RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 01/7869-040 FAX: 01/7869-045 POPOLNA PONUDBA Računalniki, tiskalniki, komponente... Programi za podjetja in sam. podjetnike... ...za računovodstvo in trgovino COBISS o LETO 2007, PRIHAJAMO! Srečno in uspešno leto 2007 vam želijo Občinski svet, župan in uredništvo Klasja Srečno na poti iskanja v letu 2007! -'«MML OBČINA IVANČNA GORICA IN ZVEZA ŠPORTNIH ORGANIZACIJ V SODELOVANJU Z JSKD RS 01 IVANČNA GORICA VABIJO NA SVEČANOST OB DNEVU SAMOSTOJNOSTI S PODELITVIJO PRIZNANJ ŠPORTNIKOM OBČINE IVANČNA GORICA ZA LETO 2006 PRIREDITEV BO V TOREK, 26. DECEMBRA 2006, OB 18.00 URI V KULTURNEM DOMU IVANČNA GORICA SLAVNOSTNI GOVORNIK: Župan Občine Ivančna Gorica, Jernej Lampret V PROGRAMU SODELUJEJO: 8 Mešani pevski zbor KD Ambrus, • Plesna skupina Maje Pire, • Blaž Dremelj, • Učenke OŠ Stična, podružnična šola Višnja Gora PREDSEDNIK ZVEZE ŠPORTNIH ORGANIZACIJ JOŽE KASTELIC ZUPAN OBČINE IVANČNA GORICA JERNEJ LAMPRET, prof. Evro-za vse nas i m 101 LÜJ fflu-mtii® <1 I I 5S03 MlMllDaäffl Jjfäa» JUJULLUJJLLM^ L. OIDflDSSb Res je, da se od leta 2006 še nismo dobro poslovili, pa že razmišljamo, kakšno bo naslednje. Decembrski čas je najbolj primeren za to, da v miru razmislimo o naših letošnjih odločitvah in analiziramo, kaj se nam je zgodilo. Samo v zadnjih nekaj mesecih so se zgodile volitve dobili smo novega/starega župana ter nov občinski svet. Zgodil pa seje tudi Ambrus, ki je spodbudil Slovence, da so na površje prišle do zdaj bolj ali manj neopazne napetosti in dobile širše razsežnosti. Zdaj je najprimernejši trenutek, da vsak od nas pri sebi razmisli o svojih ciljih in željah ter opredeli svoj odnos do bližnjega: ali skupaj z njim ustvarjamo odnos ljubezni, harmonije, spoštovanja in strpnosti? Najpomembneje pa je, da se v leto 2007 podamo polni optimizma in radosti do življenja ter skupaj soustvarjamo bivanje, ki bo prijetno za vse nas. V takih prelomnih trenutkih se je treba zavedati, da se je vse moralo zgoditi z namenom. Na poti iskanja samih sebe nas nič ne more zaustaviti. Vsi poznamo stari ljudski pregovor, ki pravi, da nas vse, kar nas ne uniči, naredi še močnejše. In v letu 2007 bomo vsi močnejši, bolj modri, pogumni, predvsem pa bolj izkušeni. Ivančna Gorica (domoznanstvo) sp 908(497.4) klasje 2006 ________ n Tv/ančna Gorica) § Cítóqp« y ?;tevilka 1 O letnik: 1 2 KNJIŽNICA IVANČNA GORICA CESTA II. GRUPE ODREDOV 17 1295 IVANČNA GORICA /'JC / y i ci'/'l C i / i O' C i december 2006 a www.interalta.si IkTerulto FVC OKNA IN VRATA AKCIJI od 1.12.2006 do 31.12.2006 1. "STARO ZA NOVO" ZA VSAKO ZAMENJANO STARO OKNO PONUJAMO 00 3.000 D012.000 SIT 2. UZINTERALT0 GRADIMO CENEJE" ZA NOVOGRADNJE PONUJAMO PRIHRANEK DO 450.000 SIT Pe Novo mesto, tel.: 041/846 034 Interalta d.o.o., Stegne 21c, Ljubljana tel.; 01/511 16 24, fax: 01/511 15 43 SENČILA OVEN Tomaž Oven s.p. Pot v resje 1 GSM: 031/679-079 IZDELAVA IN MONTAŽA 1295 IVANČNA GORICA Tel./fax: 01/7878-266 [uciu IGNAC CUGEU s.p. Stična 102, Ivančna Gorica tei./faks: 01/7878 535 gsm: 041/757 055 120060163,10 KM* ©B(§m Uvodoma je bilo na vrsti poročilo Občinske volilne komisije o izidu letošnjih lokalnih volitev v naši občini. K delu komisije je imel pripombe Nikolaj Erjavec, ki je menil, da so bile storjene napake pri postopkih sestave volilnih odborov, in predvsem pri postopkih v zvezi s tiskom in štetjem glasovnic. Sonja Maravič je opozorila na izredno veliko število neveljavnih glasovnic (463), ki jih volilna komisija ni pregledala oz. posebej preverjala. Predsednica Občinske volilne komisije Elizabeta Žgajnar je pojasnjevala, da je komisija opravljala svoje delo v skladu s predpisi, zlasti pa na podlagi t.i. Rokovnika o poteku lokalnih volitev 2006, ki je bil objavljen 20. avgusta v sredstvih javnega obveščanja. Drži pa, da politične stranke niso bile direktno pozvane k zbiranju predlogov za sestavo volilnih odborov. Glede neveljavnih glasovnic je Zgajnarjeva povedala, da ni bilo nobenih pritožb, zato tudi preverjanje ni bilo potrebno. Na koncu je bilo enotno mnenje vseh, da bo treba na prihodnjih volitvah posvetiti več pozornosti posameznim postopkom, da ne bi prihajalo do teh sicer manjših napak oz. dvomov o pravilni izpeljavi volitev. Sledila je potrditev mandatov dvajsetim članom Občinskega sveta; praviloma naj bi se potrjevalo 21 mandatov, a je bil eden od novih svetnikov, Janez Tomažič, odsoten. Na podlagi ugotovitvenega sklepa o izvolitvi Jerneja Lampreta za župana občine Ivančna Gorica in Lampreto-ve izjave, da se odpove funkciji člana Občinskega sveta, pa je bil potrjen še mandat novega/starega župana. Ko je župan Lampret sprejel funkcijo župana, pa je Sonja Maravič takoj opozorila, da je njegov mandat v konfliktu s 23. členom Zakona o preprečevanju korupcije in da se je torej dolžan odločiti, ali bo opravljal funkcijo župana poklicno in se s tem odpovedal ravnateljevanju na šentviški šoli. Po razpravi, ki je sledila, zlasti tudi pod točko razno, je župan zagotovil Občinskemu svetu, da bo podal svojo odločitev v roku, kije predviden, torej v 30 dneh. Zdaj že večmesečno ugotavljanje javnosti glede Lampretove odločitve bo torej razrešeno še pred koncem letošnjega leta. V nadaljevanju seje je bil potrjen še mandat svetniku Igorju Bončini, kije z izvolitvijo Jerneja Lampreta dobil mesto v Občinskem svetu kot naslednji na listi Slovenske demokratske stranke, na kateri je kandidiral župan Lampret, nato pa je sledilo še imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja. Imenovanje te komisije je, podobno kot potrjevanje mandatov, treba opraviti na prvi seji, da se nato v čim krajšem času sestavijo ostala telesa Občinskega sveta. Na sestanku predstavnikov svetniških skupin, ki je bil pred prvo sejo, so zavzeli stališče, da se število članov v Komisiji za mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja poveča z dosedanjih pet na sedem članov, da bi bile tako zastopane vse stranke Občinskega sveta. Seveda je zato treba spremeniti Statut Občinskega sveta, kar bo opravila Pravno-statutarna komisija. Na podlagi podanih predlogov je bila nato izvoljena zaenkrat še petčlanska komisija za Mandatna vprašanja, volitve, imenovanja in priznanja ki jo sestavljajo, Milan Jcvnikar kot predsednik in člani: Irena Brodnjak Goršič, Dušan Strnad, Magdalena Urbančič in Milena Vrhovec. Sklenili so, da komisija do naslednje seje, predvidoma še pred prazniki, pripravi predloge za sestavo vseh delovnih teles Občinskega sveta. Ob koncu seje so se svetniki in svetnice spet dotaknili pereče romske problematike, pri čemer so zavzeli stališče, da ostajajo pri sklepih, sprejetih na izredni seji starega Občinskega sveta 14. novembra. Matej Steh Mandatno obdobje 2006-2010 je že četrto v času obstoja naše občine. Županski mandat je že četrtič pripadel Jerneju Lampretu, od svetnikov in svetnic pa se z enako dolgim stažem v Občinskem svetu lahko pohvalita le Nikolaj Erjavec in Milena Vrhovec. Večina svetnikov in svetnic je letos nastopila svoj drugi mandat, medtem ko je kar devet takšnih, ki prvič sedijo v vrstah Občinskega sveta. Realnost, še posebej, ko gre za dolgoletno izkrivljanje resnice in ko imamo besedi diskriminacija in človekove pravice vedno le na koncu jezika, je težko povezati z razumskim sprejemanjem, še posebej, če smo se o načelnih vprašanjih poučili le od teoretikov. Ko prekrški prerastejo mejo, mora slediti vprašanje odgovornosti: najprej za opravljena dejanja, zatem pa odgovori na vsa vprašanja pravne države in enakopravnosti državljanov. Problem je v taktnem razreševanju v pristojnosti države, ki je problem razgradila in ga tudi hoče rešiti, ne le za naš primer, temveč v dobro vseh državljanov. Verjamemo in zaupamo pravni državi, da bo v iskanju na celostnem geografskem in področnem problemu pokazala, da je to problem nas vseh, vseh občin in šele v enakopravnosti bomo lahko našli vsak svoj topel dom v tej državi. »zasedali« v sejni sobi Občine. Iz Jernejeve malhe Ko merimo rezultate in jih vrednotimo ter primerjamo po posameznih mesecih, letih in desetletjih, smo vedno v dvomih, kaj pravzaprav nam dobljeno prikaže. Gotovo je veliko dobrega, se pa tudi zgodi kaj takega, kar bo v spominih označevalo določena obdobja. Toliko publicitete v vseh medijih, kot je je bila deležna občina Ivančna Gorica v minulih tednih in mesecih, skoraj ni mogoče ponoviti. Kljub publiciteti smo še vedno v dvomih, ali je bila javnost seznanjena z vso resnico, ki smo jo hoteli predstaviti ljudem, živečim daleč stran od dogodkov in stvarnosti. Mandatno obdobje 2006-2010 imamo novo občinsko oblast Prvega decembra je v (še stari) sejni sobi Občine potekala pnoj in naš lokalni ponos. Kot dolgoletni predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica si zaupal svojim sodelavcem, jih z resnimi in hu-morističnimi vložki bogatil in plemenitil : usmerjenimi idejami. Številnim znanim prireditvam, ki so prerasle občinske meje. si idejno, organizacijsko in izvedbeno pomagal, da danes Jurčičev- muzej, Krška jama in reka Krka kar vabijo pohodnike in obiskovalce - ljubitelje rekreacije - na pohod po Jurčičevi poti od Višnje Gore do Muljave in Ki-ke, in poslušat odmev iz Ki'ške jame, našo mladino v stiški samostan na srečanje mladih. Tudi zapel si z nanr.i v Šentvidu pri Stični na Taboru slovenskih pevskih zborov. način sodelovali z njim, smo lahko srečni, da smo bili njegovi sopotniki na bogati življenjski poti. Na svoj 80. rojstni dan je rekel:«Za-ljubljen sem v lepoto reke Krke, milino valovitih dolenjskih gričev, rad imam ljudi v teh lepih krajih. Trdno verujem v velik potencial turističnih možnosti naše občine!« Gusti se je poslovil, njegovo delo je pustilo trajno sled v naši občini, njegove ideje o tem, kaj moramo še narediti, da bo turizem v občini še bolj zacvetel, pa ostajajo vodilo za bodoče delo. Pavel Groznik Občani občine Ivančna Gorica smo se pokojnemu Avgustu Likovniku poklonili z žalno sejo na sedežu občine, katere so se udeležili tudi Likovnikovi najožji sorodniki. Na sedežu Olimpijskega komiteja Slovenije pa sta žalno sejo pripravila Kegljaška zveza Slovenije in Olimpijski komite Slovenije. Usmerjal si in spreminjal navade v ljudeh, da smo po vaseh in zaselkih začeli tekmovati in s čutno, tudi kmečko roko olepšali naše kraje ne le z rožami, temveč tudi s tebi lastno toplo besedo, ki vabi vse k spremembi v najvišjo kvaliteto. Vse te oblike delci si znal večpredmetno povezati in med preprostimi ljudmi poiskati sogovornike, umeščene s tvojim poznanstvom vse do najvišjih strokovnih asociacij. Šport ti je bil povezovalni člen med najširšim kulturnim udejstvovanjem in mogoče prav po tej zaslugi je tudi podeželska občina postala s številnimi športnimi objekti in mnogimi prireditvami ena izmed tistih, ki jim množični šport spodbuja tekmovalne in vrhunske dosežke. Ko prikolesarijo kolesarji z maratona treh občin in se ob lepem vremenu srečajo s slovenskimi rekreativnimi veslači na reki Krki, je za kraj tako lepo, kot si človek lahko samo želi. Pri želji si bil poleg, spoštovani Gusti, pri užitkih pa bodo ostali tvoji soorganizatorji in nenazadnje številni udeleženci, ki bodo med dnigim še čutili gospoda, kijih je vedno prisrčno nagovoril. Tvoja beseda je bila vedno enako izgovorjena, najsibo med vaščani ali med svetovno strokovno elito, zato smo te imeli še posebej radi. Znak častnega občana Občine Ivančna Gorica je le skromen dokaz, da si bil in boš ostal eden izmed vodilnih ljudi tega dela Dolenjske. Dragi Gusti! Kaj pomeni odgovor na neprespano noč, kaj pomeni 30-umi delavnik, kaj je pomenil počitek za upokojenega gospoda, ki se.je vedno odrekal v korist skupnosti, tudi med hudo boleznijo? Tega odgovora nisi nikoli dobil. Kot športniku rije bila tekma, prenesena v življenje, vedno obveza. Poraza za tako ustv arjalno osebnost zagotovo ni moglo biti, saj si se znašel v vsaki, tudi nepredvideni situaciji, z odzivom v improvizaciji, pa vendar v profesionalni natančnosti. Težko rije bilo slediti - časovno, razumsko in v dejanjih, ki so nas povezovala, nas presenečala, običajno dobro in optimistično.Večkrat smo te opozorili, da ima človeško življenje tudi svoje meje v razdajanju, toda tvoj večni zmagovalec, dragi Gusti, ti je vedno sledil, zato naših, tudi preudarnih idej nisi zaznal, saj ti je vsak neznanec, prijatelj ali na novo spoznani tujec vedno obrnil tehtnico in zmanjšal skrb za lastno umirjeno življenje. Vedno novi izzivi so sestavljali konstrukcijo tvojega celovitega življenja za ceno vseh odrekanj. Ta relativni čas, ki ga še posebej merimo ob času slovesa, ti je puhtel mimo predvsem za druge. Čutili smo, da rije zmanjkovalo časa celo za tvoje najbližje, ki si jih imel nadvse rad in si jim s svojo duhovno impresivno močjo delil vse to, kar mnogim ni bilo dano. Včasih le beseda pomeni več kot celi stavki in sestavki, pot je začrtana in po tej poti hodimo. Prepričan sem, da je bilo tvoje življenje plodno in ne zabloda v izgubljanju z življenjem in časom, saj te je kolektivni duh povezoval v očeta kraja, kjer je tvoja enkratna podoba vznikla do ljudi in plemenite ljubezni. Spoštovani Gusti! Vse, kar bi ti rad povedal, so izživeta dejanja - konkretna, majhna in velika, na področju vseobsežnih del, ki so v skromnosti krasila tvoj prihod v naše kraje in ostajajo po odhodu v naših srcih. Tu stojimo, da se ti zahvalimo, toda kdo bo naredil medaljo, podpis in častni zapis za častnega občana naše občine, Avgusta Likovnika, ko tvoje ustvarjalne roke ni več? Tu stojimo: nemi, brez nasmeha, brez humorja in brez idej. Smo pred zadnjo dilemo, kakšen naj bo naš dotik. Zagotovo tiha zaobljuba, da bodo tvoje usmerjevalne ideje živele še naprej in da tvoje ime ne bo pozabljeno v tvojem kraju Krka in občini Ivančna Gorica. Morda so odveč besede, pa vendar nimamo drugega izhoda, kot da se ti zahvalimo, kar tako po domače, poimensko po vaških poznanih družinah in šele na koncu z nič manj kot 14 000 občani občine Ivančna Gorica. Kot dolgoletnemu prijatelju, sodelavcu in častnemu občanu Občine Ivančne Gorica se ti tudi v svojem imenu in kot župan zahvaljujem za vse. Tvojim najbližjim in najdražjim izrekam iskreno sožalje. Zupan Jernej Lampret II ŽIVLJENJA AVGUSTA LIKOVNI» - rojen 30. 7.1926, v Zidanem Mostu, v družini sedmih otrok - član državne kegljaške reprezentance od leta 1948 do 1965 - večkratni udeleženec evropskih in svetovnih prvenstev v kegljanju - dobitnik medalj na najvišjih tekmovanjih, največji uspeh na svetovnem prvenstvu leta 1953, ko je dosegel svetovni rekord z 934 podrtimi keglji - večkratni slovenski in jugoslovanski državni prvak - štiri leta trener jugoslovanske državne reprezentance - večkratni predsednik Kegljaške zveze Slovenije in Jugoslavije - od 1983 do 1997 predsednik Mednarodne kegljaške zveze NBC WNBA FIQ - član izvršnega odbora Olimpijskega komiteja od ustanovitev do leta 2004 - od 1995 član Direktorija Slovenske olimpijske akademije - večkratni član organizacijskih odborov evropskih in svetovnih prvenstev v Sloveniji in Jugoslaviji - dolgoletni član izvršnega odbora in nadzornega odbora Turistične zveze Slovenije - predsednik Občinske turistične zveze Ivančna Gorica od njene ustanovitve leta 1995 dalje - dolgoletni predsednik TD Krka - pobudnik številnih turističnih prireditev na Krki in v občini Ivančna Gorica, še posebej se je zavzemal za varovanje doline Krke in slovenskega bisera - reke Krke - dobitnik najvišjega priznanja Kegljaške zveze Slovenije - Zlati kegelj (1966) - dobitnik najvišjega priznanja Kegljaške zveze Jugoslavije - Zlati kegelj z zlatim vencem (1972) - dobitnik najvišjega priznanja Mednarodne kegljaške zveze FIQ - Zlati kegelj (1982) - dobitnik najvišje športne nagrade v Sloveniji - Bloudkova nagrada (1969) - dobitnik najvišje športne nagrade mesta Ljubljane - Rožančeva nagrada (1994) - častni občan občine Ivančna Gorica (1998) - dobitnik častnega znaka svobode Republike Slovenije (2001) - dobitnik priznanja državnega sveta RS najzaslužnejšim društvenim delavcem, za prostovoljno delo (2003) - dobitnik častne listine Olimpijskega komiteja Slovenije (2005) Ivančna Gorica, december 2006 -11 ©EÖDC^ Častni ob tan Hubert Patzelt moz za tretje tisočletje Svojo 80-letnico je obhajal Hubert Patzelt, stiski familiar in dobrotnik ter častni občan občine Ivančna Gorica Redkokdaj srečamo tako zanimivo in pristno povezovanje dveh različnih skupin ljudi, kot se to dogaja med pobratenima občinama Ivančna Gorica in Hirschaid. No, v našem časopisu smo že pisali o tem, da ima to prijateljstvo prav posebne temelje, ki izvirajo iz posebne naklonjenosti zakoncev Patzelt do stiškega samostana. Lahko bi rekli, da se je vse skupaj začelo v Stični, ko sta Hubert in Inge Patzelt sredi 70. let prejšnjega stoletja prvič obiskala stiško opatijo. Takrat ju je sprejel p. Simon Ašič. Sledila je nepojmljiva naveza med njima, njuno domačo skupnostjo in samostanom, kar je preraslo v pobratenje obeh občin. Gospod Patzelt je novembra letos proslavljal svojo 80.obletnico. Seveda jo je želel proslaviti tudi s svojimi slovenskimi prijatelji iz naše občine. Na prijetnem in na nek poseben način preprostem slavju so se zbrali predstavniki različnih organizacij, preko katerih obe občini sodelujeta, od predstavnikov Občine in svetnikov Občinskega sveta do predstavnikov Gasilske zveze Ivančna Gorica, Letalskega kluba Šentvid, Godbe Stična , stiskih kvartetovcev in še drugih posameznikov. Po zahvalni sveti maši v Opatovi kapeli je sledila večerja v samostanski obednici, pri kateri je župan Lampret prijatelju Hubertu in častnemu občanu naše občine izročil Marijino podobo znanega slovenskega umetnika Tomaža Perka, za okrepčilo pa nekaj dobrot naše kmetije Erjavec iz Gorenje vasi. Zakonca Patzelt ostajata velika prijatelja stiškega samostana še naprej, kljub častitljivim letom, (mš) Ob zadnjem obisku zakoncev Patzelt smo izkoristili priliko in se v ožjem prijateljskem krogu srečali z njima. Takrat sta spregovorila o dogodkih iz njunega dolgega življenja, o katerih smo le malo vedeli. Zdi se nam primerno, da tudi ta pogovor zapišemo in objavimo. Želimo, da bi naši bralci lahko spoznali bogastvo nekega življenja, ki mu je bilo dano živeti v časih velikih stisk in trpljenja. Da bi prebirali zgodbo o življenju, ki ga kljub krivicam nikoli nista obvladovala zagre-njenost in sovraštvo, ampak globoka vera in zaupanje, da dobro vendarle zmaguje. OTROŠKA LETA V GOZDOVIH SUDETSKEGA POGORJA Hubert Patzelt se je rodil 15. novembra 1926 v avstrijskem delu Šlezije. V 18. stoletju se je namreč cesarica Marija Terezija zapletla v dolgotrajni vojni spopad s Prusijo. Potegnila je kratki konec in izgubila skoraj vse ozemlje, razen gorskih predelov v Sudetih, ki so ostali v okviru avstro-ogrske monarhije in so po končani prvi svetovni vojni po saintgermain-ski pogodbi pripadli novoustanovljeni čehoslovaški republiki. V novi državi je postala češčina uradni jezik, nemško govoreče prebivalstvo pa je izgubilo vse prednosti, ki jih je imelo v monarhiji. Hubert je preživljal svoja otroška leta pri svojem dedu, ki je bil gozdarski nadzornik na posestvih knezoškofa iz Wroclawa. Iz dohodkov veleposestva so vzdrževali knezoškofovo poletno rezidenco in duhovniško semenišče. V tistem času je bila zanj dedova gozdarska koča pravo naravno zatočišče, kjer sprememb ni bilo preveč čutiti. Hubertov oče, ki je govoril le nemško, se je preživljal z manjšo mehanično delavnico, saj zaradi neznanja češčine ni mogel niti pomisliti na kakršnokoli državno službo. Bil pa je toliko razgledan, da je poslal otroka v šolo, in sicer na učiteljišče v Češke Budjejovice. HITLERJEVA PRIKLJUČITEV SUDETOV IN DRUGA SVETOVNA VOJNA 1938 so evropski politiki naivno mislili, da bodo "potolažili" Hitlerja s tem, da so mu podarili Sudete. Imeli so nekoliko slabo vest, ker i. 1919 su-detskim Nemcem niso dali možnosti plebiscita, tako kot so to omogočili nekaterim drugim narodnim skupnostim premagane avstro-ogrske monarhije. Vsi poznamo znameniti posnetek angleškega zunanjega ministra Chamberlaina, kako po sestanku v Munchnu ponosno maha s papirjem, ki naj bi rešil Evropo. Vse zaman: že naslednje leto je Hitlerjev tretji rajh začel svoj vojni pohod po Evropi. Ob priključitvi Sudetov je imel Hubert 12 let; na učiteljišču je postala nemščina spet uradni jezik, toda Hubertu ni bilo dano, da bi svoje šolanje zaključil. Leta 1943 je bil s šestnajstimi leti in pol vpoklican v nemško vojsko. Zaradi mladoletnosti ga niso poslali na fronto, v zaledju pa je kljub vsemu lahko spoznaval, kako strašna je vojna. Zavezniška letala so že množično bombardirala nemška mesta. Mladoletni "vojaki" so pokopavali mrtvece in čistili ruševine. Hubert je s svojo enoto reševal zasute, pokopaval mrtve ... Samo v bavarskem mestu Ansbach so pokopali tisoč žrtev bombardiranja. To delo so nadaljevali v železniškem vozlišču Treutlingen na področju med Miinchnom in Niirnbergom. Tu so tudi odprli vojaška skladišča in razdelili hrano izstradanemu civilnemu prebivalstvu. Med njimi tudi peku, ki mu je po vojni to dobroto povrnil, ko gaje, brezdomca, za en mesec sprejel pod svojo streho. GORJE PREMAGANIM Konec vojne ga je zatekel na Morav-skem. Prišel je v taborišče za nemške vojne ujetnike. Imel je 18 let. Sovjetska okupacijska oblast se je odločila, da bo vojne ujetnike odpeljala v Sibirijo. V Brnu so sestavili kompozicijo tovornih vagonov, kamor so natrpali ujetnike. Razdeljeni so bili v dve skupini: zdrave in delazmožne ter ranjene m bolne. Ti zadnji so bili, kot pravi danes Hubert, tako rekoč obsojeni na smrt. Tudi sam je bil med njimi: med bombnimi napadi je bil namreč ranjen. Imel je opekline od fosfornih bomb. Med ruskim zdravstvenim osebjem je bila tudi zdravnica, ki se ji je Hubert zasmilil in ga je poslala v bolnico. S tem ga je rešila gotove smrti. Po odpustu se je odpravil proti zahodu, v ameriško zasedbeno cono. O domačih ni imel nobenih vesti. Ustavil se je pri peku v Treutlingenu. GOETHEJEV VILINSKI KRAU Nekega dne ga je ustavil šolski nadzornik. Zanimalo ga je. ali je bil član nacistične stranke. Ko je Hubert to zanikal, ga je takoj povabil k sodelovanju. Hubert. >e vedno v unitormi nemškega vojaka, je postal pomožni učitelj. Nastopno uro je imei pri pouku nemškega jezika. Nadzornik je bil nad mladim učiteljem navdušen. Pri pouku so namreč obravnavali znamenito Goethejevo balado Erlkönig (Vilinski kralj: nekateri naši prevajalci to balado Slovenijo tudi z Duhovin). Hubert je začel s tem. da je učence (45 jih je bilo v razredu) pridobil tako. da jih je vprašal, če so že kdaj videli kaj groznega ali prikazen. V razredu je kar završalo. Za nadzornika je bila ta ura dokaz, da je Hubert rojen učitelj. Začel je takoj delati, mesečna plača je znašala 90 mark. za kar si je lahko kupil dva hlebca kruha: civilno obleko si je izposodil, stanoval je zastonj pri neki železničarski družini. Poučeval je štiri razrede; dodatne ure so mu plačevali s kruhom: za vsako uro dve UČITELJ NA MOTORJU Leta 1947 so ga poslali na učiteljišče, ki ga je 1. 1948 tudi končal. Zatem je opravil tečaj dodatnega izobraževanja za predmetno stopnjo. Postal je učitelj matematike in fizike, član odbora za reformo srednje šole. za pripravo učnih programov in pisec učbenikov za matematiko in fiziko. Učbenik je izšel 1949, v njem je uvajal nove, izvirne didaktične metode. S honorarjem si je kupil motor in z njim obredel vse šole na svojem področju. Hoteli so ga imeti kar na ministrstvu, pa se jih je ubranil. Svoje mesto je videl v razredu. Leta 1952 se je poročil z Inge. Tudi ona je pri-bežala na Bavarsko, vendar iz danes poljskega dela Šlezije. Odločil se je za delo na manjši podeželski šoli, kjer je bilo na razpolago tudi službeno stanovanje. V mestu je namreč od 120 mark plače moral za najem sobe odšteti kar 80 mark. Pri njiju so takrat stanovali tudi starši, ki jima jih je uspelo izslediti med množico beguncev. Hubert je nadaljeval s poklicnim izpopolnjevanjem v letih 1954 in 1955. Srednje šole so bile do takrat v glavnem po mestih, on pa je začel uvajati realke po podeželju. V Ebrachu, kjer je postal ravnatelj, je ustanovil prvo podeželsko realko. Šolski okoliš je zajemal področje, do 40 km oddaljeno od šole. Otroci so se k pouku vozili s šolskimi avtobusi. SMRTHCERKICE Zdeio se je. da se bo končno vse uredilo. Da bodo zaživeli mirno in urejeno življenje. Nemčija si je polagoma opomogla. Erhardov gospodarski čudež je obrodil sadove. Toda v mlado družino je spet posegla nesreča. Inge je imela zelo težak porod. Za carski rez so se odločili prepozno. tako da so otroka komaj rešili. Pri posegu pa so poškodovali mater. Takoj so povedali, da Inge ne bo več mogla imeti otrok. Zato sta bila na punčko še toliko bolj navezana. Ko je babica nekega dne peljala dekletce na sprehod, je pri prehodu čez cesto voziček z otrokom zbil motorist. Deklica je bila na mestu mrtva. EPILOG Toda Inge in Hubert se nista zagrenjena zaprla v lastno bolečino, tudi pozneje ne. ko je Hubert 1982 zbolel za rakom na črevesju. Globoko verna, sta z Bogom sklenila zavezo: če bo Hubertu dano premagati bolezen, bosta storila vse. da bo stiška opatija, ki sta jo spoznala sredi sedemdesetih. doživela lepše čase in da bodo nekdanji sovražniki, ki so drug drugemu prizadejali toliko krivic in trpljenja, postali prijatelji. Temu je sledilo intenzivno sodelovanje med zakoncema Patzelt in stiško opatijo, ki je preraslo v partnerstvo naše občine in njune občine Hirschaid. Tudi to in predvsem to je nova Evropa. Pogovarjala se je M.A.Ficko odslej promocija občine tudi z novim turističnim zemljevidom V novembru je izšla nova turistična karta naše občine. ki jo je izdala Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z Občinsko turistično zvezo. Prva tovrstna karta je izšla leta 1995, štiri leta za tem je izšel ponatis, letos pa je Geodetski zavod Slovenije izdelal povsem prenovljeno karto v nakladi 5.000 izvodov. Po svoji vsebinski osnovi karta ostaja nespremenjena. posodobljene so samo posamezne vsebine. Na prvi strani je nov avionski posnetek Ivančne Gorice z vrisanimi ulicami in označenimi lokacijami pomembnejših javnih služb in gostinskih obratov, medtem ko je na drugi strani nosilna vsebina zemljevid občine s turističnimi oznakami v merilu 1:50.000. Obe strani dopolnjuje tudi tekstualni del. ki na eni strani predstavlja geografijo in Zgodovino področja, ki je sestavni del naše občine, na drugi pa turistične zanimivosti ter gostinske in nastanitvene kapacitete naših 12 krajevnih skupnosti. Na karti je navedenih tudi nekaj podatkov iz osebne izkaznice naše občine. Vsekakor vrsta uporabnih informacij tako za turista in gosta naše občine kakor tudi za občana. Karto je moč dobiti na Občini Ivančna Gorica ali sedežu Občinske turistične zveze. Cesta II. grupe odredov MEDNARODNA POT TRANSROMANICA TUDI V STIČNI Letošnjo jesen se je zaključil mednarodni kulturno-turistični projekt Transro-mamca. financiran iz sredstev programa EU Interreg III B/CADSES. Projekt zajema povezovanje kulturnih spomenikov iz obdobja romanike (11.