrokom od 8. do 13. leta starosti z nekaj predznanja angleščine. Na tokratni delavnici se bomo s Špelo Podkoritnik Mokorel pogovarjali o ameriških praznikih in zanimivih načinih njihovih praznovanj. 18 www.obcina-ig.si Z jasno strategijo do novih priložnosti Na posvetu predstavnikov turističnih društev in zvez v Podčetrtku V oktobru letos smo se predstavniki Turističnega društva Kurešček s predsednico Zuhro Jovanovič udeležili tradicionalnega srečanja predstavnikov turističnih društev in zvez, ki delujejo v Sloveniji, in strokovnega posveta z naslovom Z jasno strategijo do novih priložnosti. Srečanje in posvet je organizirala Turistična zveza Slovenije v Podčetrtku, ki je letos dobilo odmevno evropsko nagrado kot najlepše urejena vas v okviru EU. V času strokovnega dela srečanja smo se se udeleženci podrobneje seznanili s pravnimi vidiki tržne dejavnosti v turističnih društvih, ki jih je predstavil Matej Verbajs, vodja pravne službe CNVOS. Opozorjeni smo bili na nekatere zakonske in davčne pasti pri organizaciji različnih dejavnosti in prireditev, ki jih ponujajo turistična društva. Skrbneje jih bomo proučili in upoštevali tudi pri našem delovanju. Strokovnjak za spletni marketing Uroš Čimžar nas je seznanil z izhodišči za pripravo uspešne spletne strani v turizmu. Učinkovita vstopna stran naj bi zagotovila dobro navigacijo in s tem tudi dovolj obiskovalcev spletne strani, razumevanje naše ponudbe glede na to, kaj potencialni obiskovalci iščejo, ter dobro konverzijo spletne informacije v obisk določenega dogodka. Imeli smo priložnost videti nekaj dobrih praktičnih primerov pa tudi to, kaj ni dobro, kar bomo vsekakor koristno uporabili pri pripravi spletne strani našega društva. Ob koncu plenarnega dela so nas predstavniki vodstva Turistične zveze Slovenije seznanili z izhodišči za delovanje zveze v letu 2014 ter s pripravo novega razpisa, namenjenega društvom za pridobitev sredstev za določene prioritetne projekte. Upamo, da bodo razpisani projekti tudi našemu društvu omogočili pridobiti nekaj dodatnih sredstev za financiranje prioritetnih aktivnosti v prihodnjem letu, ki jih s proračunskimi prihodki in prihodki iz naše dejavnosti ne moremo pokriti. Srečanje predstavnikov turističnih društev se je končalo s podelitvijo priznanj Turistične zveze Slovenije najbolj zaslužnim prostovoljcem in prostovoljkam v turističnih društvih in organizacijah. Na predlog TD Kurešček je bilo posebno priznanje podeljeno tudi našemu večletnemu predsedniku društva Bracu Vukosavljevicu, ki je zaslužen za uspešno delovanje društva v preteklih letih in vzpostavitev nekaj novih projektov, ki jih še vedno uspešno izvajamo. Mira Bitenc, TD Kurešček Foto: Iztok Pipan Zimske radosti na Kureščku Medtem ko nekateri še lovijo tople sončne žarke v južnih krajih, drugi že komaj čakajo nizke temperature in sneg, da se prepustijo snežnim radostim. V hribih so ti srečnejši, saj sneg hitro pobeli bregove in že si lahko nadene-jo opremo ter uživajo. Še najbolj se tega veselijo otroci, ki bi že ob prvi snežinki gradili igluje in postavljali snežake. Kot vsa leta do zdaj bomo tudi letos v hribih uredili tekaške proge na Golem in v Zapotoku. Za mlajše pa sankališča na Visokem, Golem in v Zapotoku ter manjše smučišče na Golem. Za ureditev prog, ratrakiranje in vzdrževanje so seveda potrebna tudi določena sredstva, ki jih še moramo priskrbeti. Poleg tega si želimo na urejenih mestih ponuditi topel čaj, kuhano vino in še kaj toplega za pod zob, da bo druženje prijetnejše. V Turističnem društvu Kurešček menimo, da so hribovski kraji Občine Ig idealen kraj za razvoj tovrstne turistične ponudbe, zato jih bomo z leti intenzivneje razvijali. O aktivnostih na snegu vas bomo obveščali prek občinskega spletnega portala Moja občina, Facebook strani Turističnega društva Kurešček ali po e-pošti tdkurescek@gmail.com. Vabimo vas, da nas spremljate ali nam pišite na e-pošto ter se prijavite na obvestila. Zuhra Jovanovič Lanskoletni zimski utrip izpod Kureščka www.obcina-ig.si 19 zgodovina naših krajev MOSTIŠČAR GLASILO OBČINE IG • november 2013 Cerkev v Iški in vprašanje njene prvotne lokacije - 3. del Vizitacije iške cerkve in ižanski župniki O vizitacijah v ljubljanski škofiji je največ pisala umetnostna zgodovinarka Ana Lavrič. Ljubljanski škof Rinaldo Scarlichi je opravil nadzor v župniji Ig julija 1631. Kot osma po vrsti je bila 23. julija 1631 pregledana podružnica sv. Jedrt v Iški (Ecclesia Sanctae Gertrudis in Hiska). Ob naslednji vizitaciji leta 1654 je bila cerkev v ruševinah oz. obnovljena, z novim korom. Umetnostni zgodovinar Janez Hofler mi je povedal, da tega leta niso gradili novega prezbiterija, ampak so le povečali obstoječega s tremi okni, ki so bila pozneje zazidana. Vizitacijo ižanske župnije je 13. avgusta 1661 opravil ljubljanski škof Oton Friderik Buchheim, v letu 1665 pa ljubljanski škof Jožef Rabatta. Isti vizitator je v tej župniji opravil nadzor od 13. do (17.) 18. avgusta 1668; 16. avgusta tudi sv. Jedrt v Iški. Na Studencu (Ig) je 4. julija 1672 izbruhnil hud požar, v katerem je zgorelo je tudi župnišče s kaplanijo ter okoliške hiše. Po nalogu (12. februar 1685) ljubljanskega kne-zoškofa Sigmunda (Žiga) Krištofa Herbersteina je 24 ižanskih podružnic med 14.-17. novembrom 1685 vizitiral vrhniški vikar Janez Danijel Locatelli; 15. novembra tudi sv. Jedrt v Iški. Vizitacije na Igu so opravili tudi v letih 1699 (3. september) in 1716 (22. april). Ob vizitaciji leta 1728, pri sv. Jeri dne 9. avgusta, sta bila tu ključarja Martin Rupert (ključar od leta 1725, podložnik Engelshausov) in Jurij Rupert (pod-ložnik turjaških grofov, ključar tu že 30 let, torej že od leta 1698). Vizitacije so bile v ižanski fari tudi v letu 1756 (1. junij). Takrat je bil ljubljanski Ernest Amadej Attems škof (1742-1757). Župnik v ižanski fari je bil od sv. Jurija (24. 4.) 1749 do svoje smrti v 72. letu starosti (1. 11. 1767) Franc Karel Polc. Bil je škofov komisar in bakalavrij bogoslovja (prva, najnižja stopnja akademske časti). Za njim je bil župnik na Igu od adventa 1767 do 1781 Janez Jurij Ceper (Zepper) pl. Rodesheim. Nasledil ga je Jožef Gollmayer, ki pa je zaradi 'hudih bojev' odšel z Iga že leta 1786. Za Gollmayerjem je bil od 20. 6. 1786 župnik na Igu Janez Pavel Stroj (roj. 1758) vse do svoje smrti, 6. 8. 1807. Stroja je nasledil župnik Jožef Anton Steinmetz (roj. 30. 12. 1763). Na Igu je ostal vse do smrti 3. 12. 1830. V letu 1772 (29. 5.) je opravil vizitacijo ljubljanski škof Karel Janez Herberstein; pred izgradnjo ižanske ceste leta 1828 so se iz Ljubljane na Ig vozili s čolni po Ižici; tudi škof Herberstein je tako prispel iz Ljubljane na Ig. V letih 1777 (7.