v Novem mestu 15. febravarja.
1886.
m tož-iedini
ovice
za-
jar,
SO
jaza eeio ietrt leta iajo ured-
50
75 kr.
modertiim ÍSkaLiDI H-
lailMtjt dit. CenA ja i mogoĚe, nanj a dil-0 etra,. Bi-kterim T STojem aročeTsnji tsj najbolj C poSljem
irar,
ibljanl. •
« njegoro
Naročilom [2-2]

ELjn
kr.
[o Jim i. Vse 90
»jec.
\
Izhajajo 1. in 15. Tsacega meseca. Cena jim je za celo Kdor želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" na-leto 1 gld., za pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise tisniti dati, plača za vsako vrsto z navadnimi črkami sprejema \. Kra]ec v Novem mestu.	8 kr. za enkrat, dvakrat 12 kr., trikrat 15 kr.
Posojilnica v Krškem,
Deželni zbor v Ljubljani je lani sklenil, naj se Županstva potrudijo, da bi se po Kranjskem napravile potrebne posojilnice. V Krškem je o posojilnicah ljudem razlagal najveŽ šolski ravnatelj gosp. Lapajne. Ko je menil, đa so ljudje o njih namenu in pomenu dosti podučeni, povabil je iz Krškega in okolice vse, kteri imajo premoženje in poštenje, k zboru, kjer so se napravila za posojilnico pravila ali statuti, to je p o s t a v u a pogodba, po kterih se morajo ravnati vsi tisti, ki k posojilnici pristopijo. Ta zbor je bil že lani meseca decembra. K temu posvetovanju fio bili prišli razni gospodje in možje, več ali manj veljavni in premožni. Bilo jih je kacih štirideset. Pričujoči so bili med drugimi gospodje: Gregorič, Rupert, okrajni komisar Čop. Navzočni gosp. c. kr. okrajni glavar Weigleiu, gospod, ki ljubi pred vsem praiico in resnico, pristopil je Še tisti dan k tej novi zadrugi. Pri tem zboru se je določilo najprvo, da bode krška posojilnica zadruga z neomejeno zavezo. Kaj se to pravi? Vsak, ki k društvu pristopi, mora z vsem svojim premoženjem dober stati, Če bi bila sila. Zavoljo tega pa ima taka posojilnica
prav veliko zaupanja ali kredita. Po tem se je določilo, da mora vsak, kateri bode v zadrugo sprejet, plačati en goldinar, ki se mu pa več ne povrne. Potlej mora pa še vsak ud posojilnice plačati najmanj en delež (pa lehko tuđi več) v dveh letih, to je 12 gold, v 2 letih, toraj najmanj 50 kr. na mesec. Ta denar je pa njegov, dobi ga nazaj z obrestimi (interesom) vred, kedar noče več pri zadrugi biti. Izstopi se pa lehko vsako leto od posojilnice. Kdor pa je zadružnik ima več pravic. Najboljša pravica je ta, da lehko dobi denar na posodo, Če ga posojilnica ima. Imela ga pa bo, ker ga jej bodo ljudje zaupali, ko bode imela kredit. Ljudje bodo namreč hranit nosili denar, ker jim bode dajala take obresti, kakor ljubljanska hranilnica. Na posodo se bode dajal denar samo zadružnikom ali udom, in to na razen način; le na grunte ne, ker to preveč stane. Po navadi samo na ra e n j i c e ali bekseijne, katere bo moral razen zadružnika Še en porok podpisati.
To so najvažnejše določbe iz pravil, ki se pa morajo prej poslati c. kr. okrožni sodniji v Novo mesto, kjer se morajo prej registrovat i, to je, nekako potrditi. Kedar se bode to zgodilo, začela bode Še le posojilnica delati, to je denar sprejemati in posojevati. Takrat bomo še več po-
Podlistek.
Nekdaj in sedaj. (Baije.)
Pa kaj je to suženj ali rob? — Suženj je tak nesrečen človek, kteremu so ljudje vzeli prostost, tako da ni več sam svoj. Nima nobene pravice, ne sme zapustiti gospodarja, ampak je le kot živina primoran delati. Gospod ga lahko proda, kakor kakovo drugo stvar, ga podari, zamenja, uklene, tepe, umori, križa! Taka nesrečna stvar je suženj!
Sužnje, sem djal, je naredila lenoba, mržnja do dela. — Pa kako, je li bilo v starih časih veliko tacih nesrečnežev?
Bito jih je neizrečeno vehko število. — Sko-rej vsa opravila so bila njim izročena. Streči so morali prostim, preskrbovati hišna opravila, delati na polju, v gozdu, voditi vsa rokodelstva, Na Grškem, v Atiki, so prešteli prebivalce. Našteli
so samo dvajset tavžent prostih državljanov pa štiri sto tavžent sužnjev — torej 20krat toliko sužnjev, kakor prostih. V Rimu jih je bilo toliko, da jim gosposka nikdar ni privolila nositi posebne obleke, češ, vtegnili bi se šteti, tako bi zvedeli, koliko jih je, in bi se zoper nas vzdignih. Velika, velika veČina ljudi je zdihovala pred Kristusom pod sužnjiŠkem jarmom — prostih je bilo le malo. Ti so trotom enako uživali trud svojih nesrečnih bratov, KmetiČ, tožiš, kako hudo ti je. Rad verjamem ; alt ti vendar obdeluješ svojo zemljo, vendar smeš odpočiti si s svojimi otroci ; in če le ne moreš shajati, prodaš posestvo, greš drugam sreče iskat; šiloma zapoditi, prodati, tepsti te nikdo ne sme! Dragi moj, ko bi bil pa ti živel, recimo dva tisuč (tavžent) let poprej — kakšna bi bila s teboj ? Groza me je povedati — strašen bi bil tvoj stan: ti bi bil skoraj gotovo suženj !
.Ms^
Il
26. stran.
DOLENJSKE NOVICE.
Štev. 4.
f!


