§j številni !Se I^SPJO ^'7,7^000 d 'ij) i) ^7 'J 7J i' :v I 1 SMiijMim •i POPOLNOMA AVTOMATSKI FOTOAPARATI KVALITE ZA VAS ŽE 11 LET POSLOVNI IMENIKH i RUMENE STRINI 2000 POSLOVNI IMENIK REPUBLIKE SLOVENIJE PO DEJAVNOSTIH Hvunoni Por«h» Ci«vanl|s ©'sope» ERICSSON $ 3L* Pl S AH NlSkO j I • POHIŠTVO 1, SnOMilT* jgsgg.i^sssr- U/apnuko ; X ' i 3 N p Zamunulnl. *> IN STA »tl. N BHB KANALNI TV PMGUOI oao«‘il »C« C40T 6J0 454 AC im»ooiPWH.«A iNJlščE i ® o»i. 0609/63-31-0] IZDRAVSTVERI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZB RADEČE: 03/56-88-20] ZD HRASTNIK: 03/5G-M-006 ZB TRBOVUE: 03/56-26-322 ‘ IZD ZAGORJE: 03/56-55-000 NASLEDNJA ŠTEVILKA IZIDE 10. AVC-USTA 2000/ Uvodnik Prišli smo v čas, ko svoje praznovanje občinskega praznika pričenja še ena zasavska občina - Zagorje. Kot priznavajo drugod, so v praznovanju Zagorjani najbolj izvirni, čeprav tudi v Hrastniku in Trbovljah ne zaostajajo veliko. Pravzapraj je že kar logično, da vsi Zagorjani odidejo na dopust ravno v času, ko je ta številka pred vami in se vrnejo tik pred S.avgustom, da si spočiti še malo poveselijo z znanimi obrazi iz domačega kraja. Verjamem, da bodo tudi letošnje prireditve in spremljajoči program na nivoju in da se bo obiskovalcev spet trlo. Nič dopustniška pa ni ta številka Zasavca, saj se je spet nabralo kup novic iz vsega Zasavja, predvsem pa vas moram opozoriti na novo akcijo, ki jo pričenjamo. Izbiramo namreč NAJ GOSTIŠČE ZASAVJA 2000, katerega boste s svojimi predlogi in glasovanjem izbrali vi, spoštovane bralke in bralci. Sicer pa imamo v Zasavju svetovne prvake \(bravo, Hrastničani) in ni hudič, da ne bi uspeli (Zasavje spraviti na zeleno vejo tudi na drugih . področjih (ekologija, gospodarstvo...). Če bo še država kaj primaknila, bo veliko lažje, toda na to se ne gre ozirati preveč, kajne? Kje je kaj: 5/3 UMIH SPREJELI PIMČi KŠEETI PISIMBOM-KOOBOTEBE UIIBIL IM/JIIS prol.NANDEIOM RAZGORŠKU <§> OHCETPOBAIAIA" DREIMJOŽE OCEPEK <§> MISSZASAVJASO IZBIRAH "Dolina, ti moja si, dom si veselih ljudi..." Slikala Tomo ISrezovar in Jože Ovnik, oblikoval Jure Tori ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o., Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi, tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, komerciala: 040/267-411. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik: Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina, Peter Motnikar (Šport in Kronično), Fanči Moljk (Miš maš), Igor Gošte, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Jože Ovnik, Branka Jan. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri. Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494, 040/267-411. Tisk: Padežnik, Laško Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: 03/56-64-166, 56-64-250, fax: 03/56-64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, 11. polletje 3.159,00 SIT, II tromesečje 1.701,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. VESELO OB 65- LETNICI PGD KOLOVRAT »Mesec julij je za nas gasilce iz Kolovrata posebnega pomena, saj v tem mesecu praznujejo visok jubilej- 65 let obstoja našega društva«, je v brošuri, ki jo je izdalo Gasilsko pohval za dolgoletno delo v PGD Kolovrat s strani gasilskih kolegov in predsednika društva. V počastitev tega jubileja so domači gasilci organizirali (šaljivo) meddruštveno gasilsko tekmovanje. Pred pričetkom gasilskih iger so gasilcem razložili potek iger, sledil pa je tudi gasilski pozdrav- NA POMOČ. društvo, spisal pa Janez Krajnc, Zvrstile so se različne igre in prav zapisal predsednik društva Zdravko pri vseh so se nastopajoči morali Ocepek. V brošuri si lahko dodobra potruditi, da sojih uspešno preberemo nekaj besed o visokem zaključili, gledalci pa so dobili jubileju, nekatere pomembne priložnost, da so se malce tudi Izlaškim gasilcem je pripadla čast, da so se kot prvi pošteno namučili z ročno brizgalno. Tudi preostalim ni bilo nič lažje. podatke o nastanku in razvoju -nasmejali. Tako so se gasilska gasilstva v Kolovratu, pa tudi društva iz Kolovrata (članska in razmišljanje gasilskega veterana mladinska ekipa), Izlak, Blagovce, Janeza Zorka, ki je bil ob Alojzu Šentlamperta, Trojan in Kandrš Lavrinu, v soboto, 15. julija deležen preizkusili v zbijanju tarče z ročno Tudi z ročno brizgalno curek vode daleč nese. Celo do tarče, ki tokrat niso bili ognjeni zublji ampak pločevinke piva. »Kdor ne skače, ni gasilec«, so domačo gasilko spodbujali gasilci in gledalci. Gasilka na sliki ni imela težav pri skakanju, pa tudi vreča ji ni bila pretesna, nekaterim bolj okroglim pač. brizgalno, v štafeti (tako da so skakali z nogami v vreči), pa v reševanju ranjencev v samokolnici, metanju vrvi v tarčo in pomikanju tenis žogice po gasilski cevi. Za naj spretnejšo ekipo so se izkazali domači gasilci. Pred gasilskim domom so zmago skupaj s preostalimi ekipami proslavili do prve ure po polnoči. •uTinš ŽELEZNIŠKA POSTA JA T,ITT TA HLAPON V NOVI OBLEKI, SKLADIŠČE SPREMENITI V MUZEJ Parna lokomotiva izleta 1912z oznako JŽ 50 - 060, ki je bila namenjena vleki vlakov na lokalnih progah, je do leta 1970 vozila v okolici Bjelovarja, nato je bila kot premikalka v Rudniku rjavega premoga v Zagorju in leta 1987 odstopljena Železniškemu muzeju v Ljubljani, kjer je bila obnovljena in leta 1989 postavljena na postaji Litija kot spomenik (na sliki). Toda stari hlapon - spomenik-spremlja v Litiji zelo žalostna usoda. Od postavitve do danes izpostavljen vsem vremenskim neprilikam je iz dneva v dan zgledal bolj kot kup starega železa in ne spomenik. Lansko leto tik pred proslavo 150-let železnice pa se je premaknilo in videti je bilo, da bo nekdanja 16. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA LITIJA lokomotiva dobila zopet svoj nekdanji izgled. In res letos sredi junija je bil opravljen prevzem lepotice v novi obleki za kar je sredstva namenila Občina Litija. Ob tej priliki je bilo tudi slišati, da naj bi Slovenske železnice nekdanje tovorno skladišče na litijski železniški postaji (na sliki), ki ga nameravajo podreti, odstopile Občini Litija, ki naj bi ga preuredila v železniški muzej opremljen z eksponati, ki so bili postavljeni na ogled ob 150-letnici železnice v kulturnem centru. Poleg pa naj bi dobilo, v kolikor bo prostor, svoje mesto tudi rudarstvo. Kakšna bo usoda železniškega skladišča v Litiji bo znano v kratkem, po pogovoru s predstavniki Slovenskih železnic. Besedilo in slika: Marjan Šušteršič PRORAČUN SPREJET, PA ČEPRAV MED ZADNJIMI V DRŽAVI Dvakrat prestavljena seja občinskega sveta je končno pod streho in proračun Občine Litija je bil pred nekaj dnevi sprejet (čeprav bi moral biti po mnenju številnih svetnikov, za normalno delovanje občinske uprave že konec lanskega leta) s planiranimi prihodki 1,6 milijarde in 1,8 milijarde odhodkov, presežek odhodkov nad prihodki dobrih 200 milijonov (zadolžitev pa je možna 150 milijonov). Poleg tega pa bo občina na podlagi predobremenitev, 213 milijonov sit pokrila iz proračuna za naslednje leto. Proračun bi moral biti po sklepu iz prvega branja (v mesecu februarju) pred drugim branjem usklajen med vsemi političnimi strankami zastopanimi v občinskem svetu. Na sestanku predsednikov pa je bilo dogovorjeno, da se v drugem branju na proračun ne bi vlagalo amandmajev. A temu ni bilo tako ! V razpravi je bilo slišati števlne pripombe, da je premalo namenjenega za šole, vrtce, obnovo litijske cerkve in vsako leto isto zgodbo: eden za eno stvar, drugi zopet za drugo, različno seveda -vsak svetnikje videl potrebe v svoji krajevni skupnosti. Eden od svetnikov pa je opozoril, kako je lahko občina, če je izplačevala po dvanajstih na nekaj postavkah prekoračila izplačila 50 % predvidenega proračunskega denaija. Vloženih paje bilo tudi nekaj amandmajev, ki so bili po 10-minutnem (ali točno eno-umem) posvetu in uskaljevanju med političnimi strankami umaknjeni in poračun sprejet. Občina Litija se prijavlja na dva razpisa pristojnih ministrstev, za kar ima sredstva zagotovljena: - Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj na »Razpis za spodbujanje skladnega demografskega razvoja« s petimi investicijami in - Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano na »Javni razpis za zbiranje zahtevkov in dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova investicij za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi (CRPOV) za leto 2000« z dvema projektoma. Trem kmetijam v Občini Litija, ki jim je požar uničil gospodarska poslopja se dodeli enkratna pomoč v višini 500.000 SIT (prej je bilo samo 250.000 SIT). NOVOMAŠNIK V SENTLAMBERTU PO 90-IH LETIH V vasici Šentlambert nad Zagorjem je v nedeljo, 2.julija, novomašna oblačila oblekel novomašnik Izidor Grošelj. Maša je potekala na prostem, zbralo pa se je veliko vernikov od blizu in daleč. Omenimo še, da so na ta dogodek novomašniki čakali polnih 90 let. Besedilo in slika: Janko Hribar Neprehodno... Pa ne gre za prehod za pešce, ki ga vsake toliko osvetlijo in obnovijo, da je promet za avtomobile in pešce preglednejši. Marveč so v Zagorju že pred približno dvema mescema pričeli z rekonstruiranjem regionalne ceste oziroma križišča ob tržnici POD URO, kjer so izdelali zavijalni pas oziroma razširili kompletno obnovila javna razsvetljava, prestavilo se je avtobusno postajališče, obnovili vhodniki za pešce, treba pa je bilo urediti tudi park na tem delu, saj je šel poseg na škodo nekaterih zelenic, kar pa bo do konca meseca julija že urejeno. "Z ureditvijo tega križišča," je povedal Ivo Vrtačnik, "je bil V Zagorju že lažje prehodno in bolj urejeno križišče POD URO. križišče z dodatnim pasom za leve zavijalce ter križišče tudi semaforizirali. Kot je povedal Ivo Vrtačnik, načelnik oddelka za gospodarske javne službe Občine Zagorje ob Savi, je zadeva terjala tudi prestavitev ustreznih komunalnih vodov, zato se je ukinjen dosedanji uvoz v naselje Polje, ampak dela so v zaključni fazi, se že finalizirajo, kot je asfaltiranje pločnika in ostalo." V tem času je promet - na odseku od Mladinske knjige do bencinske črpalke v Zagorju -potekal enosmerno. Še v tem poletju, verjetno že koncem julija, ko bodo cestna dela na križišču tržnice POD URO zaključena, bodo pričeli z izgradnjo pločnika v Kisovcu na odseku od gostišča Marele do uvoza v Jevšnikovo naselje. Menda so stroški del na omenjenem križišču, katerih investitorja sta direkcija RS za ceste in Občipa Zagorje ob Savi, znašali okoliv50 mio tolarjev. Promet bo zdaj lažji in varnejši. RR. Slika: Tomo Brezovar Tolikšen kraval? Na zagorski tržnici se ob sobotah splača kupovati. Na zagorski tržnici POD URO so založeni s svežim sadjem in zelenjavo, tudi po ugodnih cenah se najdejo izdelki. Ponujajo tudi šampinjone in borovnice, melone in razne sorte paprik, pomaranče in jabolka po 220,00 tolarjev kilogram, nektarine so za dvajset tolarjev dražje, ob sobotah od 8. do 14. ure pa je na zagorski tržnici poskrbljeno tudi za zabavo - dostikrat se predstavi kakšna novejša glasbena skupina, predvsem pa drenjanje povzroča zanimanje za vse sorte izdelkov, ki jih ponujajo vešči trgovci. Včasih se splača, drugič ne, vsekakor pa jih večina sprašuje le za ugodne in sploh najugodnejše cene, ko se zdi tudi nakupovanje bolj vabljivo. RR., Foto: Tomo Brezovar RAZŠIRITEV DEJAVNOSTI ZAVODA DELAVSKI DOM TRBOVLJE Občinski svet občine Trbovlje je na svoji nedavni seji sklenil, da se odlok o ustanovitvi javnega zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje dopolni s tem, da se ta zavod v bodoče ukvarja tudi z obratovanjem športnih objektov. Po tem odloku bo v bodoče ta zavod upravljal tudi s športno dvorano Polaj, katere gradnja in opremljanje je v zaljučni fazi. Dvorano naj bi predvidoma predali svojemu namenu konec avgusta oziroma v začetku septembra, tako kot tudi novo zgradbo Srednje strojne in elektro šole ter TEHNIŠKE GIMNAZIJE Trbovlje. Sicer pa je zunanja okolica zgradb v glavnem že urejena z asfaltiranimi cestami in potmi ter parkirišči, zasajena z okrasnim grmičjem, dokončno pa je urejena tudi dostopna in izstopna cesta na Keršičevo in Šuštarjevo cesto. OBČINA TRBOVLJE Je " UKINILA DVASV0JA SKLADA V Uradnem vestniku Zasavja št.8/2000 sta bila objavljena dva odloka občine Trbovlje, ki ju je sprejel občinski svet na svoji seji 19.6.2000, s katerima ukinja Stanovanjski sklad občine Trbovlje ter Razvojni sklad občine Trbovlje. Oba sta opravila v času svoje veljavnosti svoje delo, sedaj pa potrebe po teh dveh skladih ni več. Oba sklada prenehata obstajati 30.septembra 2000. S tem dnem bodo prenehali delovati vsi organi obeh skladov, sprejeti akti skladov, vsa sredstva pa se bodo prenesla v proračun ustanoviteljice tj. občine Trbovlje. Občina bo prevzela tudi vse pravice, obveznosti in odgovornosti dosedanjih dveh skladov. IL OBNOVA FASAD IN OKEN OBČINSKEGA DOMA TRBOVLJE Občina Trbovlje je imela v načrtu, da bodo v letošnjem letu obnovili fasado na zgradbi -občinskem domu, v katerem ima svoje upravne prostore taklo občina Trbovlje, kakor tudi Upravna enota Trbovlje. Sedaj pa so ugotovili, da je treba najprej zamenjati okna, šele nato pa obnoviti fasado. Vse kaže, da bodo še letos zamenjali vsa okna, teh je 196, fasada pa naj bi bila na vrsti prihodnje leto. Na razpis za dobavo in montažo oken so prejeli več ponudb, ki pa so jih morali ponudniki deloma še dopolniti z manjkajočimi podatki. Omeniti je treba, da je bil občinski dom zgrajen in vseljen leta 1939 in v tem času so občasno okna in vrata le prepleskali, ne pa tudi zamenjali. Občina Trbovlje je v svojem proračunu za letošnje leto predvidela potrebna sredstva. IL .tv i-5 .L h .L 27. MALSRPNA 2000 Blagovna menjava zasavske regije s tujino IZVOZ SE POVEČUJE, UVOZ ZMANŠUJE Območna zbornica Zasavje je objavila podatke o blagovni menjavi zasavske regije s tujino za obdobje od januarja do aprila 2000. Delež regije v tem obdobju v izvozu SLovenije je 1%, v uvozu pa 0,5%. Ob pogledu na podatke lahko ugotovimo, da so v prvih štirih mesecih tega leta nejveč izvozili v Zagorju, kar pa se uvoza tiče, je na prvem mestu Trbovlje. Če podatke primerjamo z istim obdobjem lanskega leta, potem ugotovimo, da se je nasplošno uvoz zmanjšal, izvoz pa nekoliko povečal. JANUAR-APRIL 2000 Izvoz Uvoz Delež v izvozu/uvozu regiji' Hrastnik 10.775 4.043 36,1/22,7% Trbovlje 4.411 7.318 14,8/41,1% Zagorje 14.636 6.447 49,1/36,2% Regija 29.822 17.808 100/100% JANUAR-APRIL 1999 Izvoz Uvoz Hrastnik 12.909 4.608 Trbovlje 3.629 5.874 Zagorje 12.062 8.267 Regija 28.597 18.749 P.M. ZAČELI BODO S PLINIFIKACIJO TRBOVELJ Dne IS.julija je bila na občini Trbovlje podpisana pogodba o izgradnji plinovodnega omrežja na področju občine Trbovlje. Od treh ponudnikov je dobil to delo - koncesijo - Mestni plinovod Koper skupno z Europlinom d.o.o. iz Trbovelj. Vrednost investicije bo okoli 400 milijonov tolarjev, z zemeljskim plinom pa naj bi v bodoče, ko bo plinovodno omrežje zgrajeno, oskrbovali okoli 2300 stanovanjskih enot. Dela na izgradnji plinovodnega omrežja bodo trajala okoli dve leti. tL ASIST V HRASTNIKU V VAŠO POMOČ V ponedeljek, 24.julija, so v Hrastniku na Cesti 3.julija 1 uradno odprli novo prodajalno Asist, v kateri bo moč kupiti vso računalniško opremo in tudi avtoakustiko, glasbene stople, televizorje, video-rekorderje, GSM aparate, skratka vse, kar je tudi v ponudbi v trgovini Eurotrade v Zagorju. Poleg tega vam bodo v trgovini nudili tudi servis računalništva in akustike ter montažo avtoakustike. Odprto imajo ob delavnikih od 9. do 12.ure in od 15. do 19.ure ter ob sobotah od 9. do 12.ure, ob tem pa ne pozabimo pripisati tudi, da nudijo prodajo na več obrokov. Za konkretnejše informacije pa se lahko zglasite kar pri njih v trgovini. RM. NOVA NEPROFITNA STANOVANJA Zgornji, stanovanjski del bivšega hotela Rudar na Trgu revolucije v Trbovljah, že nekaj let sameva neizkoriščen, ker se v njem ničesar ne dogaja. Sedanji lastnik Spekter d.o.o. Trbovlje se je odočil, da bo gornji del hotela preuredil v stanovanja. Z deli bodo pričeli še letos takoj po tem, ko bo izdano gradbeno dovoljenje. V bivšem hotelu naj bi prihodnje leto dobilo neprofitna stanovanja 18 družin. Sicer pa v spodnjem, gostinskem delu hotela že nekaj časa preurejajo Naš hram za lačne Zasavce Prejšnji četrtek, 20. julija, je Kisovec dobil novo picerijo in restavracijo, poimenovano Naš hram. Da bi ljudi že v začetku seznanil s pestrostjo in kakovostjo svoje ponudbe, je najemnik prostorov nekdanje smučarske koče, Branko Psarn, v četrtek priredil uradno odprtje. Povabljeni so tako lahko na njegove stroške poskušali estetsko pripravljene narezke. Naš hram bo za najširši krog ljudi odprt čez teden od sedmih zjutraj do desetih zvečer, ob petkih in sobotah do enajstih, za nedelje pa umika še niso natančno določili. Obiskovalce Našega hrama je v četrtek sprva mogoče presenetila notranja oprema lokala. Hitro je namreč mogoče ugotoviti, da je lesena oprema črviva. Vendar kot je pojasnil Branko Psarn. je bilo Iz otvoritve pecivo in v krušni peči pripravljene pice, seveda pa je zraven sodila še kakšna osvežilna pij ača. Sicer Psarn obljublja širok izbor jedi v restavraciji, v piceriji pa že v začetku kakšnih dvajset vrst pic. Uradno odprtje je z glasbo popestril duo Ping pong, okrepljen s harmonikašem. ravno to tisto, kar je iskal. Gre za les nekega hleva, ki so ga lastniki ravno podirali, star pa je sto petinštirideset let. Toliko kot je letos star vlak, kije prvi pripeljal v Zagotje. Les seveda ni več v nevarnosti pred črvi, saj je že prestar, da bi jim u=iaJaL B.i, slika: PRAV prostore in kanalizacijo. Adaptirani prostori naj bi služili novim namenom. IL VSINETU DEJAVNI V letošnjem prvem polletju je sektor varstva pri delu, ki sodi pod okrilje družbe Sinet Hrastnik, pripravil več izobraževalnih oblik. Dvajset ur trajajočega tečaja o kemikalijah v Laškem in na Dobrni se je udeležilo preko 30 slušateljev, izpit za odgovorno osebo za promet s kemikalijami pa je opravilo 30 posameznikov. Šestnajst zaposlenih v kemičnih, komunalnih organizacijah, termah in kopališčih je bilo usposobljenih za varno delo s klorom, njegovimi spojinami in natrijevim lugom. 