-9. junij) in 1779 je tu spet izvajal vizitacijo omenjeni lju- bljanski škof Karel Janez Herberstein. Vse do zdaj navedene vizitacije podružnične cerkve sv. Jedrt v Iški se po mojih ugotovitvah nanašajo na cerkev na prvotni lokaciji. Herbersteinov naslednik Mihael Brigido je nastopil že kot ljubljanski nadškof oz. knezo-nadškof in metropolit. V Nadškofijskem arhivu v Ljubljani so ohranjeni zapisi o vizitacijah do septembra 1794, kjer pa (žal) ni podatkov o ižanski fari; zapisi so potem od leta 1824 dalje, ko je bil ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf. Brigidov naslednik, ljubljanski nadškof Anton Kavčič se je moral v letu 1809 preseliti iz škofijskega dvorca v Ljubljani v bližnje semenišče. V dvorec se je namreč vselila uprava Ilirskih provinc in pri tem naj omenim znanega guvernerja Ilirskih provinc maršala Marmonta, ki je bil med drugim tudi pobudnik ustanovitve botaničnega vrta v Ljubljani. V obdobju od 1830 do 1930 je del Kranjske v cerkvenih zadevah spadal pod goriško nadškofijo, npr. Preserje (Kamnik pod Krimom), Borovnica, Rakitna idr., župnija sv. Martina na Igu pa je bila vseskozi pristojna ljubljanski (nad)škofiji. V letu 1933 pa je celotno področje ponovno obvladovala ljubljanska škofija. Vizitacije v ljubljanski škofiji po letu 1794 bi morda vsebovale tudi zapis o letu izgradnje sedanje cerkve sv. Jedrt v Iški. Ob tem naj pripomnim, da v arhivu ljubljanske nadškofije trenutno proučuje dokumente o vizitacijah goriških škofov na teh območjih zgodovinar Jure Volčjak. Kaj pravijo ustni viri? Že pred letom 2000 sem za svoji knjigi o turjaškem gozdarstvu in o Iškem vintgar-ju dobil največ podatkov o cerkvici v Iški od Jožeta Škrabe, Teglovega iz Iške, Franca Strleta, Pristavčevega iz Iške in Alojza Janežiča, Hacinovega iz Iške vasi. Nekaj so mi povedali tudi drugi domačini, predvsem z Iga, iz Iške vasi in Iške. Med temi naj posebej omenim Martina Hostnika z Iga, ki se kot jaz ljubiteljsko ukvarja z zgodovino, predvsem s cerkvenimi Prvotna lokacija cerkve sv. Jere, pri štoru naj bi bil vogal cerkve. Foto: Tomaž Kočar zadevami na Ižanskem. Alojz Janežič mi je mdr. povedal, da je na gozdni parceli (št. 14, k. o. Iška vas, krajevno ime Cerkveni oz. Dolgi vrt) še ohranjen (2012) star štor smreke, ki so jo posekali okoli leta 1938. Ob štoru naj bi bil eden od vogalov prvotne cerkvice sv. Jere. Tam so še danes ostanki zidovja, večji in manjši kamniti bloki, debelina kamnitih zidov je ok. pol metra. Tloris stavbe ima izmero okoli 8 x 3,50 m (zunanji obod) oziroma 7 x 2,50 m (notranji obod). Na omenjeni parceli pa tudi nižje navzdol so pred nekaj leti postavili kurišča za obiskovalce Iškega vintgar-ja. Med ostanki zidovja in strugo rečice Iške je gozdna pot, vlaka, ki poteka v neposredni bližini struge Iške, kjer se tudi kmalu konča. Med potjo in platojem z ostanki zidovja je do okoli pol metra visok okop. Vikendi ob Iški - začetki turizma Ko pridemo od gostišča v Iškem vintgarju ob vodi navzgor do brvi, prečimo tu Iško in zavijemo desno (na levi je Peternelov vikend) čez večji prazen prostor, nekdaj namenjen za skladiščenje lesa. Od poti E6 (evropska pešpot, označena z rumeno-rdečimi markacijami) takoj zavijemo desno po gozdni poti. Na omenjenem prostoru pod potjo na desni so med drevjem skromni ostanki Krogarjeve žage, kjer se še lepo vidi vodni kanal, jarek, po katerem je bila speljana voda iz Iške na pogonsko kolo omenjene žage. Žago najdemo na kartah franciscejskega katastra za k. o. Iška vas, 1825 na parceli št. 13, pašnik s površino 240 kvadratnih klafter (ok. 864 m2), last Leopolda Theuerschuha, Iška 4; žaga na stavbni parceli št. 1, rumeno obarvano - lesena stavba s površino 28 kvadratnih klafter (ok. 101 m2), Wohngebaude - stanovanjsko poslopje! V opombah (rdeče) je navedena sprememba v letu 1840. V letu 1894 je vpisan lastnik Marjana oz. Franc Mazi, Mala vas 3; žaga že opuščena (razvaline). Na nasprotnem, levem bregu Iške, blizu mogočne skalne stene Oskrinka (plezalni vrtec), je na svetu (parcela št. 19, k. o. Iška vas), lasti ižanske župnije, že pred 2. svetovno vojno stalo skromno gostišče. Kočo je 18. 6. 1941 od Marikovih odkupilo Slovensko planinsko društvo in tu uredilo svoje zavetišče (gostišče), kjer sta bila oskrbnika Pintar in njegova žena. Malo nižje, dol-vodno je postavil (leta 1933?) skromen vikend, barako urar Franc Bardorfer (1898-1985) iz znane ljubljanske rodbine urar-jev. Lokal, delavnico je imel še več let po vojni na Komenskega ulici v Ljubljani, blizu Grajzarjeve zgodovina naših krajev GLASILO OBČINE IG • november 2013 MOSTIŠČAR delavnice avtomobilskih akumulatorjev. Jurij oz. Jožef Bardorfer iz Ljubljane je v letih 18961915 popravil veliko stolpnih ur, leta 1907 npr. na protestantski cerkvi v Ljubljani, menda tudi na ljubljanskem gradu. Koncesijo je dobil leta 1896; po njegovi smrti je obrt nekaj časa vodila njegova vdova Frančiška, od leta 1918 pa sin Josip. Poleg vikenda Franca Bardorferja v Iški je menda stala še ena mala koča, baraka (Zajc, trgovec iz Ljubljane?). Sredi septembra 1941 so večino teh koč: Bardorferjev vikend, kočo Slovenskega planinskega društva (oboje na levem bregu), Gozdovniško kočo (desni breg), vikende profesorja Siča in še nekaj drugih (levi breg) požgali Italijani.V planinski koči so se v poletju 1941 namreč zadrževali simpa-tizerji odpora proti italijanskemu okupatorju in Dakijevi partizani (Stane Semič - Daki). Po koncu vojne sta pogorišče Bardorferjevega vikenda kupila brata Janez in Lojze Saje iz Ljubljane in postavila tam lesen vikend, ki še danes stoji tam. Od Sajetov je vikend kupil Vojko Mlinar, med vojno partizanski zdravnik. Pravili so, da je bil podoben (zaradi brkov in očal) politiku Edvardu Kardelju. Danes je lastnica njegova hči Vesna Mlinar Praprotnik. Omenjeni vikend stoji v bregu nad potjo in je prvi oz. zadnji od vikendov na levem bregu; do njega se je možno mimo gostišča, kjer je zapornica s ključavnico, pripeljati z osebnim avtom. Od tam dalje do t. i. Grabljic pa vodi slaba pot, primerna za peš hojo, komaj za traktor. Prostor z vikendom stoji na lokaciji, imenovani V zelničku - tu je nekoč imel mali vrt mežnar cerkvice v Iški. Na lokaciji sedanjega gostišča v Iškem vintgarju pa naj bi bilo nekoč naselje laških, italijanskih žagarjev - lokacijo so imenovali Cerkveno selo. Marnov zidan vikend in vikend prof. Siča sta bila pred vojno najlepša vikenda v Iški; Marnovega so požgali partizani, ker so se v njem zadrževali Nemci (bordel?), Sičevega pa že septembra 1941 Italijani. Gostišče, domačini so ga imenovali hotel, so v obdobju 1946-1947 zgradili s prostovoljnim delom, poleg njega pa so postavili (1955) še v spodnjem delu zidano manjšo stavbo. Enonadstropno stavbo, hotel, so pred leti opustili in je začela propadati (zadnja stran!). Stavba iz leta 1955, pozneje povečana, je že več let obratovala kot gostišče in hotel so potem podrli (april 2002). Tam stoji danes t. i. jurček, lesen odprt prostor s stožča-sto streho in mizami ter klopmi. Upokojeni logar Alojz Janežič pozna veliko podrobnosti o cerkvi sv. Jere v Iški, saj je bil njegov stari oče, Pavčkov Johan, oz. uradno Janez Janežič (1863-1936) iz Klade, mežnar, ključar pri sv. Jeri od 1. aprila 1888 do junija 1901. S prvo ženo, Klančarjevo Micko, sta stanovala v mežnariji v Iški. Stavba je izginila že pred 2. svetovno vojno. Razvalin se danes še spominja Šalova Minka (Šuštaršič, vdova Brancelj) iz Iške, ki je tam pasla krave. V neposredni bližini stoji ob vznožju, med drevjem skrit vikend (Pristavc), od katerega vodi navzgor na Počivalnik gozdna vlaka, nekoč imenovana in označena na starih kartah kot Malenska pot -po njej so namreč prebivalci, predvsem iz Škrilj nosili mlet žito v mline v Iški. V družini Pavčkovega Johana je bilo veliko otrok. Zadnja dva, ki sta se rodila še v mežnariji, sta bila Anton (roj. 1898), oče logarja Alojza, in sestra Angela (roj. 1900), logarjeva teta. V letu 1900 oz. 1901 je Pavčkov Johan kupil staro hišo v Iški, takrat Mala vas 14, in družina se je iz mežnarije (Iška 9) preselila v to hišo. Danes je tu nova hiša, kmetija (pokojnega) logarjevega brata Pavla Janežiča, Iška 18. Njun oče, Anton Janežič, je bil po 1. svetovni vojni lovec pri ižanskemu graščaku Josipu Palmeju (roj. 11. 