glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva okraja novo mesto
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto — Izhaja vsak četrtek — Posamezna številka 10 din — LETNA NAROČNINA 480 dm, polletna 240 din, četrtletna 120 din; plačljiva je vnaprej. Za inozemstvo »00 din oziroma 3 amer. dolarje — TEK. RAČUN pri Mestni hranilnici — Komunalni bank: v Novem mestu štev. 606-70/3-24
Stev. 26 (432) LETO IX.
NOVO MESTO, 3. JULIJA 1958
UREJUJE uredniški odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30 — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov ne vračamo — TISKA Časopisno podjetje -Slovensk4 poročevalec«" v Ljubljani
S U TJES K A
Trikrat je naša vojska prebrodila Sutjesko, Trikrat v treh zaporednih pomladih. S Sutjeske so proletarske brigade s tovarišem Titom junija 1942 odriniie na zgodovinski pohod v Srednjo Bosno in Krajino. Maja in junija 1943 je naša vojska na Sutjeski in Zelengori bila usodno, odločilno bitko. Takrat je glavnina nase vojske otidi popisala najslavnejše strani naše zgodovine, zmagala v neenaki bitki in dokazala, da je nepremagljiva. Tam je naša vojska pokopala nade in načrte fašističnih okupatorjev in njihovih hlapcev o našem uničenju. Poleti 1944 je držala pot brigad in divizij iz Hrvatske, Bosne In Vojvodine prek Sutjeske v Srbijo.
Udeleženci borbe na Sutjeski, vsa naša vojska ter na tisoče ranjencev in bolnikov je našlo, čeprav smo bili šel? komaj prišli iz te/av IV. ofenzive, iz nadčloveških naporov naše protiofeniive. iz nepretrganih bojev 36 dni in noči za ranjence irf da M razbili sovražnika, dovolj moralne In fizične moči, da so vzdržali in kljubovali še mnojjo hujšim težavam Pet? ofenzive, in zmagali.
Tudi nam se zdi včasih nemogoče in neverjetno vse tisto, kar smo pretrpeli v Peti ofenzivi. Komaj razumljivo In verjetno je. da je, denimo, Sedma banijska divizija, ki je bila malone že na kraju svojih moči, ki polagoma umirala od zadanih ran in pegavice. v tis. l položaju našla v sebi nove moči. da se je kratko In malo znova postavila na noge, in sicer zato, ker so njeni borci spoznali, da morajo in morejo vzdrfati še več, ker jih kliče dolžnost, Tito in Partija in revolucija. In prebili so obroč na Sutjeski!
Od začetka borbe smo poznali samo težave... pomoči nismo poznali. Navadili smo se bili boriti se sami, ker smo že leta 1941, ko smo začeli borbo, spoznali in doumeli kot dejstvo, da Je smisel našega življenja boj proti fašizmu za svobodo. Zdi pa sc ml, da nikoli tako. kakor ▼ dnevih boja na Sutjeski, nismo tega tako živo občutili, ne tako mislili na to. Dobro se spominjam, kako so se naši borci opravičevali in govorili, da bi nam bilo kaj lahko prebiti sleherni obroč, da n| tistih 2500 hudo ranjenih in bolnih, ki smo jih morali na nosilnicah nositi čez črnogorske grebene ter globoke soteske Tare, Pive in Sutjeske, in kako so isti borci takoj pripominjali, da je veličina nase borbe prav v tem, da ne pozabljamo na te tovariše, da »e moramo žrtvovati zanje, čeprav so bile mnogim nre življenja že štete. Prav ta človeška čustva, to plemenito žrtvovanje za tovariša je navdajalo ljudi z močjo. To je bil med drugim tudi vir optimizma In vere vase in v zmaga
Kdo bi prešle! primere žrtvovanja in junaške smrti za tovariša! Proletarec I>juro Kozomora, ki mu je letalska bomba 9. junija, isti dan in na istem po!ožaju, kjer je bil ranjen tudi tovariš Tito, odtrgala obe nogi, je pozdravljal s stisnjeno pestjo In govoril mimoidočim tovarišem: »Nič hudega ni, tovariši, nismo jih pustili...* ...vedel pa je, da mu ni več pomoči, da ga nima kdo nositi In ni pustil, da bi ga nosili. Slab 2. bataljona II. dalmatinske brigade, ki je imel zasedene položaje na Barah, je 8. Junija sporočil: »izgubili smo dve tretjini borcev, toda računajte t nami, ko da smo še vsi živi.- Ceta proletarcev iz IV. črnogorske brigade je na Ljubinem grobu na pobočju, golem ko dlan, ves dan kljubovala srditim napadom nemških fašistov in malone do zadnjega padla toda položaj je obdržala (ta četa je ena izmed treh naših manjših enot, ki so bile odlikovane za nepopisno junaštvo: Pohorski bataljon, delavski bataljon Iz Užic na Kadinjači in ta, druga četa 3. bataljona IV. črnogorske brigade). Živili je ostalo samo U borcev, od teh polovica ranjenih, padlo pa Jih je 27. Toda Uo Je za položaj, od katerega je bil odvisen prehod bolnišnice, Vrhovnega štaba z ustanovami AVNOJ in drugimi ... In mrtvi so se borili na Ljubinem grobu.
Ni pa moč našteti vseh junaštev, saj jih je štela vsaka enota mnogo. Sutjeska je pravzaprav skupek velikih junaštev.
Spominjam se, kako smo tiste dni v plitvih strelskih jarkih In zasilnih zakloniščih pod Ko'urom — položajem, ki so ga Nemci čvrsto držali, ker so računali, da bodo z njega preprečili naš proboj Iz Sutjeske proti Vrbnici in naprej — urejali in tiskali brigadni list. Ta nikoli nI prišel borcem v roke, kajti prav ko je bil dotiskan. je bomba fl. junija raznesla ll«t in konja, na katerem Je bil natovor-jen, skopaj z borcem, ki Je vodil konja, tako da ni bilo moč najti od njih niti koščka (to je bil za večino naših enot na Sutjeski najhujši dan. Tisti dan je bilo nebo nepretrgoma zastrlo I nemškimi letali. Samo tisti dan so nas manjše In večje formaciic nemškega letalstva napadle 78-krat, če ne računamo poletov IzvIdniŠklh letal). In spo-
minjani se, da smo prav listi dan, tudi za mojo brigado najhujši dan, pod dežjem krogel pojasnjevali borcem, da gremo v ofenzivo, in da so nam borci verjeli... In to je bila res ofenziva, proboj, ki se je pozneje nadaljeval čez vso vzhodno Bosno.
Ko smo tisti dan proti večeru slišali, da je tovariš Tito ranjen, sta nas takoj minila utrujenost in lakota in po desetinah smo sklicali sestanke, na katerih so se vsi borci kdo ve kolikokrat že svečano zavezali, da bodo prispevali še večje napore in odločnost, čeprav v resnici več niso mogli storiti, kot so storili. Ne lakota ne utrujenost ne žeja ne nespečnost, a ta je bila najstrašnejša, niso mogle omajati niti najbolj izčrpanih. Nespečnost je bila takrat naš najhujši sovražnik in zmerom smo se najbolj bali, da ne bi kak izčrpan borec zaspal, ker bi to v tistem položaju pomenilo, da je izgubljen, izgubljen za vedno.
Konji so bili dragoceni, ker so nosili ranjence, mino-mete in mitraljeze. Bili pa so tudi edina hrana Brigada je odločala, ali in katerega konja bomo zaklali ... En konj za vso brigado... Konji pa so bili zelo z~lo mršavi. Razne trave in korenine so bile slaba tolažba tudi za tiste, ki so jih utegnili nabrati, por (ima okus po čebuli) je vzbuja! občutek sitosti, toda od njega so postajale noge težke kot svinec.
Ko zdaj govorimo o Sutjeski, o Peti ofenzivi, o tistem, kar smo vzdržali In preživeli, o zagonu in naglici, s katero smo neposredno onkraj Sutjeske lomili odpor sovražnika, po vzhodni Bosni ter osvobajali mesta in naselja, tedaj se nam zdi to čudno in komaj razumljivo, pa tudi malce šaljivo, in sicer zato, ker taksni, kakršni smo bili po Peti ofenzivi, v drugačnem položaju ne bi bili zmožni nobenih večjih naporov, nalog.
To pa vsekakor samo za hip, dokler se ne spomnimo — Komunistične partije. Kajti tudi tistim, ki tedaj niso bili člani Partije, sta bila njen pomen in vloga jasna. Kot v vsej NOB, so vodilno vlogo KP popolnoma občutili borci tudi v odločilni bitki na Sutjeski. In čeprav mnogi borci — nekomunisti ne bi znali tedaj natanko povedali, kaj je Partija, so v njej spoznali nepremagljivo mo<}, ki jim je vlivala novega poguma in brez katere ne bi "'oli mogli zmagovati. Se več! Vsi so čutili, da sta Partija in Tito približno isto. Zaradi tega ni bilo nič čudnega, če so izmučeni in izčrpani borci na Sutjeski ob besedah: "Tovariši — Partija zahteva!... Partija nam nalaga... Partija je odločila .. .* znova oživeli, če so našli ob teh besedah novih moči, poguma In vere v zmago. In z besedami o Partiji in pod vodstvom Partije so kot prerojeni odšli v boj na življenje in smrt. To pa je bilo dovolj za rešitev v odločilnih in kritičnih trenutkih, ki jih v V. ofenzivi ni manjkalo.
Toda Sutjeska je velika in edinstvena prav po teh nadčloveških naporih in trpljenju, po odločnosti in volji, da zmagamo, da živimo za zmago.
Zdaj je Sutjeska za vse pojem veličine naše borbe in trpljenja Sutjeska je več kakor zgodovinska epopeja in velika zmaga, več kakor spomenik revolucionarne odločnosti in žilavosti. Zato je močan tudi vir navdiha in patriotizma za tiste, ki jo bodo proučevali in iz zgodovine pomnili. A samo kdor je bil na Sutjeski, lahko popolnoma razume, kaj pomeni veličin* in radost največje zmage, dobljene bitke za življenje in svobodo, radost novega porajanja. Toda tudi mi, ki smo sodelovali v bitki na Sutjeski, smo to spoznali šele pozneje. Takrat namreč nekateri nismo razumeli vse resnosti položaja in nismo bili zaskrbljeni, ker smo bili pač vsi prepričani, da ni, čeprav je težko, nič nemogočega in nevarnega, kadar Je Tito z nami, ker smo bili vsi prepričani, da moramo zmagati, če je Tito z nami. To pa je bila za nas sreča, kajti da ni bilo takšne vere. ne bi vzdržali.
Sutjeska j? za nas, zlasti za nas udeležence, velika tudi zato, ker so tam padli naši najdražji tovariši, mnogi dragoceni kadri revolucije, ker so padli tam borci, ki smo jih poznali in ljubili, kakor so Sava Kovačevič, dr. Sima MiloševIČ, pesnik Goran Kovačič in 8.500 drugih borcev.
In če bi me kdo vprašal, kako čutim Sutjesko, bi mu znal samo odgovoriti: Sutjeska je Sutjeska, ker ni druge takšne, po veličini bitke In po pomenu zmage tako velike.
Polkovnik ZARIJA SKEROVIC
(Iz Borca)
Beseda mladih
Misii z razširjenega plenarna mladinske organizacije — Mladini moramo nuditi več pomoći pri ideotoško-vzgojnem delu, pravtako na rud! vsa potrebno pomoč pri kulturnem, političnem, športnem in zabavnem življenju
Z delom občinskih komitejev v okraju moramo biti na splošno kar zadov>lini, aj je vi-s uspeh, ki so ga pokazali pri dosedanjem delu, v glavnem njihova zasluga. Vendar pa lahko omenimo nekaj problemov, ki Jih bo treba pri na-dalnjem delu upoštevati. Opazilo se je, da je povezava med občinskimi komiteji in osnov-
VREME
CA CAS OD i DO 13 JULIJA Nestalno vremr; »prv» pogoste, toda kratkotrajne aH krajev** padavin«, sicer dsjMM ionom. Med I. In 10. julijem pričakujemo trajen (iti In morao ohladitev. Po 10. Juliju bn SHMtopllo   lepo   pnIMno vrrme
NudmljnJI l>«lcdl:
▼ drugi polovici 'lilija |n v Mrgimtii v ftploAnfm prrlelno q*tx> vreme z obilico Jasnih «. V M.
niml organizacijami slaba. Povezava navzgor je zelo dobra, navzdol pn ni taka, kot bi mo-rnlH biti. Zato moramo pazili, da načrti ne ostanejo pri njih, ampak da jih posredujemo mladini, ki bo tako čutila več povezave z vodstvom mladine in delo ji bo laže. Tako pa smo dostikrat osnovne organizacije prepustili same sebi in nekatere so se dobro znašle, druge pn ne. Ncknti-rf* so se i> ,\••'llo *e z drugimi organizacijami, kot so sindikat, Zveza komunistov, in delo je dobro napredovalo. Na tem polju se čuti še pomanjkljivost; mladina se mora še bolj pri-blitttl nnšim organizacijam, tu bo dobila pomoč za svoje nadaljnje delo. Lahko poudarimo, da so nekatere organizaciji- d .v "!e uspehe, ki so vse pohvale vrsdni.
Včasih je bilo vprašanje kadrov zelo pereče, danes ne mo-
remo reči, da je pomanjkanje. Mladinske delovne akcije bodo pripravile mlade ljudi, ki bi radi delali, če Jih bomo le pravilno vključili v delo.
Naloge vodstva mladine bodo še nadalje, da bo znalo najti mladinske aktiviste, ki bodo samoiniciativno organizirali delo, da jim bo nudilo pomoč, dalo načrte in smernice za zbivinje z vsemi našimi organizacijami.
Ze dolgo se poudarja, da je potrebno mladini nuditi več ideološko vzgojnega dela. V ta namen bodo jeseni po vseh naših občinah mladinski seminarji, na katerih se bodo obravnavala naslednja vprašanja: aktualna politična problema-lika in naloge ntladine, gospodarska vprašanja komune, mladina in družbeno upravljanje, delo mladine, naloge in
(Nadaljevanje na a. strani)
»Proslava 15-letnl-ce borbe na Sutjeski mora ostati ne samo večen spomin, temveč trajna svetloba, ki je začela bleščati v tistih dnevih, ko so morali naši narodi vzdržati največje breme na svojih plečih. - Sutjeska mora biti kraj, kamor bodo hodile naše mlade generacije in se spominjale, kako je nastala današnja Jugoslavija, socialistična Jugoslavija, v kateri vlada bratstvo in enotnost.«
TITO
PRED JUTRIŠNJO PROSLAVO 15-LETNICE ENE NAJVEČJIH BITK NOB
Neusahljiv vir moči
Delegacije CK ZKJ, Zveznega izvršn ega sveta in zveznega odbora SZDL na proslavah v Sutjeski — Borci JU so včeraj izročili prometu novo cesto Foča-Gacko — Mesto brez imena za 20.000 prebivalcev — Slovesnosti so se začele že danes, gl avno slavje bo pa jutri, ko bo prišlo v Tjentište več kot 50.000 ljudi iz vseh krajev države in iz tujine
K Sutjeski v Bosni in Hercegovini se zgrinjajo te dni dolge kolone nekdanjih borcev — junakov iz IV. in V. sovražnikove ofenzive, ki so pred 15 leti preživeli ob tej divji reki, na Zelengori, Maglicu, Jahori-ni in drugih planinah med Sarajevom, Kalinovikom, Fočo in Višegradom eno izmed največjih bitk v narodnoosvobodilni vojni. Jugoslovanski narodi se s ponosom spominjajo te obletnice in slavijo letošnji Dan borca s posebno hvaležnostjo do vseh, ki so v bojih na Sutjeski dali za svobodo življenja. Naša hvaležnost pa velja danes in jutri tudi vsem še živim borcem-junakom iz teh in vseh dragih bitk na Sutjeski in povsod drugod po naši domovini, od Triglava do Djev-djelije, ki so kot borci-partiza-ni, aktivisti in sodelavci NOB kovali našim narodom svobodno, srečno jn lepše življenje.
Sutjeska se je na jutrišnje glavno slavje pripravljala več mesecev. Na Tjentištu so danes prispeli številni gostje iz vseh krajev države, precej pa bo tam tudi gostov iz drugih držav. Borci JLA so več kot leto dni gradili moderno avtomo-
bilsko cesto Foča—Gacko, ki bo glavna prometna pot za vse udeležence proslav na Sutjeski.
Na Sutjeski je te dni zraslo tudi celo novo mesto, ki bo od 1. do 10. julija lahko sprejelo 20.000 .prebivalcev. Te dni je prispelo na Tjentište približno 8000 preživelih borcev iz 15 brigad, ki so sodelovale pri prebijanju sovražnikovih obro-čev. Na Sutjesko je prišlo tudi kakih 3000 planincev, 3500 članov Počitniške zveze Jugoslavije, 1000 članov in članic Partizana, nad 1200 tabornikov iz vseh naših republik, 800 članov društev prijateljev prirode, 450 udeležencev proslave iz Slovenije, mladinci pred vojaške vzgoje in predstavniki drugih organizacij, društev, ustanov in kolektivov. Na več kot 2 km dolgem prostoru od Popovega mostu preko Tjenti-šta stoje šotori novega mesta, ki ga ni na nobenem zemljevidu. Iz bližnjih vrelcev so napeljali bistro studenčnico, uredili pa so tudi celo naselje trgovskih in gostinskih obratov.
Novo mesto brez imena bo imelo danes in jutri več kot 50.000 prebivalcev, od teh približno 34.000 iz bližnje okolice.
Glavna slovesnost bo jutri, na Dan borca, ko pričakuje.! reži velj borci Sutjeske in ; i-mi številni gostje obisk ii najvišjih državnih jn poljskih predstavnikov. *
Sutjeska 1958, naša največja letošnja proslava, bo praznik vseh jugoslovanskih narodov. Znova bo dokazala vsemu svetu, da nam svobode ni nihče podaril in nihče prinesel na tujih bajonetih. Vsa naša dežela je bila od pomladi 1941 dalje ena sama velika, krvava in grenka Sutjeska, toda naša, ljubljena in draga tudi takrat, ko se je mrak fašizma spustil nad Evropo in grozil uničiti vse, kar je človeško. Iz teme obupa in grozot smo pod vodstvom naše Komunistična partije in Osvobodilne fron' lašli dovolj moči, da smo .?ova vstali in zaživeli. In živimo, delamo ter ustvarjamo, čeprav sosedom na Vzhodu in Zahodu to dostikrat ni ljubo.
Preživeli smo Sutjesko in premagali morje gorja. Zato nas ne bo omajalo — kot nas ni leta 1948 — zdaj tudi to. kar umazano pljuska na naše obale z Vzhoda. Danes in jutri, jutri in do konca bomo vsi kot en mož — na naši Sutjeski'
Julija in avgusta 1946 je skupina 55 jugoslovanskih slikarjev na porabilo komande JLA obiskala kraje, kjer so bile najhujše borbe 4, in 5. sovražnikove ofenzive. Umetniki so potovali najprej s kamioni iz Beograda prek Drine, slavne planine Romanije, Sarajeva in Jajca, odkoder so se nato natanko držali smeri, po katerih so se premikali partizani in se borili z okupatorji v obeh najhujših ofenzivah. Potek bojev sta slikarjem sproti razlagala kolega, ki sta bila leta 1943 med udeleženci obeh ofenziv v Glavnem štabu NOV: sarajei>ski slikar Voja Dimitrijevič in major Branko Soira. Na vseh v bitkah pomembnejših krajih so se slikarji ustavljali in slikali, kolega pa sta jim razlagala potek bojev, premike naših in sovražnih enot ter razvoj operacij. Umetniki so se za dalj časa ustavili tudi v takrat docela razrušenem Prozoru, odkoder so šli po dolini Rame, se ustavili v Gračanici, nato pa za dlje pri Jablanicl, kjer so upodobili predvsem najslavnejši kraj iz bojev na Sutjeski — prehod prek porušenega mostu, kjer je bilo rešenih več tisoč ranjencev NOB. — V pokrajini, koder so takrat hodili slikarji, ni bilo niti ene cele koče, kaj šele hiše. Kosti padlih in od izčrpanosti, bolezni in ran umrlih borcev so ležale na mnogih krajih sredi orožja in razbite opreme pn grmovju in pod drevjem. Prek Mostarja, Nevesinja ter Nevesinjskega polja so odšli slikarji proti Kalinoviku in Foči. V dolini Sutjeske so nato posebej obdelali motive na samem vhodu v Sutjesko pri Popovem mostu, na Tjentištu in na Suhi ob Sutjeski, razrušeni vasi, nekaj časa sedežu Glavnega JtaJba.
Prek Brčkega in Banovičev so $e slikarji vrnili in razšli po vseh naših republika^. Med njimi je bilo titdi 9 slovenskih slikarjev.  Več del našega rojaka, akadem. slikarju VLADA LAMUTA, ki se je tudi udeležil tega pohoda, objavljamo v današnji številki. Na sliki: SUHA   PRI SUTJESKI.
Stran •
•DOLENJSKI LISt*
Stev. 26 (435?
ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED
11--—-- m. m   — - —   —»J—"
Obisk v taboru predvojaške vzgoje v Dolenjskih Toplicah
Sprehajališče ob Topolščici, nato vaška steza, še nekaj korakov v hrib in že stojiš na robu gozda pred mladim fantom z opasačem in s puško. Na dveh kolih obešena napisna deska: »Tabor predvojaške vzgoje OL.O Novo mesto«.
S stražarjem sva se hitro sporazumela, pustil me je skozi vhod. Kakšnih dvajset šotorov v senci drevjat Povsod, kamor pogledaš, izredna čistoča. Komandanta tabora tov. Staneta Gorinška sem kmalu našel in že sva bila v živahnem razgovoru.
»Kaj je glavni namen taborjenja predvojaške vzgoje?*
»Predvsem: mladince privaditi življenju v kolektivu, jim dati osnovno predvojaško vzgojo ter jih tudi politično, šport-' no, kulturno in prosvetno vzgajati.^
»■Kako poteka dan?«
»Ob petih zjutraj vstanemo, nato je umivanje, jutranja telovadba, pospravljanje in zajtrk. Ob 6,30 prično priprave za dopoldansko delo, od 7.—13. ure pa »zanimamo« kot pravijo v vojski, filedi kosilo in popoldanski odmor do 16. ure, če je pa vreme lepo, odidemo na kopanje. Popoldan od 16. do 18. ure so razna predavanja ter športno udejstvovanje: odbojka, šah, perjanica in nogomet. Imamo tudi majhno knjižnico in stenski časopis. Po večerji je prosto do devetih, nato obvezni nočni počitek.«
»Kako pa fantje?«
»Tabor je kar dobro urejen; je ozvočen, imamo električno napeljavo in radijski sprejemnik, harmoniko pa vedno prinese s seboj kdo od udeležencev. Fantje so zadovoljni, hrana je dobra, kuha nam najeta kuharica  iz tukajšnje okolice.
vse ostalo za kuho pripravijo fantje sami. 2ivljenje je dokaj pestro, posebno za kmečko mladino in 10 dni hitro poteče. To
je letos šesta zamena, namreč fantje s področja občine Semič in Metlika. Do zdaj pa so taborili iz naslednjih občin: Mirne, Mokronoga, Trebnjega, Straže in Žužemberka ter Novega mesta. Vsaka zamena si ogleda eno kino predstavo in eno odrsko delo v Dol, Toplicah, obiščemo tudi muzej iz NOB v Dol. Toplicah.
Včeraj, to je 25. junija, smo sodelovali v štafeti za Sutjesko na odseku od Gradišča do Pod-turna.   Delamo   tudi   izlete v
Imamo tudi svojo obliko družbenega upravljanja, takozvane vodove svete. Vsak vod ima svoj svet, ki razpravlja o delu in disciplini ter nato svoja zapažanja pove na četnih konferencah, kjer vsi razpravljajo o življenju čete. Vse notranje zadeve življenja v taboru in vprašanje discipline rešujejo • antje sami«.
Ura se nagiblje proti osmi, tabor je prazen, vsi razen dežurne desetine, so na zanimanju.
Dva fanta žagata drva, ede-n jih cepi, dva pa delata v kuhinji. Dežurni je ravnokar pregledal šotore: »V Četrtem šoto-
Vse u^mije fcieuv ^ometenec na u.*,, višji ravni, o kateri svet govori že več kot leto dni, se je zdaj osredotočilo na konferenci strokovnjakov ZDA, Velike Britanije, Francije, Kanade ter SZ, Poljske, CSR in Romunije v Ženevi, Ta konferenca bi morala začeti z delom prvega julija, a še nihče ne ve, če bo zasedala tako kot je bilo prvotno mišljeno. Namen konference je predvsem ta, da bi strokovnjaki vseh zgoraj omenjenih držav razpravljali o znanstvenih sredstvih, ki naj zanesljivo omogočijo odkrivanje jedrskih poskusov. Vsi so se strinjali, da je ta konferenca koristna pobuda.
Toda pred nekaj dnevi se je položaj zapletel. Ameriški zunanji minister Dul-les je na tiskovni konferenci dejal, da konferenca v Ženevi nikakor ne zavezuje ZDA, da bi te prenehale z jedrskimi poskusi. To je bila vsekakor nesrečna i2java, saj je snano, da si celo v VVashingtonu utira pot mnenje, da bi bilo koristno in politično primerno končati poskuse. Tej Dullesovi izjavi je sledila sovjetska nota, v kateri vlada ZSSR trdi, da nima smisla pošiljati strokovnjakov v Ženevo, če ZDA ne mislijo spoštovati njihovih sklepov in končati jedrske poskuse. To je bil tudi nekakšen ultimat in nepotrebno postavljanje pogojev tik pred konferenco.
Po najnovejših poročilih je sovjetska delegacija strokovnjakov le prispela v Ženevo x letalom, ni pa še znano, če se bo udeležila konference. Upati je, da se bo, ko je že prišla v Ženevo.
To je tem bolj važno, ker je trenutno upanje za sklicanje konference na najvišji ravni majhno. Usmrtitev Nagva in
............  ... ..,.0,n,.wi>c ravnanje Vzhoda
do Jugoslavije je predvsem voda na mlin tistih zahodnih krogov, k] jim ie od začetka ni dišala konferenca na najvišji ravni ln ki zdaj govorijo: »Ali vam nismo rekli?« Trenutno so pobornik! sporazumevanja med Vzhodom in Zahodom v precej težavnem položaju, saj jim na primer sovjetska zunanja politika res ne krepi položaja.
Nesrečni položaj v Libanonu še zme-
hodnj politiki, ki jo zagovarja v Libanonu predvsem krščanski živelj. To je bilo v začetku tudi vse. Menda upornikom tudi zdaj ni do tega, da bi Libanon priključili k Siriji oziroma k ZAR. Vse kar hočejo, je, naj predsednik vlade Sami el Solh in predsednik republike Čamile Cha-moun odstopi.
Nerazumljivo je predvsem vztrajanje drugega, čeprav izteče predsedniku republike mandat že letos septembra in je
ŽENEVA IN BEJRUT
rom ne kaže znamenj pomlrjenja. Boji se nadaljujejo, Hammarskjold, generalni sekretar OZN, je prišel in odšel, nekaj opazovalcev OZN pa napenja oči na meji s Sirijo, da bi odgovorilo na vprašanje: ali so Sirijci res oskrbeli libanonske upornike s orožjem in agitatorji ali jih niso. Vlada trđi, da so jih, medtem ko opozicija trdi, da so seveda orožje dobili iz Sirije (ker sicer ni mogoče pojasniti, od kod njim težko orožje), da pa so oni to orožje kupili v Siriji ln da sirijska oblastva za to niso odgovorna. Opazovalci OZN so zdaj v Libanonu, da bi razvozlali to skrivnost, ki že niti nI več skrivnost in tudi ni več važna.
Važno je po mnenju nepristranskih opazovalcev to-le: Ne glede na sirijsko »infiltracijo« bi do opora prišlo. Položaj je bil za to zrel. Muslimanske množice v Libanonu niso hotele slediti preveč za-
izključeno, da bi na volitvah bil ponovno izvoljen, ker je preveč osovražen. Vzrok za to, da se z vsemi štirimi drži svojega položaja, tiči najbrž v tem, da upa na zahodno vojaško vmešavanje, ki bi mu omogočilo ostati še dalje na oblasti.
Te želje so seveda zelo nevarne in Zahod bi moral dobro premisliti, preden bi se odločil za ta korak. Libanonska opozicija ni sovražno razpoložena do Zahoda, saj je v njej mnogo trgovcev in poslovnih' ljudi, ki trgujejo z zahodnimi drža vami. Toda prav gotovo je, da bo postala divje protizahodna, če bodo ZDA ln Ve lika Britanija posredovale z oboroženo silo. In zakaj ne bi Zahod naposled ne podprl upornikov, saj oni očitno kljub svoji neenotnosti izražajo mnenje veČine? Tega očitno še ni zmožen. Toda aH si nc bi pridobil simpatij že s tem, Če bi st korektno držal ob strani?
Komandni kader tabora predvojaške vzgoje okraja Novo mesto
(Foto A. Božič)
Med brigadirji v Gmajni
bližnjo okolico. Prvi dan taborjenja so vsi udeleženci zdravniško pregledani, da bi ugotovili, če so za taborjenje sposobni.
obisk
ru Je zopet obleka v vzglavju
ležišča. Franci, takoj jo položi na kovček!« Franci takoj poskoči, da bi izpolnil povelje, dežurni pa že poveljuje dalje dvema fantoma, ki skrbno pometata taborišče.
Ko se vračam, še ujamem klic: »Zamenjajte stražo!« Zamena sprejema puške od prejšnjih stražarjev in prevzame stražarsko dolžnost.
-c -š
Nov most Sez Krko
Občina Straža-Toplice bo v jeseni dogradila lesen most čez
Vse naše ljudr.tvo se v teh čel Peto ofenzivo proti na-\ dneh spominja Pete ofenzive rodnoosvobodilni vojski vi in  Sutjeske.   Tudi   slovenski Sandžaku, Bosni in Cmi gori.l  Krko na Lokah. Režijski odbor
' je že ustanovljen, pripravljajo tudi gradbeni material. Z gradnjo bodo pričeli verjetno že julija.
Za ta most in dovozno cesto so se že pred vojno potegovali prebivalci vasi Loka, Zalog in Sela. Most in cesta sta pa razen tega pomembna tudi za opekarno Zalog. Cesta Je do opekarne Zalog že tlakovana, tako da se bo po dograditvi mostu lahko promet po skrajšani poti nemoteno odvijal.
partizani so skušali takrat pomagati tovarišem, ki so na področju Bosne, Sandžaka in Crne gore bili krvavi boj. Predstavljamo vam Kostjo V iranta-Sama, uslužbenca
Prve dni junija smo pričeliž premik v smeri Sv. Križ nad \ Litijo. Prispeli smo 3. junija = ponoči kot zadnja brigada, l Tam so nas že čakale Tom- j šičeva,   Sercerjeva   in   Can- \
občine Straža, ki je v takrat- karjeva. . Ko smo se na- ■ nih akcijah slovenskih parti- jedli, smo prejeli vsak za poli zanov sodeloval. dlani velik kos kuhanega me-j
-Tudi   slovenski   partizani sa z navodilom, da ga smemo j
načeti šele po petih dneh la- \
(Prenos s 1. strani)
kote. Pričeli smo se približe- \ vati nemško-italijanski meji j med Sv. Križem in Stično. V I močnem navalu smo uničili \ minska polja in žične ovire j ter predrli čez mejo na nem-j ško stran. Sovražnik se je v\ dveh dneh skoncentriral inl pričel napadati, to je bil pa\ naš edini namen. \
Gubčeuci smo ostali v\ vloga dela osnovnih mladin-obmejnem pasu z nalogo zašči-l skih organizacij. Mladina je titi ostale tri brigade pri po- \ bila premalo seznanjena s pro-uratku. Ker smo se vračili j blematiko v svoji komuni, za-poslednji, smo se prebijali v \ to ni mogla vedno sodelovati grupah. Cez Krim smo odšli | pri reševanju raznih vprašanj, v Suho krajino. Spomnim se,} ki so se tikala komune ali pa da smo spotoma zaplenili ne-1 podjetja, v katerem je zapo-kemu italijanskemu polku pol-} slena. Skušali bomo mladino kovno zastavo, nato smo nada-\ vzgojiti s seminarji v dobre Ijevali boje okoli Čateža in j upravljavce po podjetjih, tako Dvora t? Suhi krajini. Ne pom- j da bodo laže živeli v svojem nismo v dneh Sutjeske držali nim dneva, ko ne bi bili v bo-I delovnem krogu. križem rok. Bil sem borec jih. Mislim, da smo povelje j Na plenumu je bilo veliko Gubčeve brigade. Nekako ko- glavnega štaba, naj a pove- \ govora o delovnih akcijah. nec maja 1943 je izilo povelje čano aktivnostjo in napadi po-j Mladina novomeškega okraja glavnega štaba POS, da mo- magamo borcem na Sutjeski.} je do sedaj pokazala svojo za-ramo s povečano aktivno»tjo v celoti in po najboljših močenj vest, saj so naši brigadirji na tolči po sovražniku, ki je pri- izpolnili.* i avto cesti dosegli lepe uspehe,
Mladinsko naselje Gmajna delajo na cesti, popoldanska za-leži tam, kjer se bo nova avto mena p& uporablja prosta čas v cesta združila z že lani dogra- razne namene. Na nogometnem jemm brežiškim delom. V goz- igrišču se podijo brigadirji za dičku so skrite barake. Med žogo, žoga preskakuje prek njimi so speljane stezice, po- mreže na iigrišču za odbojko in aute z drobnim "gramozom. Ob hiti iz rok v roke tudi na igri>-stetficah so bele ograje iz upog. šču za mali rCkomet. Zvečer bo njenih šib. Pri vhodu so dro- redna televizijska oddaja, jutri govi za zastave, malo naprej iz bo mogoče film, čez dan ali dva raznobarvnega kamenja sestav- jih bo obiskala kakšna kultur-ljeni emblemi. Ob poteh so nameščeni koši za smeti. Na stenah barak so iz šibja izdelane razne risbe. Vse to ^so naredili brigadirji sami Iz priročnih sredstev, z ljubeznijo do kra-s?itve tn dela.
To je mladinsko naselje Gmajna. V njem živi 600 mladih brigadirjev. Pet brigad: Mlade-novačka, Prizrenska, Leskovač-ka, Zagrebačka in Zenička. Vse razen prve so prispele 1. junija. Kmalu pa pride še 6 novih, od tega ena srednješolska in 5 študentskih. ^
Iz zvočnikov, ki so razmeščeni po vsem naselju, done po- na skupina aH pevski zbor. Sku-ročila in glasba, vmes pa tudi pina motoristov je zbrana okoli pozivi rn naročila brigadirjem, mopeda, inštruktor jih uči vož-Brigadlrjl dopoldanske  zamene nje z motorjem. Cas beži v delu
in zabavi, dnevi minevajo kakor ure.
»Kam tovarišica?« vprašam bn'gadirko, to; počasnih korakov drobi po stezici.
»V ambulanto, slabo se počutim, toda jutrd bom spet delala!«
Radovednost me premaga, zato jo u berem za njo. Baraka, ena cd mnogih v naselju, toda duh
nas bo cesta nekaj dobrega =jc— Bpodarsivo bo šlo laže in tudi m^ kmetje bomo imeli nekaj od tega. Laže bomo prodali in tudi na stranskih cestah bo manjši promet, da ne bo toliko prahu in nevarnosti pri vožnji z voz-mi.«
Poslovila sva se. Sestanek štabov Je zaključen. Komandant glavnega Štaba Mičo Novković,
Razprava mladih
za katere zaslužijo vse prizna- na se pri svojem delu ne sme nje. Naše brigade so s# vrnile čutiti osamljena. Imamo dobro večkrat udarne, kar pa je naj- mladinsko vodstvo, ki zna nu-važnejse: gradile so bratstvo diti pomoč, razen tega pa ima-med našimi narodi. V mesecu mo vrsto organizacij, ki nam avgustu gre na traso naša di- bodo pomagale na vsakem ko-jaška brigada in upamo, da bo raku. S. Doki
delala z enakim poletom kot _
njihovi tovariši z vasi in iz podjetij.
Na zaključku plenuma so se vsi delegati strinjali z načrtom po katerem naj bi delali občinski mladinski komiteji. Mladini moramo nuditi možnosti za kulturno, športno in politično življenje. S tem jo bomo organizirali in se bo z delom vzgajaJa V dobrega člana socialistične družbe. Mladi-
2V ot ran je politični   tedenski pregled
Resolucija o gradnji stanovanj
V preteklih dneh se je zvrstilo precej dogodkov, s katerim] bomo morali seznaniti naše bralce'. Tako se je 24. Junija sestal v Beogradu plenum zveznega odbora Socialistične zveze Jugoslavije. Na tem plenumu J« član predsedstva tovariš VelJ-ko Vlahovlč govoril o nalogah Socialistične zveze po VII. kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Dne 25., junija pa se je sestala Zvezna ljudska skupščina. To je bilo njeno zadnje casedanje pred poletnimi počitnicami. Poslanci so proučili poročilo Zveznega izvršnega sveta o gibanju gospodarstva v prvih štirih mesecih letošnjega leta, zvezni zbor je razpravljal o predlogu splošnega zakona v šolstvu, o zakonu, kj določa, kako se ustanavljajo in kako naj poslujejo počitniški domovi. Zvezni zbor proizvajalcev pa je mimo tega razpravljal še o drugih zakonih in je potrebno omeniti predvsem spremembe zakona o delovnih odnosih. S temi spremembami je uveljavljena možnost, da podjetja uvajajo delo v nadurah, če to sahtevajo posebni pogoji in če to odobri delavski svet. V izjemnih primerih pa mora dati pristanek za nadurno delo tudi občinski ljudski odbor, Na istem zasedanju je državni sekretar za zunanje ia-deve odgovarjal tudi na dve vprašanji o ftaši zunanji politiki.
V ponedeljek pa se je sestala n;i sadnje zasedanje pred počitnicami tudi republiška ljudska skupščina. Na republiškem iboru so obširno razpravljali in tudi sprejeli statute univerze v Ljubljani. Republiški zbor proizvajalcev pa je razpravljal o kooperaciji na področju elektroindustrije ter sprejel tudi priporočila, ki Veljajo sa podjetje Telekomunikacij« In
Industrijo ta elektroivese v Ljubljani ter njihove obrate v Sežani In na Dolenjskem. Na skupni seji so poslanci raspravljali o resoluciji o usmerjanju stanovanjske izgradnje. Na osnovi te resolucije in navodil naj bi občinski ljudski odbori čimprej sprejeli svoj« predpise o usmerjanju grsdnje stanovanjskih hil ln o uporabi druftbeirih sredstev ia te namene.
Na zasedanju so ugotovili, da naia skupnost posveča stanovanjskemu vprašanju že dalj Časa veliko pozornost. Posebno v zadnjih letih smo uporabili sa gradnjo stanovanj velika sredstva. Kljub temu, da smo gradili veliko stanovanj, pa je v naših mestih in Industrijskih središčih ie vedno več kot 43.000 drutln, ki nimajo samostojne kuhinje In sanitarnih prostorov. 30 odstotkov novozgrajenih večjih stanovanj pa Je naseljenih z dvema družinama. Že ti podatki kažejo, kako veliko stanovanj potrebujemo, mimo tega pa tudi to, da smo gradili do sedaj preveč draga stanovanja, premalo pa manjših, skromnejših stanovanj, ki bi ustrezala potrebam delovnega človeka. Pri gradnji novih stanovanj nismo reševali ostalih potreb prebivalstva. Premalo smo skrbeli za obrate Javne prehrane, za trgovino, za komunalne naprave in podobne stvari. Prav zato meni Ljudska skupščina, da rešitev ni le v večjih sredstvih, ki naj bi jih porabili za stanovanjsko komunalno gradnjo, marveč predvsem v tem, da gradimo ceneje in holj skromno. Preveliko povečan)e Investicij je Imelo celo nasprotni učinek. Cene gradbenih storitev so se namreč povečale. Pocenitev stanovanjske   gradnje   n«  bomo dosegli
samo s znižanjem gradbenih stroškov, marveč tudi z zmanjševanjem velikosti In opremljenosti posameznih stanovanj, predvsem pa t uporabo cenejših, pa vendar ustreznih gradbenih materialov.
Skupščina svetuje, da naj b| prešli čimprej k organizirani stanovanjski izgradnji na večjih kompleksih. To bo vplivalo na snilanje Izdatkov za komunalne naprave in podobno, Objekte, ki Jih postavljajo gradbena podjetja zato, da imajo v njih svoje pisarne in skladišča, naj bi r bodoče gradili tako, da jih bodo lahko po dograditvi z majhnimi spremembami spremenili v prostore za servisne delavnice, ▼ garaže, trgovske lokale In podobno. Stanovanjske hile oziroma stanovanja naj bi gradili v serijah ln določili po-aamoane tipizirane gradbene in obrtniške elemente. Z drugo besedo, namesto desetine različnih vrat, oken itd., kakor se to dela sedaj, naj bi v bodoče pri gradnji stanovanj uporabljali okna, vrata Itd., ki Jih bodo v večjih obratih Izdelali v serijah.
Vse občine, tudi manjše hi morale določiti gradbene okoliše. Na ta način nuj hI dokončno preprečili raztreseno gradnjo, ki ne le da uničuje zemljo, pač pa povečuje stroške sa napeljavo kanalov, elektrike, cest In vseh podobnih komu nalnih naprav.
ObMnskl ljudski odbori naj bi ob sprejemanju predpisov o gradnji stanovanj upoštevali, da moramo do leta 19ftl zgraditi v Sloveniji še 21.000 novih stanovanj s skupno površino 1 In pol milijona kvn dratnlh metrov. To pomeni, da lahko pride "na vsako stanovanje v povprečju 71 kvadratnih metrov stanovanjske površine (vštevšl prltiktlne, stene, stopnišča Itd). Dejstvo je, da smo lani, pa tudi letos, gradili dražja in večja stanovanja. Zato Je treba toliko hitreje uresničiti zahteve po cenejši gradnji, sicer načrta i razpoložljivimi sredstvi ne bomo mogli uresni-«111.