3
-i
1(1
,'■ -i' 1 1

■.Í-,
.iî lífli M
il

vedali, morebiti tuđi pravila uatisiiili. Za danes povemo samo imena tistih mož, ki so bili pri prvem posvetovanji 7. dec. in pri drugem 18. jan. izvoljeni, da bodo za 1. 1885 zadrugo vodili. Ti-Ie gospodje so : Ivan K n a v s, vikar v Krškem, kot ravnatelj ; Ivan L a p a j n e, šolski nadzornik, kot njegov namestnik in zapisnikar; Ivan Pfeifer, trgovec v Leskovci, kot denarničar; Anton J u-g o v i C, pek in meščan, kot njegov kontrolor in (namesto decembra meseca izvoljenega gosp. V. Pfeiferja, ki je zadrževan) kot odbornik A. J u r č e Č, klobnëar in hiŠni posestnik v Krškem. K posojU-nici je do zdaj pristopilo 17 udov, veliko jih pa še le bo, kedar bode zadruga registrovana. Ti udje so podpisali po 1, po 2, 4, 5 in 10 deležev, skupaj že 76 deležev. Gospodje: Feliks Lenk, na raški grajščini; F. Seidi, meščanski učitelj in A. Janež, meščan, so bili pa kot nadzorniki posojilnice voljeni že 7. decembra minulega leta.
Za rokodelski stan.
Rokodelci bo po vseh mestih tako imenovani srednji ali meščanski stan, t. j. tisti stan, ki je mesta vstanovil. Ta je začel valed obrtnijske svobode, proglašene s postavo od L 1869, in vsled naataiih fabrik vidoma pešati in Še bolje hirati iiakor kmečki stan. Temu Be trudi v okom priti nova obrtnijaka postava, ki je obrtnijsko svobodo zopet nekoliko omejila, in ki si prizadeva, rokodelski stan s tem zopet k časti in veljavi povzdigniti, da se bode rokodelska iziii-jenost postavno varovala. Da bi se korist in dobiček rokodelskega Btann bolj povzdignil, suovale se bodo še obrtnijske zadruge, ki bodo pri priliki imele za rokodelce enako važnost, kakeršno imajo razna društva pri druzib stanovih, posebno pri učiteljskem stanu razna učiteljska zbore-Vanja, tako zvane konference. Da bode nova obrtnijaka postava od 1, 1883 imela kaj vspeha in da se bode
obrtništvo pri nas dvignilo, k temu lehko vsí Slovenci pripomorejo, into največ stem, da domače rokodelce podpirajo. Med rokodelci po naših mestih ni veliito Nemcev, marveč so skoro vsi Slovenci ; če tudi nosijo nekateri le nemško suknjo, jim |e srajca še trdna slovenska robača. Le malo truda bi nas stalo, pa jim slečemo nemško ogrinjalo in ogrnemo jih s toplim slovenskim kožuhom: spoznali bodo, đa so Slovenci.
Največ bodemo Slovenci nasira rokodeleam koristili, ako jih bodemo dejansko podpirali inrajsejim privošili zaslužek kakor židovskim in nežidovskim tujcem.
Će kupujemo izgotovljeno obleko, obuvalo in druge reči na sejmih od raznih tujcev, le malokdaj ceneje kupimo, Oe se tudi včasih to pripeti, pa dobimo tako blago, ki le malo časa trpi. Saj veste, kako zaa jui na aejmih sladko govoriti, samo da nam blago na prečuden način vsili. Mnogokrat nas opehari. Pod-pirajtno torej rajšo znane domače poštene rokodelce, pa terjajmo od njih, da nam po ceni naredé. Ako bodo nasi rokodelci dobili od nas delo, bodo oni tudi z nami se potegovali za Čast Slovencev, in ako bode naš kmet domačemu rokodelcu zaslužek dajal, bode tudi njegove pridelke lehko bolje plačeval.
Vstrojeae skodlje.
Kože se dajejo v stroj, da imamo podplate in usnje: a kdo bo skodlje t. j, šinteljne strojil? Morebiti še ti, ' dragi bralec.
Glej! bilo je leta 1S59 o praznika Marijnega vnebovzetja, ko je priplaval majhen oblak nad vas H. na Gorenjskem. Strela vdari iz oblaka v živinski hlev, črn dim se zvali iz slamnate strehe, in trenutek pozneje je bila vsa v ognju. Ogenj se precepi takoj od sape gnan, na bližnji dve hiši s slamo pokriti, potem vname se Še ena slamnata streha, pod ktero je bilo hranjenih kakih 400 centov mrve, slame in stelje. Tem gorečim streham nasproti je stala hiša z opeko pokrita ; ta je imela