1150 zaposlenih v večjih gospodarskih družbah in pri zasebnih podjetnikih je opravilo tečaj in preskus znanja s področja varstva pri delu in varstva pred požarom. Z izobraževalnimi oblikami bodo v hrastniškem Sinetu nadaljevali jeseni. Med prvimi bo organiziran tečaj za voznike viličarjev, načrtujejo pa tudi seminarje, ki se nanašajo na področje kontrolinga in managementa, pravil poslovnega obnašanja, javnega nastopanja in odnosov z javnostmi in trženja. V.P.K. PEKARNA V TRBOVLJAH OBNOVLJENA Pred kratkim so končali dela pri obnovi nekaterih pekovskih in drugih naprav v pekarni Žito v Trbovljah. Svoje prostore ima ta pekarna v zgornjih Trbovljah, na Savinjski cesti, zadaj objektov nekdanje Iskre polprevodniki. Obnovili so peči za peko kruha in peciva, izboljšali delovne pogoje in postorili še marsikaj drugega, kar je v zvezi z njihovo osnovno dejavnostjo. Fasado na zgradbi bodo obnovili prihodnje teto. IL 27. MALSRPNA 2000 M« *«■• J. N. J J. r- ir CT J. ZAGORSKA CERKEV POTREBNA SANACIJE Poleg tega, da v organizaciji zagorskega župnišča že vrsto let poteka romanje k Novi Štifti, ki je sicer tradicionalno in se menda ohranja približno dvestopetdeset let, so letos pričeli tudi s sanacijo cerkve sv. Petra in Pavla v Zagorju. Kot je povedal Anton Dobrovoljc, župnik zagorskega župnišča, je letos zapovedano sveto leto, romanje k Novi Štifti pa bo potekalo enako kot prejšnja leta in sicer se prične s sveto mašo v Čemšeniku 13. avgusta in potlej grejo preko Vranskega na Lipo v Zgornjo Savinjsko dolino in se vrnejo v Zagorje 15. avgusta. Vsega sedem punktov je, kjer se ustavijo: Čemšenik, Okonina, Radmirje, Gornji grad. Sv. Miklavž, Nova Štifta in Zgornji Tohinj. Doslej se je romanja udeleževalo prek dvesto ljudi in tudi letos vabijo k udeležbi. Da pa je tudi zagorska cerkev potrebna sanacije, so ugotovili, ko so hoteli začeti z beljenjem cerkve in jim niso ušle razpoke in da cerkev počez poka. Po narejenih geoloških raziskavah, vrtinah, so ugotovili, da že po dveh metrih globine nastopi talna voda. Zato so naredili drenažo, da bi se voda odstranila, zidove pa je treba še sanirati. Inženir Jože Šafner se je zadeve temeljito lotil in še ugotovil, da je zaradi pločevinaste strehe tudi ostrešje trhlo in potrebno investicije. Fasada se bo delala po etapah, dosti je pač odvisno od finančnih zmožnosti. ER. $ Z VLAKI PO SODOBNIH TIRIH Veliko mladih že zgodaj spozna čar prometa. Ne le osebni avtomobili, tudi pomorska in zračna vožnja jim ni tuja, kaj šele vlak in avtobus. Vlak sicer ne povzroča morske bolezni, le vozni redi potnikom nakazujejo (ne)ugodnost, ki jo marsikdaj določa tudi cena in udobje. Za slednje sicer na Slovenskih železnicah d.d. v službi za odnose z javnostmi pravijo, da od šolarjev pričakujejo več obzirnosti in potrpežljivosti, saj beležijo kar nekaj "zmaknjenih" aparatov za gašenje, ogledal, zaves, košev za smeti in drugega. Da vlaki lahko vozijo v daljave, rabijo tudi posodobljene tire. V zadnjem času pa so negodovanje potnikov povzročali tudi zastoji in zamude vlakov. Šlo je namreč za več stvari. Potekale so preizkusne vožnje vlaka Inter City Slovenija, vrste Pendolino, na železniški progi med Ljubljano in Mariborom, ki se bodo nadaljevale do 4. avgusta. Ker vlak vozi med preizkušanjem z večjimi hitrostmi od običajnih na tej progi. Slovenske železnice voznike cestnih vozil opozarjajo na previdnost in večje upoštevanje spuščenih železniških zapornic in cestno-prometne signalizacije na križanjih ceste z železnico med testnimi vožnjami Pendolina, kije po petnajstih letih prvi novi vlak na Slovenskih železnicah. S poskusnimi vožnjami Pendolina, sicer elektromotornega vlaka italijanskega proizvajalca FiatFerrovoaria, merijo zavorne poti, bočne sile in pospeške ter sile med kolesom in tirnico, s čimer bo narejen tehnični pregled novega vlaka in s tem tudi tehnični prevzem. Pendolino, ki so ga kupile Slovenske železnice, bo med Ljubljano in Mariborom začel voziti po zimskem ČEKI SO IN ČEKOV NI Novica, da naj bi banke prenehale obratovati s čeki, je povzročila nemalo slabe volje pa tudi ugibanja, kaj bo v prihodnje nadomestilo poslovanje s čeki. Kot je povedala Majda Peterlin, strokovna sodelavka za stike z javnostjo iz Banke Zasavje d.d. Trbovlje, so čeki še vedno v obtoku, le nekatere trgovine so bodisi pri plačevanju blaga ali pa pri plačevanju na obroke omejile poslovanje s čeki. Kot je še dejala, čeke lahko nadomestijo trajniki ali posojilna karanta oziroma kartica, ki je neke vrste kredit in kjer gre za mesečno odplačevanje porabljenega zneska. Posojilni kartici LB Karanta in LB Eurocard sta prilagojeni željam in potrebam porabnikov, le z nekaterimi razlikami. Posojilna kartica LB Karanta je vnovčljiva v Sloveniji, posojilna kartica LB Eurocard pa tudi v tujini. Posojilna kartica velja dvanajst mesecev, imetnik pa lahko uporablja kartico za nakupe blaga in storitev samo v obsegu odobrenega posojila. Vendar bodo imetniki pri posojilni LB Karanti mesečno poravnavali 20-odstotni delež skupne porabe, pri LB Eurocard pa 33,3-odstotni delež skupne porabe. Obveznosti se na banki lahko poravnavajo 8., 18., ali 28-tega v mesecu. Prav tako imetnik banki za kartici ne plačuje članarine. S kartico je omogočen tudi dvig gotovine na bankomatih, kjer pa se plača provizija v skladu s tarifo banke. Kar zadeva čeke, je Peterlinova dejala, da so sporne le trgovine, ki zavračajo poslovanje s čeki, saj so za banko čeki povsem običajno v obtoku. ER. voznem redu od 24. septembra dalje. Po novem naj bi s Pendolinom, ki je tišji in hitrejši, od Ljubljane do Maribora z vlakom pripotovali v eni uri in petinštiridesetih minutah. Kot je povedala Olga Žvanut iz službe za odnose z javnostmi pri Slovenskih železnicah, pa so počitniške dni z zastoji "popestrila" tudi tehnična dela na železniških tirih. Najprej je potekala obnova odseka proge Zagorje - Sava, kjer so bili obnovljeni trije kilometri desnega tira, od 15. maja do 5. avgusta dalje pa še osem kilometrov levega tira. Do 9. avgusta bo potekala tudi obnova 3,8 km levega tira na odseku med Zidanim Mostom in Rimskimi Toplicami. Na teh odsekih tehnična dela zahtevajo zamenjavo dotrajanih pragov in drobnotirnega materiala, urejanje odvodnjavanja, zamenjavo gramozne grede in drugo. Železniške proge bodo s tem posodobljene, tehnična oziroma gradbena dela pa naj bi trajala do oktobra, dokler bodo še nekatere, potnikom pač neljube, zamude vlakov. Vendar je za posodobitev potrebno poskrbeti tudi v teh ozirih, trudijo se le, da bi čim boljše usklajevali vožnjo vlakov po voznem redu. ER. Sliko: Sašo Eberl pi s th. n Pisma bralcev Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino. TRBOVLJE - KDO BO TEBE™” LJUBIL? Kar neverjetno se ti zdi, ko se pripelješ do prvega semaforja in najprej te presenetijo tlakovane kocke z luknjami, tako da te dodobra pretrese. In ko se pelješ malo naprej žalostno ugotoviš, da v bivšem SDK-ju (zdaj Agenciji za plačilni promet) niso fasade obnovili že dolga, dolga leta. Prav depresivna je ta siva hiša. Enako žalosten si, ko vidiš da zgradba, v kateri sta Tuš in Corning ravno tako ni že dolgo videla pleskarje, ki bi malo pobelili. In to naj bi bil HRASTNIŠKE POČITNIŠKE KOZLARIJE NAROBE SVET ALI MIMO VRTCA S 130 KM/H!!! Cesta mimo hrastniškega vrtca... Na cestišču tim. “ležeči policaj"... Območje omejene hitrosti... Pa se najde bedak, ki bo na znaku napisano hitrost vzel resno... Ali bodo prometni znak dovolj kmalu vzeli resno tudi tisti, ki za njih skrbijo? HRASTNIČANI SO ZA EROTIKO... Gotovo se vsi strinjate, da je ora čisto v redu pijača, ki odžeja. Nekatere nrastničan(k)e pa očitno tudi rajca ali vzburja, če hočete. Le kako si lahko drugače razlagamo napis pod oro, ko iz exotic nastane erotic? Ja, svet je čedalje bolj čuden, če se vzburijo že ob pogledu na plastično steklenico... "center" Trbovelj? Pelješ se naprej in če zaviješ levo, vidiš komaj čitljivo in zmečkano tablo "Čebine". Nič o tem, koliko je še kilometrov, km je treba še zaviti itd. Naključni turist izgubi ogromno časa z iskanjem cest na Čebine in naprej na Planino ali Vrhe. Enaki problemi so pri cesti do Mrzlice ali čez Katarino v Hrastnik. Ustaviš se pri občini Trbovlje. Zraven lep in nov blok z bleščečo belo fasado, zraven stavba Občine Trbovlje s sivo depresivno fasado, ki tudi že dolgo ni videla pleskarje. Naprej - lep, urejen park. A kot prvo mu ob glavni cesti manjka ograja ali živa meja, da ne bi kak otrok stekel na cesto po žogo. V parku so pozabili postaviti preprosto, a lepo fontano, kakršno imajo na Sallauminesu. To bi park sigurno obogatili in ga polepšalo. Morebiti ne bi bilo odveč postaviti še kakšno klop več. Ko se pripelješ do trgovine Mercator pri Svobodi, ki oko končno spočije od urejenosti in belih fasad ter nasploh urejenosti "tretjega centra" Trbovwelj. Spočije od sivine, zanemarjenosti ter popolne zapuščenosti od prvega semaforja na Trgu revolucije naprej. In tudi "stara" cesta od bolnice naprej zaenkrat še kaže upanje, da bodo fasade spet urejene in poživile mesto, ki bi lahko bilo všeč vsakemu turistu. Tako pa vsak turist strmi k temu, da čim hitreje pobegne iz Trbovelj. In ne gre se jim čuditi, saj "kakršen gospodar hiše (mesta), takšna tudi hiša (mesto). In namesto da bi se zgledovali nad urejenostjo in čistostjo Zagorja, Hrastnika in celo Radeč, smo nekje zadnji, na dnu. In tako mladi in perspektivni z visoko šolo raje pobegnejo v Ljubljano ali še kam, kakor da bi ostali v Trbovljah, v mestu depresivne sivine, zanemarjenosti, zapuščenosti... Ali si Trbovlje kot "center Zasavja" to res zaslužijo? Ali res ni s strani Občine Trbovlje kakor Turističnega društva Trbovlje nikakršen interes, da Trbovlje čez nekaj let postanejo lepo, urejeno, čisto in perspektivno mesto s čistimi fasadami, mesto kjer se bo vsak rad ustavil, si ga razgledal in prišel vanj celo živeti? Alo, gospoda, prebudite se in ne izgovarjajte se na denar, ampak pokažite voljo! Darko Pavšelj, Kešetovo 4, Trbovlje TRBOVELJSKI DEBATNIKI V BOVCU Od 1. do T.julija je v Bovcu potekal 4.srednješolski poletni debatni tabor. Debatni klubi so sedaj organizirani na skoraj tridsesetih srednjih šolah, poletno srečanje pa predstavlja srečanje članov in mentorjev, predavanja na določene teme ter tekmovalni del v akterem se ekipe med seboj pomerijo. Lansko leto smo se na poletnem taboru ukvarjali z vprašanjem civilne nepokorščine. Debatne trditve so raziskavo vodile v smer razmišljanja ali je posameznik vedno dolžan spoštovati zakone. So ti absolutni ali pa je posameznik po drugi strani včasih celo dolžan kršiti zakone zato, da opozori javnost na pomanjkljiv (ali celo krivičen) zakon? Letos sta si stali nasproti vrednoti varovanja okolja in gospodarskega napredka. Je prav, da se slednji omejuje v imenu prvega? Kaj storiti kadar sta si v nasprotju in če že, potem kako omejevati gospodarski razvoj. Logos je tudi tokrat dal svoj prispevek v angleškem delu tekmovanja in tudi tokrat dosegel zavidljive uspehe. V mešanih skupinah (ekipe po trije debaterji iz različnih klubov) je tretje mesto letos dosegla ekipa Sandra Hrovatič iz Hrastnika in Sama Novaka iz Zagorja. Prvo mesto pa je v finalu s pet proti nič dosegla ekipa Špele Ajdišek iz Trbovelj. V vseh petih enournih nastopih so debaterje ocenjevali po trije sodniki. V konkurenci posameznikov, kjer se seštevajo točke posameznega govorca ali govorke pa so člani DK Logos s trboveljske gimnazije in ekonomske šole zasedle naslednje uvrstitve: 5.Samo Novak, 3.Špela Ajdišek in 2.Tina Leskovšek. Članica Logosa Barbara Tori, ki bo zastopala Slovenijo na svetovnem prvenstvu februarja 2001 zaradi priprav ni nastopila v tekmovalnem delu. Letošnjega debatnega tabora v hotelu Alp v Bovcu se je uvrstilo preko 70 predstavnikov klubov in njihovih mentorjev. Jakob Štravs G J J J F. Čeprav je šolski urnik osnovnošolcev vsaj v tolikšni meri natrpan z zahtevno učno snovjo, da učencem povečini kar odleže, ko se pričnejo poletne počitnice, pa se vendarle zdi, da prijazno sprejmejo razne organizirane počitniške dejavnosti, četudi niso le igrivih in zabavnih zvrsti. Kajti ustvarjalnost, kateri se takorekoč lahko posvečajo mimo ocen in nestrpnosti pri učenju, češ, ali so se že dovolj naučili, da bi dobili čim boljšo pozitivno oceno, je svojevrstno vabljiva za učence, ki si med počitnicami želijo likovnih, glasbenih, računalniških dejavnosti ali pa spoznavanja kakšnih novih dejavnosti, s katerimi popestrijo druženje in se naužijejo raznoraznih izletov, plesa, filmov, zabave, športa in drugega. Bežni vtisi počitniških dejavnosti Organiziranih počitniških dejavnosti, h katerim so pristopila zasavska Društva prijateljev mladine, se lahko brezplačno udeležujejo vsi osnovnošolci od 1. do 8. razreda. Za kopanje na bazenu pa so organizirani popusti, prav tako še za večino izletov. Tudi pri raznih igricah ročnih in likovnih spretnosti je poskrbljeno za material, kot je bilo naprimer tudi glede slikanja na steklo v stekleni dvorani DD Zagorje v četrtek, 13. julija, ki se gaje udeležilo približno petdeset osnovnošolcev. Mentorica Romana Bizjak je tudi ugotovila, da s tovrstnimi likovnimi dejavnostmi otroci pridobijo veselje do likovnosti. Predhodno so bili osnovnošolci po šolah obveščeni s programi DPM-jev, ki so sprostilno obarvani in počitniško pestri, da jim vzbudijo zanimanje. Ko zapiha razvedrilo V Trbovljah je poleg Društva prijateljev mladine, tudi Center za socialno delo organiziral počitniško kratkočasenje za osnovnošolce. Kot je povedala Nada Medvešek iz DPM Trbovlje, so počitniške dejavnosti organizirali le v mesecu juliju in sicer s poudarkom na izletništvu, da otroci spoznajo tudi okoliške hribe, v programu pa imajo tudi nekaj ustvarjalnih delavnic in kopanje na trboveljskem bazenu. Razen izleta v ljubljanski živalski vrt, so dejavnosti brezplačne. "Veseli smo odziva mladih," je še dodala Medveškova. Da pa se tudi v trboveljskem Domu Svobode prav po počitniško kratkočasijo, je, kot že vrsto let doslej, poskrbel Center za socialno delo. V juliju in avgustu se osnovnošolci lahko poljubno udeležujejo aktivnosti v Domu Svobode, kjer od 9. do 13. ure potekajo različne dejavnosti, od likovnosti, petja, pogovarjanja, zabavanja s kartanjem it) še druge igre. Mentorica Saša Pavelšek je povedala, da so počitnice čas, ko otroci brezskrbno zrejo na šolske obveznosti ter se ukvarjajo z igro in zabavo. "Dejavnosti so brezplačne in Na glasbeni delavnici so z mentorico Katjo Peterlin