-12. stoletje i petih evropskih pokrajin oz. držav: poleg Slovenije še pokrajini Saška - Anhalt in Turingija v Nemčiji. Avstrijsko Koroško in Modeno v Italiji. Med izbranimi 25 spomeniki te t.i. evropske romanske transverzale je tudi naš samostan Stična. Vodilni slovenski partner v projektu. Mednarodni inštitut za turizem iz Ljubljane. je s sodelovanjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Republike Slovenije na začetku projekta pred tremi leti izbral pet najpomembnejših romanskih spomenikov, ki so postali del mednarodne kulturne poti Transromanica. Poleg Stične še Grad Podsredo. koprsko stolnico in cerkev sv. Trojice v Hrastovljah, Jurklošter in Ptujski grad. Njim je v razširjenem izboru pridruženih še 25 drugih manjših spomenikov, med katerimi najdemo še enega našega: cerkvico sv. Martina iz Spodnje Drage. Namen projekta je bil, vzpostaviti mednarodno kulturno pot, ki bo obiskovalca vadila od spomenika do spomenika, od dežele do dežele. Zajeta je vsa kulturna in turistična ponudba kraja in njegove okolice, iz promocijskih aktivnosti pa je izšlo nekaj promocijskega gradiva v obliki brošur, zemljevida, razglednic itd. Deluje tudi slovenski portal Transromanice www.transromanica.si oz mednarodni www.transromanica.com , kjer uporabnik lahko najde vse informacije in zanimivosti o evropskih romanskih spomenikih. Projekt, ki je trajal tri leta, je bil vreden nekaj več kot 1,8 milijona evrov. Vsi partnerji v projektu so morali zagotoviti določen delež sofinanciranja, tako je Občina Ivančna Gorica, kot sodelujoča z Mednarodnim inštitutom za turizem v projektu sodelovala z 1.500 evri. V prihodnosti se naj bi pot romanske kulturne dediščine razširila še na področje JV Evrope, načrti pa so usmerjeni v izpopolnitev trženjskih prijemov projekta. Vsi spomeniki Transromanice bodo v prihodnje tudi fizično označeni, še do konca leta pa naj bi Evropski inštitut za kulturne poti pri Svetu Evrope kulturno-turistično pot Transromanica uvrstil na seznam osrednjih evropskih kulturnih poti. Matej S teh 4 Ivančna Gorica, december 2006 Romska problematika KDAJ RIŠITEV? Ivanška občina je (žal) še vedno v središču medijske pozornosti. Praktično vsak dan smo priče najrazličnejšim mnenjem in komentarjem v zvezi z romsko problematiko. Nekatere dogodke in zmedo povzroča tudi veliko število nasprotujočih si informacij in govoric, ki se spreminjajo tudi po nekajkrat na dan. Tematika je vsekakor izjemno zapletena, hitre rešitve pa zaenkrat še ni na obzorju. Tudi namera, da bi po 19. novembru problematika končno začela dobivati svoj epilog, se je izjalovila, dogodki pa so šli svojo pot. V naslednjih vrsticah povzemamo nekaj dogodkov od drugega kroga županskih volitev dalje. DVA SHODA KRAJANOV MALEGA HUDEGA IN IZREDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA Pravzaprav je že dan pred 12. novembrom razburkala javnost izjava vaščanke Malih Vrhov, da je državi pripravljena prodati svoje zemljišče, kjer bi se lahko naselila družina Strojan. Vaščani so se takoj odzvali z neodobravanjem; podobno, a v večjih razsežnostih, se je zgodilo tudi, ko je na dan privrela novica, da država ponuja Strojanovim lokacijo za naselitev v bližini Ivančne Gorice, natančno nad Stransko vasjo pri Hudem, v bližini deponije livarskega peska Suhi most. Sledil je plaz protestov proti prihodu družine Strojan v občino, ki je vrhunec dosegel z oblikovanjem cestnih barikad in postavljanjem nekakšnih vaških straž. V ponedeljek, 13. novembra, so pripravili v gasilskem domu na Malem Hudem shod, ki se gaje udeležil tudi župan Lampret. Na njem so jasno povedali, da nesocializiranih Romov ne želijo medse, poleg tega pa so bili ogorčeni nad izjavami direktoija Urada vlade za narodnosti Stanka Baluha, ki se je Stanko Baluh (Urad za narodnosti) se je udeležil izredne seje Občinskega sveta. pri izbiri nadomestne lokacije v medijih skliceval na soglasje krajanov, čeprav jih nihče ni nič vprašal. Krajani so zahtevali srečanje z omenjenim, na katerega naj bi prišel tudi minister Zver. Naslednji dan je župan sklical izredno sejo občinskega sveta, na katero je bil povabljen tudi Baluh in je potekala za zaprtimi vrati. Medtem je množica novinarjev z nestrpnostjo čakala konec seje, po kateri je pred novinarji župan Lampret prebral šest sprejetih sklepov: • nova lokacija, ki bi bila izbrana na območju občine, ne zagotavlja mirnega življenja niti družini Strojan niti večinskemu prebivalstvu, saj vsak poizkus na podlagi slabih izkušenj povzroča dodatne konflik-tne situacije, zato se lokacije več ne more iskati na območju občine Ivančna Gorica; zagotovilo Ministra za notranje zadeve Republike Slovenije g. Mateja mora obveljati; • komisija vlade za reševanje nastale situacije mora najti ustrezno in celovito rešitev na območju države, čeprav se rok, ki je bil določen za rešitev stanovanjskega problema Strojanovih, podaljša tudi v breme družine Strojan, ki mora nositi del tega bremena v nastali situaciji; • v zaupanju do Vlade RS, ki se je prva resno lotila tega problema, zahtevamo, da na zakonit in strokovni način, z upoštevanjem enakopravnosti državljanov omogoči življenje in delo vsem državljanom po meri civiliziranega sveta; • problem se mora obravnavati resno, saj je tako obsežen, da novinarska ekskluziva in politika ne smeta prekoračiti svojega pooblastila, da preko lažnih zaščitnikov na drugih ramenih poglabljajo spor s čustvenim nabojem med manjšinskim in večinskim prebivalstvom: • občina Ivančna Gorica je v svojih zahtevah izražala potrebo po policijski postaji, da bi varnostne sile zaščitile prebivalstvo in njihovo premoženje, saj se premalo čuti preventiva in hitro reagiranje v potrebni situaciji. Ministrstvo za notranje zadeve naj ponovno preuči tako izraženo potrebo do policijske postaje v Ivančni Gorici; • od pristojnih služb zahtevamo, da se na dosedanji lokaciji takoj izvršijo dela, ki so zahtevana v pravnomočnih odločbah inšpekcij za okolje in prostor. Na vprašanja. ali je pri ogledu nadomestne lokacije v naši občini sodeloval tudi predstavnik občine iz občinske uprave, je župan potrdil njegovo navzočnost, dodal pa, da je za nadaljnji razvoj dogodkov še vedno zavezujoča obljuba ministra Mateja v večeru pred odhodom Strojanovih iz naše občine. Stanko Baluh se je neposrednemu odgovoru na vprašanje, ali Strojanovih resnično ne bo v našo občino, izognil. Odgovoril je tako. da bo vlada skušala zanje najti trajno in dolgoročno rešitev, kar pa preselitev brez soglasja krajanov gotovo ni. Vse ugotovitve s seje sta posredovala župan in Baluh tudi navzočim na zborovanju na Hudem. POSKUS VRNITVE - PRVIČ V tednu, ki je sledil, je vzdušje po občini minevalo v znamenju postavljanja barikad in vaških straž, kakor se je reakciji občanov hitro nadelo ime, ki ga poznamo sicer iz nekega drugega zgodovinskega obdobja. Krajani, pripravljeni zapreti cesto z barikadami - večinoma so imeli ob cesti parkirane traktorje - so stražili dan in noč, v Dečji vasi iz zagraške strani in pri odcepu za Korinj z ambruške. Straže nad Stransko vasjo, na Vrheh in pod Kriško vasjo pa so varovale dostop do nove potencialne lokacije. Zlasti v četrtek, 16., je bilo napeto, saj se je v javnosti pojavila informacija, da so se Strojanovi odpravili domov v svoj tabor v Ambrusu. Ker je imel župan zagotovila samega predsednika vlade, da se to ne bo zgodilo, je spregovoril celo po radiu Zeleni val in pozval občane, zlasti tiste »na barikadah«, da je »strah« odveč in da se lahko vrnejo na domove. Tudi sam je obiskal krajane ob cesti iz Zagradca proti Ambrusu, kamor je prišel tudi - takrat še direktor ljubljanske policijske uprave - Branko Slak. Alarm se je izkazal za nepotrebnega, vsekakor pa ne v soboto 25. novembra, ko so se Strojanovi res odpravili v Ambrus. »Na svojo roko se ne smejo vračati v Ambrus. Vlada še vedno išče novo lokacijo. Tukaj niso dobrodošli in za to so sami krivi. Sami so naše zaupanje izrabili. Če se vrnejo, bomo zagotovo protestirali,« je za POP TV povedal predsednik ambruške krajevne skupnosti Alojz Šinkovec. Shod krajanov se je zares zgodil, v križišču pri Dečji vasi, kjer se je več sto domačinov srečalo z okrepljenimi policijskimi enotami. Kaj se je v tistih trenutkih dogajalo, kdo je ustvarjal pritisk in, konec koncev, kdo je odgovoren za fizični kontakt med krajani in posebnimi enotami Policije, je bilo v različnih medijih na široko argumentirano. vsekakor pa je ta vrh ambruške zgodbe pustil določne posledice: mnogi pričakujejo, da bo potreben še končni epilog. Po neuradnih podatkih so bili poškodovani trije ljudje. Medtem je Policija Strojanove ustavila na višnjegorskem klancu, kjer jih je zadrževala več ur, do zgodnjega jutra, ko se je družina po pogovorih s predstavniki vlade naposled vrnila v postojnski nastanitveni center, njihovo izpraznjeno bivališče pa je še vedno varovala okrepljena policijska patrulja. Na Občini v Ivančni Gorici je pozno zvečer prišlo do kriznega sestanka, ki so se ga udeležili predsednik vlade Janez Janša in ministri Zver. Mate in Podobnik. skupaj s predstavniki Ambrusa in nekaj romskimi svetniki. Zbrane pred Občino je najbolj vznemirilo dejstvo, da so dobili samo kratko izjavo novega predsednika komisije za romska vprašanja Janeza Podobnika, ki je pojasnil, da bo pred dokončno rešitvijo treba najti začasno lokacijo za Strojanove. POSKUS VRNITVE - DRUGIČ Minil je teden in že je bila na vrsti nova epizoda ambruške zgodbe. Del družine Strojan - Elka. dva moška člana, tri ženske in dva otroka - so se v petek. 1. decembra popoldne vrnili na svoje bivališče. Seveda se je okrog tabora takoj zbralo nekaj sto krajanov, katerim so dostop k taboru preprečevali policisti. Zbrana množica je premražena čakala koga iz vladnih vrst, govorilo se je o prihodu ministra Podobnika, da jim pojasni stanje, vendar se to ni zgodilo. Zato pa je v romsko naselje prišla Vesna Širok s Centra za socialno delo Grosuplje. Del romske družine je skušala prepričati, naj se vrnejo v Postojno, a so vztrajali, da imajo pravico ostati na svoji zemlji. Romi pa so v poznih večernih urah doživeli še en obisk. K njim je prišel predstavnik inšpektorata za okolje in prostor. Ta jim je pojasnil, da so stekli postopki za rušenje nezakonito postavljenih stavb v njihovem romskem naselju. Za razliko od dogodkov pred slabim tednom tokrat ni bilo hujših napetosti, je pa neznanec prerezal pnevmatiko romskega svetnika Zorana Grma. ki je tisto noč preživel s Strojanovimi. Nekaj poškodb policijskih vozil je zabeležila tudi Policija. Istega dne je minister za okolje in prostor Janez Podobnik imenoval strokovno skupino za reševanje prostorske problematike romskih naselij. Glavni cilj skupine bo izvajanje svetovalnih in strateških aktivnosti za zagotavljanje prostorskih in bivalnih pogojev romske skupnosti v romskih naseljih. V naslednjih dneh so Strojanove obiskali predstavniki centra za socialno delo Grosuplje in ugotovili, da živijo v neustreznih razmerah. Te so nastale predvsem zaradi omejene možnosti gibanja družine, pretrgane komunikacije z okoljem, motene preskrbe z osnovnimi življenjskimi potrebščinami in potrebe po stalnem policijskem varstvu. Prišli so do logične ocene, da vključitev šoloobveznega otroka v matično šolo v tem trenutku ne bo koristna. Ker družina ni imela zagotovljene hrane za naslednji dan, so jim jo priskrbeli. POSKUS VRNITVE - TRETJIČ V torek. 5. decembra, je Postojno zapustil še preostanek družine Strojan. rekoč, da odhajajo k sorodnikom. Tam naj bi počakali na novo lokacijo, saj so se po njihovih besedah v Postojni, kjer so jih na vsakem koraku spremljali policisti, počutili kot v zaporu. Minister Podobnik je Strojanovim ponudil dve novi začasni lokaciji - znano v Postojni in neko državno stavbo na državnem zemljišču. Medijem je Podobnik zatrdil, da »so skupaj s predsednikom vlade Janezom Janšo, ministrom za šolstvo Milanom Zverorn, notranjim ministrom Dragutinom Matejem ter predstavniki občine Ivančna Gorica in krajevne skupnosti Ambrus ugotovili, da akti inšpekcijskih služb in pravnomočna odločba ustavnega sodišča ne omogočajo uzakonitve romskega naselja v Ambrusu.« Podobnik je še dodal, da se je formalno začel postopek za odstranitev nezakonito zgrajenih poslopij v romskem naselju pri Ambrusu. Torej je moč pričakovati da bo v dokaj kratkem obdobju prišlo do rušitve nele-galiziranega naselja nad Dečjo vasjo. Lojze Granati in Matej Steh Ob vrnitvi dela družine Strojan v Ambrus, je predstavnik inšpektorata za okolje in prostor pozno ponoči obiskal romski tabor. KRONOLOGIJA i©6§il©¥ - 2. DEL 13. november Družina Strojan si ogleda tri lokacije za morebitno nastanitev v občini Ivančna Gorica, od katerih jim ena ustreza. Krajani Malega Hudega so ogorčeni nad tem. da jih nihče ni vprašal, ali se strinjajo s priselitvijo družine Strojan. Zahtevajo sestanek z ministrom Zverom in Stankom Baluhom, direktorjem Urada vlade za narodnosti. Oblikovati se začnejo barikade in vaške straže. 14. november Občinski svet na čelu z županom Lampretom se sestane na izredni seji in sprejme sklepe, ki v svojem bistvu pravijo, da se lokacije ne more več iskati na področju občine Ivančna Gorica, ker ta ne bi zagotovila mirnega življenja niti Strojanovim niti ostalim prebivalcem občine. Svetniki sklenejo tudi, da mora vladna komisija najti ustrezno rešitev na področju države, ne glede na to. da se postavljeni rok podaljša. V sklepih svetniki izrazijo tudi jasno zahtevo po policijski postaji, ki bi omogočila preventivno in hitro ukrepanje. ko se pojavi potreba. Od pristojnih služb zahtevajo, da se na dosedanji lokaciji takoj izvršijo dela. ki so zahtevana v pravnomočnih odločbah inšpekcij za okolje in prostor. Na zboru krajanov župan prebere sklepe. Stanko Baluh na vprašanje, ali Romov v Ivančno Gorico ne bo, odgovori tako, da bodo trajno lokacijo za družino Strojan iskali v soglasju s krajani. 16. november Slovenijo obišče komisar Sveta Evrope za varstvo človekovih pravic Tho-mas Hammarberg, ki se sreča z varuhom človekovih pravic Hanžkom ter ministri Matejem. Zverom in Podobnikom. Njegovo mnenje je, da je treba kazniva dejanja posameznikov v skupnosti obravnavati kot predmet policijske preiskave in jih kaznovati v skladu z zakonom. Strojanovi pa se lahko vrnejo na svoj dom, če to želijo. 19. november Milan Zver predsedniku vlade Janši ponudi odstop z mesta predsednika komisije za zaščito romske etnične skupnosti, ker nadomestna lokacija ni bila najdena v predvidenem roku. Zveza Romov ministra Milana Zvera poziva k preklicu odstopa z mesta predsednika vladne komisije za zaščito romske skupnosti. 25. november Člani družine Strojan se odločijo vrniti domov. Pri taboru se zbere nekaj sto krajanov. Red poskuša vzdrževati policija, ki pri tem uporabi tudi silo. Nekaj oseb je lažje poškodovanih. Strojanovi se naposled vrnejo v Postojno. Okrog polnoči se župan Lampret v Ivančni Gorici sestane s premierom Janšo in ministri Matejem, Zverom ter Podobnikom. 1. december Del družine z mamo Elko na čelu se vrne v romsko naselje pod Kuželjev-cem. Pred naseljem se ponovno zbere nekaj sto ljudi, ki pa ne dočakajo nikogar iz vladnih vrst. V poznih večernih urah Rome obiščeta Vesna Širok s Centra za socialno delo Grosuplje in predstavnik inšpektorata za okolje in prostor Srečko Valič. Ta jim pojasni, da so stekli postopki za rušenje nezakonito postavljenih stavb. V zgodnjih jutranjih urah se množica brez večjih nemirov začne razhajati. 5. december Del družine se ponovno poskuša vrniti. Policija jih zaustavi dva kilometra pred ciljem. Novi predsednik komisije za zaščito romske etnične skupnosti Janez Podobnik Strojanovim ponudi dve novi začasni lokaciji. ________________ Križišče pri Dečji vasi je 25. novembra doživelo vrh »ambruške zgodbe< Ivančna Gorica, december 2006 -11 N.Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Svet je okrogel in če se ti zt>i, ba je nekje nečesa konec, je to morba labko tut>i začetek. "Nova Slovenija - želi vsem občanom naše občine vesel in blagoslovljen božič, ter obilje novih začetkov v letu 2007! AVTO SERVIS VLEKA KLEMENCIC S. F». ŠENTVID PRI STIČNI AVTOKLEPARSTVO AVTOL5ČARSTVO AVTOMEHANIKA VULKANSZERSTVO AVTOOPTIKA AVTOVLEKA non-stoo AKCIJA!!! 0/0 ZQ vse pnevmatike! Gsm: 041/785 333 http://www.avto-klemericic.si S toplino božič naj te greje, naj vez družinsko utrdi! A novo ieto naj zaseje vse, česar si srce želi! Ljubezen, zdravje in obilje bogato naj ti obrodi, a vse začrtane naj cilje v uspeh usoda spremeni! (Ljuba Žeravc - VERZI ZA TKANJE VEZI MED LJUDMI) Vesel božič in srečno novo leto vam želi Občinski odbor Socialnih demokratov Ivančna Gorica! SDS ■i* Naj vam božični čas prinese toplino in notranji mir, leto 2007pa čim več novih dogodivščin, Hkrati vam izrekamo iskrene čestitke ob dnevu samostojnosti. Vaš Občinski odbor SDS Ivančna Gorica LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE www.lds.sl VSEM OBČANKAM IN OBČANOM NASE OBČINE ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO LETO 2007i OBČINSKI ODBOR LIBERALNE DEMOKRACIJE SLOVENIJE L Slovenska ljudska stranka USTVARJAMO SEDANJOST Z ODGOVORNOSTJO DO PRIHODNOSTI Naj vam praznične dneve in leto, ki prihaja, napolnijo lepe misli, prijetna čustva, veseli dogodki -bodite uspešni. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2007! SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA OO IVANČNA GORICA zahvala volivkam in volivcem F/$iJlJJ nacionalna stranka Vsem volivkam in volivcem . ki so nam dali podporo na volitvah za občinski svet Občine Ivančna Gorica se zanjo najlepše zahvaljujemo, hkrati pa vabimo k sodelovanju vse, ki so vam naša stališča in program blizu in si morda želite tesnejšega sodelovanja s Slovensko nacionalno stranko. Občinski odbor Ivančna Gotica cenjene bralke in bralci klasja Želimo vam vesele bližajoče se praznike ter miru, zdravja, sreče, zadovoljstva in uspehov polno leto 2007 Občinski odbor Ivančna Gorica 6 Ivančna Gorica, december 2006 H v/ -j K\ ocena lokalnih volitev 2006 Smo v času, ko si izrekamo voščila, se zahvaljujemo za delo v preteklem obdobju in si želimo vse najboljše v prihodnje. Tudi vse politične stranke v občini in občinskem svetu, vključno z županom, temu sledimo. Kljub temu je božično-novoletni čas priložnost, da napravimo kritični pregled dela in dogodkov skozi leto, še posebej zato, ker je bilo to leto volilno. Letošnje volitve naj bi bile kot običajne, pa vendar je bilo skozi oči politične stranke videti nekaj drugačnosti, kar do zdaj ni bilo običajno. Sklic zadnje redne občinske seje v prejšnjem mandatu je bil v juliju 2006. Na njej bi se lahko določene zadeve v zvezi z lokalnimi volitvami razčistile, pa se niso. Volilna komisija je tako pozvala, naj člane volilnih odborov predlagajo krajevne skupnosti namesto političnih strank. V volilnih odborih so bile cele sorodstvene verige določene stranke. Pred prvim krogom lokalnih volitev se glasovnice sploh niso štele, zato je bilo na volišču precej več glasovnic, kot je bilo volilnih upravičencev. Na teh volitvah je bilo nenormalno veliko neveljavnih glasovnic, kijih občinska volilna komisija ni pregledala. Zaznati je bilo tudi slabo delo nekaterih volilnih odborov itd. Drugi krog za izvolitev župana pa je bil zaznamovan z romsko problematiko. V občinskem odboru SLS smo ocenili, da so v občini potrebne spremembe, da ni ambicioznosti in volje. Menimo, da taki ljudje težko opravljajo dela, še težje pa sprejemajo nove naloge. Relativno nizka udeležba na volitvah pa je verjetno posledica velike podpore SDS-u. Za uspeh zmagoviti stranki čestitamo. V SLS ocenjujemo, da bo ta mandat v občini od župana in stranke, ki ji pripada, terjal večjo usklajenost, več dialoga, potrpežljivosti in napo- ra, kar pa v končni fazi prinaša bolj usklajene rešitve. V občinskem odboru se bomo v pni vrsti držali programa, ki smo ga predstavili pred volitvami. Ta bo podlaga za podporo naših svetnikov pri potrditvi občinskega proračuna. Člani občinskega odbora SLS. kakor tudi svetniki, želimo biti kooperativni in odgovorni do občanov, zato bomo odslej naše delo in odločitve redno posredovali tudi javnosti. Občinski odbor Slovenske ljudske stranke Ivančna Gorica Spoštovane volivke in volivci, dragi občani! Letošnja politična jesen je bila zelo razburkana in pestra. Lokalne volitve so za nami. Dovolite, da se vam iskreno zahvalim za zaupanje in podporo, ki ste mi jo namenili na lokalnih volitvah, v drugem krogu za župana/županjo. Se posebej se zahvaljujem svojim županskim protikandidatom iz prvega kroga, ki so mi v drugem krogu izrazili javno podporo. Čeprav do spremembe ni prišlo, sem z izidom zelo zadovoljna. Kolikor bo v moji moči, se bom še naprej kot svetnica trudila ZA NAŠE SKUPNO DOBRO. HVALA! MILENA VRHOVEC Policija svetuje VARNA ZIMSKA VOŽNJA Jesen je prešla v zimo ki nam bo zagotovo postregla z mrazom, ledom in snegom. Glede na spremenjene vremenske razmere moramo udeleženci v prometu, predvsem vozniki motornih vozil. računati na možnost hitre spremembe voznih razmer. Ob spremenjenih voznih razmerah je temeljni pogoj za varno udeležbo v prometu ustrezna zimska oprema motornega, pa tudi priklopnega vozila, za kar moramo pravočasno poskrbeti. Sedanji zakon o varnosti cestnega prometa določa v 114. členu, da morajo biti motorna vozila pozimi in v zimskih razmerah opremljena s predpisano zimsko opremo. Zima in zimske razmere so opredeljene v odredbi o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji, ki določa, da morajo imeti vozila na cestah v Republiki Sloveniji med 15. novembrom in 15. marcem naslednjega leta (pozimi) in tedaj, ko se ob sneženju sneg oprijema vozišča ali je vozišče zasneženo, zaledenelo (ledena deska) ali poledenelo (poledica), predpisano zimsko opremo. Zimska oprema je predpisana v pravilniku o napravah in opremi vozil v cestnem prometu. V skladu z odredbo o omejitvi prometa na cestah v Republiki Sloveniji je na cestah v Republiki Sloveniji, na katerih so zimske razmere, prepovedana vožnja za tovorna vozila s priklopnimi vozili, za vozila, ki prevažajo nevarno blago, in za izredne prevoze. V skladu z 8. in 9. členom pravilnika o napravah in opremi vozil v cestnem prometu štejejo za zimsko opremo motornih vozil: 1. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, kijih vlečejo: - zimske pnevmatike na vseh kolesih ali - poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru pri-klopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Pogoji za uporabo snežnih verig so izpolnjeni takrat, ko je na vozišču toliko snega, da pnevmatika med vožnjo ne pride v stik s površino vozišča (za pnevmatiko ostaja snežena sled). 2. Pri dvoslednih motornih vozilih, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in priklopnih vozilih, ki jih vlečejo: - zimske pnevmatike najmanj na pogonskih kolesih ali - poletne pnevmatike in v priboru ustrezno velike snežne verige za pogonska kolesa ali verigam enakovredni pripomočki. Vozila s štirikolesnim pogonom morajo imeti v primeru stalnega pogona snežne verige vsaj za zadnjo os in v primeru pri-klopljivega pogona vsaj za stalno vklopljeno os. Poleg tega morajo imeti ta vozila v opremi še lopato. 3. Kanali dezena pnevmatik, ki štejejo v zimsko opremo, morajo biti globoki najmanj 3 mm. 4. Zimske pnevmatike so tiste pnevmatike, ki imajo na boku proizvajalčevo oznako "M+S". Pnevmatike na vozilih z največjo dovoljeno maso do vključno 3.500 kg, ki dosegajo hitrost nad 40 km/h, morajo biti enake velikosti, vrste (poletne, zimske, terenske) in zgradbe (radialne, diagonalne), na isti osi pa tudi iste nosilnosti, hitrostnega razreda ter istega proizvajalca in dezena (vzorec tekalne površine). Zimske pnevmatike so lahko za največ dva razreda nižjega hitrostnega razreda, kot ga zahteva konstrukcijsko določena najvišja hitrost vozila. NASVETI VOZNIKOM Priprava motornega vozila na zimo naj zajema tudi pregled drugih naprav in opreme vozila. Poleg pnevmatik, zavor, krmilnega mehanizma in luči je tu še vrsta drugih naprav, ki jih mora uporabnik vozila občasno, pred zimo pa pravočasno in skrbno preveriti: • akumulator - pregledati, očistiti in namazati je treba kabelske priključke ter preveriti stanje elektrolita v celicah; • hladilni sistem - preveriti je treba gostoto in raven hladilne tekočine; • sistem za dovod zraka v vozilo - priporočljivo je preveriti, ali se v sistemu nahajajo tujki (smeti ali posušeno listje); • olje v motorju - gladina olja mora vedno segati med obe oznaki (max-min) na merilni palici; • sistem za močenje vetrobranskega stekla - preveriti je treba količino vode v posodi ter ji dodati zadostno količino sredstva proti zmrzovanju; • metlice brisalcev - preveriti je treba njihovo izrabljenost in jih po potrebi zamenjati; • klinasti jermen-preveriti je treba stanje in napetost jermena, ki zagotavlja vrtenje alternatorja. črpalke hladilne tekočine in drugih naprav: • sistem za dovod goriva - pri vozilih z dizel motorjem je priporočljivo pregledati in po potrebi očistiti filter za gorivo; • tesnila vrat - če jih bomo občasno namazali z glicerinom, v mrzlih dneh kljub mokroti vrata ne bodo primrznila: • ključavnice na vratih in pokro\Tj prtljažnika - občasen vbrizg \YD 41) ali podobnega penetrirajočega antikorozivnega sredstva bo preprečil pomrznjenje ključavnice. PRIPOROČILA ZA VOŽNJO V ZIMSKIH RAZMERAH IN POZIMI • hitrost vozila zmanjšajmo in jo prilagodimo razmeram ter stanju vozišča. • povečajmo varnostno razdaljo med našim vozilom in vozilom, ki vozi pred nami. • zavirajmo narahlo in po potrebi postopno. z večkratnim pritiskom na stopalko. • ne spreminjajmo smeri vožnje sunkovito. saj vsako tako ravnanje lahko povzroči zanašanje vozila: podobno velja tudi za sunkovito speljevanje. • zelo pomembna je izbira pravilnega prestavnega razmerja, ker lahko premajhna moč na pogonskih kolesih zmanjša učinkovitost vodenja vozila in onemogoči potrebne popravke smeri vožnje, prevelika pa povzroči zdrsavanje pogonskih koles in zanašanje vozila. • vozimo čim bolj enakomerno, brez premočnega pospeševanja ali zmanjševanja hitrosti. • posebej bodimo pozorni na izpostavljene dele ceste, kjer se pogosteje pojavlja poledica. • računajmo na daljši čas potovanja, zato se od doma odpravimo prej kot običajno, • med vožnjo bodimo zbrani, predvsem pa strpni do drugih udeležencev v prometu. V takih razmerah je še posebej pomembna vozniška kultura, etika in solidarnost. Pričakajmo zimo pripravljeni! Vodja policijskega okoliša Zagradec Rudi Griinbacher in vodja policijskega okoliša Ivančna Gorica Marjan Fric. TC Ivančna Gorica tel: 01/7878220 nogavice za vse priložnosti žensko, moško, otroško spodnje perilo izdelava nogavic po naročilu hlačne nogavice kape, rokavice in šali UGODNE CENE WWWJLf]jJhDj i m m - N - • £. ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY ü 'IM' Bnf Za vse informacije in naročila nas pokličite na brezplačno telefonsko številko 080-23-03. Nahajamo se v Šentvidu pri Stični. www.alkcmist.si Ivančna Gorica, december 2006 -11 prihaja evro Prehod na novo valuto bo za Slovenijo velik dogodek, ki naj bi po napovedih bank potekal brez večjih zapletov. Slovenci smo v svoji kratki zgodovini doživeli že veliko menjav plačilnih sredstev - od avstro-ogrskih goldinarjev, ki so jih ob ustanovitvi Kraljevine Jugoslavije zamenjali dinarji, osamosvojitev Slovenije pa je začasne bone zamenjal tolar, čez nekaj dni pa bo tolar zamenjal evro. Prehod na evro predstavlja za kupce tudi stresna izkušnja in kot kažejo rezultati anket, jih relativno veliko pričakuje, da se bodo cene zaradi uvedbe evra cene dvignile oziroma, da se bo temu posledično znižal standard. Tako Gospodarska kot Obrtna zbornica Slovenije sta pozvali svoje člane (podjetja in obrtnike) naj prehod na evro ne izkoristijo za zviševanje cen izdelkov in storitev. Obe zbornici podpirata splošno priporočilo, da morajo podjetja pri prehodu na evro ravnati odgovorno do potrošnikov in s svojim ravnanjem tudi na področju cen prispevati k zaupanju v evro. Tudi Vlada RS je na svoji seji 7. decembra 2006 sprejela podobno zavezo in z njo nalaga vsem ministrstvom, organom v sestavi, vladnim službam in upravnim enotam, da to zavezo spoštujejo do zaključka obdobja prehoda na evro. Vlada priporoča sodiščem in drugim državnim organom, organom lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil, drugim osebam javnega prava in gospodarskim družbam, ki so v delni ali večinski lasti države, da zavezo ob prehodu na evro pri oblikovanju denarnih zneskov spoštujejo do zaključka obdobja prehoda na evro. Dvojno označevanje cen je eden ključnih načinov za nadzor nad nepravilnim preračunavanjem cen iz tolarjev v evre in zaokroževanjem zneskov. Za nadzor je pristojen tržni inšpektorat, izvajala pa ga bo tudi Zveza potrošnikov Slovenije. Pravila preračunavanja v obdobju obveznega informativnega dvojnega označevanja cen Od 1. marca 2006 pa do določitve tečaja zamenjave so se zneski informativno preračunavali po centralnem tečaju (1 € = 239,640 SIT). Znesek v evrih se je izračunal tako, da se je tolarski znesek delil s centralnim tečajem. Obdobje dvojnega označevanja cen se je pričelo naslednji dan po določitvi tečaja zamenjave (11. julija 2006). Tečaj zamenjave je nepreklicno in trajno menjalno razmerje med tolarjem in evrom, ki ga določi Svet Evropske unije. 11. julija 2006 je bila sprejeta odločitev, da bo tečaj zamenjave ostal enak centralnemu tečaju. Tečaj zamenjave se pri preračunavanju ne zaokrožuje ali krajša in se uporablja za preračunavanje med enoto evra in enoto tolarja v obe smeri. Tudi tu veljajo pravila zaokroževanja (glej okvir). Stanja na transakcijskih računih v tolarjih bodo s 1. januarjem 2007 samodejno preračunana v evre, kar pomeni, da bodo plače v januarju na bančnih računih prikazane v evrih. Pretvorba bo opravljena po tečaju zamenjave. Pokojnine bodo v decembru 2006 namesto 29. decembra izplačane 22. decembra, in to v tolarjih. Stanja na transakcijskih računih v tolarjih bodo s 1. januarjem 2007 banke samodejno preračunale v evre in od tega dne bo plačevanje z računov potekalo le v evrski valuti. Pretvorba bo opravljena po tečaju zamenjave. Na bančnih okencih bomo lahko od 3. januarja 2007 do 14. januarja 2007 z gotovino plačevali ali v tolarjih ali v evrih, od vključno 15. januarja 2007 dalje pa le z evrsko gotovino. Za negotovinsko plačevanje z obremenitvijo ra- Pomembnejši datumi 1.3.2006 Začetek informativnega dvojnega označevanja cen 11.7.2006 Določen je tečaj zamenjave 1.12.2006 Začetek prodaje začetnih paketov slovenskih evro kovancev za podjetja ter začetek brezplačne menjave tolarjev v evre v nekaterih poslovnih bankah (samo za podjetja) 11.12.2006 Začetek preddobav evro kovancev za podjetja 15.12.2006 Začetek prodaje začetnih paketov slovenskih evro kovancev za občane 22.12.2006 Izplačilo pokojnin v tolarjih 29.12.2006 Zadnji delovni dan bank - konec tolarskega poslovanja bank, zadnji poravnalni dan v bankah 31.12.2006 ob 21. uri bo začasna prekinitev delovanja banko-matov, ob 23. uri pa začasna prekinitev delovanja POS terminalov 1.1.2007 € dan - Slovenija uvede evro, vzpostavitev delovanja bankomatov in POS terminalov, nekaj minut po polnoči bo na izbranih bankomatih mogoč dvig bankovcev za 10 in 20 evrov, začetek uporabe novih obrazcev plačilnega prometa, začetek dvojnega označevanja cen v evrih in tolarjih 1.1.2007 do 14.1.2006 Obdobje dvojnega obtoka, gotovinska plačila v SIT in EUR 3.1. 2007 Prvi delovni dan bank po praznikih 15.1.2007 Konec sprejemanja tolarskih čekov 31.1.2007 Konec sprejemanja dvojno označenih položnic PP01 1.3.2007 Zadnji dan brezplačne menjave tolarjev v evre v bankah 30.6.2007 Konec dvojnega označevanja cen. Primeri cen v evrih Za primerjavo in boljši občutek, kakšne bodo cene v evrih, smo izbrali nekaj izdelkov in storitev ter jih preračunali v evre po centralnem tečaju (1€ = 239,640 SIT). Že teh nekaj primerov pokaže, da se bomo morali kar pošteno navaditi na "branje" cen v evrih, saj se na prvi pogled zdi. da so izdelki, katerih cene so izražene v evrih, bistveno cenejši. To seveda ni res in tudi ni vseeno, ali nekaj stane 0.76 evra ali 1 evro. Z upoštevanjem pravil preračunavanja cen in zaokroževanja zneskov naj bi čim bolj preprečili morebitno prikrito dvigovanje cen. Izdelek cena v SIT cena v € 1 kg belega kruha 275 - 550 SIT 1.15 - 2.29 € 10 kokošjih jajc 279 - 386 SIT 1,16 -1,61 € surovo maslo 269 - 457 SIT 1.12-1.90 € jogurt 46 - 89 SIT 0.19-0,37 € mleko 116-150 SIT 0.48 - 0.63 € RTV naročnina 2637 SIT 11.00 € bencin Eurosuper 95 249.50 SIT 1.04 € žeton Ljubljanskega potniškega prometa 190 SIT 0.79 € enosmerna vozovnica za potniški vlak na relaciji Ivančna Gorica -Ljubljana (2. razred) 650 SIT 2,65 € čuna bomo od 3. januarja 200 / plačevali samo v evrski valuti. Seveda pa bomo lahko tolarske bankovce in kovance zamenjevali v evre še do. 1. marca 2007. Plačevanje preko elektronskih bank bo do 29. decembra 2006 do ure. ki jo bodo objavile banke, potekalo v tolarjih, od tedaj naprej pa bo plačevanje potekalo le še v evrski valuti. Transakcije, ki bodo nastale 30. in 31. decembra 2006. bodo knjižene v banki z datumom valute 1. januar 2007. Banke bodo datum in uro, od kdaj naprej bo plačevanje z elektronsko banko potekalo v evrih, objavile vnaprej. Zadnji delovni dan tolarskega poslovanja v bankah (bančno okence, elektronska banka, telefonska banka) bo v petek. 29. decembra 2006 (uro zapiranja poslovanja bodo objavile banke). Banke bodo vsa prejeta plačila v tolarjih obdelale na ta dan. 30. in 31. decembra 2006 poslovne banke ne bodo poslovale za stranke. Ta čas bodo banke izkoristile za še zadnje priprave na prvi delovni dan po prevzemu nove valute. 1. in 2. januarja 2007 bo 52 izbranih poslovalnic kljub državnemu prazniku zamenjevalo tolarsko gotovino za evrsko. nam najbližje bodo to SKB banka Grosuplje (Taborska 2). Abanka Vipa. Ljubljana (Slovenska 50). NLB, poslovalnica Moste (Priletarska 2a). NLB . Novo mesto, poslovalnica Hedera (Ljubljanska cesta 261. Pravila zaokroževanja Pravila zaokroževanja so ves čas enaka, ne glede na to. po katerem tečaju se preračunavajo cene. Pri zaokroževanju se denarni zneski v evrih zaokrožajo navzgor ali navzdol na najbližji cent. Če je rezultat preračunavanja znesek, ki je točno na sredini, se zaokroži navzgor. • če je število tretjega decimalnega mesta manjše od pet. se znesek v evrih zaokroži navzdol (npr. 24,784 EUR postane 24,78 EUR); • če je število tretjega decimalnega mesta pet ali več. se znesek v evrih zaokroži navzgor (npr. 24.785 EUR postane 24.79 EUR). Informativni primeri zaokroževanja pri preračunavanju na podlagi centralnega tečaja 1. zgled: 500 SIT = 500 -4- 239,640 = 2,0864...^ 2.09 EUR (ker je število tretjega decimalnega mesta pet ali več, se znesek v evrih zaokroži navzgor) 2. zgled: 1000 SIT = 1000 239,640 = 4,1729... -» 4.17 EUR (ker je število tretjega decimalnega mesta manjše kot pet, se znesek v evrih zaokroži navzdol). Menjava gotovine, dvojni obtok Evro bo postal naš denar predvidoma od 1. januarja 2007. Od 1. januarja 2007 do 14. januarja 2007 bo obdobje dvojnega obtoka, kar pomeni, da bomo lahko hkrati plačevali s tolarskimi in evrskimi bankovci in kovanci. V pravnih instrumentih ali v plačilnem prometu bo edina denarna enota evro. Tolarska stanja na računih se bodo s 1. januarjem 2007 samodejno pretvorila v evrska stanja po tečaju zamenjave. Od 1. januarja 2007 dalje se bomo prebivalci z evrsko gotovino lahko oskrbeli na naslednje načine: * v poslovnih bankah in hranilnicah, kjer bo potekala brezplačna menjava tolarske gotovine za evrsko gotovino vse do 1. marca 2007; * preko bankomatov, ki bodo od 1. januarja 2007 izplačevali le evrske bankovce, in sicer bankovce za 10 in 20 evrov: * v Banki Slovenije, ki bo po 1. marcu 2007 brezplačno menjala tolarske bankovce brez časovne omejitve, tolarske kovance pa do 31. decembra 2016. Ob plačevanju s tolarsko gotovino v trgovinah na drobno bodo v obdobju dvojnega obtoka blagajniki razliko med vrednostjo, zaračunano za storitev ali blago, in izročenim zneskom tolarske gotovine vračali v evrih. Zveza potrošnikov Slovenije spremlja cene Spremljanje cen izdelkov in storitev (t. i. price watch) pred uvedbo evra. med njo in po njej izvaja Zveza potrošnikov Slovenije v sodelovanju z Mednarodnim inštitutom za potrošniške raziskave. V okviru mehanizma Pricewatch inštitut na skoraj 300 mestih v državi spremlja gibanje cen košarice več kot 100 enot. Tretjino opazovanih enot v košarici predstavljajo storitve, katerih cene bi se lahko glede na izkušnje drugih držav območja evra, najbolj zvišale. Morebitne nepravilnosti, ki jih posamezniki pri preračunih vrednosti iz tolarjev v evre opazijo, lahko sporočijo na enotno nacionalno točko - potrošnikov evrotelefon (080 80 22). Dodatne informacije o potrošnikovem evrotelefonu. kjer strokovnjaki ZPS odgovarjajo tudi na vprašanja glede prevzema evra. najdete na straneh ZPS. www.zps-zveza.si Zbral in uredil: Franc Fritz Murgelj > C spi;:. Vito ft. ■ i ■• t kako prepoznamo ponarejeni evro Prvega januarja 2007 bomo na območju Republike Slovenije začeli uporabljati novo valuto - evro. S tem v zvezi bi vas radi, spoštovani občani, opozorili na nekatere pomembne posebnosti v zvezi s prepoznavanjem ponarejenega denarja, predvsem evrobankovcev. 1. PAPIR: papir evrobankovca pod ultravijolično svetilko ne fluorescira. Nekatere podobe na evrobankovcu pa v raznih barvah reagirajo nekoliko fluorescenčno. Vendar mora biti sicer belo na papirju temno in ne sme reagirati modrikasto, kot npr. bela srajca v diskoteki. 2. FLUORESCENTNA VLAKENCA: zaščitna fluorescentna vlakenca oz. črtice v papirju pod ultravijolično svetilko reagirajo fluorescenčno. Pomembno je vedeti, da žarijo v modri, rdeči in zeleni barvi. Posamezni evrobankovci imajo vlakenca na različnih mestih. 3. VODNI ZNAK: evrobankovec držimo proti svetlobi in pogledamo, ali je vodni znak viden. Če je, vidimo podobo dela zgradbe. Oznaka vrednosti evrobankovca pod podobo dela zgradbe je svetlejša in izrazitejša od najsvetlejših delov podobe dela zgradbe. 4. HOLOGRAM: ogledamo si srebrnosvetleči trak. evrobankovec pa nagibamo k sebi, stran od sebe in spet v stran. Na nekaj mestih holograma je videti simbol evra, ki se preliva v oznako vrednosti evrobankovca. To mora gladko potekati. Imamo tudi mavrični učinek raznih prelivajočih se barv. 5. RELIEF: na nekaterih mestih evrobankovca lahko otipamo relief. To storimo tako, da gremo npr. z nohtom po kraticah BCE, ECB, EZB. EKT in EKP levo zgoraj na evrobankovcu. Naslednje tako mesto je ploskev iz navpičnic desno pod kraticami. Otipamo lahko tudi to ploskev in števke oznake leta. Pri starejših bankovcih je relief lahko nekoliko bolj obrabljen. 6. VARNOSTNA NITKA: evrobankovec držite proti svetlobi in poglejte, ali se vidi temna varnostna nitka. Ta ima majcene berljive številke oznake vrednosti evrobankovca in črke »EURO«. Varnostna nitka je dobro vidna, če bankovec držite proti svetlobi, ne sme pa biti vidna, če ga položite predse na mizo. 7. IR1DISCENTI TRAK: nahaja se na zadnji strani bankovcev za 5, 10 in 20 evrov. Bankovec nagibajte proti sebi in od sebe. Opazite svetleč iridescenten trak, v katerem so oznake vrednosti bankovca in evro simbol. Odvisno od kota nagiba se spreminja barva traku - od zlato rumene do skoraj popolnoma prozorne. Na apoenih za 50, 100, 200 in 500 evrov tega traku ni! Pri teh bankovcih se med nagibanjem spreminja barva oznake vrednosti bankovca (OVI-zaščita). Z vidika varnosti svetujemo upokojencem in slabotnejšim osebam. da si pred menjavo bankovcev (tolarjev v evre) in dvigom pokojnine v ustreznih denarnih ustanovah, preskrbijo spremstvo mlajših polnoletnih oseb. Če pa se, spoštovani upokojenci, organizirate v večje skupine in nas o vaši nameri pravočasno obvestite, vas bomo z veseljem pospremili in tako pripomogli k višji stopnji vaše varnosti. Vodji policijskega okoliša Rudi Grunbacher in Marjan Fric 8 Ivančna Gorica, december 2006 -11 ločeno zbiranje odpadkov javno komunalno podjetje grosupije I. ODVOZ MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV Mešane komunalne odpadke bomo odvažali vsak dan od ponedeljka do petka, ne glede na praznike. NAČRT ODVOZA KOMUNALNIH IN NEVARNIH ODPADKOV V LETU 2997 V ©BONI IVANČNA GORICA ob ponedeljkih naselja Ivančna Gorica, Malo Hudo, Stranska vas, Vrhpo-lje in Zgornja Draga ob torkih KS Krka, KS Ambrus, KS Zagradec ter naselja Škrjan-če, Mleščevo, Mrzlo Polje, Malo in Veliko Črnelo, Višnja Gora, Kriška vas, Nova vas ob sredah KS Muljava, KS Dob, KS Temenica, KS Sobrače ter Rado-hova vas do križišča pri KZ ter Gorenja vas pri Muljavi ob četrtkih KS Radohova vas od križišča pri KZ proti Šentvidu, KS Šentvid okolica brez strnjenega dela naselja Šentvid, Vir pri Stični, KS Metnaj, vsi bloki v naselju Ivančna Gorica, okolica Višnje Gore: naselja Spodnje Brezovo, Dedni Dol, Vrh nad Višnjo Goro, Gorenje Brezovo, Leskovec, Sela, Kamno Brdo, Velika Dobrava, Podsmreka ter vasi Velike Vrhe, Male Vrhe in Zavrtače ob petkih naselja Šentvid pri Stični, Pristavlja vas, Male in Velike Pece, Glogovica, Artiža vas, naselje Stična, Gaberje in M. Dobrava n. ODVOZ ORGANSKIH ODPADKOV Organske odpadke bomo, ne glede na praznike, v poletnem času odvažali enkrat na teden, v zimskem času enkrat na 14 dni. ob ponedeljkih naselja Muljava, Dob, Šentvid pri Stični, Stična in Vir pri Stični (prvi odvoz bo 8.1. 2007) ob sredah naselja Ivančna Gorica, Malo Hudo, Stranska vas in Višnja Gora III. ODVOZ LOČENO ZBRANIH ODPADKOV ob sredah: papir (tedenski odvoz) ob četrtkih: steklo (odvoz na 14 dni. s pričetkom 13. 1. 2007) ob petkih: embalaža (tedenski odvoz) IV ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI ODVOZ ponedeljek 19. 3. 2007 KS Ambrus in KS Zagradec, naselji Korinj in Laze nad Krko. torek 20. 3. 2007 KS Krka. KS Muljava sreda 21. 3. 2007 KS Temenica. KS Sobrače četrtek 22. 3. 2007 KS Dob, KS Šentvid - naselje petek 23. 3. 2007 KS Šentvid - okolica ponedeljek 26. 3. 2007 KS Stična, KS Metnaj torek 27. 3. 2007 KS Ivančna Gorica - okolica sreda 28. 3. 2007 KS Ivančna Gorica - naselje četrtek 29. 3. 2007 KS Višnja Gora JESENSKI ODVOZ četrtek 13. 9. 2007 KS Ambrus in KS Zagradec, naselje Korinj in Laze nad Krko. petek 14. 9. 2007 KS Krka, KS Muljava ponedeljek 17. 9. 2007 KS Temenica, KS Sobrače torek 18. 9. 2007 KS Dob, KS Šentvid - naselje sreda 19. 9. 2007 KS Šentvid okolica četrtek 20. 9. 2007 KS Stična, KS Metnaj petek 21. 9. 2007 KS Ivančna Gorica - okolica ponedeljek 24. 9. 2007 KS Ivančna Gorica - naselje torek 25. 9. 2007 KS Višnja Gora KOREKT PLUS- jezikovna šoia in storitve, d.o.o. Zgornja Draga 4a, 1294 Višnja Gora nudi: • začetne in nadaljevalne tečaje angleščine za osnovnošolce od 2. do 9. razreda OŠ, • pripravljalni tečaj iz angl./nem. Za 9./9 razred za vstop v srednjo šolo, • začetne In nadaljevalne tečaje angleščine in nemščine za srednješolce od 1 .-4. letnika SŠ v manjših intenzivnih skupinah od 2-6 učencev (pomoč pri težavah glede razumevanja šolske snovi ter dodatno izobraževanje, • pripravljalni tečaj za maturo iz angl. jezika za dijake 4. letnika, • Individualno poučevanje angleščine In nemščine za učence in dijake s težavami v šoli ter pripravljanje študentov na izpite iz angleščine, • prevajanje iz angl. in nem. in obratno ter lektoriranje različnih angleških, nemških in slovenskih besedil. Informacije in naročila na tel. 01/ 78 77 244 ali GSM 041 623 634 (prof. Lilijana Štepic). V. PREVZEM NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV POMLADANSKI PREVZEM sobota 21. 4. 2007 Ivančna Gorica - parkirišče pri zdravstvenem domu 8.00-10.00 sobota 21. 4. 2007 Šentvid pri Stični - parkirišče pri trgovini Blatnik 10.30-12.00 sobota 21.04.2007 Stična - parkirišče pri samostanu 12.30-14.00 sobota 21.04.2007 Muljava - parkirišče pred kulturnim domom 14.30-16.00 sobota 21.04.2007 Višnja Gora - parkirišče pri Cestnem podjetju 16.30-18.00 ponedeljek 23.04.2007 Ambrus - parkirišče pred družbenim domom 14.00-15.30 ponedeljek 23.04.2007 Zagradec - parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00-17.30 ponedeljek 23.04.2007 Krka - parkirišče pri gostilni Nace 18.00-19.30 JESENSKI PREVZEM sobota 06.10.2007 Ivančna Gorica - parkirišče pri Zdravstvenem domu 8.00-10.00 sobota 06.10.2007 Šentvid pri Stični - parkirišče pri trgovini Blatnik 10.30-12.00 sobota 06.10.2007 Stična - parkirišče pri samostanu 12.30-14.00 sobota 06.10.2007 Muljava - parkirišče pred kulturnim domom 14.30-16.00 sobota 06.10.2007 Višnja Gora - parkirišče pri Cestnem podjetju 16.30-18.00 ponedeljek 08.10.2007 Ambrus - parkirišče pred družbenim domom 14.00-15.30 ponedeljek 08.10.2007 Zagradec - parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00-17.30 ponedeljek 08.10.2007 Krka - parkirišče pri gostilni Nace 18.00-19.30 VI. CENTER ZA RAVNANJE Z ODPADKI SPAJA DOLINA Center za ravnanje z odpadki v Špaji dolini obratuje v poletnem času (od 16. 3. do 14. 11.) od ponedeljka do petka, od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 15 ure, v zimskem času (od 15. 11. do 15. 3.) od ponedeljka do petka, od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 15. ure. Ob nedeljah in praznikih je Center za občane zaprt. Občani lahko kot fizične osebe v obratovalnem času v Center brezplačno oddajo sledeče odpadke: - organske odpadke, ki se odložijo na ploščad za kompostiranje, - ločeno zbrane odpadke (steklo, papir, embalaža), ki se odložijo v 5 m3 velike zabojnike, - kosovne odpadke, ki se odložijo na ploščad za zbiranje kosovnih odpadkov, - lesne odpadke, ki se odložijo na ploščad za kompostiranje ali na deponijo - odvisno od obdelave lesa, - nevarne odpadke, ki se odložijo v zabojnik za nevarne odpadke, vendar le od 7. do 15. ure. Proti plačilu pa se v Center lahko oddajajo tudi: - mešani komunalni odpadki, ki se odložijo na deponijo. - gradbeni odpadki, in sicer do 350 kg na dan. vendar ne več kot 5000 kg letno na gospodinjstvo. Vsi ostali povzročitelji, to so fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s poslovno dejavnostjo, morajo strošek odlaganja vseh navedenih pripeljanih odpadkov v center plačati. Sprejem gradbenih odpadkov pa za njih ni dovoljen. O vseh morebitnih spremembah načrta odvoza mešanih ali ločeno zbranih komunalnih odpadkov in o drugih novostih vas bomo obveščali preko lokalnega časopisa in lokalnega radia Zeleni val. VII. PRIKAZ ODLOŽENIH IN LOČENO ZBRANIH ODPADKOV Izraženo v kg in velja za vse tri občine: 2001 2002 2003 2004 2005 2006 1. odloženi komunalni odpadki v deponijo: 9.315.303 11.914.748 11.836.706 13.174.542 12.352.330 12.764.750 2. ločeno zbrani odpadki a) kosovni odpadki (2x letno) 369.096 360.100 500.300 156.280 171.860 96.140 b) nevarni odpadki 0 5.662 10.596 12.347 8.292 13.619 c) ekološki otoki: papir 68.400 68.960 91.220 184.630 386.480 534.440 steklo 24.260 26.780 12.880 61.180 142.600 182.960 kovine 16.920 11.840 43.140 9.620 v kosovnih v kosovnih embalaža 0 0 0 23.920 81.620 87.580 č) organski odpadki: 0 0 152.740 972.660 1.429.940 1.649.240 Skupaj zbrani odpadki: 9.793.979 12.388.090 12.647.582 14.595.179 14.573.122 15.328.729 ločeno zbrani odpadki skupaj: 478.676 473.342 810.876 1.420.637 2.220.792 2.563.979 odloženi odpadki v deponijo skupaj: 9.315.303 11.914.748 11.836.706 13.174.542 12.352.330 12.764.750 % ločeno zbranih frakcij: 4,89 3,82 6,41 9,73 15,24 16,72 Za december 2006 smo upoštevali enako količino odpadkov kot lansko leto za isti mesec. Iz tabele je razvidno, da smo v letu 2006 zbrali za 5 % več odpadkov kot v letu 2005. Vzrok za porast odpadkov v tem letu je priseljevanje novih ljudi v naše občine, predvsem v Grosuplje, ter večja količina pripeljanih odpadkov iz industrije. Na izvoru smo ločeno zbrali 16,72% vseh odpadkov, to je za 1.48% več kot leto prej. Želimo si, da bi tudi v bodoče skupaj z vami zagotavljali čisto in zdravo okolje. VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PARTNERJEM VOŠČIMO VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2007. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE GROSUPLJE Ivančna Gorica, december 2006 -11 PREDSTAVITEV KORUZNIH HIBRIDOV IN KRMNEGA SIRKA SEMENARSKE HIŠE AGROSAAT, NA KMETIJI VENCEU IZ PETRUŠNJE VASI Na lep jesenski dan, natančneje 25. septembra, se nas je na njivi Vencljeve kmetije zbralo kar lepo število tistih, ki nas zanimajo pridelki silažne koruze in krmnega sirka. Kljub jesenskemu spravilu silaže in polni zaposlenosti, smo stari in mladi imeli kaj videti. Poskusno polje, ki ga je za udeležence predstavitve pripravil Andrej Vencelj, je bilo letos eno najlepših koruznih polj na Dolenjskem, zagotovo pa v občini Ivančna Gorica in njeni širši okolici. Na poskusni njivi ob regionalni cesti Ra-dohova vas -Šentvid je bilo posejanih kar 12 sort koruze in ena sorta krmnega sirka. Med sortami koruze smo videli 4 že uveljavljene hibride in 8 novosti. Krmni sirek pa je bil eden, saj predstavlja novo alternativo v pridelavi krme za govedo povsod tam, kjer pričakujemo omejitve glede setve koruze. Pred začetkom same poskusne žetve je Andrej Vencelj udeležencem na kratko opisal letošnjo pridelovalno sezono in sušo, ki je prizadela predvsem koruzna polja. Predstavil je vsak posamezni koruzni hibrid in poudaril kakšne so njegove posebnosti, prednosti in slabosti. Še posebno veliko zanimanja je bilo okrog krmnega sirka, ki je na Vencljevi kmetiji rasel že tretje leto, saj radi preizkušajo vedno kaj novega. Povedali so, da zaradi svojega sladkega okusa krmni sirek pomešan med koruzno silažo povečuje ješč-nost. Povečana ješčnost pa ima vpliv na povečano prirejo pri živalih. Po predstavitvi sort je sledila žetev in tehtanje vsake sorte posebej. Posamezne vrste na njivi so bile dolge od 50 do 80 m, kar je predstavljalo ustrezen vzorec za oceno pridelka posamezne sorte na hektar. Na osnovi tehtanja in kasnejše analize vsebnosti pridelka suhe snovi na vzorec. smo izračunali kakšen pridelek suhe snovi je dala posamezna sorta koruze in krmni sirek na hektar. Največji pridelek sveže mase na hektar so v poskusu dale 3 novosti, ki jih preizkušamo v Agrosaatu: Raxxia. Poxxim in Bur-ton. četrti pa je bil že poznani Codistar. Omeniti je potrebno, da so pri Vencljevih poskus sejali razmeroma zgodaj že 22. 4. TABELA: Pridelki silaže po posameznih sortah, ki so rasle na poskusni njivi kmetije i 'encelj v letu 2006. žetev 25. 9. 