I
Naga lepa dolenjska stran bi bila v rokah nekaj malo posestnikov, morebiti bi jih bilo toliko kakor imamo sedaj gradičev ali pa še ne, drugi bi bili z malo izjemami — sužnji. Bere se, da je bilo ob času grozovitega cesarja Nerona polovica dežele (provincije) Afrike v posestvu samo šestih gospodov — in vendar je bila ta dežela veliko, veliko večja kakor naša cela kranjska dežela.
Ti kmet, ti rokodelec bi bil tedaj suženj ali rob, ako bi živel nekaj stoletij poprej. Kaj pa se to pravi, sem že nekoliko povedal, vendar pa ti moram to še malo bolj natančno popisati.
Ne imel bi nobene pravice. Postava je govorila, da suženj nima glave ; to se pravi, da se ne šteje za človeka. Hudobnež te je natepel, zbil ti oko; tožiš ga. Nič ne pomaga, sodnik te ne poslusa, ti nimaš glave, ne šteješ. Tvojemu gospodu se je zljnbilo — vzeti, prodati ti ženo :
pritožiš se, zastonj, ti ne šteješ, nimaš glave ! — Pa kaj pravim, ne šteješ za človeka? Še manj si kakor nespametna živiua. Konj in vol prosto ska-četa, ti pa moraš vlačiti pri težavnem delu železne verige na nogah od jutra do večera, od mraka do dné. — Tako se je godilo sužajim pri Rimljanih-. Veliko jih je bilo, ki so morali vrteti celo življenje mlinski kamen vkovani v težko že-lezje. Ali pa bi se zljnbilo tvojemu gospodu, kakor so imeli nekdanji Spartanei navado, da bi ti dal gotove čase nekaj udarcev, če tuđi nisi nič hudega stori — samo zato, da ne pozabiš, da si snženj ! In tvojim hčeram — bi se godilo, kakor nekdaj rims^m sužnjam: Bogata mehkužna rimska gospa si je lepotiČila obraz, slušala svoje ■prijateljice, občudovala krasne zlate robove svoje obleke -—^ a ob enem je zbadala z ostrimi šivan-kami uboge svoje sužinje.
loveuei 10 de Ice oNem-ekateri venska lećemo lm ko-
3m ko-Ljâe jitu tajcem. 1 druge ceneje ao tako jtid na
. Pod-Lodelce, . Ako )at tudi :o bode t, bode
■odplatě strojil ?
arij nega ak nad jlaka y strehe, Ogenj nji dve la slara-kih 400 streham je imela
ave ! —
Sfíitíon, to je prostor mej strešnim žlebom m zidom ?iz dilj ali desek, ktere so bile morebiti že lOOkrat ^r-i; naTadnim beležem pobeljene. Imela je ta hiša V T gornjem nadstropji, ravno proti omenjenim go-Í ?Tečim hilam lesen pomôlj, (Altáne, Erker) kakor fcmajheu mostovž, komaj pol sežna dolg in sežen lifrok; ob tej hiŠi, z opeko pokriti so bile zasajene mlade Češplje in takrat precej polne sada. Ni dolgo gorelo, in že se je leseni pom61j . ..tudi vnel. Njegov ogenj je prav iz bližinje nabijal v leseni, toda dobro pobeljeni fabion, ki se pa vendar ni vnel ; ogenj je požrl bližnje strehe in okolj 400 centov mrve, slame in stelje, češplje na drevescih je spekel, stresni oder z opeko pokrit, se je večkrat začel kaditi, ali fabion se ven, dar le ni vnel.
Ker se je leseni fabion tako branil bližnjemu - in isilnemu ognjii, začel sera premišljevati, zakaj . da se fabion ni vnel, — in poskuŠnje delati, kako bi se zamogel les obvarovati pred ognjem, t. j. narediti nezgorljiv.
Te poskušinje hočem naznanit], in sicer zato, ker sem videl in vidim veliko streh s skodljami pokritih v Črnomlju, v Metliki, v Novem mestu, v Višnji Gori, v Kostanjevici, v Krškem, na Kočevskem in drn go d.
S skodljami pokrita streha je dobra, toda kar se tiče ognja, je skoraj tako nevarna kakor slamnataj ako goreč žarek na njo pade, ki se je odtrgal od drnge bližnje goreče strehe.
Mnogi gospodarji takih s skodljami pokritih hiš hi jih radi z opeko pokrili, pa ne morejo, ker je strešni oder preslab, in ne more nositi težke opeke, .re-li mogoče, skodlje veliko bolj varne narediti pred ognjem?
Je mogoče! SkuŠinja uči, da se to dá storiti in sicer brez velikih stroškov.
manj si )Sto ska-lelu že-iera, od ;Qjira pri lU vrteti ;žko že-odu, ka-i bi ti dal nič hu-Í, da si 1 godilo, lehkiižna lia svoje re svoje mi šivan-
Moje skušnje so pa te-le;
Položil sem skodlje v belež, narejen iz apna in vode brez peska ; nič gostejši ni bil od navadnega beleža, s kakoršnim hiše belimo. Pustil sem skodlje več dni v tem beležu, da se je les v vodi zrahljal in je beleža v sè vzel kolikor je bilo mogoče. Potem sem mokre skodlje iz beleža pobral in jih na sapi do dobrega posušil. Ko so se sušile, sem v vodi raztopil železnega (t. j. zelenega) viteriola (Nemci ga imenujejo „griin Eisen-Vitriol", Slovenci pa napačno: v nekterih krajih mu pravijo „zeleni galun"). V to tamno-ijavo vodo sem položil te suhe apnjene skodlje, ter jih spet pustil več dni v tej vodi, da so se je dobro napile. Potem sem jih vzel iz nje in jih spet dobro posušil. — Deni tako suho škodijo v hudo vročino prav blizo ognja, in ne vname se ti ; vrzi žive žerjavice, ali navadno gorečo škodijo na vstro-jeno škodijo, in — ne vname se ti; vrzi vstro-jeno škodijo v ogenj, in gorela bo, dokler bo ležala v njem, toda vzemi jo iz ognja, in precej ti bode ugasnila, iu ako še ni dolgo gorela, še te-lela ne bode, temveč le Črna postala. Iz tega se pač vidi, da tudi vstrojena skodtjav sili gori, toda nerada, tedaj se tudi hišna streha iz vstrojenih skodelj pač ne bode lahko vnela.
Kdor ne verjame naj poskusi, vsaj poskuŠinja ni draga, kajti apno za malo beleža ne velja veliko, tudi funt železnega viteriola ne več kakor kakih 6 ali 7 soldov.
Streha iz vstrojenih skodelj ti prizadene k večjemu 10 goldinarjev več stroškov, kakor iz navadnih nevstrojenih, toda o pogorišču boš gledal brez straha žarke, ki bodo padali na tvojo streho, potem ko so se iz gorečih slamnatih streh vtrgali ; brez straha boš gledal tudi Če prav padajo goreče skodlje na tvojo streho ; kajti vstro-jena skodlja se ne zmeni za malo ognja.
Je-li potem čudno, da popisuje neki rimski pisatelj kakovi so bili sužnji, tako-le: „koža je razbrazdana od. udarcev z bičem, na Čelo jim je ožgano znamenje, noge tiče v železju, bledi so, suhi in shujšani, nimajo človeške podobe!"
^ Pa jim je vsaj življenje branila postava? — Kaj Še! tudi to je bilo v oblasti njih gospodov; postava se za sužnje ui brigala. Rimski pisavec nam to priča pisaje : Rob, suženj, se umori. Zakaj ? S_ čim je zaslužil smrt? Kje je priča, kje tožnik? kje sodnik? — Kaj prašaš nespametnež, se mi odgovori, ali je mar suženj Človek? Ako tudi ni zagrešU ničesa, kaj meto briga? Umreti mora. Jaz tako hočem, zapovedujem, to je dovolj. Tako je bilo.
Misliva si, dolenjski kmet, še enkrat da si ti suženj y onih nesrečnih časih. Goije ti, kako bi se ti godilo !
Gospoda posebno ljubi okusne rake, vsaj ti je znano, kako drago so se do zadnjih let pro-
dajali v dalnje kraje znani krški raki. Ali žali Bog, poginili so, kuga jih je pomorila, da ga ne enega ne dobiš lahko. Gotovo je tudi rimska gospoda rada jela krške rake. Ko bi sedaj gospodovala v naših krajih kakor je nekdaj, brez dvoma bi si vse prizadevala, da bi zopet dobila rakov v Krko, kakor se tudi sedaj nekteri gospodje zaman trudijo to koristno žival v Krki vnovič vdomačiti ; ali glej vse bi bilo morda zastonj ! Pa kaj si spomni tak ošaben gospod? Človeško meso jih bode morebiti ohranilo ; in tega mi ne manjka, vsaj imam sužnjev dovolj. Ti ubožček si se trudil in potil, da je groza, sedaj ko si se postaral, ter dela veČ tako nevzmoreš, kakor nekdaj, pa te posekajo z ostrim nožem, ter vržejo rakom v hrano Î Za teboj pa pride na vrsto tvoja žena, tvoj brat in tako drug za družim dokler se gospodu poljubi.
(Daljo prih.)

