"PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Offld.1 Organ Yugo*lav Federatlom S. P. - - Glaallo Jugo.lovan.ke Socialistične Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z. C »•». M m (M -tU. M INHK W, M 1k U H cm««. 1« ■•><> j. CHICAGO, ILL., 1. JUNIJA (Ju„. 1), ,93«. PuUUh.d W„kly ,t 2S01 8. Uwnd... Av. LETO-^-VOL. XXXIII. 1 ^-.-------------------c^^ijr mui o. iAwnjaie Ave,<^ti* ixiu-vuu aaaiii. JUŽNI DEMOKRATI PROTI MEZDI 25c NA URO BOJ ZA SISTEM IZKORIŠČANJA VEČINI POSLANCEV ŠE VEDNO "NAJSVETEJŠA" DOLŽNOST SEVERNJAKI ZA VIŠJE PLAČE NA JUGU LE VSLED INDUSTRIALCEV V SVOJIH KRAJIH Nod eno leto borbe med "ljudskimi" zastopniki zarodi enego socialnega zakona PRETEPI MED STAVKARJI IN SKEBI Suženjstvo v Zed. državah je bilo odpravljeno šele ko so se induflrtriaki v severnih državah sprijaznili z dejatvom, da jim ne bo mogoče tekmovati z jugom, dokler bodo tam imeli delavce zastonj, tu pa jih morajo plačati. Takrat so bile mezde seveda skrajno nizke in delavnik ne manj kot 12 ur dnevno. Vzlic temu so nasprotujoči si ekonomski interesi med jugom in severom nastali tako ostri, da je bilo človekoljubom lahko ustvariti mogočno gibanje za odpravo telesne aužnosti, ki je dobilo svoj razmah v civilni vojni. Noto suženjstvo na jugu • Dasi je bilo telesno suženjstvo po končani civilni vojni zakonito odpravljeno, je v južnih državah še zmerom v veljavi, četudi v drugačnih oblikah. Zamorci ao brezpravni, plačujejo rpa jim za garanje komaj da jim zadostuje za hrano. Ko ao se začela pred leti preseljevati mala industrijska podjetja iz držav Nove Anglije, iz Pennsylvanije itd. na jug, so ae lastniki vzra-dostili, kajti delavce so dobili tam zastonj. Kakega pol dolarja na dan so jim dali za 12-urno delo in jih priganjali kot nemo živino. Njihovi produkcijski stroški so se čudovito znižali in tako so svoje izdelke na sever prodajali lahko znatno ceneje kakor pa enaka industrijska podjetja v severnih državah. To razmerje je trajalo vseskozi do prihoda Roose-veltove administracije, ki je skušala moderne sužnjedržce na jugu prijeti za uAesa z N. R. A. Slo je nekaj časa, dokler se ni iproti vladnemu umešava-pju v privatno iniciativo ume-šalo zvezno vrhovno sodišče. Novi poskusi Roosevelt se je vsled razve-Ijavljenja NRA nad vrhovnim sodiščem zelo togotil, toda kongres mu je pokazal figo. Poalužil se je nato drugega sredstva, " pomen ka z ljudstvom po radiu", v katerem je dejal, da je milijone delavcev v tej deželi plačanih tako mi-zerno, da škoduje to vsem drugim. Zato je kongresu znova predlagal določbe za maksimalni delavnik in minimalno mezdo. Plača naj bi bila ne manj kot 25c na uro in delavnik ne daljši kot 44 ur na teden. A so planili po tej predlogi toliko, da so jo zadušili, čeprav je vsebovala vsepolno i«jem in to v škodo najnižje plačanih delavcev, ki morajo vrh tega garati tudi najdaljše ure. Sftartofija administracije Velika večina kongresa — demokratov in republikancev — je bila absolutno proti kakim novim poskusom za kratenje "pravic" delavcem in proti omejevanju ^privatne iniciative" (po domače, za izkoriščanje). Skozi leto dni so se pričkali in napadali Roosevel-iov skromni predlog, ki je določal minimalno plačo 25c na uro. (Predsednikovi posredovalci so videli, da bodo znova ipro-padLi tudi v tem zasedanju kongresa, zato so se poeluržili "strategije". Kongresnikom iz novo-angleških držav in iz drugih nejuŽnih držav so v privatnih pomenkih rekli: "Mar ne vidite? Tekstilna industrija se seli na jug, ker delajo tam delavci skoro zastonj v najbolj nečloveških razmerah. Železarske tovarne vseh vrst, tovarne pohištva }n tako dalje se selijo na jug, kjer jim občine dajo zemljo za tovarne zastonj, jih o proste davkov za več let in delavci garajo za 10 do 15c na uro, vaše občine pa hirajo in delavci v vaših krajih stradajo. Protektirajte svojo industrijo s tem, da industri-alce na jugu prisilite zvišati mezdo in znižati delavnik, kajti unije tega tam ne zmorejo. Unijske organizatorje navadno izženejo čim se prikažejo in marsikoga ubijejo. Sugestija, ki je salegla To je pomagalo. Ko je zbornica poslancev ta predlog ipo dolgotrajnih, burnih debatah koncem konca sprejela, se ni govorilo o izkoriščanju delavcev na jugu, ampak o — propadanju industrije na severu vsled "nepravične južnjaške konkurence". Kakor boj zaradi suženjstva v prošlosti, je tu-da ta dobil izraz borbe med privatnimi interesi severnega in jiržnega dela ameriške unije. Od poslancev, ki so zastopniki kapitalizma, sploh ni nič drugega pričakovati. Ako bi gre se za delavce in 'Revolucionarne" oljne družbe Angleške in ameriške oljne družbe, ki so do pred par meseci posedovale oljna polja v Mehiki, so načelno proti revoluciji. Ko pa jim je mehiška vlada z odobritvijo zbornice naznanila, da bodo odslej naravna bogttfctva v Mehiki posest ljudstva, in ne več tujih kapitalistov, je takoj izbruhnila "revolucija". Angleški in ameriški kapitalistični interesi so jo organizirali, oborožili in financirali. Njim je to prav tako lahko kakor podkupiti policijo v ameriških mestih, ali pa najemati skebe, ki jim jih pro-tektira podkupljena oblast. Pr*lU I^m m j« policij« v Akronu jn t D« trot tu uvula s y»o tvojo močjo t« protektiranj« "lojalnih M«W. Posledica: toi sto stavkarjrv pr.top.nik Nekaterim »o policijski količki prebili črepinjo. Tudi par "lo-jalalh delavcev" Jo bilo raojonik i o so jih odpeljali ▼ bolnišnico; prelepi «o •o vriili ▼ tolika n« m obsegu, da so morali celo nekateri policaji po obeemo. Na oliki Jo pritor ia stavke v San FranciacH. ' " ' '' Z DELAVSKE FRONTE - _ Za enotnost unij Unija International Ladies' Garment Workem. ki j* največjih delavskih organizacij v tej deželi, je imela lani $5,847,957 dohodkov, ali več ko kdaj prej v svoji zgodovini, kakor je poročala njena ekse-kutiva. Izdatki lani so znašali $5,866,658, torej več kakor dohodki. Deficit je unija pokrila iz preostanka s iprejšnjega leta. Ta unija je storila izredno mnogo za lojaliste v Španiji, podprla CIO in svoje organiza-torične kampanje. Načeljuje ji David Dubinsky. Za organiza-torično kampanjo v tekstilni industriji je prispevala $100,-000 in $55,000 uniji jeklarskih delavcev. Nad četrt milijona dolarjev je prispevala raznim drugim unijam in v dobrodelne namene. Ameriški delavski stranki v New Yorku je plača- la nad 90 tisoč dolarjev člana- kakih 16 milijonov. ki je bil lani suspendiran iz u-nije premogarjev (UMW), v kateri je bil član 42 M, je hi! dne 25. maja t. 1. formalno črtan. Tako je sporočil gl. urad UM W. Green je zdaj član raznih drugih unij, ki so ga vzele v zaščito. Zakon za pokojnino bo izboljšan Zvezna administracija pripravlja načrte za izboljšanje ........... _..... zakonov socialne varnosti. Za-j^tan Udje'"pTrniltv? pozva"n kon, ki določa starostne pokoj- na zaslišanje, toda je krivdo nine, bo spremenjen, ako bo tajil, češ, da se je dotičnik uti-vladni načrt siprejet, v toliko, hotapil na ladjo in bil na nji da bo vključeval tudi hišne po- izsleden šele na širokem morju. Dobil je zavetje v Nemčiji in pravijo, da ga ameriške oblasti nikoli ne bodo dobile v pest. V Avstriji se bo ljudem kmalu boljše godilo Od kar so vzeli Avstrijo naciji, da jo spremene v arijski raj, si je vzelo življenje vsled Šikan in konfiskacij okrog 500 prominentnih avstrijskih Židov. Nedvomno se bodo vsled tega življenske razmere v Avstriji "izboljšale" v smislu, kakor so se v zadnjih letih v Nemčiji, kjer prevladuje Hitlerjevo geslo, "topovi so boljši kot maslo." Dinamične'' sile v Evropi in v Aziji v stiskah za zmage ŠPANIJA $E NI IZGUBLJENA. — JAPONSKIM ČETAM NA KITAJSKEM SE SLABO GODI. — VZTRAJANJE ČEHOSLOVASKE "Poniževanje" Nemcev, Listi v Nemčiji se h udu jejo nad ameriškimi oblastmi, ker so prošle tedne aretirale nekaj naturaliziranih in drugih Nemcev, kateri so osumljeni špijo-naže v korist nemške municij-ske industrije ter Hitlerjevega generalnega štaba. Eden I izmed teh je pobegnil na ladji, Bremen brez potnega lista. Ker se je ameriški vladi zdelo, da je bila tu zarota, je bil ka sle, poljske delavce in delavce v malih podvzetjih, kakor tudi delavce, ki delajo sami zase, kot mali obrtniki, posestniki malih restavracij itd. Cenijo, da je delavcev teh strok, ki za pokojnine še niso zavarovani. Proletarec — je na braniku za delavske koristi 33. leto. Ves ta čas, kor izhaja, je zvest svojemu razredu. Koliko je »lovenskih delavcev, ki so 33 let zvesti svojemu li-"Proletarcu'? rine. Sklenila je še ostati v CIO, toda ako bodo ostale unije CIO pričele z akcijo ustanoviti svojo federacijo in s tem še bolj rekli: gre se za delavce in ***** 2 AFL' bo proti kapitalistom, bi vsi gla- ^T™ -predložila to vprašanje sovali proti. Tako pa so južnja- .a v.razsojo s splošnim ki glasovali za nadaljevanje '^»^anjem. suženjskih razmer v južnih Gre*n *ormalno črtan is unije državah, konservativni demo- premogarjev VVilliam Green, predsednik (Nadaljevanje na 5. strani.) 