2006: Eden mlajših udeležencev predstavitve. HIBRID FAO SS% pridelek sveže mase v kg/ha pridelek suhe snovi kg ha CODISTAR 500 28.9 64.912 18.760 LG 23.72 385 39.6 55.614 22.023 BALERINA 300 39.9 44.646 17.814 SAXXOO 390 37.6 51.053 19.196 RAXXIA 410 31 70.270 21.784 POXXIM 450 33.4 68.017 22.71 S BURTON 380 37.1 64.935 24.091 PIXXIA 400 38,5 61.266 23.587 TARANIS 320 39.1 52.103 20.372 AG-C2 350 41.9 53.720 22.509 AG-C1 270 43.8 43.411 19.014 LG 24.81 400 33.9 52.754 17.884 sirek AUTAN 25.8 68.602 17.699 povprečje: 37,1 57.793 20.573 Zdravnica svetuje prehlad in gripa pri otroku PREHLAD je vnetje zgornjih dihal (nosu, žrela in grla), ki ga povzročajo različni virusi. Teh je okoli 200 vrst. Med otroki se širi predvsem zaradi slabo umitih rok. Zato je pomembno, da otroke naučimo temeljitega umivanja rok, večkrat dnevno, zanesljivo pa pred jedjo. Otroku brišemo nos z robci za enkratno uporabo. Otroci, ki hodijo v vrtec oz. vsaj del dneva prebijejo v družbi svojih vrstnikov, prebo-levajo do 12 okužb na leto. Znaki prehlada se pojavijo 2 do 3 dni po okužbi in trajajo od 7 do 10 dni, pri čisto majhnih otrocih pa žal tudi dlje. Značilni so: voden nosni izcedek, zamašen nos, kihanje, bolečina v žrelu in slabši apetit. Manj značilen je suh kašelj. Zapleti se pojavijo, kadar prehlad preraste v infekcijo ušes, bronhitis ali celo (redko) v pljučnico ali sinusitis. Kako pomagamo majhnemu otroku, kadar je prehlajen? - Otrok naj ostane prvi in drugi dan prehlada doma. - Veliko naj pije. Vsak dan mu ponudite dva ali tri obroke hrane ali pijače z vitaminom C v naravni obliki.Ce otrok ne more jesti, mu ponujajte majhne obroke, pa zato pogosteje. - Čistite mu nos s fiziološko raztopino. - Vlažite zrak, dvignite vzglavje posteljice. - Otrok naj ima copatke in nogavičke. - Telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija znižujemo s paracetamolom, hladnimi obkladki, ovitki. Antibiotiki ne pomagajo zoper prehlad! Kdaj k zdravniku? - če se prehlad v splošnem slabša, ne pa izboljšuje, - pri visoki vročim nad 39 stopinj Celzija oz. povišani vročini, ki se ne zniža po antipiretiku (paracetamol), - če se vam otrok zdi apatičen oz. nemiren, - če prehitro diha ali če mu v piska v pljučih, - če opazite kašelj, ki se stopnjuje, bolečine v ušesih ali težko požiranje, - če otrok ne sprejema tekočine. Pomembno je, da se zavedamo, da je otrok po bolezni šibkejši in manj odporen, zato se lahko hitreje okuži. Ni dobro, če ima prehlad za prehladom. Zato se še nekaj časa izogibajte situacijam, v katerih bi se lahko znova okužil. V vrtec naj gre, ko je povsem zdrav. GRIPA ali INFLUENÇA je akutna okužba dihalnih poti, ki jo povzročajo virusi gripe A, B ali C. V nasprotju s prehladom se lahko pred gripo zavarujemo s cepivom. Virus se prenaša s kužnimi kapljicami (kašljanje, kihanje) ali z neposrednim stikom z bolnikom. Znaki bolezni se pojavijo 1-3 dni po okužbi. • VEČJI OTROCI IN MLADOSTNIKI: - nenaden pojav visoke vročine, mraze-nje, - glavobol, - bolečine v mišicah in sklepih, - izrazitejša utrujenost, - suh, dražeč kašelj, - bolečine v žrelu. - pekoče bolečine v očeh. Visoka vročina traja 2-5 dni neprekinjeno. bolj redko v dveh obdobjih z vmesnim padcem. • MLAJŠI OTROCI: V ospredju so znaki prizadetosti zgornjih in spodnjih dihal. Ob visoki temperaturi se pogosto pojavijo vročinski krči. Otroci pogosto tudi bruhajo, redkeje pa imajo blago drisko, bolečine v ušesih ali izpuščaje po koži. Zapleti: - Pljučnica. - dodatne bakterijske okužbe (srednjega ušesa, obnosnih votlin), - vnetje obušesne žlezne slinavke. - vnetje srčne mišice. Ukrepi doma: - počitek. - obilo mlačnih napitkov. - zdravilo za pomirjanje kašlja. - zdravila za znižanje vročine (paracetamol). Aspirina otrokom, mlajšim od 12 let. ne dajemo! Preprečevanje Kot običajno je cepljenje najbolj zanesljiv način preprečevanja bolezni. Posebej se priporoča tistim, pri katerih obstaja večje tveganje za težji potek bolezni (kronične bolezni, revmatska obolenja, presnovne bolezni, motnje imunosti). Kontraindikacije za cepljenje proti gripi: akutna vročinska stanja in preobčutljivost na jajčne beljakovine. Ksenija Peršin Zupet, dr. med.. specialistka pediatrinja 2006. kar se je v sušni poletni sezoni pokazalo kot zelo ugodno. Po predstavitvi sort je sledil sproščen pogovor ob manjši zakuski. Izmenjali smo mnenja o sortah in pridelovalni sezoni ter stehtali pridelke. Prepričani smo. da bodo rezultati poskusa pripomogli k lažji odločitvi pred setvijo v novi sezoni 2007. V novem letu 2007, ki prihaja, vam želimo vse najboljše, uspešno pridelavo in prirejo, ter seveda obilne pridelke s semeni iz semenarske hiše Agrosaat. Agrosaat.d.o.o. vabilo na predavanje Kmetijska svetovalna služba in Društvo podeželskih žena Ivanjščica vabita na predavanje priznane arhitektke dr. Žive Deu z naslovom Notranja oprema kmečkih hiš. Predavanje bo v torek, 9. januarja 2007, ob 9. uri v gasilskem domu v Stični. I ahljeni! Zdravja vam želimo, sreče, uspeha in prešernega veselja. Vam in vsem tistim, ki to življenje delijo z vami. Mir in blagoslov pa naj dasta smisel in lepoto praznikom! Srečno 2007 vsem občanom vošči Kmetijska svetovalna služba KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE ■ zo KOiaOiv -..' > Varovanje narave in naravnih virov postaja vse bolj pomemben vidik moderne družbe, ki se je pričela zavedati naravne dediščine. Da jo bomo lahko prenesli na nadaljnje rodove, jo moramo varovati. Tega se zavedamo tudi na Inštitutu za kontrolo in certifikacijo v kmetijstvu in gozdarstvu, saj je naša glavna dejavnost kontrola in certifikacija okolju prijaznih načinov kmetovanja. V tem obvestilu seznanjamo vse kmetovalce, ki so že vključeni v okolju prijazne načine kmetovanja, da morajo svojo prijavo obnoviti do 31.12. 2006. Hkrati se do tega datuma lahko prijavijo tudi novi kmetovalci. Sodelavci Inštituta KOK-CERT NAJ ISKRIVOST DECEMBRSKIH LUCI POLEPŠA DROBNE TRENUTKE V MOZAIKU ČASA, NAJ ČAROBNOST ZIMSKEGA LESKETA ZASENČI ŽALOSTNE MISLI, NAJ TOPLINA IN ISKRIVOST BESEDE OSREČUJETA VSE LETO. Kmetijska zadruga Stična želi vsem svojim članom, kooperantom, strankam, gostom in poslovnim partnerjem vesel božič, v letu 2007 pa, da bi zadovoljstvo in uspešnost stopala z roko v roki. Zahvaljujemo se vam za dosedanje sodelovanje in vas v novem letu 2007 v veseljem pričakujemo v vseh naših poslovalnicah. Kmetijska zadruga Stična 10 Ivančna Gorica, december 2006 Poskusno polje pri Vencljevih. muljava in gd radohova vas med najlepšimi 8. novembra je bila v Novi Gorici zaključna prireditev letošnjega ocenjevanja v okviru projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela - lepa in gostoljubna. Med letošnje prejemnike najvišjih priznanj sta se iz naše občine uvrstila kar dva. V kategoriji izletniških krajev se je za Olimjem in Razkrižjem - Šafarskim na visoko tretje mesto uvrstila tudi naša Muljava. Gasilska društva so tekmovala v urejenosti in zunanjem izgledu svojih domov v treh kategorijah: domovi, zgrajeni do leta 1930, tisti, zgrajeni do leta 1970. in domovi, zgrajeni po letu 1970. V tej, zadnji kategoriji se je Prostovoljno gasilsko društvo Rado-hova vas s svojim gasilskim domom uvrstilo v sam slovenski vrh. V letošnjem tekmovanju so bili udeleženci tudi osnovna šola Zagradec. Srednješolski center Josipa Jurčiča in občinsko središče Ivančna Gorica, ki so se uvrstili med prvo deseterico v svojih kategorijah. Obema prejemnikoma dragocenih priznanj veljajo iskrene čestitke, vsem našim naseljem, šolam, prostovoljnim gasilskim društvom, železniškim postajam, bencinskim servisom (Bencinski servis v Podsmreki pri Višnji Gori je bil pred dvema letoma tudi med prejemniki najvišjega priznanja!) in najbolj urejenim kmetijam pa naj bodo letošnja priznanja spodbuda in zgled, da bodo v prihodnjem letu namenili urejenosti in zunanjemu izgledu še več pozornosti kot doslej. P-8■ gasilci iz radohove vasi prejeli priznanje Prostovoljno gasilsko društvo Rado-hova vas je prejelo priznanje Turistične zveze Slovenije na razpisu Moja dežela - lepša in urejena. Doseglo je prvo mesto v kategoriji gasilskih domov, zgrajenih po letu 1970. Svečana podelitev je bila 6. novembra v Novi Gorici. Še posebej smo lahko ponosni, saj so to priznanje prejeli so le prvi v vsaki kategoriji, in sicer samo tri društva v Sloveniji. Da je naše društvo prejelo to visoko priznanje, je bilo v zadnjih 15 letih potrebnih veliko prostovoljnih delovnih ur, treba je bilo organizirati pre-nekatero nabiralno akcijo, da smo pridobili potrebna finančna sredstva za izgradnjo novega gasilskega doma, pomožnega objekta in tudi za ureditev okolice doma. Društvo se lahko pohvali tudi z velikimi uspehi na tekmovalnem področju, saj smo bili v zadnjih petnajstih letih kar osemkrat na republiških tekmovanjih, redno usposabljamo kader za pomoč ob nesrečah, udeležujemo se raznih prireditev, tako v občini b ančna Gorica kakor tudi izven njenih meja. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili krajanom Radohove vasi. Grma. Sela pri Radohovi vasi, Zaboršta in Šentpavla, ki so nam ves čas stali ob strani in nam pomagali tako finančno in materialno kakor tudi moralno. Zato je to priznanje namenjeno tudi njim. Za PGD Radohova vas predsednik Brane Praznik Spoštovani bodoči in že obstoječi podjetniki! v Želite hitrejši, lažji in cenejši dostop do kakovostnih podjetniških informacij? Center za razvoj Litija. IZPOSTAVA GROSUPLJE, deluje na naslednjih področjih: a. pri nas dobite vse informacije o vseh aktualnih razpisih za sektor podjetništva, turizma in kmetijstva za NEPOVRATNA SREDSTVA in MIKRO-KREDITE; b. VEM točka - svetovanje potencialnim in obstoječim podjetnikom in registracija s.p.-ja; V novembru smo izvedli delavnico na temo Izdelava vloge za javni razpis, na kateri smo pregledali vsebino razpisnih vlog, nadaljevali pa z ocenjevanjem gradiva za razpise. Skupaj smo ocenili vloge, kjer so podjetniki pridobili dragoceno informacijo in znanje o strukturi vsebine razpisa, kako se razpis sestavi, pravice in obveznosti zaradi pridobljenih sredstev. Izdelava razpisne dokumentacije je dolgotrajen postopek, zato vse, ki imate v letu 2007 v načrtu investicijo v podjetju, pozivamo, da nas pokličete ali obiščete. Letos lahko še ukrepate, da si izboljšate pogoje za pridobitev nepovratnih sredstev. RCL. d.o.o., izpostava Grosuplje, Ob Grosupeljščici 1B, 1290 Grosuplje Tel.: 01/786 23 08 grosuplje(5 razvoj.si • • :enterzasazvc LITIJA, 0.0. profin trade d.o.o. Profin trade d.o.o.. Cesta na B-d.' 35 Ljubljana te!. 01 423 87 50 faks: 01 423 87 55 gtrr 041 75 31 34 e-mar- Dr0trn2@si0l.net - wvvw.profintracie.Si "Da- tdefo froA^Stv^ -mm EURODEKOR EGGER ^ lene /verne plošče 1QO x 2070 x 18mm EURODEKOR EURODEKOR EURODEKOR EURODEKOR W954ST2 - BEL U708ST2 - SIV H1582ST15 H1511ST15 BUKEV NARAVNA BUKEV PAR JENA cena za ploščo cena za ploščo cena za ploščo cena za ploščo M>vo v P° llilif 26 n ud bi/ ¡50 X 2070 mm,MED1APAN HALLEIN 12 mm, 16 mm. 19 mm, 25 mm? 2B mm, 38 mm .„ f Promocijska cena za plošče 19 mm! _ 250,37 t iP Batut |K|tf iMnUi VEZANE PLOŠČE 2500 x 1250 mmf 4 mm, 6 mm, 8 mm, 10 mm, 12 mm, 16 mm, 18 mm, 22 mm, 25 mm njegovih želja. Šport je tudi povezovalna nit med vsemi ljudmi sveta. Priznanje društva je prejel tudi zmagovalec letošnjega ekstremnega maratona po puščavski pokrajini Afrike Toni Ven-celj iz Šentvida, ki je v šestih dnevih ob visokih temperaturnih spremembah pretekel kar 210 km in bil med 25 tekači sveta najhitrejši. Lansko leto pa je osvojil naslov svetovnega podprvaka v gorskem teku. Predsednik društva se je nato zahvalil vsem za sodelovanje in jim zaželel zdravja, osebne sreče in dobre volje, da bi zmogli ta čudoviti čas božičnih in novoletnih praznikov živeti prav vse leto 2007. NV Ivančna Gorica, december 2006 -11 Priznanje si je prislužil gorski tekač in ultramaratonec Toni Vencelj. -11 itn.Oftnv : ■ K;i>\jki hU-, i| tudi oni skrbijo za promocijo kraja lUristično društvo Šentvid ob koncu leta izkazalo zahvalo tudi V igrivem in prazničnem mesecu decembru, ki ponuja prgišče priložnosti za prijateljstvo, iskrenost, prijazen nasmeh, upanje in skupna doživetja, so se člani Turističnega društva Šentvid pri Stični s prijatelji, krajani in okoličani v petek, 8. decembra, zbrali na Turistični kmetiji Fajdiga v Temenici. Prisotne so nagovorili: župan Občine Ivančna Gorica gospod Jernej Lam-pret, podpredsednika Občinske turistične zveze Ivančna Gorica gospod Stane Kralj in gospod Pavel Groznik. predsednica Sveta Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični gospa Helena Hribar. Nagrajeno bivalno okolje Sinjurjevih iz Šentvida. nekaterim domačini športnikom Predsednik društva gospod Janez Ka-stelic se je ob tej priložnosti zahvalil posameznikom, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju živimo. Ker skrbijo za urejenost kraja, ohranjajo naravno in kulturno dediščino naših prednikov, so prejeli priznanje društva Šentvidčanki, gospa Vida Sinjur in gospa Mari Pajek, ter učenci in učitelji EKO šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični. Ker sta turizem in šport neločljivo povezana in imata pomembno vlogo pri razvijanju medsebojnih odnosov ter širita zavest o pomembnosti ohranjanja čistega okolja, so ta decembrski večer povabili mlade športnike, ki so s svojimi dosežki v atletiki pripomogli k boljši turistični promociji Šentvida in k napredku interesne ljubiteljske dejavnosti, kot je turizem. Ponosen na njihove uspehe, je predsednik turističnega društva izročil priznanje otrokom družine Mele z Glogovice. in sicer Nejcu ter njunima sestricama Neji in Hani, ter Manci Groznik, Alenki Hojč in Niki Mrzelj iz Šentvida pri Stični. Posamezniku j e šport lahko način osebnega ustvarjanja, način uresničevanja turistično društvo polževo 1986-2006 Spomladi leta 1986 je bilo v KS Višnja Gora ustanovljeno Turistično društvo Polževo. Sprejeti so bili ustrezni akti in izvoljeni organi pod vodstvom zdaj že pokojnega Borisa Jagra. Nadaljevalo se je pod vodstvom predsednika Slavka Grčarja, zdaj pa društvo že dolga leta vodi predsednik Miloš Sušteršič. TD deluje na območju Kriško-Polžev-ske planote z vasmi Kriška vas, Nova vas, Pristava in Zavrtače, ki imajo skupaj s številnimi počitniškimi naselji že blizu tisoč stalnih in občasnih prebivalcev. Od teh je članov TD Polževo kar 131. Bilanca dvajsetletnega delovanja je kar pestra in dokaj uspešna. Člani TD Polževo so z veliko vnemo sodelovali pri asfaltiranju ceste od Peščenika preko Kriške vasi, mimo Restavracije Polževo do Zavrtač, z odcepom do Nove vasi. Bili so tudi sopobudniki akcije za gradnjo vodovoda; precej časa so vodili in organizirali različna pripravljalna dela. TD je tudi aktivno delovalo pri elektrifikaciji in telefonski napeljavi v počitniška naselja. Posebej pa je dobro poskrbelo za urejeno in čisto okolico; odstranjena so divja odlagališča in organiziran je redni odvoz smeti. Ob glavni cesti je postavljenih kar nekaj klopi, kozolcev ter smerokazov z okrasnimi cvetličnimi koriti. Na smerokazih so stara imena področij, kot so jih imenovali naši tu živeči predniki in so jih uporabljali zaradi boljše orientacije, da so vedeli povedati, kje so kosili travo, želi pšenico, pulili lan, sadili in kopali krompir, grabili listje in opravljali podobna kmečka opravila. Seveda je te lesene smerokaze in kozolce treba tudi redno vzdrževati in obnavljati. Na osrednjem kozolcu, pri leta 2003 obnovljeni razgledni mizi. je tudi barvni panoramski posnetek Polževske planote in oglasna deska za obvestila. 50 metrov pred njo iz smeri Kriška vas pa je nov smerokaz z napisom Razgledna miza - tudi v angleščini. Že v prvih letih je društvo organiziralo tekmovanje med hišami v urejenosti, lepem cvetju in okolici. Postopoma je ta akcija postala tradicionalna v okviru KS Višnja Gora skupaj s tamkajšnjim turističnim društvom. Zdaj so skoraj vse hiše lepo urejene in polne cvetja. Turistično društvo Polževo uspešno sodeluje tudi z drugimi društvi, kot sta Gasilsko društvo Kriška vas, TD Višnja Gora, pa s KS Višnja Gora, še posebej pa z Občinsko turistično zvezo Ivančna Gorica. Ob koncu leta 2004 je TD Polževo s pomočjo sponzorjev organiziralo izgradnjo razsvetljave smučišča na Polževem. Leta 2006 je Smučarski klub Polževo s pomočjo TD Polževo in restavracije Polževo ter župana Občine Ivančna Gorica odprl na novo usposobljeno smučišče, ki ima zdaj vse veljavne dokumente za obratovanje tudi v nočnih urah. TD veliko pripomore k boljši organizaciji ob vsakoletnem pohodu po Jurčičevi poti. spodbuja kolesarstvo, v zadnjih treh letih je organiziralo 9 smučarskih tekmovanj in. v sodelovanju TD Višnja Gora. v jesenskem času Krevsov tek. ki je postal eden od devetnajstih tekov za pokal Dolenjskega lista. Letos je društvo praznovalo svojo okroglo obletnico nadvse aktivno. Opravili smo vse naloge, ki smo si jih zadali, ter se pripravili, da v naslednjem letu vsaj ponovimo te aktivnosti. Ob zaključku leta vsem krajankam in krajanom občine Ivančna Gorica želimo vesele praznike in uspešno leto 2007. TD Polževo predsednik Miloš Sušteršič male živali spet na ogled vivancni gorici V ivanškem kulturnem domu je Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Ivančna Gorica pripravilo tradicionalno 9. razstavo malih živali. Na njej se je predstavilo 140 kuncev, 100 golobov in 70 ptic. Opazovati in občudovati ta živalski babilon, je bilo sila zanimivo in poučno, posebej za otroke. Približati naravo najmlajšim in nasploh ljudem pa je tudi eden od ciljev ivan-škega Društva gojiteljev pasemskih živali. Vse bolj očitno je namreč, da v poplavi tehnike zanemarjamo spoznavanje narave in okolja, kar je še posebej opazno pri mlajših generacijah. Sicer pa se društvo vsako leto redno udeležuje različnih razstav. Zadnja je bila Alpe-Adria v Celju, kjer so si člani prislužili pokal za kolekcijo prvakov. To pomeni, da so štiri živali dobile odlično oceno. Podobne dejavnosti so vsekakor vredne pozornosti, saj veliko prispevajo k spoznavanju narave in sveta okrog nas. Lojze Grčman uspešno leto je za nami! zagonom nadaljevali v prihajajočem letu. Pripravili se bomo za izpita jamar in jamar pripravnik, ki bosta v spomladanskem času. Ob koncu leta smo si zastavili že nove cilje, ki nas čakajo v prihajajočem letu in vam jih bomo v naslednjem članku tudi predstavili. Ne bomo počivali, ob- ljubljamo še večjo aktivnost in prepoznavnost! Z najboljšimi željami vam Jamarski klub Krka želi veliko zdravja, sreče, zadovoljstva in jamarskih užitkov. Jamarski klub Krka Lep pozdrav vsem, ki prebirate jamarsko tematiko. Le še nekaj dni nas čaka in letošnje delovno leto bo pri koncu. Z letom, ki mineva, smo v Jamarskem klubu Krka zadovoljni. Izvedli smo 111 klubskih akcij, kar nas po aktivnosti uvršča v sam vrh delujočih jamarskih klubov v Jamarski zvezi Slovenije. Poleg ustanovnih članov smo pridobili še 40 novih. Obiskali smo veliko jam in brezen, od teh smo 6 novih jam tudi raziskali in dokumentirali. Poudarek je bil na izobraževanju, kar bomo še z večjem »moja dežela - lepa in gostoljubna« tudi v višnji gori in na polževem V nedeljo. 10. decembra, je bila v Višnji Gori podelitev priznanj in pohval. V prepolni dvorani gasilskega doma je bil ob tej priložnosti kulturni program ob spremljavi pianista Roka Malkoča. Nastopili so tudi dve prisrčni skupinici otrok iz vrtca Poižek m učenci osnovne šole z glasbeno-plesno točko, harmonikar Blaž Dremelj, program pa je povezovala Lucija. Družina Steklasovih z Vrhovega pri Šentlovren-cu. vsestransko glasbeno in tudi igralsko usposobljena, nam je ponudila izjemen glasbeni užitek. Gledališka igralka in prevajalka Lojzka Avajanos, domačinka, ki živi in dela v Grčiji, nam je predstavila poezijo enega največjih grških pesnikov Kavafisa. ki ga je z njeno strokovno pomočjo prevedel v slovenščino Veno Taufer. S pesmijo Glasovi, ki je bila interpretirana tudi v grščini, smo se poklonili spominu nedavno umrlega predsednika Občinske turistične zveze Ivančna Gorica, gospoda Avgusta Likovnika. Priznanja in pohvale, ki sta jih podelila predsednika Miloš Sušteršič in Liza Juhas Zavodnik za Turistično društvo Polževo in Višnja Gora, so prejeli: PRIZNANJA: Višnja Gora: • Osnovna šola v Višnji Gori, za urejenost in sodelovanje s krajem • Marjana in Jože Bitenc. Višnja Gora. za vzorno urejeno okolico in vrt. hišo in cvetje • Družina Viršek. Podsmreka. za nasade grmičja. urejeno okolico in stanovanjsko hišo ter cvetje • Vilma in Matjaž Kisel. Velika Dobrava, za vzorno urejeno hišo in okolico ter izjemno cvetje • Vaščani vasi Sela. za trud in delo ter finančni prispevek pri obnovi oltarja in cerkve Sv. Jurija na Selih • Klemenčičevi iz Leskovca. za kmetijo, ohranjeno staro domačijo, stanovanjsko hišo in cvetje • Zupančičevi z Grintovca. za arhitekturno usklajeno obnovo hiše. zelenic, dvorišča in cvetje Polževo: • Milka in Miro Škvorc. Kriška vas, za urejeno počitniško hišo in okolico • Marija in Slavko Grčar. Kriška vas. za urejeno brunarico, skrb za okolico in zasaditev: gospod Grčar tudi za dolgoletno predsedovanje TD Polževo. • Markčevi iz Zavrtač (družina Skufca), za kmetijo, čebelarstvo, nasade cvetja in prijaznost do mimoidočih POHVALE za urejenost okolja, zasaditve s cvetjem: Višnja Gora: • Jožica Mestnik. Grintovec • Sonja in Jani Pajk. Grintovec • Jožica in Milan Glažar. novo naselje • Spanovi (Dremljevi) iz Leskovca, tudi za etnološko ohranjanje stare domačije. Polževo: • za urejenost kmetije, počitniških hiš in okolice Jakopčevi (Habjanovi). kmetija. Nova vas. • Marija in Marjan Škrlec. Kriška vas • Slavica in Milan Geržina. Kriška vas. tudi za prijaznost in gostoljubnost do domačinov Turistični društvi Polževo in Višnja Gora želita vsem občanom SREČNO 2007. Miloš Sušteršič in Liza Juhas Zavodnik O Ravnatelj Marjan Potokarje prejel priznanje v imenu OS Višnja Gora. Ivančna Gorica, december 2006 Mednarodna konferenca o globalni varnosti I »VIZIJ© NIČ« i® ¥101 WliiOSTI NA CISTAH Kot predstavnik Občine Ivančna Gorica sem se oktobra na Bledu udeležil dvodnevne VII. Mednarodne konference o globalni varnosti. Nekaj glavnih poudarkov s tega srečanja bi vam želel posredovati. Probleme z varnostjo v prometu imamo doma, pa tudi v evropski uniji. V glavnem so si problemi podobni, prihaja pa v posameznih državah do odstopanj. Najpomembnejši se mi zdi Nacionalni program varnosti cestnega prometa za obdobje od 2007 do 2011, poimenovan Vizija nič, kar pomeni nič smrtnih žrtev na cestah v Sloveniji. Morda bo kdo samo zamahnil z roko in si mislil, saj je nemogoče, a taka razmišljanja zagotovo ne bodo obrodila sadov. Ravno nasprotno. DOLŽNI smo preprečiti najhujše posledice prometnih nesreč. Vsak od nas lahko prispeva k temu cilju. Vizija nič pomeni tudi to, da se odgovornost za ustvaijanje varnega sistema prenaša na slehernega uporabnika cest. Kako to doseči? Več je poti do tega cilja. Naj jih nekaj naštejem: • odgovornejše vedenje • spoštovanje predpisov • oblikovanje zavesti o pomenu prometne varnosti • varna vozila • cestna infrastruktura • nadzorne službe Prometna varnost zaenkrat še ni zadovoljiva, ne v Sloveniji ne v Evropski uniji. Lahko pa se Slovenija pohvali, da je ena redkih evropskih držav, ki ji je v zadnjih desetih letih uspelo zmanjšati število smrtnih žrtev od leta 1995 za 45%. K temu je verjetno veliko prispevala izgradnja avtocest, boljši vozni park, izobraževanje in ozaveščanje voznikov, pa tudi nadzor nad kršilci. Veliko je še rezerv (med zgoraj naštetimi) predvsem v vsakem posamezniku, ki lahko in je dolžan prispevati k večji varnosti. Hitrost, alkohol, neuporaba varnostnih pasov, nenošenje čelade, nenošenje kresničk za boljšo vidnost .. .vse to je nevarno obnašanje udeležencev v cestnem prometu in tukaj nastopimo kot posamezniki, ki lahko prispevamo k zmanjšanju števila žrtev. Človek je najšibkejši člen v prometnem sistemu. Njegove napake ali zavestne kršitve pravil pomembno prispevajo k nastanku nesreč. Podatki kažejo, da mladi, ko naredijo izpite, dobijo starejša vozila, ki so seveda manj varna in zato so poškodbe, ki doletijo mlade, najtežje. Naj navedem še nekaj podatkov, ki so zaskrbljujoči. Smrt zaradi poškodb v prometni nesreči je za starostno skupino do 40. leta najpogostejši zdravstveni dejavnik tveganja, kot so bolezni srca in ožilja, rakava obolenja ipd. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije umre na leto na svetu zaradi posledic prometnih nesreč 700.000 ljudi. Podatki, ki sem jih navedel, govorijo svoje. Za varnost otrok, teh najšibkejših udeležencev v prometu, smo dolžni poskrbeti tako starši kot družba, zato velja poziv: pazimo na naše otroke! Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu bo tudi v prihodnjem letu skrbel za to, da bo v sodelovanju z Zvezo šoferjev in avtome-hanikov Ivančna Gorica s pomočjo raznih preventivnih akcij poskrbljeno za čim večjo varnost naših občanov, zlasti najmlajših in ostarelih. V imenu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivančna Gorica in v imenu ZSAM Ivančna Gorica želim vsem občanom, zlasti tistim, ki ste v prometu najbolj izpostavljeni - otrokom in starejšim - vesele božično-novoletne praznike in da bi bilo leto 2007 čimbolj varno. Frančišek Grabljevec predsednik SPVIvančna Gorica KS S0BRAŒ 2002-2006 V preteklih štirih letih smo v KS So-brače asfaltirali krajevno cesto Sobra-če-Kalce, cesto proti cerkvi in cesto v Pustem Javorju. Gradbenopripravljal-na dela so večinoma financirali krajani sami, pri asfaltiranju pa smo se po pomoč obrnili na Občino Ivančna Gorica. V sodelovanju z gasilci smo prenovili tudi dvorišče okrog gasilskega doma. V vasi Sela pri Sobračah so vaščani preuredili zajetje in omrežje vodovoda, kajti staro je bilo že dotrajano in ni več zagotavljalo neoporečne pitne vode. Od leta 2005 dalje je KS Sobrače uprav- ljavka vodovoda Sobrače. To pomeni, da mora Svet imenovati odgovorno in operativno osebo, ki v imenu KS skrbita, da se opravljajo vse z zakonom določene obveznosti (vzpostavljanje HACCP sistema, vodenje dokumentacije, sodelovanje z inšpekcijskimi službami). V prednovoletnem času smo vsako leto priskočili na pomoč sv. Miklavžu, da je poleg najmlajših uspel obiskati tudi starostnike v naši krajevni skupnosti. Gasilski dom je velikokrat središče dogajanja. zato smo radi sodelovali z ga- silci pri njihovih aktivnostih (tekmovanje harmonikarjev z veselico, napeljava centralne kurjave, urejanje okolice). Člani Sveta smo se trudili, da bi izpolnili pričakovanja krajanov, vendar so bile včasih želje prevelike, pripravljenost za sodelovanje pa premajhna. Novoizvoljenemu svetu, ki ga sestavljajo Cvetka, Miha, Janez. Marjan, Alojz, Robi in še en Alojz želimo veliko dobre volje izpolnjevanju zastavljenih ciljev. Tanja F. V KS OOi HAS Ji OBISKAL DOBii MOŽ MIKLAVŽEVA BERA KMALU DVIGALO MOTO KLUB FIRE GROUP POMAGA V moto klubu Fire Group se družijo motoristi iz širše okolice Ivančne Gorice; trenutno ima 25 članov. Združuje jih ljubezen do motorjev, druženja in potovanj ter pripravljenost, pomagati ljudem v stiski. Čeprav za motoriste v družbi še vedno pogosto velja negativni predznak - na kratko: da so barabe, ki so izredno nevarne tudi na cesti - pa naš klub dokazuje prav nasprotno. Naši člani so vzorni možje in fantje, ki po službenih in družinskih obveznostih del prostega časa posvečajo tudi klubski dejavnosti. V začetku maja 2006 smo organizirali že sedmi motoristični zbor po vrsti. Kot vsa leta doslej smo tudi letos namenili del sredstev, ki smo jih s prostovoljnim delom članov ustvarili na tem zboru, pomoči ljudem v stiski. Na Centru za socialno delo Grosuplje smo se pozanimali, katera družina v občini Ivančna Gorica je v tem trenutku najbolj potrebna pomoči. Brez posebnega premišljevanja smo prejeli odgovor, da je to družina Cencelj iz Šentvida pri Stični, ki je letos izgubila očeta Slavka. Mama in trije otroci živijo v starejši hiši, ki je nujno potrebna prenove, še posebej ostrešje. Tako se je naš klub pridružil pomoči pri popravilu strehe. Plačali smo les za ostrešje, nekaj članov pa je pomagalo tudi pri pokrivanju strehe. Cencljevi so tako v letošnjem oktobru tudi s pomočjo našega kluba dobili povsem novo streho nad glavo. Seveda organiziranje tako velike prireditve, kot je dvodnevni zbor motoristov, ne bi bilo mogoče brez požrtvovalnih članov kluba, donatorjev in sponzorjev. Vsem se iskreno zahvaljujemo in upamo, da bomo sodelovali tudi v prihodnje. Naj na koncu omenimo še naše popotniške avanture. Nekateri člani so postali že pravi motoristični popotniki. Po predlanskem devetdnevnem potovanju na jug, do Črnega morja, lanskem prav tako devetdnevnemu potovanju na sever, do Baltiškega morja, smo se letos zaradi pomanjkanja časa odločili za nekoliko krajše petdnevno potovanje skozi Bosno in Hercegovino, Črno goro in Srbijo; obiskali smo tudi znamenito Gučo. Tudi za naslednja leta načrtujemo nova potovanja. Mikajo nas Ažurna obala. Portugalska ... MKFIRE GROUP IVANČNA GORICA Ko v začetku decembra pade prvi mrak na našo KS, se pred gasilskim domom v Dobu zbere domala ves naš podmladek v pričakovanju Dobrega moža in njegovih spremljevalcev. Iskrive oči pogledujejo proti prireditvenemu prostoru, ki ga vestno pripravijo naši gasilci, in nestrpno pričakujejo začetek kratkega programa, saj vedo, da potem pride Miklavž. Letos so njegov prihod popestrile mlade plesalke iz naše KS ter mladi igralci s krajšo igrico. Potem pa, lahko bi rekli: »Obljuba dela dolg.