RAZPIS
za sprejem učenk v kmetijsko - gospodinjsko šolo Vinomer pri Metliki
Kmetijsko-gospodinjska šola Vinomer pri Metliki sprejema učenke za šolsko leto 1858-59 Pogoji za sprejem: 1. Usipejno dovršenih 6 razredov osnovne Sole ali dva razreda gimnazije 3. Starost nad 16 let. 3. Veselje do kmetijskega gospodinjstva.
Sola je internatako urejena. Mesečna vzdrževalnlna Je 3.800 dinarjev. Kandidatke morajo predložiti ravnateljstvu šole naslednje
listine:
i Lastnoročno pisano prošnjo, kol kovano z državnim kolkom 30 dinarjev.
3. Izpisek iz rojstne in matične knjige (rojstni Ust).
3. Zadnje šolsko spričevalo.
4. Zdravniško spričevalo.
5. Potrdilo staršev ali varuhov, da dovoljujejo obisk Sole In da bodo redno plačevali vzdrzaval-nlno v Internatu Šole. (Revne in-teresentke na.1 se obrnejo za štipendijo na ObLO ln KZ v domačem kraju, vojne sirote pa na ZB.)
Prošnje pošljiite ravnateljstvu kmetijsko-gospodinjsk« šole Vinomer pri Metliki do 15, avgusta.
Ravnateljstvo lole
Požar v Rosalnicah pri Metliki
28. Junija Je sred, popoldneva pričel goreti hlev Martina Brodarica U Rosalnic pr| Metliki. Vzrok požara za zdaj še ni znan. domnevajo pa. da Je zazgal neki otrok, ki se Je Igral z vžigalicami. Hitremu posredovanju domačih gasilcev, ki so bili že pet minut po izbruhu ognja na mestu, se Je za-ii v a 1 '.t i. da nI zgorela še nova stanovanjska hiša, svinjaki ln sosedov skedenj. Vsa živina lp premičnine so bile rešene.
Na kraj požara so prUhltell tudi gasilci la Metlike, kt so skupaj z domačimi gasilci požar naglo zadušili, tako cla gasi Icem Iz Bola-kovega in Drašič »ploh m bilo neba stopiti v akcijo. Na srečo je bila voda blizu, saj teče kakih SO metrov pod hišo potok Obršee.
Brodarlč Je bil sicer zavarovan, toda zavarovalnina ne bo krila nastale škode. Zgorelo mu le tudi okoli 300 kg sena. Zanimivo Je, da )e pn Brodarlčevlh. tO Je na domačij, pokojnega nat\>dnega hero-n Janka Brodarica, v razmeroma kratkem času ■> že četrti požar Pred vojno jim Je hišo in gospodarska poslopja dvakrat zažgala ifckra lz železniške lokomotive ln Je takrat vse pogorelo Med zad« njo vojno so Jim domačijo požgali Italijani, prejšnji teden pa je ponorel hlev. ki Je bil zgrajen šele pred dvema lentom a. -ar
Po razkužilih takoj pove, da je ki sem ga k sreč: še ujei v nato zdravstvena postaja naselja, selju, je rade volje uteš',1 mojo Lanoš Lela, medicinska   sestra radovednost.
»Vsa dela dobro napredujejo, Vse se dobro razvija in sem zelo zadovoljen z dosedanjimi uspehi!«
Sledil Je razgovor s komandantom naselja:
»Zaradi pomanjkanja orodja delamo v dveh izmenah. Teren je zelo težak, mehanizclja je pričela prihajati šele zdaj .Na§e glavno crodje sta biila doslej kramp in lopata. PrejSnja zamena je dosegala norme povprečno z 200 odstotki, sedanja pa, ker so dela težja, s 160 do 170 odstotki. Delo je naporno, v prvi vrsti pazimo na kvaliteto. Vse briigade v naselju so približno enake, kljub ostri borbi za naziv naijboljše.«
Morda porečete: In avto cesta? Po vsej dolžinj bodo zemeljska dela, izkope in nasipe, kmalu dokončali. Pričeli bodo utrjevati cestišče. Brigadirji, zagoreli od sonca, delajo na cesti. Karkoli jdh vpraSaS, pogovor so vedno obrne na delo, na kubike in tekmovanje.
Prvi obrisi avto ceste, useta in nasipi, betonski nadvozi In podvoz'], to je že narejeno. Avto cesta Je že stvarnost, dosedanji uspehi pa so porok, da bo velika obljuba mladine dO roka iizpolnjiti.i. -e-1
iz Zagreba, in Djurić Ekre, sanitetni tehnik -iz Sarajeva, ki delata na postaji, sprejmeta brigadirko. Po pregledu ugotovita, da bo morala ostati v ambulanti. Dekle se otepa, vendar se končno vda ln ostane.
Zdravstvena postaja, kj jo vodi zdravmk, imria ves instrumentarij ter tri ležišča za ženske in štiri .moška v ločenih sobah, Bolnikov je malo, nesreč ni, najteže je pripričati brigadista ali brigadirko, da mora ležati, so mi povedali. SIcer sem se pa o tem na lastne oči prepričal
Štabi brigad naselja so zbrani v gozdičku, nedaleč od barak na posvetovanju. Tu je tudi Mi-čo Novković, komandant glavnega štaba. Novo brigade so komaj prispele, treba se je marsikaj pomeniti in ured'lti.
Ko sem čakal, da bo sestanek zaključen, sem na poti ob naselju naletel na domačina Štefana Metelka, kmeta iz Gmajne. Vprašal sem ga, kako misli on tn vHŠčani^ o avto cesti. Malo se je nasmehml m povedal:
»V redu bol Čudimo se, kako hiitro gre naprej. Prve brigade, v njdh so bili Bosanoi in Srbi, so bile rolo pridne. Delali so ko mravlje. Ti, let «o zdaj, so prišli šele pred tednom in so takoj krepko zagrabili. Veste, tudi za
Upravičena pritožba
Letos B. aprila smo v članku »odločneje proti napakam« med drugim objavili tudi tole:
»V Metliki so po vojni sezidali lg družbenih sredstev samo eno stanovanjsko zgradbo, vsak trgovski pomočnik pa ima po vojn., zgrajeno stanovanjsko hišo ali pa vsaj izkopane temelje zanjo . . .«
Tako Izjavo Je na konferenci predsednikov občinskih sindikalnih svetov v Novem mestu 3. 4. 199« podal predsednik obč. sindikalnega sveta iz Metlike. Sindikat uslužbencev in delavcev trgovskih podjetij, podružnica |t l iz Metlike, se 1e zaradi tega dela Članka pri našem uredništvu pritožil ln pojasnil. i\h so n;i s"s»inku v trgovskih nameSčecev v Metliki 11. aprila 1966 smatrali gornjo Iz-lavo za kloveto, ker Je v tej podružnici med ostalimi trgovskimi nameščenci tudi jo trKovsA-in oo-močnikov od kii-tcrih nmta nihče stanovanjske hiše, k| bi si Jo zgradil o/, ki ht bila zgralena po vojni, čeprav bi to bilo nujno poln fino, ker stanovani tudi v Metliki zelo prlmanjkule, Ker 1e bila gornja izjava podana lavno na uradni konferenci in Jo Je naš sodelavec pravilno zapisal, smo se obrnili na tov. 'Rnmona Keržnna da hi avojo izjavo na konferenci popravili oz, pojasnil.
Iz 2 strani dolgega odgovora tovariša Keržana je razvidno da Je tako iztavo. kot Jo zgoraj navajamo, v resnlei dal na navedeni konferenci, m »leer med splotno razpravo o neprimernosti pretiranega prtrotranja in delitvi nagrad v go-sjpodarskth organizacijah. Ko 1e govoru o n«pravlilnostlh, ki se do-
gajajo pn razdeljevanju premn m nagrad v gospodarskih podjetjih, 1e avoje mnenje o tem »zaključil s kritično izjavo, ki Je zato n, ra-/.umett dobesedno, marveč kot nekak splošen, nelendencioznt zaključek osnovne misli«. Tov. Ker-žan v odgovoru trdi da ni imel namena napadat, trg uslužbencev n da prav nobenemu lastniku hiše v Metliki niti graditelj« ne more Jn tudi ni Imei namena Česarkoli očitan, najmanl pa to, kot so se po Metliki kasneje razSlrlle govorice, da bi kdorkoli od prizadetih pridobi.1 sredstva za gradnjo hiše iz nelegalnih virov Neljubi m nepotrebni snor ie povzročil deloma sam i naglo metaforično izjavo, deloma pa Je za to treba iskati krivdo ludi v pomanjkanju prostora v časopisu, k; Je objavil njegovo izlavo brez nulno potreb-nci'a komentarja
Z izjavo tov. Keržana Je torej njegova prvotna fditev na konferenci popravljena, s čimer pa se likrati oprav čuje trg. us;u2ben-rem v M.-Miki tUdI naš Ust. V nenormalnih popu 11 h v kakršnih mora delati uredništvo Dolenjsk«; ga Usta. Je nemogoče preverjati resničnost izjav, danih na javnih konfertinruh. Kazen tegn odgovar-ia za vsako tako m podobno trditev pcilvsem t,•.ti. k. Jo Jo dai. NUkdar nismo hoteli In nočem« lemati ugleda komurkoli. nI pa krivda Ća«.*iknr|ev če nošam**01" ki. krit ie večkrat dogaln, na J*>v" nlh konferencah ali zborih glasno ui tendenciozno postavlJaJP nekatere trditve, ki lih ka»nsj» podrobnejša analiza de.1a,ns**J" slanja ovrže. nrr(lnl«vw
Nepozabni spomini Sutješčanov
Doživljaj podpolkovnika Boža čir o vi ča v prvih bojih Pete ofenzive
Četrta črnogorska proletarska brigada, II. bataljon, prva četa. Enota razbita in zdesetkovana v četrti ofenzivi, pohvaljena od vrhovnega komandanta Tita za Izredne uspehe in napore pri osvoboditvi Livna ln reševanju ranjencev na Bilič Guvnu pri Prozoru. Enota se je po prihodu na domače ozemlje takoj številčno okrepila in postala ena najmočnejših enot druge pro-letarske divizije ln IV. operativne grupe. Ob pričetku V. ofenzive.
»Pričetek ofenzive nas je zatekel v vasi Živci. Prispeli smo zvečer 13. maja. Naša naloga — napasti Kolačin. O ofenzivi nismo še nič vedeli. Ti dnevi so se mi vtisnili v spomin toliko bolj, ker sem bil v bližini doma. Mame in sestre nisem videl že več kot leto ln pol. Upal sem, da jih bom srečal. V vasi 2ivci sem našel nekaj znancev, ki so mi pripovedoval, o njiju.
Polegli smo po hišah. Okoli enajstih ponoči nas je prebudilo streljanje in kanonada. »Kje? Kod? S kom se borimo? Katera četa se bori?« so bila vprašanja, ki so se zarezala v srce vsakega od nas. Zapustili smo hiše in
VSI v
Dan pred napadom na Bali-novac sem prvič osebno doumel težak položaj, v katerem se je znašel moj drugi bataljon. Kolikor se spominjam, sem bil ta dan dobil za nalogo, da iz Lučkih kolib odidem v smer Ljubin grob — Bijelo Jezero — Crno Jezero — Konjsko — Bavan.
Ob zori je priletelo izvidni-sko ietalo in nas ujelo sredi jase. Ves bataljon je polegel, pilot pa je krožil čisto nizko nad nami. Kurir Dušan Boža-novič je prvi rekel: »Kaj le misu tale?« in ustrelil v letalo, nato pa je odjeknila cela salva. Iz letala je pilot vrgel sveženj bomb, toda nobena ni eksplodirala. Na ta račun je bilo slišati šale: '»Srečen dan bo. Ne gre jim od rok.*
SI: smo dalje in se nekje v ra. >nu Bavana srečali z Nemci (z nami je bil tudi četrti bataljoni. Razvila se je borba in trajala ves popoldan. Šele proti mraku smo sovražnika vrgli z Bavana.
Ponoči smo izgubili stik s sovražnikom. Pred nami je bil Bali novac, toda mi nismo vedeli (od Bavana do Balinovca je le dva do dva in pol kilometra). Z nami je bil tudi komandant brigade. Kmalu so borci opazili na višinah pred nami kolono in ugibali so, kdo bi mogel biti: naši ali Nemci. Ko smo se še malo približali, sitm opazili na kapah ščite proti soncu. Bilo je jasno, da so Nemci. Do kolone ni bilo več kot pet sto metrov zračne črte. Komandant Lekič je ukazal, da ne smemo izstreliti niti ene krogle.
Bili smo v kotlini in če bi nas sovražnik opazil, bi nam presneto trda predla, ^uajci je komandant Lekić rekel:
»Daj mi tri najboljše skojevce!«
Jaz sem seveda vzel tri, ki so bili najbližji.
Komandant Lekič se je usedel na kamen, dal na kolena torbo in napisal pismo. Nato je rekel skojevcem:
-V tejle smeri je giavni štab,- in pokazal z roko. »Morate ga najti in tam izročiti tole pismo.«
Po kratkem razgovoru j.e bil storjen sklep in komandant je ukazal:
"Uničite mitraljeze, mino-metalce in konje!-
V tem trenutku mi je postalo jasno: položaj je res težak.
Vso noč smo marširali po strmini in brezpotju, prešli pa le tri kilometre. Komandant je bil zaskrbljen, ker nismo imeli zveze s tremi ostalimi bataljoni brigade, ki so bili usmerjeni proti Vrbnici. Skrbeli smo za strogo tišino, vendar ni bilo mogoče preprečiti, da bi kateri ne padel. Zanimivo je bi-
posedli v skupinah po travi ter prisluškovali. Po jeku in detonaciji smo ugotovili, da je borba z Nemci. Od kod Nemci na italijanskem področju? Ofenziva?' Nemogoče, saj smo komaj preživeli zadnjo ofenzivo! Kmalu smo zvedeli, da neki bataljon skuša osvojiti oporišča za napad na Kolašin. Toda od kod Nemci? Nihče ne more zaspati, kljub temu, da smo od dolgega marša utrujeni,
1'odpoikovnik Božo Cirovič, šef Vojnega odseka v Novem mestu
Povelje: del bataljona naj takoj krene na Vučje. Ljudje so sporočili, da so na Kobilji glavi 1500 m visoki planini, opazili nekaj ljudi. Kdo so, ni bilo mogoče ugotoviti. Kot domačin, ki pozna okolico, sem krenil z desetino proti Kobilji glavi, ostali del čete naj bi prišel za nami. Malo pred sončnim vzhodom smo krenili. Pričelo se je svitati. Prvi sončni žarki so osvetljevali kamenite planine okoli nas, oglašati so se pričele ptice, na grmičevju in travi so se svetlikale kapljice rose.
Osem ura zjutraj je. Še vedno /lada popolna tišina, le pridušeni koraki borcev jo motijo. Obeta se lep sončen dan. Oči vseh so uprte na Kobiljo glavo. Iznenada se pojavi tam človek. Pastir ni, ugotovimo, ker je še prezgodaj, verjetno je četnik. Brez posebne previdnosti nadaljujemo pot, ker so četniki slabi borci.
Približujemo se Kobilji glavi. Vrh planine je skalnat, širok kvečjemu 8 metrov. Se nekaj korakov. Nenadoma se izza skal dvigne Nemec. Oba sva iznenađena. Oba izstreliva naboj*, ne da bi merila. Nimam časa pove-
VI LINIJI
lo, da zjutraj nismo vedeli, da smo pod Balinovcem. Zelo težko se je bilo dobro orientirati na maršu skozi gozd. Ob svitu smo se spustili po strmini. Borci, ki so prvi prišli do potoka, so sporočili, da je na Balinovcu videti Nemce. Komandant Lekič je takoj ukazal vsem borcem, naj se umaknejo v gozd.
Prav v tem trenutku je prišel Čedo »Mali«, kurir tretjega bataljona, s katerim koman^ dant ni imel povezave.
"Kje je bataljon?« je vprašal komandant.
-Tukaj,« je odgovoril kurir.
»Ali ste videli tudi druge?«
»Za nami sta šesti in prvi-
Komandant je poskočil od veselja — vseh pet bataljonov se je zbralo v najtežjem položaju. Torej je zbrana vsa Proletarska.
Komandant je takoj sklical štabe prvega, tretjega in šestega bataljona.
Opazovali smo Nemce z roba gozda in opazili rove in zvezne rove v utrdbi. Nismo mogli ugotoviti, koliko jih je, in ta negotovost nas je mučila. Slišati je bilo razne predloge Nekateri so bili za to, da osta-*-nemo na mestu, na katerem smo bili ponoči. Spet drugi so menili, da nas bodo Nemci opazili in se torej ne moremo umakniti, ker je ozemlje neugodno. To je bil zelo kratek posvet komandanta brigade s komandanti bataljonov.
Za čakanje ni bilo časa, ker so bili bataljoni v globeli. Komandant je odločil:
»Bataljoni, kakor stoje sedaj, v strelce! Oprite se drug na drugega!«
In vsi v strelskem stroju, starešine in borci, so jurišali na Bali novac. Vseh pet bataljonov Prve proletarske. Zače-
Vojaki pozdravljajo
»Z veseljem pričakujemo dneva, ko nas obišče Dolenjski Ust, ki nam prinaša novice iz vseh krajev Dolenjske in Bele krajine, zlasti pa nas zanimajo športni dogodki in uspehi črnomaljskih rokometašic. Čestitamo jim k zadnji veliki zmagi in jim želimo še mnogo nadaljnjih uspehov,« nam pišejo Belokranjci, ki služijo rok v Osijeku: Viljem Muc, Peter Kramarši-Č in Vinko Fir.
Jutri odkrijejo spomenik tudi v Kostanjevici
Na Dan borca bodo ob desetih dopoldne na pokopališču v Kostanjevici odkrili spomenik padlim. Peli bodo pevci SVOBODE iz BršJjtna. Zveza borcev v Kostanjevici vabi k žalni slovesnosti vse člane SZDL, posebno pa še svojce padlih borcev, talcev in aktivistov OF.
V nedeljo dopoldne so v DOMU JLA slovesno odprli ratstavo nkad. slikarja Vlada Larauta »SUTJESKA«, ki bo odprta do 24. Julija. Razstavo je odprl predsednik OLO tovariš Franc 1'irkovlč - Cort, ki Je ob tej priložnosti spregovoril tudi o pomenu borb na Sutjeski pred 13 leti in o velikem delu, ki so ga leta 191« opravili na povabilo JLA Jugoslovanski slikarji. O poti na Sutjesko je spniiovoril tovariš Vlado I.arniit. ki je nato ludi I talil po razstavi. Otvoritve so se udeležili predstavniki druibenih organlsscij, pro-avetnl delavci, oficirji JI.A In drugI.
Uprava Doma JLA Je v spo-■ala 8utjeake organizirala tudi bretplačen festival domačih femiv,   |rj   triU  cd   26. junl.h
do 7. julija. Obisk vzgojnih filmov priporočamo zlasti mladini. Organizacijo vseh proslav ia Dan horca sta prevzela občinski odbor Zveze borcev In Dom JLA.
Nocoj ob 20. uri bo v Domu ljudske prosvet- spominska akademija, na kateri sodelujejo dani ljubljanske Opere: Vilma Bukovec, Miro Brajnik. Janez Rohačck in Milena Tro-stova, orkester JLA, 'nvalklski pevski zbor ln pionirji. Ob 21. url bo v Domu JLA družabni partizanski večer; Igral bo orkester JLA v polni zasedbi.
fntrl. 4. Julija, hodo odkrili v Ptidgrudu spominsko ploščo padlim borcem. IX julija bo ob 20. url na Loki zsključn« oro-alava: baletni večer KUD Ahraševlč Iz Beograda.
lo se je divje streljanje. Streljali so vsi, od komandanta brigade do zadnjega borca. Ni bilo ne komore ne sanitete... Imeli smo avtomatsko orožje in vsak ga je uporabljal. To je bil tako zanosit in divji juriš, da sam sebi ne morem pojasniti, kako smo tako hitro zdrveli čez pobočje Balinovca. Prihrumeli smo na vrh in popolnoma presenetili sovražnika. Planili smo v rove, toda Nemcev ni bilo. Zmešani spričo nenadnega napada, so se razbežali.-Čuden ie bil občutek borcev in komandantov po tej akciji. Zvečet smo še tičali v globeli, obkroženi, zjutraj pa smo se prebili na način, ki si ga nismo mogli zamisliti. Ko smo prišli na Balinovac, je nekdo vzkliknil: »Svoboda je tu!«
Komandant brigade je ukrenil vse potrebno za razširitev obroča, da bi omogočili prehod ostalim enotam, ki so bile za nami.
General pod polkovnik Božo Božovič (lz Narodne armije.)
Ijevati desetini, sama se razporedi v desno stran, ker je levi teren neprehoden. Gluho tišino presekajo streli in rafali. Nemci navalijo na vrh. Sovražnik je nepreviden. Vrh, ki lahko sprejme le 10 borcev, skuša zasesti 20 sovražnikov. Naši streli jih podirajo. Postavijo dva »šarca«. Naš ogenj je tako močan, da jih ne morejo uporabiti. Streli, nemške čelade odletavajo v zrak. Sovražnik poizkusi z bombami, toda ročne bombe nas preskakujejo in se valijo po strmini navzdol. V tem prispe ostali del naše čete. Juriš pod zaščito puškomitraljezov. Nekaj skokov in Že smo na Čuki.