10. 1882). Ta je ob koncu prve svetovne vojne (1918) kupil ižanski grad in pripadajočo posest od turjaškega grofa Erwina Auersperga, pravzaprav njunih otrok, Erwina in Else. Govorilo se je, da je Palme ižansko posest do konca poplačal šele po nakupu, ko je dal posekati veliko lesa (čezmerne sečnje!) v graščinskih gozdovih v Iški. Očitno je bil uspešen podjetnik, sicer pa tudi disponent Zadružne zveze v Ljubljani, načelnik Zadruge lesnih producen-tov in lesnih trgovcev za Slovenijo ter načelnik Živinorejske zadruge na Igu (ust. 1920), član LD Ig. Josip Palme je umrl na božični večer leta 1958 za posledicami kapi, pokopan je bil dva dni pozneje na Igu. (konec prihodnjič) Tomaž Kočar Tehniška dediščina 100 let vodovoda na Igu Na vzpetini Pungart nad Igom stoji star vodni zbiralnik, zgrajen pred točno 100 leti. V tedanjem dnevnem časopisu Slovenec lahko preberemo, da so tega leta potegnili na Ižanskem dva vodovoda, enega na Studenec (danšnji Ig), drugega pa skozi vasi Strahomer, Vrbljene, Tomišelj in Brest. Kot prvi pa so vodovod dobili leta 1910 v Iški vasi, Kotu in Stajah; vrednost del je bila 120 tisoč kron. Vodni nabiralnik z letnico 1913 stoji nad izviri Iščice, ki so bili dolga stoletja vse do konca prejšnjega glavni vir pitne vode za prebivalce Iga. O pomenu tega izvira govori tudi ime kraja, saj se je naselje Ig vse do 1. polovice 20. stoletja imenovalo Studenec. Ime Ig so namreč nekoč uporabljali za širše območje, ki ga danes označujemo kot Ižansko. Maja Zupančič Vodni nabiralnik iz leta 1913 www.obcina-ig.si 21 © Ljubljansko barje skozi oči raziskovalcev^™* Noč raziskovalcev je vseevropski dogodek, ki poteka v večini evropskih držav na isti dan. Letos je ta dogodek potekal 27. septembra. V Ljubljani je na njem sodeloval tudi Krajinski park Ljubljansko barje, ki je skupaj s štirimi raziskovalnimi organizacijami pripravil bogato predstavitev Ljubljanskega barja. V Dvorani Zemljepisnega muzeja GIAM ZRC SAZU na Gosposki ulici 16 sta nam geografa dr. Aleš Smrekar in Primož Gašperič nam predstavila maketo in karte Ljubljanskega barja iz različnih obdobij. »Že Rimljani so vedeli, da na mehkih barjanskih tleh ni dobro graditi,« nam je povedal Primož Gašperič ob karti rimske Ljubljane, Emone. Nadaljevali smo ogled Florjančičevega zemljevida iz leta 1744, kjer je bil še posebej označen drevored ob reki Ljubljanici. Na karti Ljubljanskega barja iz leta 1780 smo si ogledali prečni prerez dna reke Ljubljanice. Na številnih mestih smo opazili poglobitve, ki so ponekod prava brezna. Izredno zanimiva reka na Ljubljanskem barju je tudi Iška. Dr. Aleš Smrekar s svojimi sodelavci je ob reki Iški pripravil izredno zanimivo učno pot, ki so jo poimenovali Okljuk. Pri rekonstrukciji nekdanjih rečnih strug si geografi pomagajo tudi z novejšimi tehnikami za izdelavo kart na podlagi DOF-ov in Lidar posnetkov. Metoda Lidar tako omogoča zaznavo natančne višine zemljenega površja. S slednjo metodo si pri svojem delu pomagajo tudi arheologi, ki smo jih obiskali v sosednji stavbi na Gosposki ulici 15 v Mestnem muzeju v Ljubljani. Sprejeli sta nas arheologinja Irena Šinkovec in koliščarka Jezerna roža. Na sprehodu skozi razstavo Kolo 5200 smo z arheologinjo ugotavljali, kje vse na Ljubljanskem barju so ostanki kolišč. V pomoč pri našem iskanju nam je bila velika karta Ljubljanskega barja sestavljena iz DOF-ov na tleh. Kar 40 drobnih lučk je označevalo do zdaj znana najdišča ostankov kolišč na Ljubljanskem barju. Posebno pozornost je večini pritegnilo razstavljeno najstarejše leseno kolo z osjo, ki šteje kar 5150 let. V eksperimentalni sobi nas je Jezerna roža povabila, da sestavimo kopijo koliščarskega kolesa, zmeljemo moko in si izdelamo koliščarsko orodje ali posodo. Sledil je sprehod ob Ljubljanici in čez Gruberjev kanal do Botaničnega vrta. Na Ižanski cesti 15 smo v družbi biologinje mag. Blanke Ravnjak in študentke biologije Leje Judite Krek odkrivali, katere rastlinske vrste uspevajo na barjanskih in katere na močvirskih tleh. Največ pozornosti je požela mesojeda rosika, ki se je posebnim pogojem za rast prilagodila tako, da lovi manjše žuželke na lepljive kapljice. Pobližje smo si ogledali tudi šotne mahove in šoto pod lupo, kjer so se še lepo videli ostanki barjanskih in močvirskih rastlin. Izvedeli smo, da so med vojno šotne mahove uporabljali za povoje, ker dobro vpijajo kri, hkrati pa imajo tudi antiseptični učinek. Ko smo dodobra preučili barjansko in močvirsko rastje, smo se sprehodili nazaj čez Grubarjev kanal do Privoza 11, kjer ima svoj sedež Geološki oddelek Naravoslovno tehniške fakultete. Predstojnik tega oddelka dr. Mihael Brenčič nam je predstavil skrivnostna barjanska tla in vode. Zaradi številnih prelomov in stalnega ugrezanja gre za izredno aktivno območje. Geolog dr. Andrej Šmuc nam je predstavil Ljubljansko barje kot veliko skledo, v katero so okoliške reke nasu-le ogromno materiala. Izvedeli smo, da so najstarejše kamenine, ki ležijo na obrobju Ljubljanskega barja stare okoli 300 milijonov let. Posebej podrobno smo si ogledali tudi enega najbolj opevanih barjanskih kamnov, podpečana. Izvedeli smo, da gre za kamenino jurske starosti. Pri nas je bilo v tem obdobju morje, v katerem so živele tudi do 1 metra velike školjke. Bele lise na črni podlagi so fosilni ostanki teh školjk v podpeškem apnencu. Iz predavalnice smo se sprehodili do zbirke fosilov, ki nam jo je predstavil geolog dr. Boštjan Rožič. Še posebej nas je navdušil ostanek dinozavrove kosti, ki so ga geologi našli pred 10 leti pri gradnji avtoceste na Kozini. Geologinja Darja Komar nam je pokazala, kako kamenina zasije v številnih barvah, če jo prerežemo na čisto tanke lističe, tako da skozi pronica svetloba. Najmlajši so bili še posebej navdušeni nad raziskovanjem polžarice, jezerske usedline z Ljubljanskega barja, v kateri se skriva polno malih polžkov. Maša Bratina, Krajinski park Ljubljansko barje SVET OKOLI NAS Društvo upokojencev Ig Obisk pri DU Semič >U IG V DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG V petek, 26. 