« Lani so namreč dobski otroci obljubili, da bodo zelo pridni, in ker so obljubo držali, jih je obiskal sv. Miklavž z okrnjenim spremstvom: parkeljna namreč ni bilo z njim. Verjetno je bilo letos pre-toplo za njegov obisk. Otroci so bili zato kar zadovoljni. Miklavž je obdaril prav vsakega otroka do 10. leta starosti; nekaj jih je bilo celo iz drugih KS. Na koncu je bil morda v manjši zadregi, ker bi radi darilo tudi malo večji otroci. Obljubil jim je, da če bodo še pridni, naslednje leto zagotovo kaj dobijo. Saj veste: večji si, bolj verjameš v Miklavža. Miklavževo spremstvo je zunaj že posta- vili njegov prihod, in obljubil: »Ob letu se jalo nestrpno, zato se je moral počasi po- spet vidimo.« sloviti. Zahvalil se je še vsem, ki so pripra- Alojz Janežič s Poljan, znan kot dober sadjar in čebelar, je pred kratkim doživel nenavadno izkušnjo v naravi. Ne boste verjeli, 8. decembra je v gozdu odtrgal gobana - jurčka, ki ga lahko vidite na fotografiji. Kaj se dogaja z našo naravo? Cvetijo grmovnice, regrat, marjetice, vijolice in rastejo jurčki. Narobe svet Pred fotoaparat se je z gobanom postavil Martin, najmlajši član družine Janežič. mv V ivanškem zdravstvenem domu se je pred kratkim začela gradnja dvigala, na katerega se že kar nekaj časa čaka. Dvigalo, ki bo postavljeno ob stavbi pred vhodom v dom, bo torej v prihodnje omogočalo dostop občanom, zlasti tistim na invalidskih vozičkih in ostarelim, v nadstropje, kjer so poleg zobozdravstvenih ambulant še nekatere druge. Urejena bo tudi nova sprejemna pisarna. Se do konca letošnjega leta je v načrtu izgradnja temeljev in postavitev t.i. jaška, vse ostalo, vključno z dvigalom, pa v prihodnjem letu. Občina Ivančna Gorica sodeluje v tej prvi fazi gradnje s proračunskimi sredstvi. Upamo, da bo delo uspešno in čimprej končano, da bo tako zdravstveni dom pridobil na kvaliteti pri opravljanju svojih storitev. Ivančna Gorica, december 2006 -11 IBM društvo invalidov grosupue objavua program društva za leto 2007 JANUAR • Obisk kina ali gledališča FEBRUAR • Valentinov pohod: 17. 2. • Kopalni dan za ohranjanje zdravja • Občni zbor MAREC • Pohod po Jurčičevi poti: 3. 3. • Izlet: Gregorjev semenj, 10. 3. APRIL • Kopalni dan - Dobrna MAJ • Izlet v tujino: 3. 5. (tri dni) • Srečanje invalidov Dolenjske in Bele krajine: Grosuplje, 26. 5. 2007 JUNIJ • Letovanje - rehabilitacijski program: od 23. 6. do 30. 6. • Ogled gledališke predstave na Muljavi JULIJ • Izlet: (obisk groba Kunej), kopalni dan Olimlje, 14.7. AVGUST • Kopalni dan (tudi za težje invalide) SEPTEMBER • Letovanje: Mali Lošinj od 8. 9. do 15. 9. OKTOBER • Izlet in romanje - 13.10. NOVEMBER • Kopalni dan DECEMBER • Praznovanje dneva invalidov - 1. 12. • Praznovanje novega leta • Božični koncert 26.12. v Krški jami OSTALE DEJAVNOSTI: • termini za ohranjanje zdravja ZDIS: Čatež, Simonov zaliv, Ptuj, Šmarješke toplice, Izola, Radenci, Dobrna • delavnice v Radencih 3x • delavnice v Grosupljem 3x • rehabilitacijski program za zaposlene in brezposelne invalide - 7 dni • izobraževalne delavnice za zaposlene in brezposelne invalide • merjenje krvnega tlaka vsak prvi ponedeljek ob 9.00 • prevozi za potrebe invalidov v zdravstvene namene Novo leto je neznanec, prav lepo ga bo spoznati, mu zaupati, pa ne preveč pričakovati. Staro leto je minilo, ne oziraj se nazaj, novega pa ne priganjaj, presenetiti se daj. Prijetne Božične praznike in srečno Novo leto 2007 vsem svojim članom in občanom občine Grosuplje, občine Ivančna Gorica in občine Dobrepolje želi DRUŠTVO DELOVNIH INVALIDOV GROSUPLJE 15 let župnijske karitas stična Župnijska Karitas Stična letos praznuje svoj petnajsti jubilej. Ustanovljena je bila konec novembra leta 1991 na pobudo župnika, p. Janeza Novaka. Njena prva dejavnost je bila pomoč hrvaškim beguncem, nastanjenim v Metliki, Črnomlju in Višnji Gori. Denarna redstva, hrano in druge stvari zanje so dobili od dobrih ljudi ter jih nato odpeljali v omenjene kraje. Seveda se z umiritvijo razmer na Balkanu stiske ljudi niso končale. Karitas se je nato usmerila predvsem na domače okolje. Sodelavci župnijske Karitas so vsaj včasih poskusili olajšati materialno stisko ljudi in jim v njihovih težavah prisluhniti. Vsako leto priredijo srečanje za starejše župljane, ki se začne s sveto mašo, nadaljuje pa s prijetnim kramljanjem ob pogrnjeni mizi. Ena izmed dejavnosti Karitas je tudi obiskovanje ostarelih pred prazniki. Stisk roke in klepet sta pozornost, ki je vredna veliko več kot skromno darilce. Prostovoljci pa pomagajo tudi otrokom. Šolarjem, ki imajo učne težave, namreč nudijo inštrukcije. Letos pa je začel delovati tudi karitativni krožek; v njem otroci spoznavajo Karitas, se seznanjajo s karitativnimi področji dela ter prostovoljstvom. Za vse to so se člani župnijske Karitas Bogu zahvalili pri sveti daritvi v nedeljo, 3. decembra. Lojze Grčman Zgodbe iz pekarne l^i TC S "PET' 11 JE TAKA UČENA BESEDA F, ranči oražem se je dolga leta iz Grosupljega vozil na delo v Kamnik. Takrat še ni bilo avtoceste in pot čez Škofljico je bila posebej utrujajoča. Vožnja mu je začeia presedati, napisal je prošnjo in jo poslal v Pekarno Grosuplje. "Slučajno je bil nekaj dni zatem zunaj razpis, da iščejo vodjo izmene v ekspeditu. Izobrazbo sem imel ustrezno, in tako sem sedaj že osmo leto v Pekarni Grosuplje," o svojem zaposlovanju pove franci. IISII jesenski kruh vsebuje, tako kot priljubljeni cviček, najboljše iz rdečega grozdja. ^ t-i /kspedit je taka učena beseda. Bolj domač je izraz skladišče," nam o pravilnem razumevanju njegovega dela med smehom pove Franci. Je človek, poln humorja in energije, ki kar hrepeni po akciji. Delo v ekspeditu pa je nadvse dinamično. Na noč v Pekarni Grosuplje natovorijo okoli petdeset vozil. "Noč ni enaka noči, zmeraj se kaj dogaja," razloži Franci. Njegova naloga je priprava naročenega kruha za trgovine. Preverja, ali je njegova kvaliteta ustrezna in če je odpeljan ob pravem času. Če nastanejo težave, je zadolžen za njihovo hitro reševanje. "Izdelke odpošiljamo v prepoznavnih košarah Pekarne Grosuplje. Pokrivamo celo Slovenijo. Najprej je treba "pošibati" tiste kamione, ki imajo najdaljše relacije. Prvi je recimo Maribor, nato Koper in tako dalje. Obstajajo točno določene ure, ob katerih moramo trgovinam dostaviti kruh," še o svojem delu pove Franci. Tudi v zasebnem življenju mu prigod ne primanjkuje. Pred dnevi, je na poti na delo celo srečal medveda. "Ko ti taka žival prečka cesto, ti ni prav nič jasno. Ne vem, ali je bil velik in nevaren ali le mladič. V tistem trenutku nisem imel časa, da bi občudoval njegovo velikost. Če bi bila dva, bi ju lahko vsaj primerjal," še pristavi med smehom. Skupaj s sodelavci v Pekami Grosuplje Franci Oražem na noč natovori okoli petdeset vozil. Franci je pred nekaj meseci skupaj s hčerko obiskal Vatikan. Ogledali so si Nikogaršnjo zemljo, delček starega rimskega imperija in stopili tudi v vatikansko zakladnico, ki je sicer javnosti zaprta. Franci rad potuje, a je hkrati navezan na svoje delo, na čudovito okolico, v kateri živi in na tamkajšnje ljudi. »V začetku devetdesetih let sem pol leta delal v Libiji. Če si tam posekal drevo, si šel naravnost v zapor. Tam je puščava in je vsak drevešček dragocen," za konec o bogastvu Grosupljega in njegove Dolenjske še pove Franci. In tako kot se gozdovi najlepše obarvajo jeseni, v zadnjem času tudi Franci najraje poseže po Jesenskem kruhu, izdplanem v njegovi pekarni. c.Vekama Cjrosuplje Narejeno z ljubeznijo Datilo za prizadevne članice stiške Karitas. O Ivančna Gorica, december 2006 JAVNO SPOROČILO KRiMMOV JAVORJA -ŠMARTNO PRI LITIJI Krajani Javorja sporočamo vsem, ki prihajajo v naš kraj z namenom, da bi se vozili z motokros motorji na Felič vrhu oziroma katerem koli delu Javorja z okolico, da njihovo početje obsojamo in so v našem delu lepe neokrnjene narave nezaželeni gostje. Hkrati javno pozivamo vse službe na lokalni in državni ravni, da dokončno ustrezno ukrepajo in s tem zaščitijo večinski del krajanov Javorja pred peščico posameznikov, ki skušajo s svojim nasilnim, brezvestnim in podlim načinom vsiliti za krajane popolnoma nesprejemljivo dejavnost. Krajani smo tudi odločeni, da pod nobenim pogojem in nikoli ne bomo dovolili tovrstnega početja, ki bistveno zmanjšuje kakovost bivanja v širši okolici Javorja. Tako krajane kot tudi vse ljubitelje narave, pohodništva in vasi Javorje pa prosimo, da nas v naših prizadevanjih podprete, za kar se vam že vnaprej iskreno zahvaljujemo. Večinski del krajanov Javorja Rotary club Grosuplje je pred dnevi v gostilni Storovje slovesno podelil štipendije trem študentkam iz treh občin, nastalih iz občine Grosuplje. Štipendije po 20.000 tolarjev mesečno, za 12 mesecev, v enkratnem znesku (240.000sit), so dobile Karla Zmuc, Maja Zupančič in Eva Jamnik. Štipendije je podelila predsednica Rotary cluba Grosuplje, Zdenka Cerar. Na fotografiji: Dobitnice štipendije, s starši. ODSLUŽENA ELEKTRONSKA OPREMA NI ZA V VSAK ZABOJNIK Ko sem se pred nekaj dnevi vračal s „pasjega sprehoda", sem pred eno od hiš v (širši) okolici zagledal prav zajeten kupček odslužene računalniške opreme. Sicer nisem kak ekološki fanatik, a moja zavest le seže nekaj dlje od sortiranja gospodinjskih odpadkov in vem, da se z računalniškim odpadom in drugimi odsluženimi elektronskimi napravami ravna drugače kot z embalažo od mleka ali s pločevinko od piva. In v čem je težava? Računalnik oziroma njegovi sestavni deli vsebujejo tudi okolju zelo škodljive snovi, predvsem krom, svinec, kadmij, brom, barij, živo srebro in njihove spojine. Problematične pa niso le težke kovine, temveč tudi PVC, ki ga je težko uničiti oziroma se pri njegovem uničevanju z ognjem sproščajo strupeni plini. Samo za ilustracijo: zasledil sem podatek, da lahko kadmij iz ene same baterije onesnaži okrog 600 m3 vode. Če se torej odločite računalnik zavreči, potem ga je treba odpeljati na komunalno deponijo in ga odložiti v za to pripravljen zbiralnik. Sicer pa komunalno podjetje dvakrat letno odvaža nevarne odpadke. Načeloma je razgradnja in reciklaža računalnikov in druge elektronske opreme zaradi velikega števila sestavnih delov iz različnih materialov precej zapleten in drag postopek. Verjetno pa je malo znano, da lahko od 1. januarja 2006 odslužen računalnik (in tudi drugo električno in elektronsko opremo) oddaste v kateri koli trgovini, kjer prodajajo tovrstne artikle. Če je bila oprema kupljena po 13. avgustu 2005, mora prodajalec odsluženo odpremo prevzeti brez dodatnih pogojev. Za starejšo opremo pa velja, da so jo trgovci dolžni prevzeti v razgradnjo le. če boste pri njih kupili nov kos opreme. Velja pravilo menjave eden za enega . www.si21.com/news.php?id=56022). Morda boste pomislili, da bi bilo mogoče »odsluženo« opremo prodati. Žal je težko dobiti kupca, na primer za DVD-predvajalnik, za katerega ste pred dvema letoma odšteli 40.000 tolarjev, ki bi ga lahko prodali za 15.000 tolarjev, ko pa lahko za isto ceno kupi novega z večjo funkcionalnostjo. Podobna zgodba velja tudi za osebne in prenosne računalnike. Kdor pa ima vSaj malo ustvarjalne žilice, lahko »ponošen« računalnik še vedno koristno uporabi. Naj navedem le nekaj možnosti: • računalnik kot glasbena skrinjica • računalnik kot usmerjevalnik in/ali požarni zid • računalnik kot spletni strežnik • računalnik kot satelitski sprejemnik Za vse naštete možnosti je dovolj računalnik. ki premore procesor z 300MHz, vsaj 64MB delovnega pomnilnika in z nameščenim operacijskim sistemom Windows 98 ali Linux. Več na spletnem naslovu: http://www.monitor.si/clanki. php?id=1227. Seveda pa obstaja še tretja možnost. Ali ste morda kdaj pomislili, da bi elektronsko kramo, ki še deluje in je iz takega ali drugačnega razloga ne potrebujete več. nekomu podarili? Nekomu, ki ima manj kot mi in bi bil katere izmed naprav zelo vesel. To je mogoče zelo elegantno storiti preko spletnega bolšjega sejma, ki poteka na spletnem naslovu www.bolha. com. ... In kaj se je zgodilo z njo? Delavci Komunalnega podjetja očitno vedo. kako se tem rečem streže, in so jo pustili tam. kjer je bila. Lastnik pa jo je čez nekaj časa pospravil. Gregor Arko. prof. OID. Osnovna šola Stična Tako ob nakupu novega prenosnega računalnika ne morete oddati hladilnika ali česa podobnega. Podati moramo, da lahko trgovec sprejem odslužene opreme zavrne, če je leta tako poškodovana, da je ni mogoče prenašati ali prevažati kot novo opremo oziroma če ogroža zdravje osebe, zaposlene pri trgovcu. V decembru - mesecu, v katerem ljudem popustijo zavore in v splošni nakupovalni histeriji kupujejo vse povprek, med drugim tudi novo elektronsko opremo (televizorje, predvajalnike, glasbene stolpe, računalnike ...) svoje novo počivališče v kleteh in na podstrešjih ter kasneje na deponiji najde prenekatera naprava, ki je v bistvu še popolnoma uporabna in brezhibna. Primer: Ko lastnik ugotovi, da »mašina« ni več sposobna zadovoljivo prikazati toče krogel, dima in ognja v najnovejši »streljačini«, je največkrat čas za novo zverino, ki bo kar pokala od vseh MHz, MB in GB, pa čeprav je odpisani računalnik sposoben vseh drugih računalniških opravil, razen prej omenjenih. Za ilustracijo le podatek, ki sicer velja za prvo četrtletje letošnjega leta: dobavljenih je bilo 14.272 prenosnikov in 22.150 namiznih računalnikov (vir:http: www. si21.com news.php?id=51449 in http: invent Notesnik HP 500 rq260a Procesor Intel Pentium M 1.73 GHz, 2 MB L2, pomnilnik 512 MB DDR2 533 MHz, trdi disk 60 GB, DL DVD±RW zapisovalnik, LCD zaslon U" Wide (16:10), ločljivost 1280x800 int. gr. kartica Intel 900 do 128 MB, Wlan 54 Mbit. Masa 2,6 kg. Windows XP Home. Garancija 1 leto. VEDNO NEKAJ NOVEGA Big Bang Rudnik Jurčkova c. 228, 1000 Ljubljana, tel. 01 420 25 60 512 MB ram 169.990,- W.36EUR 79.990,- 333,79 EUR ooo _x 12 ' ' * ' P 33,38 EUR illiijFlra SONY TRGOVINA BIG BANG V DECEMBRU ODPRTA TUDI OB NEDELJAH OD 900 DO 1500! Bofex d.o.o. - skupina Merkur. Ljubljana. Ponudba velja od 19.12. do 31. 12. 2006 oziroma do prodaje zalog. Vse cene so v SIT in vsebujejo DDV, Tiskarske napake niso izključene. Cene v € so informativne narave, preračunane po tečaju zamenjave t€ = 239,640 SIT. Pralni stroj Samsung P1253 Hitrost ožemanja do 1200 obr./ min. Zmogljivost pranja do 6 kg perila. Učinkovitost energije/ pranja: A+/A. Navigacijska naprava Garmin Nuvi350 Glasovno vodenje v slovenskem jeziku, barvni LCD zaslon občutljiv na dotik, MP3 predvajalnik, USB vhod. Podpira SD pomnilniške medije. Priložena karta Zahodne Evrope, gotovinska cena 95.V88,- 400,55 € «obil! Windowsxp TECHNOLOGT H*"T,«"„ GflRMIN Digitalni fotoaparat Sony DSC-W30 Ločljivost 6:0 mio točk, 5.1 cm LCD zaslon, 3x optični in 13x pametni digitalni zoom, podpira MS Duo pomnilniške medije. Priložena Li-lon baterija s polnilcem. Ivančna Gorica, december 2006 -11 qgx®m ®b(30rab V MANJ KOT 22 URAH PES OKOLI OBČINE V naše uredništvo smo že pred časom prejeli prav zanimiv potopis, ki ni nastajal v kakšni oddaljeni in eksotični deželi, temveč v naši občini - Deželi desetega brata. Kljub obsežnemu zapisu smo se odločili, da tokratno prednovoletno branje popestrimo s temo, ki nam bo še kako dobro dela, ob veliki medijski pozornosti, ki je je naša občina deležna v zadnjih mesecih - žal ne zaradi lepot, ki sta jih doživela Tilen Jenko iz Mekinj nad Stično in Ludvik Koščak ml. iz Ivančne Gorice. Prijetno branje! PRVI DAN Startala sva na vzhodni strani občine, natančneje na koncu vasice Breg pri Temenici, pri tabli, ki označuje začetek/konec občine Ivančna Gorica. Že sam začetek ni pomenil nič dobrega, saj sem doma pozabil zemljevid občine. Na srečo obstajajo mobilni telefoni, da sem lahko poklical domov in naročil, naj mi ga pripeljejo. Nekaj sto metrov po startu sva šla mimo nekega vikenda, okrog katerega so imeli lastniki posajenih veliko sadnih dreves. Nisva se mogla upreti skušnjavi, pa sva si »sposodila« nekaj breskev in nektarin. Poudariti moram, da je na tem koncu občine meja na zemljevidu nekoliko napačno zarisana. Takoj v začetku sva ubrala pot po travniku ob potoku Bratnica. Kmalu sva presedlala na cesto, ki je potekala ob potoku ter skozi vas Bratnice. S te ceste sva zavila na gozdno pot, ki naj bi naju pripeljala na Primskovo, toda najin cilj se je kmalu preimenoval v Mihelce, saj sva zamudila izvoz na prej omenjeno pot. Zato sva bila primorana predčasno zaviti s ceste v gozd, po katerem sva prvič resneje namučila noge in pljuča, saj sva skoraj dobesedno plezala v klanec proti Slivnikovemu vrhu, ki je v nepo- DRUGI DAN Naslednjega dne sva se zbudila okoli sedme ure. Na hitro sva si privoščila zajtrk, pripravila nahrbtnike in krenila proti Debečemu. Kot že v večini prejšnjih vasi naju je tudi tam pričakala dobrodošlica v podobi malih kosmatincev in bučnega laježa. V 20 minutah sva prispela že na Planino, kjer sva se na hitro okrepčala in se podala proti naslednji vasi, Osredek nad Stično. Že tam se je poznala izbira obutve, saj obutev, primerna za v gore in gozd, ni bila namenjena hoji po cesti. To je kmalu občutil moj kolega, saj je v čisto novih čevljih začenjal čutiti prve bolečine na nogah (prsti). Pot naju je vodila dalje in že sva bila na Obolnem, kjer je tudi turistična kmetija Berčon. Mimo kmetije sva se podala na gozdno cesto, ki vodi na Leskovec pri Višnji Gori. Po slabi uri hoje sva prišla na hrib, ki se imenuje Kucelj. Osebno menim, da njegovo ime ne pomeni napisanega, saj je vse prej kot lahek zalogaj (kucel). Potem ko sva si privoščila odmor, sva prišla do Blečjega Vrha, ki že leži v grosupeljski občini. Nekje sva pač morala priti čez avtocesto. Po nekaj izmenjanih mnenjih sva prišla do zaključka, da bo bolje, če greva do Police kot pa v Višnji Gori prek avtoceste. Pol Tudi takšni pogledi se nam nudijo v naši občini. sredni bližini Mihelc. V že ustaljenem ritmu sva nadaljevala čez drn in strn po gozdu, do Boršta (vrh). Tam sva sklenila, da bova pri Srokarjevih zavila levo v gozd in po tisti poti vse prek Pustega Javorja do Lectovega gradu. Zalomilo se je, še preden sva prišla do Srokarjevih, saj sva tokrat zavila prehitro in zato hodila po napačni gozdni poti. Tokrat sva se resnično strinjala, da sva zgubljena, saj tudi v največji tišini (kolikor je je pač lahko sredi gozda) nisva slišala nobenih znakov civilizacije. Po debelih desetih minutah hoje za nosom sva prišla do strmega pobočja, pod katerim je, dobesedno, kapljal potoček. Pomislila sva in upala, da mora biti tam, kamor teče manjši, tudi večji potok. Res je bilo tako. Hodila sva vzdolž potoka in tako prišla do ceste, ki vodi na Bogenšperk, ter se po njej sprehodila do Pustega Javorja, kjer nama je prijazna domačinka svetovala, kam naj greva, da bi prišla na Gornji Vrh. Že po 400 metrih sva imela ekstremni vzpon v Gozdu. Po nekaj krajših počitkih sva premagala tudi to oviro. Precej izmučena sva prišla na Gornji Vrh, kjer sva naletela na domačina, ki nama je že sam ponudil pomoč. Po nekaj besedah o tem in onem naju je napotil na najin končni cilj za prvi dan, na vrh Osrenca, ki leži na 710m nadmorske višine. Po slabih 15 minutah hoje sva prispela do razglednega stolpa na Osrenci. S tega stolpa lahko opazuješ tako naše (ivanške) doline in konce kot tudi litijske. Na vrhu stolpa, kjer je postavljena maketa Slovenije za pohodnike, sva tudi prespala prvo noč. ure hoje po makadamski cesti (od Police dalje) je zadostovalo, da sva pripešačila na Spodnje Brezovo, kjer sem se nečesa domislil: kaj če bi poklical v gostilno Rr-javelj in naročil pico za dostavo. Vidno so se obema zasvetile oči, ko sem omenil besedo »pica«. Po slabi uri sva jo le dočakala. Ena, dve, tri - in že je ni bilo več. Le kartonska škatla je še ostala. Okrepčana sva nadaljevala pot proti Peš-čeniku, Kriški vasi in Novi vasi, kjer sva se nagledala Radenskega polja, saj se z razgledne točke v Novi vasi res lepo vidi. V tej vasici sva si tudi s pomočjo partnerjevega sošolca dopolnila manjkajoče zaloge tekočine, s katerimi sva zadržala žejo do naslednjega dne. Obrnila sva se na zahod, šla skozi gozd in upala, da bova kmalu prišla na cesto Luče- Krka, po kateri bi nadaljevala začrtano pot. V gozdu sva se med spuščanjem izgubila. Po nekaj srečnih ovinkih in vztrajanju partnerja sva prišla do željene ceste, in to prav na delu, kjer je meja. Usmerila sva se proti Krki. Potem ko naju je prehitelo nekaj hitrih avtomobilov, sva si bila primorana vzeti še en kratek odmor, da sva se osvežila in si z oblačil očistila prah, ki se je dvigal na makadamski cesti. Tu sva odkrila še eno napako glede postavitve občinske meje ali pa vsaj table, ki je bila včasih tam. Zdaj stoji le še »ogrodje«. Slaba ura naju je ločila od Krke, kar pa za naju ni bila prevelika ovira. Ko sva prispela na Krko, sva v prvem križišču zavila na cesto proti Hočevju. Po zemljevidu sodeč, bi po 100 metrih morala zaviti v gozd, kar sva tudi storila, toda pot le ni bila tako prava, kot se je v začetku dozdevalo. Ponovno zgubljena v gozdovih ; a & Veselo pot pod noge. nad Krko, sva bila najdena po eni uri, s pomočjo naključnih gobarjev, za kar jima bova ostala hvaležna. Napotila sta naju proti Javham. Med potjo sva srečala še enega gobarja, od katerega sva izvedela, da je tam tudi lovski dom, ki je last LD Suha krajina. Očitno naju je napotil na pravo gozdno cesto, saj sva po njej prišla naravnost do že prej omenjenega lovskega doma, kjer sva tudi zaključila drugi dan. Omeniti moram še to, da sva imela celo noč družbo polhov na bližnjem hrastu. In tudi to, da je bila celo noč strah zbujajoča tišina. Odkrito povem, da me je bilo strah. Hvalabogu vsaj polhi niso bili tiho. Zjutraj, ko sva se zbudila, sem bil prav presenečen, da obstaja tudi tak kraj v občini, kjer ne slišiš tudi enega zvoka kakršnekoli civilizacije. Kot da bi bil odrezan od sveta oz. bolje povedano: »To je dva kilometra naprej od tam, kjer se je Bog obrnil in pokazal hrbet«. TRETJI DAN Tretji dan sva vstala malce prej. Prvič sem celo videl, da tudi avtomobili vozijo tu mimo. Za dober začetek dneva (dobro voljo) je poskrbel kolega Tilen z izjavo: »Men se lih tko zdi, de se u teh rovtah srne vozjo z avtomobili okol'.