igrali na Ortfove inštrumente. trudimo se, da se prilagajamo željam in interesom otrok, predvsem pa tudi vremenu," je še dejala, saj sončne dneve izkoristijo za kopanje na bazenu in razne športne igre. Približno okoli trideset otrok se dnevno udeležuje kratkočasenja in kot so povedali udeleženci, se hecajo, pogovarjajo, ustvarjajo izdelke iz papirja, plastelina in drugih materialov. Z druženji premagujejo (tudi) konflikte Po besedah Pavelškove si osnovnošolci želijo predvsem druženja in sicer nevsiljivega, sproščenega in zanimivega. Tadeja in Katra iz 7. razreda sta povedali, da imata tudi rolerje, ampak končno imata tudi več časa za prijateljice, saj se v času šole ne utegnejo veliko družiti. Tudi preostali osnovnošolci, ki jih organizirano kratko-časenje zanima, so omenili, da je druženje in pogovarjanje najboljša stvar, saj spoznajo nove prijatelje, debatirajo o zanimivih temah, se skupno igrajo razne igre ter ukvarjajo tudi s športom. Tudi litijsko Društvo prijateljev mladine je poskrbelo za obširen program počitniških dejavnosti z otroškim živ-žavom in športnimi igrami, kot so rolanje, košarka, plavanje. Vendar so osnovnošolci povedali, da so počitnice priložnost, ko se lahko v knjižnici več posvečajo računalniškim igricam in internetu. Če pa si njihovi vrstniki, iz kljubovalnosti ali kar tako, želijo podobnih dejavnosti, rajši poglobijo prijateljstvo in z veseljem popestrijo aktivnosti. Denis, Miha in Alen so dejali, da so tudi računalniške igre super stvar za zabavo, pa še kakšno zemljepisno ali zgodovinsko knjigo včasih prebrskajo. V litijski knjižnici pa, kljub šolskim počitnicam, beležijo kar številčno zanimanje za branje in kot so dejale knjižničarke, se spreminja le zvrst literature - med Kaaaaaj( da računalniške igrice niso super? počitnicami si zabavnega čtiva. Y t • • v i • • šolarji želijo Kljub kratkočasenju tudi ustvarjajo Zagorsko Društvo prijateljev mladine je v juliju in avgustu Na steklo so slikali morske živali -ker so radi na morju. organiziralo prek dvajset ustvarjalnih delavnic, ki povečini potekajo od 10. do 12. ure, osnovnošolci pa spoznavajo različne glasbene, likovne, športne, računalniške dejavnosti. V torek, 11. julija jim je mentorica Katja Peterlin na OŠ Ivana Skvarče pripravila obilo pesmi, ki so se jih z Orffovimi inštrumenti lahko naučili zaigrati tudi tisti, ki ne poznajo notnega črtovja. "Risanje po glasbi, petje pesmi, ustvarjanje glasbe prek igre," je dejala Katja Peterlin, "otroke zmeraj pritegne in je dodatna spodbuda za tiste, ki imajo radi glasbo, saj v šoli ponavadi zmanjka časa, da bi tudi kaj zaigrali." Ines, 27. MALSRPNA 2000 m rsTaa Irena, Maša in Natalija pa so povedale, da so z organiziranimi počitniškimi dejavnostmi zadovoljne in jim počitnice hitreje minejo. "Rajši počnem tisto, kar počnejo sošolci," pa je dejala Saša, "sicer pa se med počitnicami veliko igramo s prijateljicami, tudi morja se že veselim." Matej pa je povedal, da ima zelo rad filme in pogreša filmske predstave. Ker ima veliko družbe, igrajo tudi košarko, radi imajo piknike s starši in če se le da, preberejo še kakšno knjigo. V Hrastniku pa bo Zveza prijateljev mladine počitniške dejavnosti za osnovnošolce organizirala od 15. avgusta dalje, ko bodo na sporedu planinski izleti, košarka, likovne dejavnosti, plavanje in po besedah Sabine Radešič, predsednice hrastniške ZPM, jim je uspelo pridobiti toliko finančnih sredstev, da bodo v aktivnostih osnovnošolci lahko brezplačno sodelovali. Rolerji in rolke za zabavo Osnovnošolci, ki so navdušeni nad Družabno. ali rolerje. Z organizirano športno uro na OŠ Ivana Skvarče v sredo, 12. julija, je mentorica Milica Borštnar približno dvajsetim udeležencem predstavila nekatere elementarne igre, ki so športno zelo zabavne. Malce drugače kot preostale športne igre, ki so jih sicer vajeni iz šole, in že so se brezmejno zabavali tudi vsi tisti, ki jim šport ni izziv. "To so razvedrilne igre, kjer otroci uživajo, se nasmejijo in sprostijo," je rekla Milica Borštnar, "saj so pač počitnice in naj bo luštno Zagorelost je prijetna. Plavanje tudi. (foto: Tomo Brezovar) organiziranimi počitniškimi dejavnostmi, ponavadi na športne 'gre prinesejo s seboj tudi rolerje ali rolke. Kajti pomenijo jim zabavo, za hec pa pod pazduho še kakšen CD ali kaseto, da sijih izmenjajo. Glasbi radi Prisluhnejo, vzamejo si čas, da Podebatirajo o glasbenih skupinah, koncertih, novih CD-jih ter kakšnega tlldi izmenjajo, da nimajo preveč stroškov. Poleg rolerjev in rolk pa se silno zabavajo tudi z 'bicikli', čeprav vcasih pozabijo na obvezno čelado in Previdnost v prometu. V organizaciji Občine Trbovlje bo v juliju in avgustu vsako soboto popoldan od i 4. do 17. ure zaprt promet na cesti °d križišča Njiva do Name - česar nikar ne prezrite in hopla, na kolo in sproščujoče." Sekretarka DPM Zagorje Darja Rakovič pa je povedala, da je ponujeni program počitniških dejavnosti kar zajeten, da pa je ideje za dejavnosti lažje dobiti, kot pa finančna sredstva. Predvsem so njihove želje in hotenja, da se otroci tudi med počitnicami seznanjajo z dejavnostmi, ki jih motivirajo za razvedrilo, ustvarjanje ali seznanjanje s čim novim. Za dolgčas jim ni mar Brezskrbne šolske počitnice in obilje sočnih dni, pa je zadeva super, je namreč omenil Darjan, ki počitnice izkoristi, da zjutraj dolgo poležava, potlej pa krene k prijateljem, da gredo skupaj na bazen in se že česa domislijo, da so dnevi zabavni in zanimivi. Mnogi bolj opazijo, da vabijo morske plaže ali hribi ter večino časa preživijo na morju ali v planinah, druge bolj pritegnejo druženja ali kakšne dejavnosti. Kaže namreč, da mnogi osnovnošolci niso dovolj vztrajni, da bi brali ali risali kar doma, zato se raje udeležujejo in tudi pričakujejo, da bodo organizirane slikarske ustvarjalnice. Če prihranijo kaj počitniške teme razgovorov razne ljubezenske zdrahe, češ, kdo je katero prav lepo pogledal in katera se za koga še prav posebej zanima in podobno, čeprav se mnogokrat počutijo precej "izgubljeno" glede tega, ali se splača tvegati ljubezenski podvig v smislu zaljubljenih pisemčkov, razglednic, povabil na sok ali pizzo in kaj takega, s čimer bi nemara ljubezen takorekoč zaživela v poletnih barvah. Želji po dogajanju in pestrosti pač ugodijo glede na finančne zmožnosti, domiselnost in prilike, vendar po dognanjih nekaterih, marsikdo ne Razvedrilne športne igre. žepnine, se lahko odpravijo tudi na potep po trgovinah, da nakupijo modernih 'cunj'ali se posladkajo s sladoledom. Po izjavah nekaterih staršev, so šolske počitnice sprememba v tem smislu, da se več družijo skupaj ali načrtujejo letovanje na morju, ki mnogim predstavlja kar zajeten finančni strošek. Mlajši osnovnošolci pa počitnice preživijo tudi ob varstvu dedkov in babic, ki jHgSlijpslg pravijo, da je najvažnejše, da znaš otroka zainteresirati za igro, saj so otroci zelo hvaležni za prijaznost in tudi dovolj iznajdljivi, da dnevi z njimi hitro minejo. Kaj pravijo srednješolci? Branka in Brigita sta dejali, da si v Zasavju želita več zabav za srednješolce, češ da je med poletnimi šolskimi počitnicami precej dolgočasno. "Večina nas kaj bere, gleda televizijo ali pa sami poskrbimo za zabavo," sta dejali in omenili, da so najbolj priljubljene in popularne izkoristi priložnosti, ki jih ponujajo brezskrbni počitniški dnevi in druženja s prijatelji. Da je mnogo odvisno tudi od tolerance staršev, zagotovo drži in njihovo zaupanje pač ni odveč. Skrbi pa si mnogi dajejo tudi s 'shujševalnimi kurami', kot da je hujšanje za kopanje na bazenih ali Se pa znajdejo - debatirajo pač. oddihe na morju obvezno. Toda počitnice dajejo duška zgolj neobveznim stvarem in dejavnostim, ki se skušajo v prijetnostih druženja in raznolikosti zabavanja. Besedilo in slike: Petra Radovič 27. MALSRPNA 2000 p. n.jr.r^nf; ČESAR ZAPRAVLJIVOST ME ZAPRAVLJA Besedico NE je zelo lahko izgovoriti, zdi se celo, da lažje kot: DA. Kajti za NE-ji se skrivajo frajerji, ki zmeraj rečejo, da nimajo časa, da ne utegnejo, da jih ne bo v kino, ko igrajo drame ali komedije in tako dalje. Nasprotno temu, se vsaj navidez zdi, da se z DA-ji zmeraj kaj obljublja, pospravlja ali debatira o zoprnih zadevah. Kot da so ponujene stvari zmeraj tako slabe, da ne bi znale izpasti kot dobre prilike. Gre za to, kaj utegne komu zadosti pomeniti in pogosto tovrstne (zapravljene) debate potekajo v stilu, ali je prepovedan sad vedno in sploh zagotovo najslajši. Pa vendar, ste že kdaj rekli NE - zapravljanju? In sicer zapravljanju za tiste ljube, prisrčne, prijetne, okusne,... stvari, ki vam takorekoč izboljšajo razpoloženje. Ko si namesto ene, privoščite kar dve tablici čokolade, ali kar vsak teden namesto na štirinajst dni v disco, ali kar nekaj "kofetkov", ker ste pač - ali pa bi radi bili - dobre volje, pa še pa še o zapravljanju bi lahko razpredali, kar so zaupali naključni anketiranci. Besedilo in slike: Petro Radovič Miro Joldič, učenec, iz Hrastnika: "Kar zapravljiv sem, največ zapravim za sladkarije ali če kaj mikavnega vidim v trgovini. Za debate s prijatelji pa ne bi rekel, da so zapravljanje časa, saj se radi družimo in je zmeraj kaj novega." Tatjana Stopinšek, frizerka, iz Hrastnika: "Za kozmetiko in gospodinjska čistila največ zapravim. Časa za prijatelje mi pa tudi ni žal, saj čas lahko zapravljaš še drugače." Milan Tanšek, upokojenec, iz Hrastnika: "Največ denarja zapravim za vsakdanje potrebe, kot so kruh in mleko. Seveda lahko zapravljaš tudi čas, sploh če si ogledaš film, ki ti ni všeč ali kaj takega, ko se ti potlej zdi škoda časa." Marija Kolar, upokojenka, iz Hrastnika: "Za hrano in za plačilo raznih položnic gre največ denarja. Zapravljaš lahko, če imaš veliko denarja. če pa je bolj malo denarja, pa so tudi odrekanja in ne moreš zapravljati." Andrej Sajovic, upokojenec, iz Hrastnika: "Za časopise zapravljam, saj rad zvem kakšne novice, sicer pa nisem zapravljiv." Natalija Kalovšek, delavka, iz Zagorja: "Za počitnice na morju se še najbolj splača tvegati in zapraviti, kolikor se le da, saj so koristne zdravju, vzdušju in še čemu. Vsekakor pa z družino iščemo ugodne variante, več se odločamo za kopanje v toplicah, saj kopanje na bazenu niti ni poceni." Maja Benko, študentka, iz Zagorja: "Na morje grem v predsezonskem in v posezonskem času - zaradi klime in zaradi cen. Zapravljam za potovanja in Jože Femc, delavec, iz Litije: "Za plačilo položnic največ zapravim, mogoče sem radodaren še za darila ob kakšnih praznikih, sicer pa nisem zapravljiv." Miodrag Adamič, dijak, iz Litije: "Znam tudi prihraniti denar, saj denar omogoča veliko stvari, le prijateljstva ne moreš kupiti, čeprav si ga pa lahko s čim "zapraviš". Sicer pa največ zapravljam za sladkarije." Petra Radovič SENTENCE "Čuda se dimi, malo se peče," je le eden izmed pregovorov, ki sicer briljirajo ob vsakovrstnih prilikah, ko z debato poudarijo lepoto dogajanja ali srž preudarjenega. Z duhovitostjo, namreč, s kakršno iznajdljiveži in pretkani govorci ujamejo čar razgovarjanja. Sicer se ponavadi bodisi prehitro bodisi preveč vdano pridodajajo iskrivosti, kot natančna razlaganja ali komentar k povedanemu. Saj se malenkostna zdijo razglabljanja, brez takore-koč poglobljenega sodelovanja, ki bi vnanjo simpatičnost srečanja tudi nekako razjasnila in šarmirala, jo ponotranjila glede na sodoživljanje izmenjanih mnenj. Duhovičenje je prav gotovo izvrstno dejanje komuniciranja, še najprej zato, ker ne stremi' zgolj k razsojanju. Kakšen bi bil potemtakem odziv, naprimer k ogledu filma, h kateremu nekdo nehote odvrne, češ, da ni bil zadovoljen z igralsko zasedbo ali glasbeno spremljavo. Ne gre spregledati, da bi še tako "brezvezen" povod za kino rabil malce spodbude, da se otrese neljubega vplivanja, saj bi bilo, končno, vredno izmenjati vsaj mnenje. Pri tem pikolovske filmske finese niso več toliko važne, kot dejstvo, kako popestriti dialog, če potlej nekomu film ni všeč, drugemu pa je. Bi se že našel kak pregovor, ki je zadevi kos, brez da se po nepotrebnem spušča: ali k žaljenju ali k povzdigovanju zadeve, saj vendar pravijo, da je kritizirati najlažje, ko pa se zadeve lotiš, pa je precej težje? In bolj, kot se nečesa zares lotevaš, zahtevnejši postajaš do sebe in drugih. Kar zelo pozitivno in navdušujoče govori o dejavnosti, še vedno pa dokaj izmikujoče o sladkostih, ki jih ponuja iskrivost dialoga. Slednji namreč nekako stremi' k dokončnosti, kakor da venomerno iskanje še bolj primernih stališč in trditev zadovoljuje le občasno. Ampak tudi dorečenost se tke s sodelovanjem, trajanjem druženja, spoznavanjem svetlih in temnih plati' medsebojnih stikov. Pa se pogosto vendarle preprosto: "mnogo kadi', a le malo peče", in je pričakovanje ob pogovorih in druženjih preveliko oziroma gre zgolj za prevzetost ob snidenju, motiviranost pa zbledi' ob morebitni neustrezni besedici ali pripombi. Napak bi bilo reči, da razpravljanje ne zmore razvedrilnih debat, ko nastajajo pregovorni štosi in izjemni izreki. Gre le za dopuščanje vtisom, da se porazgubijo v odtenkih opazk in bolj bodrilno razpredajo utrinke medsebojnih razpoložljivosti. Predanost je sicer nekakšna Prednostna vrlina kontaktov, čeravno jo "težkajo” z manj tolerance, ko namesto iskrivosti, v stikih prevaga zamerljivost. Toda "zlahka se zameri, stežka pa odmeri", zato bi si pestro razmerje za "dim" rajši vzelo razumevanje, ki ga premore prijateljstvo. Morda le občutek ali zgolj namera ugibanja, da pridoda k srčnosti, in "izrekovanja" Pridobijo spontanost in osrečujoč prizvok. Šele z dejavnostjo se namreč razprostrejo sentence, čeravno bi se v naglici zdele fraze, a dorečejo iskrivost nekega druženja ter preprostost povedanega. Ter tenkočutno razpredejo razsežnosti hotenj, želja in spodbud. Četudi včasih terjajo lahkotnejšega sprejemanja in pestrejše sporočilnosti, pa še ponajvečkrat posegajo po pristnosti, ki odstira morebitne neugodnosti. Fraze se Pač priležejo zaradi enostavnosti in dopadljive razgledanosti izrečenega. Boštjan Grošelj OHRANITI Vsak trenutek življenja je dragocen. Koliko bolj so potem dragoceni trenutki, užiti na družabnih srečanjih, ki so še posebej pogosta v poletnem času. Veselice, kulturne, etnološke in druge prireditve, lepotna tekmovanja in počitniške zabave se vrstijo kot po tekočem traku. Ljudje trumoma drvimo nanje, tako da včasih celo pozabimo, po kaj smo prišli. Če sploh vemo, po kaj in čemu se udeležujemo množičnih družabnosti. Vprašajmo se, ali se jih udeležujemo zgolj iz navade ali iz resnične želje po razvedrilu. Če se jih udeležujemo zgolj iz navade, bi se morali ustaviti in se za hip zamisliti nad begavostjo in brezciljnostjo našega delovanja. Če je naš kompas želja po razvedrilu, smo sicer izbrali boljšo možnost, ki pa lahko zvodeni, če k razvedrilnim akcijam pristopamo s predsodki. Razvedrilo s pogojevanjem je namreč moreče razvedrilo. V tem primeru imamo dober občutek po zabavi le takrat, ko na njej srečamo določene osebe, ko je vreme v idealnih okvirjih in ko so vse glasbene ali drugačne točke po našem okusu. Še bi lahko naštevali tovrstne pogoje, a že omenjeni so dovolj, da namesto sproščenega veseljačenja doživimo nočno (ali dnevno) moro. Če se tako omejujemo, zlorabljamo temeljni namen zabave. Namesto da bi vsakdanje predsodke skupaj z vsemi tegobami odvrgli vsaj med zabavo, jih še vedno nosimo s sabo kot pes bolhe. Tragično - in komično hkrati - je gledati zdolgočasene obraze, zgubana čela in zehajoča usta, ko je zabava na vrhuncu. Prav nasprotno pa je pogled na človeka, ki se sproščeno prepušča dogajanju, balzam za dušo. Tak človek se predaja trenutku, uživa v sedanjosti. Pozabil je na ritem vsakdanjika, hvaležno je sprejel darilo brezskrbnih uric in ustavil čas. Napetost je popustila, zato lahko ob koncu zabave dobre volje ugotovi, da je dosegel svoj namen. Izkoristil je ponujeno priložnost za sprostitev, začutil je čarobnost dogodka, hkrati pa spodbudil še druge udeležence, da so se otresli zavor. Pri tem mislim na tiste med njimi, ki so se prišli zabavat brez vnaprejšnjih pričakovanj. Tistim, ki so zaradi takšnih ali drugačnih odstopanj od njim ljubega poteka zabave postali slabe volje, gre sproščeni človek lahko celo na živce. S takim obnašanjem dokazujejo, da jim v resnici ni za rezvedrilo, čeprav so imeli to željo. A želja brez