10. 2013, smo člani DU Ig obiskali DU Semič. Obiska so se udeležili samo vabljeni člani društva. To so člani, ki za društvo tratijo svoj čas, energijo, bencin, telefon, zato da nekaj pripravijo, organizirajo, pomagajo, tudi zunaj društva, pri varovanju otrok, občinskih prireditvah in drugje. Skratka to so 'ta pridni'. Po prihodu v Semič so nas gostitelji sprejeli v Kulturnem centru Semič. Po osvežitvi in prigrizku so sledili pozdravni nagovori podžupana občine Semič, predsednika DU Semič in izmenjava priložnostnih daril. Gosti so nam predstavili svojo občino in pripravili krajši kulturni program. V domu je tudi razstava slik, ki so jih narisali gibalno ovirani ljudje, ki imajo v občini svojo hišo, darilo znane zdravniške družine Derganc. Ob pogledu na te slike človek lahko ostrmi nad močjo človešekga uma. Slike so narisali ljudje, ki lahko premikajo samo glavo. Torej rišejo z usti. Potem je vodstvo prevzela lokalna vodnica Anica. Najprej smo si ogledali lokalni muzej in farno cerkev. Sledil je ogled tovarne laboratorijske opreme Kambič. Tovarno je osnoval gospod Kambič leta 1985 in trenutno zaposluje 22 ljudi. Rad se pohvali, da je nekako povezan z nami Barjani, saj sodeluje z Narodnim muzejem iz Ljubljane pri zaščiti 'JBSSvi V--1 I fl1 »tftTffr.. f^1 i i a * -■ ■ : . >:■ ■ - .V ■ . ■ ;>-' j ^ : L.i ■ r , Skupinska fotografija pred izvirom Krupe 22 www.obcina-ig.si barjanskih najdb. Zaščita poteka tako, da najdbo v komori najprej zamrznejo, potem iz komore črpajo zrak in tako v vakuumu najdbo izsušijo. S tem je najdba zaščitena pred propadanjem, hkrati pa obdrži svojo strukturo in lastnosti ter jo je mogoče pozneje preiskovati. Sledilo jo zasluženo kosilo v bližnjem gostišču. Po kosilu smo obiskali izvir svojčas zloglasne reke Krupe. Zloglasne zaradi strupa PCB, ki se je znašel v vodi. Danes je Krupa že skoraj čista. Postavili smo se pred steno izvira za spominsko fotografijo. V sredino kadra se je tudi postavil neznani kuža, ki je postopal tam okrog. Sledil je obisk vinske kleti Malnarič. Sprejel nas je vinogradnik Samo. Gospod je študiral elektrotehniko in tudi magistriral. Potem pa se je naveličal privatizacijskih štosov in strateštva, ki so se ga šli v tamkajšnji Iskri. Začel je prebirati knjige o vinogradništvu in prebrano prezkušati. Danes je med nabolj znanimi vinogradniki na Semiškem. Na programu je bila degustacija petih vrst vina. Gospod Samo nas je odpeljal v klet, ki je bila pripravljena za naš prihod. Čakala sta nas belokranska pogača in sir. Tudi pravi ocenjevalci vina med poskušanjen enega in drugega vina s sirom nevtralizirajo okus prejšnjega vina. Najprej smo poskusili rose. Sledilo je poskušanje belokranjca. Od nekod, morda je bila tam cel čas, se je pojavila Majda Malnarič, znana semiška pevka, in začela: Kolkor kapljic, tolko let ... se razume, da smo takoj poprijeli. Potem je bilo na vrsti vino Malnarič. Sledilo je vino nampel. To vino baje rešuje zakonske težave. Pa spet Majda: Mi Slovenci vinca ne prodamo .... pa: Na svetu lepše rož'ce ni ... Na koncu je prišla na vrsto modra frankinja. Pa Majda: Majolka, majolka ... Potem smo se premestili pod okrilje najdebelejše belokra njike. Gre za 600 let staro lipo, čeprav jih na pogled ne kaže. Ta prostor je priljubljeno zbirališče Semičanov in lipa je videla že marsikaj, včasih tudi kaj pregrešnega, je hudomušno pripomnil društveni šaljivec Slavko. Včasih so nanjo spravili sod z vinom in po votlem delu napeljali cev s pipo na koncu. Potem so okoljevarstveniki lipo zaščitili, takšni heci pa so dandanes kaznivi. Pri lipi so nas čakali člani DU Semič, kakšnih 200 jih je bilo. Ob glasbi in pečenem oddojku smo imeli kostanjev piknik. Do besede je končno prišla naša Lojzka s harmoniko. Nekateri so zaplesali. Med glasbenimi premori je bil čas za pripovedovanje vicev. Ker se bliža konec leta, smo se ozrli na realizacijo letošnjih nalog, padlo je nekaj idej, kako bi priho- dnje leto razširili sodelovanje z DU Semič. Izmenjali bomo gostovanje naših pevskih zborov, člani DU Ig bi se lahko udeležili praznovanja njihovega občinskega praznika, ki bo združen z martino-vanjem. Praktično, kajne, navsezadnje je občina Semič vinorodna dežela. Obiskal nas je predsednik sosednjega, z nami pobratenega društva Suhor. Zamisel je bila, da bi se prihodnje leto pri njih udeležili kostanjevega piknika. Kostanj bi si morali nabrati sami, saj ga je v Suhorju v izobilju. Pa še nekaj o šaljivcu Slavku. Ker v Beli Krajini prevledujejo breze, se pravi listavci, je za nas Ižance domislil naziv Iglavci. To je utemeljil s tem, da smo z Iga. Nekatere naše članice je seveda prezgodaj začelo zdelovati domotožje, zato smo se, prezgodaj seveda, napotili proti domu - Iglavščini. Štefan Bunič, predsednik DU Ig ŽIVLJENJE ŽUPNIJ Delovanje Župnijske Karitas na Igu Zahvala Župnijska Karitas Ig se najlepše zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki darujete hrano, higienske ali druge artikle v trgovini Blatnik-Mercator na Igu za pomoč ljudem v stiski v ižanskih župnijah. Iskreni Bog, plačaj tudi za nakup sveč. Del sredstev je za plačilo sveč, drugi del pa bo naša Župnijska Karitas namenila ljudem v stiski. Namenitev dela dohodnine za pomoč ljudem Slovenska Karitas nas je pozvala, da bi del dohodnine namenili za pomoč ljudem v stiski v naših župnijskih Karitas. Prepričani smo, da bodo številni ljudje z veseljem podprli to akcijo in del dohodnine namenili za našo župnijsko Karitas na Igu. Obrazce in dodatne informacije lahko dobite v času informacij, ki so vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v župnišču na Igu ali tudi v župnijski pisarni. Rok za oddajo obrazcev je 10. december 2013. Vsem dobrotnikom, ki se boste odločili za to dobro delo, se že vnaprej iskreno zahvaljujemo. Tečaj domače nege Škofijska Karitas Ljubljana vabi k udeležbi na tečaju za nego bolnikov in onemoglih na domu. Posebej so vabljeni člani župnijskih Karitas pa tudi drugi župljani in občani, ki jih omenjena problematika zanima. Tečaj je namenjen osebam, ki že koga negujejo ali bodo to slej ko prej morale delati. Tečaj strokovno in prijazno izvajajo: Anica Sečnik, Pjerina Mohar in Alojzija Fink, predavateljice na srednji medicinski šoli v Ljubljani. Tečaj obsega pet srečanj po štiri ure. Srečanje je enkrat tedensko in je brezplačno. Kontaktna oseba na ŠKL za informacije tečaja je Jože Kern, tel. 051/69-44-67. Seminarja Zgodila sta se dva seminarja, mednarodni seminar Karitas proti trgovini z ljudmi in seminar na temo Svetovalna pomoč prosilcem Karitas. Slovenska Karitas že od leta 2006 deluje na področju boja proti trgovini z ljudmi s celostno oskrbo žrtev, preventivnimi aktivnostmi in mednarodnim sodelovanjem ter izobraževa- njem. Slovenska Karitas je letošnji Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi, 18. oktober, obeležila z mednarodnim seminarjem od 17. do 18. oktobra 2013 v Ljubljani. Na seminarju so s svojimi prispevki sodelovali