Sovražnik beži, topot korakov prekinjajo posamezni streli in eksplozije ročnih bomb. Cetniški vodič, popolnoma zmeden, v paničnem strahu beži na čelu Nemcev in skoči čez skalni previs. Nemci, misleč, da je tam skrita pot, skačejo za njim. Toda za previsom je 500 metrov globok prepad. Zrak pretrgajo strahotni kriki padajočih ljudi. Telesa se razbijajo ob skalnih stenah in previsih. Streli so potihnili, ozračje je zopet mirno.
Vračamo se težko otovorjeni z obilnim plenom. Sovražnik je pustil na Čuki 10 mrtvih, mi imamo samo enega lahko ranjenega. Vrnemo se v vas Živci. Tovariši mi povedo, da me je iskala mati. Ni verjela, da sem v akciji, odšla je jokajoč, prepričana, da sem padel. Kasnejši premiki so mi onemogočili srli-denje z njo in s sestro.«
VLADO LAMUT: Sutjeska pri Tjentištu — levo ravan Snježnice, vzadaj Bavan
u borb na Sutjeski
Za revijo »BOREC« napisal dr. Metod Mikuž
V zgodovini NOB v Sloveniji Je pozni pomladanski mesec od srede maja pa do srede Junija 1343 Izredno zanimiv. To je bil Cas — če bi uporabili vojaški izraz — eksploatacije uspehov velike ofenzive prvih štirih slovenskih brigad, ki se je začela proti Italijanom In beli gardi ie jeseni leta 1942 in se končala po velikih borbah v Suhi krajini, v najbližji okolici Ljubljane, v temeniški dolini in Suhi krajini, v blizini Jelenovega  žleba   z veliko zmago
Tovariš Rajo Malic,   zdaj peš kapetan I. kl., je bil borec mladinske čete v I. protetarski brigadi
BORCI S SUTJESKE NAM PRIPOVEDUJEJO
Najmočnejše orožje je bilo tovarištvo
Bil sem v mladinski Četi Prve proletarske brigade. Mnogo spominov hranim na tiste težke dni, zlasti spominov na Sutjesko ne bom nikoli pozabil.
Kar smo najbolj cenili, je bilo tovarištvo. Zbližali smo se toliko, da drug brez drugega sploh živeti nismo mogli. Če nam je kateri od tovarišev padel, je bilo to tako boleče in žalostno, da še danes ne moremo pozabiti. Zaradi ljubezni do tovariša so padli mnogi na Sutjeski. Naj mimo mnogih drugih omenim le en primer.
Ob preboju obroča na Sutjeski, v borbi na Maglicu, je neki tovariš padel ob neki pečini. Da bi ga odnesli in tako preprečili Nemcem, da bi ga mrtvega zajeli, je naš najmlajši borec, 14-letni Nikica Vukovič, izkoristil kritje in se splazil do mrtvega tovariša. Toda za skalo je stal Nemec, nemara prav tisti, ki je bil ubil našega tovariša. Oba sta bila presenečena, stala sta si na dosegljdju in oba sta zgrabila za orožje. Ko pa je Nemec videl, da stoji pred njim komaj 14-letni deček, je planil nanj in ga začel mlatiti s pestmi. Nemec je bil dvakrat mdčnejši od Nikice. Toda čeprav je bil naš mladi tovariš slaboten in izčrpan, je vendar, kdovedi kako, Nemca podrl in ubil; s čim, se ne spominjam. Tako je maščeval padlega tovariša, ki smo ga potem ponoči pokopali na pobočju Maglica.
Drugo, česar se posebno spominjam, je bila lakota. Ta nas je stalno spremljala in bila naš sovražnik Številka ena. Kako smo to mogli vzdržati, zlasti mi mlajši od 14 do 16 let, kakršnih nas je bilo veliko v partizanskih enotah, niti sami ne vemo. Smrtna izčrpanost in vsakovrstni prividi, ki so nas spravljali v norost, to so bile vsakdanje posledice lakote. Težko je to opisati z besedo, treba je bilo čutiti in doživeti. To niso bila le posamična, temveč množična doživetja, ki so se stalno ponavljala. Ce vse to upoštevamo, šele dobro spreui* dimo, kako tetka, nadčloveška je bila naša borba...
Pešadijski kapetan I. klase RAJO MALIC
nad Italijani konec marca leta 1S43. Po tej zmagi so se brigade razšle in odšle vsaka na svoje področje, na začetku Junija pa so bile zopet skupaj prav aaradl nameravam razbremenitve ofensive na SunJeskJ. V tean pa Je začel general Gambara s skrbno pripravljeno ofenzivo in priznati Je treba, da je potisnil našo vojsko na Bog. misleč Jo prav tam popolnoma uničiti. Tođa partizani ne bi bili partizani, če bi s* Gannbari to posrečilo. Prav kmalu za tem so bile vse brigade že Izven Kočevskega Roga in ustanavljati sta se začeli prvi dve slovenski diviziji.
Ce bi se držali strogo časa, kot s© trajale borbe na Sutjeski, moramo najprej omeniti dnevno povelj* Glavnega štaba NOV ln POS oa 2". maja 1943, v katerem je med drugim rečeno, da je sovražnik začel ofenzivo proti NOV v Crni gori. Sandžaku in Vzhodni Bosni in da Je dolžnost »nas vseh, da izpolnimo ukaz Vrhovnega komandanta tovariša Tita. v katerem nas poziva, da okrepimo svojo aktivnost v borbah proti sovražniku in da na ta način podpremo osnovne sile naše vojske v teh odločilnih borbah.«
V tem dnevnem povelju Je torej znova nadvse jasno poudarjeno, da Je NOV in POS sestavni del NOV in POJ in da Ji je zato tudi dolžna poimagatl. Kot je Glavni štab Slovenije pomagal razbremeniti sovražnikov pritisk v tako imenovani 4. ofenzivi s tem. da
Pozdrav SutjeSčanom
Preteklo sredo je šla Partizanova spominska štafeta, ki se je začela v Tacnu ob Savi in Je medtem dospela na Tjentište ob Sutjeski, tudi skozi novomeški okraj. Sprejeli so jo na Čatežu mladinci z avto ceste; potem ko je šla skozi Trebnje, je ob 11.30 pritekla na novomeški Glavni trg, kjer so jo pozdravili predstavniki Zveze borcev, ljudskega odbora in Partizana. Nosilcem štafete je izročil pozdrave vseh delovnih ljudi Dolenjske rez. kapetan I. kl. Vinko Vitkovič, nakar so aktivni oficirji, gasilci in mladina Partizana ob igranju mestne godbe odhiteli proti Kandiji. Brigadirji so nadaljevali pot s šta-fetno palico v Stražo, Dol. Toplice, Semič in Metliko, popoldne pa so na Kolpi prevzeli štafeto tekači iz Hrvatske.
je poslal svoje brigade v 2umbe« rak, tako ie storil tudi to pot, ko je že trajala tako imenovana 5. ofenziva. Skoncentrira.1 je &Uri brigade na nemško-ltalijanskl meji med Stično in Sv. Križem, od koder sta potem Sercerjeva in Cankarjeva brigada udarili preko meje.
Prav ta koncentracija brigad pa Je naletela na Gambarovo ofenzivo, katere težo sta najprej občutili Tomšičeva in Gubčeva brigada na prostoru med nemSko-ltalijan-sko mejo in Čatežem in sta se potem po neverjetnih naporih prebili prav do Kočevskega Roga. Kmalu za tem sta moč te ofenzive občutili tudi Sercerjeva in Cankarjeva brigada, k] sta se na povratku z »nemške« strani zapletli v hude štiridnevne boje na področju Grosuplje — St. Jurje — Sv. Peter (Visoko) — Smrjene — Pijava Gorica, torej pred vrati same LJubljane in se nato prebili proti Kočevskemu Rogu.
Tako je bdla v času borb na Sutjeski tudi Slovenija močno razgibana. Vse štiri bri.ga.1c> so bile v hudih borbah. Nekakšna pomoč Vrhovnemu štabu *n n'en;o-vim brigadam Je to vsekpV i, Če ne morda čisto direktna, pa vsaj moralna, saj so ti:ci: Istočasne borbe v Sloveniji ze'o 7?ro-vomo dokazovale, da r,e tudi slovenski narod bori in u":!rn za isto svobodo, za katero so umirali Junaki na Sutjeski.
Jokal sem od veselja
Novo mesto v počastitev Sutjeske t
Tovariši so mi rekli, da sem najmlajši borec v lil. dalmatinski brigadi. Star sem bil di^anajst let in pol. Od vojaške opreme sem imel le nemško torbico in »kolaš* brez vžigalne igle: z njim so me zadolžili tovariši iz komande mesta sinjskega področja na Vrdovu, ko sem prišel v partizane in mi naročili, naj ga dam popraviti v artilerijsko delavnico IV. operativne cone v Lttmo. Ko pa sem prišel v Lirno, so bili toimriši preveč zaposleni s popravljanjem topov; moj »kola,?« so le pogledali, se sladko nasmejali in rekli: "-Marko, tale pištola ne potrebuje vžigalne igle, saj ubija tudi brez nje.*
Noč pred umikom proti Drež-nic.i in Neretvi. V Rakitah, vasi nedaleč od dalmatinskega mesteca Imotsk, se je na raz-buhtelem ognju vaškega ognjišča pekel krompir in pražilo koruzno zrnje. Kakn prijetno je bilo gledati, ko je na gostem kmečkem situ poskako-'vala pečeno zrnje in hitro zgi-njalo pod zdravimi zobmi tovarišev. Eden od njih je stopil k meni in mi dal škatlo iz nemške plinske maske, napolnjeno s hercegovskim tobakom. Naprosil me je, naj mu jo varujem do svitu.
Polnoč je že davno minila in polegli smo utrujeni od mar-Hev. Komaj smo pošteno zaspali, ko nas zbudi divje pokanje težkega orožja, ne preveč daleč od nas. V hipu smo bili pokonci. Na nebu »o posijali
prvi žarki jutranje zarje. Se v polenu, neprespani in izmučeni, smo spraševali, kaj se dogaja. Hitro se je od ust do ust preneslo povelje: Naprej1. Cetniki in Nemci prodirajo prati našemu položaju.
Oprtal sem si torbo s tobakom, pečenim krompirjem in koruzo in odšel s kolono; njeno čelo se je razpotegnilo po zasneženih gorskih strminah kot telo plazeče se kače. * Sli smo naprej in naprej. Dnevi so minevali. Nepretrgane borbe in marši so izčrpavali človeške moči, toda šli smo naprej. Moja otroška domišljija takrat ni mogla doumeti vse tragične veličine te poti, po kateri je šla moja brigada. Poti, ki je danes postala pojem za herojstvo in patriotično zavest človeka našega časa.. •
Ne vem, kateri dan je danes; utrujeni smo, lačni, neprespani in mislim, da le malokdo v naši formaciji ve, kateri datum imamo. Iz Konjica tolčejo havbice; čutim, da se vse Ivanj Sedlo ruši s Prenj planine. Skupine po deset, petnajst borcev nosijo ranjenega tovariša. To so nadčloveški napori, toda borci prekašajo sami sebe. Naprej, samo naprej!
Kolona je zagazila v sneg. Meni je segel do vratu, zgrabil sem konja za rep, toda le težko sem se izvlačil. Brkat tovariš s krepkimi moškimi rokami mi je prišel na pomoč in slednjič sem se le nekako rešil, srečen, da sem ostal živ.
In pomislil sem v tem trenutku, koliko je sedaj laže, ko nisem več v tistem peklu, ki je skoraj neprehoden in pogubo-nosen, na snežni skorji, pod nepretrganimi zadetki topov. Nisem naredil še niti trideset korakov od te mlakuže, ki so
Marko  Filipovtr KURIKCEK
jo izteptale neštete noge dolge partizanske kolone, ko je za-grmela težka havbica in sem po vsem telesu začutil top udarec. Dvajset minut kasneje sem se osvestil in doume1 da me je zrak ob eksplo-vrgel v stran. V^ušesih mi je strahovito brenčalo, bolela me je vsaka mišica in vsaka kost. Spet mi je prejšnji brkati tovariš ponudil roko in pomagal, da sem vstal. Bil sem ves umazan od blata, smodnika in snega. Blizu mene, v tisti skaloviti soteski, je dirjal pravi pekel;   ta orjaška luknja,
rdeča od krvi in črna od granat, je bila prava slika groze. Dvajset mrtvih tovarišev je ležalo razmetano po gozdu. Nekaj ranjencev je stokalo od težkih bolečin in ran. Topovi so nepretrgoma tolkli, vendar niso vsi zadevali cilja. Ta dan je bil dan grozote. Klici na pomoč ranjenih tovarišev, žvižgi granat in noge tistih, ki so neutrudno šle naprej — vse to se je zlivalo v strahotno veličastno simfonijo življenja in smrti.
Obstal sem in gledal, kako me mrtvo dekle zre s svojimi lepimi črnimi očmi; edino, kar je na nji še živelo, so bili prameni gostih črnih las, ki so ji trepetali okrog oči in golih prti. Gledala me je, kakor da me prosi za pomoč, jaz pa sem sta! na mestu in moje oči so bile polne solz. Bilo me je strah, grozljivo strah. Sto korakov dalje je ležala moja torbica; sklonil sem se in jo pobral, sam ne vem zakaj, saj mi je že davno postala pretežka in sem jo hotel pustiti. Toda težko se mi je bilo ločiti od nje, posebno v tem trenutku. Čeprav so mnogi tovariši odvrgli vse nujno nepotrebne stvari, sem jo le vzel in šel dalje.
Povzpeli smo se na najvišje vrhove Prenj planine. , Neka globel je bila določena za počitek. Intendanti in ekonomi so odšli v divizijsko intendanturo, ker so od tam po kurirjih sporočili, da za večerjo pripravljajo celega vola. To je se-
Brigadirji — č>st?tfnttol
Glavni štab MDB na avto cesti je 23. junija proglasil za uspehe, dosežene v času cd 10. do 20. junija, za najboljšo brigado »Ivana Markoviča - Irca« iz Tuzle v naselju KADE KONCAR v Korenitki Vrsta brigad je dobila petič, četrtič, drugič in prvič naslov udarnih brigad. Med njimi sa si brigadirji II. novomeške brigade »Vinko Paderšič« \ D inaslav-cih priborili ta visoki in častni naziv že četrtič, III. novomeška brigada »Dušan Jereb-Ste-fan« v Bobovici pa je postala drugič udarna.
Glavni štab MDB je razen tega izrekel brigadirjem »Vinka Paderšiča« še posebno priznanje za izredno prizadevnost pri delu in dosežene uspehe v drugi junijski dekadi.
Fantje tn dekleta v brigadah: prejmite naše prisrčne čestitke in tople pozdrave! Pišite nam iz brigad o delu in uspehih, ki jih dosegate!
veda zamikalo tovariše v enoti, pa so mnogi že začeli računati, kolikšen košček mesa bi lahko prišel na osebo. Nekateri so sklenili, da bodo ves svoj obrok takoj pojedli, drugi pa, da ga bodo prihranili tudi za jutri in morda še za pojutrišnjem. To je bila prva hrana v teh dveh dneh in nočeh, obrok, ki smo ga nestrpno čakali. Sonce je komaj prodiralo skozi veje stoletnega gozda, kar je bilo, razen večerje, prijetno presenečenje za našo enoto, V takih težkih trenutkih je to velik dogodek, ki človeku krepi moč in. ga razvedri. Mnogi so po-legli in skrčili utrujeno telo v klopek, da bi bilo topleje, drugi so slekli srajce in jopiče pa obirali uši, najbolj vztrajni pa so stikali za suhim listjem, da si bodo zvili cigarete.
Med njimi sem videl tudi postavnega brkača »KaČunka«, kakor so mu rekli tovariši v četi. On mi je bil pomagal in postala sva nerazdružljiva prijatelja. Zdajci sem se spomnil, da imam v svoji torbici dua kilograma svežega hercegovskega tobaka. Se prej, kot sem potegnil škatlo iz torbice, sem poklical tovariše: »-Pridite, imam pravi tobak!«
V trenutku so se zbrali okrog mene kot razigrani otroci in svojim ušesom niso verjeli, da je res, kar sem rekel. Ko sem odprl škatlo, so osuplo pogledali, nato pa nje začeli objemati in poljubljati. Bil sem ves vzradoščen in zjokal sem se od veselja. Komisar je vsakemu borcu razdelil enako — polno prgišče tobaka. Tako smo imeli ta dan za ue-čerjo vsak po en kilogram govejega mesa. _po dve skodelt juhe, kos polente, dve glavUfi tata in prgišče tobaka.
Marko Filipovič
Stran 4
• DOLENJSKI t* I S T •
Stev.26 (432)
Na Živlienie lil Sinrt    Po poteh Xlll. Proietarske
i ^ **      ^     * ^ *** ■ Lepa povezava hrvaških in slovenskih planincev — »OUBROVAC« iz Karlovca
9 ¥ pripravlja »KARLOVsKO TRANSVERZALO PO SLEDI XIII. PROLETARSKE BRIGADE«
Podpolkovnik Božo Cirovic, šel Vojnega odseka v Novem mestu, je povedal našemu sod elavcu nekaj spominov o bojih okrog Sutjeske pred 15 leti.
Zadnji dnevi maja 1343. Četrta Proletarska črnogorska brigada se v hitrem maršu premika proti kanjonu Pive in Tare. Borci so izčrpani; neprestan hiter marš, razen tega pa ie štiri dni niso jedli. Blazne vizije tifusarjev, pogovori o belem kruhu in mesu. spremljani t smehom, ki reže do kosti. Postave, izčrpane, suhe in okle-sane; štirideset in tudi petdeset kilometrov poti dnevno. Iz vseh strani bobni oglušujoč grom artilerijskega ognja, odmeva po dolinah ln soteskah ter se lovi in odbija od skalnatih sten. Ni več zateglega vpitja pastirjev, ki so s« včasih klicali tukaj s hriba v hrib, njihove piščali so utihnile. Nadomestila jih je glasba divjih orkestrov — grmenje orožja.
Zdaj vemo, da smo v obroču, toda tolikokrat smo se že prebili iz obročev, da nam ta ne povzroča posebnih skrbi.
S p'snine Svinjavine krenemo po nalogu vrhovnega štaba prot: Pivi v vas Mratinje, kjer je t dini prehod preko Pive, čez viseći mosti Spodnji prehod je že p? i sovražnikovim ognjem.
So - sžnik je prodrl iz Gacke-ga proti Mratinju. III. divizija
ni vzdržala pritiska. V Mratinju je vrhovni štab, tam je Tito. Takoj krenemo preko Vo-lujka in Maglica na Pivski Ja-vorak, da bi zaščitili Mratinje. Spet dva dni hitrega marša, spet dva dni brez hrane. Drugega junija smo bili na Pivskem Javorku. Dan je potekel
črpanosti, oči so skrite globoko v očesnih duplinah.
Drugi dan zjutraj gremo napadat Nemce, ki so se utrdili 4 kilometre od nas. Gosta megla, skupina do skrajnosti izčrpan Lh ljudi dobesedno plava v njej. 'Kolona suhih, izčrpanih postav, držečih se druga druge, se pomika v napad. Človek bi rekel: to je nesmisel, toda ne, to je boj na življenje in smrt! Vso noč je porabila ko-
Sutjeske
Avtomoto društvo Novo mesto bo priredilo 4. julija med-(trustveno ocenjevalno vožnjo v poča3*itev spomina borb na Sutjeski. Razen novomeškega avtomoto društva sodelujejo še druš va iz Črnomlja, Kočevja, Rib.- -8. Šentvida pri Stični, Br-.,: - ln Krškega. Prog za oce-nje/sr.o vožnjo je več, cilj je pa v Dol. Toplicah, kjer bodo razdalili lepe praktične nagrade.
C-enjevalna vožnja na Frato 22. unija zaradi slabega vremena ni uspela v predvidenem obsegu. Razdeljenih je bilo 12 zlatih značk in diplom Avtomoto zveze Slovenije članom iz Novega mesta. Prejeli so Jih: Tone Pire, Darko Prijatelj, Miloš Matko, Neno Peri«, Dane Ncvsk, Frane Colarič, Nace F?- in, Boris Kos, Vinko Ver-M I ibin Pipan, Franc Jeraj in Miklič. Vsem naše če-
sti;.:* z željo, da bi jim vreme 4. ju ija bilo bolj naklonjeno.
OPOZORILO
Svobode, prosvetna društva In ostale dr-jštvene organizacije naj tekoj pošljejo pkmene predloge za podelitev letošnje Trdinove nagrade.
Prcdlosje pošljite najkasneje do 3, julija 185$ na naslov:
Svet Svobod in prosvetnih driutev okraja Novo mesto, Cesta herojev 3.
UsvmaUe se po pravilniku za podelitev Trdinove nagrade, ki Je izšel v Dolenjski prosveti it. 4-54.
hovni štab? Nenadoma se megla dvigne in na hribu, 300 m od nas opazimo Nemce.