'Ameriške delavske federacije. Stavke pri WPA Prošle tedne se je dogodilo v raznih krajih mnogo stavk v projektih WPA. Delavci zahtevajo več upoštevanja, da se ne bo ravnalo s njimi kakor da so jetniki na prisilnih delih, in izboljšanje delovnih razmer. V Chicagu so ustavile delo na rfekaterih projektih WPA unije stavbinskih strok. Zahteva- (Nadaljevanje na 3. strani.) Naciji si vse osvoje Naciji v Avstriji so vzeli v svojo iposest z vladnim dekretom slovito božjo pot Marije Zellske. Njena posestva so cenjena na poldrug milijon dolarjev. Upravljali so jih benediktinci. Pravijo, da so jim bogastvo zaplenili zaradi njihovega "tajnega ruvarenja proti državi". Kardinal Innitzer je torej slabo igral, kajti prose-kucije proti njegovim duhovnim tovarišem se v Avstriji množe. Kako usoglasiti interese delavcev in farmarjev Interesi delavcev in farmarjev pod kapitalizmom niso e-naki, dasi mnogi farmarski-de-lavski politiki in tudi veliko socialistov/ trdi nasprotno. Kdor dokazuje, da so enaki, vara delavce in farmarje. Enaki so le v tem, da morajo oboji garati za Kruh. Oboje izkorišča en in isti sistem. Toda ko so se v kongresni zbornici že nad leto dni prerekali o Rooseveltovi predlogi za določitev maksimalnega delavnika in minimalne plače, so (posebno poslanci iz farmarskih okrajev ostro zahtevali, da se poljskim delavcem ur ne sme omejevati, in dokazovali, da farmarji ne premorejo dajati enake mezde kakor industrialci. Njim v prid so bile vsled tega sprejete mnoge izjeme. Na škodi so dninarji, ki so že od nekdaj naj-mizernejši del proletariata. Nekateri listi so nedavno poročali o konferencah treh skupin farmarjev v Wi*consinu. Glavni predmet razprav so bile razlike, ki ohstoje med delavci in farmarji. Na primer v mlekarnah, pri razipečavanju mleka v mestih, v sirarnah itd. zahtevajo delavci dostojne plače, Ma teh konferencah pa so mnogi farmarji poudarjali, da so previsoke in da morajo vsled tega oni garati takorekoč zastonj. Mleko bi radi pocenili, da bi ga več prodali in si zvišali dohodke. Toda na čigav račun? Na račun najetih delavcev. Naj torej dovolijo v znižanje plač! Bili bi nespametni, ako bi v to privolili, ker so že zdaj jako nizke. Toda tudi delavec rajše kupuje kar dobi ceneje, ker ga v to silijo razmere. Vzrok tem razlikam, kot poudarjeno iprej, je sedanji go spodarski red. Toda že v sedanjem sistemu bi si. lahko pomagali farmarji in delavci, ki so zaposleni v njihovih podvzetjih, ako bi si jih kooperativno organizirali. To je, če si jih bi vzajemno osnovali na strogo zadružni podlagi. V tem oziru so posebno farmarji v Wiscon-sinu, Minnesoti, North Dakoti in tako dalje storili že mnogo korakov naprej, primanjkuje pa še potrebne kooperacije z delavci v mestih, kajti le s tako vzajemnostjo bodo oboji imeli koristi. Ni vzroka, čemu bi farmarji, ki garajo, in- delavci, ki garajo, ne mogli ipriti skupaj in si urediti produkcijo in distribucijo na zadružni podlagi vsemu ljudstvu v prid. Neizpolnjeni upi Ko je angleški premier Ne-ville Chamberlain s vojim ministrom Zunanjih zadev sklenil pred par tedni prijateljski pakt z Italijo, mu je Mussolini obljubil, da pride pogodba v veljavo takoj ko bo vojna v Španiji končana. Oba sta bila mnenja, da se to zgodi v nekaj dneh. Kajti Chamberlain je zahteval od Italije odpoklic njenih čet iz Španije, predno bo pogodba veljavna. Mussolini mu je odgovoril, da italijanske čete odidejo ko hitro bo "komunizem" v Španiji premagan. | Na nesrečo angleške torijske diplomacije pa lojalisti v Španiji pred Mussolinijevimi polki in Hitlerjevimi aeroplani nočejo zbežati. Musolinija je sram in robanti, iz Chamberlain a pa se norčuje vsa opozicija v Angliji. Ta pojav je dokaz, da je delavstvo v Španiji kos kljubovati vsi ti ogromni premoči še celo potem, ko je svetovna javnost smatrala, da jc za lojaliste že vse izgubljeno. S svojim pogumom in vztrajnostjo so znova dokazali, da so vredni vse mogoče opore, ki jim jo moremo nuditi. - Hitlerjev ponesrečen manever Enako, kakor Mussolinijev-Chamberlainov manever v Španiji, se je ponesrečil Hitlerjev v čehoslovaški. On kajpada Še vedno upa, da jo dobi pod svojo oblast, toda zadnji njegov poskus se mu je docela izjalovil. Zdaj mu ne preostaja drugega, kakor odnehati, ali pa Češko gospodarsko zadaviti, kajti skoro vsa njena izvozna in uvozna trgovina mora skozi nemško ozemlje. Čehi so od- ločni, da se mu tudi na ta način ne bodo podali, čeprav je firerjev minister propagande po radiu par dni nazaj grmel, da narod, ki šteje 75 milijonov v mejah svoje države, ne more biti ustrahovan od dežele, ki šteje le borih 12 milijonov duš (Čehoslovaška). Čehi se temu lahko smehljajo, ker vedo, da so vzlic svojemu malemu številu z odločno potezo za enkrat obvarovali svojo deželo pred Hitlerjevimi legijami. Drage japonske zmage Slično slabo srečo ima Japonska s svojo vojno na Kitajskem. Res, da je dosegla že mnogo zmag in si osvojila velik del nekdanjega kitajskega cesarstva. Toda njen cilj je podjarmiti vso Kitajsko. Ko se je zapodila proti nji zadnjič v boj, je smatrala, da jo bo po-gazila v enemu ali dveh mesecih. A se je ukanila toliko, da se je Japonska v tej vojni do-malega izčrpala in njena vlada je morala proglasiti izjemne zakone, s katerimi si je podvrgla pod absolutno kontrolo ljudstvo, industrijo in agrikulturo. Kitajci, dasi slabo organizirani in primitivno oboroženi, pa se trdovratno upirajo in vsled tega vojne v Aziji še ne bo konec, razen, ako Zed. države, Anglija, Francija in sovjetska Unija prepovedo oziroma odklonijo prodajati mu-nicijo Kitajski, kakor so jo nekatere izmed teh dežel pod krinko nevtralnosti odklonile prodajati lojalistični Španiji. šibkost fašizma Dasi sta se Mussolini in Hitler ves čas bahala, da-4e njuna (Nadaljevanje na 5. strani.) SVOBODA l\ PLAČE V ZED. DRŽAVAH Magnati jeklarskih in železniških korporacij so pred nekaj meseci sahtevali znižanje mezde svojih delavcev, dasi ne prejemajo povprečno niti $1200 na leto. Sebi so si jih jeklarski baroni zvišali. Na primer, H. S. Wilkinson s $145,000 na $150,000 na leto; F. B. Hufnagel z $72,500 na $75,000, vrh tega pa je dobil 4,000 delnic skoro zastonj in njegova plača je predlanskem znašala s temi dohodki že $125,000. Tom Girdler, ki slovi za najuspešnejšega jeklarskega magnata v rušenju stavk, si je lani zvišal plačo na $175,000 in dali so mu vrh tega 2,800 delnic po $6, dasi jim je bila takrat tržna cena blizu $30. Izračunajte njegov dobiček, pa boste razumeli, zakaj si je toliko prizadeval pridobiti policijo, šerife in milico za pobijati stavkarje. R. J. Wysor, istotako od Republic Steel kompanije, si je zvišal plačo na 85 tisoč dolarjev in vrh tega je dobil za svoje "vestno*' delo 1,600 delnic. To so podatki, ki jih objavlja Securities and Ezchange komisija, ki je oddelek zvezne vlade. Kdor hoče o teh stvareh govoriti na primer v Jersey Cityju, ga deportirajo iz mesta. Nedavno so izgnali nasilno Thomasa in dne 27. maja montanskega kongresnika 0'Connella. Pravi, da so ga pri izrivanju suvali in pretepli tudi nekaj članov njegovega spremstva. Kakor Norman Thomas, je tudi 0'Connell šel v Jersey City, da se bori za svobodo govora. Župan tega mesta je reakcionarni politik Hague. In ta človek ni samo župan, ampak tudi podpredsednik — demokratske stranke! Pravite, da ni fašizma v tej deželi? Vrhnjih par podatkov dokazuje nasprotno. A še hujše slike bi lahko predočili iz južnih držav. Ali pa recimo iz zadnjih stavk v Akronu in Detroitu. Navajamo jih na drugem mestu v tej številki. PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaj« Jugoslovan'Im Dalavska Tiskovna Druiba, Ckicago, III. RELjF ZELO HEfRIJEJNA STyAJ, TODA fpJftEBN^ GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah zrn crlo leto ta.OOj sa pol leta f l 75. za četrt let* $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; z« pol leta $2.00. Vni rokopisi in tlrttd.aft^tajo b iti V VA^ai ur* iu najpozneje <1«» pmi U* I j k popafaae z* priob^ltev v tterllRi t» k zid in nato odlete. Vprašanje bodočnosti naše zveze in našega pokreta je važno. Če se v teh valovih utopi — k, prisegajoče, da se bodo borile za Rep jbliko in proti fašizmu. Zdaj je to bilo h potrdib, da Ljudska fronta v Parizu in v Franciji živi vkijub vsem intrigam reakcije, ki je baš istegi dne dala I)elad1rru, naj sestavi vlado. Ljudska fronta bo tej vladi parno pomagala, ni pa njen bistven izraz. Tak je veter iz Londona! Ali bas isti dan je spregovorilo tudi ljudstvo Londona, tisto ljudstvo, ki je nekaj dni 'poprej potolklo konzervativce v londonskem volilnem okraju VVest Fulhamu in tako bivši konservativni okoliš priključilo v svoje vrste. Izvolilo je kandidatinjo laburistične stran ke, doktorico Summershil Sprejrovorilo je londonsko delovno ljudstvo še potem v nedeljo, ponovno za isto svrho kakor ljudstvo Pariza. V pO-vorki je po ulicah londonskih in v Haydeparku korakalo nad 150,000 ljudi. Poročilo o prispevkih Cleveland, O. — Tu so na- daljna poročila o prispevkih, zbirani po elevelandski federaciji SNPJ za nabavo ambu-lance slovenskim prostovoljcem v Cankarjevi četi v špa-i niji. Društvo Blejsko Jezero št. 27 SDZ $5; Anton Kukavec $1; po 50c: Joseph Zadnik, Emma Zahtila; Tony Zahtila 28c; po 25c: Fr. Makove, John Derdak, Matt Podnikar, Joe Rapotec, Anton Zahtila in Anton Slame; Prijatelj 12c; Jack K*«ovec lOc; Kansas Citf, Kans., George Kvaternik za dr. Bodočnost št. 408 SNPJ $5. Skupaj $15. Prejšnji izkaz $1025.64, skupni znesek vseh prispevkov f 1040.64. Hvala vsem prispevateljem. S pomočjo dveh pomožnih odborov v Clevelandu, da se pomaga lojalistom, so se zavzeli razni ljudje, da pripomorejo akciji elevelandske federacije SNPJ. Pri tem je tudi pomagala S?'PZ, tako da je sedaj dovolj denarja na rokah, da se ambulanco lahko nabavi in odpošlje kamor Je namenjena. To se bo v kratkem tudi napravilo, o Čemer bo poroča-no ko hitro se ambulanco odpošlje. Ako želi še kdo kaj darovati, naj to stori takoj, ker za vsek cent preostanka se bo kupilo obvez ali drugih medikal-nih stvari, katere se tam rabi. Vse prispevke, katere imate namenjene v to svrho, pošljite na tajnika odbora, A. Prezelj, 19201 Cherokee Ave., Cleveland. Ohio. Rajše v samomor kot v povratek ........ * Znana židovska intelektualka Lisel Wolf ni dobila vize za podaljšanje svojega bivanja v Zed. državah. Morala bi se vr^ niti v Nemčijo. Je rajše izvršila samomor. ! PIKNIK V KORIST | jPROLETARCAj ■ v nedeljo 12. junija 1938 ! ; pri KCGLIT v Willow SpringflU j K VSTOPNICE PO 25c. — TRI NAGRADE V GOTOVINI. — FIN SPORED. iitajte o njemu oznanila v tej in naslednjih. številkah "Proletarca". ■ ■■M«iall< v mv ■ ■ - ANGELO CERKVENIK: V VERIGAH (Nadaljevanje.) Stopil je na cesto. Benvenutti mu je rekel : Slabo kaže, gospod poročnik." "Nič ne bo hudega, potolaži *.M "Pravijo, da so delavci lani 1. maja hoteli zažgati skladišče ia municijo. Tako? Ne bo nič hudega." Ordonanca mestnega poveljstva je privedla gospoda z vi-iokim cilindrom. To je bil civil-ai komisar. "Vara che canna, canna, canna, "Vara che canna, canna, canna, canon !"• * Znan« pesem abadljivka v tria-Iktm narečju, po nsšc: Glej, kakien cilinder — kakor top! je zapela skupina hudomušnih Triačanov. "Kaj je prišel k pogrebu?" "Osel, kaj govoriš, revež je — ti čelado, on pa 'cannoV Veter je donašal zamolklo kričanje in petje. Godba j« Igrala veselo koračnico. "Prihajajo," je krcknil ves preplašen civilni komisar. "Kdo?" "Delavci, delavci prihajajo." "No, in —?" "No in — ali so puške sploh nabite? Bajonetov ljudje še atnajo na pu&kah." "Prosim, gospod, ne skrbite aa atvari, ki apadajo izključno 1» v moj delokrog. Pomirite se; jamčim vam, da se ne pripeti lič hudega." "To so divjaki, ti s fronte," j« mrmral komisar. Daleč tam doli na početku široke ulice so prikorakale pr-Tt vrste z rdečimi praporji. Tham je zadivljeno gledal plapolajoče praporje, dvigajoče se is okostenele množice, dvigajoč se k solncu visoko, misleč qa tiste sile in tiste misli, ki so |a gnale še v onih davnih ča-aih v široke vrste pod te rdeče zastave. Množica se je hrumeč boljinfbolj približevala. Ljudje vojaki so nagonsko rili vkup ob vhodu v delavnico. Zvrstili so «e neredno drug k drugemu. Tham pa je zamišljeno zrl v maso, ki je šla kakor široka, mirna reka enakomerno svojo silno, simbolično pot. Množica je bila že čisto bližini, ko je stopil Tham k stot-niji, jo razvrstil in ji zabičal, .da ima slušati izključno njegova povelja. Tedaj pa je stopil k njemu komisar in je rekel: "Razženite množico!" "Pustite me, prosim, na miru!" Množica pa je pritiskala. "Zakaj so ti vojaki tukaj, ti golobradci?" "Da, da, zakaj so tukaj?" "Kaaaj?v Vojaki? Streljati hočejo!" "Bajonete imajo!" "Doli z armado!" "Doli z vojsko!" "Končajte prelivanje!" "Proč, vojaki, proč od tukaj!" "Proč, proč," so ponavljali tisoči. ^Morilci! Udarimo!" "Halo, dajte!" "Kaj, vrag«, čakate?" Zadnje vrste so pritisnile na prve, ki se niso prav upale naprej, temno sluteč, da ni razlike med njimi in temi vojaki, ki ao eni kakor drugi enaki trpini. Vojaki so stali kakor strahovi ▼ zelenih železnih čeladah, z p°Čnimi granatami m bodalci ob pasu. Masa je valovila. Transparente so 'porinili čisto v ospredje. Nekdo je zavpil: "Smodnišnico v zrak!" "Doli z vojno!" "Gospod poročnik," je jecljal komisar, Mza božjo voljo, ali hočete, da nas vse pobijejo?" Tham se ni zmenil zanj. Vojaki so krčevito držali nenabite puške in s strahom gledali v poročnika. Nekateri so jokali. Tedaj pa je stopil pred množico Tham in zaklical: "Posluh, prosim!" "Doli ž njim!" "Udarite vraga!" "Dajte ga!" "Gobezdal bi nam golobra-dec, lejte ga!" In mimo njegove glave je prifrčal oster predmet, ki je zletel skozi okno v stanovanje vratarjevo, Iz množice ipa j« stopil naenkrat star človek v modri ključavničarski obleki in se podal na vrh stopnic pred vhodom v stanovanje vratarje-vo. "Sodrugi!" jih je nagovoril. "Živio Bragiel," je zavpila množica." "Sodrugi," je nadaljeval starec, "spametujte se! Ali hočete, da teče kri brez potrebe?" "Dol ž njimi!" "Zakaj pa izzivajo!" "Zakaj pa stojijo tam? Tisti golobradec." Starca so izvlekli dol. Silna mnoiica je tlačila prve vrste naprej z neodoljiVo silo. Tham je bledel, zroč v razkačeno množico, izgubljajoč upanje na mimo rešitev. V tistem trenutku pa je nekdo izmed množice zagnal kos opeke proti njegovi glavi. Trušč je naraščal, zavzemal je široke dimenzije po obsegu in po sili— kakor trušč vojakov-naskako-vateev, ki zavzemajo sovražne postojanke nemoteno, skoraj brez odpora sovražnikovega. Trušč se je spremenil v vihar. Prve vrste so bile potlačene že taJco daleč, da si niso stale z vojaki niti korak 'narazen. Nekateri iz množice so že grabili za puške. "Ubijte, pohodite, udarite!" "Udarite!" ^Udarite!" Opeka je podrla na tla star-ca-vojaka. Tham je vzplamtel kakor kri in pobledel kakor smrt. Srce mu je rezala silna bolest, kajti sedaj ni šlo več za njega samega, šlo je za dvesto petdeset nedolžnih vojakov, ki bi jih množica z njihovim lastnim orožjem ugonobila. Videl je, kako se je zvil starec, kako je brizgnila kri kakor vodoskok visoko, kako so se zaprle okrvavljene oči. KomisaTja so tudi že podrli. Skočil je. Iztrgal je iz rok mlademu delavcu rdeč pratpor m Stopil tja, kjer je stal prej Bragiel. Snel je kapo in z orjaškim, vse rezajočim glasom je zapel refren po vsem svetu vsemu delavstvu znane pesmi: "Junaki, vsi na dan, razvijte prapor rdeč! Naprej, naprej, naj robstva moč razbije duha meč!" Sam je zapel in vse je umolknilo. Veter je ipokril z rdečim praporjem njegovo telo. Kakor noč je bil mir, ki se je raz-.1 i 1 preko ttoočglave mnoiice. Kape in klobuki so padli z glav tisočev, in tisoč in tisoč glasov se je združilo v silno pesem: "Vstanite, bratje, urno, smelo ..." Z odkritimi glavami so stali, on pa na visokem mestu z rdečim praporjem ovit Modtvo je stalo kakor okamenelo a puškami ob nogi. "Sotrpini," je pričel Tham, "jaz sem danes na/pravil krit preko svojega življenja in trpljenja, ker sem ves vaš, ker pomenijo naši rdeči praporji ljubezen, ne pa krvi, ker pomenijo naši rdeči praporji tudi ir-tev. Sotrpini, kar ste storili, ni bilo potrebno! Žrtev leži! Žrtev, ki je vaš sotrpin! Ali ne ločite obleke od človeka in narobe? Ali ne vidite karnevala, ki ga je vrprizorila vtelešena nemorala desetorice evropskih blazni kov — bogov? Sotrpini, treba je, da se učimo spoznavati ljubezen in NaAa pot in pot našega sovraštva je samo ena: organizirati moramo ljubezen, ki druži vse sotrpine in na drugi strani bo o-stalo — deset blazni kov sveta. To bo obenem tudi maščevanje in uspeh! To pot hodite, bratje moji! Se enkrat je povzel pesem, še enkrat je zaorila silna pesem, še enkrat so se sklonile sive in mlade glave k tlom in silna mnoiica se je razšla na vse strani. P redno so bili odšli poslednji ljudje, je prijahal eskadron konjenice, ki je pa našel skoraj prazen trg, kar črnemu ritmojstru očividno ni bilo všeč. Thama je častniška patrulja odvela v garnizijaki zapor. II. Kolonija Jermiovka je dolga ruska vas na fronti. Dne 26. junija leta 1916 ... ob sedmih zjutraj se je zgodil tam zločin. Torej okroglo dva meseca po tistemu dnevu, ko je poročnik Tham rešil bogve koliko ljudem življenje v L.. u. Ta dan je stalo za vasjo na strelišču vse moštvo cele divizije v velikem četverokotu. Bilo jih je nekoliko tisoč. Na sredi četve-rokota je stal častniški zbor divizije s poveljnikom divizije, feld maršal lajtnanto m ph Ko-njikom. Častniki so nervozno stopicali na mestu. Istotako moštvo, ki je v glasnih vzklikih dajalo svojemu sovraštvu, nezadovoljstvu, svojemu revolucionarnemu mišljenju in čustvovanju duška. Mrmralo je in preklinjalo. Zaman so se trudili podčastniki — njihovi iieotesani glasovi, njihovo vpi. t je je padalo v vodo mrmranja in se je tam potapljalo. Di-vizionar je bil razkačen in najrajši bi bil dal postreliti te tisoče — v ljudi preobra-žavajo-čih se bitij. Prikorakalo je dvanajst od pete do glave v novo obleko oblečenih mož. Na čelu jim je mlad častnik. Postavili so se v dveh vrstah pred častniški zbor, obrnivši se proti tisti strani, ki ni bila od vojaštva zaprta. Sami mladi, zali obrazi, z znaki ostrih strelcev na prsih. Njihovi obrazi so bili resni, bili so sovražno oblikovani v naipetih potezah in starika-vih gubah. Pripeljali so Thama. častniška patrulja je v svoji sredi vodila poročnika Thama. Stopal je kakor po navadi, divizija je utihnila, kajti ni bilo skoraj v diviziji moža, ki bi ne bil poznal Thama in bi ga ne oboževal. Tham je Čutil to občudovanje in vedel je, da bi zadostoval en sam vzklik, in cel častniški zbor bi bil uničen. In vsi, ki so ga občudovali, so pričakovali tistega vzklika, in mnogo jih je bilo, ki so trdno verjeli, da bo izpregovoril, da bodo njegove besede spojile zavest in ljubezen, prebivajo-čo v teh tisočih, v gigantsko silo, ki je brez vezi tako majhna in tako plaha. (Konec prihodnjič.) LEVVISOVO NESTRANKARSTVO L«wi»ova n«»trankarska liga j« v sadnjik primarnih volitvah r Penn-• jrlvaniji • tvojo listo isfukiU. Dobila pa j« vendar toliko glasov, da damo-kratska stranka broa njih pri končnih volitvah v jeseni no bo mogla srna-gati. Roosevelt j« John L. Lewisa povabil nedavno na večorjo in mu baje dojal, da naj to a zmagovito listo demokratskih politikov v Penni .prijemi tor so vrio v agitacijo sanjo — imi — ako ne, bodo smagali republikanci, kar bi bilo se večjo "slo". Na sliki v sredi je Lewis, na levi je njegov prijatelj sveaai senator Joseph A. Guffejr, in na desni Walter A. Jones, sastop. nik jeklarske korporacije v Pittsburghu. GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec l Društvom in Klnhom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v ^PROLETABCIJ'' Chicago, III. — Obiskal