« Tej izjavi sva se smejala še ves dan. Tričetrt ure sva potrebovala, da sva prišla do Korinja. Pregledala sva zemljevid in se odpravila po gozdni poti proti Kalu (za vsak primer, če je prava, sva vprašala še mimoidočega domačina s polno košaro jurčkov). Med potjo sva prehodila kar nekaj vrtač in vzpetin. Tudi nekaj jurčkov sva našla. Naredil sem le nekaj foto posnetkov le-teh ter jih pustil za kakega gobarja. Prek Kala sva krenila proti Ambrusu, kjer sva se želela okrepčati v kaki gostilni ali pa trgovini. Trgovine ni bilo več, na vratih gostilne pa je pisalo, da je ob sredah zaprto. Ja, uganili ste - sreda je bila. Malo slabe volje in razočarana sva odšla po glavni cesti Brezovemu Dolu naproti. Ko sva našla gozdno pot, ki vodi mimo Karlav proti Drašči vasi, sva imela skoraj enourni odmor. Domačinka iz Brezovega Dola nama je dovolila, da si dotočiva vodo, saj nama je je zmanjkovalo kot v hudi suši. V Drašči vasi sva našla mostiček, ki je vodil na drugo stran Krke. Po prečkanju mostu sva prišla, na Bregu pri Zagradcu, na glavno cesto. Mahnila sva jo, meni nič, tebi nič, na Pajčno. Tam sva si privoščila pravcato pojedino, ki sva jo začinila vsak s po dvema sadnima kupama. Prijelo naju je, da bi kar tam malce zadremala, toda bilo je še zgodaj popoldne, zato sva se na hitro zmenila, da greva do cilja, pa naj bo ura kolikor hoče. Komaj sva še hodila, tako sva se najedla, a sva bila primorana iti proti Valični vasi, ki leži kakih lOOm višje od Pajčne. S težkimi koraki in sita, sva komaj »priplezala« do vasi. Sklenila sva, da je najbolje, če greva po cesti, ki vodi od Valične vasi proti Orlaki. Nekje na sredi te poti je bila na levi strani lepo zvožena gozdna pot, po kateri sva želela priti prek Srebotnice do Dobravice pri Velikem Gabru, od tam pa do Pristavice pri V. Gabru. Tako bi nama bilo treba prečkati le še Cesto in bi skozi gozdiček prišla na cilj. kjer sva pred tremi dnevi tudi začela vse skupaj. No, zalomilo se je že v gozdu na zahodni strani Kremenjeka, kjer je gozdne poti kar naenkrat zmanjkalo. Podala sva se za nosom in seveda ugotovila, da sva se spet izgubila. Po kilometru ali dveh sva se nato znašla na cesti Hrastov Dol-Sela pri Šumberku. Žal sva tako zašla s poti, da sva lahko le nejevoljna odšla proti že prej omenjenemu Hrastovemu Dolu. Med potjo po gozdu je moj partner doživljal drugo puberteto, saj je pel odlomke pesmi, kar sicer ni njegova navada. Saj bi bilo vse lepo in prav, če le ne bi poizkušal preglasiti zloglasnih ptic - šoj. Kmalu se je umiril, tako da sva lahko normalno nadaljevala pot. Iz Hrastovega Dola sva šla po vzhodni strani Borštka do ceste, ki pelje v Sad; po njej sva prišla do Podboršta. Od tod sva krenila proti Bogi vasi, iz nje prek Babje doline in mimo Malega Gabra skozi gozd do železniške proge, od katere je bilo le dve minutki do mesta oz. table, kjer sva začela ta obhod po mejah naše občine. Tilen Jenko in Ludvik Koščak ml. Uspešno na cilju. I.DAN 14.43 START (Breg pri Temenici) 15.10 Bratnice 15.26 Mengeš 15.51 zgubljena© 15.54 neki vrh slemena u gozdu (ne veva kje) 16.11 pavza 16.12 Pungert 16.34 Mihelca 16.41 Slivnikov Vrh 17.42 Boršt-pavza 17.56 nadaljevanje 18.36 zgubljena© 18.47 našla potoček 19.03 Pusti Javor 19.59 Gornji Vrh 20.12 Konča postaja za l.dan - Osrenca II.DAN 8.30 Start-Osrenca 8.54 Debeče 9.16 Planina 9.22 Osredek nad Stično 9.32 Obolno - znak 9.37 Obolno - Turistična Kmetija 9.42 pavza 10.41 Kucelj 11.00 pavza 11.17 Blečji Vrh 11.41 Polica -podhod (avtocesta) 12.13 Spodnje Brezovo 12.15 pavza - malica 13.09 nadaljevanje 13.31 Peščenik 13.54 Kriška vas 13.59 Pavza 14.30 Nova vas 14.35 dopolnila zaloge pijač 14.53 zgubljena© 14.55 cesta (Krka - Grosuplje) - najdena 15.16 pavza (5 min) 15.36 pavza 15.55 nadaljevanje 16.00 Bernard -občinski znak je po zemljevidu sodeč, narobe zarisan/postavljen 16.51 Krka 17.03 pavza 17.13 zgubljena© 17.44 Pavza 18.03 najdena s pomočjo gobarjev 19.21 lovski dom JAVHE - končni počitek za 2.dan III.DAN 8.08 Start-Javhe 8.36 Veliki Korinj 9.35 Kal 9.47 Ambrus 10.29 Brezov Dol 10.38 pavza 11.07 nadaljevanje 12.05 Draščavas 12.23 tabla Velike Rebrce 12.29 tabla Male Rebrce 12.37 Gostilna na Pajčni -pavza- Malica 14.42 nadaljevanje 15.36 zgubljena© 16.11 najdena (cesta Hrastov Dol - Sela pri Šumberku) 16.33 pavza 16.49 Hrastov Dol 17.28 Podboršt 17.54 Boga vas - pavza 17.55 Breg pri Temenici -vKO-NEC Dolžina skupne hoje (brez pavz): = 1274min, = 21,23h =približno 80km Povprečna hitrost: =3,8km/h Temenica OBČINA IVANČNA GORIC, O Ivančna Gorica, december 2006 o o novoletni bazar na os stična V novembru je bil na novo organiziran šolski sklad. Že na uvodnem sestanku, ki so se ga udeležili predstavniki vodstva šole, učiteljev in staršev je bila soglasno sprejeta pobuda, da organiziramo »novoletni bazar«. Učenci in učiteljice so kar nekaj dni posvetili ustvarjanju izdelkov: voščilnic, okraskov, venčkov, ikeban ... Nekaj materiala za izdelovanje so prinesli otroci od doma, večino pa so s sredstvi donatorjev, šole in lastnim prispevkom priskrbele učiteljice razrednega pouka, gospodinjstva in tehnike. Izdelke smo predstavil na prodajnem sejmu - bazarju - v torek, 5. decembra popoldne, ob istem času na matični in vseh podružničnih šolah. Vzdušje je bilo povsod zelo prijetno. Otroci so si skupaj s starši ogledali izdelke, jih izbrali in s polnimi rokami odhajali domov. V blagajni šolskega sklada se je tako nabralo toliko sredstev, da bomo lahko ugodili nekaterim željam in potrebam na matični odslej z novo kuhinjo v novi jedilnici in podružničnih šolah (radio s CD-predvaj alnikom, DVD -predvaj alnik, digitalni fotoaparat, igrače ...) Se enkrat iskrena hvala vsem učencem in učenkam, učiteljicam, dona- torjem, staršem in vodstvu šole, ki so kakorkoli prispevali v šolski sklad. Upravni odbor šolskega sklada Mojca Malovrh rdeča pentua vsak dan »DRŽIMO OBLJUBO, USTAVIMO A/M!« AIDS (aquired immuno deficiency syndrome) ali kuga 20. stoletja, kot to bolezen radi imenujemo, in virus HIV (human immunodeficiency virus) sta v Sloveniji še vedno veliki tabu temi. Prvi december obeležujemo kot svetovni dan boja proti AIDS-u. Geslo letošnjega je bilo: »Držimo obljubo, ustavimo AIDS.« Letos so na to temo po vsej Sloveniji potekale različne prireditve in okrogle mize. Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana je organiziral okroglo mizo na temo Mladi in AIDS. Udeležili smo seje tudi nekateri dijaki naše šole. Vendar pa se vrnimo za dva meseca nazaj. Dijakinji četrtega letnika splošne gimnazije Tamara Vavtar in Špela Brajer sva se udeležili literarnega natečaja na temo Mladi in AIDS, ki ga je razpisal ZZV Ljubljana. Jaz sem na to temo napisala dve pesmici, Tamara pa pesem in kratko zgodbo. Tamara je s svojo pesmijo Pusti naj naju zasedla peto mesto in tako dobila nagrado Vodnega mesta Atlantis. Ta uspeh lahko označimo za velikega, saj je na natečaju sodelovalo več kot 40 dijakov srednjih šol iz vse Slovenije. Dela vseh sodelujočih so objav- ljena v zborniku oz. knjižici Mladi in AIDS, v kateri pa poleg literarnih del lahko najdemo tudi koristne podatke o AIDS-u in virusu HIV. Knjižica je že navoljo tudi v knjižnicah. 23. novembra pa sva se s Tamaro udeležili tudi snemanja oddaje Jasno in glasno na RTV Slovenija, kjer smo mladi spregovorili o AIDS-u. 50 minut oddaje je bilo premalo, da bi spregovorili o vseh idejah in temah, ki so se nam porodile ob besedah, kot so AIDS, HIV, okužba s tem virusom ... Zato smo sklenili, da je o tem treba govoriti vsak dan in ne samo prvega decembra. Sklep oddaje in tudi okrogle mize pa je bil tudi. da ljudi, ki so okuženi s HlV-om oz. že bolehajo za AIDS-em, ne smemo zatirati, temveč jim je treba pomagati, saj je stigmati-zacija takih oseb vse preveč prisotna. Ugotovili pa smo tudi, da kljub dokaj veliki obveščenosti in seznanjenosti s podatki vse premalo mladih uporablja kondome pri spolnih odnosih. Zato: ZAŠČITIMO SE! AIDS je bolezen, ki se je moramo bati, vendar pa se ne smemo bati ljudi, ki so zboleli za to nevarno, neozdravljivo in kruto boleznijo. Spela Brajer S S Josipa Jurčiča Ivančna Gorica PUSTI NAJ NAJU Tamara Vavtar Sanje, da bova večno eno sanje, da za naju ni ovir, sanje, da živela bi sanje Vendar-življenje za naju ni brez skrbi. Ni sreče... Ljubiva se. A ne brez skrbi. Eden od naju vedno v skrbeh zaspi. Ti, ki nama ne pustiš živeti, ti, ki mi vedno znova daš vedeti, da ga nekega dne ne boa več. Sovražim te, saj ni potrebno, da umre on, ki ga ljubim. Bolezen, mučna in grda, nama greni življenje. Tista, ki ne pozna strahu. Tista, ki zahteva tvoje telo. Ne razumem, zakaj zahteva vse to. Kaj ni dovolj, da jih vsak dan pomori 100 in 100?! Pusti naj naju, pusti naj nama živeti, pusti naj... Saj sva še tako mlada. NIC Špela Brajer Zvezdno nebo je žarelo nad nama, sama sva bila sredi narave, rekel si, da umiraš, a jaz sem se ti le smejala. Nisem ti verjela, nisem ti hotela verjeti, mislila sem, da se šališ, a sedaj vidim, da se nisi. Priklenjen na posteljo, ničesar več ne zmoreš, tvoj siv obraz izdaja, da nimaš več moči. Dolgo si se boril, dolgo zmagoval, še zadnji pogled, še zadnji stisk roke NIC, SMRT. zbirajmo kovance Tudi v NLB, d.d. Ljubljana, podružnici Moste, poslovalnici Ivančna Gorica smo se vključili v akcijo zbiranja tolarskih kovancev, s katero smo želeli spodbuditi otroke, da na igriv način zbirajo kovance, ki so obležali po žepih in predalih doma. Z ravnateljico Vrtca Ivančna Gorica Branko Kovaček in ravnateljem OŠ Ivančna Gorica Marjanom Potokar-jem smo se dogovorili za predstavitev akcije na roditeljskih sestankih in za predstavitev naše nove valute na razrednih urah. Pri predstavitvah smo opozarjali predvsem na plačevanje s kovanci nižjih vrednosti, ki bo po novem letu še kako pomembno, zato se bomo morali navaditi, da bomo kovance sproti porabljali, namesto da bi jih shranjevali doma. V času akcije je NLB, d.d. Ljubljana, poslovalnico Ivančna Gorica obiskalo že več kot 10 skupin otrok iz različnih enot vrtcev. Pri obisku banke smo na igriv način izvedli predstavitev NLB TOLI računa in varčevanja za mlade. Otrokom smo pokazali tudi pripomočke, ki jih uporabljamo pri našem delu, s poudarkom na štev-nem stroju za kovance. Pokazali smo jim, kako strojček prešteje kovance, kako izdela potrdilo in kako položimo denar na njihov račun. Akcijo so dobro sprejeli tako starši kot otroci, vzgojitelji in učitelji, in bo zaključena s predstavitvijo igrice TOLI IN EVRO STA PRIJATELJA v izvedbi Ide Kralj, 21. decembra ob 17.30 na vhodu za stranke v prostore NLB, d.d. Ljubljana, poslovalnica Ivančna Gorica. S tem dogodkom smo želeli prispevati svoj delež k praznični podobi našega kraja. Ob tej priložnosti bi se rada v svojem imenu in imenu NLB, d.d. zahvalila vsem, ki ste v akciji sodelovali. Silva Kebrič vodja poslovalnice Ivančna Gorica, december 2006 -11 Približno pol leta zatem, ko so prvi stroji zahrumeli na šolskem parkirišču pred šentviško osnovno šolo, je na tem mestu danes že moč videti novo prizidano šolsko poslopje, ki bo kaj kmalu dobilo tudi svojo končno podobo, tako zunaj kakor znotraj. 4. decembra je v pritličju tega prizidka začela obratovati nova kuhinja, učenci pa si novih moči nabirajo v čisto pravi jedilnici, ki je šola do zdaj še ni imela. Nova kuhinja je sodobno opremljena po najvišjih normativih, s čimer bodo v prihodnje zagotovljeni tako boljši delovni pogoji kot tudi kvaliteta šolske prehrane. Sicer pa so tudi do letošnjega decembra bili vsi učenci deležni dobrih malic. Zdaj imajo učenci možnost izbire med dopoldansko malico in kosilom. Malice, ki je hladen obrok, se poslužuje trenutno več kot 300, toplega kosila pa dobrih 160 otrok. Nekaj je takšnih, ki imajo oba obroka, po novem pa je za učence, ki hodijo v jutranje varstvo na voljo tudi zajtrk. Tudi sicer dela na šoli napredujejo. V pritličju poleg kuhinje in jedilnice sta na-red tudi že učilnici, dela pa se tudi v nadstropju prizidka. Pod streho je tudi že prizidek pri telovadnici. Podaljšana jesen je vsekakor po godu izvajalcem del, saj bo konec tekočega šolskega leta tudi že čas, ko bodo morala biti vsa gradbena dela zaključena. Srečno torej, delavci, srečno, šolarji in njihovi učitelji. mš Šolarji in kuharice v novi kuhinji in jedilnici. rysjB ■ - *'-* iYhBM V mesecu novembru je tudi Vrtec Marjetica iz Ivančne Gorice sodeloval v projektu »Jaz varčujem. * NLB je dala pobudo, da bi otroci v vrtcih zbirali kovance in tako bankam olajšali njihovo zbiranje pred uvedbo evra. Projekt je zajemal pogovore o varčevanju, spoznavanju denarja, njegove pomembnosti, težišče je bilo na razvijanju pravilnega odnosa do njega ter pravilnem ravnanju z njim. Prav tako je bil otrokom s tem omogočen stik z zunanjo institucijo ter spoznavanje s poklicem bančni uslužbenec. Otroški kotički so se v tem mesecu spremenili v prave pravcate banke, otroci so sestavili hranilnik iz kartona, ga pobarvali ter opremili s podatki, predvsem pa vanj metali kovance. Polne bo bančna uslužbenka odnesla na banko, tolarčke naložila na bančne račune otrok, ti pa bodo prejeli nagrade. medvedki iz vrtca na muljavi na potepu na obolnem kostanjev piknik vrtca miška Bilo je toplo oktobrsko popoldne. Narava se je kazala v jesenski lepoti. Se posebej bogato se je bahal gozd v svoji prečudoviti jesenski preobleki. Žarel je v prelepih barvah in obilnih plodovih. V vrtcu Miška v Stični smo se starši, skupaj z našima vzgojiteljicama Marto in Marico ter pomočnicama Matejo in Anico, na uvodnem sestanku odločili, da za naše male miške organiziramo kostanjev piknik na kmečkem turizmu na Obolnem. Vsi skupaj smo se zbrali na Obolnem ob štirih popoldan. Že prej smo izbrali nekaj pridnih očkov naših otrok, da so pripravili peči za pečenje kostanja. Naša kuharica Joži pa je poskrbela termo posode za zbira- nje pečenega kostanja. Vzgojiteljici in pomočnici ter starši in naši otroci pa smo se skupaj odpravili v gozd, da smo nabrali nekaj kostanja. V hipu je gozd oživel, saj so naši mali nadebudneži vnesli vanj pravi živ žav. Bili so zelo pridni, saj so imeli v rokah polno kostanja. Tudi njihove košare so se kmalu napolnile. Tu in tam se je zaslišal krik: »Au, pika!« Seveda, tudi na kostanjeve ježice so se pomotoma usedli. Ampak nič zato, saj ko smo se vrnili do kmetije, je zadišalo po toplem kostanju in v trenutku so bile bolečine pozabljene. Kako je teknilo! Topel in sladek kostanj. Pri lastnikih kmetije pa smo si privoščili še pijačo. Videli smo naše malčke, ki so tekali naokrog in bili vsi črnih ust. Imeli so pravo zabavo, ki je ne bodo pozabili. Tudi starši smo se bolje spoznali in pogovorili, saj smo se nekateri zadržali še nekaj časa. Menim, daje to prijetna oblika druženja , ki jo ob današnjem tempu življenja vsi še kako potrebujemo. Zahvaljujem se vzgojiteljicama Marti in Marici ter pomočnicama Mateji in Anici za idejo in organizacijo. Hvala naši kuharici Joži in lastnikoma kmetije, ki sta nas toplo sprejela in nam odstopila prostor. Hvala tudi našim očkom, ki so nam pekli kostanj. Bilo je čudovito in nepozabno. Jasmina Tekavčič Skupina medvedki ter vzgojiteljici Tatjana in Andreja iz Vrtca na Muljavi so letošnje šolsko leto začeli zelo dejavno. Že v tednu otroka so se skupaj s starši odpravili na aktivni sprehod do kmetije Erjavec, kjer so spoznali življenje na kmetiji skozi kmečka opravila, kot so obiranje jabolk, spravilo pridelkov, sušenje jabolk in na koncu seveda pokušina kmečkih dobrot, hkrati pa so spoznali tudi, kako delujejo delovni stroji na kmetiji. Kar prehitro je bilo vsega konec in treba se je bilo odpraviti nazaj v vrtec - čez polje seveda. Konec novembra so v okviru projekta Varčujemo in zbiramo kovance obiskali Novo Ljubljansko banko v Ivančni Gorici, kjer so jim prijazni bančni uslužbenci pokazali, kako poteka delo na banki, in jim razdelili hranilnike. Otroci že veselo varčujejo, banka pa bo vsakemu malčku odprla njegov otroški bančni račun. V okviru projekta S knjigo na potep so malčki in malčice obiskali knjižnico v Ivančni Gorici. Spoznali so delo knjižničarke, to, kaj sploh je knjižnica in kako si lahko sami izberejo knjige. Nad ogledom so bili vsi navdušeni! Če bo vreme dopuščalo, se bodo odpravili še na kak izlet oz. ogled. Aleksander Vlašič MED NEBOM IN ZEMLJO Konec vojne Zlato jabolko svobode se nam je, kot je zapisal pesnik Oton Župančič, »zakotalilo v kri in blato.« To je bridko izkusil tudi stiski samostan. Že med vojno sta bila ubita dva od stiskih ci-stercijanov, in sicer samostanski ekonom p. Placid Grebene, ki ga je partizansko sodišče v Trebnjem oprostilo vsake krivde, pa ga zaradi zahteve ljubljanske centrale VOS-a vseeno niso spustili domov v Stično, ampak odpeljali najprej v novomeške, nato v kočevske zapore in ga v oktobru 1943 pobili z ostalimi jetniki v Grčaricah. Drugi je bil že prej omenjeni pater Bonavetura Herga, ki so ga v februarju 1944 partizani zvabili na Mamolj pri Polšnlku in tam, ne ustrelili, marveč dobesedno pobili. Šest članov samostanske družine je izginilo v povojnih pobojih. V različnih domobranskih enotah so namreč skrbeli za ranjence, absurdna pa je misel, da bi lahko zagrešili zločine, ki bi jih morali poravnati s svojo smrtjo, saj sanitejci navadno nimajo niti osebnega orožja. Med samostanskimi žrtvami je edino brat Tarzicij prava žrtev vojnih spopadov, saj so ga zadeli drobci bombe iz zavezniškega letala. Vse ostale omenjene je umorilo brezumno ideološko sovraštvo. Ob koncu vojne se je zato del samostanske družine umaknil na Koroško, med njimi je bilo nekaj odličnih, evropsko priznanih znanstvenikov, o katerih bomo še brali v naši Domoznanski galeriji. Le peščica od njih se je čez nekaj let vrnila v domači samostan. Oblast proti samostanu Novi oblastniki so na vse načine poskušali uničiti ali vsaj zmanjšati vpliv samostana. Ko človek prebira zapise p. Simona in opata dr. Kostelca o tistem času, nehote pomisli, da je oblast storila prav vse, da bi stiški samostan povsem onemogočila. Vemo, da je bil samostan v februarju 1945 večkrat bombardiran in da so bila poslopja zelo poškodovana. Kdor je doživel povojne čase, ve, da so se le »izbranci« lahko oskrbovali z gradbenim materialom in hrano brez nakaznic, samostan pa prav gotovo ni spadal med privilegirance; bili so vse kaj drugega, večina izmed njih celo brez volilne pravice. Kolikor so le mogli, so vzdrževali in obnavljali poslopja z lastnimi sredstvi in močmi. Na zborih volivcev se je pogosto govorilo, kako slabo samostan skrbi za premoženje, da so stavbe zanemarjene in podobno. Prihajale so komisije in iskale napake, ki bi omogočile razpustitev stiškega samostana in zaseg vsega premičnega ter nepremičnega premoženja. Scenarij, podoben tistemu, ki je oblastnikom omogočil, da se samostanska skupnost trapi-stov nikoli več ni mogla vrniti v Brestanico. Ker je bil z agrarno reformo leta 1945 določen zemljiški maksimum, je stiški samostan izgubil ekonomsko podlago, ki bi mu omogočala uspešno obnovo, saj dohodki niso zadoščali niti za golo preživetje. Nekaj let pozneje so bili podržavljeni vsi gospodarski objekti: sirarna, mesarija, mlin, leta 1956 pa celotni samostan, razen cerkve in samostanskega poko-pališča(l) Takrat je opat dr. Kostelec pristojni komisiji predlagal, naj vse redovnike kar po-strelijo in pokopljejo, pa ne bo nobenih težav več. Bivalni prostori samostanske družine, t. i. klavzura, so bili skrčeni na najmanjšo možno mero. Iz nacionaliziranih nekdanjih samostanskih obdelovalnih površin je nastalo državno posestvo na Marofu, ki se ni ukvarjalo le z živinorejo in poljedelstvom. Odigralo je namreč tudi kaj klavrno vlogo na kulturnem področju. V letu 1964 so namreč ob predstavi Tople grede mladega disidenta Marjana Rožanca (po njem se danes imenuje prestižna Rožan-čeva nagrada za najboljše esejistično delo v tekočem letu) navozili v dvorano »razjarjeno ljudstvo« kar z našega Marofa. »Ljudstvo« je izžvižgalo avtorja in igralce in takratni oblasti omogočilo, da je začela s pogromom: ukinila je Oder 57 in revijo Perspektive, prepovedala objavo spornega teksta, zaprla Jožeta Pučnika ter za dolga leta zavrla demokratizacijo slovenske družbe. Leta preizkušenj Nedemokratični režimi vedno iščejo »notranje sovražnike«: če jih ni, si jih pa ustvarijo ali izmislijo kar sami. Tako je bilo tudi v decembru 1950, ko je samostan preživljal eno najtežjih povojnih preizkušenj. Kot lahko preberemo v zapiskih p. Simona Ašiča, so takrat oboroženi moški (iz zapisa ni razvidno, ali gre za miličnike, t. j. policijo, ali nekakšne oborožene, morda kar domače civiliste) obkolili samostan, zastražili vse vhode in izhode, preiskovali samostan od vrha do tal, aretirali večino prebivalcev samostana in jih ponoči po skupinah prepeljali v ljubljanske centralne zapore, kjer so sledila številna zasliševanja, vedno ponoči, in so trajala vsako po več ur. Vprašanja so bila nepredvidljiva in pogosto je moral biti za-slišanec Izredno pazljiv, da s svojo izjavo ne bi koga nehote spravil v nesrečo. Tudi p. Simon, kot toliko drugih, bi v takem položaju lahko izgubil živce, saj zaporniki sploh niso vedeli, česa naj bi bili krivi. Danes ima vsak, še tako hud zločinec (od Silva Pluta do napadalcev na novinarja Petka) ob sebi zagovornika in je seznanjen z obtožnico. Ko p. Simon ne bi imel trdne vere in ko si ne bi z zaupno molitvijo rožnega venca krajšal dolgih ur v samici, bi obupal in »si končal življenje«, kot sam pravi. Zasliševanja so trajala približno dva tedna, noč za nočjo, nato pa so večino aretiranih izpustili. Častivrednega sedemdesetletnega opata dr. Kostelca že čez kakšen teden, nekatere pa šele čez nekaj mesecev. Pozneje so aretirani ugotavljali, da so hoteli samostanu verjetno naprtiti »prozahodno« sovražno delovanje oz. sodelovanje s »sovražno emigracijo«, saj so na vsak način želeli odkriti ilegalno radijsko postajo in skrito orožje. Tega so res našli v samostanski greznici. Po kapitulaciji Italije je namreč v samostanskih poslopjih, kjer je bilo vojaštvo, ostalo orožje, ki ga je opat ukazal zmetati v greznico. Če bi ga namreč našli Nemci, bi bilo orožje lahko povod za represalije. Povojni preiskovalci so Iz najdbe naredili pravo propagandno mojstrovino: na objavljenih fotografijah samostanski bratje v kapucah (za bralce Poročevalca prava podoba »reakcije«) zarotniško čistijo orožje, ki je bilo v resnici seveda popolnoma neuporabno. P. Simon - mučenec Pater Simon je bil kot stiški vikar in poznejši župnik pogosto »na počitnicah«, t.j. v zaporu. Bil je več kot petdesetkrat zaslišan, petnajstkrat obtožen pred sodiščem in osemkrat pravnomočno obsojen, enkrat celo na 4 leta zaporne kazni, a je bil pozneje pomlloščen. Česa neki je bil obtožen? Zakaj neki je bil postavljen pred sodišče? Naj navedemo nekaj (iz trte izvitih, za današnji čas absurdnih) razlogov: 1.1947 so ga zaprli »kar tako«, 1.1950 zaradi poučevanja verouka v cerkvi, I. 1951 zaradi procesije brez ustreznih dovoljenj, 1.1952, ker je v cerkvi vznemirjal ljudi s tem, da je prebral škofovo okrožnico, v maju istega leta, ker je izpodkopaval oblast delovnega ljudstva s tem, da je delil otrokom razglednice z versko vsebino (morda je šlo za t.i. podobice ?), 1.1954, ker je neki ženski prigovarjal, da naj se cerkveno poroči, I. 1955 zaradi svojega komentarja škofove okrožnice... Oblast ga je vabila na zagovore tudi kasneje, ko naj bi se odnosi med Cerkvijo in državo izboljšali: 1.1968, ker je organiziral nabirko za cerkvene zvonove, 1.1971, ker je stiška župnija nameravala kupiti Kraljevo hišo v Ivančni Gorici in v njej urediti bogoslužni prostor za Ivančane. Vsa leta preizkušenj se je p. Simon razdajal, ne le kot duhovnik in župnik, ampak kot zdravnik dušnih in telesnih bolečin vseh, ki so se zatekali k njemu po pomoč. Vse prestalo trpljenje je načelo tudi njegovo zdravje. Po dveh infarktih so mu moči začele pešati. Ko smo ga v času osamosvajanja Slovenije nekega dne srečali ob potoku pri obiranju bezgovih jagod, je veš srečen ponavljal:» Pa sem vendarle doživel čas, ko je ta nečloveški režim propadel.« V avgustu 1992 je v miru zaspal. Dosegel in prestopil je prag upanja. M.A. Ficko O Ivančna Gorica, december 2006 PMMWJOCI Phflznif naj bODO Tdfio m. , KU ZLflTdhSTUO Ml CENTER ŽOLNIR. Ivančna Gorica Tel.: 01/78 7S 572 www.zlatarstvo-tadina.com V decembru 10% POPUSTA pri vsakem nakupu. / * Vsi kupci sodelujejo v nagradnem ^^ žrebanju za lepe zlate nagrade. 1.nagrada BRILJANTNi PRSTAN NOVO! Prodaja ROČNIH UR priznanih blagovnih znamk 7 ^^ andrej pa j k (1789-1870) NAPOLEONOV VOJAK IN PISEC SPOMINOV Janez Nadrah Ko sem raziskovala družinsko deblo rodbine Nadrah, ki je bila pred dvesto leti močno razvejena tako v Višnji Gori kot po okoliških vaseh, sem v mestu na št. 20 naletela na družino Janeza Na-draha, kjer se je po domače reklo Pri Janezku. Janez (1800-1876) se je 8. februarja 1824 poročil z Ano Pajk (1801-1860) s Hudega. Imela sta enajst otrok, štirje so umrli še majhni. Vsi drugi razen Franca, ki je ostal doma in nadaljeval rod, so odšli po svetu: Marija v Ljubljano, Anton v Gradec, Terezija v Istro, kar trije: Jerica, Neža in Janez pa v Trst, kjer so se premožno poročili - najbrž tudi po zaslugi bratranca Antona (1830-1901), kije bil župnik na Kontovelu. Bila sem presenečena, da so v tistih časih, sredi 19. stol., ko so njihovi sorodniki še mirno čevljarili, trgovali, birtovali ali kmetovali v domačem kraju, tako rekoč vsi šli v svet. Morda so to avanturistično žilico podedovali po materi. Ana Pajk je bila namreč sestra Andreja Pajka, ki ga poznamo iz Spominov starega Slovenca. Pod takim naslovom je Josip Jurčič izdal Pajkove spomine na mladost, ki jo je preživel kot Napoleonov vojak. Andrejčkova hiša na Hudem Jakšev Andrejček »Rodil sem se leta 1789 na Hudem pri Stični na Dolenjskem. Sosedje kmetje so me klicali za Jakševega Andrejčka. Moj oče in moja mati sicer nista bila bogata, pa vendar še precej premožna, jaz sem jima bil prvi ljubček izmed devetero otrok. Hoteli so iz mene narediti gospoda, zato so me poslali v šolo.« Ne bi mogli reči, da je učenje Andreju povzročalo težave, saj je bil bister, kar se je pozneje v življenju večkrat pokazalo. Bolj ga je motilo, da je tolkel revščino kot večina njegovih vrstnikov, njega pa je mikalo veseljaško življenje po krčmah in kvartanje. Zato je obesil šolo na klin in stopil v vojsko. »Prenagljeno storjeno, slabo storjeno,« je ugotavljal pol stoletja pozneje. To je bil namreč čas, ko je Napoleon začel svoj pohod po Evropi. Andreju Pajku je bilo dvajset let, ko se je udeležil znane bitke med Avstrijci in Francozi pri Razdrtem. Po avstrijskem porazu ga je čakalo vojno ujetništvo v Franciji. Ko se je, potem ko je prestal dosti gorja, vrnil domov, se je nekaj časa skrival, da bi se izognil vojaščini. Toda lovci na rekrute so ga skupaj z bratom Antonom in dvema sosedovima fantoma presenetili v gostilni v Sto-rovju. In tako je kot Napoleonov vojak odkorakal pred Moskvo ter doživel ves obup po porazu in begu iz Rusije. Od 600 000 mož, s katerimi je Napoleon vdrl v Rusijo, se jih je uspelo rešiti okoli 58 000. Med njimi je bila le peščica fantov s Kranjskega. »Mislim, da se težko dobi Slovenec take starosti kot jaz, da bi bil toliko prestal. Služil sem dva cesarja, dve jetništvi sem prestal, šestintridest dežel prehodil, tristo sedeminosemdeset maršev premarširal, neizrečno moskovsko zimo in lakoto prestal, trikrat sto tisoč tovarišev in svojega brata na Ruskem pustil na snegu, s surovim živežem živel, od kozakov ujet bil: po vsem tem mi je Bog srečo dal.« Prav gotovo je moral imeti zvrhano mero sreče, pa tudi lastne pa- meti, da se je živ vrnil domov. Zanimivo je tudi, kako natančno si je zapomnil vse reke, ki so jih prekoračili, vsa mesta, skozi katera so korakali, navade ljudi, s katerimi se je srečal, pa tudi več jezikov se je za silo naučil, predvsem seveda francoskega. Ko je bilo konec vojskovanja, se je oženil, uspešno kmetoval, trgoval in vodil gostilno ter tako 1825 kupil »eno nivo polek Federmanna. Tukej Hišo zidam. Tukei je bila prou dobra oštarija.