ii.____
mp

i

«
il'

i
filt
■
■■ r i
28. stran.
DOLENJSKE NOVICE.
steT. 4.
Taka streha je pa tudi bolj ugodna tvoji krmi, kakor streha iz opeke. Pod opeko krma od vlage oprime, pod škodijo suha ostane. Ravno taka je, če ogeuj nastane : ako je blizo huda vročina, se opeka razbeli, iu ti krmo vname ; vstro-jena skodlja se pa nikdar toljko ne razgreje, da bi se ti od nje krma vnela.
Vrhu tega je tako vstrojena skodlja bolj trpežna, kakor nevstrojena, ker ne preperi iu ne gnije tako naglo, kakor una. ,
Tudi tistih malih stroškov se ne ogibaj, ktere ti prizadene železni viteriol. Ako s samim apnom strojiŠ svoje skodlje, ti bo dež kmalo iz skodelj apno izprál, in potem ti bodo hitro preperele in se oŠkrbale; ako pa apnjene skodlje Še v železnem viteriolu strojiš, se spremeni apno v skod-Ijah v mavec ali gips; do gipsa ima pa deževnica komej tretji del toliko moči, kakor do apna.
Ako se stroškov ne bojiš, in ako hočeš imeti bledo-rumeno streho, kupi si v Ljubljani „vodenega stekla" (nemški : Kali-Wasserglas) in stroji apnjene skodlje, . namest v železnem viteriolu, v vodenem steklu. Res je vodeno steklo drago, vendar boš pa imel dobiček, ker deževnica skoraj nobene moči nima do skodelj, ki so v takem steklu vstrojene. Pomni pa še to, da opaši svojo streho s fabionom; kajti tudi streha iz opeke ne velja pri bližnjem ognju nič, ako nima fabiona, ker jo ogenj od spodej vname.
Ena sama taka skrinja, v kteri se zamore atrojiti na enkrat 1000 skodelj, zadostuje za celo vás, tudi za celo mesto. Vás naj jo napravi in jo naj posojuje vasčanom ; napravi naj jo mestni odbor in naj jo posojuje meščanom, vsaj se stroški manjšajo, ako se več gospodarjev združi.
Poskusite tedaj ; skušinja velja.
Stroški fio majhni ; dobiček jih daleč presega.
Ljudoljub Pobrežan.
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu.
Volitve v trgovinsko in obrtno zbornico v Ljubljani bodo 16. marca. Trgovci in obrtniki, t. j. rokodelci bodo dobili glasovnice in jih podpisali, ter jih oddali pri glavarstvih na Dolenjskem, torej vNovem mestu, Črnomlji, Krškem, Litiji in Ljubljani, vsaj do 12. marca. Da bodo kupci in rokodelci ná Dolenjskem volili od Slovencev nasvetovane gospode, ume se samo po sebi.
Državni zbor se je posvetoval, kako bi se zboljšale plače slabo plačanim duhovnikom Da kmetih. To je bilo zeló treba, če ravno slovenski duhovniki menda ne bodo dosta na dobičku. Pomagala bode pa ta postava duhovnom po nek-
terih drugih deželah, kjer so plačani skoraj tako slabo kakor navadni hlapci.
Dunaj. Prišla bo postava, ktere smo že dolgo želeli. KakoŠna pa ? Poslanec Lienbacher jo je izdelal, in po novem letu pride že v razgovor v državnem zboru : po tej postavi bo vsak kaznovan, kdor prodaja slabo blago za dobro, pavolo za platno (prt), mast za puter, mleko za smetano, zavrelico za vino itd. Vsak bo kaznovan, kdor meša slabo blago za dobro, postavim fižol med moko, vodo in špirit med vino itd. Sleparije je bilo Že toliko med svetom, da človek že ni mogel več dobiti poštenega blaga; kamor je priŠef, so ga opeharili ; za pošten in težko zaslužen denar je dobil nepošteno blago. Liberalci, dokler so oblast imeli, niso branili teh sleparij. Odkar so pa slovanski in katoliški poslanci dobili več moči v roke, obrača se vse na bolje. NemŠko-katoliški poslanec Lienbacher je imel res dobro misel, da je izdelal tako postavo. Sprejeta bo gotovo. Bodimo tedaj veseli, da na Dunaji nemajo liberalci prve besede. Pri prihodnjih volitvah pa glejmo, da jim vzamemo vso moč. Za revno ljudstvo ne bo prej bolje, dokler se ne zdrobi vsa moč liberalcev, kajti oni niso prijatelji delavnega ljudstva. — Tako piše koroški list „Mir". Dabi se njegove želje izpolnile ! Pa je še zelo tiho o tej reči.
Kaj je novega pa Širokem svetu.
Italijani bi se radi osvojili obRudečem morji med Azijo in Afriko novega sveta, pa jih bode stalo dosti truda. Nektere kraje so že zasedli. Turk bi se jim rad postavil po robu pa se prav ne upa. Posebno hudo pa gre Angležem v Egiptu, in še hujše preti tem grabežem v S udanu v Afi-iki, kjer so jim vojaki krivega preroka Mahdija, ugrabili imenitnega generala G o rd o n a, ter vzeli veliko mesto Kartum. Francozi se bijejo s K i t a j c i ah Kinezi. Kristijanom tamo škoduje, ker jih Kitajci preganjajo, čeŠ, da s Francozi držé.
Gospodarske stvari.
Poduk našemu kmetu.
Ne del a j dolgov!
Ta nauk se ima kmetovalec prav dobro zapomniti.
Kar velja o zdravji in bolezni, namreč, da gre zdravje po vrvi dôli in po niti nazaj, to velja tudi o dolgovih.
Dolg se hitro naredi — dan danes sicer tudi ne, ker ljudje denarja nimajo — a le počasi se zopet poplača.
m
í|
i- a


dolenjske novice.
stran 29.