predstavniki Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve, kriminalistične policije, mednarodne organizacije za migracije, Karitas Italije, Avstrije, Slovaške, BiH, Albanije in Slovenije. K udeležbi so bile povabljene tudi Župnijske Karitas. Iz ižanske Župnijske Karitas smo se tega seminarja udeležile tri sodelavke. Na seminarju so bile predstavljene povezave migracij s pojavom trgovine z ljudmi, dobra praksa dela za preventivne aktivnosti, oskrba žrtev trgovine z ljudmi, reintegracij, celostno spremljanje žrtev ter pravni okvir EU. Škofijska Karitas Ljubljana je že drugo leto posvetila januarska srečanja svetovanju. Želja in potreba po pridobitvi več znanja za tovrstno pomoč je pri nas prisotna že nekaj časa. O temi Svetovalna pomoč prosilcem Karitas za sodelavce Karitas so pripravili vikend seminar v Portorožu, in sicer od petka, 25., do nedelje, 27. oktobra. Seminar je vodil prof. dr. Stanko Gerjolj, psiholog in teolog. Vse več prosilcem v psihičnih stiskah, ki zaprosijo pomoč pri Karitas, se večkrat dogaja, da se jim odrea-gira neprimerno. Kako pristopiti k njim, da bo zadovoljstvo obojestransko, smo se seznanili na tem seminarju. Iz naše Župnijske Karitas sta se seminarja udeležili dve sodelavki. Obvestilo in vabilo Župnijska Karitas Ig ima uradne ure vsak drugi petek v mesecu od 17. do 18. ure v učilnici župnišča. Spoštovani župljani in vsi ljudje, ki ste odprtega srca do stiske mnogih naših sosedov, sporočamo vam, da ima Župnijska Karitas Ig odprt TRR: SI56 0209 8026 0579 946 pri NLB, d. d., PE Ig, na katerega lahko prispevate svoj dar za pomoč ljudem v stiki. Hvala vsem darovalcem! Ana Podržaj, tajnica ŽK Ig Karitas^ www.obcina-ig.si 23 Pohod članov DU Ig na Lisco (947 m) Letos mineva že 10 let od ustanovitve pohodniške sekcije v Odboru za šport in rekreacijo pri Društvu upokojencev Ig. V tem času je bilo uspešno izvedenih 20 pohodov v različne kraje naše prelepe Slovenije. V sredo, 25. septembra 2013, se nas je ob 7. uri pred gasilskim domom na Igu zbralo 55 pohodni-kov in napolnilo avtobus. S prijaznim šoferjem Markom Resnikom sva si izmenjala nekaj pomembnih podatkov za pohod na Lisco ter smer vožnje. Peljali smo se čez Škofljico, Trebnje, Mokronog in Boštanj, kjer smo se ustavili na prvi kavici in čaju v gostišču Felicijan. Vožnjo smo nadaljevali čez reko Savo v Sevnico in v naselju Breg smo se začeli vzpenjati proti Lisci. Celo pot nas je spremljala megla in ni se videlo daleč. Pripeljali smo se do vasi Lisce na višini 500 m, kjer smo se ustavili na parkirnem prostoru in izstopili iz avtobusa. Tu je bilo lepo sončno vreme, pod nami pa megla, kakor da bi gledali na morje. Od tu dalje smo hodili peš 1 uro in 20 minut, nekaj časa po asfaltni cesti in nato pri vikend naselju desno po goz- dni poti mimo kapelice in cerkve sv. Jošta vse do Tončkovega doma na Lisci (947 m). Tu nas je sprejel prijazni oskrbnik Franc Krašovec s svojim strežnim osebjem. Planinski dom stoji tik pod vrhom Lisce. Prvi dom, ki je bil zgrajen že leta 1932, je bil pred koncem druge svetovne vojne požgan. Planinsko društvo Lisca Sevnica je leta 1952 zgradilo nov dom in ga poimenovalo Tončkov dom po Tonetu Čebularju, predsedniku društva. Leta 1970 ga je posodobila Konfekcija Lisca. Poleg doma so postavili še smučarske vlečnice, balinišče, otroško, košarkarsko, rokometno in nogometno igrišče, vzletišče za jadralne padalce in zmajarje ter piknik prostore. Na vrhu Lisce stoji meteorološka postaja z veliko belo kupolo, od koder je lep razgled daleč po naši lepi deželi do Triglava, Nanosa in Golice v Veselo razpoloženje ob harmoniki Foto: Jože Krašovec Avstriji. V domu je možno tudi prenočiti. V 16 sobah je 42 ležišč, v gostinskih prostorih je 120 sedežev, pri mizah pred domom je 160 sedežev. Ko smo si privezali dušo in telo, je za veselo razpoloženje poskrbela Lojzka Petek iz Matene, ki je na harmoniko igrala vesele viže, mi pa smo plesali. V dolino do avtobusa smo se vračali delno po drugi poti eno uro po precej hudi strmini, tako da smo morali biti izredno previdni, ker je bilo veliko korenin. Po načrtu je bilo predvideno, da se z avtobusom vračamo proti domu po drugi poti. Peljali smo se čez Radeče, Svibno, Jelenje, Presko, Gabrovko in v Čatežu zavili še do božjepotne cerkve Marije Pomočnice na Zaplazu, ki je na 544 m visokem hribu. Prva kapela je bila sezidana leta 1800, na istem mestu so leta 1845 sezidali manjšo cerkvico. Ta je bila hitro premajhna, zato so jo leta 1866 dozidali ter jo leta 1917 ponovno povečali, da je dobila današnjo obliko ter velikost. Leta 1926 so dozidali še dva zvonika, v katerih od leta 1968 lepo pojejo tomi-šeljski zvonovi. Pri prevozu teh zvonov iz Tomišlja na Zaplaz sem sodeloval tudi sam. Stopili smo v cerkev ter si ogledali obnovljeno notranjost in oltar, kjer je grob prvega slovenskega mučenca, blaženega Lojzeta Grozdeta. Pred odhodom smo si v bližini ogledali še vinsko klet in poskušali različne vinske dobrote. Pozno popoldne smo se vsi srečni vrnili domov ter se zahvalili odličnemu šoferju Marku, ki nas je varno vozil po štajerskih in dolenjskih gričih vse tja do vznožja Krima. Jože Krašovec, vodja pohoda m DU IG DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Obiščite spletni portal Občine Ig na: www.obcina-ig.si. PGD Matena v 2013 dosegla zastavljene cilje V Mateni je pod okriljem PGD Matena v letu 2013 dokončan projekt obnove gasilskega doma in večnamenske dvorane. Dom je odet v novo streho, fasado, dvorana pa je s čajno kuhinjo dobila dodatno vrednost. Funkcionalnost gasilcev se je okrepila z novo motorno brizgalno Rosenbauer, ki je nadomestila motorno brizgal-no, staro 40 let. Vse to je za PGD Matena in za celotno vas velik napredek, saj so prostori gasilskega doma center družabnega življenja celotne lokalne skupnosti. Sestanki, kulturna srečanja, športna rekreacija, otroške delavnice, vse te dejavnosti so v urejenih prostorih veliko bolj prijetne in se tako še razvijajo. Tako se imamo prav sodelovanju med gasilskim društvom, lokalnim prebivalstvom in vaško skupnostjo zahvaliti za bogato družabno življenje v vasi Matena. Prostovoljna gasilska društva imajo povsod po Sloveniji že dolgoletno tradicijo. Presegajo pomen 'zgolj organiziranja vaških veselic'. Prostovoljna gasilska društva so veliko več. Člani so prostovoljci, ki celo plačujejo članarino društvu, hkrati pa brezplačno opravljajo nesebično pomoč v najbolj tveganih in nevarnih situacijah. Na lokalni ravni prevzemajo funkcijo civilne zaščite. Kdo priskoči na pomoč v primeru požara, udara strele? Gasilci. Kdo je prevzel prve intervencije reševanja ljudi, živine in premoženja v zadnjih poplavah leta 2010? Gasilci. Kdo intervenira v primeru poškodovanja premoženja, npr. strehe ...? Gasilci. Kdo pomaga pri reševanju v primeru potresov, plazov? Gasilci. Pa nesebična pripravljenost posameznikov ni dovolj. Za delovanje so nujno potrebna tudi finančna sredstva, ki pa jih je glede na zastavljene projekte in potrebe vedno premalo. Gasilska društva se financirajo na