« V Statusu animarum za Hudo je zapisano, da je hiša nosila številko 17 in se je po domače reklo Pri Jakšu. Zraven je še pripisano Wirt (gostilničar). Prav tako seje reklo Pri Jakšetu na št. 13, kjer je bil Pajk rojen. Gostilno so pozneje imenovali Pri Andrejčku, ker jo je pač sezidal Andrej Pajk. Ko je ostarel, jo je prepustil prvorojencu Janezu in se s sinom Andrejem preselil v Stično, kjer se še danes reče Pri Andrejčku. Hči Marija in srečanje z Josipom Jurčičem Ko je leta 1884 Fran Leveč urejal Jurčičeve Zbrane spise, je sklenil, da bo mednje uvrstil tudi Spomine starega Slovenca, čeprav so prvotno izšli samo pod Pajkovim imenom, honorar pa sta si oba moža delila. Da bi izvedel čim več o starem Pajku, se je seznanil tudi z njegovimi potomci. Takrat so bili živi še štirje od njegovih sedmih otrok: Alojz je ostal na Hudem, Andrej je bil posestnik v Stični, Jožef čevljar v Višnji Gori, hči Marija pa se je poročila na Polje pri Muljavi. »K sreči sim biu mojo dobro Hčir še per živi moji ženi omožiu tam na Polle h Tičko Josef Špendau u St. vidski fari.« Zakaj je Andrej Pajk svojo hčer še posebej omenil? Verjetno sta si bila podobna po značaju, najbrž pa je bil tudi ponosen, ker seje imenitno poročila in imela študiranega sina. Polje je pravzaprav zaselek Bojanjega Vrha. Na vzpetini ob cesti stojita dve domačiji in eni se še vedno reče Pri Tičku. V Pajkovem času je bilo marsikaj drugače. Tu sta bila Gornji in Dolnji Tiček, imenovan tudi Kajžar. Oboji so se pisali Špendal. Ljudsko izročilo pravi, da je domače ime nastalo po gospodarju, ki mu je bilo ime Matiček, pa so ga skrajšali v Tiček. Po drugi varianti pa naj bi bil mož zelo prebrisan in so rekli, da je pravi tiček. Tudi priimek Špendal ima zanimiv izvor. Pri Tičku naj bi bili nekoč tako zelo premožni, da so kot podložniki stiškega samostana prispevali (torej špendali) kar devet hlapcev za boj proti Turkom. Marija Pajk se je primožila h Gornjemu Tičku. Prvorojenec Franc (1846-1915) je postal duhovnik: bil je župnik v Tržiču, nazadnje Skupinska fotografija s kanonikom Špendalom v sredini pa kanonik v Novem mestu. Drugi sin, Jožef, je ostal doma in bil tudi muljavski župan. Tako je Franc omenil Jurčiču svojega deda, ki je znal tako izvrstno pripovedovati o svojih vojaških prigodah. Jurčič se je z njim večkrat srečal pri Tičku, obiskal pa ga je tudi v Stični, kjer je stari Pajk živel na starost. »Star, nadložen nimam jen ne morem druziga opravila koker čebele komandirat.« Pa vendar je premogel še toliko moči, da je pri šestinsedemdesetih zapisal svoje spomine. Jurčič jih je preoblikoval po svoje in leta 1865 izdal v knjigi kot 12. zvezek Slovenskih večernic. Pisatelj ni ničesar dodal, samo izpustil je stvari, ki so se ponavljale, pripoved razdelil na poglavja, zgladil jezik in jo skratka naredil privlačno za branje. Tako je ohranil pomembno pričevanje slovenskega človeka o Napoleonu, ki se v marsičem razlikuje od tako imenovane napoleonske legende, ki so jo ustvarili literarni ustvarjalci in jo vezali na slovenski narodni preporod. Šola na Polju Andrejčkova hiša v Gaberju pri Stični, 1867 Pajkov vnuk, kanonik Franc Špendal, pa je bil pomemben tudi za svoje sokrajane. Na Muljavi takrat ni bilo šole in otroci so morali hoditi v več kilometrov oddaljeni Šentvid ali na Krko. Prizadevanja za šolo na Muljavi so se začela že leta 1890, toda sosednje občine Krka, Gorenja vas in Dob so se upirale, da bi prispevale svoj delež. Prav tako so prebivalci Lučarjevega Kala in Sušice vztrajali, da bodo pošiljali svoje otroke v Šentvid pri Stični. Potem pa je kanonik Franc Špendal za potrebe šole podaril domače posestvo in hišo, v kateri so uredili učilnico in stanovanje za učitelja. Pri prizadevanjih za šolo sta sodelovala tudi kanonikov sorodnik Dolnji Tiček in župan Ignacij Špendal (r. 1864); ljudje iz Tičkove kajže so si medtem namreč opomogli. Nekaj je k temu gotovo pripomogla tudi gostilna, v kateri so se ustavljali vozniki, ki so z Dvora pri Žužemberku tovorili izdelke Auerspergove livarne na železniško postajo v Ivančno Gorico. Najbrž so bili tudi dobri gospodarji, saj Spendalovo pismo Josipu Jurčiču, 1872 (2. stran) še dandanes Tičkova domačija velja za eno najbolj uglednih, čeprav se več ne pišejo Špendal. Enorazrednica na Polju je bila ustanovljena 10. januarja 1810, pouk pa se je začel pol leta pozneje. 7. julija 1942 so Italijani šolo požgali. Tedaj je bila dvorazrednica in vpisanih je bilo 97 otrok. Ko so po osvoboditvi zidali novo šolo, je pač niso postavili na oddaljenem Polju, ampak na Muljavi. Kanonik Špendal je imel zelo bogato knjižnico, ki jo je zapustil šoli in je ob požigu zgorela. V NUK-u je ohranjen njegov prevod knjige Naša ljuba gospa vedne pomoči. Umrl je leta 1915. Zasluge za prvo muljavsko šolo ima tudi njegov leto dni mlajši brat Jožef, ki je še pred sorodnikom Ignacem nekaj časa župa-noval Muljavcem. Na Veliki šmaren 1882 (leto dni po Jurčičevi smrti) je sprejel in pozdravil vso takratno slovensko kulturniško in politično smetano na veliki slovesnosti, ki sojo pripravili v spomin slavnemu pisatelju. Ko so domačijo spremenili v šolo, se je ta veja Špendalov preselila v Drago, prav blizu domače hiše njihove babice Marije Pajk. S seboj so ponesli tudi domače ime Pri Tičku. Naša i ul) a- Go.s p. a vetinc pomoči. ■ Spendalova knjiga, 1897 Iz roda v rod krvi gre tok Pa omenimo še Lojzko Pajk Avajanos, potomko Andrejevega sina Jožefa, ki je bil čevljar v Višnji Gori. Lojzkina mati je med drugo svetovno vojno v nemškem taborišču spoznala Grka Avajanosa, se z njim poročila in mu rodila dve hčerki. Prva leta po vojni so stanovali v Stični in mnogi starejši Stičani se še spomnijo Grka z dolgo brado. Potem pa je družina odšla v Grčijo. Lojzka odlično obvlada slovenščino in uspešno prevaja naše pisatelje v grščino. Nemirni duh Jakševega Andreja pa gotovo živi še v mnogih njegovih potomcih, ki morda niti sami ne vedo, da je bil njihov prednik »stari Ruski«.Tako so Andreju Pajku namreč rekli na stara leta, ker je rad pripovedoval o strahotah v Rusiji. Rad je tudi prebiral francosko slovnico. Ko so ga vprašali, zakaj, je odvrnil: »Ravno tako se mi zdi, kakor bi se s Francozi kregal.« Valči Nadrah Ravbar Ivančna Gorica, december 2006 19 Knjiga Leopolda Severja viseli zgodbi z dolinjskih gričev Ašiievo leto patir simon živi v knjigah in na znamki Predstavitev znamke je potekala v Jegličevi dvorani Stiškega samostana. vezano z manjšo razstavo in je zajemalo tudi predstavitev časa, ko je bil samostan v letih od 1784 do 1898 razpuščen. V tem času so v njem delovali različni državni uradi, od leta 1872 do ponovne naselitve menihov 1898 pa tudi poštni urad. Po obnovi samostanskega življenja je pošta delovala v Stični na hišni številki 8, v prenovljenem poslopju, na katerem je pisalo Poštni urad Zatičina. Upravnica je bila Fani Fortuna. Med celo prireditvijo pa je govorila glasba. Godalni kvartet Šurli je ustvaril vzdušje, primerno slovesni priložnosti, kakršno izid znamke in dopolnjene izdaje knjige receptov p. Simona Ašiča zagotovo predstavljata. Tokratna izdaja znamke patra Ašiča »nCfla V ogrlico praznovanja stoletnice rojstva p. Simona Ašiča so 17. novembra v stiškem samostanu dodali še en biser: Pošta Slovenije je namreč izdala znamko z motivom znanega zeliščarja, pri Mohorjevi družbi pa je izšla prenovljena izdaja njegove knjige. Ta dva pomembna dogodka sta se povezala v manjšo slovesnost, ki je ponovno obudila živ spomin na veličino plemenitega patra. Predstavitve znamke, v prostorih stiškega samostana se je udeležilo kar nekaj uglednih gostov. Poleg domačega župana Lampreta in županov Škofljice in Brezovice pri Ljubljani še direktor sektorja trženja pri Pošti Slovenije Vinko Filipič, direktor PE Ljubljana na Pošti Slovenije Evgen Zadnik, direktor Celjske Mohorjeve družbe Jože Fanagel in avtor spominske Ašičeve znamke Peter Janez Grom iz podjetja GromArch. Za začetek je nekaj besed o priljubljenem zeliščarju povedal opat Anton Nadrah. Sledila je predstavitev znamke, ki jo je podrobno opisal Vinko Filipič kot predsednik komisije za izdajo poštnih vrednotnic pri Pošti Slovenije. Znamka je izšla v seriji Znamenite osebnosti. Široka je 40 in visoka 27 mm, natisnjena pa je bila v 100 000 primerkih in se bo uporabljala za pošiljanje poštnih pošiljk v tujino. Jože Kukman, ki nadaljuje Ašičevo delo v podjetju Sitik, je nato predstavil štiri na znamki upodobljena zelišča. To so sipek, kamilica, baldrijan in dišeča vijolica. Ob tej priložnosti pa je izdala Celjska Mohorjeva družba knjigo Domača lekarna patra Simona Ašiča »Recepti«, ki jo je prenovil in dopolnil mag. Kukman. Spremljajoče dogajanje je bilo po- * a- pa ni prvi primer, da je Pošta Slovenije posvetila pozornost stiškemu samostanu. Leta 1998, ob praznovanju 100-letnice ponovne naselitve samostana, je bila izdana priložnostna znamka o samostanu Stična. V sklopu razglasitve Ašičeve poti po Krajinskem parku Ljubljansko barje z zaledjem, kjer je p. Ašič mnogokrat nabiral zdravilne rastline, pa je 30. novembra Pošta na Brezovici predstavila še tamkajšnji priložnostni žig ob 100. obletnici Ašičevega rojstva. Lojze Grčman To je naslov že četrte knjige našega dolgoletnega sodelavca v uredništvu Klasja Leopolda Severja. Zgodbe, ki so zbrane v knjigi, pa ste bralci Klasja lahko prebirali tudi v našem časopisu, saj je večina izmed njih ugledala luč sveta na Poldetovi Severni strani. Kot je dejal avtor, je z zbiranjem zgodb začel, ko mu je starejši možakar povedal zanimivo »štorijo« o želvah, o katerih je mislil, da so kupčki, kijih za sabo puščajo krave. Leopold Sever je s knjigo in nenazadnje tudi z objavljanjem v Klasju preprečil, da bi preproste in humorne zgodbe s podeželja utonile v pozabo. Poseben pečat pa knjigi dajejo tudi odlične ilustracije izpod čopiča domačega umetnika Toneta Draba, ki prihaja s šentviškega konca. Avtor knjige Polde Sever v sredini, na desni avtor risb Tone Drab, na levi pa ani-mator večera Pavel Groznik. Na predstavitvi Veselih zgodb z dolenjskih gričev v knjižnici v Ivančni Gorici se je zbralo precejšnje število ljudi in spet smo se prepričali, da knjižnica potrebuje nove, večje prostore (močno upamo, da bodo vodilni v naši občini uresničili svoje obljube). Simpatično druženje je povezoval Višnjan Pavel Groznik; z glasbo, ki jo je izvabljala iz citer, pa je navdušila mlada Mateja Po-držaj. Navzoči smo se lahko prepričali, da bi bile kratke zgodbice tudi odličen material za gledališke predstave. Nekaj zgodbic je knjižničarka Ksenija Medved dramatizirala, v vlogah pa sta se preizkusila knjižničarka Anita Globokar in Slavko Zaletelj. Zgodbic verjetno ne bo zmanjkalo, saj iz dneva v dan nastajajo nove prigode, in ne dvomimo, da jih ne bi naš Polde še naprej pridno zbiral. Ampak Sever ne zbira le zgodbic: je tudi pravi leksikon za vse mogoče. In prav zato se že veselimo ob misli, da bo izpod njegovega peresa priromala še kakšna knjiga - s tako ali pa drugačno vsebino. Poldetu uredništvo Klasje iskreno čestita ob dosežku, prepričani pa smo, da se čestitkam pridružujete tudi bralci. SS folklorna skupina vidovo na fistivalu v srbiji li makidonui Člani folklorne skupine Vidovo smo bili jeseni na festivalu v Srbiji in Makedoniji. Na pot smo se podali v petek, 13. oktobra, v poznih večernih urah. Prvi postanek je bil v Beogradu. Ogledali smo si center mesta, kjer so še vidne posledice pretekle zgodovine, kljub temu da je mesto eno samo veliko gradbišče. Vodič nas je popeljal še na Dedinje na Titov grob, v muzej Jugoslavije in na Kalemegdan. Nato smo se odpeljali v Topolo, kjer smo se srečali z našimi gostitelji. Na 43. festivalu (Topolska berba) so sodelovale folklorne skupine iz Srbije, Makedonije in naša skupina iz Slovenije. Spoznali smo pravo srbsko veselico ob njihovem tridnevnem prazniku trgatve. Nato smo si ogledali še Oplenovac, to je hribček nad Topolo, kjer je živela rodbina Kara-dordevičev. Tam smo si ogledali njihove grobnice; ob pogledu na stene, oblečene z mozaiki iz zlata in platine, človeku resnično vzame sapo. Po večernem nastopu smo se podali na nočno vožnjo proti Makedoniji, natančneje v Krivogaštane, kamor smo se odpravili na povabilo njihove skupine, ki je sodelovala pri nas na 1. Slofolk festivalu lani. Krivogaštani je kraj v bližini Prilepa. Tja smo prispeli dopoldan. Po sprejemu pri županu se je vsak napotil k Pa še ena gasilska iz Ohridskega jezera. »svoji« makedonski družini. Pri njih doma smo spali, jedli in dodobra spoznali njihovo kulturo. Vsi: mladi, stari, veliki, majhni - no ja, večina, kadijo cigarete, kar ni nenavadno, saj pri njih pridelujejo tobak. Makedonski tobak pa je znan po vsem svetu kot najboljši. Prav nenavaden je pogled na razpete vrvi pred hišami, na katerih se suši tobak, in na neskončna polja rdeče paprike. Domači folkloristi so nam pokazali mesto Kruševo - najvišje ležeče mesto v Makedoniji, znano po ilinden-ski vstaji in kruševski republiki, in seveda Ohridsko jezero. Po jezeru smo se popeljali z ladjo, da smo si mesto ogledali še z druge strani. Tu smo se Slovenke okitile z znanimi ohridski- mi biseri. Zvečer je sledil nastop, na katerem se je zbrala cela vas. Na žalost je vsega lepega prehitro konec. V sredo zjutraj smo se poslovili od naših gostiteljev ter se podali na šestnajsturno vožnjo proti domu. Krajši postanek smo naredili v Skopju, kjer smo si ogledali znamenito mestno uro, ki se je ustavila ob potresu, ostanek denarjev (makedonski denar) pa smo zapravili za odlično kavo. Vsi polni vtisov, doživetij in prijetnih spominov smo se v zgodnjih četrtkovih jutranjih urah vrnili v naš Šentvid. Anita Kotar članica folklorne skupine Vidovo > \ * zjmgm L-» ■_____ O ^^Hhhh - RAZVIJANJE DIGITALNIH IN KALSIČNIH F0TAGRAFIJ (OD MALIH FOTOGRAFIJ DO METRSKIH POVEČAV) NA NAJKVALITETNEJŠEM PAPIRJU - FOTOGRAFIJE ZA DOKUMENTA - TAKOJ! - FOTOGRAFIRANJE IN SNEMANJE VSEH SVEČANIH DOGODKOV - CELOTNA F0T0 PONUDBA - BARVNO IN ČRN0BEL0 FOTOKOPIRANJE - IZDELAVA F0T0 PREKO INTERNETA Spletna stran: www.folo-travnik.si E-mail: info@foto-travnik.si F0T0 TRAVNIK - NAJCENEJŠA KAKOVOST! Vsem svojim strankam želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2007 Ivančna Gorica, december 2006 v Želimo vam lepo, dobro in zdravo leto 2007. Tudi v bodoče z vami FizioFit center Med i ko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni dol 33 1294 Višnja Gora tel. 0! 78 84631. 78 03 069 w\v\v.tico.si/mcdiko. mediko.ordinacija.net mediko(« -20 Simon Bregar velik uspeh šahistov šk višnja gora-stična Letošnje lovorike. Končala se je letošnja prva kamni-ško-domžalska šahovska liga. Končni vrstni red je takle: 1. Domžale 25 točk 2. Komenda 21 točk 3. Višnja Gora-Stična 21 točk Kot novinci v prvi ligi smo igrali izredno. Žal smo prav s Komendo doma izgubili z rezultatom 1,5 : 2,5, in to je odločilo v korist Komende v boju za drugo mesto. Osvojili pa smo medalje na vseh štirih posameznih deskah: na I. deski Igor Kragelj - srebro na II. deski Hinko Krumpak - zlato na III. deski Sašo Pirnat - zlato na IV. deski Branko Kirasič - bron Pri navedenih rezultatih moramo poudariti, da so kar osemkrat igrali rezervni igralci - v zadnjem kolu s prvaki Domžalčani kar dva, in sicer druga rezerva Milan Perovšek in peta rezerva Boris Kocmur. Kljub temu smo igrali izenačeno -2:2, kompletni pa bi se lahko celo borili za vrh lestvice. Ker smo tudi v delavski ligi januarja, februarja in marca letos osvojili pokal in sedem medalj, je za letošnje leto naš izkupiček izreden: 2 pokala. 9 ekipnih in 7 posameznih medalj. Kako bo z našim poročanjem o uspehih v prihodnje, pa se še ne ve. saj za 60. jubilejno delavsko ligo Ljubljane v januarju 2007 ni denarja - ne za prevozne stroške ne za postrežbo na domačih tekmah. Iščemo rešitev, saj potrebujemo vsaj 150.000 tolarjev. Jane: Dremelj Tam v daljavi ne ve se, kam ptič leti. Tam v nižavi ne ve se, kam se spusti na skrivaj, tako v duši lep trenutek zbeži in ne vemo, kje se zbudi še kdaj. Vsak dan je nova priložnost za veselje in ljubezen. VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 2007! LETALSKI KLUB ŠENTVID aerobika Aerobno območje je tisto, v katerem je zadovoljena potreba mišic po kisiku. Določata ga aerobna praga: minimalni, ko se potrebe po kisiku zaradi povečanega napora povečajo, ter maksimalni, po katerem preidemo v t.i. anaerobno območje, ko tudi s pospešenim dihanjem ne moremo več zagotoviti mišicam potrebne količine kisika, ki ga potrebujejo za svoje delo. Vsako povečanje intenzivnosti v anaerobnem območju povzroči naglo nabiranje mlečne kisline, kar se kaže v hitri izčrpanosti, slabem počutju ter bolečih mišicah. POWER TNZ To je nekaj zate. Zato vam ponujamo program TNZ-ja (trebuh, noge, zadnjica ). kjer ob različnih stopnjah intenzivnosti lepo oblikujete svoje telo. Vadba je sestavljena iz ogrevanja, iz vaj krepitve mišic in sproščanja. Primerna je za vse vrste populacije in vse starosti, in tudi za vse, ki se bojite, da bi bila intenzivnost prenizka. SD Spela Vsem krajankam in krajanom Krajevne skupnosti Dob želimo vesele božične in novoletne praznike. V novo leto 2007 pa naj vas spremlja naša iskrena želja po zdravju, sreči in delovnih uspehih. Obenem se zahvaljujemo vsem volivkam in volivcem za izkazano zaupanje. Upamo, da ga bomo z vašo in občinsko pomočjo opravičili. Predsednik in člani sveta KS Dob ZDRAVSTVENI DOM GROSUPLJE GINEKOLOŠKA AMBULANTA DODATNE ZDRAVSTVENE STORITVE GINEKOLOŠKI PREGLEDI Ginekološki ultrazvok, preventivni in kurativni pregledi, ki presegajo okvire pravil ZZZS. MERITEV NUHALNE SVETLINE Presejalni test z ultrazvokom v dvanajstem do štirinajstem tednu nosečnosti, za ugotavljanje genetsko okvarjenih plodov (Downov sindrom). AKUPUNKTURA Ta tradicionalna kitajska medicina, ki uporablja za zdravljenje igle. se vedno bolj uspešno uveljavlja tudi v našem okolju. Primerna je za zdravljenje vseh vrst bolečin, nevralgij, psihičnih težav, alergij, bolezni odvisnosti... NOVOST Ultrazvočni pregled kolkov pri novorojenčkih Saša Trampuž, dr. med., specialist ginekologije in porodništva Informacije in naročanje: ob ponedeljkih in četrtkih popoldan ob torkih, sredah in petkih dopoldan GSM 041 806 614 O Ivančna Gorica, december 2006 koroški šarkelj Koroški praznični kruh je bil bel, največkrat šarkelj iz kvašenega testa z mlekom, jajci, cimetom in rozinami. Pravili so mu tudi pogača. Sestavine: 500 g moke, 20 g kvasa, 50 g masla, 250 ml mleka, 1-2 jajci, 50 g sladkorja Za nadev: 50 g masla, 100 g sladkorja, 2 žlici cimeta, 100 g rozin Zamesimo kvašeno testo in ga pustimo vzhajati. Nato ga razvaljamo, premažemo s stopljenim maslom in potresemo s sladkorjem, cimetom in rozinami. Zvijemo in položimo v model za šarkelj. Pečenega zvrnemo iz modela. FIŽ©L@W! SOLMI S SSC1T0 Priprava: Fižol odcedimo in stresemo v skledo. V manjši skledi dobro premešamo kislo smetano, skuto, sol. narezan drobnjak in peteršilj. Na fižol položimo zeliščno skuto. Postrežemo s črnim ali koruznim kruhom. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec V M LIKU PEČEN KROMPIR 1 kg krompirja. 1 1 mleka. 5 dag masla. 2 žlici sesekljanega peteršilj a. drobnjak. koper ali majaron in sol Olupljen in opran krompir damo v kožico ali pekač. Zalijemo ga z mlekom, solimo in obložimo~s kosmi maščobe. Pokrijemo in postavimo v vročo pečico. Preden je krompir povsem mehak, odkrijemo pokrovko in pečemo do konca. Tako se lepše zapeče, mleko pa izhlapi. Potresemo ga še z enim izmed sesekljanih zelišč. Posodo dobro potresemo, da se dišavnica premeša med krompir. ŠTRUKUIS SUHIM SADJEM Sestavine: 250 g moke, sol, 750 ml vode Za nadev: 250 g skute, 250 g suhih hrušk, 90 g sladkorja v prahu, 3 žlice ruma, 3 žlice sladke smetane, ščepec soli Zamesimo mehko voljno testo in ga damo počivat za pol ure. Suhe hruške čez noč namočimo ter jih potem sesekljamo ali zmeljemo. Dodamo skuto, sladkor, rum, sol in smetano. Iz mase oblikujemo kroglice, ki jih položimo na razvaljano testo. Tega nato preganemo in razrežemo s koleščkom, da nastanejo žepki, ki jih nato kuhamo v slani vodi. Potresemo jih s sladkorjem ali drobtinami. mežerli To je koroška narodna jed iz telečjega ali ovčjega mesa in začimb. Lahko je topla predjed, glavna jed. lahko pa tudi samostojni obrok - še posebej s krompirjevo solato z bučnim oljem. Postopek: Telečjo ali ovčjo glavo, pljuča in srce skuhamo. Ko se malo ohladijo, odluščimo meso od kosti in zmeljemo. Dodamo v mleku namočen in na kocke narezan kruh. Čebulo na fino sesekljamo, prepražimo ter dodamo k masi. Nato dodamo česen, ocvirke (grumpe), majaron, timijan, sol. poper, jajca in kislo smetano ter sesekljan peteršilj. Vse skupaj narahlo, vendar dobro premešamo. Tako pripravljeno jed damo v pekač ali pa v glinasto posodo, ki jo imenujejo štecl. Pečemo v pečici pri 180 - 200°C približno 45 minut. Nato prelijemo še s prelivom, ki smo ga pripravili iz kisle smetane in jajc (lahko dodamo tudi nekaj mleka), in še malo popečemo. polnjena telečja pečenka Sestavine: 1,2 kg telečje pečenke, šopek peteršilja, ena rdeča pesa, sol, mleti poper, majaron, 1,3 1 belega vina, malo jedilnega škroba Meso narežemo na dva enaka dela: naj bo brez morebitnih kit in maščob. Nato ga potolčemo in solimo, popopramo ter potresemo z majaronom. Rdečo peso olupimo in narežemo na tanke rezine; zblanširamo jo v vreli vodi, odcedimo in prelijemo z mrzlo vodo. Eno mesno ploščo obložimo z očiščenimi peteršilj evimi lističi, na drugo pa porazdelimo rezine rdeče pese; vsako posebej zavijemo, povežemo s kuhinjsko vrvico in ju z zunanje strani še enkrat začinimo. Pečemo v prej ogreti pečici pri 180 °C. Vmes ju večkrat polijemo s lastnim sokom in belim vinom. Pečeni ruladi narežemo na rezine in ponudimo s krompirjem. stran KULIHARIKA KOROŠKE »Naravno, domače, tradicionalno« so besede, s katerimi lahko opišemo kulinarične posebnosti koroške kuhinje. Prav posebej so ponosni na svoje specifične avtohtone prehranjevalne navade in jedi. Te izvirajo iz naravnega načina predelave po domačih, tradicionalnih receptih. Priprava koroških jedi namreč zah teva precej znanja, skrbi in časa. Tako vam gospodinje in »birti« še zmeraj znajo pripraviti klocave nudlne, štrukle, ožejene žgance, mavželne, mežerle ali tovste grumpe, ki h gurmanski izkušnji vabijo že s svojimi nenavadnimi imeni. Posebnost Koroške je njen kruh: čmi ali rženi. Pripravljen v krušni peči, po starem, nenapisanem receptu, je še po nekaj dneh nespremenjen in enako okusen kot prvi dan. Koroška slovi po odličnem moštu - tradicionalni pijači, pridobljeni z alkoholnim vretjem soka iz starih sort jabolk. Njena glavna odlika je uporaba neškropij enega sadja in naravni postopek vretja. Za pravo dobrodošlico pa vam bo gospodar ponudil domače žganje - nemalokrat najbolj cenjen in dragocen »čmičev šnops«, za liter katerega je treba nabrati kar 22 kg borovnic...« mm/m kruh Sestavine: 1,5 1 mleka, 200 g sladkorja, 400 g slivove marmelade, 150 g orehov, 200 g rozin, 3 rebra grobe narezane čokolade, pol žličke zmletih klinčkov, pol žličke cimeta, 2 žlički jedilne sode, 500 g moke Priprava: Orehe in čokolado narežemo. Vse dodatke zgnetemo v testo in pečemo v dveh pekačih. Za boljši okus lahko dodamo vanilijev sladkor, rum in suhe slive. KRUH ZA božič Peka obrednega božičnega kruha sega v predkrščansko dobo in pomeni eno najstarejših do danes ohranjenih oblik starodavnih praznovanj. Poleg potic ima božični kruh svečano mesto na božični mizi. Božični kruh se je po različnih koncih zelo razlikoval. Navadno so bili taki kruhi trije: pšenični, rženi in ajdov. Božični so bili včasih po okrasju in oblikah prave umetnine, ki so predstavljale cele jaslice. V vasi Sele na Koroškem je na nekaterih domačijah ohranjen običaj peke posebnega božičnega kruha, ki ga uporabljajo v hišnih šegah od božiča do sv. treh kraljev. Ta kruh se imenuje mižiči. božični čas KOROŠKA - BARVITOST DOLIN Koroška obsega območje treh dolin: Mežiške, Dravske in Mis-linjske, ter treh pogorij: Pohorja, Karavank in Savinjskih Alp, ki dajejo pokrajini pečat samosvoje prvobitnosti in čvrstosti. Z nekaj več kot tisoč kvadratnih kilometrov in nekaj nad štiriinsedemde-set tisoč prebivalci sodi pokrajina med manjše slovenske regije. Je pa ena najstarejših slovenskih industrijskih regij: v prejšnjih stoletjih se je tu razvilo rudarstvo (baje so tu rudarili že v rimski dobi), za njim pa sta se razcvetela železarstvo in lesna industrija. Danes skušamo rezultate dala knapov, pavrov, oglarjev, flosarjev, tesarjev in kovačev vtkati v kar najbolj pristen in živ prikaz te naše pomembne dediščine. Predbožični čas je zaznamovalo nabiranje mahu za jaslice (ki se je moral na podstrešju dodobra presušiti) in prihod Miklavža, ki so ga otroci več mesecev nestrpno pričakovali. Skromno je obdaroval najprej otroke, nato še odrasle. Za darila so ponavadi dobili suhe hruške, krhlje, orehe, rožičke, svinčnike, radirke ... Priprave na božič so stekle že v adventu; najpomembnejša je bila devetdnevnica. Zanimivo ob tem je, da navade izdelovanja adventnih venčkov pred desetletji pri nas še nismo poznali. Je pa bila v navadi prava ljudska pobožnost: devet dni pred božičem so ob večerih od hiše do hiše nosili Marijin kip. Vaščani so se dogovorili o vrstnem redu, saj je Marija vsak dan gostovala v drugi hiši. Med potjo so prepevali Marijine pesmi in molili, nadaljevali pa so v hiši, v katero so prinesli kip. Od gospodarjeve gostoljubnosti je bilo odvisno, koliko časa so se pri njih zadržali. Na dan pred božičnim praznikom so se postavljale jaslice, ki so bile večinoma skromne. A nekateri so postavili prave umetniške izdelke (s potočki, mlini ...). Ponavadi so stale v »bogkovem kotu« ali na nizki omari. Pri postavljanju jaslic je imel glavno besedo najstarejši otrok v dntžin; mlajši so smeli le gledati ali podajati posamezne figurice. Slaba dva tedna pred božičem so v majhne skodelice, napolnjene z žaganjem, pomešanim z zemljo, posejali pšenico. Te posodice z zelenjem so postavili med mah in ga občasno pristrigli, če je pre\>eč zraslo. Postavljanje božičnega drevesca takrat ni bilo v navadi in se je pojavilo po drugi svetovni vojni v premožnejših družinah, kjer je Božiček pod drevescem pustil darove. Jaslice so bile postavljene do svečnice. Po molihije bila večerja - največkrat so bile to koline, manjkali pa nista potica in "krhljevka ". V navadi je bilo, da je pri hiši vso noč svetila luč, da je Bog vedel, kam priti. Čas do odhoda k polnočnici, kije sklenila božični večer, je družina preživela v »hiši« ob jaslicah, s petjem božičnih pesmi. Pot do cerkve so si večinoma svetili z baklami: približno en meter dolgimi, dobro posušenimi brezovimi palicami. Čim bliže šrnarski cerk\>i je prihajal sprevod, tem več luči je svetilo. Za božične in novoletne praznike so si ljudje z lepimi razglednicami voščili, po maši pa so se osebno rokovali pred cerkvijo. Znali so iskreno izraziti svoja čust\>a, z lepo pisavo, celo v verzih. Podobno je bilo tudi za veliko noč, god ali poročni jubilej. Kmalu pride zimski čas, stari, dobri zimski čas... Spet peči bomo ogreli, v tople šale se odeli: zdaj pa pridi mraz do nas. Globoka bela gaz. Sani. Nebeških zborov glas ... V jaslih dete spi. Mraz. Mehko sneži, sneži... Božič, dete, sveta noč in Marija nam v pomoč. V novem letu polna vreča naj dobrot bo, zdravje, sreča! Ivančna Gorica, december 2006 -11 OCASNJK A L S 1 N K V T lahka križanka (Z NOVOLETNIM POPUSTOM) V poudarjenem navpičnem stolpcu nam bo sporočila, kaj je značilno za prihajajoči letni čas (Seveda, če vreme ne bo preveč muhasto). VODORAVNO: 1. Kajnov brat, 2. goveji mladič, 3. žitno soplodje, 4. žensko ime, 5. najslabša ocena, 6. bombažni kosem PESNIŠKI DODATEK ZA LAŽJE ISKANJE GESLA Ko zvezdaste snežinke pokrijejo ravnino, skozi hišno okno občudujemo b...... Rešitev iz prejšnje številke: DOLGE NOČI tri smesnice 1. »Igorček, daj tetici Ijubčka, ko odhaja od vas,«prosi teta Slavica svojega nečaka. »Nočem!