nas je Anton Udovich, tajnik klu« ba št. 3 JSZ iz Oglesbyja, 111. Prišel ie po članske. znamke za klub ter izročil 4 naročnine na Proletarca. — Chas. Pogorelec je zadnji teden dobil 15 naročnin, Joseph Drasler 4 in Joe Oblak 1. — Klub št. 1 JSZ je na svoji zadnji seji prispeval $10 za španske bojevnike. Iz Springfielda, 111., poroča John Goršek, da se pridno pripravljajo za poset klubovega piknika v korist Proletarca, ki se bo vršil 12. junija na Keg-lovem vrtu v Willow Springsu. Pravi, da pride najmanj 25 oseb. Z njim pride orkester, ki bo igral na pikniku. Za nameček nastopi tudi pevski kvartet naših Springfieldčanov. — Social Study Club bo imel v svoji oskrbi tombolo, za katero že pridno nabira dobitke. Tone Garden, ki ga običajno vidimo na odru v vlogah birta, bo to nalogo imel tudi na pikniku, John Sprohar pa bo imel v oskrbi vhod na piknik. Mi vsi drugi člani in članice kluba pa bomo delali kjerkoli bo treba, kajti zavzeli smo se, da mora biti ta piknik USPEH! Na zadnji klubovi seji je tajnica Social Study kluba apelirala za prostovoljne prispevke, pa so se začeli oglašati: eden s šunko,- drugi s potico, tretji s kruhom, četrta s kavo in sladkorjem itd. Prispevke še zmerom sprejemajo. Torej kateri sodrugov želi še kaj prispevati, naj to sporoči oeebno ali po telefonu v Proletarčev urad. Little Falla, N.Y. Od tu se je oglasila naša dolgoletna naročnica Elizabeth Penich. Obnovila je naročnino ter poslala 50c tiskovnemu fondu lista. Pravi, da se ji zdi čudno, zakaj se ljudje tako branijo Proletarca, ki je po njenem mnenju in mnenju mnogih drugih vreden, da ga vsakdo Čita. Nezavednost, s. Penich, je največ kriva temu. " Cleveland, O. Jennie Daga-rin je poslala vsoto za oglase v Majskem Glasu zraven pa priložila še 9 naročnin na list. Zagotavlja nas, da se v kratkem spet zglasi. — Klub št. 27 JSZ je naročil še 25 iztisov Majskega Glasa. Žal, da nam ni bilo mogoče poslati polnega naročila, kajti zaloga je pošla skoro docela. Na roki imamo le še nekaj iztisov, te pa moramo imeti, da zadostimo posameznikom, ki se bolj pozno oglasijo zanj. Sygan, Pa. — Lovrenc Kavčič je zadnji teden poslal obračun za oglase v Majskem Glasu, zraven pa tudi $2.20 podpore tiskovnemu fondu Proletarca. Posnemanja vredno! Girard, O. — John Kosin, ki ima gostilno in trgovino z raznimi potrebščinami v Slovenskem domu, je zadnji teden poslal 4 naročnine. John se vedno rad spomni Proletarca ter poagitira zanj kjerkoli mu je mogoče. Herminie, Pa. — Anton Zor-Inik je poslal še 8 naročnin ter nekaj na račun Majskega Glasa, katerega je naročil še 25 iztisov. Piney Fork, O. — Od tu se je oglasil naš stari znanec Fr. Završnik. Poslal je eno naročnino. Upamo, da se bo še večkrat odzval na ta način. Barberton, O.— Mike Ko-pach je poslal naročnino za Majski Glas in za en Koledar. Pravi, da z agitacijo gre bolj trda, toda ne odneha, če je prav veliko takih, ki so bili včasi "napredni" , pa so danes vse kaj drugega. Kar nas je prepričanih ne samo na jeziku, pač pa tudi v srcu, moramo nadaljevati, pravi Mike. Soglašamo. Yale, Kana. — Od tu smo prejeli pismo od našega starega znanca in sodruga Jožeta Bratkovicha. Piše, da je Federacija SNPJ za tekoče leto zvišala prispevke Prosvetni matici na $1 mesečno, in je zato tudi priložil nakaznico za $12. Jožeta poznam še iz 1. 1911. Takrat sem živel v Virdnu, 111., kjer sem iskal dela, on pa je agitiral za Proletarca in prodajal neke vrste zaponke z znakom SNPJ. Ker sem imel čas, sem šel z njim. Do Staun-tona sva se »peljala z železnico, od tam sva pa peš marširala po blatu in snegu v kakih šest milj oddaljeni Livingston. U-stavila sva se in prenočila pri Karlu Dernachu, ki je imel tedaj tam gostilno. Uspeha ni bilo posebnega, bila pa sva pri Demachevih prijazno sprejeta, na katere se mnogokrat spomnim. Lansko leto, ko sem bil na agitaciji v vzhodnem Ohiu, sem jih obiskal. Žive v Neffsu, kjer smo nekoliko ipo-kramljali o tistih "starih, davnih časih". Smo še vedno prijatelji, čeprav se naša politična prepričanja in naziranja zelo križajo, vendar to ne sme biti vzrok, zakaj bi ne ostali dobri prijatelji. Carl se je po dolgem času spet oglasil. Poslal je namreč prispevke za španske borce, ki jih je prispevalo društvo št. 4 SNPJ in posamezni člani in Članice. Napisal sem te-le vrstice, ker se rad spomnim svojih starih prijateljev in sodrugov v delavskem in socialističnem gibanju. Smatram tudi, da zaslužijo, da se jih tu in tam javno omeni. O relifni krizi, pikniku soc. "Zarje" in drugem Cleveland, O. — Ko človek premišljuje vso to zmedo kapitalističnega sveta, ne more razumeti čemu je mogoče imeti na svetu toliko krivic vzlic izobilju vsakojakih cerkva na vseh koncih in krajih, katere trdijo, da se bore vse za pravico in resnico. Imamo pa namesto tega le izkoriščanje. "Kelif" v Clevelandu je že par mesecev javen škandal. Z dnem prvega maja je bil tu izčrpan ves sklad relifne akcije. 75,000 ljudi je bilo nato prepuščenih "milemu Bogu", naj si pomagajo kakor vedo in znajo. Nekateri so šli na relifne postaje vseeno in obsedeli. To sedečo stavko so predvajali teden dni. Dne 9. maja so se zbrali na posvetovanje mestni očetje. Sedeči relifni reveži so vstali z lokalnih postaj, se pre-sedli v mestno zbornico in zahtevali, da naj koncilmani kaj sklenejo, kar jim bi pripomoglo do kruha. Navajali so med drugim, da ima clevelandskar občina posebne sklade, ki se jih lahko porabi v ta namen. Župan je zahtevo odklonil, češ, to bi bil rop na sklade, zato naj bankirji rajše posodijo in nekoliko počakajo za denar. Saj je Cleveland koncem konca bogato mesto. Mestni delavci so morali vsled te sugestije in pa prazne mestne blagajne čakati tudi na plačo. Ljudem na relifu pa so določili 8c za obed! Ko so siromaki imeli teh krivic in zapostavljanja preko grla, so se uprli. Zbrali so se v manifestacijah, korakali pred mestne urade, obiskali mero-dajne oblastnike in se nato mirno razšli. Dne 16. maja so spet natrpali mestno zbornico. Koncilmani so pričeli zborovati dobro uro pozneje kot oznanjeno, vendar pa so pod pritiskom okolščin sklenili dati v relifni sklad $120,000 iz blagajne mestne elektrarne. Ta vsota je zadostovala v skromnih podporah komaj za teden dni. Izvoljen je bil tudi poseben odbor, ki je bil delegiran v Washington in v Columbus, da moleduje za podporo v relifni krizi. Naš "najboljši" koncil-man je te ljudi rajše ozmerjal namesto da jim bi pomagal v njihovi dobri nameri. Cleve-landska slovenska lista sta o tem zelo hladno poročala. Slovenci so vsled tega večinoma ostali doma in stradali^ namesto da se bi pridružili skupini, ki je šla v borbo za živež. Se celo naprejevci so šli rajše v Pittsburgh v boj zoper Prosve-to in njenemu uredniku. Ne vem, ali smatrajo 75.000 izstradanih ljudi za "manjše zlo", kakor pa Prosveto. Kakorkoli je relifna kriza pereča, so se mnogi "politišni" rajše udeležili takozvane slav-nosti na kulturni jugoslovanski gredi, kot pa da bi poskrbeli kako naj žive družine brezposelnih delavcev. V imenu organizacije Work-ers Alliance se iskreno zahvaljujem hrv. pev. društvu "A-braševič", soc. klubu št. 27, soc. pevskemu zboru "Zarja", trgovcem in drugim, ki so pomagali prispevati v jestvinah in v gotovini, sedečim stavkar-jem. Klub št. 27 in soc. pevski zbor "Zarja" priredita tudi letos običajni piknik, ki se bo vršil v nedeljo 19, junija na Pin-tarjevi farmi. ""Zarja" bo predvajala pevske točke in imeli bomo kajpada plesno in prosto zabavo. Igral bo Barbičev orkester. Torej na svidenje 19. junija. — Louis Kocjan. Z delavske fronte (Nadaljevanje s 1. strani.) jo, da mora PWA v stavbinska dela najemati samo tiste brezposelne stavbinske delavce, ki so člani unij, ker so plačani po unijski lestvici. Neunijski zidarji, tesarji itd. so to zahtevo ogorčeno obsojali, češ, da ni njihova krivda, ako niso v uniji, pač pa krivda unij in največ seveda krivda sedanjih razmer. • Tudi prelom tradicije Ameriški poslanik Joseph P. Kennedy v Londonu je priredil angleškim odličnjakom že mnogo pojedin. Dne 24. maja je povabil na kosilo predstavnike angleške delavske stranke, ker hoče biti z njimi v čim-ožjih odnošajih — kajti kdo ve — morda delavska stranka v Angliji spet pride na krmilo! Ne bi bilo prav, ako bi jih ameriški diplomat ignoriral, zato jih je povabil na svoj dom in razpravljal z njimi. Hearst v boju proti uniji časnikarjev W. R. Hearst je v akciji, da iztrebi iz štabov svojih dveh dnevnikov v Chicagu vse čas-niške delavce, ki so v uniji Newspaper Guild. Pred tedni so poročali, da je Hearst to u-nijd priznal, oziroma ji vsaj obljubil, da ne bo odsiavlja) njenih članov. To je izjavil celo v pisani pogodbi. DdgH(lilo se je nasprotno. Vrgel je na cesto, oziroma v brezposelnost, v Chicagu okrog 400 uredniških, upravniških ter drugih časniških delavcev. Zadeva je predložena zveznemu odboru za uravnavanje odnošajev med delavci in delodajalci. V cir-kulacijskem departmentu njegovih dveh dnevnikov v Chicagu so nekateri njegovi uprat-niški delavci primorani delati od 14 do 20 ur na dan, in to za skrajno nizko plačo. Med od-sloVljenci je nekaj takih, ki so garali za Hearsta že okrog-dvajset let. Greenovo veselje Wm. Green je razposlal po zadnjih primarnih volitvah v Pensylvaniji časopisju članek poln radovanja, češ, vsi kandidati CIO so bili poraženi, dočim so zmagali vsi, ki jih je jn-dorsirala AFL. Prosperiteta še skrita Iz raznih statistik je razvidno, da se število brezposelnih še zmerom veča. V aprilu to leto so glasom podatkov, ki so bili zbrani nedavno, zelo padle zaposlitve in vsote, izdane za mezde. Zaposlitev je bila 25 odstotkov nižja kot aprila lansko leto in vsote, izdane za plače, pa 35 odstotkov nižje kot lani v istem Času. LISTNICA UREDNIŠTVA Nekatera poročila in vse referate smo v zapisniku mil-wauške konference Prosvetne matice, objavljen v tej številki, omenili samo v izčrpku, da je bilo več prostora za drugo gradivo. »Par referatov bo objavljenih posebej, kar se v zapisniku omenja. Dopisi, ki so bili poslani zadnji petek in v soboto, so nam bili zaradi praznika dostavljeni šele v torek, torej prepozno za to i 7x1 a jo, katero smo mo*> rali urediti do torka zjutraj. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah T Pišite po cenik PROLETARCU 7301 S. Lowndale Ave, Chicago '. J Proletarec, June I, 1938. M.« KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • » IZ KANSASA Stupidna taktika AFL, ki skuša s podelitvijo Carterja "•Progresivnim" majnarjem v Illinoisu razcepiti UMWA, ki je glavna opora CIO, je dobila odmev tudi tukaj. Kansaški majnarji imamo še vedno živo v spominu John Lewisa, ki je nas, za časa takozvanih Ho-wattovih stavk, ko smo bili v konfliktu z oblastmi zaradi in-dustrialnega sodičea, napadal od zadaj, namesto da bi nam narodna majnarska unija,, z nji-m na čelu, nudila saj moralno oporo. Nič ni torej čudnega, če ima marsikateri tukajšnji maj na r še vedno grenkobo v srcu, in že zaradi nekakšnega maščevanja bi se pridružil komurkoli,»da bi s tem le Lewfeu pokazal figo. Ampak vsakdo, ki stvar trezno preudari, mora sam pri sebi skleniti, da bi nadaljni razkol v UMVVA udaril najbolj majnarje farne. Nihče ni bolj verel W. Greenove taktike, ki stremi za razcepom, kot ravno premogovniške družbe. Veliko ložje bi jim bilo .potem, ko bi lahko izigravali eno unije proti drugi in poljubno "krotili" majnarje. * Največji volilni škandal v Ameriki se pere že pol leta pred federalnim sodiščem v Kansas Cityju. Že 20 let kontrolira to mesto takozvana Tom Prendergastova maši na. Toda vsi protesti zaradi volilnih sleparij in nasilnosti napram poštenim volilcem n*so še popolnoma nič zalegli, ne ipri mestnih, niti pri državnih sodiščih. In tako je morala poseči vmes federalna viada. Pre- , Irec, Tom Prendergast, ki s I svojo mašino že toliko let kontrolira mesto, pa velja med j revnimi sloji za "dobrotnika", kot na primer starokrajski bandit med zabitimi kmeti, češ, da jemlje bogatinom in deli ubogemu ljudstvu. Med njegove stoprocentne dele mesta se šteje tudi italijanska četrt. In tako se je pred par meseci spomnil Prendergusta sam Mussolini s tem, da mu je, glasom časopisja, poslal visoko odlikovanje. Pač priznanje za njegovo delo, da ubije pri ljudstvu zaupanje v eno najvažnejših demokratičnih ustanov, pošteno in neodvisno volilno pravico. Pač lepa tovaršija! Kapitalistični listi nič kaj radi ne pišejo glede teh volilnih sJe--parij, pač zato, ker sta obe strauki prizadeti. A. Shular. AEROPLANSKE NEZGODE TO IN ONO CleveUnd, O. — Ko bo ta dopis pribočen, bomo že v juniju. To je desetletnica mojega dopisovanja v Proletarca in Prosveto, v jeseni to leto pa mine trideset let, od kar sem poslal svoj prvi dopis v Glas Naroda. Živel sem tedaj v Moon Runu, Pa. Glas Narodu je takrat zbiral prispevk.- sa' spomenik Lunuru in Adamiču, ki sta bila ubita v Ljubljani. Rojak premogar, s katerim sva delala v isti majni, me je vabil na sodelovanje. Tako sem se v stvar zainteresiral, jo skušal razumeti in pomagati. Zdelo se mi je to boljše kot osjtati na pasivi. Pasivnim pravijo po a-meriško "you are half dead" slim namreč šolo, ki jo vzdržu- — je lokal št. 52 unije izdelovalk | žen kih klobukov. To je naj-večji lokal unije klobučarskih i delavcev v Chicagu. V njemu —-- je Članica poročevalka teh vr- Mussolini in Hitler sta ljud-stic in veliko drugih Slovenk. ,tvom nauk, da se z golim pa-| Vsako zimo vzdržuje ta uni- cjfizmom proli njima nič ne o-jo delavsko šolo, v kateri j pravj# stavek v takozvani sloje pouk za članice brezpla- verwfcj hjmnj pravi, "za blagor cen. Traja v zimskih men-l^j^ naj pu£ke govore". KOMENTARJI cih vsako sredo tri ure na večer. Imeli smo dva učitelja, ki sta poučevala vsaki i^ro in pol na večer. Oba sta člana unije učiteljev v Chicagu. Prvi je nas učil angleščine in drugi pa predaval o dnevnih dogodkih in G." se je baš radi tega vršila v Pittsburghu, čeprav list izhaja v Chicagu. Kadar se "R. G.M preseli v Pittsburgh, bosta v njegovi tiskarni tiskana tudi njegova lista slovenski "Naprej" in srbski "Slobodna Reč". vprašanjih ter jih nam tolma- alej najb<>ij miroljubne dežele, čil. Nato smo diskuzirali. Ako Kaj je narobe? sistem. Od-t kom izmed učencev učitelj n: I)ravimo v*r»k«, pa bo dobro, soglašal, mu je pojasnil kako in kaj. naj Tragično, a morda resnično. Čehi vseh strank se zdaj v boju za svojo deželo in svobodo * zanašajo le še na puSke, na čudeži se še zmerom doga-svoje in zavezniške. Sovjetska 1 jajo. Tajnik kom. stranke Earl unija prav tako. S tekmo obo-|Browder je po radiu apeliral roževanja so pričele tudi do-(na katoliško cerkev, da naj sodeluje s komunisti v obrambo svobodnega bogoslužja ... V trku kratkega cmtm »ta te dogodili nedavno v tej deieli dve vel retreci s aeroplani. Eden je padel na tla v Californiji. Devet oteb v njemu je bilo vbitih. Drugo letalo je treadilo na tla bliau Clevelanda, O., in ugo-robilo življenje dehtim ljudem. Sli*na teika nesreča te je dogodila pred Oboje — pouk v angleščini in tolmačenje življenskih problemov ter važnih dnevnih dogodkov je bilo zanimivo. Razpravljali smo precej o Johnso-novem šolskem predlogu, o ka-terem je čikaško časopisje svoj j j^j ^anjo čas veliko pisalo. Njegov predlog je, da se naj šolski termin v višjih šolah skrajša s štirih na dve leti in učenci se naj bi v teh dveh letih učili največ tehnično, to je, raznih obrtnij. Kako? - Kajpada, če treba, z\ "Kadnički Glasnik" oznanja orožjem, ako s pacifizmom ni nabiranje oglasov v svoj pri-mogoče. hodnji koledar. A na žalost u- * jgotavlja, da jih mnogi nabiral- Najslabši duhovniki so naj- cj niti za letošnji letnik še niso bolj za "sveto vero". In komu- plačali, in ne prodanih izvo-nisti, ki so najbolj -proti demo- <\0Xt fludno, da jih ne prišteje kraciji, so zdaj na papirju naj-! med trockiste . .. a Mali im nelcnj tedni v Belgiji in ena ogromen, vendar vte te nezgede dokazujejo, da j« potovanje zmerom skrajno nevarno. Inženirji se mučijo, kako izpopolniti letalsko teh-riko in so res dosegli čudeže, toda jib bo treba ie več, predno bo «rako-plovba vsaj tazmeroma varna pred katastrofami, kakršnih se je v zadnjih 'teh letih izredno veliko dogodilo. Na »liki je letalo, ki jc padlo na tla blizu Les Angelesa in pokopalo pod seboj devet potnikov. čejo servirati osebnosti, da jih |2|et mladinskega odseka naj kar sami pospravijo, kajti osebnosti so njihov "baby". C.cero, Ill.-Predzadnjo so- Kdor koli deluje v javnosti, boto je bilo hladno, toda dežja lahko ve, da bo grajan več ka- ni bilo kakor soboto prej na kor hvaljen. Hvalilo pa te *>o | veliko veselje članov mladin-Mnogi vprašujejo: čemu to-j delo samo, ako ga dobro izvr-mlseka kh|ba x JSZ iskava volitev iz leta 1936 jelliko piše? Pravijo: "Zdražbo m to ti je v zadoščenje. (Red FalconJI)f ki s0 se pri. razkrila gorostasne sleparije, seje!" Da, zdražbe so bile. In Druge hvale ne potrenujea. pravljali na iziet v Clareridon da je zasmrdelo do neba. Pri- so. Podpisani jih ne povzroča. In vedi, čitatelj, to: Ako no HilLs. Peljali so se tja z vla-zadete sta obe stari stranki, kakor ni'povzročil svoječasne- bi bil šel takrat ta dopisnik v (jomt kar jim. je bilo jako všeč. demokratska še celo bolj ko ga razdora v klubu št. 49. Žal, j boj do skrajnosti in dal ves J Komaj so stopili v vagon, že Q ' je bilo polni žgolenja in smeha, da so še celo ostali potniki imeli zabavo. Otroci so nesli s seboj priprave za žogometno igro in jestvine za svoj piknik. Pri tem sem jim pomagala tudi jaz. Na postaji v Clarendon demokratska se celo ooij ko ga razaora v kiuuu »i. ....... ..... • . republikanska. Po veleporoti, dogodilo se je. Klub je vzlic te-1 svoj prosti čas delu za JSZ m je bilo dosedaj obtoženih 257 j mu ohranjen. Tisti, ki so sejali SNPJ, U leg« oseb, ki so bili člani volilnih razdor in bili v svojih dopisih kluba vec ne bilo. /daj neka- resnično osebni, pa so danes teri trdijo, da bi moral biti več-v©činoma pozabljeni. Oni so i ji. Da, tudi jaz pravim tako. "half dead" in eden popolno- j Ampak če ni, sem zadovoljen. odborov in pa nekaj raznih zaupnikov in kapitanov Prender-gastove mašine. Prišlo je na dan,v\1i'u •? - - rikalno in srbsko vodstvo ple- škem članku v Napreju, da bo btscita na Koroškem zelo gra- morala SNPJ na prihodnji jali, ker sta ga Beograd in konvenciji svoje politične Ljubljana po balkansko zavo- smernice zelo prevdariti in žila. A vzlic temu so socialisti preurediti, če namreč-"Na-poslali na Koroško kopo agita- prej" pod.pira demokratske torjev, /da pomagajo, kolikor kandidate, jih bi na vsak na-bi pomfagati mogli. Nemci so čin morala tudi "Prosveta", kazali na balkanske hibe in kajti "Naprej" je zmerom "v vred klub št. 49. A tili. čitamo mnogo o bojih s Pir-cem, Debevcem, Ameriško Domovino itd. Taki boji so lahki, ker ves, da imaš opravka z odkritim nasprotnikom. Drugo pa je, kadar imaš opravka z ljudmi, ki trdijo, da pripadajo tvoji skupini in jih vidiš v svojih vrstah. Vedno gledajo, kje si ali boš storil kako malenkostno napako, da bodo kazali nate: "Ga vidiš, socialista!" Nikoli ne pridejo predte direktno, da jim bi mogel vrniti kašo, ki