" ^ Kmet naj zategadelj odlaša in odlaša, predao •gre na posodo jemat; naj si pomaga prej na kateri koli način, samo da se ne zadolži.
Boljše je ti-peti pomanjkanje pri jedi in obleki,
kakor zadolžiti se.
Ako se je kmet le samo enkrat iz lehkomišlje-
nosti nekoliko zadolžU, malo je upanja, da bode doïg poplaíal in se obvaroval pogina.
Ce te pa nesreča pri živini, slabe letine ali druge nezgode prisilijo, na posodo jemati, glej in premisli dobro, kje in pri kom na posodo jemlješ in dobro preudari, kdaj ti bode moči izposojeni
denar -vrniti.
A najbolje si zapomni:
Varuj seodrtnikov!
Dokler je bila postava, po kateri je bil upnik kaznovan, že je zahteval previsokih odstotkov (procentov) in obresti od dolžnikov, tega sveta ni bilo treba. Dan danes pa ta potrebna postava, žal ! ne Telja. — V veljavo so jo sicer zopet spravili, a težko je odrtniku do koŽe priti.
Zato glej, da ne padeš odrtnikom v pest!
Ti neusmUjeni ljudje so pripravili že marsikoga na beraško palico, pazi, da tudi tebe ne bodo!
Išči si denarje pri poštenih ljudeh, kateri so s 5 ali 6 procenti na leto zadovoljni.
Dogovôri se pa na tanko o Času vrnitve, da ne prideš v kake nepovoljne — sitne pravde. Ako denarja za dalje časa potrebuješ, išči si ga T hranilnici, ako ga drugod pod ugodnimi pogoji dobiti ne moreš. Posojilnice pa ceneje delujejo.
Varnj se pri izposojevanji denarja posebno menjic !
Moč menjiiî (bskseljnov) le premalo poznaš, zato delaj rajše dolžna pisma, ako že drugače denarja na posodo dobiti ne moreš.
Poljedeljstvo.
Spisal Dragotin RipM, župnik.
(Dalje.)
Fižol in bob sta pri nas zelđ v navadi ; redkejša je že leča, še bolj pa grah. Fižol je raznih barv in debelosti ; ena vrsta je kolnik, druga p o č e p 1 j a k. Seje se ali sadi v spomladi, kadar se mraza ni veČ bati, ki ga sicer posmodi in spridi. Večidel ga po šopkih sadimo, po 5 do 10 v jedno jamico. Kjer boba veliko pridelujejo, ga tudi živini kuhajo, sosebno teletom in mladim prascem, da po njem bolj rastejo.
Kihari pa ne škoduje suša. Zato je lehko tudi na suho zemljo sejemo.
Nekdaj so tudi sejali špcolo, rjavo sočivje, grahu podobno, tudi čiček (Kichererbse) imenovano. To je dalo 6 do 8 zm za eno, ker ima vsak strok le po eno, ali k večerna po dve zrni. Mora se silno dolgo kuhati, zato so pri nas zdaj to sočivje že opustili; bokal je bil po 20 kr.
Ker ima sočivje veliko tečnih del v sebi, k človeka skoraj tako redijo kakor meso, pri nas pa malokdaj, komaj za veče praznike, mesa kupovati zamorejo : je pač dobro za ljudi, da veliko sočivja pridelujejo ; kajti sočivje bolj redi, kakor kruh. Posebno je svetovati, da se daje otrokom veliko sočivja, kajti otroci dobé močnejše kosti, ako ga jedo. Stari ljudje pa težko prebavijo fižol, lečo in grah. Kuba naj se pa sočivje ne v sta-denčnici, ampak prej in bolje se skuha v drc^ vodi, katero učenjaki „mehko" imenujejo. Slama od sočivja je kaj tečna. Kjer je sočivje r^tlo, je zemlja precej zrahljana in ne tako izpita zato se lehko na isti prostor še žito poseje.
Krompir zasluži, da je zelo čislan. Revni ljudje, kakoršnih je povsod večina, se gostijo večidei le s krompiijem, zmladleta že težko pričaknjejo ranega ali zgodnjega krompirja. Zato je prav za prav kruh ubogih; pa ga tudi visoka gospoda spoštuje in ga rada jé. Pri nas je bil, še ni tako dolgo, ptujec, komaj je zdaj 100 let, kar ga slovenski kmetje poznajo. Leta 1710 ga je Tone Rej g n o t prvič na Nemško prinesel ; v naše slovenske dežele je se le veliko pozneje pripotoval. Ali kmetovalci branili so se ga tako, da so se pustili raji zapirati, da celo na klopi tepsti, kakor da bi ga bili sadili.
Poznal sem starčka, kteri je v graščini Laškega trga trikrat tepen bil, prej ko je zaÔel krompir saditi. Kako pa zdaj? Kaj je bilo žalosti in zdihovanja, ko je krompir od 1849. leta naprej bolj in bolj gnjil, kakor da bi nas hotel čisto zapustiti? — Hvala Bogu! da je krompirjeva bolezen skoraj Čisto ponehala.
Krompirja je čez 1000 sort, Najboljša je tista, ki bogato obrodi in je dobrega okusa. Topa najbolje skušinja pokaže. Dobro je saditi zgodnjega, vsaj nekaj, da se ima kmalu spomladi živež. Krompir je skoro z vsako zemljo zadovoljen, tudi nemara veliko gnoja. Pred njim in za njim se lehko seje na tisto njivo, kar je. Mokra zemlja mu škoduje, ravno tabo sama ilovfca. Pa tudi čisto suha zemlja ni zanj. Krompir naj se pojé t jeseni in zimi. Spomladi zaČne kaliti in izgubi vso moč in ves okus. Kakor je krompir okusen, vendar bi človek opešal, ako bi samo njega jel, ker nima vsega v sebi, česar človek za svoje telo potrebuje, zato naj ljudje Špogajo mešano hrano, t. j. raznovrstno jed ; zdaj to, zdaj imo, da bodo zdravi in močni.	(Dalja prih.)
Domače vesti.
— (Mestni zastop Novomeški) je sklenil prošnjo vložiti na državni zbor aa Dunaji, da bi država sedajno cesto iz Noveg» mesta v Št. Jernej, ki ima polno velicih klancev.
30. stran.
dolenjske novice.
štev. 4.
I
i: Í