jasnega namena je kot čoln v razburkanem morju -premetavajo jo valovi zunanjih okoliščin. Kdor pride na zabavo z jasnim namenom, pa je kot ladja, ki mirno pluje v pristan - zanj bo zabava vir sprostitve. Z njo bo dosegel svoj namen ne glede na to, koga bo tam srečal in iz kakšnega kozarca bo pil. Življenje je preveč dragoceno, da bi skopo odmerjene trenutke sprostitve kratili zaradi tovrstnih malenkosti. Vredno je užiti vsak trenutek razvedrila. Tako se bomo počutili bolj vedro in optimistično, lažje se bomo lotevali vsakdanjih opravil in pogumneje se bomo soočali z življenjskimi izzivi. Če se pridemo na zabavne prireditve razvedrit, bomo na njih in po njih vedri, vsako drugo razpoloženje je zanikanje bistva družabnih dogodkov. Če na zabavah pasemo dolgčas in sejemo slabo voljo, dovoljujemo, da nam ponujene priložnosti za prijetne trenutke polzijo med prsti. Če hočemo prijetne trenutke ohraniti zase, jih moramo namreč užiti! NANDE RAZBORŠEK: »TUJKE MI NISO V ZIBELKO POLOŽENE« Težko je v omejenem obsegu popisati pot, ki jo prehodi nekdo, ki se mnoga leta ukvarja s tem, da v naše duše vnese nekaj kulture. Različne zvrsti kulture. Z direktorjem Delavskega doma Nandetom Razborškom pa nisva govorila le o kulturi, dotaknila sva se tudi drugih tem. Katere, si preberite v nadaljevanju. Nekaj let je minilo od našega zadnjega pogovora z vami. Mnogo kulturnih prireditev seje v tem času v Zagorju in v »vašem« Delavskem domu zvrstilo (v nadaljevanju DD). Katera od teh, vam je pustila najgloblji pečat? V tem času je bilo res nekaj prireditev, ki so zapustile sled v meni, pa verjetno tudi v samem kraju. Med večjimi in pomembnejšimi bi prav gotovo uvrstil razstave, ki smo jih imeli v DD. Torej razstava od prazgodovine do baroka, potem razstava stekla, kije bila tudi za Zagoijane zelo zanimiva, saj smo z njo obudili neko dejavnost, kije včasih živela v tem okolju, omenil bi še razstavo o pozabljeni in nekoliko zanemarjeni 1 .svetovni vojni. Z njo smo nekako nakazali delež te doline v tej vojni. Zelo odmevne so bile nekatere republiške prireditve kot so revije otroških in mladinskih pevskih zborov, pa srečanje flavtistov in tradicionalni božični, novoletni in spomladanski koncerti. Danes smo vas »ujeli« prav v času, ko v Zagorju gostite Slikarsko kolonijo. Ste vsa ta leta kdaj pomislili- vem, da je dela veliko - da bi organizacijska in druga dela prepustili drugim? Da bi organizacijska dela prepustil drugim ali drugemu nisem toliko razmišljal, pač pa sem umetniško plat prepustil akademskemu slikarju Nikolaju Beeru, ki, menim, da delo kvalitetno opravlja. Moram priznati, da meje znatno razbremenil. Poleg tega pa je delitev del dobra, tako ne leži vse na eni osebi. Moji pomisleki okrog organizacijskega dela gredo predvsem v smeri, da najbrž ni dobro, da je ena oseba toliko let predsednik neke dejavnosti. Verjetno bi nekdo mlajši vnesel nov veter v to dejavnost. Žal pa nekako take osebe ne najdem, nekoga, ki bi ga to delo, torej vodenje kolonije, posebno zanimalo. Enostavno se ne da nekoga kar s ceste določiti. Za vodenje kolonije je potrebno neko znanje. Slikarska kolonija si je v 36-ih letih pridobila nek sloves, priznanje in veljavo pri slikarjih, poleg tega pa iz leta v leto dela na podobno visokem organizacijskem in umetniškem nivoju. Tudi zato, ker je vodstvo že precej utečeno. Dejstvo pa je, da bom nekoč dal vajeti iz rok. Takrat bo potrebno najti primerno osebo ali pa mogoče to dejavnost celo ukiniti. Poučevali ste, pišete pesmi, besedila za ansamble, zrežirali ste mnoge gledališke predstave, ste direktor,... Kaj od vsega delate ali ste delali z največjim veseljem? V glavnem vse delam z velikim veseljem. Spomnim se, daje bilo v topliški šoli zelo prijetno delati. Mojih tamkajšnjih 17 let delaje zaznamoval izredno prijeten kolektiv. V DD sem prijel za marsikatero opravilo in seveda so dela, ki bi jih človek rajši dal drugemu, da jih opravi. Ampak večino stvari sem se in se lotim z veseljem, čeprav nekatere včasih terjajo kar precejšne napore. To z leti vedno bolj čutim. Tudi zato, ker postajam do sebe zahtevnejši, bolj samokritičen in nisem več zadovoljen s preprostimi improvizacijami. Lahko bi celo rekel, da se z leti s preveliko natančnostjo in doslednostjo utrujam. Področje šolstva vam ni tuje. Novi minister za šolstvo dr.Lovro Šturm je predlagal, da ob podelitvi spričeval, ki sovpada s praznikom Dan državnosti, otroci skupaj z učitelji zapojejo Prešernovo Zdravljico in našo himno, predlagal je še, da se izobesijo slovenske zastave. Zdi se, da nekaj domovinske vzgoje ne škodi. Vaše mnenje? Tu so mnenja zelo deljena. Nekateri menijo, daje prav, da so v osnovnošolski otroci deležni več domovinske vzgoje, drugi, daje to zastarel pogled. Veste, danes se nam zdi smešno, da so nekoč otroci v OŠ pozdravljali pričetek pouka z »Za domovino-s Titom naprej!« in podobne zadeve. Menim, da nekaj (te) domovinske vzgoje prav gotovo mora biti. Čeprav (ti) zunanji simboli tega ne bodo rešili. Najbrž je potreben premik v dušah, glavah in v srcih. Kakorkoli, ministrova ideja je zanimiva, končno sodbo pa bi o tem težko dal. Ali sami izbirate vsakoletni abonmajski gledališki program oziroma koliko se pri tem ozirate na hotenja in pričakovanja rednih obiskovalcev predstav? Povratnih informacij ne zbiramo sistematično, torej da bi npr. vedeli, kako so bili v pretekli sezoni obiskovalci gledaliških predstav zadovoljni s ponujenim programom. To ugotavljamo na osnovi obiska. Ta pa je več ali manj stalen. Včasih se je zgodilo, da so bile zadnje predstave slabše obiskane, medtem ko zadnji dve leti opažamo, da upada obiska ni. Na osnovi povedanega imam občutek, daje moj izbor kar posrečen. Resje, da bi si včasih želel v Zagorje pripeljati tudi kaj bolj eksperimentalnega, ampak se nekoliko bojim za slab obisk in tudi, da bi bili gledalci razočarani. Konec koncev, si lahko bolj izzivalne predstave, tisti, ki želijo, ogledajo nedaleč stran, v Ljubljani. Lahko rečem, da je naš izbrani program kvalitetno povprečje. Smo pred časom zagorskih občinskih praznovanj. Ste sodelovali pri izdelavi programa? Mogoče na tem področju pogrešam večjo oziroma bolj natančno načrtovanje in dogovarjanje, kaj bomo dali v okvir tega praznovanja. Sicer sodelujem pri sestavljanju programa, vendar imam včasih občutek, da je vse skupaj preveč nenačrtno, preveč slučajno. Fino bi bilo, če bi bil recimo občinski svet na predzadnji ali zadnji seji pred praznikom seznanjen tudi s tem, kaj se bo v okviru občinskega praznika odvijalo. Za letošnje praznovanje občinskega praznika sem predlagal tudi dve turistični prireditvi. Grajske štorije na Gambrškem gradu v pripravi Prosvetnega društva Čemšenik. Zajete bodo teme iz kmečkega, tlačanskega življenja. Druga prireditev bo na dvorišču Medijskega gradu. Za rdečo nit sem izbral, na predlog nekega Izlačana, Walvasorjevo vojaško življenje. Manj je namreč znano, da je bil Walvasor aktiven samo na kulturnem, ampak tudi na vojaškem področju. S svojimi dvestotimi vojaki je šel v boj, branit Dunaj pred Turki. Itlm rvTvvjTi. 27. MALSRPNA 2000 In prav vojaški del njegovega življenja, želim nekoliko obuditi. Menim, da bo predstava dovolj zanimiva za našo publiko. V pogovoru z Romanom Rozino ste dejali, da če bi bili zaposleni v muzeju ali galeriji, da bi več objavljali. Ker poznam nekaj vaših pesmi, mi je kar malce »hudo«, da niste zaposleni v muzeju, galeriji. Takrat v pogovoru je bilo mišljeno, da če bi bil zaposlen v muzeju ali v galeriji, da bi mogoče iz stroke več pisal, objavljal. Ne pesmi. V kulturnem centru namreč stvari, ki jih napišem, nimajo tako velike teže, kot če bi napisano razmišljanje izdala neka institucija kot je muzej, galerija. In pisanje pesmi? Pisanje pesmi je zame nekak jezikovni izziv. Vesel sem nekaterih Pohval, ki pravijo, da mi je uspelo v popevkarstvo vnesti neko osebno noto. Mogoče razmišljate o samostojni pesniški zbirki? Rad bi izdal zbirko pripovednih Pesmi iz naše doline. Nekaj ljudskega izročila sem že izbral in tudi oblikoval v verze, tako da imam vsega skupaj že za lep šopek. Pri tem delu me vodi predvsem želja, da bi ljudsko gradivo ostalo tudi v Prihodnje med ljudmi, da se ne bi Pozabilo. Skorajda dve desetletji vodite Delavski dom. Prišel bo čas, ko boste štafetno palico predali drugemu. Je še prekmalu, da bi 'zdali ime, komu jo boste predali, ali drugače, kakšni osebi jo želite predati? Seveda, če boste Imeli možnost izbrati oziroma nekoga priporočiti? Mislim, da vprašanje ni naslovljeno na pravi naslov. Kdo bo Prišel za mojega naslednika bo najbrž odvisno od razpisa, Prijavljenih kandidatov, kulturnega ministrstva in od političnih razmer. Ne vem, če bom jaz lahko o tem odločal. Slišim sicer nekaj, kdo bi želel priti na moje mesto, vem tudi kdo bi bil 'meniten naslednik... Če lahko, bi se nekoliko pohvalil, da nobeden ne bo tako vsestranski kot sem jaz. Pri vodenju kulturnega centra moraš biti zelo pismen (pisati moraš o različnih področjih), po svoje moraš biti tudi praktičen, potrebni so raznovrstni talenti. Ste ljubitelj filmske umetnosti, ali rajši posežete po dobri knjigi? Včasih sem bil velik ljubitelj filmov. Z veseljem sem zasledoval filmsko produkcijo po svetu. Posebno še takrat, ko so k nam prihajali filmi z vseh strani: Francije, Nemčije, Anglije, Amerike,.. Sedaj je produkcija zgolj ameriška. Ta ameriška dramaturgija meje začela malo motiti. Oni si izmislijo en trik, na ta trik nanizajo celo zgodbo in še cel niz oseb, za katere sploh ne veš, zakaj so dodane temu filmu itn. Poleg tega njihova propaganda vsak njihov film označi za najboljšega in najdražjega. Ko si potem film ogledaš, si nemalo razočaran. Skratka, to meje odvrnilo od filma. Ne zasledujem ga več tako, kot sem ga včasih. Rajši kaj preberem, različne revije, na katere sem naročen, pa tudi dnevni tisk mi vzame kar nekaj časa. Ko sva že pri medijih, kakšni se vam zdijo naši? So dovolj pluralni? Mimogrede, ste nov mesečnik Ampak že prelistali? Z nekaterimi zapiski v novi reviji Ampak se strinjam, z drugimi ne. Hvala bogu, daje enkrat le prišlo do pisanja med publicisti. Vseh medijev človek pač ne more zasledovati. Včasih sem rad prebiral Naše razglede in Crnkovičeve Razglede. Nekako se mi zdi, da je sedaj Sobotna priloga Dela nadaljevanje Razgledov. Ali se mi zdi, daje v Sloveniji tisk pluralen? Kaj pa vem. Tisti, ki zasledujejo tisk, TV in druge medije se mi zdi, da lahko dobijo dovolj objektivno sliko političnega dogajanja pri nas. Vem, da se govori, da t.i. desnih časopisov ni, da hitro ugasnejo. Ne bom se spuščal v to, kdo je za to kriv. Ali smo Slovenci krivi, ker hočemo samo eno resnico? Resje tudi, da so šli ti desni časopisi dostikrat v skrajnost, ki ljudem ni ljuba. Sam nimam rad tistih piscev, ki so preveč enostranski. Predvsem Ivo Žajdela (nekdanji novinar Slovenca, op.p.) je pisal tako krvave zgodbe, da so šli lasje pokonci. Žal so nekateri tudi po spravni slovesnosti pred leti v Kočevskem Rogu še kar naprej hoteli hoditi po krvi. Sam menim, da je bila takratna slovesnost prepričljiva, da so eni in drugi dobili zadoščenje. Z novo vlado smo dobili tudi novega kulturnega ministra. Zdi se, da je vsaj na prvi pogled Rudi Šeligo primernejši od prejšnjega ministra Jožefa Školča za vodenje kulturnega ministrstva. Ali ju osebno poznate? Osebno ju ne poznam. Rudija Šeliga poznam predvsem kot pisatelja, dramatika- lahko bi rekel-posebnih kvalitet. Mislim, daje zelo primeren za kulturnega ministra, po intelektualni plati se mi zdi, da ga le malokdo prekaša, medtem ko je bil Jožef Školč najbrž bolj praktik in pa politik na tem področju. Je pa žal tako, da za kulturne namene ni dovolj denarja, tako da noben minister kaj velikega ne more storiti. Kot zanimivost lahko omenim, da smo lani za abonmajske predstave, ena stane okoli 400 tisoč tolarjev, dobili od ministrstva 50 tisoč tolarjev. Prav žaljivo malo. Poleg tega sem šel pogodbo za teh 50 »jurjev« podpisat v Ljubljano v največjem snegu in takrat sem si rekel, da bi raje teh 50 tisočakov dal kar sam. Vas moti, ko vas npr. na sprehodih po mestih, tudi Zagorju, »pozdravljajo« različni amerikanizirani in drugi neslovenski napisi? Nekateri so na jezikovnem področju za veliko svobodo, nekateri slovenski jezik branijo pred izginotjem. Mene v velikih mestih ti tuji napisi manj motijo, bolj me moti, če v Zagorju odprejo trgovino, gostilno in ji dajo tuje ime. To me moti. Sicer se za izumrtje našega jezika ne bojim. Če se je ohranil 1500 let, čeprav so jeziki, ki izumirajo, se mi zdi, da nam to še ni usojeno. Jezik je sicer živa zadeva, ki se razvija, a mora se razvijati v slovenskih okvirjih, ne tujih. Sem na strani slovenščine in skušam uporabljati čim manj tujk, ne da bi se jih načrtno izogibal, ampak niso mi tako položene v zibko kot so nekaterim intelektualcem, ki že od rojstva uporabljajo tujke. Liudie nai ne kažejo svoie pameti s tem, da uporabljajo tuike. Nekaj sem slišal o koledarju 2001. Nam lahko poveste kaj več o njem? Podjetje Grafeks je želelo že lani izdati koledar z različnimi podatki o Zagorju. Letos je projekt zaživel. Sam sem pri oblikovanju koledarja sodeloval po vsebinski plati. Koledar, še v čmo belem osnutku, sem si v direktorjevi pisarni ogledal in moram priznati, da so se avtorji zelo potrudili in prepričan sem, da bo drugo leto visel na marsikateri zagorski steni. Gospod direktor, zahvaljujem se vam za prijeten klepet. Besedilo Igor Goste, sliki PRAV avtohiša zadovoljstva in presenečenj Hitri bodo ujeli prihranek! COOL Novi DEMIO COOL 2.199.990 sit Novi 323F COOL 2.349.900 sit po nižjih dostopnejših cenah izredna ponudba * MAZDA 626/20I/5V/GTS samo 3.799.900 sit * PICK UP 4x4 partner pri delu, prijatelj v prostem času, klima naprava GRATIS! UTA PLATIŠČA SAMO 14“ 14.200,00 sit 15" 16.500,00 sit PNEVMATIKE KUMHO ŽE ZA 4.759,00 sit Akcija: cene vozil 2 DIT motorjem, izenačene s cenami vozil z bencinskim motorjem. Vse Mazde 626 (s štirimi ali petimi vrati ter karavan) imajo ABS, klimatsko napravo, 4 varnostne blazine, servovolan in popolno mazdino garancijo. Opravljamo visokokvalitetna avtoličarska in avtokleparska dela, mešalnica barv, Rent-a-car. V času popravila vašega vozila - nadomestno vozilo 2 DNI GRATIS NOVO: Pregledi polnjenje in montaža KLIMATSKIH NAPRAV mazoa AVTOHIŠA KRŽIŠNIK Kržišnik Roman s.p. 1410 Zagorje, Selo 65 Tel - (0601) 64-/29, 66-500 MAZDA NAJ BO odprto: od 8. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure ...SINET DOMA VARUJE VAŠE PREMOŽENJE! VI PRESENETITE VLOMILCA - NE ON VAS! . £ TLTL3 li T? T RADOVAN SKUBIC JUTRI PROTI MONT BLANCU V petek, 28.julija bodo družinski člani, prijatelji in drugi na start teka Kum Trbovlje -Mont Blanc Chamonix pospremili ultramaratonca Radovana Skubica Hilarija. Skupna dolžina poti znaša cca 1082 km, skupaj pa bo oasia uimhabsiok um ra imm SilUfjJ rj -rJjJu/jj i iJLAjxJy Žiltlll-JJJA Skubic premagal še cca 36.800 metrov nadmorske višine. Na cilj naj bi Radovan predvidoma prispel 8.avgusta, obširnejšo reportažo nejgovega podvihga pa bomo objavili v eni prihodnjih številk. Peter Motnikar BREZPOSELNOST V ZASAVJU SE ZMANJŠUJE V Sloveniji se v letošnjem letu postopoma zmanjšuje brezposelnost. Tako tudi v zasavju. V vseh štirih zasavskih občinah je bilo konec maja letos nezaposlenih 4081 občanov, od tega v Hrastniku 596, v Litiji 1073, v Trbovljah 1516 in v Zagorju 896. IL OBNOVA SANITARIJ V SPLOŠNI BOLNICI TRBOVLJE Splošna bolnica Trbovlje oziroma njeno vodstvo se je odločilo, da bodo dobršen del sredstev letos namenili obnovi sanitarij na vseh oddelkih. V ta namen so objavili javni razpis, za izvedbo del pa bodo izbrali najustreznejšega ponudnika. Obnovitvena dela nameravajo izvesti od 1.avgusta do 15.septembra letos. T.L GIMNAZIJSKO IGRIŠČE ZNOVA NARED Športno igrišče pri zgradbo Občine Trbovlje so zadnja leta uporabljali delavci SGP Zasavje za potrebe gradnje nove stanovanjsko-poslovne zgradbe, ki so jo pred meseci dokončali. Sedaj so igrišče znova usposobili in ga praktično na novo zgradili z ograjo in stopniščem ter ga asfaltirali. Tako bo z novim šolskim letom 2000/2001, ki se bo začelo septembra letos, znova namenjeno dijakom bližnje Gimnazije in ekonomske šole Trbovlje. tL NOVO ŠOLSKO POSLOPJE ZGRAJENO Na Bolfenku v Trbovljah, na lokaciji bivše rudarske stanovanjske kolonije, so zgradili na mestu porušene zgradne Srednje tehniške šole, v letih 1999/2000 novo šolsko poslopje. To je namenjeno Srednji strojni in elektro šoli ter Tehniški gimnaziji Trbovlje. Zgradba je v gradbenem pogledu dokončana, opravljen je že tudi bil prvi tehnični pregled, le opreme še ni. Pred dnevi so se na ministrstvu za šolstvo in šport odločili, kateri od ponudnikov bo dobil naročilo za dobavo in montažo opreme v tej šoli. Računali so, da se bo pouk lahko pričel v novozgrajeni šoli s 1.septembrom letos, vendar vse kaže, da bo prišlo vsaj do enomesečne zamude. Pri selitvi opreme in učil iz dosedanjih začasnih prostorov v STT-ju, ki so v lasti Banke Zasavje d.d. v zgornjem delu upravne zgradbe naj bi sodelovali tudi dijaki in učitelji, kar pa bo mogoče šele v septembru. T.L KS DOBOVEC 0 AKTUALNIH ZADEVAH Dne 6.julija je potekal na Dobovcu na sedežu Krajevne skupnosti Dobovec, ta je ena izmed desetih v občini Trbovlje, razgovor o raznih odprtih vprašanjih, s katerimi se krajani srečujejo v naseljih pod Kumom iz dneva v dan. Sestanka se je udeležil tudi župan občine Trbovlje Ladislav Žiga Žgajnar. Med vsemi problemi je bil v preteklih dneh in tednih ta, da precej domačij predvsem na območju Ključevice še nima vodovoda. To vprašanje je bilo še kako aktualno in življensko pomembno v tednih izredne vročine, ko je vode zmanjkalo tudi v vseh kapnicah. Dogovorili so se, da bodo domačini čimprej pripravili ustrezen projekt za napeljavo vodovodnih cevi v Ključevico, nato pa se bodo lotili realizacije projekta. tL OBNOVA DEL NA CESTI TRBOVUE-HRASTNIK V začetku julija so delavci Cestnega podjetja Ljubljana pričeli z nadaljevalnimi gradbenimi deli na cesti Trbovlje-Marko-Hrastnik. Na tej cesti na trboveljski strani potekajo dela že več let in v ta namen so bila porabljena že kar precejšnja sredstva. Zemeljski plazovi so namreč izničili precej opravljenega dela. Tokrat pa so z deli pričeli od sedla Marko navzdol proti Trbovljam na 500m dolgem odseku. Tu bodo cesto deloma razširili, uredili kanalizacijo in cestišče asfaltirali. Spodnji začetni del ceste Za Osten-kom pa bodo končali potem, ko bodo del ceste speljali nad potokom Srebotnica. Za to pa je treba izdelati nov projekt, po katerem naj bi dela dokončali leta 2001. T.L "RIBIČ, RIBIČ ME JE UJEL.."" Tale lepotica v rokah strastnega ribiča Franca Žagarja se je na njegovem trnku znašla pred kratkim, ulovljena pa je bila v zagorskem ribniku. Sicer pa riba tehta 6,30 kg in v dolžino meri le centimeter manj od enega metra, (pm) TiHaplatyphyllos- lipa Leta 1991 smo Slovenci korenito spremenili svojo prihodnost, z opiranjem se na zgodovinska dejstva, ki so nas nehote povzdignila v samostojen narod. Tistega leta so v parku v Zagorju nasproti blagovnice 'Žive' posadili drevo, ki naj bi služilo svojemu namenu. Kakšen je ta namem in katero je to drevo verjetno večino mlajših prebivalcev te doline ne vedo? Drevo, ki je v izročilu Slovencev sveto ali drevo življenja, vedno posajeno v središču vasi je simboliziralo kraj, kjer so se srečevali domačini in kjer so prirejali tudi plese. V srednjem veku, in skoraj do danes, ni bilo na Slovenskem nobene cerkve, nobenega gradu, nobene vasi in mesta brez lipe. Lipo lahko zasledimo množično v marsikateri znani zgodbi. Tako jo omenja Fran Levstik v Martinu Krpanu. Kot tudi v zgodbi, ki spremljabajeslovnega junaka Kralja Matjaža, ki pooseblja slovenski narod in njegovo zgodovino. Ta prvotno domišljavi junak, je izzval samega Boga in je bil zato poražen v bitki pod lipo sredi polja. Matjaž in njegovi junaki so ostali ujeti v gorski votlini. Padli so v globok in dolg spanec, ki bo trajal vse do takrat, ko bo na Božični večer pred votlino zrasla lipa. Danes lipa nima tako globokega pomena v duhovnem življenju ljudi, saj je kot starodavni simbol, lipov list postal turistično znamenje v marketinški promociji Slovenije. Lipa, kije pogosto imenujejo tudi velikolistna lipa je izredno estetsko drevo. Kot sem že omenil se pogosto pojavlja v urbanem okolju. Če pa je boste iskali v naravi, takrat se ozrite po senčnih, vlažnih in strmih pobočjih, kjer pogosto igra vlogo pionirske drevesne vrste. Koreninski sistem je močno razvit. Raste hitro in prav zaradi tega je lipov les mehak in lahek, belkaste ali rumenkaste barve in prijetno dišeč. Uporabljajo ga v rezbarstvu, strugarstvu, mizarstvu, za izdelavo risalnih desk, škatel, za pridobivanje celuloze in oglja za risanje. Prav tako je pri lipi izvrsten med. Najpomembnejša in hkrati tudi najznačilnejša lastnost lipe pa je seveda lipov čaj, oziroma zdravilnost cvetov, ki vsebujejo množico zdravilnih učinkov. Prav tako je zdravilno tudi lubje in lesno oglje. Lipa je drevesna vrsta, ki ima raje topla območja, z globokimi in vlažnimi tlemi. Je izredno odporna proti obrezovanju, prav tako dobro pa odganja iz panja. Doseže izredno starost do 1000 let in več. Naša najdebelejša lipa je Najevnikova lipa, ki pa je na žalost lipovec. Lipa se od lipovca razlikuje po množici različnih lastnosti. Listno ploskev ima večjo in na spodnjem delu poraslo z dlačicami. Ovršni list je pri lipi sedeč, pri lipovcu pecljat. Oreški so pri lipi trdi in jih le s težavo zdrobimo, nasprotno pri lipovcu, kjer se zdrobijo že pri rahlem stisku. V rodu lipa je približno 25 različnih vrst, ki so zelo variabilne, veliko je tudi križancev in okrasnih sort. V vrtnarstvu je že dolgo poznana drevesna vrsta, ki je mnogokrat zasledimo kot drevoredno vrsto. Uprabljajo jo za zelo visoke žive meje. Besedilo In slika: Sašo Taškar Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la 1410 Zagorje Tel.: 041 832 853 041 838 013 - načrtovanje in urejanje vrtov - svetovanje - obrezovanje dreves - urejanje grobov - izdelava vodnih objektov tune z DIVJA MAČEHA Divja mačeha je cvetlica, ki nima nobenega vonja. Uspeva na obdelanih tleh in nasipališčih. Rumene, vijoličaste ali tribarvne cvetove nabiramo od maja do avgusta, korenine kopljemo avgusta in septembra. Sušimo jih na prepihu, obešene na nitki. Pravijo ji tudi tribarvna vijolica, njivska mačeha ali sirotica, saj je najskromnejša v skromni in dišeči družini vijolic. Dobro sojo poznali v srednjem veku, kjer je postala del zbirke fitoterapevtov. Po šestnajstem veku so jo nekoliko pozabili, počasi pa jo znova odkrivajo-mo na novo. Tako kot njena sorodnica dišeča vijolica (o njej smo že pisali na Zasavčevih straneh) vsebuje salicilno kislino, to je aspirin. Prav zaradi te kisline pomaga proti bolečinam, migrenam in vsem vrstam bolezni, ki nastajajo zaradi strdkov krvi (angina pecto-ris, flebitis), ker je zdravilo zoper poapnenju žil. Učinkovito pomaga tudi proti kašlju in pljučnim boleznim, deluje pa tudi kot odvajalo. Čaj iz divje mačehe žene namreč na vodo, pospešuje znojenje in tako čisti kri. Je tudi dobro zdravilo za kožne bolezni., gnojne mehurčke, lišaje, ekceme in srbež saj čisti vrhnjico, ki je zamaščena zaradi prevelikih količin loja ali zaradi znoja. Hkrati pa okrepi kožo, oslabljeno zaradi strupnin. Čaj se uporablja tudi za bolna sečila, proti močenju postelje, uhajanju vode, pesku v ledvicah. Zdravi tudi bolni želodec in krepi prebavo. Poleg tega krepi nervozno srce, zdravi histerijo in krče pri otrocih. Slovarček- FITOTERAPIJA Nasveti »naših mam« Čaj za čiščenje krvi sladkamo z medom. Tak čaj krepi tudi živce. Čaj za živčne bolezni mešamo v enakih delih z orehovim listjem. Čaj iz mačehe se obnese zlasti za pomladansko čiščenje. pomeni zdravljenje bolezni z rastlinami. SONCE IN KATERE RASTLINE NAS PRED NJIM OBVARUJEJO Mnogi se še niste odpravili na dopust. Tisti, ki se boste na dopustu lenobno nastavljali soncu, je dobro, da to-torej da se sončite- delate postopoma. Saj veste, prej ste bili mnogi 11 mesecev v tovarni, pisarni ali v stanovanju (skriti soncu), na dopustu pa bi najrajši v kratkem času »ukradli« vso barvo s sonca. Vsaj prve dni bodite pri sončenju previdni. Zaščitni izdelki so že zelo kvalitetni (predvsem tisti z visokim faktorjem), pa je kljub temu dobro, če že želite hitro in zdravo porjaveti, da jejte veliko korenja-vaša koža bo posrkala oranžno barvilo, ki je v korenju in hitreje boste poijaveli. Še hitreje boste poijaveli, če boste poleg jedli še marelice, buče, solato ter drugo sadje in zelenjavo, ki vsebuje karotinoidne pigmente. Pred sončnimi žarki seje dobro zavarovati tudi z olivnim oljem. Tako so delali že stari Grki kot je zapisal zeliščar M.Messegue. Še boljša je mešanica iz polovice olivnega olja in polovice olja iz pšeničnih kalčkov. A če boste pretiravali s sončenjem, vas nič ne bo rešilo pred opeklinami. Najljubša recepta, kako se zavarovati pred soncem M. Messeguea: ^Uporabljajte kremo z ekstrakti iz listov in cvetov šentjanževke, iz orehovih lupin in iz korenin srčne moči (po 2 ščepca vsakega zdrobite v kašo in zmeljite v mešalniku, nato pa primešajte pol litra sveže smetane). *Dobro je tudi varovalno mleko iz cvetov kamilice,' poljskega maka ter iz korenin srčne moči (po 2 ščepca vsakega zmeljemo v mešalniku ter primešamo pol litra kravjega mleka). Pripravil Igor Goste R5EFTI INFORMACIJE. NA 01/ se-64- aso ELEKTROTOM SERVIS&TRGOVINA Tomaž Draksler s.p.. Naselje na Sahtu 7, 1412 Kisovec SERVIS VSEH VRST: -bele tehnike -električnega ročnega orodja -generatorjev -malih gospodinjskih aparatov TRGOVINA: -električnega ročnega orodja -generatorjev -pribora in potrošnega materiala GSM: 041/ 507-321, TEL: 03/ 56-71-321 ZASTAVUALNICA LITIJA Toni Murn Trg svobode 2 1270 Lilijo tel.: 061-881-362 gsm: 041-426-665 Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, tehnični predmeti, zlato, Realizacija kredita takoj! Delovni čas od 9h do 1 6h, IZPOSOJEVALNICA POROČNIH IN OBHAJILNIH OBLEK Z DODATKI »NEVESTA« f\ H. TRATNIK s.p. Mlinše 35C, 1411 Izlake Tel.: 0601/75-143, GSM 041/745-931 Odpiralni čas: ponedeljek - četrtek od 9-12 in od 16-19 ijre petek od 9-12 ure, sobota zaprto ŠIVILJA ANA Izdelovanje oblačil po naročilu GSM: 041/ 395 301 AVTOPREVOZNIK Franc Ravnikar NAROF 32 1411 IZLAKE Telefon: 0601/73-615 GSM: 041/405-828 ILU avto avtomehanika Razboršek Miran s.p., Majcenova 11, Trbovlje tel.: (03) 56 31 - 521 GSM (041)502-882 Računalniško testiranje vozil. Audi Fiat WV Lancia §eat Alfa Romeo Skoda Opel BMW Citroen Renault Peugeot Ford ARI OPTIKA d.d. Poslovalnica: 1420 Trbovlje Trg revolucije 28d tel.: 0601-21-253 Poslovalnica: Zdravstveni domTrbovlje Rudarska 21, tel.: 0601-29-041 * Velika izbira okvirjev za očala * Vse vrste leč za očala domačih in tujih proizvajalcev * Etuiji za očala * Povečevalne lupe * Športna in sončna očala * Drobna usnjena galanterija Obiščite nas in se prepričajte! hlkoplast Bevško 2, Trbovlje, tel.: 26-466 odpiralni čas: od 7.00 do 19.00 ure. DEKOR, Obrtniško ulico 11, Trbovlje, tel.: 21-108 odpiralni čos: od 8.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00 ure. Bogata izbira vseh vrst talnih oblog, preprog, _____________lamitarij, tekačev, žaluzij RENAULT Omejena serija vozil! Twingo in Clio Ocean Megane in Laguna Concorde Prihranek od 100.000,00 do 340.000,00 SIT! ffiDMMJILTF MALGAJ.. , Trbovlje telefon prodaja: (03) 56 33-110 servis: (03) 56 33-120 /A E-mail: prodaja.trbovlje @ avtohisamalgaj.si, www.avtohisamalgaj.si renault STUDIO G R O U P SE VAM ZDI, DA SE SVET VRTI PREHITRO? Če vetjamete v hitro rast, globalni trg ter želite sebe preizkusiti v dinamičnem mladem kolektivu in vam številke niso tuje, prijavite se nam na DELOVNO MESTO V RAČUNOVODSTVU Od vas pričakujemo ekonomsko izobrazbo vsaj V.stopnje, 4 leta delovnih izkušenj na tem področju, dobro poznavanje davčne zakonodaje, znanjeangleškegajezika ter računalniška pismenost. Vaša naloga bo vodenje poslovnih knjig, priprava računovodskih izkazovb in poročil ter obračuni DDV. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z življenjepisom in dokazili pošljite v 8-ih dneh po objavi na naslov: Studio Modema, Cesta 9.avgusta 4, 1410 Zagoije, s pripisom "Za razpis". 27. MALSRPNA 2000 Vj G.j. r? TT G 77 JT M ulsbslgo 7 BOJAMA BREGAR Iz Kandrš je doma in od nekdaj se rada posveča branju. Veliko ji pomeni tudi prijetno družinsko vzdušje, čeprav se mlajši brat, kot pravi, veliko rajši kot ona ukvarja s športom. Za kolesarjenje in rolanje ji že še je, sicer pa se športa poslužuje bolj zato, da tehtnica pokaže kakšen kilogramček manj. Čeprav rada vidi, da ji pristojijo ■ moderne hlače ali majice. V osmi razred bo zakorakala jeseni 1 in doslej ji je le štirica iz matematike kazila sicer odlične ocene a v spričevalu. Sovrstniki z izlaške osnovne šole jo bolj poznajo ■ po knjigi: Skay, sivi volk, ki jo je napisala kot petošolka. S 1 spodbudo učiteljic je knjigo tudi ilustrirala, OŠ Ivana Kavčiča ■ Izlake pa se je izkazala še kot založnica omenjene knjige. * Pustolovske in zgodovinske knjige ima najrajši in te so jo tudi , navdihnile, da je kot petošolka spisala knjigo: Skay, sivi volk, ■ kjer gre bolj za pisanje o prijateljstvu in srečnem razpletu napete \ zgodbe o volku. Spise obožuje tudi pri pouku slovenščine in □ zadosti idej ima za ustvarjanje zgodbic. Literatura jo zanima in 1 zmeraj najde knjige, ki jo navdušijo. Tedensko prebere vsaj eno a knjigo, med počitnicami pa še kakšno več. Dejala je, da knjigo « Bobri pisatelja Janeza Jalna, vsako poletje znova prebere. Pravi, 1 daje tudi kritična in zna o knjigah podebatirati. Rada je v družbi, ■ z najboljšo prijateljico pa se družita že od prvega razreda osnovne ■ šole dalje. Sicer pa ima veliko prijateljev, s katerimi popestrijo ( prosti čas ali se zabavajo. ■ Tudi pogovarja se rada, s tem, da si včasih želi zaupnih pogo-' vorov, da o stvareh razglabljajo. S prijatelji rada deli dobro in i slabo. Kajti vživi' se v knjige, sočutna pa je tudi do drugih, zato ji 1 ni vseeno, če kdo ne doživlja uspeha. Menda je dokaj analitična, ( čeravno se nasplošno rajši prepusti dogodkom, kot pa, da bi se ■ zadeve morale odvijati po načrtih. Kajti potlej, pravi, ni tiste J izumetničenosti v medsebojnih stikih. In mogoče jo zato navdušijo ■ ljudje, ki so iznajdljivi. Glede poklica se še ni natančno odločila, 1 saj se ji je sprva zdelo, da je trgovski poklic najboljši, potlej jo je a navdušil poklic znanstvenice, zdaj pa jo je pritegnila psihologija. ■ Da bo odločitev lažja, bo verjetno najprej končala gimnazijski program. ■ Udeležuje se raznih šolskih tekmovanj in letos jo je presenetil * uspeh na kemijskem tekmovanju, saj so ji najljubši predmeti v , šoli zemljepis, angleščina in slovenščina, potlej šele biologija in ■ kemija. Včasih, sploh pred kontrolno, prebere tudi horoskop in * pravi, da je strelec - ker je pač "strelka" - še najboljše znamenje ■ zodiaka. V prihodnje si želi veliko potovati, rada riše in jo zanima ■ tudi slikarstvo, le arhitektura je ne zanima pretirano. Kot je a povedala, se je nekdaj hotela naučiti igrati na kitaro, pa je * zaključila, da ni dovolj muzikalična. Glasbi pa rada prisluhne in 1 veselje ima do prepevanja, zato poje v šolskem mladinskem ■ zborčku. Pri ljudeh pa ji ni važno, če so korajžni ali 'cagavi', 1 pomembnejše ji je namreč ujemanje v pogovoru. Besedilo in slika: Petra Radovič SLOVENSKI SVETNIKI ZA 3. TISOČLETJE (14. del) Friderik Baraga, slovenski misijonar in škof Poleg številnih svetnikov, opisanih v dosedanjih prispevkih, so za slovensko svetost in duhovno ter narodno identiteto pomembni tudi mnogi vzori, ki uradni (še) niso “na oltarju”, torej razglašeni za blažene ali svetnike. Eden najpomembnejših je Friderik Baraga, slovenski duhovnik in misijonar ter kasneje škof ob Velikih jezerih v severni Ameriki. Friderik Baraga seje rodil 29. junija 1797 v graščini Mala vas pri Dobrniču (blizu Trebnjega na Dolenjskem). Ob krstu so mu dali dve imeni Friderik Irenej. Leta 1799 je njegov oče prodal graščino Mala loka in kupil precej večji grad v Trebnjem, kjer je potem Friderik odraščal z dvema sestrama. Ko je bilo Frideriku 11 let mu je umrla mati, štiri leta kasneje pa še oče. Podedoval je precejšnje premoženje, a seje kljub temu odločil za študij. Leta 1809 seje vpisal na ljubljansko gimnazijo. V tem času so se Francozi vrnili v Ljubljano in ustanovili Ilirske province. Po končanem šolanju v Ljubljani je odšel na Dunaj, kjer je študiral pravo. Izpopolnjeval seje tudi v francoščini, učil pa seje tudi angleščine in italijanščine. Mikalo pa ga tudi govorništvo in umetnost. V času bivanja na Dunaju je spoznal znanega misijonarja Klemena Dvoraka Hofbauerja (razglašen za svetnika, velja tudi za apostola Dunaja). Mlademu Frideriku je prikazal krščanstvo v podobi, ki gaje potem spremljala vse življenje. Odločil se je za duhovništvo. Leta 1821 seje po končanem študiju vrnil domov. Svaku Jožefu Gresseluje prodal grad v Trebnjem ter še istega leta vstopil v ljubljansko bogoslovje. Friderik j e bil prizadeven študent, saj je v enem letu opravil dva letnika. 