so jo sami zahrbtno skuhali. Ko začneš omlatevati tako ljuliko tako kot zasluži, pa začno s pritožbami, da si oseben, in kako silno grešiš, ker sejeŠ prepir. O osebnostih je lahko govoriti onim, ki nič ne čitajo. Kdor ipa čita razne časopise, ve, kje se osebnost pričenja in kje ji je meja. Zato rečem vsem onim, ki mi ho- pljuča na svežem zraku ves dan. "Ako bo pričelo deževati, pa pojdite tu notri," je rekla M rs. Kobal in nam odklenila ti. Boj je postajal vedno bolj so v klubu vsaj štirje, pet cla- ra^n 9 travo jn je kakor na-oster. Dopisnik jim je bil na nov, pa že nekako gre. A ce jih | Jažč za žogometne in druge poti, niso pa vedeli, kdo ga je ni, moraA ti delati toliko vec in , igre u,r 7a tekanje, da so bili "na pot nastavil". Namen je se brigati, kako dobiti | otroci res veseli ter si širili bil dopisnika uničiti in z njim dohodke, da mu bo obstoj za-\r *•<■»/! k in h «t a so se z m j- g./tovljen in ba do listom svoji 'organizacije in drugim ustanovam našega gibanja nudil lahko tudi gmotno podporo. Naš klub ima take člane, čeprav ni ^ ^ ............. velik, zato ni med pasivnimi, videli* smo, da smo pri Koba-Onih, ki so bili takrat zraven, lovJh (jobro(lo$ijt kar je pripo-je še malo število. Pozneje so mo^jo> (!a *mo biii Vsi še boljše pristopili novi, ki delujejo in - - kadar je potrebno, pomagajo tudi somišljeniki. Sedanji nasprotniki, ki so se zopet pojavili, so "naprejevci". di vsakemu v velikem Clevelandu najboljša prilika priti na prosto. Piknik se vrši v nedeljo 19. zmagari med Slovenci na Koroškem proti Slovencem. Drugo. Ako ta ali ona skupina komunističnih kolektor-jev pošilja med Slovence v A-meriki letake za kolektanje v prid Slovencev na Koroškem ali kjerkoli, je tisti letak samo Ima tudi nekaj drugih sovraž- iskreno zahvaljujem. tingham tam pa vas pelje trok na prostor brezplačno. Drugim, ki vrtno uto. V poletju služi ta; prjdejo z avti je pot tudi go-uta za točilnico na piknikih. tovo znana. Navada na naših piknikih je, da zbor ""Zarja" zapoje nekaj pesmi, malo nagovora, dobra godba za ples in druga razvedrila. To bo že 27-ti piknik kluba št. 27, kateri si je v tem časoi pridobil veliko prijateljev. Na tem pikniku ss snidejo •; riair-Not- komunističen, ne pa tudi v zve- junija. Vzemite 51. t iair-i>oi •• r karo do konca, od ™ s socialisti, kakor trdi Rev. razpoloženi. Ko smo odhajali, so nas povabili, da naj zopet pridemo. V imenu sokoličev se Mr. in M rs. Kobalovi za gostoljubnost »»•»••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••t****** PIKNIK Klulia »i. J. S. CLEVELAItD, OHIO V NEDELJO 5. JUNIJA 1938 PRI Joseph Zornu no Bradley Rood# Brooklyn Trnek odpelje ob I. pop. izpred Louit TraUrjeve gostilne, 10700 Reno Ave., in »e uitari n« E. 93rd St. in Prince Ave. Vabimo cenjeno občinstvo na obilno udeležbo nikov, ki pravijo, da so bili včasi socialisti, za Debsa in Cankarja. Njim ni nič po volji, ako piše kdo proti demokratom, ker dele službe tudi našim ljudem. Deležen jo bo lahko t ud btvoj sin, ako jo Še nima. Ta dopisnik ne bo čakal demokratske službe amipak se rajše boril naprej za demokracijo pod "rdečo marelo", ker le socialistična stranka ima Tako, vidite, imajo člani klu-bovega mladinskega odseka poleg šole v Slov. del. centru tudi obilo zabave. Solo vodi Ann a Beniger. V nji imajo priliko učiti se v delavski zavesti in vežbajo se za razne nastope na delavskih prireditvah. Ta šola je nam dokaz, kako potrebno je za delavsko mladino, da dobi delavsko vzgojo že v zgodnji mladosti. Ko d o ras te, Trunk. Socialisti nimajo z njim nikakega opravka. . ★ Brošura "Hitlerjevci v < Sloveniji" je zanimivo pisano delo. Ampak izvršili so ga ljudje, katerim je patriotizem le sredstvo za ribarenje v kalnem. ★ Ako bi se kultura res mogla pridelovati v kakem parku, aj. pravem . ★ Hrvati pod pokroviteljstvom "Radničkega Glasnika" prire^ jajo "hrvatske dneve". 80% prebitka dajo—cerkvam. Zdaj snu jejo. slovenski dan za zapa- dno Pennsylvanijo. ★ V zadnji volilni kampanji v Clevelandu je bil republikanski županski kandidat Burton v "Am. Domovini" vse samo -poštenjak ne. Zdaj pa ga feti list na vso moč ne samo hvali1, ampak se mu zahvaljuje v imenu vsega slovenskega naroda. Burton je kajpada se zmerom republikanec. Države, ki »o prišle i* zadnje vojne najmočnejše, so da- vsi v prijetni družbi. Pridite, ej, koliko bi je bilo na svetu! ncs preiibke, da si bi upale ti- • 1 1______nnivn + . .. ■ 11 a f h ' torej iz vseh delov prostranega Clevelanda. V slučaju slabega vremena se bo zabava vršila v SND na St. Clair cesti. Torej na svidenje 19. junija na Pintarjevi farmi. Za odbor, Joaeph Jauch. ljudski program, je demokra-|bo delovala toliko bolj Weatoo d,»lav v unijah in v drugih delavsKin (Organizacijah. Vrh tega dobi 1 pojm o boju za obstanek že v otroških letih in se uveri, da ko {doraste bo tudi ona vržena v težki boj za kruh. V šoli direk-torica pazi, da imajo otroci I tudi dovolj razvedrila in od ča-do časa prirejamo izlete v tiČno usmerjena in ima ska načela. — Frank Barbič. Nemčija -- zmago valka bi a v zadnji "Nemčija je • svetovni vojni • • Tako je izjavil • maršal llenri Peta in pred 42,- • 000 fancoskimi veterani, kate- • rim je poveljeval v "zadnjem" • svetovnem klanju. 25 let Socialistične športne internacionale V Gentu v Belgiji so se zbrali dne 10. maja 1913. odposlanci delavskih telovadnih in športnih organizacij iz Nemčije, Avstrije, Anglije, Francije in Belgije ln sd ustanovili odbor aoc. delavske športne internacionale. Proslava 25-letnice obstoja SDSI bo združena s IX. kon-igresom internacionale, M 1 ★ Bivši načelno komunistični hrvatski list "Radnički Glasnik" vodi kampanjo za preselitev svoje tiskarne in urada v Pittsburgh. Hrvatsko kolonijo v Chicagu bo iprepustil prosve-tašem ("Znanju"). Za selitev v Pen nsy Iva ni jo namerava zbrati vsaj par tisočakov. Vzrok za selitev je, da hrvatska kolonija v Chicagu ne da več toliko na komuniste, dotfim je v Pittsburghu njihova trdnjava. Takozvana 30-letnica "R. plesti se v drugo. — "A. G. DR. F. PAUL1CH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan razen »red« od 9. zjutraj do 9. t večer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. Sa I - .1 zmagovalka." , parke, .zoologične vrte, v pro- ^ vrSi| od 27. do 29. maja t. L dne 25. maja sto naravo ia v muZeje. )V Amsterdamu. S tem končam o šoli mladin- Kongres bo med drugim do-skega odseka in napišem nekaj (ločil tudi mesto, v katerem se o delavski šoli. katero sem ob- bo vršila prihodnja delavska iskovala v zadnji sezoni. MI-j olimpijada. ZA LIČNE TISKOVINE • VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO Adria Printing Co. 183« N. IIALSTED STREET, CHICAGO UA. Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS ZAPISNIK MILVMUŠKE KOHFER EHCEw""""" "*' " prosvetne matice in jsz dejal Radelj. Ako človek hodi po cele dneve na agitaciji za Proletarca od hiše do hiše, pa ni ugodnega rezultata, se na- ______jveliča in tako sem »e naveličal Konferenco društev ter dru- zdaj na dnevnem redu refer*. rt ,M'«J#.,,,lvfl. Rm€!#l,V . gih organizacij Prometne ma- ti. Prvi je bH i&^Tll. d<^r detiTn^f^hn^ n° t i i* a in ui.ihnv i^'/ to «(„„.{!„ ... . a°Dei deiav ski list je bil mil- "MEHANIZIRANJE" AMERIŠKE ARMADE tiče in k!ubov .JSZ je otvorila ton Garden I)eial ip Hm k** Y» a 7"\ "V" "" dne 1. maja 11)38 ob 10. dop. fi S^MM^ntVveriU Zde SS," fT* v SST dvorani, Milwaukee, nakgo rtferirati na tem zboro- ^Dra"' in izhaU oo^mln^ Kristina Podjavoršek. vanju o delavskem političnem "ZTZvtte Uader" ) Za predsednika je bil izvo gibanju vseh smeri, je bila si- T^Zai z ^avi da v kolikor Ijen Frank Zaitz in za zapis- tuacU a 4okaj drugačna kot da-| mo* p^LdiU zdai bo osta^ nikarja Joseph Vidmar. Zapis- nes, kajti takrat še ni bilo novo ^ MilwaukV^ nik prejšnje konference spre- UFoMettove stranke, ki jo je ZiniitranU e^ako na^lo jet kot čitan. Zastopane so bile ustanovil nedavno pod imenom n?™^^^ ! n^J^h(Nati(;nal Jnc• »tvom Upniki ^K^t r^a^p l ^1' vr C hnWn WlCd teKH V f,ttV- Kubili, kar je v fej krizi vsak-X^ w H!m T1" V T*"" A,rt pojav. O Radiju meni, da P.klal i' £ v«*"' ™ nJU na ? " ranko; » govoril jejje res izrc J1 Springfielda pride ob tej Pnliki na naš piknik tudi slo- venski pevski kvartet, ki ga bomo vsi veseli. Imeli bomo zvočnike, da se bo njihovo petje toliko lepše razlegalo ipo prostranem vrtu. Vstopnice so po 25c. Vsaka ima serijalno številko in trije najsrečnejši dobe nagrade v gotovini. Poseben avtobus bo ustavil naj prvo pri Ivanflku na Cer-mak Rd. in nato pri Slo. del. Centru. Točen čas bo oznanjen prihodnjič. Voznina bo 25c tja in istotoliko nazaj. Kdor nima avta in se ne bo vozil z našim avtobusom, mu priporočamo, d« naj vzame regularni jolietski avtobus. U-Stavljajo na Ogden in Craw-ford Ave. in v Ciceru na 48. cesti. Dogodi se lahko, da bo vreme neugodno za piknik. Ce bo so jih pripravljeni naročiti in Čitati ter skrbeti za njihovo vzdrževanje. Ako ne, bodo nastale težkoče za vse. Gladke poti še itak nikoli niso imeli. Nase gibanje med mladino Joseph Drasler je referiral o agitaciji med v Ameriki rojeni slovenski generaciji in o raznih težavah, ki jih imamo s tem delom. (O tem napiše s. Drasler poseben članek.) Anton Tratnik govori o hibah, ki jih naši priseljenci u-ganjajo med svojimi otroci in to veliko škoduje spoštovanju do staršev in pokretu. Pavel Peklaj slika skušnje vvaukegančanov, ki so za mladino storili vse kar so mogli, da jo navdušijo in pridobe za razne aktivnosti, toda znatnih uspehov vzlic tem prizadeva-njam niso