Do skrajnosti izčrpani se oddahnemo, čeprav je pred nami borba; zavest, da vrhovni štab ni v nevarnosti, pomeni veliko olajšanje in vpliva kakor hrana.
Ko smo bili oddaljeni 100 m, nas je sovražnik opazil. Zdajci izbruhne pobesneli ogenj. Počasi napredujemo, približamo se na 50 metrov. Dlje ne moremo. Vtem prispe naš minomet, ki je v hitrem maršu zaostal za nami. Sedem min ima in brez merilnih naprav je. Nišandžija požene vseh sedem min v sovražne rove iz oddaljenosti 600 metrov. Se poslednji juriš in sovražnik je potolčen.
Nismo fizično sposobni, da bi pobrali sovražnikovo orožje. Nekaj konzerv, ki smo jih našli na nemškem položaju, Je vsa hrana. Po 6 borcev si deli jetrno konzervo, veliko kot zavojček cigaret. To nI hrana, to je le grenak spomin nanjo.
Utrujeni in izčrpani se kasno ponoči vrnemo na Pivski Javo-rak. Nočno tišino moti le stokanje ranjencev in blazni krohot tifusarjev v vizijah o belem kruhu in mesu. V neposredni bližini odmeva zlovešči grom sovražne artllerije.
Zvezde na jasnem nebu pa svetijo kakor včeraj, kakor pred letom in kakor bodo tudi prihodnjo noč.
Marljivo in prizadevno piaiun sika društvo »Dubovae« v Karlovcu je sklenilo urediti na svojem področju planinsko transverzalo za izlete planincev lz sosednih hrvaških krajev v Gorjance. Zamisel transverzale se že uresničuje m člani »Dubovca« so že določili traso in postojanke, ki se Jih bo dotikala. Zlasti markacijska sekcija Je pridno na delu. Trasa bo nosila naziv »Karlovška transverzala po sledi XIII. proletarske brigade«, izhodišče pota je v Jastre-barskem. prva postojanka na tu ri pa bo v Japetiču, kjer ima društvo planinsko kočo »Zitnico«. To bL bila pot za eno popoldne in planinci bi prenočili! v Imenovani koči. Drugi dan bi se pot nadaljevala na Draganoš, Jarušje, -po grebenu Orte čez potok Bregano, na Simrake, Kordiče, Mrzlo polje, petričko selo, Grič, PoganJo jamo ln preko hrvatsko-slovenske meje na Polom. Na Polomu je predvideno drugo prenočevanje. Tretji dan pojde pot proti slemenu, Miklavžu in Trdinovemu vrhu, nato Pa čez Djedovac na Cvjetišič (Cvjetoši), Mallnce. Kast, Kama-nje in Jamo Vrlovko.
Kakor se vidi, je karlovška transverzala zajela tudi planinski dom na Polomu, ki ga upravlja planinsko društvo Kostanjevica na Krtci. Seveda so se Karlovčani o-brnill na kostanjeviško planinsko društvo, da jim dovoli vključiti tudi postojanko na Polomu v njihovo planinsko traso- Upravni odbor kostanj eviskega planinskega društva je smatral ta predlo« za ljubeznivo pozornost hrvaških planincev do naše postojanke in je z velikim zadovoljstvom odobril predlog društva »Dubovae« S tem so dobili prisrčni in prijateljski odnošaji, ki jih goji kostanjeviško društvo s planinskimi društvi onkrai slovensko-hrvaške mele, viden Izraz.
Vsekakor je omembe vredno, da so Karlovčani povezali sivojo transverzalo z našo skupno osvobodilno borbo, saj je Xin. proletarska brigada delovala ravno v omenje-
nih predelih in je tud, /Jiaiio. da se je mudila na odpoeitku ravno v okolici sedanjega planinskega Doma na Polomu in da je ravno na Opatovi gori zbirala svoje sile za nadaljnje junaške podvige Po tet transverzali bo Dom na Polomu obiskal marsikateri planinec z Zagreba. Samobora. Jastre-barskega in Karlovca, s čimer se bodo stiki med hrvaškimi In slovenskimi planinci Se bolj poglobili in ojačaLj in to v znamenju Klavne XIII. proletarske brigade ' Markacijska sekcija »Dubovae« )e zadnji Čas že dvakrat obiskala Dom na Polomu da Je do najmanjših podrobnosti pripravila pohodno črto Pri tej priložnosti so Karlovčani izrazili svoje želje glede razločnejših markacij na posameznih koSenicah. kjer nI vidnejših objektov (skal. dreves. Itd.), da bi se pot dobro zaznamovala. Kostanjeviško društvo bo seveda rade volje ustreglo tem upravičenim željam ljubeznivi Karlovčani so ob tej priliki sporočili upravnemu odboru planinske-
ga društva Kostanjevica toplo pri* znanje in zadovoljstvo za odlično postrežbo in za lep sprejem na
Polomu.
V Domu na Polomu bo imelo društvo »Dubovae« budi dva trans-verzalska žig«, ki bosta prišla v rabo. brž ko bo trasa dovršena. Žiga bosta imela sledečo besedilo v hrvaščini: »Tragom XIII. proletarske — Karlovačka transverzala — Dom na Polomu 725 m« (■ risbo doma) in; »Tragom XIII. proletarske — Karlovačka transverzala — Pogana jama 820 m«. Tudi žig za Pogano Jamo se bo hranil na Polomu, ker ob Posanji Jami ni koče ali zavetišča. Samo po sebi 1e umevno, da bo ta dva žiga dobil lahko le tisti, ki se bo izkazal, da je prehodil vso transverzalo od izhodišča v Jastrebarskem do Pogani e jame. oziroma do Poloma. Pred otvoritvijo transverzale s« bodo na Polomu sestali hrvaški in slovenski planinci, da se dokončno pomenijo o vseh podrobnostih.
A. Z.
»VAJINA SREČA«
Bil, je pravi partizanski pesnik. Z njim je bilo še nekaj veselih tovarišev. Vračali so se z mitinga, ki se je končal 2 dobro kapljico.
Iz zasede ob cesti je zareg-Ijal mitraljez. Krogle so sicer letele v zrak, vendar je prispela vesela družba v taborišče v rekordnem času. Komandantu so na kratko sporočili, kaj se je zgodilo, in le-ta je takoj razposlal patrulje. Čez dobro uro sta prispela v taborišče dva borca iz brigade, ki sta   se   slučajno   mudila na
sreča, da po glasu bi vaju
Praznik na
VLADO LAMLT: SPOMIN  NA SUTJE8KO
brez borb. Počitek. ■ ■ Luščimo bukovo skorjo z dreves in kopljemo korenine, da bi se želodec zaposlil. Ličnice na obrazih so že izstopile od lakote in iz-
lona, da je prehodila 4 km poti! Jutro. Se vedno gosta megla.
Na nemškem položaju smo. Toda rovi so prazni. Da niso Nemci odšli na Mratinje na vr-
Lepo kot že dolgo ne, je bilo v nedeljo na Planini nad Pod-bočjem, v naši najvišji vasici. Vsi so se zbrali okrog enajste ure ob okrašenem spomeniku sredi vasi, z njimi pa so bili tudi znanci in prijatelji iz bližnjih vasi: iz Podbočja, Kostanjevice, Brežic, oficirji JLA in četa vojakov iz Cer-kelj. Slovesnost je začel Jože Gregel, predsednik obč. odbora SZDL. Obudil je spomin na Sutjesko, nato pa dejal, da se Planina kot en sam član Zveze borcev spominja krvavih vojnih dni še vedno z bolestjo v srcu, saj so 14. septembra 1942 vsi njeni odrasli moški z življenjem plačali   podivjani ži-
Pestra nedelja v Žužemberku
V nedeljo, 29. junija, se je začel kulturni festival občine 2užemberk. Ta dan je bil res pravi praznik, predvsem praznik mladine.
Ob 9. uri dopoldne je bila odprta razstava izdelkov Ljudske tehnike in ročnih del vseh pionirskih odredov razen Pre-vol. Razstava je v vseh učilnicah v šoli in zgovorno prikazuje, koliko spretnosti in domiselnosti ima šolska mladina
Minerski pozdrav
ll. novomeški udarni Dngadi
s BOBOVICA. 14. junija.
Življenje mladinskih delovnih brigad v naselju »Jože Vla-hov.č« je burno, vse vre ln k1»pi. Prve ani po prihodu smo amell trdnega in vzuajnega tekmovavanja Mi smo naredili .epe načrte, Un^i mladine. <n zcaj pu*v.č oci dama. Mladinska zavest, da po-anaga^o pri izgradnji avtomobilske ceste LJubljana—Zagreb, Jih Je p;M>ejala v novo okolje, v novo življenje.
V našem naselju Je pet brigad. Vsaka s: prizadeva, da bi n*m bilo č.imlcpšo ln da bi se počutili kot doma. postavljamo rušo, sadimo drevesca, peakamo POto. Vedno imamo občutek tihoga ln vztrajnega tekmovanja. Mi amo naredili lope načne, hranimo pa Jih le zase, dokler Jih ne uresničimo. Zdt se mi, da Je voaslh tako ljubosumje dobro, ka^tt vsi *m<> enak: ln delamo kot mravlje. Ne morem, da ne bi povedal, koliko Je pomagalo pismo naše brigade, objavljeno v predzadnji številki Dolenjskega listal Nihče ni maral za kosilo, vsak Je hotel takoj prebrati, kaj piše o brigadi!.
Potem pa novi načrte! Zelja, d« postanemo v prvi deka/Ul udarni, s* Je povečala. Se več amo delali. V prvi dekadil smo dowi?Ji povprečno normo t\3%. To Je pogoj, da bi poatalfi udarni, toda kako Je z življenjem v naselju? DJordJe J« zelo strog, mnogo aahterva in prav lima Imam občutek, da ho&e nekaj novega Da ga razumemo in da imamo Se določene načrte za v bodoče, pa lahko temo potiho povem, da ne bi izdal naše tajnosti. Z njo želimo vzbuditi pri bralcih pozornost, da b1 nas prišli obisikat. Prepričan sem, da bi marsikdo hotel ostati z nami.
S preoej*njitmi vsestranskimi uspehi smo končali delo v prvi dekadi — prvih deset Junijskih dni. Nastalo pa Je vprašanje ali bomo udarni aH ne. Mnogi brigadi-rji so ae neprestano zanimali, če bo brAgada proglašena »a udarno. Tudi jaz tem bil nestrpen. Pri sestavljanju dekadnega poročila me Je skrbelo, da ne bi kaj važnega pozabil. Upam, da nisem, kajti dosegli smo avoj cUj. Danes. 14. junija, smo lep« uredili in pooprav.rU naselje ln ae zvečer zbrali na svečanem mitingu Na vseh obraanh Je bilo pričakovanje nečesa nevsakdanjega Komandam nase'Ja Je prebrali odlok glavnega Štaba MI>B o proglasitvi brigad za udarne. Vem, da »no al vsi želeli, da bi bih med onemi, ki «o že četrtič proglašeni za udarne Že sedaj upamo, da bomo tudi mi to do-ee&U. Nekje med zadnjimi je prebral Imena brigad našega naselja O, ko bi, bili tukaj in da bi b"Jt priča nepopisnemu navdušenj u, veselju in razigranosti! Vse brigade našega naaelja so bile proglašene za udarne! Brčaneka in naša p« »t* dobili ie posebno prfcnanje glavnega štaba. Vem, da ste tudi vi ponosni na nas in da bi nam zaklicali minerašc* pozdrav, kakor nam ga Je čeflofcno naselje.
Zdaj se pripravljamo na veliko tekmovanje v počastdrtev Dneva borca. Se danes bo štab brigad« priora vin četne konie-renon ;in brlgiadno konferenco, da si naredrtrn© načrt« ln napovemo tekmovanje ostalim brigadam. Sedaj bomo še z večjim poletom zagrabili za vsako delo ter gradili avto cesto in sami aebe Tud«, nase nismo in ne bomo pozabili Najdražje nam bo manje, ki st ga pridobivamo na raznih teč,.
Moram vam povedati tudi o naših najboljših brigadirjih. Stab brigade Je šestkrat pohvalil Štefko Pavlta, komandirja čete, An-tončlč Marijo, Marijo J,enart, Martina t.uzarja Jn Franca Seplca pa petkrat. Po štirikrat: Marijo Metelko, Borita Pavtovbca. Leopolda Bahorja, Jožeta SkeddJa, J ose ta Cindrič* joto Kastelic m t<Sgmo«a Klemenčlča. Po trikrat sen krita pohvaljeni Slavloa Spe-har, Marij« Franko. Adolr Ziapančlč, Karel Ko4 bežen. Braast ?.i-•art, Marjan Skrbeč. Prida Tesar, Jote KovaČIČ, Pavia DoHri.m »rano PoCočar, Zlogar, Marija Petric nn Franc Fink Mnogo Je iftJs>,pađavaljjenih po dvakrat, afltoraj val ostali pa po enkrat.
Eaapa pozdravljamo vse domača, znanoo In prijatelje1 it «aa)e Znta
za tehnične Izdelke in ročna dela. Največ požrtvovalnega dela je v pripravo izdelkov in razstave vložil tov. Srečko Kodre, učitelj na osnovni šoli Žužemberk. To je že tretja večja razstava v zadnjih petih letih in po Številu in kakovosti izdelkov ter domiselni in estetski opremi prekaša dosedanje. Ob otvoritvi je predsednik LT obč. Žužemberk, obč. tajnik Franc Golob, pozdravil tudi okrajnega šolskega Inšpektorja Janeza Solmajerja in tov. Sorna lz Novega mesta. Oba gosta sta se o razstavi zelo pohvalno izrazila. Nato so si razstavo ogledali vsi pionirski odredi.
Ob 10. uri so se začeli pevski nastopi na igrišču pod domom Partizana. Za začetek je navzoče pionirje pozdravil predsednik obč. ljud. odbora Jože Gosenca, zbrani pionirji pa so skupno zapeli pionirsko himno. Prvi so nastopili pod vodstvom učiteljice Dragice Mlakar cicibani iz Žužemberka, nato zborček iz Ajdovca, za njimi pevski zbor z Dvora. Deklice so naredile dober vtis že zaradi enotnih oblek in so pod vodstvom učiteljice Rezke Kulovic ubrano zapele 5 pesmi. Tudi mali zborček » Sela - Sumberka je pritegnil pozornost zaradi spremljave I harmoniko. Nazadnje Je tri pesmi pod vodstvom Marije Kodre zapel še gimnazijski pevski zbor iz Žužemberka. Ko ja tov. Solmajer pozdravil pionirje, je hkrati izrekel tudi pohvalo in priznanje vsem nastopajočim.
Stalni tabor . »SUTJESKA« v Dol. Toplicah
V Milini Dol. Topile bodo kmalu pričeli postavljati barake sa stalni tabor »Sutjeska«. Tam bo letno taborilo M otrok padlih boreev It vas države, is vsake republike po 10. Zveza prijateljev mladine Ljubljana je dala pobudo ra ta tabor ln mn dodelila 1.5 milijona dinarjev.
Mošnja tekmovanja v kmetijstvu
Letos tekmuje za visoke pridelke v kmetijstvu približno 1300 kmetijskih organizacij in približno 44.000 posameznih kmetovalcev. Največ prijav za tekmovanje Je v Vojvodini in na Hrvatskem.
Ob 11. Uri je 50 najboljših učencev sprejel predsednik občinskega ljud. odbora in jim po zakuski razdelil lepe knjižne nagrade, hkrati pa jim zaželel prijetne počitnice in še več uspeha v prihodnjem letu.
Na Loki ob Krki so bila še športna tekmovanja v teku, skoku v daljino in višino ter v igri med dvema ognjema.
Vse nedeljske prireditve bi zaslužile večje zanimanje prebivalstva. Razstavo so jI ljudje ves dan ogledovali. Odprta bo do obč. praznika 13. julija in zares zasluži, da si jo ogleda čim več ljudi.
Za obč. praznik je postavljen poseben odbor, Ta dan bodo tudi gasilci proslavili 70-letni-co svojega društva.
s
Zveza borcev se pripravlja na praznovanje 4. julija — Dan borca — in 15. obletnice bojev na Sutjeski. Občino bo na velikih proslavah na Sutjeski zastopal tov. Franc Lavrič, MK.
valski bes ustašev. Požgana vas brez moških ni klonila. Znova je vstala iz pepela in ruševin. Nato je govoril o vzrokih sedanje gonje ruskega in kitajskega vodstva proti naši državi. Pionirji šole na Gradcu so nato zborno recitirali Faturjevo »Minuto tišine«. Ljudski poslanec Tone Pire je zatem pozdravil Planince, nato pa zelo občuteno povedal, kako je bilo na Sutjeski pred 15 leti. Spomnil se je vseh žrtev, ki smo jih dali za svobodo in lepše življenje; prav ničesar nismo pozabili, kar je bilo v preteklosti hudo ln težko. Herojem Sutjeske se klanja danes vsa domovina, prav tako pa tudi vsem drugim žrtvam osvobodilne vojne. Z minuto molka so vsi navzoči počastili žrtve NOB, po recitacijah pionirjev pa je zbrano ljudstvo v imenu garnizije JLA Cerklje pozdravil še kapetan Starman.
V prijetnem razpoloženju Je nato minil dan na Planini. Va-ščani so obstoplll poslanca Toneta    Pirca    in predsednika
Traktoristi so bodo pomerili
13. julija bo na kmetijskem gospodarstvu Trška gora ob osmih zjutraj okrajno prvenstvo traktoristov za leto 1958. Tekmovali bodo v oranju in v spretnostnl vožnji. Prvih šest najboljših traktoristov bo zastopalo naš okraj kasneje na republiškem tekmovanju.
Naša udeležba na tujih sejmih
Letos se bo naša država s kolektivno udeležbo jugoslovanskih podjetij udeležila mednarodnih sejmov v Londonu, Damasku, na Dunaju, v Solunu, Tunisu in v Plovdlvu. Posamič bodo nekatera naša podjetja sodelovala tudi v Smirnl
ObLO tov. Kuntariča iz Kostanjevice; povedali so jima, kaj vse jih teži in da je najtežje vprašanje za Planino: povezava z dolino. Gre za 2 in pol kilometra ceste, ki jo pri Sutni že gradijo. Radi bi se načrtno lotili živinoreje in sadjarstva pa brez ceste za njih napredka ni. Se vedno so mnogi brez gospodarskih' poslopij, hiše so že 13 let naometane in počasi propadajo. Pridelkov nimajo kam prodajati ln tako vas res ne more naprej. Prebivalcem Planine bo treba resnično pomagati — to je v nedeljo uvidel vsakdo, ki je pridne Planince obiskal ln se z njimi pogovarjal.        —tg
osvobojenem ozemlju. Dobre volje sta pravila, da sta, videč veselo družbo, spustila V zrak rafal. Hotela sta videti, kako bodo uporabili svoje brzpstrelke Veseljaki pa niso odgovorili z orožjem, marveč so samo izgubili dva saržerja, ki sta ju tovariša pobrala in prinesla v taborišče. Vsi so se smejali, le pesnik je rekel čisto resno:
»Tovariša, vajina smo vaju spoznali brzostrelk, drugače bili prerešetali. Nekateri so že hoteli streljati, pa sem jim prepovedal.*
Potem pa je mirno vzel sor-žer, patrulje pa so dobile ukaz, naj se vrnejo.
(Iz revije Borec)
USPAVALNO SREDSTVO
Poleti 1943 je bil Vice Bu-Ijan ob avtomobilski nesreči na osvobojenem ozemlju poškodovan tako, da je moral ležati. Tiste dni se je nenehno mudil pri njem njegov kurir ?, vzdevkom Tarzan. Nekaj od bolečin, nekaj od jeze. da se mu je to pripetile, Vice ni mogel spati in zdravnik mu je priporočil uspavalne tablete-Cez nekaj dni ga je zdravnik vprašal:
»Kako učinkujejo tablete, Vice?-"
»■Imenitno,*- je odgovoril Vice:  »-Jaz  zaužijem tablete,
Tarzan pa spi.~>
NA SI POGOVORI
Razpis uslužbenskih mest
gimnazije
stari«
Razpišejo se mesta:
1. Mesto ravnatelja Novo mesto.
Pogoji: filozofska fakulteta, strokovni izpit. 10 let pedagoške prakse v prosvetno znanstveni atrokl. Stanovanje v šolskem poslopju. Plača in tlodatki po uredbi. Nastop službe s 1, septembrom 1»M.
I. Mesto upravitelja osemletne omovne tole v Mirni peči.
Pogoji; filozofska fakulteta sil višja pedagoška šola, strokovni izpit, 10 let pedagoške prakse prosvetno-znanstveni stroki, ' novanje v šolskem poslopju . ča ln dodatki po uredbi. Nastop službe s 1. septembrom 1»M.
Za raasplsano mesto se lahko potegujejo tudi kandidati z zvanjem učitelj, ki ima to več kot 10 let pertacoSke prakse.