različne načine. Največkrat se v namen zbiranja sredstev organizirajo t. i. vaške gasilske veselice, ki jih prav vsi v Mateni nestrpno pričakujejo. Veliko organizacije, prostovoljnega dela in iznajdljivosti je potrebnih, da je tak dogodek uspešen. Pa niso samo denarna sredstva glavni razlog organizacije. To je hkrati priložnost, da se srečajo sosedje in prijatelji ter se obnovijo plesni koraki ob valčku in polki. Da se zavedamo pomena delovanja gasilnega društva ter da so tudi finančna sredstva nujno potrebna za delovanje društva, pa mnogi vaščani pokažejo s prostovoljnim prispevkom ob simbolični prodaji gasilskih koledarjev, zato bodimo kar se da radodarni po svojih zmožnostih, saj nikoli ne vemo, kdaj bomo morda deležni reševanja gasilcev. Eden od načinov zbiranja finančnih sredstev je tudi sodelovanje v gasilskih tekmovanjih. Tako se opravlja splošno in strokovno izobraževanje gasilcev, širi se pozitivna predstava ter se hkrati motivira mlade za vstop v gasilska društva. Predvsem na ravni pionirjev in mladincev so tovrstna tekmovanja dodatna priložnost za druženje in prijateljsko povezovanje. Vsaka prva tri mesta na vseh ravneh tekmovanja prinesejo dodatne točke pri ocenjevanju in pregledu gasilskega društva, ki ga je PGD Matena uspešno opravila v nedeljo, 27. 10. 2013. Večje število točk posledično pripomore k dodatnemu finančnemu prispevku za financiranje društva s strani gasilske zveze in Občine Ig. Tekmovanja potekajo na več ravneh: 1. Občinsko tekmovanje (skupaj občine Ig, Škofljica in Velike Lašče), tekmovanja se organizirajo skupno zaradi pomanjkanja sodnikov 2. Regijsko tekmovanje (občina Ig spada v t.i. regijo I. oz. Ljubljano I. v katero spadajo tudi občine Dobrava, Brezovica, Ljubljana, Velike Lašče, Škofljica, Polhov Gradec, Vodice, Dol) 3. Državno tekmovanje PGD Matena se v letu 2013 lahko pohvali z naslednjimi zavidljivimi rezultati: Tekmovanje na Lavrici 1. in 2. junija 2013 Sobota - štiri ekipe: Člani A - 3. mesto; Članice A - 1. mesto + prehodni pokal; Člani B - 4. mesto Nedelja - dve ekipi: mladinci - 1. mesto + prehodni pokal pionirji - 2. mesto Letos smo se 21. 9. 2013 prvič udeležili gasilskega kviza v Velikih Laščah z dvema ekipama, kjer smo dosegli 2. in 4. mesto. Ekipa, ki se je uvrstila na drugo mesto, je nato na regijskem tekmovanju na Igu 19. 10. 2013 dosegla 21. mesto. Na regijskem tekmovanju mladine in pionirjev v Polju pri Vodicah so mladinci dosegli 10. mesto, pionirji pa 2. mesto ter si tako zagotovili uvrstitev celo na državno tekmovanje. Tradicionalno uspešni so bili člani PGD Matena v gasilskem Rallyu, ki je potekal letos 12. 10. 2013 in je imel start v Vrbljenju. V svojih kategorijah, GV (gasilsko vozilo) in GVV (gasilsko vozilo z vodo), pa so dosegli 2. mesto. (http://www.gasilskazveza-dolo-miti.si/category/tekmovanja/). Kako pa naj bi potekalo sodelovanje in gašenje v sodelovanju z dvema gasilskima društvoma, so z vajo skupaj PGD Matena, PGD Brest ter PGD Iška Loka demonstrirali gasilci 21. 10. 2013 na objektu v Mateni. Hvala vsem članom PGD Matena in vsem podpornikom za vaše nesebično delo. Srečno in na pomoč! Renata Prašnički Gasilski turnir v malem nogometu 2013 V soboto, 28. 9. 2013, je PGD Tomišelj organiziralo 1. gasilski turnir v malem nogometu. Turnir je potekal na športnem igrišču v Tomišlju. Pomerile so se ekipe Gasilske zveze Ig. Prijavilo se je šest ekip: PGD Iška vas, PGD Vrbljene-Strahomer, PGD Ig, PGD Brest, PDG Tomišelj-mladi in PGD Tomišelj-stari. Zmagala je ekipa PGD Brest, drugo mesto si je prislužila ekipa PGD Tomišelj-mladi, tretje mesto pa si je izborila ekipa PGD Vrbljene-Strahomer. Vsa tri mesta so prejela pokale, PGD Brest pa si je s prvim mestom prislužilo tudi prehodni pokal. Praktične nagrade so prejeli Tomaž Škulj za najlepši gol, Sebastjan Bah za najboljšega vratarja, Martin Kraševec za največ zadetih golov. Vreme nam sicer ni bilo ravno naklonjeno, saj je vmes tudi rahlo deževalo, vendar smo prireditev vseeno izpeljali do konca. Na koncu smo se lahko še okrepčali, saj so organizatorji poskrbeli tudi za pijačo in jedačo. Se vidimo na 2. gasilskem turnirju v malem nogometu 2014. Mateja Trobec Bah Še ena skupinska slika Foto: Urban Kraševec Člansko regijsko tekmovanje v gasilsko-športnih disciplinah Tekmovanje je potekalo 6. 10. 2013 v organizaciji Gasilske zveze Dolomiti na Brnčičevi ulici v Ljubljani. Tega tekmovanja se je udeležila ekipa starejših gasilcev iz PGD Brest. Zasedli smo hvaležno in vedno nadvse zaželjeno četrto mesto. A niso nastopile samo štiri ekipe, bilo jih je kar 12. Na tekmovanju, in to športnem, je tako, da odločajo sekunde in točke. In to pozitivne ter negativne. Nekaj jih pridelaš sam, nekaj ti jih včasih prav malenkostni sodniki. In tudi tukaj je bilo tako. Bili smo najmlajša ekipa, kar prinese negativne točke. In kot rečeno, malenkostni sodniki. Enkrat začneš prehitro, drugič končaš prekmalu. Cev se ti odvije za par centimetrov vstran. Sodniki v vsem tem vidijo minus točke. A začelo se je tako, da smo se pred glavnim postavili v dve vrsti, pa na desno poravnaj in podobne JLA-jevske fore, kot bi rekli naši mladi. Ja, JLA, ta kovačnica bratstva in enotnosti, ki je končala biblijsko. V mislih imam Kajna in Abla. No, torej smo se postavili oz. postrojili. Fant se je z nami hecal, češ fantje šala mora biti. Smo že uvrščeni na državno tekmovanje, sem si mislil. Tja gredo prve tri ekipe. In smo začeli. Nato je šaljivec prišel s pravo barvo na dan. Adijo, državno. Zadevo smo za tisti dan končali v Marsu. Po tekmovanju so mi člani ekipe predlagali, da napišem nekaj besed o tem, kako smo se pripravljali oz. trenirali. Zagnano, kakopak. Največkrat smo se morali čakati, da smo se zbrali. Za to so bile krive živali v hlevih. Ja, najprej je bilo treba poskrbeti za njih, šele potem je prišla na vrsto gasilščina. Pa neko nesmiselno tele, ki se je prav pred dogovorjenim terminom za vadbo odločilo, da gre po svoje. Eni smo vmes morali k žlahti na trgatev. Tudi tam smo tekmovali, in to z oblaki. Šlo je za to, ali bodo berači prej obrali ali se bo prej ulilo. Adijo, pridelek. Pa debate in tolmačenje pravil, kdaj je kakšna reč pravilno posta- Gasilci seniorji iz Bresta vljena ali napravljena in kdaj ni prav, kdaj je treba zarjuti voda. V ekipi je bilo včasih vzdušje, kot ga te dni gledamo v gostilni, ki išče šefa. Toda bili smo ekipa, ki vztraja. Andrej je na generalki večer pred tekmovanjem ubesedil skrivnost našega vztrajanja. Modrost se gasi: slona pripraviš do tega, da ti ponavlja neko nesmiselno početje, tako da mu po vsakem početju v rilec vtakneš kocko sladkorja, levu diskretno v gobček vtakneš mesno kroglico, gasilca mora po vsaki končani vaji čakati pivo. Ali je Tone vedel za to modrost, ne vem, toda naravnost po očetovsko je skrbel za to, da nas je po prav vsaki vaji čakalo primerno ohlajeno pivo. In to je to. Naslednje poročilo pričakujte z državnega, čez leto in dan seveda. In če smo že pri državnem: naše čestitke kolegicam iz