dosegli. Ameriški mladini je največ za šport. Slovenske napredne ustanove v VVaukeganu so ga ji pomagale gojiti in financirati, v dobrem namenu, da bo to v korist tudi delavskemu gibanju in napredku med našim ljudstvom. Frank Tauchar pravi, da so pritožbe, kakršne Čujemo o mladini, že stara reč. Slišimo jih na mnogoterih sejah. Priporočilo, da naj bi vodstvo v Chicagu pošiljalo organizatorje med mladino v druge naselbine, se mu ne zdi umestno, ker smatra, da so- napredni, aktivni rojaki drugod za take naloge enako sposobni. Angela Zaitz pravi, da je u-verjena, da se naša mladina zanima za naše ustanove, za unije, podporne organizacije itdt., iti pa ji moramo na roko in jo družiti v krožke, v katerih se bo poučevala o načelih in ciljih, ki jih zastopamo. Govore o tem predmetu še Anton Garden, Tony Pierce, ali pa ako žele kaj kritizirati, v namenu, da hibe popravijo. Nato mo bili navzoči zastopniki klicani po redu prijavljenja. Poročali so Steve Salomon, Joe Radelj, Anton Demshar, Mary Oven, Anton C. Ermenc (on je izročil pismeno poročilo), Anton Kobai; Joe Ule (predložH pismeno poročilo) in Frank Poličnik, ki je v imenu preglt-dovalcev oznanil, da so knjige v redu, razen nesporazuma glede ene uknjlžbe, tikajoče se prispevka iz Waukegana, kar se razjasni navzočim. Za tajnico konferenčne organizacije je bila ponovno izvoljena Kristina Podjavoršek in v priznanje za njeno delo so ji zborovalci dali vsoto $5 nagrade. Prihodnja konferenca Prihodnja konferenca bo sklicana enkrat v jeseni v Waukeganu. Datum in druge določitve se prepusti sodelujočim organizacijam v VVaukeganu in tajnici Konference sodra žic i Podjavoršek. Nato Frank Zaitz izjavi, da je dnevni red izčrpan, apelira za enako iskreno sodelovanje nas vseh v bodoče, in ipovabi zastopnike in goste na prvomajsko slavje milvvauškega in westalliškega kluba. S tem je bilo zborovanje zaključeno. Joe Vidmar, zapisnikar. gaj si sam in Bog ti bo pomagal." Delavci si bodo morali sami pomagati, če si hočejo u-rediti boljšo in sigurnejšo živ-Ijensko eksistenco. Morali si bodo »graditi močno delavsko stranko in poslati razredno zavedne bojevnike v vse politične urade, kateri bodo delali v korist delavstva tako, kot sedanji delajo v korist bankirjev, in-dustrialcev In izkoriščevalcev sploh. Druge poti ni! Čimprej si delavci to zapomnijo, prej pride rešitev in lepši življenski obstoj. a Josip Stalin je važna osebnost na svetovni poaornici. On je vladar ljudstva, ki živi na eni šestini zemeljske površine. Poznavati karakter take osebe je važno. O njem bo predaval sodrug Milan Medvešek v petek večer 3. junija v Slov. nar. domu na St. Clair Ave., v tpro-storih soc. kluba št. 27 JSZ. Na to predavanje se vabi sfmpati-čarje in nasprotnike Stalina. Po predavanju boste imeli priliko staviti vprašanja, na katere bo predavatelj odgovarjal. Pridite! FALCOi\ COIINEIt Editor: Mitzi Oven OUR BIC DAY ! to find ont. U . „ , . i After the excitem«nt of the hunt Ho kum! We ve ali ju,t about r«- wa, a„ over we begHn t0 , ,?veraJ covernJ from our recent inva.ion in-1 diff.rent game*, and we contlnueJ to the ufilderne<«s of CUrendo« HilU. intU we almo,t wor*ad ouraelve, to 41 11:12 oVlork our tra.a pullsd the o/ sHrvation. Mrs> Ec,ni. in and we ali pitel aut, tMrteen in ali plus our two tscorts, Mra. Beni-^er and Mrs. Turpin, Everyone very hungry from the Ion* train ride of twenty milla, «low-ly wa)ked up to Kobal'a, sbout aevan blocka from the atation. Upon our arrival we aH hurriedly unpacked our lunehe« and !ikc Iran-gry wolves ure aet to work eleanin« up everything to the laat erumb. At l«Mt! We got together our mem-bera and »tarted a r^me of good old fashionod baaeball, cven if most o t ua were pretty bad at swinjfin« st Ihe o Id bali. We continucd our game until ap-r»ro*i»iately 2:00 0'tlock snd theu ali »he ffirh united and togethor we went for a long stoli. Upon our re-burn to our amaarment the boy* had plsaaed a hunt, you know »t i v»me-»h nc. Pravilno »e um« glasiti Anna Bratkovich 25c j in John Pečar 25c. Skupna vaota je bila izkazana pravilno. Seja kluba st. 49 JSZ Cleveland, O. — Prihodnja redna seja kluba št. 4a, Pa. Dr. it. 122 SNPJ $2.00. Shebergen. Wi. Dr. it 634 SNPJ $100.^ -* • Library, Pa. Isob, in zabav, dom (Nadaljevanje s 1, strani.) krati in republikanci pa za Rooseveltov predlog, zato da pomagajo industrfalcem v svo jih okrajih uspešneje konkuri rati a tekmeci na jugu. Zakon določa, da se mezdo zviSava skozi tri leta do višine 40c na uro. V severnih državah so plače že zdaj večinoma viš je kot 25c na uro. Prizadet pa je jug, In Se bolj bo prizadet vsled primoranja dvigniti mezdo na 40c na uro. Postova je za delavce pre cejšnje vrednosti, ampak ne toliko, da se bo na življenskem standardu kaj prida poznalo. Morda za delavce v nekaterih obratih, a v splošnem malo, ker znajo izkoriščevalci koncem konca vsak tak zakon za-okreniti tako, da koristi njim več kakor delavcem. Tega sicer ne bi mogli, ako bi bila v kongresu ljudska večina, toda s sedanjo zbornico poljubno razpolagajo. Za pošteno socialno zakonodajo-rabimo zbornico poštenih ljudskih zastopnikov. Da je še nimamo, je krivda ameriškega - ljudstva, ker rajše meče svoje glasove proč kakor da jih bi dalo za svoje koristi. ♦ MIH IHIIHMMH»»H» PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK J 99 Stane ae celo leto $6-00, pol leta $3.00 Ustanavljajte nova druitva. Drset 'flanov(ic) j« treba za novo druitvo. Naslov za list in za tajniitvo je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. "Dinamične" sile v i * » Evropi in v Aziji v stiskah za zmage (Nadaljevanje s 1. strani.) dinamičnost kaj šteje, češ, demokratične sile so brez zmožnosti za akcije, smo prvič po dolgem času v slučaju Hitlerjevega rohnenja proti češki u-videli, da besede še niso tokovi in Hitlerjevi ter MussolinjevI govori niso armada. Za enkrst sta se morala potuhniti, ker so v Franciji rekli, da bodo mar-širall v Nemčijo Čim firer udari po čehoslovaški. Moskva je v to pritrdila in Chamberlain je obotavljajoče izjavil, da tudi miroljubna Anglija v tem slučaju ne bo mogla ostati miroljubna. To razliko v uradnem mnenju buržvaznih vlad demokratičnih dežel so ustvarile delavske množice, posebno še v Franciji in Angliji. Samo, če bodo mogle vplivati na vladi svojih dežel uspešno tudi v bodoče, pa bo dobro za svet. MILLER'S CAFE 520« St. Clair Clerdand, O. ' * ' ' 't Fino pivo, vino in žganje. Vsak petek rtt>ja večerja, ob sobotah kokošja. — Fina postrežba. Dobra godba. Dr. John J. Zavertnik PHYS!CIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street Tel. Crawfortf 2212 At 1858 W. Cermak Rd. 4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednaaday and Sunday by appointments only Rediftenee Tal. t Crawford S440 If ae aaaurer—Calt Austin 5700 MMMMl BARETINCIC & $011 POGREBNI ZAVOD Tel. 1475 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. MlSl:i • • • ^MMtlMMIMUMMIMS* RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndale Ave. Chicago, lil. Tel. Crawford 1382 Prittaa ia ekuaaa domala jedila , Cene emerae. Postreiba tolaa. V Yuiroftlav Weekly D#?*ttd to the Interent of the VVorker* OFFICIAL ORGAN OV Yugoalav Federation S. F. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERAT1 VE CO M M ON W E ALTH NO. 1603. PoblUkod W««kly «1 2301 9«. Lswndol* Avs. CHICAGO, ILL., June 1, 1938. VOL. XXXIII FATAL P0LICY The Continuonce of Present Civil War in Labor's Ranks Is Slow Suicide for Labor's Couse By NORMAN THOMAS lt'*. no use denying the fact that the Pennsylvania prima-ries of both old partiea resulted in a victory for n ai tion and vvill greatly stimulate movement* of reaction in the country. In spite of the cheerintf by A. F. of L. leadera blinded by hate of the C. I. O. the conseMuencea of these primaries will be adverst to the interest of ali workers. __ What has happened in Pennsylvania is of course far short of the triumph of fascism, but if the split betvveen the A. F. of L. and C. I. O. continues, the ultimate triumph of an American brand of fascism will be greatly facilitated. The continuance of the present civil war in labor's ranks is slow suicide for la-bor's cause. Every lesson of history demands peace in the labor movement, on the basis of aggressive unionism. That means industrial unionism in mass industries. It does not mean that existing craft unions wiil have to lose their organization. John Lewis made a strong čase for the practical vvisdom of putting Kennedy over in the Democratic primarie«. I think he weakened his own čase by giving C. I. O. endorsement to that oportunistic politician, the Mayor of Philadelphia. But the point is that even Tom Kennedy with his good record as labor leader and as Lieutenant Governor, lost to a nobody with no special ability as a campaigner whom the Democratic ma-chine dug up. Evidently after ali there isn't too much practical wisdom about trying to capture the Democratic party instead of going ahead in forthright fashion to build a real party of the work-ers with hand an«d brain. The latter job may seem to be slower. It may not have ao many occasional temporary successes. It is the orrly sound approach. The Democratic party in state after state stili belongs to the political machine, to the bosses and not to the worker. DANGER OF FASCISM ........Any political party which under modern conditions trie« to save capitalism by reforming it, is likely to contribute ultimate^ to the aucceaa of a kind of fasciam. Either in the face of difficulties it will