3. Mesto upravitelj* osemletne osnovne Dol« v stoplcah.
Pogoli: fllozofsk« fakultet« al' višja pedagoška šola, strokovni izpit, 10 let pedagoške prakse v prosvetno-znanstveni stroki. Stanovanje v šolskem poslopju. Plača ln dodatki po uredbi. Naatoo službe s 1. septembrom ibn)
Za razpisano mesto ae Lahko potegujejo tudi kandUdstl z zvanjem Ufl 'elj, ki imajo več kot 10 let pedagoške prakse.
I, Mestu upravitelja osemletne osnovna šole v flmarjeti.
Pogodi: Mo/.ofska fakulteta a/11 višja pedagoška šola, strokovni Izpit.  10 let pedagoške praksa v
plosvetno-znanstveni stroki, stanovanje v šolskem poslopju Plača ln dodatki po uredbi1. Nastop službe a 1  septembrom IMft
Za razpisano meeto se lahko potegujem tudi kanddati z zvanjem
učitelj, ki Imajo več kot 1« let pedagoške prakse.
3. Mesto upravitelja osemletne osnovne sol« v Novem menim I.
Pogo.1l: tilozofska fakulteta aM višja 'pedngoška šola, utrokovnl iz-nt. 10 let pedagoške prakse v prosvetno-znanstveni stroki. Plača in dodatki po uredbi. Nastop služb* s 1. septembrom 19M
Za mesto ■« lahko potegujejo tudi kandidati z zvanjem učitelj, ki imajo več kot 10 let pedagoške prakse.
ti Mesto upravitelj.! osemletna osnovne lole v Novem mesta II.
POlfOrJl: filozofska fakulteta ah višja pedagoška šola, strokovni izpit. 10 let pedagoflke prakae v prosvetno-znanstveni »trokl. Plača ln dodatki po uredbi. Nastop služba s 1. septembrom 10!».
Za ranptsano mesto se lahko potegujejo tudi kandidati t zvanjem učitelj, ki Imajo več kot 10 let pedagoške prskse.
T. Mesto kusto«a is arheologijo v Dolenjskem muzeja Novo mesto.
Pogoji: predpisana fakultetna izobrazba, zaželena dal|«a praksa Plača in dodatki po ur+tlbl Nastop službe s 1. septembrom 1 osa
Prošnje s potrebnimi dokazili pošljite občinskemu ljudskemu odboru Novo mesto — kom lat |1 za ushifbenska vprašanja — naJtCSS' neje do M. Julija 19M Pro«nJe SO takse proste.
Komisija xa nKluznentka vpraltanja sbčlnr*"«! ljudskega odbora Kt »Stm eito
n  A n 1 n   j S v k : 3
0 uglednosti staršev
Se grše pa je, če starši odvračajo otroka od poroke 17 a,ule sebičnosti, da bi jim pomagal v letih tegob. Ce se tak otrok poroči in se ne odseli, bo težko živel v zakonu. Taki starši namreč še vedno preveč navezujejo poročenega otroka nase, da pride med dva mlinska kamna, ki meljeta vso družino. Včasih povzroča razdor tudi prepisovanje premoženja, ker starši ne upoštevajo vseh otrok enako ali pa prezro priže-njeno osebo, da vplijo premoženje celo vnukom, ki jih morda še nikjer ni. V tem pogledu je tako na kmetih kot v mestih še dokaj stare miselnosti, ki večkrat dela hud;> kri.
Kaj naj rečemo k temu? Otroci so moralno dolžni spoštovati starše in jim lajšati leta tegob, če le ne rušijo zakonske harmonije. Ako pa si starši s tem spodnesejo palico, na katero naj bi se opirali, so si jo pač spodnesll. Tisti stnrSi, ki nesebično ljubijo otroke tudi po poroki, žanjejo za ljubezen še vedno ljubezen. Omalovaževanje in sovraštvo pa zmeraj rodita sovraštvo jn prepire. Ker je harmonija med zakonci pogoj uspešnega vzgajanja otrok, je manjše moralno zlo. nko M zakonca v primeru nesoglasja odselita in živita zase.
Se marsikaj bi bilo treba povedati o teh odnosih, a nam tega ne dovoljuje okvir članka, zato se dotaknimo drugega poboja za rast avtoritete staršev — zdravja. Tudi na to vprašanje največkrat zaročenci premalo resno mislijo, ker ne Upottevajo, da je bolezen nesreča za vso družino, posebno pa za otroke. Le-ta ubija vedrost. umirjenost in pripravljenost za požrtvovalno vzgojno delo. pri moralno šibkih zakoncih pa načne daljša bolezen celo zdrave zakone ter tako onemogoča vzgojno delo.
Ce smo prej rekli, da more biti avtoriteta le osebnost tedaj je nnslednji pogoj zanjo izobraŽevanje. Otroci odraščajo v naših družhonih in kulturnih razmerah, ki se odražajo v časonisju, kinu, literaturi, gledališču Idr. Zato je razumljivo, da starši ne smejo capljati za časom. Se posebej seveda priporočamo staršem, da bi prebirali mladinsko Psihologijo In literaturo o vzgoji, ker bi si tako prihranili marsikatero grenko uro. Pri vzgojnem delu se namreč navadno zavemo napak šele tedaj, ko je že precej pozno. Napake pa |f mnogo teže popraviti, kot če m pri vzgoji pravočasno potrudimo.
Ob vsem tem se bo morda bralcu vzbudil pomislek, čel: Kako pa naj več vem. kot otrok, ki se šola? Rekli smo. da se morajo starši vsa) za silo izobraževati, upoštevati pa moramo tudi to, da otrok nima tistih življenjskih skušenj, ki Jih imajo starši. No. prav s temi pa se morejo starši kosati I otroki, da jih morda celo nadkrilijo v umskem pogledu.
Boli kot utiska je pomembna za avtoritntlvnost staršev moralna premoč nad otroci, ki se izraža v skrbi zanje, v vestnem družbeno koristnem delu, v pravilni vzgoji, v poštenosti, razsodnosti, umirjenosti itd. Vse to pa so lastnosti osebnosti, ki smo jih omenjali ž*> v uvodu. Taki starši *o otrokom zeled, ki imajo mnogo vočlo vplivno moč kot beseda in dnma vztroina sredstva.
Doslej smo govorili o splošnih pogojih za ugled staršev in smo le mimogrede omenjali tudi napake, ki zavirajo starše v rasti do osebnosti, zdaj pa bi si ogledali take vzgojne postopke, KI SO ODRAZ NAVIDEZNIH, NE PA RESNIČNIH AVTORITET.
Ljudje imamo deloma že po naravi značilne lastnosti in Jih ne moremo prikriti, mnoge pa pridobimo v življenju. Zato govorimo o tipih ljudi. Ce so taki ljudje poročeni, smemo govoriti turlt O TIPIH STARŠEV StVldi ti tipi nimajo vedno vamo slabih UuinOttl, ampak tudi dobit Zl tltM MnUHlf pa bomo poudarili predvsem slabe tipične lastnosti, da bomo laglje uvideli napake.
Taki tipi bi bili: nerv /nI starši, starši, ki se ne zmenijo za otroke, prestrogi starši, premehki starši, pikolovci, nadu-teži, »tarši, ki se nikakor ne morejo zediniti pri vzgoji otrok itd.
Stev. 26 (432)
• DO L G N J S K i LIST
Stran ti
jj tudi v nesrečiNovi zakoni
I M      »sV Mi Vft M       W      1A Vwl 25-   iuniia   iG  ,vezna nudsk;.
24. junija so ob treh popoldne
nenadoma zatulile sirene. V Dolenji vasi pri Mirni peći gori! Vžgala se je streha nekega skednja ob cesti, ki je bil krit I slamo in poln sena, zato ni čudno, če se je s pomočjo vetra ogenj z bliskovito naglico širil. Ljudje so pritekli s polja domov.
Brigadirji, ki so delali v bližini vasi na avto cesti, so s krampi in lopatami pritekli v vas, da bi pomagali omejiti požar. Kmalu nato pa so prtili
V TEM TEDNU NABIRAMO:
Cvet lipe (220 din), bezga (200 din), bele deteljice (100 din), kamilice, samo cele glavice brez pecljev (600—700 din).
List breze (20 din), vijolice brez pevljev (140 din), ajbša (36 din), slezenovea (180 din) hribske rese (500 din), gozdne jagode (100 din), melise (140 din) žmarnice brez pecljev (120 din)
Rastlino ptičje kaše — brado-vičnika (180 din), črnobine (70 din), giadišnika (36 din), hribske rese (260 din), vodne kreše (140 din), jetičnika (105 din), njivske mačehe (110 din), krvavega mlečka brez debelejših stebel (90 din), kopitnik s korenino (65 din).
Korenine    gozdnega korena (100 din), regrata (110 din), bal-drijana   (260   din),   habata   — . smrdljivi bezeg (36 din).
Lubje    češminovih korenin (165 din), krhlike (54 din).
Plodovi suhe borovnice (440 din), seme jesenskega podleska (290 din).
tudi gasilci iz Hmeljišča, iz Novega mesta in iz Mirne peči. Veter je raznašal po zraku šope slame in tako zanetil požar tudi na drugih poslopjih. Plamen je kronlH zajel štiri skednje in eno
ci — brigadirji spet pokazali, da niso samo graditelji avto ceste, pač pa da znajo požrtvovalno ln nesebično priskočiti na pomoč domačinom, če jih zadene nesreča.
stanovanjsko hiio in jih popolnoma uničil, kljub vsem naporom gasilcev, brigadirjev ln va-šfanov.
Ob tej priložnosti so mladin-
Vaščan/ se lup,o z -ai.MiKJo brigadirjem, gasšlcem in vsem, ki so kakorkoli pomagali ob velikem požaru.
S. P.
štiriindvcijsetkrat je dala kri
Rdeči križ v Novem mestu je nedavno priredil slavnostno akademijo z bogatim sporedom (orkester Jerebovcev, dijaki gimnazije in učiteljišča in učenci osnovne Sole). O pomenu ln delu RK je govoril Alojz Keglovlč.
Organizacija RK v Novem mestu je Zelo delavna in prizadevna. Z raznimi predavanji in akcijami je organizirala v Novem mestu in okolici zdravstveno izobraževanje. Zelo dobro obiskana so bila zlasti predavanja dr. Pevka in dr. Bajca.
Uspelo predavanje v Brestanici
Krajevna odbora Zveze borcev in SZDL v Brestanici sta organizirala 27. junija predavanje o borbah na Sutjeski.
Predaval je udeleženec teh bojev, tovariš podpolkovnik Prošić lz Cerkelj. Pri nadvse zanimivem predavanju je uporabil geografske karte in skice terena V. ofenzive. Na ta način so navzoči laže dojemali pomen teh velikih borb za nadaljnje operacije v tem delu države.
Zlasti zanimiv je bil tisti del predavanja, ko je predavatelj govoril o lastnih izkušnjah iz teh bojev, kjer je bil komandant bataljona.
Ob zaključku je govoril še predsednik SZDL iz Brestanice o gonji Sovjetske zveze in ostalih držav vzhodnega bloka proti naši domovini. Poudaril je, da nas laži in klevete, ki jih Sirijo vsakodnevno z raznimi propagandnimi pripomočki, ne bodo odvrnile od začrtane poti naše zunanje in notranje politike. Jamstvo za to nam je naša ljudska armada, katere pripadniki so nam ravno v borbah na Sutjeski nazorno pokazali, da so vredni zaupanja naših narodov in vsega   svobodoljubnega sveta.
V Tednu borbe proti TBC je RK organiziral akademijo s posebnim poudarkom, da je preteklo že 10 let, odkar je bila osnovana sekcija za borbo proti TBC pri centralnem odboru RK in pri republiškem odboru RK. Na pljučnem oddelku splošne bolnišnice je bil prirejen koncert, hkrati pa so bila v izložbi lekarne grafično prikazana pljučna obolenja v novomeškem okraju.
Na pobudo splošne bolnice je bila na kirurškem oddelku odprta transfuzijska postaja. Organizacija RK v Novem mestu je poskrbela za široko akcijo in Odzvali so se mnogi člani, ki so bili pripravljeni darovati kri za sočloveka. Rdeči križ se zahvaljuje vsem krvodajalcem, zlasti pa Se tov. Mariji Kure, ki je darovala kri kar štiriindvajsetkrat. Zate je prejela od republiškega odbora RK zlato značko krvodajalca.
Okratni odbor RK je organiziral tudi razstavo brezalkoholnih pijač ter razna predavanja po šolah o škodljivosti prekomernega uživanja alkohola. Velik delež ima RK tudi pri ustanavljanju šolskih kuhinj, ki so izrednega pomena, prav tako pa tudi za zdravstveno in higiensko vzgojo mladine.
Na akademiji so prizadevni pod-mladkar.il novomeške osnovne šole prejeli za svoje delo lepo priznanje — diplomo. S. D.
• NAROČAJTE •  IN ŠIRITE $  DOLENJSKI LIST)
VI. do enjska veslaška regata
Pod pokroviteljstvom Glavnega štaba mladmsklh delovnih brigad je bila v nedeljo na Krki VI. Dolenjska regata. Udeležba na regati je bMa zadovoljiva, saj so nastopili najboljši veslaški klubi iz Slovenije. Gostje iz Hrvatske niso p:\spcli, ker so imel; doma republiško tekmovanje.
Tekmovanje ie otvoril predsednik domače »Krke« Miro Thoržev-sk:. Pozdravil je predsednika veslaške zve/.e Slovenije tov. Kocjan-čiča in zastopnika Glavnega štaba MDB Zdravka Sandla. Zasfopn1k MDB Je pred tekmovanjem izročil vsem veslačem pozdrave graditeljev avto ceste Bratstva-Enot-nosti,
Glavni štab je daroval za zmagovalce lepe pokale — vsako naselje za enega zmagovalca.
Glavna borba na regati Je bila med Branikom in Savico jz LJubljane. Mariborčani so bil| boljši in zasluženo zmagali v ekipnem plasmanu.
Zlasti lep Je uspeh domačih tek-movalcev Breščaka ln Beleta. ki sta osvojila prvo mesto.
Tehnični rezultat) so bili:
Sklff mladinke jHOm: l. Novak, bola 1.57.7. 2 LipovSek. Savica 2.06,4. 3. Vreohik. Branik, 2.10,1.
Četverec mladinke JOOm: i. Savle*, Ljubljana brev. konkurence.
Sklff mladinci 8S0 m: I. Žitnik, Branik 3.00.6, 2. Maikovič. Krka, 3.01,7. 3. Zakov-lk, Savica, 3.11,4. 3. Tolar, Bled. 3.18,2.
Double iscoulle mlaj. mlad. 850 m: 3.01,7, 3. Zakovik, Savica, 3.07,8, i. 2. Izola (Crbec, Rajkovlč) 3.11,4, 3. Boris Kidrič. Piran (Krigrlj. Sus-man) 3.12.2. 4. Savica 3.14,7.
Sklfr sureJM mladinci: l. Lovec Brank, 4.2«.«. 2. Kelih (Bled), 4.40,2. 3.   Dolinšek (Krka), 4.53,3.
Četverec mladinci 850 m: 1. Izola 2.45.5. 2. Branik 2.49,6. 3. Savica
2.57,5. 4. Bled 2.57,5. 5. Krka ie odpadla v predtekmovanju
Četverec starejši mladinci 1209 metrov; l. Branik 3.5S.4, 2. Savica 4.08,5. 3. Izola 4.11,7.
Double scoulle mladinci 1200 ml
1. Branik (Vo.isk, Fidersek) 4:12,2,
2. Izola (Dudine, Baričič) 4.34,9 3-Boris Kidrič Piran (Bleško, kle-va) 4.3«,«, 4. Savca (Rode. Mtiči 4.47,6.
Skiff članice 850 m: 1. Mager, Branik. 3.26.7. 2. Hebrle. Bled, 3.32,8. 3. Anžur. Savica, 3.35,3.
Double scoulle članice 850 m: 1. Savica (Gabršček, Petrovčič) 3.11,7. 2. Itola (Tribušan, Koren) 4.32,6.
Četverec Članice 85* m: l. Izola 3W.fl. 2. Branik 3.13,8, 3, Savica 3.45,6
Sklff članj 1200 m; 1. Roš. Branik 4.23,5. 2. Cernjač. Savica 4.26.6. 3. Bele, Krka 4 37.5. 4. Piber. Bled
4.41,6.
Doublle scoulle  člani 1200 m; 1.
Krka (Breščak. Bele) 4.1i>,0. 2. Savica  (Cernjač.  Cernjač) 4.28.6.
Četverec člani 1200 m: 1. Savica 4.04.7, 2.  Branilk 4.14,5,
Skupni plasman ekip Je; 1. Branik 1080 točk, 2. Savica 920 točk, 3. Izola 460 točk. 4. Krka 200 točk. 3, Bled 100 točk. 6. Boris Kidrič. Piran o točk.
Organizacija tekmovanja je bila odlična, saj so se vse točke odvijale po določenem urniku.
Slavko Doki
Novo mesto in Požar -
znova prvaka
V 6oboto Je bilo na Loki tekmovanje športnih ribičev Slovenije. Z letošnjo udeležbo smo lahko zadovoljni, saj se Je tekmovanja udeležilo lest ekip. Organizacija tekmovanja Je bila letos poverjena Novome^čanom. ki so Jo izpeljali brezhibno.
Samo tekmovanje ,1e potekalo v znatni premoč; domaČih, saj je atandartnft ekipa (Požar, RifelJ, Suhv, GosrtiJa), opravičila pričakovanja v.seh in ponovila uspehe iz prejšnjih let. .
Od ostalih druitev je napredovala le LJublJan*, v kateri, nastopa odlični mladdnec Bojan RugelJ.
Lep uspeh mladih Elanovcev
Ni še dolgo, kar Je b!il zaključen spomladanski del namtznote-hl&ke šole, ki lo Je organiziral N;im:/.notenl4kl klub Elan la novomeške- pionirje in pionirke. Sadovi tega dela se sedaj že kažejo. Na zadnja« republiškem mladin-ske i    u rn rju   v   LJubljani so
to ao člani Klauuvlli pionirskih »»anil/uoU m ,ki » fliin.   Na tur toirju v LJubljani   ao   se zelo dobro postavili
mladi Elanovcl, od katerih je večina izšla lz te šole. ugodno pce-MieHH. osvojili so dve diplomi — za prvo mesto med pionirji posamezno (Jože Turk) ln za drugo mesto med ekipami pionirk.
Tokrat Je F.lan tekmoval a tremi ekipami — z mladinsko, s pionirsko to z ekipo pionirk. Mladinska ekipa ni imela sreče pri žrebu. Ze takoj v začetku je naletel« na močno Ilirijo ln Izgubila s 5:2. Obe točki za Elan Je osvojil Jože Turk, ki je prav dobro igral. Tudi pionirska ekipa je naletela na llirilo lz izgubila s 5:3 (vse tri točke "je dosegel Turk) Omenimo naj da le Turk v okviru ekipnih dvobojev dvakrat premagal lanskega di-ugoploalranenja na državnem prvenstvu med pionirji — Grintala. Pionirke so tokrat prvič nastopile na tekmovanju. Majda Turk in Irena Mlikec. ki sta sestavljali ekipo, sta slrer fie začetnici toda napredek je vulen. V borbi za prvo mer,to Jih Je premagal  Fužtnar s 3:0
Med posamezniki Je največji nista dosegei Jože Turk. ki Je v konkurenci 54 najhoijšili plonlr.le\ Iz vse Slovenije aasltizena osvojil I. mesto Igral je zelo dobro, posebno drugI dan tekmovanja, ko je bilo na »poredn tekmovanje posameznikov Tudi ostali č'anl F.lnnovlh ckV (mladinca Uhi Pavle |n .lakše, pionirji Kopač, Mer-ger in Kastelle) s, dobro IfMU. toda konkuienca le bila tokrat zelo močna. Pri pionirkah posamezno je Irena Mikec- osvoHl* 4. mesto  Majda Turk pa 5 mesto.
ki Je v em diseipln. dosegel odličen rezultat, saj Je dosegel kar vseh 50 možnih točk.
O zmagovalcih ne bi mogli kaj povedati, saj Je znano, da Je Požar že vrsto let naš najboljši tekmovalec, zato nas njegov plasman ne preseneča. Ostala novomeška ekipa Je bila odlična; dosegla Je mlmiimalen kazenski koeficient. Tehnični rezultati:
Met muhe v Arcnberg: 1. RugelJ Bojan (Ljub. I.) 50 točk, 2. Gorše Slavko (Ljub. II.) 4(2 točk,' 3. Suhy Branko (N. m.) 40 točk.
Met muhe v daljino: 1. Dimnik Bo*o (Ljub. T.) »7,06 m (trije meti), 2. RifelJ Dani (N. m.) 85,94, 3. Požar Silvo (N. m.) 80,«2. Rekordni met Je Imel RifelJ Dani 31,20 m.
Obtežilnlk v Arenherg; l. Simu-nac Zlatko (Kran|) 4-1 točk 2. Požar Silvo (N. m.) 40 točk. 3. Ciži-čič Drago (Maribor).
Ohtcžlinik v daljino: 1. Požar Silvo (N. m.) 163.47 m. 2! Potrč Lado (Ljub. J.) 161,26 m, 3 RifelJ Da-n; 159,37 m.
Rekordni met Je imel Potrč Lado z metom 58, 51 m.