ït
■
T*;
preložila čez Ločno, St. Peter, Žez Krko v St. Jernej. Ta cesta je krajša, bolj ravua in obljudena. — Kteri poznate oboje ceste, boste sami prevideli, kako je to yelike važnosti.
—	(V Novomeatu) tudi nameravajo sedajni vodovod, to je napravo, ki žene vodo od Krke v vodnjak na veliki trg, razširiti in pomnožiti takó, da bi tudi oddaljene hiše vodo blizo, oziroma tudi lahko v hišo dobile, — Že prejšnji gospod župan ee je a- to mislijo pečal. — To bi bilo za večje hiše in obrtnije neprecenljive vrednosti^ in je že prvi trenutek, ko je B^ jako marljivi gosp. župan o tem se začel .pogajati, nekaj gospodov, ki vedo to korist ceniti, do tisoč goldinarjev podpore obljubilo. — Jako hvaležni bomo, če se to že skoraj vresniČi.
—	(Prva dolenjska posojilnica v Metliki) sklicala je svoj občni zbor na prvi dan marca dopoludne ob 9. uri v občinsko pisarno, 8 sledečim dnevnim redom: 1, Nagovor ravnatelja, 2. poročilo blagajnika, 3. poročilo nadzorstvenega odbora, 4. poiijenje lačura za leto 1684, 5. predlog bilance za leto 1884,
6.	predlog nadzorništva, da bi se poobresiovanje vloženega in posojenega denarja od 1. januarija 1886 naprej za 1 % znižalo, za odobrenje,
7.	volitev ravnateljstva in nadzorniStva, 8. predlogi društveiiikov, — Iz računa, ki ga posojilnica naznanja, povzamemo, da je imela konec leta 1884 imetja na gotovini 2374 gld. 52 kr., posojila na posestva 7445 gld., v posojilih na menjice (bekseljne) 106513 gld. 5 kr., tedaj akupnega imetja 116332 gld. 57 kr. Dolgov pa: 412 deležov udom (416 gld., hranilne vloge 104717 gld. 49 kr., društveni zaklad 1212 gld. 51 kr., čistega dobičkaje imela hranilnica 2986 g. 57 kr. — Y korist tistih, ki so v denarnih stiskah in si posojila iščejo, prav toplo priporočamo odobrenje znižanja obresti.
—	(Popravek.) Slav. ravnateljstvo kočevske hranilnice nas prosi, da naznanimo v jDolenj. Nov.", da njeni dolžniki ne plačujejo tri in pol % kapitala nazaj, ampak vsako leto samo po 1 Nam je pač vse jedno!! Dotično številko (3 in pol %) povzeli smo iz zapisnika nekega dolžnega pisma, ki ga imamo pri rokah in na tega smo se opirali. Tudi je mogoče, da se je pisatelj v resnici premotil, in številki zaměnil. Mi pa pristavimo: „Ce več dolga na leto izplačaš, popřed bodeš sam sebi delal!"
—	(Z Gorenjskega) na Štajerski meji. Tudi na Gorenjskem smo z veseljem segli po „Dolenjskih Novicah", ker tudi za nas marsikaj mikavnega prinašajo. Naj vam povem, da smo po časnikih zvedeli, da imate pri vas milejo zimo, kakor pri nas. Pri nas je po nižavah za meter
debel sneg, po hribih pa po poldrugi meter, stari ljudje ne pomnijo tako hude zime. Sneg je že več poslopij potlačil, kozolce prekucnil in drevje polomil.
— („Šk rat",) zabavnozbadljiv in šaljiv list bode pričel s. 7. febr. svoj tretji tečaj, IJredo-val in izdajal ga bode gosp. Srečko MagoliČ, kateremu ga je dozdanji arednik, preobložen s preobilim poslom, prepustil. — Oblika mu bode nekoliko izpremenjena in olepšana ter stisneno tiskana. Izhajal bode vsako prvo in tretjo soboto v meseci ter prinašal na štirih straneh izvorne humoreske in druge daljše zabavne spise v verzih in prozi; dalje: komične prizore, s katerimi bode gotovo slavnim čitalnicam in drugim narodnim društvam ustrezal o osnovanji zabavnih programov. Prinašal bode tudi lepe bumoristično-zbadljive podobe ter izvorne pesmi, dovtipe in drugo zabavno drobnjavo. Za mesec januvar bode odskodoval častite naročnike s štirimi prilogami. Izhajal bode redno, in ako bi bila kaka številka konfiskovana, izŠIa bode prihodnja celo polo obsežna, torej bodo naročniki brez izgube. Cena mu je za vse leto 3 gld., za polu leta 1 gld. 50 kr. in za četrt lefa 80 kr., katera naj se pošilja upravništvu v „Narodno Tiskarno" v Ljubljani. — Ker je „Škrat" najlepši, najcenejši in najboljši slovenski humoristični list, priporočamo ga najtoplejše vsem rodoljubom in Čitalnicam, da ga najizdatnejše podpirajo.
—	(V C r n o m 1 j i) so tudi vstanovili p o-sojilnico z neomejeno zavezo 5 ondi jim je si, 0. kr. okrožna sodnija v Rudoifovem že registrovala pravila.
—	(Cesta čez Gorjance) se bo preložila, zato bode treba 30.000 gld. Letos se bo v ta namen dobilo 10,000'gld. Za popravo Savskih bregov pa bode dovolil državni zbor 50.000 gl.
—	(Nesreče.) Iz Semiča se poroča : Dné 20. jan. podal se je 191etni Matija Mal-nerič iz Kašče v svoj vinograd hoté z ročnimi senmi prepeljati nekoliko vinskih trt. Naložil jih je kakih 200, a ko hoče navzdol, spodrsne mu, da pade, seni butnejo vanj, in sicer s tako silo, da je mrtev obležal na mestu. — Iz St. Ru-prta pa se nam poroča, da je isti dan v gozdu Zabjeku sekalo več oseb drva. Podrli so precej debel hrast, kateremu se je pri padanju ena veja odlomila in za nekoliko časa v neki bukvi obtičala, potem porušila se, ter pala Antonu Sukebu iz Vrha s tako močjo na glavo, da ga je ubila.
—	(Zadušila) se je, kakor se poroča iz krškega okraja, neomožena posestnica Marija Udovec, iz Telč dné 13. jan. Ylegla se je namreč zvečer sama v sobo spat, pred še je pa naložila drv na ogenj in dela tudi nekaj