21. septembra 1823 gaje ljubljanski škof Gruber posvetil v duhovnika. Novo mašo je imel naslednji dan v ljubljanski stolnici. Po dokončanem študiju bogoslovja gaje škof Wolf imanoval za kaplana v Šmartnem pri Kranju, kjer je ostal dobra tri leta. Tuje napisal svoj znani molitvenik Dušna paša, ki gaje potem še nekoliko predelal. Molitvenik je prvič izšel leta 1830, kasneje pa je še nekajkrat doživel ponatis. Baragovo delovanje v župniji Šmartno je naletelo na odpor duhovnikov, ki so bili vzgojeni v strogi miselnosti janzenizma. Ko je pričel širiti ljudske pobožnosti in podpirati različne bratovščine, so ga prijavili na škofijo. Čeprav seje Baraga dobro zagovarjal, saj je bil pravnik, so ga premestili v Metliko. Tudi tu je naletel na navdušenje pri ljudeh, kar pa ni bilo všeč župniku in drugima dvema kaplanoma na župniji. Ker v metliški cerkvi takrat ni bilo križevega pota, gaje dal naslikati, nakar so ga v slovesnem sprevodu prinesli v cerkev. Vse to je bilo v nasprotju s takratnjim duhom janzenizma. Že leta 1829 je Baraga dobil v roke knjižico o stanju misijonov med Indijanci v severni Ameriki. Baraga je zaprosil za odpust iz škofije, da bi šel v misijone. Škof mu je ustregel. Škof Fenwick iz Cincinnatijaje z veseljem sprejel prošnjo mladega in izobraženega slovenskega duhovnika ter takoj poslal pritrdilen odgovor. Po pripravah se je odpravil v Francijo ter se v Le Havru vkrcal na ladjo. Potovanje do Cincinnatijaje trajalo s postanki nekaj mesecev. Spomladi leta 1831 seje podal med Indijance na območju Velikih jezer. Najprej seje ustavil pri Otavanih. Središče njegovega prvega misijona je bilo v Arbre Croche (Krivo drevo) ob Michiganskem jezeru. Z Indijanci seje najprej pogovarjal s pomočjo tolmača, kasneje pa je začel sam sestavljati slovar in slovnico Otavanov. V dolgih zimskih večerih je Baraga vztrajno pisal. Najprej je sestavil indijanski molitvenik Otawa Anamie-Misinaigan (izšel v Detroitu 1832), ki pomeni uvod v indijansko književnost. V Arbre Croceju je krstil 461 oseb (od 4000 prebivalcev). Naslednje leto je zapustil Otavane in se podal najug k Veliki reki, kjer je ustanovil nov misijon. Čakale pa so ga težave. Nasprotovali so mu uradniki, protestantski pastor ter trgovci, ki so Indijancem prodajali žganje. Pritisnili so na škofa, zatoje potem Baraga po binkoštih leta 1835 odšel v Le Pointe ob Gornjem jezeru med Očipvejce. Očipvejci so ga sprejeli z veseljem, saj je postal njihov prosvetitelj. Sprejeli so tudi moderen način življenja in se ohranili. (nadaljevanje v prihodnji številki Zasavca) Branko Nimac MVSgihial gttc vidnih I Vah;i«)i](‘v lip 3 1270 Litija tel./fax: 061 883-029, 884 209, 880-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja ^ trž enje in produkcija za gospodarsko interesno združ enje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP E-mail: atv.signal@siol.net NAJB0IJ CITIMNA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVAMATVSIGNAL ZAGOTAVLJAPOSLOVM USPEH! EOSS Valvazoijev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146 E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http://www.mtaj.si/radio/ 27. MALSRPNA 2000 n.77.Ji VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS NAGRADIMO Še do 3.avgusta imate čas, da odgovorite na našo literarno uganko. Pravilni odgovor in malo sreče pri žrebu vam lahko prinese lepo knjižno nagrado. Iskana, žal pred kratkim umrla pesnica in igralka seje rodila leta 1912 pri Ljubljani. Poročena je bila z znanim slovenskim kiparjem.Poleg igralstva (le kdo se je ne spominja iz filma To so gadi) je pisala tudi čudovite pesmi. Njene pesniške zbirke so Neodpisana pisma, Letni časi, Spomin, Okus po grenkem idr. V pomoč pri reševanju uganke vam tokrat objavljamo še nekaj verzov njene domoljubne pesmi, z naslovom DOMOVINA. Kako redkokdaj slišiš besedo DOMOVINA ko da je ni v slovarju, ko da je nad njo anatema izrečena. Slišiš le REPUBLIKA. Te besede se kri drži, pravično in krivično prelita. Skoraj kakor REVOLUCIJA, (se nadaljuje) Avtor: Moje ime: Naslov: KULTURNI KOLEDAR 14.julija 1795 je umrl dramatik Anton Tomaž Linhart. Igre: Županova Micka, Ta veseli dan ali Matiček se ženi,... 14.julija 1967 je umrl pesnik Alojz Gradnik. Pesniške zbirke: Padajoče zvezde. Pesmi o Maji, Narobe svet,... 22. julija 1921 seje v Ljubljani rodil pesnik in pisatelj Branko Žužek. Dela: Kruh moje matere, Upoma galeja,... 23. julija 1961 se je v Ljubljani rodil pesnik Alojz Ihan. Dela: Srebrnik, Igralci pokra,... 24. julija 1932 se je v Rodicah rodil pesnik in pisatelj Vinko Rode. Delo: Nekje je stvarnost prozorna. Pripravil Igor Goste Uganko sestavil Igor Goste "PA POVABITE SE PRIJATELJE...11 Sredi julija je pogled na delo v pretekli gledališki sezoni Mladinskega gledališča Svoboda Trbovlje že jasen in zgovoren. Sezona je bila bogata predvsem z delom. Vse, kar so člani gledališča planirali, so tudi izpolnili in zadovoljni so s svojim delom, le finančno stanje jih dosti manj zadovoljuje. V občini sicer je razumevanje in prav tao tudi pri Skladu za ljubiteljske dejavnosti, ampak finančna sredstva so precej skromna. Obnova Doma svobode je trenutno pod vprašajem, čeprav so projekti gotovio in pripravljeni. Na občini pravijo: "Bomo videli..." V avgustu bi radi obnovili vsaj parket v dvorani. Stole so v začetku letošnjega leta uspeli zamenjati. Volje je dovolj, pojavili pa so se še administrativni zapleti. Njihova želja in potreba je, da bi pridobili stalnega sponzorja, ki bi bil pripravljen finančno podpreti njihove projekte. Trenutno šteje gledališka skupina okrog trideset članov, ki skupaj še ne delujejo prav dolgo, zato posamezniki še ne izstopajo, razen Janeza Rusa z njegovo Performance Plamen noči. Glede na to, da so intenzivno delali celo sezono, jih preveva rahlo razočaranje, ker njihovo delo le ni tako ovrednoteno, kot bi želeli. Vzrok za to je tudi pomanjkanje časa, predvsem ob gostovanjih in na tekmovanjih. Zgodi se, da zaradi obveznosti v službi ne morejo počakati niti na razglasitev rezultatov. Precejšnjo vlogo pa ima pri tem tudi denar. Kljub vsemu so načrti za novo sezono obetajoči, saj pripravljajo poleg tradicionalne podelitve Štilčkov tudi literarni večer Menartove poezije, mladinsko igro Mavrični rog domačega avtorja Uroša Pikla, predstavi Mladost pred sodišče, Hansa Tiemayerja in Jovanovičevo Življenje plejbojev ter ponovitve lanske uspešnice Goldonijeve Pahljače. V svoji zahvali ob zaključku sezone vsem, ki so spremljali njihovo delo, obljubljajo gledališke dogodke, ki bodo pritegovali obiskovalce v novi sezoni in jih vabijo na "gledališko razvedrilo, gledališko umetnost, ki nas včasih razveseli, včasih pa tudi pripravi k razmišljanju, zagotovo pa obogati naš vsakdan... pa povabite še prijatelje! TRBOVLJE Darko Pavšelj-Larix SAMOTA Tisoč nasmejanih obrazov, tisoč brezskrbnih pogledov, da - pozabili so na vse... A jaz sem kot tujec sam in sem kot tujec. In srce je polno bolečine, a duh je nemiren, beži, išče... Tisoč nasmejanih obrazov, a jaz nisem med njimi, daleč proč sem od njih. Vem, ampak zakaj, zakaj? Vem - ve duša in srce, duh čuti, trpi, hrepeni po njej, a ne dobi - je daleč in nikjer... JANEZ KNEZ RAZSTAVLJA V KNJIŽNICI V mali galeriji Knjižnice Toneta Seliškarja v Trbovljah je pred dnevi postavil na ogled svoja dela akademski slikar Janez Knez, skupno s člani IRWIN-a. Knez razstavlja štiri olja z motivi iz Žabje vasi in eno grafiko z motivom rudniškega jaška III na Gvidi. Osem grafičnih listov v sitotisku pa so postavili na ogled člani IRWIN-a prav tako z motivi iz Trbovelj. tL SIPOREX VTONG sem obcanViarc] in občanom občine agovje ob O^vi, iskreno čestitamo ob skupnem pio^7niku SVEA "Vsem občankam in občanom iskreno čestitamo in želimo prijetno ter veselo praznovanje." COMPUTERS doliae če&titama- ten feltmo* velika ve&elfa t*t ferUjetuecpči cOiufietvfa! Vsem občanom Zagorja čestitamo za praznik! ^7: uR 7. F. Tradicionalna kmečka ohcet na Vidrgi Vzeli so se! V soboto, 15.julija je na Vidrgi potekala že tradicionalna kmečka ohcet po starih šegah in navadah v organizaciji Turističnega društva Mlinše. Prireditev seje pričela že v Zagorju s sprevodom parov, povabljenih, mažoretk ter godbenikov Pihalnega orkestra Svea iz Zagorja. Pred ploščadjo so pripravili šrango, kjer so vsi ženini morali odkupiti svojo nevesto, kar je vsem po vrsti pelo. Sprevod se je nato nadaljeval do Vidrge, kjer se je začel kulturni program Med približno 200 narodnimi nošami so se znašli tudi obiskovalci prireditve... in nastopi DU iz Kamnika, skupine narodnih noš iz Komende, Ihana in Mengša in folklorni skupini iz Adlešičev in Semiča. Tokrat se je vzelo pet parov, ki jih je poročil zagorski župan Matjaž Švagan, štirje pari so dobili spalnice, en par pa je bogatejši za novo kuhinjo, ki jo je podelil Miroslav Štrajhar, direktor Svee Zagorje. Besedilo RM., sliko PRAV "Naš" par iz Trbovelj - Jože Pečnik in Emira Selman (po novem Pečnik) "BIKALI" Pri gostišču Šturman v Ločici je 15.julija potekal zbor III. ANNUAL NATIONAL RALLY HARLEY DAV1DSON v organizaciji MC Orel, ki so se ga udeležili tudi zagorski motoristi. Od Ločice je motoriste vodila pot proti Celju, kjer so se jim v Od spredaj... IZBIRAMO NA J GOSTIŠČE • ZASANJA S000 : • Na uredništvu Zasavca smo se po kar dolgotrajnem premoru • odločili, da začnemo z novo akcijo. Doslej smo izbirali naj • natakarje, prodajalce, šoferje, vzgojitelje, poštarje,... tokrat pa bomo začeli z glasovanjem za NAJ GOSTIŠČE ZASAVJA * 2000. Glasujete lahko za gostišče na območju Zasavja, pogoj • pa je, da v tem gostišču nudijo tako pijačo kot jedačo * (raznorazni lokali in bari brez ponudbe hrane torej odpadejo). • Koliko časa bo akcija trajala, vas bomo obvestili naknadno, • tokrat pa objavljamo že prvi kupon, s katerim lahko predlagate * katerokoli gostišče v Zasavju za NAJ GOSTIŠČE ZASAVJA • 2000. • ... in zadaj baru Time out pridružili še ostali motoristi in 40 motoristov se je podalo na Roglo, po daljšem postanku pa v Harley davidson bar v Slovenskih Konjicah. Pot seje nadaljevala proti Arji vasi v Pizzerijo Lesjek, kjer sta bila na sporedu pizza in pivo. Zaključek poti je bil v Celju v Zlatorog clubu, kjer je potekal velik mednarodni blues festival. (p.m.) Naj gostišče Zasavja i 3000 Glasujemzago j Glasovalse Dainr,l doBBffi ™DD§B SHdd □ □ □ □ ŠTANOMNJSkO POMSVe ZAGOČJS 0& OL 9- avgustu iskreno čestitamo obča n kani in okčanom Zagorja in želimo prij etno praznovanj e! Q W VITASAN d.o.o. IZLAKE Vaše zdravstveno podjetje Podlipovica 43,1411 Izlake, Tel./fax: 03-56-79-060, GSM: 041-733-528, e-mail: vitasa®siol.net Vsem prebivalcem občine Zagorje iskreno čestitamo, želimo prijetno praznovanje ter obilo veselih trenutkov! Vaše zdravstveno podjetje K mladinska knjiga ZAGORJE sem prebiva cem aQcrr\a iskreno čestitamo ob občinskem prazniliu! • w Gostišče s prenočišči Žibert Jože in Andreja Ob občinskem prazniku iskreno čestitamo sodelavcem in vsem prebivalcem Zagorja ob Savi! 1411 Izlake, Vidrga 4, tel.: 03/56 75-150, fax: 03/56 75-272 GOSTIŠČE TOM DRUŠTVO UPOKOJENCEV Prešernova 1, Zagorje, tel.:0601-66-177 ZAGORJE odpiralni čas vsak dan 27. MALSRPNA 2000 ALPINISTIČNE NOVICE V petek, 7.julija sta se Trboveljčana Zdravko Zajc, član PD Železničar in Tom Froebe, član Planinskega društva Trbovlje, lotila plezanja v Široki peči (2497m) v Martuljški skupini. Ta gora je nekakšna kraljica martuljških gora. Je najtežje dostopna od vseh vrhov v Sloveniji. Prvič so na njen vrh stopili plezalci Jože Čop, Miha Potočnik in Stanka Tominšek šele leta 1928. Ta gora je izredno krušljiva, zato je nanjo relativno malo plezalnih smeri. Široka peč skupno s Špikom tvori najlepši del mogočne panorame Martuljka. Plezalca sta pričela z vzponom pri Bivaku III Za Akom (1340m). Že začetni raztežaji so zahtevni, ker je treba preplezati nekaj balvanov Il.težavnostne stopnje. Najtežje mesto pa je prehod v Krnico amfiteatra, kjer je težavnost plezanja od III. do IV.stopnje. Iz amfiteatra se plezanje nadaljuje po zelo izpostavljeni gredi-rampi, nato pa po zelo strmi grapi s III.težavnostno stopnjo. Zaradi izredne krušljivosti sta oba plezalca morala posvečati varnosti vso pozornost. Tudi po povratku z vrha sta se morala posluževati vrvi. Oba plezalca sta za vzpon in sestop z gore potrebovala enajst ur. tL KMEČKI TURIZEM OBLAK Na jugovzhodnem delu občine Litija se razprostira dokaj obsežna kraška Dolska planota, pod katero se na neizrazitem prevalu nahajajo Dole. Naselje, kije privlačna izletniška točka, krasi baročna cerkev Marije Snežne. Zakrasela okolica poleg kraških jam in vrtač ponuja veliko lepot, vrednih ogleda. Ob cesti proti Šentrupertu se raztezajo Gradišče pri Št. Lovrencu, sredi katerih stoji ena večjih slovenskih lip. Bližnji zaselek Javorje, mnogi poznajo po dobrotah kmečkega turizma Oblak. Ob vikendih vam postrežejo z domačo hrano, še posebej pa so ponosni na peteršiljeve štrukeljce, zakuhane v juhi. V lepo urejeni kmečki hiši lahko gostje tudi prespijo. Dvorišče krasi obnovljena, s slamo krita kašča, namenjena zaključenim družbam, v kateri je shranjena zanimiva etnološka zbirka predmetov, gospodar pa obiskovalcem rad pokaže svoje pletarske izdelke. Obisk kmečkega turizma Oblak lahko združite s prijetnim sprehodom po okoliških gozdovih, ki so bogati z gobami in drugimi gozdnimi sadeži. Do Oblakovih pridete po cesti iz Dol v Šentrupert, ki se v Gradišču odcepi proti Javorju, pokličete pa jih lahko na telefonsko številko 01 8972-172. Prijazno vabljeni k Oblakovim! Pripravil Center za razvo| Liti|a MIŠ MAŠ MIS MAS M1S MAS MIS MAS MIS MAS MIS MAS je bil v resnici voda. Prižgala sem radio in začela plesati. Za plesalca sem imela medveda Cvetka. Zavrtela sem se in z desno roko sem po nesreči prevrnila drag kozarec, ki je padel na tla in se razbil. Zelo sem se prestrašila. "O, kaj bo rekla mama, ko pride domov in vidi razbitine!?" V tistem hipu sem slišala, kako zunaj pred vrati ropotajo ključi. Vstopila je mama in opazila razbiti kozarec. Imela sem srečo, da ni bila huda. "Le en kozarec manj!" je rekla in skuhala kosilo. Jaz pa sem slekla obleko in se umila. Katja Traunšek, 4.a. OŠ IČeč GOBE Včeraj smo šli v gozd in nabrali veliko jurčkov, mušnic ter lisičk. Mušnico sem odtrgala z rokavico, saj je to strupena goba. V gozdu je bilo veliko gob, ampak vseh nismo nabrali. LKo smo se vračali domov, sem izgubila svojo gobo. Bila sem žalostna, ker sem izgubila prav to. Alisa Šehič,4.a. OŠ IČeč IZGUBUENI MAČEK Bilo je poletje. S prijatelji smo bili zunaj in se veliko igrali. Nekega dne pa smo našli izgubljenega mačka. Vsem se nam je zasmilil, zato smo se odločili, da bomo skrbeli zanj. Bil je črn, po trebuhu pa je imel belo liso. V trgovini sno si izbrali veliko škatlo in mu jo uredili. Vsak dan smo bili z njim ter se igrali. Od doma smo prinesli ostanke kosila in kakšno salamo. Okoli vratu smo mu obesili listek, na katerem je bilo zapisano njegovo ime, ki smo si ga izmislili: FIFI. Zelo smo bili zadovoljni, saj si nismo mislili, da bomo lahko skrbeli za muco in si nekaj delili. A naše veselje je kmalu izginilo. Muc nam je ušel. Poskušali smo ga iskati, a zaman. Vedeli smo, da si je želel svobode. Vendar smo še vedno upali, da se bo vrnil. Po nekaj dneh smo pospravili, kar smo mu pripravili. Bili smo žalostni, a kmalu smo se že veselo igrali. Vedno nam bo ostal v lepem spominu. Ajda Pirnat, S.b., OŠ T.Okrogarja MOJA RIBICA Moja ribica živi v sobnem akvariju. To je majhna zlata ribica. Imenuje se Franc. Ima nežne plavuti in repek. Rad se potaplja do dna. Tam ima vazico. V njej počiva in se skriva. Hranim ga s posebno ribjo hrano. Vsak dan mu dam šest kroglic. Takrat veselo priplava na površje in hitro pospravi zalogaj. Vsak teden mu zamenjam vodo. Takrat ga vzamem iz vode in