become increaaingly fascist or its failure to deal with problema will lead to a middle claaa fasciat reaction. Indeed, some thinfi good in the rifht hands, like the National Relationa Board, for inatance, might in tbe wrong hands be used for fasciat enda. In line with thia general principle, the La Follette movement has poaaible fasciat tendencies. The movement is certainly far too vague in its specific measures to command enthusiastic confidence from the workers. But the people in and out of tbe Communiit party who find a fascist peril in the La Follette movement, would by ap-plying the same crttical analysis fmd equal or greater perils of fasciam reaulting from tbe effort to bring a popular front in the Democratic party behind Roosevelt. Of course Roosevelt himself U not a fascist. But nothing either or both of the La Follette's have ever said or done, so jeopardizes resistance to fasciam as Roosevelt'* indifference to civil liberties in Tampa, Florida, and in the cotton country, or his declaration that Jer-sey City tyrrany is a "local police matter" and tkat inquiries about Hague's position as Democratic vice-chairman should be reffrred to Farley. What ia stili worse, tbe Roosevelt foreign policy or lack of foreign policy, the drift to war, his open endorsement of a jm-goiatic, imperialiatic big navy — ali tbese things do more to further fascism tban any sins of omiaion or commission by either of the La Follette's up to the present tirne. Whatever the Communists and the Rooaevelt liberals may do, it is our bus-inesa as Socialiats to inaiat that what the workers need is a genutne farmer-labor party. And even that can't take the plače of tbe Socialist Party! BUSINESS CART BEFORE LABOR HORSE S0LIL0QUE OF A BOMB By COVINGTON HALL "I sni s Bomb. , I have s dusl personslity. I am both a Civiliaed and Infsm-ous weapon of warfare. It ia thia way: When dropped on Defenseleaa Ci-tiea, VVrecking Schoola and Hospitals, Spreading death, poison snd des-olation everywhere. Filling the streets with the man-gled forms of non-combatanta, The playgrounds with murdered babies; Then, well then I am a "I^gitim-ate Weapon of Civiliied VVarfare"; And they who compel me to or Party, the rečeni elections in Pennsylvania, our Branches in PennsyWania, The Coim munist Party and their "new line", the "Farmer-Labor Party Conven tion, the Socialist Party and its re lation and policy in regard to these developments. 0 •Settled in the small villages throughout the coal fields of Penn-sylvania, Virginia, West Virginia, Ohio, Colorado and out on Mon-tana's great Iron Range, our people can be found performing the very harde.it and most strenuous form of con^mon labor—mining, be it coal mining or iron ore mining. In the larger cities of Chicago, Cleveland Detroit, Pitts*burgh, etc., we find them in the steel mills, auto factor-ies, and in other lin as of hard lsbor. Always hard labor. And it makes one wonder why. Our race, it's true, is a s»rong and hardy one. Our people are not lack-ing in energy sml ambition, they are not shiftlcsa nor are they afraid of hard labor. In their natrve land aeross the sea they were accustomed to hard urork and long hours. From early moming till late at night they worked upon the land. Plovving, tilling and culti-vating the soil and harveating crops was not done by machinery as it is today in our country. There, this work waa ali done by hand. Cen-turies of work at tilling the soil hardened our people into a strong In caae, just in čase, the weather hard working race, who upon coming man is against us, sending a shower to this country, naturally driftod in-of rain instead of sunshine, a danee to the mining seetiona, the steel mills and social will be held at the Slo- j and other trades and industries re-vene Labor Center. So, regardless . quiring plenty of brawn and muscle. of the weather, come, we vili make With the ^jnnjn^ of the depres- SPAIN'S WAR A CONTINUATION OF PAST WARS By Louise B. Jurscy a day of it. Make K«f*r» Grov« your desrina-tion on Jun« 12th for a day of real fun and enjoymef>t among aH yotir frlends. , , Queer! Everybody talka about war. Everybody is sgainst war. But no-body ssks why war, which is the only argument against war. However things may seem, no eril thing is success, snd no good thing is iailure.—Longfellow. You havs not fulfilled every duty unless you have fulfilled that of being pleaoant.—>Buxton. sion the first sections to feel the ef-fects were the mining distriets and steel centers. The very industries in which most of our people are em-' ploye well . Any religious indifference on the part of the people waa conaidered a great offenae. It ia also known that some of the priests an*titution toward the end of ihe Napoleonic Wurs. Ferdinand, however, did not understand or waat to understand that he was suppossd to support the Constitution. The con-stitutional legislature had failed to be called. This caused the imprison-ment of the Liberal leaders, many being shot and tortured and the Feudal Lords were sure to see that a few well-placed massacres had been executed. The present war is, in fact, a con-tinuation of the wars the Spanish people have been Tighting during the past centuries to throw off the yoke of feudaliam and church rule. Thus it can be »een why the Loyal-ists are determined to win the war. If they lose they will sink even deeper into the hands of the Church and Feudal Lords than ever before. Thia fight »s their last hope of un-tangling themselves from the Feudal Lords and barbarous dietators, it ii their last hope of survival as a fres people. At this tirne, during this critical period, it is our duty not to forget them, and to help them with what-over little contribution wc can af-ford to give. Will you do your ahare? TURN ON PRESSURE AS LOYALISTS STOP FRANCO OFFENSIVES PARTY LINE IS STILL CROOKED BORDER INCIDENT By Len De Caux in LOOKING AHEAD Havs ws movsd ao far from the horse-and-buggy age that most people can b« made to believe the buggy come* befors the horse? The opponenta of ths Prssidenfs rolief-reco»very program apparently think so. Cet the businass buggy to moving, they ssy, by greasing its wheels snd pampering its passengers, even if it means letting ths laboring horse starve. Then If you gst the buggy moving, the horse will follow slong. Who A rs Tka Downtr»dd«nT "What helps busineas helps labor," is the slogan of a nationwide bill-bosrd campaign. ("What helps labor help« busineas," would be putting the horse before the cart.) Relief for businesa before relief for the unamsployed, shout hundreds of editorials in ths business-eontrol-led press. ' Cartoons without number depiet dourntrodden businesa in various stages of prostration, while a hard-hesrted adminiatration inereases its oppresslon through a "spending pro-grsm." Shich success does this cart-befors-horse propsgands claim that a reeent "poli of opinion" would have us believe most Američana think ths businesa csrt-whecls make the laboring horae move. The vote waa supposed to Miow a prevailing opinion that a reduetion of taxation (meaning leaa money for relief) wouW do more to sid recovsry thsn putting more money into ths hsnds of those who hsve none. Robbing PeUr T« Psy Pasi Lsbor's demsnd for useful jobs for the unemployed, for putting pur-chasing power into the hsnds of mil-liona who cannot now buy the pro-ducts of industry—s demand which find« some recognition in the Pre-SKient's program—is no magic recipe for immediate prosperity. But it is st least the first logical step to tske, both to stili the psngs of mtu hunger and misery and to get business moving sgsln. It is certainly more logical than the fantastic propsganda that a further robbing and starving of poor Peter Populace to psy welI-to-do Psul srill somehow bring sbout recovery. But if men arould live up to reason's rules, They woukl not bow snd serspe to weslthy fools. Shirley Temple has hsd her dog put on s $5-s-dsy salary. "If onIy I could bark," aays Bread-llne Benny, '1'd get rid of thst pooch and apply for the job." "Confidence is returning" said the wolf——'1We find rabbit trseks every-where."—^From the Americsn Gusrd-isn. A bookleat houa« U a pomr\j f »r-ni«h*d oso.—Kstklesa Mabon. A word to the wiae is sufficient, but a word to the otherarise ia general^ arasted. An empty vessel mske« the grest-est sound. -Skakaspear«. Aro used al m ost to hysteria by the determined resiatance of the Spanish Loyali»U, who are now prepared to hold out for at least another year, tho govcmmonts of Chamberlain, Muraolini and Hitler, in concerted effort, are swinging to the new stra-tegy of turning pre«sure on the French to cut the food and muni-tions life-line of the Spanish Republic by closing the Catalonian border. No large and coatJy drive, on a ncale of the push to the Mcditerran-ean. ia planned by the fascist high command in Spain, according to re-ports received here. Instead the in-vaders will try to starve out the Loyalist«, 3ince this is cheaper and more effective than military aetion. Most extreme pressure is being turned on Daladier and Bonnet to shut the French border now. Rom« and Borlio Worried De«pite the loud fascist mouthings, epitomiied by MusnoHni's lsst speech, the Rome-Berlin crowd is worried by the wsy the Franco campaign is going. Or rather, by the \vay it Ls being stopped by the new planeš, tanks, anti-aircrsft and naval guns of the Loyalista. The last drive to the coast cost the fascists hundre