dolenjske novice.
meter.
Sneg Gnil in
Ijiv list Uredo-
ložen s
lu bode
;tisneQo
■ soboto
izvorne
! T ver-
:aterinii
;im na-
ibavnih , w
'IStlCDO-rtipe in É ar bode 1|> ilogami, fe. Številka § )olo ob- i Cena ^ . 50 kr. I pošilja ^ ubijani. I; nejsi in iročamo
I'
mokrih v peÈ, da se posnše. Pec_ pa je ^ .slabi? zamazana, kadilo se je akozi razpoke m ■fcTr eo Be vnela tudi drva, ki jih je dala euait, nabralo se je čez noć v sobi toliko dima, da
ee js zadušila.	_
■	(Surovost in nesreča.) Na Vanti
'nft Qorjanci^	sejmih vedno veliko ljudi
z živino ustavi, da se odpočije in napoji. Tako je tudi o pretećenem Metliškem sejmu posestnik iíiájak iz Kajnus, Smihelake í^e, svojo kravo tam v hlev postavil. — Ko drugi z živino tje pridejo, ga hlapec odganja, rekoč, naj drugim prostor naredi. Ker Mišjak brani kravo iz hleva gnati, in trdi, kdor prej pride, ima prvo pravico, zgrabi hlapec v jezi menda vago od voza iu ga vdari po glavi tako nesrečno, da se takoj omamljen na tla zgrudi. ~ Peljali so ga takoj domu, ali že na potu je revež umrl. — Večkrat se kaj enacega zgodi; kdor je nagle jeze, naj bo že vendar prepričan, da nikdar ni dobro, kar se v jezi stori. Dobri stariši, pazite na otroke in podpirajte poduk učiteljev, da se ne bodo mej seboj ruvali in tudi živine ne pretepavali, ker pri tem se brezsrčnosti in surovosti privadijo, ki je prej ali slej njim in drugim v nesrečo.
—	(Iz Mokronoga.) TukajŠno društvo „prostovol. požarna bramba'' šteje si v najprijetneje dolžnost, vsem častitim domaćim in ptujem dobrotnikom, ki so za veselico z tombolo v dan 1. februvarja t. 1. toliko krasnih dobitkov in denarnih doneskov darovali, se veselice v tolikem Številu vdeležili, najtoplejšo zahvalo izreči.
Odbor.
—	(Nesreča. ) Iz Šent Marjete se poroča: Dné lô, jan. sije 261etna neomažena ko-čarjeva hči Ana Marenče iz Zvure, služeča pri posestniku Juliju Jombartu, pri rezanji rezaoice s koso odrezala vseh pet prstov na desni roki, in aicer palec čez sredo, druge štiri prste pa popolnoma in še četrti del dlani zraven. Prenesli so nesrečnico t domačo hiso.
—	(Bratovščina sv. Cirila in Metoda.) V Ljubljani snujejo najboljši slovenski domoljubi, kakor so gg. dr. V o s n j a k, Sve te C (notar v Litiji) in drugi bratovščino sv. Cirila in Metoda, Kaj bo to? Sv. Ciril in Hetod sta Živela pred 1000 leti, in že takrat učila m pisaia o sv. veri v slovenskem jeziku. Zdaj pa hočejo nekateri nasprotniki slovenščino spodriuiti, posebno iz šol. Imajo nemški ^Sulferajn", ki dela za čisto slovenske otroke čisto nemške šole, postavim v S e v n i c i. Ta bratovščina bode pa krajcarje pobirala, da se bode skrbelo v takih krajih, kjer slovenski otroci ■mmajo slovenske šole ali kjer se vabijo v nemške, da se nam naši otroci v nemških šolah ne ■popačijo. Bog daj srečo in sv. brata Ciril inMetod.
bila
ilnicam,
vili p o- fi idi jim I vem že
bo pre-33 se bo vo Sav-.000 gl. poroča : ja Mal-Točuimi iložil jih •sne mu, iko silo, Št. Ru-V gozdu ;o precej Qju ona ki bukvi Antonu , da ga
se po-)3estnica legla se ed še je li nekaj
Razne veâti.
*	(Dobrodelno društvo posabas vrste.)
V	Londona se je ustanovilo društvo, kateremu je náloga, čuvati in potegovati se za otroke, ki se trpinôijo in zanemarjajo od svojih starisev in gojiteljev. To društvo še ne obstaja dolgo, a nkljab tema storilo je vže mnogo dobrega. Nad već kakor 150 otrok je vže obvarovalo pred krnto roko brezvestnih roditeljev, in sicer s tem, da jih je izročilo nalašč zato nstanovlje-nemu zavetištvu ali pa oddalo jih vodgojo posameznikom. Udje dobrodelnega tega draštva pa raiglasajejo vse brezvestneže, katerim odtegujejo njih žrtve, tadi gosposki v zasluženo kazen. — Podobno društvo bi tudi v nekaterih krajih naših Slovenskih pokrajin ne biLo odveč! — Stariši, ljubite svoje nedolžne otročiée, iz-rejajte jih v Božjem strahu in skrbite za nje, kakor so dobri vaši stariši nekdaj za vas storili. Vsaj se neumaa žival ljubi svoje mladiće.
*	(Torbe za Ijadi) znašel je župan neeega Italijanskega mesta. Ker ima ta mestni paša veliko vinogradov, a jako nečloveško, skopuško dušo, dal je lani delavcem, ki so trgali grozdje', privezati na obraz železne — torbe! — Tako poroča italijanski list, če je res?
*	(Tovarna aH fabrika za črve.) V glavnem mestu na Francoskem, v Pariza, porabijo ribiči gosposkega stanu, ki za kratek Čas ribe na trnek lové, veliko črvov. Te jim pripravlja neki mož. Pa kako?
V	svoji hiši pod streho pn^ti erknene mačke in pse tako dolgo, da se v njih črvi zarede. Te potem preeej drago prodaja. — Za gospodo, ki ima slavčke, pa izreja močne Črve iz moke in otrobov, katere zbaše r aogovice, kjer se kmalu črvi zaredé. Čnden zaslužek !
Smešnice.
Na železnici:
Uradnik : Oče, hočete tndi karto plačati za naz^ ?
Kmet: Ne, ker pri tolikih nesrečah, ki se zdaj na železnicah gode ne vem, če je bodem potreboval nazaj.
Na železnici hočeta v voz stopiti prav debel in pa prav suh človek. Jaz menim, pravi sahi mjžieelj, da bi bilo pravičniše, ko bi se na železnici plačevalo od teže in ne od osebe. Zahvalite Boga, odgovori debeli Človek, da temu ni tako, ker ko bi veljala vaša, bi vi tukaj morali ostati, ker bi se železnici pač ne zdelo „mnje vredno", tako lahko reč, kakor ste vi, dalje prepeljati — Ne norčuj se iz telesnih pomankljivosti svojega bližnjega, saj si jih večinoma nt sam kriv.
Oger na Dttuaji staaujoč tava vinjen po noči domu. V cerkvi sv. Stefana je bilo „plat zvona", Oger šteje iu šteje naposled nasteje dobrih 40 udarcev ter reče sam pri sebi: „V Pesti sera bil pač vočifalot, vendar tako pozno nisam nikdar doma prirogovilil."
Rešitev ugank
(v 3. Št, „Dolenjskih Novic**.)
1.	Možje na vodnjaku pred rotovžem.
2.	Višnjagora.
3.	Pri častitih domoljubih.
4.	Ďesar se še niso domislili.
6. Sanje.
Prav jo je rešiia Marija Miklavčič v Školji Loki.
32. str&n.
DOLENJSKE NOVICE.
Štev. 4.