ga dam v kozarec. Zelo je živahen. To ribico imam že od devetega rojstnega dne. Prinesla mi jo je babica. Želim si še več takšnih ribic, da Franc ne bo sam. Staša Drnovšek, S.b. OŠ Toineta Okrogarja Moja najljuHa Igra !Roža ! Žival ! Knjiga i i Glasba "■pnir.njart^ir.F. PLANINSKI POHOD NA ČEMŠENIŠKO PLANINO Kljub slabemu vremenu so moravški in vrhniški upokojenci-planinci vztrajali in se naužili svežega zraka v neokrnjeni in bogati naravi ter ob obilni topli malici, vse po želji planincev. Moravški planinci vsako leto obiščejo Čemšeniško planino na višini 1206 metrov nadmorske višine, ki ji pravijo tudi Velika planina in je največji vrh v Zasavju oziroma Posavju takoj za Kumom. S svojo lego in neokrnjeno naravo nam planincem nudi obširen in lep razgled. Vse od Pohorja, Gorjancev, Snežnika, Julijskih alp in Kamniških planin. Planina je dostopna z motornimi vozili do Prvin ali po markiranih poteh iz Trojan, Čemšenika, Izlak, Zaloke, Kisovca, Zagorja ob Savi in Savinjske doline. Planinski dom PD Zagorje nosi ime po dolgoletnem predsedniku društva dr. Francu Golobu, ke na viši9ni 1120 metrov. Oskrbnica, upravnica, kuharica in čistilka je že osemnajst let Fani Novak, ki je poznana vsem planincem širom Slovenije. Posebno še, ker je prijazna, vedno nasmejana in dobre volje. Fani pravi, da je dom največ obiskan ob vikendih in praznikih, ostale dneve v tednu pa je obiskovalcev manj. Čemšeniška planina ponuja bogato vegetacijo, saj je severno pobočje pokrito s smrekovimi in bukovimi gozdovi, južno je strmo in travnato pobočje. Tu gor rastejo mali encijan, velika očnica, zlati klobuk, zvončki, kronce, divji česen, svečnik, rumena hodulja in črn teloh. Če se podaš na Čemšeniško planino, s seboj vzemi dobro voljo, sprostitev, tu gor se boš obogatil z zdravjem in se zadovoljen vrnil v dolino. Sicer pa je o našem srečanju in druženju med moravškimi in vrhniškimi planinci - upokojenci nastala tudi skupinska fotografije. Besedilo in slika Jože Novak DRUŠTVO INVALIDOV V BIVŠI RUDNIŠKI UPRAVI Bivša stavba rudniške uprave na Cesti S.julija v Hrastniku je že od začetka junija dala zatočišče tudi hrastniškim invalidom. Nova pisarna omogoča normalno delo SREČANJE ŠOLARJEV IN UČITELJEV VSEH GENERACIJ NA KATARINI Pri Sv.Katarini, ki sedaj sodi v KS Čeče nad Trbovljami, so že leta 1881 zgradili osnovno šolo, ki so jo obiskovali mladi nadebudneži iz širšega območja izpod Mrzlice in Kala. Oktobra leta 1999 pa so to šolo po sklepu Občine Trbovlje porušili, ker je stavba dotrajala, pouka v njej pa že dolga leta ni več. V njej je imela krajevna skupnost Čeče od časa do časa zbor krajanov, nekaj časa je bila v delu zgradbe tudi trgovina. Zadnja leta pa v njej ni bilo ničesar, saj šolarje vozijo v šolo v Trbovlje. Pred kratkim pa so se nekdanji učenci s tega območja odločili, da povabijo v goste vse živeče bivše učence in učitelje te šole. Tako so pripravili srečanje v soboto, 22.julija ob 17.uri na prostoru nekdanje šole. društva, kjer se bodo enkrat mesečno srečevali člani društva, vsak prvi ponedeljek v mesecu pa bodo uradne ure od 10. do 12.ure in od 16. do 17.ure. Fanči Moljk SPOMINSKI POHOD NA VRHE Občinski odbor borčevske organizacije Trbovlje je organiziral v soboto, S.julija, tradicionalni spominski pohod na Vrhe nad Trbovljami. Udeleženci so odšli ob 6.uri od javnega kopališča čez Katarino, mimo Vrharja in mimo Jagra na Podmeji na Vrhe do brunarice ZB. Starejši udeleženci pa so se odpeljali na srečanje z avtobusom. Pri brunarici je imel predstavnik ZB Janez Ocepek nagovor. Lovski pevski zbor iz Trbovelj pa je pod vodstvom Alberta Ivančiča zapel nekaj pesmi, lovskih, narodnih in partizanskih. Sledilo je družabno srečanje z obujanjem spominov ob jedači in pijači. Vendar je vso prireditev pokvaril močan naliv. tL kjer so uredili park in postavili spominsko obeležje ter pripravili kulturni program. Sledilo je družabno srečanje pri novozgrajenem domu, ki stoji v bližini bivše šole. Med navzočimi je bilo dosti spominjanja na pretekla leta in marsikdo je obžaloval, da šola več ne stoji. Morda bi le lahko še služila kakšnim namenom... IL OBNOVA PROSTOROV POLICIJSKE POSTAJE Že nekaj časa je bilo v načrtu, da bi obnovili prostore Policijske postaje Trbovlje na Obrtniški cesti 13. Gre za ureditev in izboljšave pisarniških prostorov, dežurne sobe, prostora za pridržanje, izboljšanje varovanja in videonadzora. Letos je za te namene na voljo 17,5 milijona tolarjev. Z obnovitvenimi in ureditvenimi deli bodo pričeli predvidoma septembra letos. IL V spomin ANTON POZNIČ (1942 - 2000) Zaradi nepričakovane bolezni je 26.6.2000 umrl Anton Poznič, dolgoletni član AMD Izlake. Rojen je bil leta 1942 v Preboldu. Po študiju je leta 1963 prišel v Zagorje, kjer je bil več let učitelj. V Zagorju se je ljubiteljsko ukvarjal z raznimi dejavnostmi. Veliko je kolesaril, ustvaril je generacijo mladih košarkarjev, vodil je aktivnosti v mladinskem aktivu pri Planinskem društvu Zagorje. Posebej uspešen je bil v šahovskem klubu Zagorje, kjer se je preizkušal kot moder in preudaren človek, kakršen je bil tudi po značaju. V avto moto športu pa bo ostal vedno zapisan kot prvi Zagorjan, ki je tekmoval v rallyju. V 70-ih letih je uspešno nastopal na popularnih tekmah kot so ŠOLT, LOKA, Pohorje, Zvezda, Sutjeska... Z izkušnjami, ki si jih je pridobil, je pričel z organizacijo turističnih avto rallyjev tudi v AMD Izlake. Kot dolgoletni predsednik nadzornega odbora v društvu je bil s svojo umirjeno preudarnostjo nepogrešljiv z nasveti pri organizaciji in sami izvedbi vseh rallyjev ter mednarodnih srečanj motoristov. V AMD Izlake smo izgubili člana, vendar nas bo spomin na njegove zdrave misli in ideje še naprej spodbujal k druženju v avtomoto športu. AMD Izlake fTT.r; nLnrr. DNEVNIK JOŽE OCEPEK, KNJIŽNJIČARKE IZ LITIJE Dostikrat se zgodi, da sogovornik, ki mu povem, da sem v službi v knjižnici, hitro reče: »Tudi jaz bi delal v knjižnici, zelo rad berem.« Moj odgovor je vedno enak: »Tudi jaz rada berem, toda tega ne počnem v službi.« »Kaj pa potem delaš?« Ja, kaj pravzaprav delam v službi in po njej? Ponedeljek, 10.julij / Danes imam na koledarju napisano: DOPUST. Pa ga še ne bo. V knjižnici že sedem let obnavljamo prostore. Sedaj je na vrsti klet. Prestaviti je treba 10.000 knjig v »urejena« skladišča. Pomagajo študentje. Vse že vedo: knjige najprej izprašiti, obrisati prah in jih postaviti na police- po abecedi! Še enkrat kliče svetnik v državnem svetu- igralec Polde Bibič. Pristojni odbor bo razpravljal o predlogu knjižničarjev za spremembo Zakona o avtorskih... pravicah, da knjižnice ne bi plačevale avtorskih pravic za izposojo video kaset, CD, CD-ROMOV. Dogovorimo se, da nas bo na seji v Ljubljani zastopal kolega- direktor knjižnice iz Nove Gorice. Pregledam še pošto in prispele račune. Doma mi Polona na kratko pove o dogodkih iz Parade ljubezni, kije bila v Berlinu. »To je treba videti in doživeti!«je najkrajši komentar. Zvečer je še seja občinskega sveta. Pomembna točka: proračun. Kljub poprejšnjemu usklajevanju med strankami in županom, razprava traja 4 ure. Ob pol enajstih (ponoči) je proračun sprejet. Tudi zaradi tega bo dopust slajši. Torek, ll.julija / Z Andrejo in Tatjano naredimo načrt za skladiščenje revij in časopisov. Pregledujem arhiv v kleti. Med dopisi poiščem pismo Janeza Menarta. Zahvaljuje se nam za pripravo literarnega večera in nam pošilja pesem. Preslikam razgovor z njim (v Zasavcu) in ga skupaj s fotokopijami pripravim zanj. Popoldne nekoliko počivam (vadim za dopust), nato pa nazaj v pisarno. Sreda, 12.julij / Delo v kleti knjižnice lepo napreduje. Skočimo še v Šmartno, kjer so prostori prebeljeni, pa je treba tudi tam knjige očistiti in urediti. To je delo za prihodnji teden. Oglasi se snemalec lokalne TV. Posname likovno razstavo, ki smo jo postavili prejšnji petek in njeno avtorico Dunjo Mantel. Proti večeru se spret vrnem v pisarno, da pred dopustom postorim še to in ono. Kliče prijateljica Zlata Volarič, prinaša pozdrave tudi od Janeza Švajncerja. Četrtek, 11.julij / V knjižnici ugotovim, da bo nekaj dela ostalo še za čas po dopustu. Hvala bogu! Z mirno vestjo shranim zadeve v omaro. DPM organizira danes prvo počitniško kopanje na Izlakah. Otroci čakajo avtobus že ob 8.30. Dežuje. Njihove oči so polne pričakovanja. Dogovorimo se, da se odpeljemo v Laško. Veselje je veliko. Popoldne dokončam še eno veliko delo (da bom lahko na počitnicah mirna); naredimo dokončni izbor za pesniško zbirko (mojo!) in jo pošljem na tri naslove v oceno. Kako že rečejo otroci? »Še dvakrat spimo doma, potem pa na morje.« Petek, 14j ulij / Od knjižnice se še kar ne morem ločiti. Oddam vprašalnik za NUK in povabim mlade iz »kleti« na kavo. Danes bodo dokončali urejanje in prestavljanje knjig. Izberem še »morsko branje«: romane, humoreske in za zabelo še Uto Ranke-Heineman- Ne in amen. Bomo videli, zakaj? Od 11. do 14. ure zbiramo še podpise, da so zdravila za otroke brezplačna. Akcijo vodimo v občinski ZLSD, pomagajo še Anica, Marko in Tine. V treh urah zberemo več kot 300 podpisov. Popoldne pokličem Marijo, če že ve, kam greva na dopust. Ker so to Robinzonske počitnice na Komatih, ve le, da morava biti v soboto do 12 ure na Murtm. S prijatelji in domačini pijemo še zadnje kave pred dopustom. Od doma zato odidem trikrat, vmes pa pripravljam prtljago. Ob 23.30 sem že v postelji, odhod je ob 2.30. Sobota, 15.julij / Odhod j e točen (kot ponavadi pri naju). Dežuje. Oceniva, da bova na Murtru najkasneje do 10 ure. Prvi zastoji se začnejo že v Karlovcu. Po šestih urah vožnje sva šele na Plitvicah, Ves čas dežuje, v koloni se premikamo po polžje, veliko je prometnih nesreč. Kljub počasni vožnji pot ni dolgočasna, saj je najin dvojec brez krmarja usklajen. Dolgčas je le pajku, ki si vztrajno gradi mrežo na oknu avtomobila. Ob 11 uri še nisva v Obrovcu, to pomeni, da bova zamudili ladjo. Še enkrat prelistam dokumente, čas prihoda je 13 ura. Torej sva pridobili še eno uro. Na Murtm sva ob 12,30. Izveva, daje najin cilj otok Žut. Z ladjico se vozimo skoraj dve uri. Sprejme naju prijazna gostiteljica Smiljka in naju s čolnom odpelje v preurejeno ribiško hišo. Izveva, da je iz nje danes odšel Vinci Vogue Anžlovar. Nedelja, 16).julij / Počitnice, dopust, nobenih obveznosti. Torej, tudi pisanja ne! Ampak moram dodati še tole; mir, spokojnost, moije pa tako modro, da ni res. In sončni zahod, ne zmorem ga opisati. Sem ga kar slikala. Jutri pripelje oskrbovalna ladja. Prosila bom Luko, da dnevnik odpošlje po faxu. Dnevnik ureja Igor Golte PIHALNI OPKLSTLP SVLA OSVOJIL ZLATO rACDALJO Orkester se je prejšnji vikend udeležil tekmovanja pihalnih orkestrov v Niirnbergu, Nemčiji. Tekmovanje organizira »Severnobavarska zveza pihalnih orkestrov«. Tekmovanja se je udeležilo okrog 30 orkestrov iz vse Evrope. Pihalni orkester SVEA Zagorje je tekmoval v 1. skupini (najvišja težavnostna stopnja) in osvojil zlato medaljo, za nagrado pa prejel tudi pokal in trobento (nagrada generalnega sponzorja tekmovanja). Čestitamo! KAJ POČNEJO OPLEKI? Prejšnji vikend so oženili bobnarja... zdaj so »ledig&frej« samo še štirje... ** V poletnem času (kdaj je že to?) bo na TV Slovenija predvajana reportažna oddaja iz turneje Orlekov po Avstraliji in Novi Zelandiji.** Koncert iz lanskega ETNO FEŠT NEUM 99, je bil konec maja predvajan na HTV1, prav tako je bila glasba Orlekov slišana na hrvaških radijskih postajah.** Zanimanje za glasbo Orlekov pa so pokazali tudi v Ameriki. V časopisu Sonicspace, ki izhaja v Baltimoru, je bila objavljena recenzija plošč Salamurca in Prvi ruker. Povzetek kritike je objavila Mladina, gre za izjemno navdušenje recenzenta nad albumoma, kritika je 100% pozitivna.** 3. avgusta bodo nastopali na morju, v Piranu; 3. septembra pa zopet v tujini - v Avstriji.** Pospešeno vadijo, saj se pripravljajo na snemanje nove plošče, ki bo izšla prihodnje leto pri založbi NIKA records. Nekaj novih komadov že igrajo na koncertih.** V kratkem pa bodo posneli še videospot za skladbo TIK TAK z albuma Salamurca. Katja S. Zagorski pihalni orkester 27. MALSRPNA 2000 r^J7f7j uP.KF. Zmagale so Divna, Manica in Mojca! Če ne porata prvič, bo pa drugič, je bil vodilni moto organizatorjev, ki jim je vreme prejšnji teden ponagajalo, da so prireditev za izbor miss Zasavja 2000 prestavili za teden dni. In v nedeljo, 23. julija se je sprva zdelo, da bo malce neprijaznosti s strani vremenskih prilik, toda ob 19. uri je povezovalka programa Katja Tratnik že korajžno pozdravila številne obiskovalce, ki so z zanimanjem spremljali izbor najlepše Zasavke in si privoščili tudi malce rajanja ob prijetnih taktih ansambla VETER. In kjer igra VETER, se ponajvečkrat tudi zgodi veter, ki je štirinajstim lepoticam kar vztrajno kuštrai frizure in razpihoval obleke, vendar so korajžno korakale po modni pisti in delile nasmeške ne le žiriji, marveč očarale tudi kakšnega izmed obiskovalcev. saj so ob njihovem zadnjem. tekmovanje prijavila tudi iz Maribora, Domžal, Rakeka in Celja. Agencija GERŽINA V1DEOTON iz Maribora, ki vsa leta organizira tekmovanja za miss po regijah kot tudi finalen izbor Miss Slovenije za Miss Sveta in katere vodja Zdravko Geržina je še povedal, da bo avgusta v Mariboru potekalo polfinale. Čudovite lepotice se prečudovito predstavijo in za Miss Zasavja potegujejo. (foto: I.Z.) Manj prepričljivo, bolj prepričljivo... žirija zares ni imela lahkega dela pri ocenjevanju, (foto: RR.) tretjem izhodu, nekateri že kar glasno navijali. Štirinajst se jih je nabralo in potegovalo za najlepšo in to so bile: Tanja Černič, Tina Hlebec (Zagorje), Nataša Kolar, Enisa Demali, Almira Bešič (Zagorje), Divna Levec, Manica Pečnik, Katarina Bec (Loka pri Zidanem mostu), Maja Klemenc, Slavica Stanojevič (Hrastnik), Indira Albegovič (Zagorje), Mojca Razpotnik (Polšnik), Irena Tbrl in Aida Murič. Dekleta 23. septembra pa bo v ljubljanskem Cankarjevem domu finalen izbor za Miss Slovenije, ki se bo 30. novembra v Londonu udeležila tekmovanja za Miss World. Žirijo, kije ocenjevala nastopajoče, so sestavljali: Klavdija Miko - Groboljška, je o lepoti težko razpravljati, zato je imela žirija nemalo dela, da je izmed štirinajstih lepotic izbrala najlepšo. "Prednjačil je dober vtis," je še povedal, "vendar so bila dekleta korajžna, čeprav seje videlo, da brez treme ne gre." Glede zmagovalke si je bila žirija zelo enotnega mnenja in težko pričakovani rezultat je publika izvedela okoli 21. ure, ko so dekleta že opravila vse tri izhode: v dnevnih in večernih oblekah ter v kopalkah. Sponzorji oblačil so bili: KBM fashion, Lisca Sevnica in Josephine Collection Celje. Zgodilo pa se je tudi nekaj razvedrilnega programa, za katerega so poskrbele nenazadnje tudi s tem, kakšni hobiji jih pritegnejo in kakšne ambicije imajo. In, saj res, katere so žirijo še najbolj očarale? Za drugo spremlje- Najlepše z leve proti desni: Mojca Razpotnik, Divna Levec in Manica Pečnik. (foto: I.Z.) Neda Gačnik, Miss Slovenije'99: “Na podlagi mojih izkušenj, ni pretirane tekmovalnosti na izborih za Miss, še celo prijateljski stiki se vzpostavijo." (foto: RR.) Slovenske novice, Neda Gačnik - Miss Slovenije'99, Emil Šabanovič - IBM Ljubljana, Doko Matovski - FORUM Zagorje, Miianka Turk - KBM fashion, Jaro Jesih - POP TV in Janez Groboljšek - Občina Zagorje. Po besedah predsednika žirije Janeza plesalke LUCKY LIPS, duo Djarma z afriškimi ritmi, duo Twins s country glasbo in seveda ansambel VETER, ki je publiki znal postreči z glasbo in jih zabavati v večerni romantiki. Glede kandidatk pa so publiki postregli tudi s podatki o višini, teži, barvi oči. “Vse so dobre, odločitev bo težka," so dejali navijači na zagorskem bazenu, (foto: RR.) valko je bila izbrana Mojca Razpotnik, 20-letna blondinka iz Polšnika, za prvo spremljevalko Manica Pečnik, 18-letna rjavolaska iz Maribora, za Miss Zasavja 2000 pa je bila izbrana Divna Levec, 18-letna črnolaska z zelenimi očmi iz Starega Trga pri Ložu. Divna, ki je po poklicu frizerka, se v prostem času ukvarja s kolesarjenjem in plavanjem, dobra uvrstitev pa jo je presenetila in navdušila obenem. Kot je povedala Neda Gačnik, Miss Slovenije '99, je prevagal zunanji videz, že v polfinalu pa bodo morale nastopajoče lepotice žirijo navdušiti tudi s pogovorom v domačem in tujem jeziku. Tudi publika je zelo naklonjeno spremljala tekmovanje in kar nekaj jih je ob zaključku dejalo, češ, ja, saj smo vedeli, da bo zmagala "šestica". Hja, mogoče pa je Divni Levec tudi izborna številka šest prinesla srečo v tekmovanju. Upati je, da bo 171 cm visoka najlepša Zasavka tudi v polfinalu vsaj takšne sreče. RR. T?r5T)D.T Mma Paklenica, poletje 2000 Zgodaj zjutraj v Dalmaciji... Cez noc je padlo nekaj dežja, tako da so tisti, ki so na cilj prispeli pozno ponoči, prespali v avtomobilih. Zarosena okna in razdejanje okrog Pogled na Pakleniške stene -stolp v Anica kuku šotorov so marsikomu na obraz privabili nasmeh. V kampu, kjer smo si postavili »tabor«, je vladala tišina, saj je večina alpinistov še spala, pričakovati pa je bilo, da bodo kmalu odšli v kanjon. Litijske alpiniste je na piano privabil vonj po kavi. Utrujeni, a polni upanja in pričakovanja, smo se zbrali za našo »okroglo mizo«. Ob srkanju poživljajoče tekočine smo pričeli listati vodnik ter se spraševati: »Kam?!