V skupnem plasmanu moštev je vrstni  red sledeči:
j. RD Novo mesto (Požar, RifelJ. Suhy. Gostlša) 30,2 kazenski koeficient.
2. RD Ljubljana I, (Tekavc. Ru-gel1,  Potrč. Dimnik) 81,2.
3. RD Ljubljana II. (Sfldar, Mav-rlcelj. Gorše, Beravs) 117,6.
4   RD Maribor 1. 131,2
5. RD Kranj 133,4.
6. Maribor mladinci 180.0. Plasman prve desetorice (nastopilo je 28 tekmovalcev);
1. Silvo  Požar N.  m.  5,8 kaz koef.
2. Rlfelj Dani N. m. 8,8.
3. Rugelj Bojan Ljub. I. 11,b.
4. Suhy Brane N. m. 12,6.
5. Gostiša Miha N   m. 13.8.
6. Potrč Lado Ljub. I. 14,4.
7. Dimnik Božo Ljub. I. 17,2. 11 llmunac Žlatko Kranj 1M
9.' cižičič Drago Maribor 20.6
10. Gorše Slavko Ljub. I. 24.8
V nedeljo so ribiči lovili v Tez Itnii   potoku;   tU Je  Igrala večjo vlogo sreča, pri sobotnem tekmo vanju ji pa bilo le /nanje osno va uspeha.
Upamo, da se bodo naši ribič tudi na bližnjem državnem prvenstvu ob koncu ■ avgusta na Ohridu dobro izkazali ,n tako reprezentirali našo republiko in Novo meato
25. junija je zvezna ljudski« skupščina na svojem drugem zasedanju sprejela splošni zakon o šolstvu, uvodni zakon k zakonu o šolstvu, zakon o ustanovitvi in poslovanju počitniških domov, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih. S splošnim zakonom o šolstvu bomo dobili prožen in dosledno demokratičen šolski sistem, reforma šolstva, ki jo je narekovala potreba naše skupnosti, pa bo hkrati glavni temelj za socialistično vzgojo naših novih pokol enj.
Iz Metlike
Na metliški gimnaziji je letos pozimi tov. Mladena Han-zelj osnovala lutkovni krožek, ki šteje zdaj 10 članov. Prenosni, zložljivi oder jim je naredil poklicni mizar, vso sce-nerijo, tehnično opremo kakor tudi lutke pa so pod vodstvom tov. Hanzljeve naredili dijaki sami. Zdaj so naštudi-rali Rodetovo igrico »Meh za smeh« in z njo so v nedeljo. 29. junija, popoldan razveselili metliške cicibane. V jeseni bodo svoje delo še močno poživili, saj nameravajo pritegniti v krožek nove člane in organizirati stalno lutkovno gledališče, ki bo verjetno gostovalo tudi po okoliških vaseh.
Tudi v Metliki so svečano sprejeli Štafeto Zveze borcev,
. ki je ponesla pozdrave naših ljudi v počastitev bitke rfa Sutjeski. V sredo, 25. junije, popoldne se je na Kolpi, na mostu, ki veže slovensko in hrvatsko republiko, zbrala večja množica ljudi, ki je prisostvovala predaji, štafetne palice hrvatskim tekačem. Ob tej priložnosti je spregovoril predsednik občinskega odbore Zveze borcev v Metliki tov Franc Molek, sodelovala pa j tudi mestna godba.
Na proslavo Dneva borci' se pripravljajo tudi v Metliki V četrtek. 3. julija, bo v Domu Partizana slavnostna akademija, na katero vabi odbor Zveze borcev vse Metličane in okoličane.
DOUENjSk! OBVEŠČEVALEC
Četrtek .>  julija — Nada Petek. 4 julija — Dan borcev Sobota. 5. julija — Ciril in Metod Nedelja, 6. julija — Dušica Ponedeljek, 7. Julija — Manica Torek. 7  julija — Liza Sreda, 9. iulija — Veronika LUNA:   9   -ulita od 1.21 zadnji krai'-e
KINU
»Krka« — Novo mesto; od 4. do 7. 7 nemški barvni film »Kapetan iz Koepenicha«. Od 7. do 10. 7. madžarski film »Dve priznanji«.
Črnomelj: 4 ln 6. 7. ameriški barvni film »Stekleni čeveljčki«. b. in 9. 7. ameriški film »Ma-dam X«.
Metlika: 5. m 6. 7. mehiški film »Umiram srečna«. 9. 7. Jugoslovanski film »Vesna« I. del.
Trebnje; 5. 7_ ameriški film »Dama s kamelijami« Predstava v nedeljo ob 16. in 19. url.
Mokronog: 5. in 6. 7. italijanski film »Kruh. ljubezen in ljubo-sumle«.
Semič: 6. 7. mehiški film »Rdeč; KonEO«.
Žužemberk; 6 7. francoski film »Edvard m Karolina«.
suc; vložijo osebno al, po pošti pri upravi podjetja. Cigaletova 6
Trgovsko podjetje »Kurivo« Železničar,   Ljubljana.   Parmova 3,
obvešča vse cenjene odjemalce in ostale potrošnike iz Novega mesta m okolice, da je Turk — Koračin Prane iz. Bršljina št. 6. Novo mesto naš stalni in redni uslužbenec, ki sprejema naročila jn dobavlja odjemalcem vse vrste premoga, drv n vse vrste ostalega gradbenega materiala po želji odjemalcev na dom  po najnižjih cenah.
Naročite vse vrste kuriva to gradbenega materiala pri tov-Turk — Koračinu Francu Bršljin št  S -f Novo mesto.
Trgovsko podjetje »Kurivo« — Železničar Ljubljana
Gostinsko     podjetje Metropol
sprejme ekonoma, po možnosti z nekaj prakse v gostinski stroki. Osebne ponudbe v upravi hotela Metropol. Novo mesto.
OBVESTILO
Pr-.nica in čistilnica Novo nfe-sto. Prešernov trg 5. začasno ne sprejema v čiščenje oblačil. Stranke orosimo, da vsa očiščena oblačila takoj dvignejo.
Uprava.
V neizmerni žalosti sporočamo, da je po kratki težki bolezni mrla naša nadvse ljubljena in dobra žena, mama. hčerka in sestra
DRAGICA BLAZlC rojena Kozina
Pokopali smo jo 28. junija na novem pokopališču v Beogradu.
Žalujoči: mož Aleksander, sin Ivo. mama Pavla jn ostalo sorodstvo v Srbiji. Sloveniji ln Ameriki.
Slike za legitimacije, potna dovoljenja, vizitke, karte povečave — vse to hitro in poceni naredim v vašo popolno zadovoljstvo. Pridem na dom fotografirat vaše domače slavnosti. Božič Albin. Kočevje
Izjavljam, da nisevn plačnik dolgov moje žene Terezije Rakoše. Jože Rakoše, Sela 13. p. straža
GOSPODINJSKO POMOČNICO
iščemo za Portorož k tričlanski družini. Nastop službe takoj aH 15. julija. Naslov v upravi lista.
GOSPODINJSKO POMOČNICO ■sprejmem k štiričlanski družini. Poizve se na postaji. Kandija
PRODAM kuhinjsko in sobno (samsko) pohištvo, tudi na obroke. Sabec. Kočevje 21. Črnomelj
PLUG, št. b skoraj nov, prodam. Sitar. Smihel pri Novem mestu.
PRODAM 0 novih restavracijskih miz z ultrapas ploščami. Ferše Ignacij. Birčna vas.
NOVO MESTO
V C-isu od 20. do 28. junija le bilo rojenih 15 dečkov in 10 deklic
Poročili so se: Alojzij Gazvoda, delavec iz Gor. Težke vode. In Marija Vidic. poljedelka s Hriba Viktor Avsec, delavec iz Malega Slatnlka. iti Marija Kavšek. delavka iz Ločne Frančišek Krašo-vec delavec, in Albina Gorišek. perica, oba iz Novega mesta.
Umrl je: Alojz Gerdenc čuvaj ,z Gor  Kamenja  47 let
GOTNA VAS
Rojen 1e bil en deček.
Marčič lz Smoienje vasi — dečka, Petronela Jablanovec z Male Loke
— deklico.1 Helena Starič iz Tre-belnega — deklico. Ana Jarc ia Doienje vasi — dečka. Jožefa Za-krajšek iz Rapljevega — deklico, Ana Murgelj iz Bršljina — dečka, Alojzija Rukše iz Dol. Maharovca
— deklico. Ivanka Simonič z Višnjega vrha — dečka, Ana Banovec 12 Kočevja — dečka. Tončka Luzar ;z Gor. Suhadola — dečka. Amalija Golob iz Gorenje vas: — dečka. Slavka Besek s Potoka — deklico
OBVESTILO l'cdjetje za PTT promet v Ljub-
janj sprejme takoj v službo večje •tevilo moških z dovršeno osnovno ?olo na delovna mesta pismonoš pri  posti  Ljubljana 1.
Pogoj: starost od 18 do 25 let in Dopolnoma zdrav. Plača po tarifnem pravilniku. Stanovanje preskrbljeno — Nekolkovane proimje z izčrpnim EivljenJepf#om naj pro-
Pretekll teden so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Okleščen iz Prapioč — dečka Pepca Pušavec z Razdrtega — deklico, Rozalija Gašper iz Vel. Pod 1.1 ubna — dečka. Mihaela Morlc iz Kočevja — dečka, Milena Jakša iz Ber-člc — deklico, Rozaliija Hudelja lz Gor. Suhorja — dečka, Marija Ma-leštč lz Borita — dečka. Terezija šenica iz Črnomlja — deklico. Mira Penca iz Novega mesta — dečka, Anica Konda iz Osojnlka — deklico. Marija Zgonc iz Studenč-nice — dečka. Terezija Vide iz Dol. Stare vasi — dečka. Stanka
Pretekli teden so se ponesrečili tn .skali pomoči v novomeški bolnišnici: Marjan Kukovičič. sin strojevodje z Rake. je padel s kolesa in s; poškodoval levo nogo. Marija Kovačič. žena posestnika Iz Cužnje vasi, je padla s češnje in si poiKOdovala desno nogo. jure Ofak. sin posestnika \z Pravutine, ie oadel z drevesa in si poškodoval levo roko. Jože Pire, rudar lz Kaplje vasi, je padel s češnje ln si poškodoval rebra. Franc Tram-te, vojnt invalid jz Vel Strmice. ie na cest; padel in al poškodoval levo nogo. Ivanka Bukovec, vzdr-ževanka iz Trebnjega. Je padla v obcestni jarek in aj poškodovala desno roko
Četrtega julija na Grm!
Terenska organizacija Zveze borcev IV. terena Novo mesto pripravlja v počastitev Dneva borca veliko prireditev.. Na sporedu je mimo govora o pomenu praznika obširen in izbran kulturni spored. Med drugim bo kulturna skupina JLA odigrala dve enodejanki, od katerih ena prikazuj* dogodke iz bojev na Sutjeski "pred 15 leti. Sodelovala bo tudi godba na pihala JLA.
Po kulturnem sporedu bo zabava z bogatim srečolovom in drugimi točkami. Prireditev bo 4. julija popoldne na vrtu kmetijske šole na Grmu. V primeru slabega vremena bo prireditev v nedeljo, 6. julija, ob istem času.
Spominjajo se brigadirjev
Vse brigadirje in brigadir-ke na avtomobilski cesti toplo pozdravljajo in jim želijo mnogo uspeha pri delu ter obilo zabave v prostem času: Tone Marlin, Jože Udovč, Slavko Nadu, Anton Dragane, Dušan Vidmar, Ahaci j Muren, Alojz Košmrlj, Jože Kolenc in Jože Prijatelj. Hkrati pozdravljajo vse domače, znance in prijatelje ter jim sporočajo, da nad vse radi berejo Dolenjski list, ki jim prinaša novice iz domačih krajev.
Prebivalce šentjemejske doline toplo pozdravljajo domači fantje, ki služijo vojaščino v Nišu; tople pozdrave pa pošiljajo staršem, sorodnikom in znancev.
Iz Suhe
Po dolgem času ,e padlo nekaj blagodejnega dežja, ki £2 je bila suha zemlja tako potrebna. Dosedanja suša je že prizadejala veliko škodo travi in sadnemu drevju. Košnja je precej slabša kot navadno in tud; sadja Je nad polovico odpadlo. Na polju se S'UŠa še ne pozna preveč, pač pa nam letos uni-• čuje poljske pridelke koloradski hrošč. Trudimo se na vse načine z uničevanjem in zatiranjem tega škodljivca, kljub temu pa ga je še vedno dosti. Co bi prva leta, ko se je pojavil in ko so oblasti opozarjalo nanj, upoštevali vse nasvete in se ne bi ljudje posmehoval!, češ naj ga obira kdor je zato plačan, bi bilo danes povsem drugače.
V Suhi krajini pridehijemo le slabo seno, ki mu primanjkuje vitaminov, zato se vsako leto pojavlja kostolomnica in živali iSčejo na pasi les, cunje, staro usnje, f čemer dobi Žival v želodec razna kovinske ln druge predmete, posledice tega so pa zelo hude. Zdravljenje Je brezuspešno in edina pornoč je operacija. V vasi Građene *je ena krava poginila, druga pa je po spretni operaciji veterinarja Hvaležni moramo biti dobri .velika žeblja, ostala živa in Ž* čez nekaj dni povrgla telička Hvalžni moramo biti dobri ve-
terinarski službi in lahko vsak uvidi, da je vsako ma-aštvo Li padarstvo odveč. Živalim pa je treba dajati več močnih krmil, ki so bogata vitaminov.
Tudi pravdarska žilica Je še huda. Za pedenj slabe zemlje so ljudje toiarijo in kar naprej pravdaj o, pri tem japravijo lepe tisočake, godrnjajo pa, če je treba plačati bolnišnico ali odšteti denar za davke. Upoštevajmo raje ljudski pregovor, ki pravi: »Kdor pravdo dobi je v srajci, kdor jo izgubi je nag.«
J.C.
Z novomeškega sejmišča
Zadnjega Junija so pripeljali rejci prašičev na novomeški trg 587 repov, starih do 10 tednov, razen teh pa še 23 do 8 mesecev starih prašičev. Od 610 Je bilo prodanih 483 Sest do deset tedenski so šil po 3000 do 5000 dinarjev, večji pa od 5 do 20 tisočakov. Posebnega zanimanja za kupčijo ta dan m bilo.
Zahvala
Člani taborniškega voda JELEN iz rodu Gorjanskih tabor-*nlkbV "v Novem mestu se s tem javno zahvaljujejo podjetjem, ustanovam in posameznikom, ki so z razumevanjem pomagali, da je v gozdu nad Otočcem zrasel prvi taborniški domek v okraju — skromna lesena kladara voda JELEN. Prav posebno toplo zahvalo izrekajo mladi taborniki pri tem upravi Kmetijsko . gc/.darskega posestva Novo mesto, zlasti direktorju tov. Muleju in. upravniku GU tov. Kopinču, gradbenemu podjetju PIONIR, občinskemu ljudskemu odboru Novo mesto, trg« podjetju ZELEZNINA, obč. odboru Rdečega križa, ravnateljici gimnazije prof. Palmiri Ka-sesnik, zlasti pa tudi pridnemu tesarjja Mihi Gašperju iz Birč-ne vasi za 7-dnevno strokovno pomoč, ing. Greinu za načrt kladare, logarju Prosenu z Otočca za sodelovanje in vsem ostalim, ki so pomagali pri postavljanju prve taborniške kladare na Dolenjskem.
Člani voda JELEN
Korak bliže k cilju...
S požrtvovalno igro so novomeški odbojkarji premagali 0K Branik in rešili 2 dragoceni točki
Na Loki se je v nedeljo ponovila repriza nedavne tekme z Ma-gličem. Spet so domači dopustili gostom vodstvo 2:0, potem pa so
Uspela teniška prireditev
Teniški dvoboj med republiškima reprezentancama Hrvatske ln Slovenije, ki je M Pred kratkim v Novem mestu, Je bila doslej največja tovrstna prireditev v metropoli Dolenjske. Vsi ljubitelji te zelo privlačne športne panoge (omenimo naj, da se Jih Je na Loki zbralo lepo število) so tokrat videli »pri delu« nekatere naše najboUSe teniške mušketirje, med njimi ' državnega prvaka Kamila
Keretlča Ie Zagreba. Tokrat Je v naši republiški reprezentanci manjkal le prvak LRS Aleksander Skulj.
Teniška Igrišča na Loki so bila za to srečanje res praznično pripravljena. Nič ni čudnega, če ao vsi govorniki ob otvoritvi dvoboja, tako zastopnik hrvatske kot slovenske teniške zveze, pohvalili pr i za d eva n.j a Ten i škeg a kluba ELAN, predvsem njegovega odbo-
B teniškega dvoboja Hrvatska — Slovenija v Novem mestu. Predstavnik Teniške zveze Hrvatske predaja spominsko za*tavico
ra, ki Je uspel v tako kratkem času ob pomoči ljudske oblasti zgraditi zelo lepa igrišča, — po besedah govornikov — ena najlepših v Jugoslaviji.
Reprezentančni dvoboj se Je pričel z dvema Igrama posameznikov. Državni prvak Keretič v prvi igri n..; imel težkega dela z Mariborčanom Lovrecom (premagal ga je z 6:0 in 6:1). večje napore pa Je moral vložiti zvezni, kapetan ing. Brixy, da je premagal Cebularja z 2:1 (4:b. 6:2. 6:1). Ko smo že misi "l i, da je prva točka za Slovenijo tu, ker je SkulJ ml. zelo dobro začel z Presečkim, Je nastal preobrat. Presečki Je nato zaigral dobro in zmagal z najtesnejšim rezultatom 7:5 in 6:4. V igri dvojic »ta Hrvata Keretič in Ing, Bitov prematSAla nerazpoloiena Stovsf.ee Puciharja in Cebularja s 6:0 In 6:2 in tako se Je uradni del dvoboj b končal. Ker ]e v hrvatski ekipi manjkal Rlzvanbe.go-vić, 'je Slovenija dobila dva dvoboja brez borbe in tako se Je srečanje končalo z zmago Hrvatov s 4:2. Najlepšo igro smo videli v posebnem ekshlbicljsikem srečanju med Keretlčem in Pucihar-lem. Mladi Ljubljančan je zaigral zelo dobro, tako da Je Keretič le <-, težavo zmagai z 7:5.
Celotna prireditev Je bila zelo dobro organizirana, zato zaslužijo prizadevni odborniki TK Elan vso nohvalo. Skoda je le, da s| uspele teniške prireditve niso ogledali brigadirji, ker je bila pravzaprav njim namenjena.
r. M.
reševali, kar se Je rešiti dalo. Slednjič so domači le zaigrali in dobili dva seta. nato še petega in s tem dve točki, ki jim bosta zelo koristili.
Le zakaj Je bilo potrebno ugre-vati dva seta? To ogrevanje bi se bilo lahko «Habo končalo. Pri tej tekmi smo videli, da se naši lahko požrtvovalno borijo. Ta uspeh proti dobremu Braniku nam daje veliko upanja na končni uspeh. V preostalih tekmah bo treba vložiti enake napore kot v nedeljo, da bo Imela Slovenija vsaj enega predstavnika v zvezni ligi.
Prt stanju 2:2 se je pričela dramatična borba za zmago. Vse Je kazalo, da gostje ne bodo vzdržali tempa, to pa bi nas.kmalu prevaralo, saj so domači vodili s 13:12. Gostje so izenačili in prešli v vodstvo s 14:13 ln je kazalo, da bo vsi napori zaman. Z veliko borbenostjo so le izenačili m potem je pričela rast; napetost igralcev in gledalcev. Ni se vedelo, kdo bo dosegel minimalno prednost in s tem zmaeo. Končno le zadnja žoga odločila ta dvoboj v korist domačih igralcev in jih s tem za korak približala končnemu uspehu.
Z nedeljsko tekmo ne moremo biti povsem zadovoljni. Nočem podcenjevati Branika, vendar moramo priznati, da so bili domači za malenkost boljši in so zasluženo zmagali. Gostje so se predstavili z lepo in požrtvovalno igro, za kar so prejeli tudi zasluženo priznanje gledalcev.
Pri gostih Je zlasti ugajal mladi Draksler, ki je bil odličen na mreži m polju.
Pr; domačih Je posebno prijetno presenetil Janko Golež. ki je pokazal eno svojih najboljših Iger sploh. Pa tudi vsi ostali so v zadnjih treh setih pokazali veliko borbenost.
Kančni rezultat 3:2 (8:15. 13:16, lS-!»   15:9. 17:15)
Pred 300 gledalci 1e tekmo sodU Kosec iz LJubljane, dobro.
Slavko Dott ,
Stran 6
DO&ENJSK1  11 S T *
Stev. 26 (432)
Pred probojem zadnjega obroča
(Nadaljevanje in konec)
»Kdo se še javi?«
Od povsod iz nevidne kolone se dvigajo roke. Namestnik komandirja čete tovariš Duško zapisuje imena. Javili sta se tudi naši četni bolničarki Zora in Majda...