Uganke,
1.	Koliko znese polovica če razdeliš atevilko dvanajst?
2.	Eno truplo, tri glave pa nobene duše. Kaj je to?
3.	Kako naložil voz lesa, da ne bo nič krivega in nič ravnega gori?
4.	Kteri psi BQ nikoli ne spopadejo?
5.	Kaj je 5 preveč in 5 premalo?
(Rešileem, naročnikom eno ali dvoje knjig, vred-itosti 1 goldinarja, nenaročnikom do konca leta „Dol. Sovice" zastonj, ako jih več ugane, odloči Žreb),
Vremensko prerokovanje za mesec svečan.
Svečan nateguje dan. — Ce svečniea pride, skor zima odide. — Na svečnice dan, je zima ván ; to je laž, reče Blaž. — Od svečnice naprej, vsaka smet sneg jej. — Je svečniea jasna, stri čebelicam hasna.
—	Svečniea zelena, velkanoč snežena. — Kedar sveč-Bico snežnje, bližnjo spomlad oznanuje. — Sv. Eotija (6.) navadno ima, vsako zimo največ snega. — Petra stola zima, dolgo ne odkima, — Sv, Matija mraz trpi, 40 dni iů noči. — Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga naredi. — Po svetemu Matijatu ne gre lesjak èez led domu. — Če v svečanu mačka nasolncu leži, T sascu spet rada na peč pribeži.
Sejmi na Kranjskem.
Za živino je 8. dan vsakega meseca v Ljubljani, prvi pondeljek v vsakem mesecu pa v Novem mestu.
—	V Radobovi vasi in v Vipavi 16. febr. — v Tržiču 18. iebr. — V Vel. Cirniku 20. febr. - Na Vrhniki v Laščah in v EadeČah 23. febr. — V Bučki, T Moravčah, v Žubni, v Cirknici in v Črnomlju 24, iebr. — ,Na Toplicah 26. febr. — Na Igu 27. febr.
—	Na Štajerskem: V Ljutomeru in v Braslovčah 23. febr. — V Arnužn, Bistrici, Rogatca, Vildonu in na Laškem 24. febr. — V Slov. Gradcu 28. febr.
Listnica vredništva: P. n. gosp. dopisovalci naj ne zamerijo, da njih dopisi Še niso v današnjih „Dol. Novicah". — Prisrčno se jim zahvaljujemo za pomoč ill porabili bodemo v prihodnjih listih, ker za danes primanjkuje prostora.
Loterijske srečke.
Trst 31. fehruvarija 68 30 85 32 33 Bradée 7. febrnvarija 2 15 67 3 11 Dunaj 7. februvarija 67 62 65 84 74
Zvrstno hrastje
se prodaja
za mlinske vřetene, kozolce ali za karko-lišno rabo pri
Janezu Ambrožiču
v Žerjavini pri Brusnicah.
Fri lOM. RIZZOLIJD litiarjii m ANGEIJD
IS—31	dobiva se
■ CVETM
zoper protin in trganje, po Dr. M. Branković-u. Cena 50 kr.
št. IT. prinaša te spise:
15,
fidrild: Zadnja receija. Balada. Dr. Fr. »etila: Teliti groi. Zgod. roman. (Dalje). J. TrdiDa: Bajka in poTssti o Gorjancih. 22. Pod hruško,
J. Trdina : Tineka modrost H. Poglavje. Uganke. 5. han Sokle: Nekoliko črtic o kr»i naSi. (Konac), e. I, Trinto: Peemi beneškega Sloyenra. 1, Flintflí: Po zimi. Pesem, Fr, tficitbnler: Slavci BIot en ci. I. Dr. Jak, Zupan, âlftnï Firec: „Jour fixe".
i. Fetonja: Uplemenitev Teharčanov in njihova
plemenSiina, Janko Kmnik: Agitator. Boman. (Dalje). Iran Franke: TJisetniške starine na Oorenjakem. (Dalje.)
Knjižo-rna poroíila:
n. Dr. K. Štrekelj: Slovenska sloTnic» za srednje šole.
— Slovenski glasnik:
Nove knjige slovenske. — KarolRudež. t — Pogled na cerkveno književnost slovensko leta 188*. (Dalje), — Književno naznanilo. — Gramatické řáklndy jazyka alo-vicikého. — Književnost hrvaška, — Novi grobovi. — Popravek.
Janko Kalan: Šah.	[9-2]
4,
7.
8, 9.
10,
n. 12.
13.
14.
V.
„LlUBLJANSKI ZVON" Izhaja v meseËnlh, po ^ tts-kovne pole velike osmerke obsežnih zvezkih ter stoji za pol leta 2 flld. 30 kr., za četrt leta I gld 15 kr.
Za pobožnost svetemu Jožefi na čast priporočam lepe moli -vene bukve, imenovane:
îas svet. Jožefa iBsdeoiDsde
svetemu Jožefu posvečenih.
ktere so apiaali preć, g. župnik Jacez Volčič. — Veljajo v uanje vezane 60 kr., z zlato obrezo 80 kr. — Preč, gosp. duhovnom )ib rad pošljem franko na ogled.
[121 J. Krajec,
tiskar in založnik ,Dol. Novic,"
Šaljivi list
URI S PUŽO
nastopi II. tečaj v veèji obliki ter velja za celo leto 3 gld,, pol leta 1 gld, 50 kr,, za Četrt leta 80 kr. Denar in pisma naj se pošiljajo ured-[8—3]	niàtvu „Jnrja s pušo' Ti-st.
J


[::: i ilf ' ■
Odgovorni arednik, izdajatelj in založnik J. Krajec,
Novomesto. — Natisnil J, Krajec,