Škrilj. Kot najboljše v regiji so se že letos uvrstile na državno tekmovanje. Štefan Bunič, prvi napadalec seniorske ekipe PGD Brest 26 www.obcina-ig.si Starejše gasilke iz Škrilj na regijskem tekmovanju Oktober je mesec požarne varnosti. V tem času gasilci izvajajo še več različnih aktivnosti. Mednje spada tudi gasilsko tekmovanje regije Ljubljana 1 za člane/-ice in starejše gasilce/-ke, ki je potekalo 12. oktobra letos. Tekmovalne discipline za starejše gasilce so vaja s hidrantom in vaja raznovrstnosti. Tekmovanja smo se udeležile tudi starejše gasilke iz Škrilj in dosegle odlično 2. mesto. Nastop smo si 'prislužile' na junijskem izbirnem občinskem tekmovanju na Lavrici. To je bil naš že četrti nastop na regijski ravni in po dosedanjih nehvaležnih za nas sicer odličnih 4. mestih smo letos dosegle res odličen uspeh. Osvojile smo 2. mesto, pokal in s tem možnost nastopa na državnem prvenstvu prihodnje leto. Na svoj dosežek smo zelo ponosne, saj je na regijskem tekmovanju konkurenca zelo močna. Ekipe so precej enakovredne. Zato je pokal toliko več vreden in ga z velikim spoštovanjem hranimo poleg občinskih pokalov iz preteklih let. Kot tekmovalna enota smo starejše gasilke začele vaditi leta 2006. Ideja o tem se je porodila domačinki, žal prezgodaj umrli Jožici Gradišar, ki nas je spodbudila na svoj duhovit in humo-ren način: »Zakaj ne bi tudi me pomagale gasilcem še kako drugače? Saj nismo manj vredne od moških!« Pri pobudi se ji je pri- družila prav tako prezgodaj umrla Nataša Plesec s svojim optimizmom in sproščenostjo. Starejši gasilci so bili takrat že aktivni in ideja se ji je porodila prav ob gledanju njihovih vaj. Dekleta smo bila takoj za to. V tem smo videla predvsem priložnost druženja in pogovora, ki ga v teh časih primanjkuje. Stekle so vaje pod mentorstvom Toneta Rebova, ki nas je s svojim neutrudnim delom in potrpežljivostjo pripravil za prvo tekmo. Led smo prebile v Vrbljenu in odšle domov s prvim pokalom. Od takrat se vsako leto udeležujemo občinskih tekmovanj, vsako drugo leto pa še regijskih. Vitrino s pokali pridno polnimo. Uspehov pa ne bi bilo brez resnega in trdega dela tako med letom kot pred tekmovanjem in tudi ne brez našega neutrudnega in potrpežljivega mentorja Toneta Rebova, ki ima največ zaslug za naše uspehe. Sam sicer skromno pristavi, da brez nas kot ekipe tudi priznanj ne bi bilo. Položil je le temelj, vse drugo je naše delo. Doda pa še, da gre zahvala bolj Jožici in Nataši, saj sta prebudili aktivnost, ki je bila dotlej rezervirana za moške. Če resno premislimo, ima prav. Res ne mine vaja ali tekma, da se ne bi spomnile začetkov ter njunih dejanj, optimizma in navdušenja. Tatjana Šrol, PGD Škrilje Skupna vaja GZ Ig, Škofljica in Velike Lašče www.obcina-ig.si 27 Rekreacija za starejše na Igu in Golem Kako pomembno se je rekreirati, pišejo športni in zdravstveni strokovnjaki. Tudi širša družbena skupnost (tudi EU) namenja določena sredstva za izvajanje rekreacije za populacijo v tretjem življenjskem obdobju. Informacije in ozaveščanja potekajo na različnih ravneh. Zlasti mi, ki smo v tretjem življenjskem obdobju, pa moramo teorijo prenesti v prakso. Odgovorni moramo biti do sebe, svojega zdravja in počutja. Nekateri rekreacijo zamenjujejo z delom doma, na vrtu, njivi, z varovanjem vnukov itd. in radi rečejo, da rekreacije ne potrebujejo, ker imajo veliko dela. Vedeti moramo, da delo enostransko obremenjuje mišice ter naše sklepe in jih tako utruja. Z redno telesno aktivnostjo - rekreacijo - pa poskrbimo, da so naše mišice, sklepi in celotno telo enakomerno 'obremenjeni' in aktivirani. Z redno telesno aktivnostjo krepimo še kardiovaskularni in respiratorni sistem. Za krepitev obojega stroka priporoča izvajanje posebnih vaj. Z leti začnemo izgubljati mišično maso, zlasti ženske (noge in roke), z rednimi vajami pa lahko upočasnimo ali odložimo prve znake atrofije mišic. Seveda smo včasih nestrpni in želimo, da bi se učinki pokazali čim prej, in ker se ne, izgubimo še tisto malo motivacije, ki nas je na začetku pripeljala do tega, da smo se začeli rekreirati. Vztrajnost nas bo zagotovo nagradila z boljšim počutjem, boljšim tonusom mišic, lahkotnostjo gibanja in samozavestjo. Da pridemo do željenega, se bomo morali malo potruditi, in če drugega ne, začeti planirati svoj čas. Ob vseh zadolžitvah ga ni lahko najti, a ko ga bomo našli in vztrajali na poti, potem bomo videli, kako koristno lahko delujemo na poti do cilja. Pa še člani naše družine nam bodo pri odločitvi zagotovo pomagali in nas spodbujali. Upam, da se strinjate z mano, da je lepo videti vitalno babico, ki se z vnuki igra in z njimi počne različne zabavne stvari. Vaje, ki jih izvajam, so zasnovane strokovno s poudarkom na ohranjanju in krepitvi mišične mase, na krepitvi ravnotežja, gibljivosti sklepov in mišic ter vzdržljivosti. Vadeči pri izvajanju vaj uporabljajo različne pripomočke, za katere niso potrebni izdatki, samo iznajdljivost. Vadba je primerna prav za vse in ni boleča. Še to bi rada poudarila, da naše telesno stanje ni nekaj samoumevnega, če razmišljate tako, potem vas tako razmišljanje dela malomarne. Ne ostajajte s časopisom v rokah in z informacijami o koristnosti rekreacije, začnite ukrepati. Vabim vas, da se pridružite naši skupini, da skupaj prebrodimo začetne težave. In spomnite se, da ste si včeraj rekle jutri. Milojka Černeka, voditeljica športne rekreacije V Medgeneracijskem centru na Igu poteka rekreacija za članice četrto leto. Rekreacija je vsak ponedeljek in četrtek od 10. do 11. ure, na Golem pa peto leto ob ponedeljkih in četrtkih od 19. do 20. ure. Rekreacijo nekatere članice obiskujejo redno, v času pisanja tega članka je še prostor za tiste, ki bi se nam želele pridružiti v jesensko-zimskem terminu na eni ali drugi lokaciji. Informacije na tel. 01/36-44-167. •1 IG ' * DRUŠTVO UPOKOJENCEV IG Babica z vnukom na rekreaciji. Tudi rekreativke smo v podporo Mednarodnemu dnevu boja proti pehotnim minam zavihale hlačnice in se tako spomnile na številne žrtve. 28 www.obcina-ig.si 18. Volkswagen Ljubljanski maraton Letos je postal Ljubljanski maraton polnoleten. Udeležilo se ga je skupaj 19.335 tekačev in še vsaj toliko spremljevalcev na ulicah Ljubljane. Z Iga smo se ga udeležili kar v lepem številu. Na 10 km sedem oseb, na 21 km 13 oseb in na 42 km ena oseba pod vodstvom trenerja Majka Lapuha in Metje Ahačič. Teka na 10 km, ki se je začel ob 8.30 uri, se je udeležilo sedem naših tekačev, teka na 21 km pol ure pozneje pa 13 tekačev in naj-pogumnejši Andrej Gruden, ki se je udeležil teka na 42 km. Ko je na sode udarila skupina The stroj, je bil adrenalin na višku. Izjemna energija je prekipevala na tisoče načinov. Vmes na vsakih nekaj kilometrov glasbene skupine, godbe na pihala, harmonike in sodobne umetne različice ter skozi koridor množice navijačev, ki so navijali ob cesti, so bili največja spodbuda in največja motivacija. Veter je bil močan na Dunajski cesti, saj je bila cesta dolga kot reka Nil. Na koncu teka v cilju na 21 km smo prejeli medalje. V torek, 5. 