Vsepovsod globoka noč, vsepovsod tišina. Nikjer niti strela, nikjer rafala. V duši vzklije upanje, da se je sovražnik premislil, da se mu je ofenziva razbila. Pripravljamo se za napad. To je četrta noč borbe na istem mestu. Izhod iz tega obroča pomeni za naše enote vrnitev v življenje, izhod iz V. sovražnikove ofenzive, ki jo prenašamo na svojih hrbtih že od začetka maja do julija. Utrujeni od neprotrganih borb in naporov, od mraza in lakote moramo zbrati zadnjo moč, ki je sploh ni več v našem telesu, da bomo prenesli vse napore in se rešili sedanjega stanja.
Zdi se nam, da že predolgo sedimo. Morali bi oditi takoj, da nas ne preseneti zarja, mislim sam zase. Veliko se jih je prijavilo v bombaše, vsi ne morejo iti. nimamo dovolj
bomb... Noč je temna, ničesar se ne vidi. Se vedno je čuti tihe glasove, šepetanje in nerazumljivo godrnjanje borcev, ki so se tudi javili, pa zaradi pomanjkanja bomb ne morejo z nami...
Ne vem, kdaj smo se dvignili: ne, koliko časa smo šli.
moči za juriš, ki nas je čakal čez nekaj trenutkov, minut...
Se en skok, dva, ne vem, če jih je morda bilo več. Nekdo je zavpil: »Bombe!« Metali smo jih in jurišali naprej. Kot na povelje je nenadoma zabobnela Zelen gora v peklenskem ognju.  Prva prole-
Marko Filipovič: LAKOTA
Katastrofa v Dobličics
20. in 21. junija so opazili Črnomaljski ribiči, kako plavajo po Dobličici omotene ribe na površju vode (izpod Kanižari-ce do Doltarjevega slapa). Se več je bilo »pijanih« rib v vodi v nedeljo in ponedeljek, v torek pa si je ogledala vodo komisija Kmetijskega in ribiškega inštituta iz Ljubljane. Ker je bilo na površju vode čedalje več mrtvih somov, ščuk, linjev, platnic, podusti, klenov, rdeče-očk in drugih rib, so se ribiči lotili žalostnega dela: 26. in 27. junija so z lopatami pobrali iz vode 4032 rib v skupni teži 8.064 kilogramov. Ribe so zakopali vzdolž vode. Skoda zaradi uničenega zaroda je verjetno še veliko večja kot izguba iz vode pobranih zastrupljenih rib.
Strokovnjaki bodo ugotovili, na kak način je prišlo do zastrupitve v tako velikem obsegu.
Zdelo se mi je neznansko dolgo. Ali smo zavili na napačno pot in zašli v tem pragozdu? se je vprašal marsikateri.
Nebo je bledelo. Ustrašili smo se, da ne bo sinila zarja. Toda na nebu je zasijal le mesec. Ko bomo stopali proti vrhu, mora zaiti.
Desno in nekolikanj zadaj, z osamljene višine, je blisnilo nekaj luči in zaregljali so rafali. To je bombaška skupina prve čete, javlja se o pravem času. Še malo, pa se bo začelo zares. Vse se razvija po načrtu. Čez nekaj časa so Nemci z grebena odgovorili na ogenj. Nad našimi glavami so švigali m se križali razbeljeni izstrelki in črtali za seboj svetlo sled.
Skozi zamrenjeno nebo je spet posij al mesec. Pogledal sem desno in levo — naši so sklenjeni šli naprej, izkoriščajoč mesečevo senco kot kritje pred sovražnikovimi pogledi. Težko smo se vzpenjali in srce je burno utripalo, kakor da nam hoče prebiti prsi. Zbirali smo zadnje trohe svojih
tarska, Tretja krajiška z ostalimi enotami sta prebijali tretji obroč v V. sovražnikovi ofenzivi...
Vse okrog se trese, vse je zakajeno. Kosi železa zraven nas topo udarjajo ob tla. Na životu čutim lepljivo in mokro obleko... Veter nam hipa v hrbet in poganja naprej, kakor bi vedel, da nas lastne noge ne morejo več nositi. Povsod po grebenu stoje beli stolpi dima, ravni kot sveče, eksplodirajo in dim se zavali proti nam. Tam daleč, daleč vidimo sevanje sovražnikovih topov. Padajo granate, ena za drugo. In po eksploziji vsake granate se spet dvigne nekaj stolpov dima.
Od kamenitih pečin odmeva bobnenje strelov in zadetkov, črni oblaki dima prahu pred nami in za nami stalno rastejo ... Spričo nepretrgane kanonade, sovražnikove arti-lerije in naših bomb padamo in spet vstajamo. Gozdovi in posamezno drevje se nam zdi v plamenu. Vsa okolica smrdi po žveplu — njegov dim se dviga od eksplozij granat in mitraljeskih rafalov.
Skozi to kanonado slišimo glas našega komandanta: »Naprej, tovariši! Naprej!...« Vidim le neke črne lise, kako tečejo in izginjajo v mraku, že daleč od nas. Sedaj je četa dosegla vrh Balinovca ... »Hura, naprej!« kričijo borci med tekom.
Po nekaj minutah borbe prsi ob prsi, ko ni bilo več mogoče uporabiti puške, temveč nož in bombo, Nemci niso imeli moči, da bi se upirali. Proti volji svojih oficirjev so noro bežali po pobočjih vrha pri Balinovcu.
Se je bilo slišati posamezne nemške strojnice, toda vedno bolj poredko, slednjič so. povsem utihnile. Pod nami v dolini so rasle sence ...
Jutranji svit je bil že visoko na nebu. Se malo smo lezli, da bi nas sovražnik ne opazil, kajti iz daljave streljajo na nas. S tovarišem Milanom sva se priplazila do sprednje pečine, kjer je bil zgrajen nemški bunker, v katerem je naša bomba pobila nekaj Nemcev z dvema mi-traljezoma.   Ustavila   sva se
govora. Zdajci zaslišim šepetajoč, toda prepričljiv glas: »Kruh ... krr ... h, razdeli s tovariši...« — Spustim ga in preiščem. Na prsih zagledam potoček krvi. Milan je smrtno ranjen ... Ne kaže več znamenj življenja. Ostal je tukaj s tisoči drugih, da zaznamuje kraj najtežje in najslavnejše borbe naših narodov v boju proti okupatorju.
Pogledal sem v torbico padlega tovariša Milana in vzel iz nje kos kruha, ki ga je bil našel pri padlem Nemcu. Smrtno ranjen je mislil na svoje tovariše, s katerimi ga je hotel deliti, vedoč, kako so lačni in izčrpani. Taki smo bili vsi; prijateljstvo in tovarištvo, skovano med nami, je bilo močnejše od zadnjega sovražnikovega obroča zato smo morali zmagati...
Povešenih ramen, upadlih prsi, z rokami do kolen smo šli skozi prebiti obroč in, kot da nam tega še ni dovolj pripravljeni za novo ofenzivo
V poznem jutru je brigada prišla na visoko planinsko pobočje, po katerem je sijalo
Vlado  Lamut:   SPOMIN N- A SUTJESKO
pred podrtim drevesom, da bi jutranje sonce. Dolga, temna pogledala, kaj se dogaja pred kolona se je ustavila na jasi. nami.  Nenadoma se Milan z  da se odpočije.
glavo zruši na tla. Stopim k njemu in ga primem za roko: »Kaj ti je, Milan?« Nič od-
Na tabore in v kolonije!
Nad 8000 kg mrtvih rib so pobral] črnomaljski ribiči samo v 2 dnevih lz zastrupljene Dobli-čanke
Ribiči pri žalostnem delu
Okrajno socialno skrbstvo je že poslalo v Portorož 15 predšolskih otrok v spremstvu šestih mater. Te otroke je konec meseca zamenjalo 40 šolarjev, katerim zdravniki priporočajo počitnice ob morju. V Portorožu bodo letovali otroci še v dveh naslednjih skupinah.
V Dol. Toplicah si bo v dveh izmenah krepilo zdravje po 80 otrok, ki jih bo priporočila Zveza borcev.
V okrevališče RK na Debelem rtu bo odpotovalo 100 otrok iz na.šega okraja. Upoštevani bodo predvsem tisti otroci, ki jim je po zdravnikovi ugotovitvi zdravljenje ob morju nujno potrebno.
V Crikvenici bo 54 otrok v centralni koloniji Društva prijateljev mladine preživljalo prijetne počitnice, Gasilska zveza bo 15 najboljših gasilcev poslala na letni oddih v Pacug.
Tudi za otroke padlih borcev je lepo poskrbljeno. Zveza borcev bo okoli 120 otrokom
omogočila počitnice v Bakru Prva skupina bo odpotovala že 7. julija.
Dolenjski taborniški svet je organiziral tabor v Zelebeju pri Metliki, ki se je začel v ponedeljek hkrati s tečajem za vodnike novih družin, ki jih bodo ustanovili to jesen v Brežicah, Vidmu-Krškem, Mokronogu, Žužemberku, Kostanjevici, Trebnjem in Metliki. Jutri se začne V Zelebeju tudi tabor 60 medvedkov in čebelic iz Novega mesta, Črnomlja in Straže, avgusta pa bo prav tam še tabor Rodu gorjanskih tabornikov.
Visoko nad gorskim grebenom se vsebolj širi in polzi pod nebom rumenkasta pahljača preostalega dima artilerijske in rafalske kanonade Okrog ušes in po kocinah na neobritem obrazu naš žgečka razgiban in hladen gorski zrak. Oči prijetno počivajo na belem morju megle, ki leži v nižinah pod nami. Spodaj so vasi, pogorišča in osovraženi okupator, borci pa s© se dvignili v herojskem zaletu nad vse to in stoje v ostri in hladni jutranji tišini. Počivali bomo za trenutek, dva.. Ko pa nas tovariš Tito pokliče, bomo spet šli doli v meglo in na brda, posejana s sovražnikovimi rovi...
Naše majhne sile so izvo-jevale veliko zmago.
Dušan Bojanu
NOVOMESČANKE DRUGE V LRS
»Opera Je moje življenje«
Neka 64-letna Italijanka je brala v časopisu, da največji «zvezdi« milanske opere, pevki Mariji Altavillas'grozi popolna slepota. In ta starka je takoj ponudila, da žrtvuje eno oko, da bi pevki rešila vid. Ko so jo vprašali, zakaj hoče doprinesti to žrtev, je odgovorila: »Opera je moje uživanje, vse moje življenje«.
Na republiškem prvenstvu v Partizanskem in orodnem mnogoboju na Bledu so sodelovale tudi številne vrste in posamezniki iz novomeškega okraja. Zaradi nepretrganega deževja so morali tekmovanje v partizanskem mnogoboju odpovedati, medtem ko so tekmovanje v mnogoboju v vajah na orodju izvedli v telovadnici. O plasmanu NovomeAčanov Petelina. Koprivnika in Pavlina, ki so nastopili med posamezniki, nam ni Se nič znanega, vemo le to, da se med prvo trojico v svojih kategorttah niso uvrstili.
Zelo lep vuspeh scv na Bledu dostigle mlade telovadRe novomeškega Partizana, ki so v nižjem razredu mladink, med 13 vrstami osvojile 2. mesto. Skupno so zbr;i le 21*.5 točk ln ao zaostale /.a zmagovalno vrsto Marltoora le za 8 točk. Ce bi bila vrsta brlj izenačena, bi lahko posegla celo po prvem mestu, kajti v svojih vrstah So imele nekaj dobrih posameznic (Marjeta Klemenčič ln Marija Mikec). Zelo lep uspeh sta dosegli Marjeta Klemenčič in Marija   Mikec   med posameanlraml
(osvojili sta 1 oziroma 2. mesto). Klemenčlčeva je zbrala 37,1 točk, Mikčeva pa o,4 točke manj. Sele
na tretjem mestu Je predstavnlos zmagovalne vrste Kokotova 1 z Maribora.
Dr.NIK'       LPANIC «i
»Popjevalo Ture uz tambure, da mi nije Slunja i Tounja i Ogulina grada bijeloga, kojeg brane ljuti graničari, sve bi moje do Ljubljane piJo.*
O vsem tem je dobro premislil Ivan Lenković, ko j* l. 3. 1552 predložil cesarju Ferdinandu I. popis vojske na Hrvatskem, stoječe pod njegovim zapovedništvom. General se je namreč odločil, da se bo po možnosti izogibal bitkam na odprtem polju, da pa bo nepomirljivomu in hitremu sovražniku postavil na pot čimveč zaprek: trdnjav, obzidanih gradov, gozdnih posadk itd., ki bi ga ovirale pri napredovanju aH mu pretile Ob vrnitvi. V svoji spomenici je natančno določil, koliko in kakšnih vojakov dobijo posamezne trdnjave in gradovi tam od Bihaća in Senja pa do Osilnice in Kostela na Kolpi. Organiziral je poštne zveze s postajami ter vpeljal vohunsko službo in signalizacijo. Ravnal je kakor tri sto let kasneje generalisimus Foš (Fosch) v I. svetovni vojni, ki je prenehal z masovnimi napadi zavezniških vojnih trum na Nemce, zato pa je odločil, da se vojska na fronti zakloni v strelske jarke in okope ter počasi napreduje ob izdatni pomoči vojnotehničnih iznajdb. V omenjenem pismu na cesarja je Lenković zahteval, da se predlagane zahteve izpolnijo, ker drugače bi bile južnoslovanske dežele izgubljene. -Ako bi pa Vaše Veličanstvo ali morda glavni zapovednik vojske katerega od mojih predlogov ali celo več njih smatral za nepotrebne, ali da bi se morda hoteli stroški za vzdrževanje Krajine zmanjšati in ne povečati, potem naj me Vaše Veličanstvo za božjo voljo reši moje službe ter mi prepusti samo zapovedništvo v Senju ali pa me uporabi kje drugje...*
Hrvatska gospoda in njihovi kmetje niso marali svojih novih sosedov Uskokov iz raznih opravičljivih in neopravičljivih vzrokov. Vendar so Uskoki v generalu Lenkoviću vedno našli zagovornika in zaščitnika, kajti bili so mu zvesti in vedno nared, Če se je sovražnik iznenada prikazal. Ko je bilo treba leta 1547 ponovno naseliti Uskoke, so nastale zopet težave, katere pa je Lenković premagal s svojo izkušenostjo, razumnostjo in velikopoteznostjo. Veliko državno posestvo Mehovo je bilo določeno za naselitev Uskokov. To posestvo pa je bilo treba odkupiti od vdove umrlega kapetana Pichlerja, ker ji je bilo zastavljeno. Cesar Ferdinand I. je zapovedal v Draždanih 7. 3. 1547 predajo Mehovega v roke Ivana Lenkovića, ki je bil obljubil, da bo zastavo za ta stari grad tn graščino plačal z lastnim denarjem, ker ga niso mogli ali niso hoteli odkupiti stanovi Kranjske, Štajerske in Koroške. Mož je res denar izplačal, toda, kakor piše zgodovinar I. Steklasa, se je kasneje le malo Uskokov naselilo na mehovskem zemljišču.
Lenković, ki je bil odkupil graščino Mehovo od vdove Pichlerjeve, je tako postal lastnik tega posestva. Vendar stvar pravno še ni bila čisto urejena. Zato je v začetku januarja 1555 v Metliki cesarju Ferdinandu napisal pismo s poročilom, da je dal za odkup Mehovega 1568 goldinarjev in prosi, naj se to imetje prepiše na njegovo ime. Dalje opisuje sam grad, ki stoji na visokem hribu in je v vojnem času važen in potreben za obveščevalno signalizacijo ter za varnost ljudstva. Življenje tam pa je težko, saj je treba v sušnih letih goniti živino na vodo tri milje daleč, na Kolpo. Grad, ki bi moral služiti tudi za obrambo Dolenjske na severni strani Gorjancev, je bil takrat v slabem stanju: ostrešje se je že podiralo, obzidje je bilo na več mestih zrušeno, zidava obrambnih stolpov nedokončana in cisterna je puščala vodo. tako da je bilo vse potrebno popravila. Po njegovem računu bi stroški za ta popravila stali najmanj 600 goldinarjev, katere naj bi utrpela cesarska komora.
Najvažnejši del Lenkovičevega pisma pa je stvar PobreŽ-ja, ko javlja cesarju, da mu je pripadlo posestvo 5 kmetij v Pobrežju (Podwresiach), ki je do tedaj po urbarju spadalo pod graščino Mehovo. Posestvo sta mu izročila kraljevska komisarja Oton Semenič in Jure Sigestorff, ki sta z njim razpolagala pri zamenjavi zemlje ob naselitvi Uskokov. To imetje 5 kmetij naj se Izvzame iz razmerja dednega pod-ložništva in naj mu služi za hrano ter gospodinjstvo in naj se vsestransko preuredi kot vlastelinski dvorec. Obenem prosi cesarja za dovoljenje, da sezida stolp in trdnjavo na strmi skali, tam, kjer je na Kolpi brodišće (gaz) in turški prehod, tako da utrdba ne bi služila samo njegovi osebni varnosti, ampak bi stražila in varovala celo Belo krajino (Medlinger Boden).
Lenkovičevo pismo je dospelo na Dunaj 28. 1. 1550, v letu rojstva slovenske knjige. Ni pa znano, kdaj in kako je cesar odgovoril. Vsekakor je prosilcu v vsem ustregel, ker ga najdemo pozneje kot lastnika Mehovega in Pobrežja.
Rezan, bel kamen z Lenkovićevim grbom in rimsko letnico MDLVII, vzidan na severovzhodni strani v »Jandričkov turn- je pričal, da je bilo zidanje gradu Pobrežja končano leta 1557, torej pred 400 leti.
Pobrežje je bilo sezidano v času, ko je Turčin najbolj pritiskal na hrvatsko ln slovensko ozemlje, ko se je pripravljal na osvojitev Bihaća in Siska. Vdore okupatorja v severo-zapadni smeri sta sicer ovirali graničarski trdnjavi Slunj in Ogulin, ali pri ustju Korane in Dobre v Kolpo so Hrvati težko občutili, da jim manjka trdnjava. Sele belokranjski trd-njavski trikot Metlika—Pobrežje—Črnomelj se je junaško upiral prodiranju sovražnika v dolino Krke in na Kočevsko. Vlogo branitelja 'in varuha srednjega Pokolpja pa je prevzela leta 1578 novo sezidana trdnjava Karlovac.
Po vsem navedenem smo Belokranjci dolžni, da zdaj, ko pri nas, zlasti pa v tujini zmerom bolj narašča zanimanje za veliki delež, ki so ga naša dežela in naši predniki imeli pri obrambi zahodne civilizacije pred razdiralnimi turškimi vpadi, ostanke te znamenite in Častitljive Lenkovičeve trdnjave rešimo in ohranimo zanamcem. Tega nismo dolžni samo spominu naših junaških prednikov, ampak tudi prihodnosti, ki bo našo kulturnost sodila tudi po zvestobi do naše zgodovine in starih izročil.
113. Opica Je kričala v drevesni krošnji, Jaz pa sem skočil s slonovega hrbta, se sklonil k tlom in stekel stran. Kari Je začel spet trobiti in rjoveti na pomoč. Zdaj je bil ie do prsi v močvirju. Z zadnjim koncem se pa še ni tako globoko po-grez.nil ln je bil zato nagnjen naprej, kar mu Je še bolj oviralo lastna reševalna prizadevanja. Stekel sem v vas po pomoč. Ko sem sp vrnil z ljudmi, vrvmi in plohi, je bil Kari ie do brade pogreznjen in je moral držati trobec kvišku, da je mogel dihati.
114. Storiti smo mogli mamo eno: pomagali mu, da se vzdigne z lastno močjo. Okoli enega Izmed dreves smo privejali železno vrv in vrgli njen drugi konec Kaiiju. Kari je konec ujel, si ga ovil okrog trobca in začel vleči. Napeta železna vrv je drhtela ln brnela kakor ttlegrafska žica, drevo je pokalo. Uspeh pa je bil samo ta, da ie je slon potegnil nekoliko naprej In da se je s> A zadnjimi nogami pogreznil globlje v blato. Tako je bil Hkoruj i vsem životom enako globoko v močvirju.
115. Zdaj, ko se Je. slon v smrtnem strahu a vsemi močmi oprijemal vrvi, smo vedeli, da je ne bo izpustil, in smo se mu zato lahko brez skrbi približali ter porinili podenj plohe. Tako se Je naposled nehal pogrezati. Ampak, ker mu plohov nismo mogli podlo/iti pod noge. ni pomenil la nsp.li I« ni* drugega, kakor da bo Kari ostal na površju in si< ne bo zadušil. Zdaj. ko Je Imel glavo dvignjeno, je šlo za to. kako hI mu vzdignili prednji del. To je bilo mogoče storili le s pomočjo drugega hI on a.
116. Slon. po katerega smo poslali, Je bila rljeva mati, ki Je bila last sosrdnjrga kralj*. A preden Je prišla, se Je žr zmračilo In tako nismo mogli nlčeaar storiti. Zjutraj smo ga dobili v rvn»-kem položaju, v kakršnem smo ga pustili tVt' čer. Okoli nJega smo morali poloili >,.■ več pl<*" hov. Ko smo plohe preizkusili. Je šla k nji,,n" njegova mati. Ovlla mu Je trobec okoli vr»l« m ga z enim sunkom vzdignila. Kari Jc zatulil °° bolečine. Spet se Je začel pogrezati In ml mu ravno še utegnili poriniti nove plohe pod fC™