« se upre Igorček. »Zakajpa ne?« je začudena teta. »Oči je sinoči rekel, da imaš stmpen jezik.« 2. Srečata se dva mulca in se hvalita. Pni pravi: »Moj oči ima srebrno tobačnico, na kateri je vrezan napis: Srečno novo leto.« Drugi omalovažujoče zamahne z roko in odvrne: »To ni nič! Moja mami ima cel komplet srebrnih žličk, na katerih piše Hotel Slon.« 3. Ravnatelju gledališča so se gledalci večkrat pritoževali, da zaradi visokih damskih klobukov slabo vidijo na oder. Mož je dolgo časa\ tuhtal, kako naj stvar uredi, nazadnje pa je le našel izvrstno rešitev: v dvorani je na vidno mesto postavil tablo, na kateri je pisalo: »Vse prikupne dame vljudno prosim, naj bodo v dvorani brez klobuka. Ostale so lahko pokrite!« Pri naslednji predstavi so bile vse dame gologlave. uganke saljivke 1. Ko vržem navzgor je belo, ko pade na zemljo je pa rumeno? 2. Zgoraj diši, spodaj pa smrdi? 3. Katera st\>ar na svetu največ stane? 4. S čim se najpogosteje konča vsaka napisana zgodba? 5. Lesena koklja in železni piščanci skrbijo, da so na mizi žganci? REŠITVE: 1. jajce, 2. šopek v vazi, 3. neumnost, 4. s piko, 5. stara brana. O Ne splača se ti oblačit, Miha je že pred vrati1 Ivančna Gorica, december 2006 Zaspal, predragi si nam oče, zaprl trudne si oči, naj Bog odpre ti rajska vrata, želimo danes tebi vsi. zahvala Ob smrti JOŽETA DREMLJA ST. iz Metnaja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej Vogrinovima, ter prijateljem in znancem za pomoč in tolažil-ne besede. Zahvaljujemo se za darovano cvetje, sveče, svete maše ter darove za dobre namene. Hvala tudi p. Maksimiljanu za lepo opravljen obred ter pevcem za sočutno odpete pesmi, p. Janezu pa za dolgoletne obiske ter tolažbo na domu. Zahvala tudi Perparjevim za lepo organizacijo pogrebne svečanosti. Iskrena hvala vsem, ki ste našega moža in očeta imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi KVIZ 1. Katera E je predvsem potrebna pri fotografiranju? a) toplotna b) električna c) svetlobna 2. Kako so naši prazgodovinski predniki imenovali obrambno utrjene vzpetine? a) gradišča b) selišča c) roje 3. Kateri simbol označuje dušik? a) N b) H c) O 4. V katerem kraju se je rodil pesnik Miha Kastelic? a) v Artiži vasi b) v Dolenji vasi c) v Gorenji vasi 5. Kako so se imenujejo kamni, ki so nekdaj stali ob glavnih rimskih cestah? a) opestniki b) miljniki c) konfini 6. Koliko krakov ima pravilno razvit kristal vode? 7. Katera žival je slonu sorodstveno najbližja? a) kenguru b) zelena žaba c) vrana Rešitve iz prejšnje številke: l.a, 2. kovačeva, 3. a, 4.za štiri, 5. c), 6. a, 7. b. skrivnostno kraticje V zadnji izdaji so se v pričujočem kotičku začetnice zlile v takole kratičje: KOSDKP. Dodana je bila tudi olajšava v obliki pojasnila, da se kratice nanašajo na geološki čas. Na tem izhodišču se je verjetno marsikomu utrnila misel, da gre za začetnice geoloških dob iz paleozoika zemeljskega starega veka; dobe si sledijo takole: kambrij, ordo-vicij, silurij, devonij, karbonij in permij. Tokrat bomo spet posegli v živalski svet. JLBO se nanaša na razvoj znanih členonožcev. Delo. skrb. ljubezen in trpljenje izpolnjevali tvoje so življenje. A pošle so ti moči in zaprl si oči. In čeprav spokojno spiš. z nami kakor prej živiš. zahvala V 94. letu starosti nas je zapustil dragi oče JOŽEBONIFER (13. 3. 1913-17. 11. 2006) s Kitnega Vrha 13 pri Zagradcu Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam ob smrti našega očeta pomagali, nam izrekli sožalje, mu podarili cvetje, sveče in prispevali za svete maše, se mu poklonili z molitvijo ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gospodu župniku, gasilcem PGD Zagradec in pogrebni službi Novak z Rebri pri Žužemberku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevskemu zboru za zapete pesmi ter trobentaču za odigrano Tišino. Prav posebej pa se zahvaljujemo sosedu Slavku Blatniku za lepe in ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. I si njegovi domači Pa pošle so ti moči in zaprla si oči. In čeprav spokojno spiš. z nami kakor prej živiš. zahvala Ob izgubi naše drage mame. sestre in stare mame ANE BLATNIK rojene Meglen iz Velikih Les 23 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Zahvala tudi gospodu župniku s Krke za lepo opravljeno pogrebno svečanost in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi domači t . zahvala Ob smrti TONETA BOHTETA z ulice Na klancu, Ivančna Gorica se iskreno zahvaljujem sosedom, vaščanom Studenca, sorodnikom, prijateljem in znancem za tolažilne besede in izrečena sožalja. Hvala vsem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za dober namen. Hvala župniku Jožetu Kastelicu, pevcem in Perparjevim. Ohranite ga v lepem spominu. Lojzka Prazen je naš dom, dvorišče, oko zaman te išče, sveža in boleča je še rana. v spomin Vsa mlada leta pustil si v tujini, garal si, vse za naše družine in dom si dal. Sledi tvojih neutrudnih in pridnih rok so vidne povsod okoli nas. Za sabo pustil najlepše si spomine ... Drugega oktobra je minilo dve leti, odkar je za vedno odšel od nas naš dobri in skrbni mož, atek in stari ata STANISLAV MLAKAR z Vrha pri Višnji Gori Ob tej priložnosti se zahvaljujemo vsem vam, ki se ustavite ob njegovem grobu, mu prižigate svečke in ga ohranjate v svojem spominu. Vsi njegovi fotorebus V zadnjem rebusu smo videli na fotografiji lepo oblečen zakonski par. Po kroju in modnih dodatkih smo lahko ugotovili, daje slika nastala na začetku prejšnjega stoletja, to se pravi pred kakimi sto leti. Še starejši pa je pregovor, ki je s podobo v povezavi. Takole pravi: »Obleka naredi človeka.« Ker je na podobi zakonski par, bi k sliki pristajalo tudi reklo: »V dvoje je lepše.« Domiselni reševalci so prav gotovo našli še kakšno besedno stvaritev naših prednikov. Današnja slikovna uganka najbrž ne bo težka. Pomislite in odprlo se vam bo: rešitev je kot na dlani. Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. o PRI GRADNJI VAŠEGA NOV EGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča •=> ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V \ I/STANOVANJSKI HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: - za upravnika vaše hiše - za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 Ivančna Gorica, december 2006 -11 zahvala Ob smrti JAKOBA TEKAVČIČA iz Ambrusa (1932-2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vašča-nom, prijateljem in znancem, ki ste se prišli poslovit od njega. Hvala za cvetje, sveče ter darove za maše, dobre namene in drugo. Posebna zahvala gospodu župniku Urošu Svarcu za lepo opravljen pogrebni obred, moškemu pevskemu zboru iz Ambrusa, pogrebnemu zavodu Perpar ter gasilcem, ki ste se še zadnjič poslovili od njega in poskrbeli za njegov pokop. Žalujoči vsi njegovi J i___. zahvala V 90. in 93. letu starosti sta nas zapustila draga mama ANGELA OSTANEK, ROJ. LAVRIH in ata ANTON OSTANEK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše in v dober namen ter vsem, ki ste ju pospremili na zadnji poti. Posebna hvala velja stanovalcem ulice Na klancu in Vrhpolja ter šentviškim pevcem, Perparjevim za opravljene pogrebne storitve in gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljena pogrebna obreda in svete maše. Žalujoči vsi, ki smo ju imeli radi. zahvala Veliko prezgodaj nas je v 43. letu starosti zaradi težke bolezni nenadoma zapustil naš dragi sin, brat in stric ROMAN GREGORIC iz Višenj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sovaš-čanom, prijateljem in znancem, ki ste se od njega poslovili ter ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje, zanj molili ter nam izrekli tolažilne besede v dnevih razmišljanja in bridkega slovesa. Hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalje. Posebna zahvala velja gospodu župniku Urošu in gospodu Franciju za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, Moškemu pevskemu zboru Ambrus za zapete pesmi in družini Perpar. Žalujoči vsi njegovi zahvala V 66. letu starosti je prezgodaj odšel v grob mož. oče. brat in stan ata ANTON SAD AR iz Dečje vasi pri Zagradcu >• Ob boleči izgubi moža, očeta in prijatelja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom. prijateljem, ki so v težkih trenutkih z nami delili bolečino, nam izrekli sožalje. darovali cvetje in sveče ter prispevali za svete maše. Iskrena zahvala g. župnikoma iz Zagradca in Šmihela ter duhovniku (nečaku) g. Ivanu za lepo opravljen obred. Hvala tudi pevcem, gasilcem, g. Slavku za poslovilne besede ter pogrebnemu zavodu Novak. Nenazadnje se zahvaljujemo osebju ZD b ančna Gorica, posebej dr. Zupančiču in sestri Darji, za zdravniško pomoč, Iskrena hvala vsem. ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. 1 'si njegovi Zapustil dom in svoje drage si. na tvojem grobu roža le cveti, ki grenka solza daje ji moči. Kako je prazen dom. dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo nojih rok ostaja. / i zahvala ob tragični in boleči izgubi našega najdražjega moža in očija FRANCA OKORNA s Pristave nad Stično Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, blažili bolečino in sočustvovali z nami: sosedom s Pristave, sorodnikom, prijateljem, znancem, bivSim sodelavccm. njegovim sošolcem in razredničarki 8.Č. učencem in učiteljem Ob Stična ter dijakom in profesorjem Srednje šole za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Hvala vsem. ki ste pomagali ob nesreči: vaščanom Stične, zdravniški službi, p. Maksimilijanu, podjetju Rekon. Janezu Roglju. s.p, in gasilcem. Prav posebno zahvalo bi rade izrazile vsem. ki ste pripravili pogrebno slovesnost: gospodu župniku p. Janezu za lepo opravljeno poslovilno pogrebno mašo. pevcem cerkvenega zbora Stična ter šentviškim pevcem za prelepo petje, konjenikom iz Višnje Gore in Radohove vasi. gasilcem PGD Metnaj in ostalim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. govornikom Jožetu Kastelicu. Janku Kastelicu in Pavlu Grozniku za čuteče in iskreno izrečene besede, godbenikom za zaigrane melodije ter družini Perpar. Hvala tudi Turistični kmetiji Grofija, članicam Društva podeželskih žena. družini Podržaj in vsem obiskovalcem našega Izletniškega turizma. Zahvaljujemo se za vsa pisno in ustno izrečena sožalja. darovano cvetje, sveče in svete maše. Vsem, četudi jih nismo imenovale, iskrena hvala za pomoč in tolažilne besede. Ohranite ga v lepem spominu. Žena Mana ter hčerki Mateja in Tjaša zahvala Po težki in dolgi bolezni nas je v 81. letu zapustila mama, babica in prababica MARIJA GOLF z Rdečega Kala 4 Ob izgubi naše mame se zahvaljujemo vaščanom. sorodnikom in znancem za izrečeno sožalje. darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala osebju Zdravstvenega doma Ivančna Gorica in gospodu župniku Jožetu Grebencu za pogrebno sveto mašo. Hvala tudi družini Perpar in pevcem za lepo zapete poslovilne pesmi. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Vsi njeni Tiho. mirno si zaspal, odšel v kraj, od koder te ne bo nazaj. Ne solz ne bolečine na koncu ni. ostaja le praznina, ki boli. Življenje celo si garal. vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela t\'ojih pridnih rok. zahvala Veliko prezgodaj in nepričakovano nas je v 56. letu starosti zapustil naš dragi mož. oče in dedi ALOJZ PATE iz Šentvida pri Stični Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom. prijateljem in znancem, ki ste z nami ob nepričakovani izgubi delili bolečino in žalost, nam izrekli sožalje. darovali cvetje in sveče, prispevali za maše, dober namen in druge darove. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Prav tako hvala gospodu župniku Jožetu Grebencu za lepo opravljeno pogrebno mašo. pevcem za zapete pesmi. Perparjevim za pogrebne storitve, trobentaču in cvetličarni Cvet-market. Žena Milka, sin Bojan, hči Natalija in vnukinja Anja Omahnil si kot ptica, prestreljena v letu (Janez Menart) zahvala Kot da bi sonce potemnelo. nas je mnogo prezgodaj zapustil nas drasi DRAGO KASTELIC (17. 8. 1967-19. 10. 2006) iz Trnovice Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste ga tako množično pospremili na njegovi zadnji poti. se mu poklonili z molitvijo, mu darovali sveče, cvetje. za svete maše in v dobre namene. Hvala PGD Hrastov Dol za pogrebno slovesnost in poslovilne besede. Hvala lovski družini Šentvid pri Stični ter članom sosednjih lovskih družin za zadnje spremstvo in poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Jožetu Grebencu za opravljen pogreb s sveto mašo, pevcem in družini Perpar. Hvala vsem, ki ste Draga spoštovali in ga imeli radi. Vsi njegovi M. v : k Predraga žena, mama, babica, prezgodaj si od nas odšla, a v srcih naših vedno boš ostala. zahvala V 59. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila žena. mama in stara mama SILVA GNIDOVEC rojena Zavodnik (19. 12. 1947-23. 10. 2006) Ob izgubi naše mame se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše ter vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala dr. Čampovi za zdravniško pomoč, krškemu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za občuteno zapete poslovilne pesmi in vsem tistim, ki ste ji pomagali v težkih trenutkih. Žalujoči vsi njeni O Ivančna Gorica, december 2006 NABO Ž N A ZNAme N J A malnarjeva kapelica v zagradcu (ŽUPNIJA ZAGRADEC) Ob vaški poti, ki na levem bregu reke Krke deli naselji Zagradec in Fužine, stoji ob nekdanji Malnarjevi domačiji ljubko nabožno znamenje, med vaščani znano pod imenom Malnar-jeva (tudi Skupkova) kapelica. Pred nepolnimi sto leti je v hiši poleg kapelice bival upokojeni duhovnik Jože Kunstelj. Ta je iz hvaležnosti za darove, ki jih je v življenju prejel po božji milosti, sklenil ondi sezidati kapelico v čast svojemu zavetniku svetemu Jožefu. Pripravil je načrte in zbral nekaj denarja, a gaje prehitela nenadna smrt in uresničitev namena je bila ustavljena. Bog ve, kaj bi bilo z gradnjo obljubljenega hrama, če ne bi pri hiši imeli še enega človeka z duhovniškim poslanstvom; to je bil bo-goslovec Alojzij Kunstelj, mladenič kratkega življenja, ki je preminil ob koncu prve svetovne vojne, še preden je končal bogoslovne študije in postal mašnik. V spomin na oba pokojnika so v letih po 1. svetovni vojni domači postavili kapelico in tako izpolnili dano zaobljubo. Pred nedavnim sta vaščana Danijela in Darko Pograjc kapelico lepo obnovila, in tudi sicer skrbita za nekdanje Malnarjevo znamenje. Poleg kapelice na pobožne Kunstljeve ljudi spominja tudi preprosta spominska plošča v vzhodnem zidu zagraškega pokopališča. Opomba: Nekdanja Kunstljeva hiša je pozneje nekajkrat zamenjala lastnike in stanovalce, zato je kapelico, ki stoji poleg nje. težko natančno poimenovati. Malnarjeva (Skupkova, Kunstljeva) kapelica pri Zagradcu z Podoba sv. Jožefa z božjim detetom. Slika je nadomestila iz-jugovzhodne strani. vimi kipec svetnika, kije spravljen na varnem kraju. iz zakladnice naših domov Tole je v letošnjem letu zadnja etno- napravo nekdaj uporabljali. Rešit- božiča, ko bom prinesel več kot za- loška uganka. Orodje so uporabljali predvsem v predelih, kjer so izdelovali zobotrebce. Delovni pripomoček ima verjetno več imen. Če nobenega ne poznate, pa opišite, kako so to ve vseh desetih narodopisnih ugank bodo objavljene v januarski številki našega časnika. Z najbolj pridnimi in zvestimi sodelavci se bomo pred novim letom spet videli. To bo okoli služeno nagrado za sodelovanje. Do tedaj pa bodite vsi prisrčno pozdrav ljeni. Leopold Sever BESEDA 0 BESEDI kraji z »ŽIVALSKIMI« ¡MENI V preteklih poglavjih smo za silo »predihali« naselbinska imena, ki so povezana z razmerami v tleh in z oblikovanostjo površine. Takih je največ in verjeti je, da so najstarejša in najstanovitnejša. Sem smo prišteli tudi dvobesedna imena. čeprav njihov pridevniški del ni zemljepisne ali geološke narave. Nekoliko redkejša so imena, izhajajoča iz vegetacije. Tu so v veliki prednosti drevesne trajnice, dosti manj zelnate trajnice, po enoletnih zeliščih in dvoletnicah pa ni poimenovano nobeno naše selišče. ' ' . r\ MfiPji .......■Bii£H| Bj E IttB ■ Stična - kraj. ki ima ime po nekdanjih ticah. Povsem druga podoba pa je pri živalih. Te večinoma nimajo stalnega areala, temveč se pogosto selijo iz kraja v kraj in krajini ne dajejo značilnega pečata. Nekaj »živalskih« imen starejšega datuma je nastalo zaradi podobnosti vzpetine z živalskim telesom. Na primer Zajčji hribček, ki je res podoben čepečemu zajcu, podobno tudi Petelinov greben in še nekaj drugih primerov. Na nek način bi taka m podobna imena lahko prišteli tudi v prvo skupino, saj se ime dejansko nanaša na površinsko oblikovanost predela. Imen po divjih živalih je torej zelo malo. Več krajev pa je dobilo ime po domačih. Tudi ta so po mojem prepričanju zelo stara - večinoma še iz starejše železne dobe. Sem štejemo imena po reji konj: na primer Kojina. Konjščak, Konjevc. Konjevo. Kobiljek. Konjski vrt ... Ker se beseda konj zaradi dolenjskega akanja narečno izgovarja kot »kaj«, imajo naselbinska imena pač temu primerno obliko: Kajina. Kajevc, Kajevo, Kabilek in podobno. Toponimske sledi nekdanje reje so kajpak zapustile tudi druge domače živali, vendar v manjši meri. Tako so nastali Kravjek, Kozjek, Kurja vas. Svinjska vas. Polževo ... Na poseben način spadajo v to skupino tudi Tičnice - vzpetine, na katerih so v času naravoverja častili tiče. prenašalke duš pokojnih, ko so odhajale na oni svet po večno plačilo. Na dolenjskem zahodu je teh imen kljub časovni odmaknjenosti nenavadno veliko. Štiri so tudi na ozemlju naše občine. Veliko prepričljivih znamenj kaže. da ima tu svoje izhodišče tudi ime Stična. O dokazilih za to trditev sem pisal že v prejšnjih poglavjih. Ob tej priložnosti naj navedem le tri: l.v grbu stiškega samostana je ptica (tica), 2. starejši ljudje so do nedavna ime povsem razločno izgovarjali »Štična«, kar je okrajšava za šajnato (sveto) tico, 3. vzhodno od Stične je vzpetina Tična (Tičnica); od tod pride starejša oblika imena Zatičina - kraj za Tično. anekdota 0 fedranovih Gospa Ida. mati dr. Fedrana. je po zgodnji smrti svojega moža sama gospodarila na sorazmerno velikem posestvu in skrbela za šolanje obeh sinov. Za delo na zemlji je pogosto najemala tudi dninarje. Nekoč je več žena okopa-valo koruzo na veliki njivi proti Vodotučinam. Ko je zvečer delila plačilo, so nekatere dmnarice dobile več denarja, druge pa manj. Slednje so jo prosile za pojasnilo; gospa je pokazala na daljnogled, ki je visel na steni, in razložila: »Opazovala sem vas skozi okno in videla, katere ste pridno delale in katere ste se pogosto naslanjale na motiko!« Litoželezni nagrobnik Fedranovih na Kravjeku, kjer so imeli nekoč obsežna posesfra. Ivančna Gorica, december 2006 -11 % 2A DOSZO VOLJO $ KAKO STA BA|TAR LOJZ IN POSESTNIK GRABNAR PRVA NAPRAVI)ALA ČV 1 L S .1^8 gn 'rejite,- PŽ ; "^■L-.i K ČV k; UV T PG ČV XI. PG: t fiTgl Fe "" K tu t PŽ Fe; III. PG j' rifc r K n PŽ G v .'.j IV. T j i | • pg §9 1 K UV r - G r n S "SEVERNA' STRAN + Grabnar je bil težak gruntar. Na domačiji je imel toliko dela, da še za ženitev ni imel časa in je ostal samski. S sestro Katro, ki je prav tako ostala »ledik«, sta po najboljših močeh sama delala na posestvu, le za težja opravila sta najela dninarje. Med dela, pri katerih sta potrebovala pomoč, je spadalo tudi pripravljanje drv za kurjavo. Bilo je proti koncu poletja, ko je Grabnar stopil k bajtarju Lojzu in ga najel za napravljanje drv v Bukovčah. Kmalu po poldnevu sta vzela orodje in krenila v gozd. »Le pridna bodita,« je za njima vpila Katra, »vama bom za večerjo naredila kaj ocvrtega!« Grabnar je bil hudo varčen človek, vsega se mu je zdelo škoda. To lastnost je obilo kazal tudi tisto popoldne. Že prvo drevo sije lep čas ogledoval, a je na koncu ugo- tovil, da je bukev preveč na samem, zato je nista požagala. Naslednji je bil gaber, ki je rasel bolj v gošči. Zaradi lepe rasti sta ga po daljšem preudarku prav tako pustila rasti naprej. Hrast v bližini je imel sicer en vrh že suh, drugi pa je še brstel. Drvarja sta toliko časa krožila okoli drevesa, da sta potacala vso podrast; nazadnje pa je Grabnar ugotovil, da bo to dober steber za kozolec - in šla sta naprej. Do večera sta si na ta način ogledala toliko dreves, da sta ju zaradi dolgotrajnega gledanja v drevesne vrhove pošteno bolela vratova. Bila sta tako zaverovana v svoje opravilo, da nista videla, kdaj je sonce zašlo in se je v gozdu naglo storil mrak. Seveda jima ni kazalo drugega kot oditi domov. Pred hišo sta srečala Katro, ki je ravno nesla liter vina iz kleti. »Sta veliko napravila?« ju je pobarala. »Nič,« je skrušeno priznal Grabnar, zroč v tla. »Ni bilo kaj primernega.« »A tako, jaz sem pa sama garala doma pri živini in v kuhinji,« je vzkipela, potem pa odločila: »Lojz, kar domov pojdi; če nista nič naredila, tudi večerjala ne bosta!« Lojzu se je milo storilo ob pogledu na liter rujnega in ob vonjavah po cvrtju, ki so se skozi vežna vrata širile na dvorišče. Toda dobro je vedel, da Grabnarjevi Katri ne gre ugovarjati in je odkrevsal domov. Čez nekaj let je Grabnarju nekaj stopilo v vrat, nekakšen revmatizem, in mu glavo rahlo obrnilo navzgor. Nagajivi jeziki so govorili, da mu je to prišlo od stalnega oziranja v drevesne krošnje. Kdo bi vedel! LS IC. REKORD: TllKTOi Z NAJDALJŠO BR1D0 Kaže, da je med našimi bralci veliko ljubiteljev starih motornih vozil, predvsem traktorjev. V pričujoči rubriki smo doslej imeli že dva starostna rekorda: prvega nosi traktor gospoda Urbasa iz Šentvida. Njegovo vozilo so naredili leta 1956. Kmalu nato smo dobili sporočilo, da ima Janez Piškur s Krke tri leta starejšo mašino, kar je kajpak dvignilo starostno mejo. Tedaj smo bili v uredništvu skoraj prepričani, da so rekordi te vrste zaključeni. Toda ne: Andrej Sadar, Ferlinov iz Valične vasi, je s svojim traktorjem poskočil še za tri leta. Njegov stroj, ki je prav tako vozen in opremljen z vsemi dokumenti, je iz leta 1950. Narejen je bil v Avstriji, v tovarni STEYER. Enocilindrski dizlov motor je sicer nekoliko oslabel, v najboljših letih pa je s trinajstimi KW kazal več mišic. Traktor je najprej štiri desetletja garal v bližini Borovnice, upokojenska leta pa preživlja pri Ferlinovih v Valični vasi. Kljub starosti še dobro zakašlja, ko ga Andrej v košnji zapodi na travnike. Opremljen je tudi z originalno koso, ki še vedno dobro striže travo na Ferlinovih košeninah. hkratna umirjava st11ih razg. gradiškli skupnosti I.STIČNA-VIR, II SLOKA GORA-GRADEŽ, III. MAGDALENSKA GORA-ŠMARJE, IV ROB Primerjava štirih kolikor toliko raziskanih prazgodovinskih skupnosti pokaže, da so le-te imele enake ali močno podobne sestavine. Njihovo različno razporeditev so povzročile naravne danosti, npr. izviri, obram bne pečine ipd. Manjkajoči členi pa so po vsej verjetnosti že tonili v pozabo. Posamezni simboli na skici pomenijo: T-tičniea, G - gradišče, PG - prazgodovinski grobovi, PŽ - pražupnija, UV- utrjena vas (sp.gradišče), K- ledinsko ime po konjereji, CV- čaščene vode. Fe -pridobivanje železa. Več o posamezn ih sestavinah je bilo n apisanega v prejšnjih nadaljevanjih. Vsa našteta imena so izključno slovenska; o nekakšnih Keltih, ki naj bi v teh gradiških skupnostih živeli, ni nikakršnih imenskih sledi. LEOPOU) SEvea, RASTLINE UMETNICE PoOas f£"K Za pozornega opazovalca je povsod kaj skrivnostnega in pozornosti vrednega. Tako sem ondan v lepo zloženi skladovnici na Kamnem Vrhu opazil več zanimivih bukovih polen. Zanimiva so bila predvsem zaradi lepih barv na prečnih prerezih lesa. Barvne mojstrovine so naredile glive prostotrosnice, po domače gobe. Te se rade razrastejo v lesu in v drugih organskih snoveh in se z njimi preživljajo. Pri tem organske snovi razpadajo in zgubljajo energijo. Med proizvodi propadanja (preperevanja) so tudi snovi, ki so občutljive na kislost in bazičnost; posledice so dopadljive pastelne barve: rumena, oranžna, rjava, zelena, modra in še katera. V ugodnem času glive na površini naredijo razmnoževalna telesa, gobe. Te so užitne in strupene, koristne in škodljive. Koristna je na primer kresilna, škodljiva pa hišna goba. Meni je bil kolorit všeč, zato sem dejal: »Tole moram pokazati našim bralcem, da bodo znali tudi oni občudovati drobne skrivnosti narave.« Še nekaj: jaz na sliki vidim lepo ptico. Kaj pa vi? LS SgŠSS KCERVO XX*y-i11 O Ivančna Gorica, december 2006