11. 2013, smo imeli v gostilni Gerbec podelitev pokalov, ki nam jih je priskrbel trener Majk Lapuh za spodbudo. Vsi se mu iskreno zahvaljujemo. Upamo, da to ne bo naš zadnji tek in da se prihodnje leto na 19. Ljubljanskem maratonu spet srečamo in pretečemo zastavljeno razdaljo, ker je vse le v glavi. Iskrene čestitke vsem tekači- cam in tekačem, saj vsak prete-čeni kilometer šteje ne glede na razdaljo. Rezultati teka na 10 km Patrik Gruden 0 54:28 Nataša Škerjanec 1 04:14 Mojca Svete 1 10:47 Irena Kus 1 11:42 Martina Uršič 1 12:24 Alenka Župec 1 12:53 Darja Perme 1 18:20 Rezultati teka na 21 km Marjan Škerjanec 1:55:24 Tatjana Valjavec Orhini 2:16:49 Miro Valjavec 2:16:49 Franci Pavlinjek 2:21:21 Vesna Novak 2:21:54 Verica Keržan 2:23:31 Ivanka Hribar 2:24:46 Lidija Trope Mrak 2:26:21 Robert Komljanec 2:26:45 Stanka Štrukelj 2:37:59 Matjaž Simon 2:42:54 Majk Lapuh 2:44:08 Metja Ahačič 2:46:00 Vesna Novak Plezanje v Zapotoku Balvanska stena v RTC Zapotok je že tretje leto zapovrstjo zaživela s plezalnimi navdušenci, ki se udeležujejo plezalnih trenigov v okviru plezalne sekcije Društva Zapotok. Večina plezalcev pleza že tretje leto, nekaj je tudi takih, ki se prvič spoznavajo s tem športom, ki je vedno bolj priljubljen med mladimi in tudi starejšimi. V prvi skupini so mladi v starosti 6 let in več, ki se prek igre spoznavajo z osnovami plezanja, naslednja skupina pa je že spoznala plezalno tehniko in že veselo pleza na umetni steni. V letošnji sezoni bomo omogočili nekaterim plezanje na veliki plezalni steni, kjer je varovanje z vrvjo. Tudi letos bomo organizirali interno tekmo naših članov kakor tudi plezalno tekmo najmlajših za pokal Zapotok 2014. Vabimo vse ljubitelje športnega plezanja, da se nam pridružijo vsak petek ob 17.30 uri v RTC Zapotok (041/561-061). Vito Čehovin, Plezalna sekcija, Društvo Zapotok Aikido klub Krim vabi k vpisu V Aikido klubu Krim organiziramo tromesečni tečaj aikida za otroke in odrasle po zelo ugodnih cenah. Tečaj se bo začel v začetku novembra in bo trajal do konca januarja 2014. Po končanem tečaju bodo vsi vadeči, ki bodo dokaj redno obiskovali treninge in bodo uspešno opravili prvi preizkus znanja iz aikida, prejeli diplomo oziroma spričevalo o uspešno opravljenemu izpitu za prvo stopnjo. V času tečaja bo vsak med vami lahko ugotovil, ali je aikido zanj primeren in obenem tudi koristen na področju tako športne rekreacije kot tudi na področju aikida kot borilne oziroma samoobrambne veščine. Več informacij na spletni strani: www.aikidokrim.si, prijave na: Aikido.krim@gmail.com. d meitnj knjižnica ljubi jana Vabimo vas v Knjižnico Ig na strokovno predavanje Motnje hranjenja: boleče strategije preživetja v sredo, 20. novembra, ob 19. uri. Predavateljica iz Svetovalnice za motnje hranjenja Introspekta Aleksandra Rožman bo spregovorila o motnjah hranjenja, problematiki v porastu, ki je najbolj razširjena med mladostniki, meja obolelosti pa se nevarno niža v obdobje otroštva. Obravnavali bomo različne teme, med njimi tudi, zakaj je posameznik primoran razviti problematiko motenj hranjenja, kako se problematika razvija od zametkov do kroničnih obolenj in kako prepoznati problematiko v začetni fazi razvoja. Vabimo vas na strokovno predavanje z delavnico IZDELAVE NARAVNE KOZMETIKE IN ČISTIL v petek, 29. novembra 2013, ob 17. uri v RTC Zapotok. V teoretičnem delu bomo spoznali: V osnove aromaterapije in naravne kozmetike V prednosti naravne kozmetike in čistil ter postopek izdelave. V praktičnem delu bomo skupaj izdelali: V čokoladno masažno ploščico iz kakavovega masla, čebeljega voska in eteričnih olj V naravni pralni prašek in naravni dezodorant. Delavnico bosta vodili strokovni mentorici Ana Ličina, ki deluje v okviru KED Smetumet, in Metka Ivanuša. Predavanje in delavnica sta brezplačni. Dobrodošli so prostovoljni prispevki za stroške materiala za izdelavo izdelkov. Prijave na predavanje in delavnico sporočite najpozneje do 28. 11. 2013 na 041/808-128 ali 041/222-312. Prisrčno vabljeni! Društvo Zapotok Sekcija za družbeno dejavnost in družbeno odgovornost Sekcija za zdravo življenje mestna Ustvarjalna delavnica knjižnica i ^ ijubijana Za odrasle Dekorativno drevo Knjižnica Ig, sreda, 4. december 2013, ob 19. uri. Vabljeni v Knjižnico Ig na ustvarjalno delavnico za odrasle. Na delavnici bomo izdelovali novoletna dekorativna drevesa, ki bodo prijetno popestrila praznično vzdušje vašega doma. Število mest je omejeno, potrebna je predhodna prijava - osebno v knjižnici, na 01/286-33-88 ali ig@mklj.si Miklavževanje v Mateni Tudi letos bo Mateno obiskal Miklavž! Kdor želi obdarovanje, se lahko s prispevkom 10 eur prijavi pri Simoni na 041/730-743. Vabimo vas na 44. Govekarjev večer v ponedeljek, 18. novembra 2013, ob 19.00 v Knjižnico Ig. Prisluhnili bomo pesniku Slavku Zaviršku, ki živi in ustvarja na Cikavi pri Grosupljem. Do zdaj je izdal sedem pesniških zbirk: Utrinki, Duša poeta, Močvirska roža, Hvalnica zemlji, Doživetja, Nova setev in Žarki vzhajajočega sonca. Vljudno vabljeni! FRAN GOVEKAR IG M) ncnin/n m/ 30 www.obcina-ig.si BIBE, varstvo otrok Mojca Glavan, s. p. Strahomer 25, Ig Spoštovani starši, ste ostali brez varstva za vašega malčka? Prijetno podeželsko okolje, zdrava prehrana, veliko gibanja in usposobljeno osebje vas pričakuje v okolici vašega doma. Imamo še nekaj prostih mest. Nudimo tudi možnost subvencioniranja s strani lokalne skupnosti. Vabljeni! Kontakt: 041/819-340 ali na mojca.glavan@siol.net SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA v Centru Dolfke Boštjančič na Igu PRENADENT, D. 0. 0. Nudimo vam: • estetske zalivke, prevleke, mostičke • protetiko na implantatih • proteze • zdravljenje parodontalne bolezni • lasersko zobozdravstvo Naročanje po telefonu: 040/934-000 vsak delavnik med 8. in 18. uro. www.zobozdravstvo-prenadent.si Enostavno in pregledno!COIW| — fiO/. 0 EUR pologa 0% obresti 0 EUR stroškov ^ ^J IVI \J /O JR pologa POPOLNOMA NOVI pro-cze^cd OiriLiinctn. športen in te ni perumeriti n. ,139 EUR X yiSV I J. 2 1 J [^Ktw&J Ki i rta vozila imajo rekordno nizko porabo, 7-letno garancijo in maksimalnih 5 zvezdic po EURO NCAP-u. kia; KIA - NAJVEČ AVTA ZA VAS DENAR! AVTOTRADE, D.O.O., VRHNIKA, 01 755 79 05 (prodaja), 01-755-79-00 (servis) www.avtotradc.kia.si The Power to Surprise |j www. fiicetrack cafTi/K ÄSlövHiijii Kombinirane porabe goriva: 3,7-6,0 l/100krnr emisije C0;: 109 - 145 g/km CO^. It*1 n f'rh>f* kM'.nqj ixrVDl'igpa L4'.r.nq.i dDO >n VU!V Lp.tv-Hi.i d o o j^cfri,» r" t I HBEUG (WC 13 ¿«rae Jakm ..iliTO J.1 mM- 4® £UR JJIDOTI 400 HJft ■ .......11 r^ikjupra^c^'.o.''.i Hi- ob'.kL Kt±fi!rfj 0 EUfl Primci v/s-, t «rt1 I .1 C v V T mm ii>OS,palaoom o«kc* tamirai 134 EUfl/riwwc fUvuQMOS ilroUafna«. 0EUR. EOW 0*> m plič«> II MD £uft l-nabj vHu: Mu- niW>ip piM^Hlla .v.-i EiJV : 110- II 201 i Fn-in w m'4d j.s.i.r- ■■ lirjnfci rwruuitrinj*barAtp Vv i" [»■lto qcr>v.i n.i pro:! rH".tu wvwvMKyiI