« Saj ne, da ne bi vedeli za pot, mikalo nas je morje, ki se je lesketalo nekaj metrov niže. A ker smo v Paklenico prišli z namenom, da si izpopolnimo tehniko, pridobimo izkušnje in naučimo nekaj novega, smo s kar malce težkim srcem kopanje preložili na popoldanski cas. Prvi stiki s skalo Daje skala odlična za plezanje smo vedeli že od prej, a nas je ponovno srečanje spet navdušilo. Za začetnika ni lepšega kot to, da se lahko zanese na skalo, da ve, da se ob prijemu ne bo nic odkrušilo. Prvi dan smo plezali v štirih navezah v dveh smereh. Za ogrevanje in privajanje. V kanjonu je bilo precej soparno in dobrodošli so bili sapica in oblaki, ki so vsaj za hip pohladili razgreta telesa. Pogled na nasprotno stran kanjona je bil čudovit. Sonce seje odbijalo od skal ter se za hip ujelo v svedrovce, redki plezalci v dolgih smereh, v dolini pa maloštevilni obiskovalci, ki so iskali senco. Prvi strah je bil že davno pozabljen, vsi smo čutili željo po cim lepši plezariji. Naši pogovori so se mešali s klici Krčanov, ki so plezali v sosednjih smereh, tako da smo se nemalokrat ponavljali. A ko smo že precej »skuhani« dosegli vrh, smo si podali roke, iz steklenic izpili še zadnje kapljice vode ter po kratkem počitku sestopili. Za ta dan smo končali, saj si v taki vročini nihče ni želel ponovno v steno. In čakala nas je nagrada: prijetno hladno morje! najlepših klasičnih smeri v Paklenici - Karabore. Plezala sta Jani in Niko jeseni spet vrnemo. Do takrat pa, kot pravi znana pesem, vabi prelepa Gorenjska. govoriti, smo se o vseh podrobnostih pogovorili že zvečer. Še sreča, saj bi se lahko zgodilo, da bi pod steno prišel brez opreme in - sam. Ker smo bili prisotni tudi trije tecjniki, smo morali malce pogledati na težavnost smeri. Tako smo pridobivali izkušnje v Novi pripravniki in načrti AO Litija V Paklenici je alpinistični odsek pridobil nove pripravnike: Špelo Bajda, Bojano Herle ter Matjaža Šikovca. Ker pa je še nekaj tečajnikov pokazalo dovolj znanja in željo po opravljanju pripravniškega izpita, so se 2. julija skupaj z vodjem alpinistične šole ter načelnikom AO Litija odpravili v severno triglavsko steno. Z uspešno preplezano nemško smerjo s Večerni klepet ob “okrogli mizi" v kampu Kam, kdaj in s kom? Zaradi vročine smo vsako jutro vstajali nekaj pred šesto in tako skoraj podrli rekord pri vstajanju. Ker se tako zgodaj ni dalo še nikomur veliko Po prvi uspešno preplezani smeri smo bili vsi nasmejani, čeprav smo komaj čakali na hladno pivo, ki nas je čakalo v kampu. Nosorogu, Kaminski, Kukušni..., ostali pa so se kalili v Celjskem stebru, Zgrešeni ter v dveh naj lepših, ki sojih preplezali - Mosoraška in Karabore. V štirih dneh, ki smo jih, predvsem dopoldne preživeli v lažjih in težjih smereh, smo opravili preko 50 vzponov. Večerni klepeti Ker nismo vsi spali v kampu, smo se zvečer dobili ob »okrogli mizi«, ki smo jo ob odhodu Poljakov, povečali. Devet odraslih in trije otroci pac ne moremo sedeti za eno mizo in v miru večerjati. Vodnik smo si kar podajali, zraven pa premlevali dogodke tistega dne, izmenjavali izkušnje ter se učili. Tudi ob pogovorih se veliko naučiš in ušesa tečajnikov so bila skoraj tolikšna kot želja po plezanju. Tudi smeha in zabave ni manjkalo, tako da so bili večeri vedno prekratki. Prekmalu je prišel čas za slovo in s težkim srcem smo se še zadnjič ozrli po kanjonu. Ob odhodu smo si obljubili, da se cimerjanom so postali pripravniki tudi Maja Mohar.-Primož Tori ter Goran Turudic. Člani odseka si v mesecu avgustu želimo osvojiti drugi najvišji vrh Evrope Monte Roso, Viš in Montaž, kar pa je precej odvisno od vremena. Ker pa vemo za lepote naših gora, imamo v načrtu tudi vzpone na naših stenah. Za vse tiste, ki bi se nam želeli pridružiti, pa -vsak četrtek okrog devete ure zvečer se dobivamo v litijski športni dvorani. Špela Bajda Foto: A0L 27. MALSRPNA 2000 r-pcirn KISOVŠKI SKAKALCI NA MORJU S pomočjo sponzorjev (ETI Izlake, Teve-Varnost Elektronika Zagorje in Semikron Trbovlje) so najmlajši kisovški skakalci od 2. do 11. julija letovali v Savudriji v počitniških kapacitetah izlaškega ETI-ja. Poleg trenerja Boruta Markoška so se morskih priprav udeležili še trije skakalci (Dejan Žujič, Miha Jesih in Urban Javoršek) ter skakalka Katja Požun. Letovanje je po besedah trenerja kar prehitro minilo, tako da so otroci že kovali načrte kam bi odšli prihodnje leto na podobne priprave. Želje pa so bile- kot je pri otrocih v navadi- od čisto običajnih do skoraj nemogočih, tako da jih trener rajši ne omenja. Upa še, da so jim priprave koristile in da bodo v bodoče s še boljšimi rezultati zastopali kisovško Sekcijo za skoke, obenem pa je izrazil zahvalo prijaznemu osebju Počitniške skupnosti Zagorje v Savudriji in upravniku Vidu Ojsteršku. Slika (Borut Markošek): Dejan, Katja, Miha in Urban se niso le kopali in izvajali drugih norčij po plaži, ampak so- kot je razvidno s slike- tudi zavzeto trenirali in se pripravljali na nove skakalne podvige. TRBOVELJČANI SO TEKLI V Ljubljani je 1.julija potekalo državno veteransko prvenstvo, na katerem so nastopili atleti iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije. Trboveljčani so se spet izkazali. Cveto Bevc je bil s 77-imi leti celo najstarejši udeleženec teka na 100 m, Gusti Laznik je v teku na 1500 m v kategoriji nad 60 let zasedel 3.mesto, Heda Kotarje na 400 metrov zasedla 1.mesto, v teku na 1500 in 5000 m pa je v absolutni konkurenci zasedla 3. mesto. (pm) Predstavljamo rokometv ZAGORSKI DOLINI Rokomet je v Zagorju prisoten že od leta 1952, tako da bo ŽRK Zagorje v letu 2002 praznoval 50 let delovanja. Zaton moškega rokometa konec osemdesetih let je vzpodbudil sedanje vodstvo kluba, da seje načrtno v letu 1994 začelo uspešno razvojno obdobje v ženskih kategorijah. Takrat je ŽRK Zagorje tekmoval samo z ekipo članic, zaledja v mlajših selekcijah pa ni bilo. V tem času seje pričelo načrtno delo z mladimi domačimi igralkami. V letu 1994 je s treningi pričelo IS deklic letnik 1982 -1986. Poleg članic, ki so tekmovale v II.državni ligi, so s tekmovanjem v mlajših selekcijah pričela tudi najmlajša dekleta. Izstop ekipe članic iz lige v letu 1997 je še pospešilo intenzivnejše delo z najmlajšimi. Kvalitetno strokovno in organizacijsko delo sta osnovna pogoja, ki sta omogočila vsakoletno povečevanje števila igralk. Hkrati s tem so se pričeli nizati tudi prvi tekmovalni uspehi. Cilji ŽRK Zagorje v naslednjem dveletnem obdobju so: - v dveh letih napredovati v 1 .A državno ligo. KATJA POŽUN ZMAGOVALKA ŽIROVNICE Dan pred odhodom na priprave v Savudrijo so varovanke in varovanci Boruta Markoška skakali v Žirovnici. Med deklicami do 10 let j e prvo mesto osvoj ila Katj a Požun, s skokoma 12 in 13m. Zbrala je 198 točk. Drugaje bila s skokoma llm in 174 točkami Manja Pograjc. Na isti skakalnici (K-14m) so skakali tudi dečki, stari do 9 let. Zmagal je domačin Aleš Oblak s skokoma 15 metrov in 232,5 točkami, odličen drugi je bil s skokoma 13,50 in 14 m (217,5 t) član kisovških skakalcev Leon Grobijan. Le točko in pol manj je na tretjem mestu osvojil njegov klubski kolega Urban Javoršek. Obakrat je skočil toliko kot Leon. Dejan Žujič je bil s skokoma 13 in 13,50m sedmi, Jaka Prašnikar s skokoma 12 in 13m dvanajsti in Miha Jesih s skokoma 11 in 11,50 sedemnajsti. SK Zagorje-SZK Kisovec vse ljubitelje tega športa za hrabre, vabi na (drugi) teden skokov v smučarsko-skakalnem centru v Kisovcu, ki bo od 3. do 5 avgusta. Igor Goste MLADI HRASTNIŠKIKAJAKAŠI SVETOVNI PRVAKI V Bratislavi na Slovaškem je 8. in 9.julija potekalo mladinsko svetovno prvenstvo v kajaku in kanuju na divjih vodah. Hrastniška kajakaša Gregor Laznik in peter Kauzer sta se vrnila z naslovom svetovnega prvaka v moštveni vožnji, saj sta z Žigo Ovčakom premagala vso svetovno konkurenco. Prvenstva se je udeležil tudi Igor Jamšek. Hrastničani so jim priredili prisrčno slovesnost ob brodarskem domu, kjer jim je spregovoril župan Leopold Grošelj in mladima šampionoma podelil tudi posebno priznanje občine Hrastnik za posebne dosežke. Mnogih čestitk je bil deležen tudi njihov trener Peter Kauzer starejši. Fotoreportaža sledi v naslednji številki. Fond Moljk - še izboljšati pogoje za delo z mladimi domačimi igralkami, - Zagorje kot center za razvoj mladih igralk rokometa. Te cilje lahko dosežejo le v trajni povezavi s sponzorji in donatorji, ki edini lahko omogočijo načrtno delo z ŽRK Zagorje se je iz leta v leto krepil, tako igralsko kot organizacijsko in se danes uvršča med enega od štirih najboljših centrov za razvoj ženskega rokometa v Sloveniji. Klub ima registriranih 78 igralk, ki nastopajo v petih kategorijah in 30 igralk, ki trenirajo v okviru rokometnega mladimi in preko podpore krožka na obeh zagorskih njihovemu cilju - uvrstitvi v l.A x , , . . • , , osnovnih šolah, ligo - promovirajo svoje delo. BARTEC - VARNOST d.O.O. Tovarna Eksplozijsko Varnih Elektronaprav Cesta 9. avgusta 59, 1410 Zagorje ob Savi, Slovenija Tel.: (++386) 03 566 43 66 Fax: (++386) 03 566 42 34 E-mail: info@bartec-varnost.si Ob Q. avgustu iskreno čestitamo občankam in občanom Zagorja ter želimo prijetno praznovanje! TRBOVLJE Podjetje za založništvo, marketing In trgovino ^INTEGRAL ^INTEGRAL +L- INTEGRAL INTEGRAL Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA Cesta zmage 4,1410 Zagorje, Telefon: 0601 55 100, 64 443, 64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagorje@sioI.net Internet: http://www.integral-zagorjc.si z letalom vsah leden v avguslu.... RODOS, KRETA, SANTORINI, KRF, MIKONOS COSTA. DEL SOL, IBIZA, MALLORCA, TUNIZIJA KRF - ZADNJA PROSTA MESTA NA LETALIH!!!!!! POREČ - Ugodne cene - še proste kapacitete Hoteli: ALBATROS, GALJOT, GALEB, MEDITERAN, ISTRA, PLAVI, MEDITERAN,... NOVI GRAD - hotel MAESTRAL, LAGUNA MALI LOŠINJ - hotel VESPERA, hotel AURORA _________(Uredimo Vam tudi avtobusni prevoz)!_ LETALSKE VOZOVNICE NA VSEH DESTINACIJAH!!! POTOVANJA POTOVANJA POTOVANJA POTOVANJA Potovanja in izleti z avtobusom, letalom, sanjska potovanja POTOVANJA V ZADNJEM HIPU • SUPER UGODNO!!! BALI, ŠRILANKA, DOMINIKANSKA REPUBLIKA,,. AQUALAND IN NOČNI GARDALAND Z INTEGRALOM (1 dan) 26.8 PREŽIVITE ZABAVEN DAN Z NESKONČNO AVANTURO!!! _ Pa šc čudno OBVESTILO!. *PR[ NAS VAVUSTROSKOvVtEZERVACUE NE ZARAČUNAVAMO! Odpiralni čas: od 6.00 do 16.00 ure, sobota: 9.00 do 12.00 ivas>34LNi^r TvaoaiNf^r ivtmauuii^r ivuomtm^r ^ A-S DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o.. Blatnica 3a, I0C 6in, 1236 Trzin prodaja: 061/162-22-42.061/162-37-00 fax: 061/162-37-05 TOURING moč (kW/KM) MFC GL 1500 SE Gold Wing 74/100 3.689.000 ST 1100 Pan European 74/100 2.655.000 ŠPORT- touring CBR 1100 XX Super Blackbird 121/164 2.489.000 CB 1100 SF (X-11) 103/140 2.289.000 VFR 800 F1 81/110 2.412.000 CB 600 F Hornet 71/97 1.634.000 CB 600 S Hornet (poloklep) 71/97 1.719.000 ŠPORT VIR 1000 SP-1 100/136 2.749.000 VTR 1000 F Fire Storm 81/110 2.137.000 CBR 900 RR FireBlade 112/152 2.366.000 CBR 600 F 81/110 1.889.000 NSR 125 R 11/15 869.000 CHOOPER GL 1500 C Valkyrie 74/100 2.724.000 VF 750 C Magna VT 750 C2 Snadovv 64/87 1.928.000 32/44 1.719.000 VT 750 C Shadovv 32/44 1.622.000 VT 600 C Shadovv 29/39 1.510.000 VT 125 C Shadovv 11/15 1.078.000 ENDURO XL 1000 V Varadero 70/95 2.251.000 XRV 750 V Africa Twin 44/60 1.899.000 XL600 VTranslap 41/55 1.400.000 XR 650 R 45/61 1.581.000 NX 650 Dominator 32/44 1.114.000 NX 250 Dominator 17/23 1.211.000 XLR 125 R 8/11 959.000 CROSS CR 250 R 43/58 1.199.000 CR 125 R 30/41 1.183.000 CR 80 RD 20/27 759.000 SKUTER X8R-S (cestni) X8R-X (cross) 4/5.5 444.000 4/5.5 444.000 Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cene veljajo od 10.1.2000. Plavalne novice 31. LUČR1N MEMORIAL Plavalni klub Cementarna Rudar Trbovlje je v soboto, 08.07.2000, pripravil že 31. Lučkin memorial. Tekmovanja, pripravljenega v spomin domači plavalki Lučki Vodišek, kije tragično preminila v prometni nesreči leta 1969, se je letos udeležilo 160 plavalcev iz 12 slovenskih klubov. Kljub deževnemu vremenu in neugodnim tekmovalnim razmeram so bili lahko ob koncu tekmovanja trboveljski plavalni delavci zelo zadovoljni. Tekmovanje je bilo, kot je to v Trbovljah že tradicija, zelo dobro organizirano, poleg tega pa je bilo doseženih tudi nekaj dobrih rezultatov, izostal pa ni niti uspeh domačih plavalcev. Najprivlačnejša disciplina celodnevnega tekmovanja je bila prav gotovo memorialna disciplina 100 m prosto za ženske, kjer se je v dveh kategorijah za zmago in pokal potegovalo kar 60 plavalk. Med kadetinjami je prvo mesto osvojila Manja Veldin iz Ljubljane, med deklicami pa je prva priplavala v cilj Anja Klinar iz Radovljice, ki je z rezultatom 01:01.94 dosegla tudi državni rekord za deklice in popravila rekord memorialne discipline, kije bil od leta 1992 v rokah Nike Brežnik iz Ljubljane. To je nov dokaz, da trboveljski bazen, kljub častitljivi starosti in precejšnji dotrajanosti, še vedno omogoča vrhunske rezultate in tudi rekorde. Na veselje domačega kluba pa so na tekmovanju pomembno vlogo igrali tudi domači plavalci, ki so se 7 krat povzpeli na zmagovalne stopnice in skupaj 12 krat uvrstili med najboljšo osmerico, ki se je v popoldanskem finalu borila za zmago. Zmagali so Davor Gregorčič na 100 m delfin, Aljoša Seiko na 100 m prsno v kategoriji kadetov in Matjaž Ličar na 100 m hrbtno v kategoriji dečkov. Med prve tri pa so priplavali tudi Alj oša Seiko na 100 m hrbtno (3. mesto) v kategoriji kadetov, Miha Štendler na 100 m delfin (2. mesto), Ina Šparemblek na 100 m hrbtno (2. mesto) in Matjaž Ličar na 100 m prsno (2. mesto) v kategoriji dečkov. Ostali finalisti: Urban Brvar 7. mesto - dečki 100 m delfin Anja Vajdič 5. mesto-kadetinje 100 m hrbtno Simona Lukšič 7. mesto -kadetinje 100 m hrbtno Miha Štendler 5. mesto - dečki 100 m hrbtno Ina Šparemblek 4. mesto -deklice 100 m prsno Organizator pa vsako leto nagradi tudi plavalca in plavalko z najboljšim točkovnim seštevkom dveh disciplin. Letos sta se nagrade veselila Tomaž Mulej iz Ljubljane in Anja Klinar iz Radovljice. Želimo si, da bi tradicionalno plavalno tekmovanje v Trbovljah živelo naprej, da bi lahko na enem najhitrejših bazenov pri nas videli še veliko mladih talentiranih plavalcev, ki bi razveseljevali z dobrimi rezultati in z rekordi in da bi Trbovlje, morda nekoč tudi z modernim, prenovljenim plavalnim objektom, ponovno postale slovensko plavalno središče in domači klub vir vrhunskih slovenskih plavalcev, kar je v preteklosti z Blažičevo, Urankaijem, Alaufovo, Novakom, Hanžekovičem, Kusovo, Kmetičevo, Konciljatom, Ličaijevo .... že bil. Za to pa je seveda potrebno mnogo več kot samo delavnost plavalcev in zagnanost plavalnih delavcev. Morda pa je prav generacija, kije uspešno nastopila na Lučkinem memorialu, sposobna trboveljskemu plavanju ponovno povrniti star sijaj, želje jim prav gotovo ne manjka. REZULTATI: DEČKI IN DEKLICE 100 m DELFIN 1. GLOBOČNIK Matej RPB 01:07.90 1. KLINAR Anja RPB 01:10.26 2. ŠTENDLER Miha CET 01:11.47 2. HOJSKI Sara CK 01:17.98 3. FICKER Miha LL 01:13.19 CRT 01:03.77 3. SEMBER Vedrana 1. KELT)TV Manja CK 01:20.11 LL 01:09.26 2. KOVAČIČ Jaroslav 100 m HRBTNO CK 01:04.23 1. LIČAR Matjaž 2. SEDLAR Anja C RT 01:12.37 LL 01:10.02 L ISAKO VIČ Sara 3. STOŠIČ Saša RPB 01:13.10 RPB 01:06.95 2. HROVATIN David 3. JERAS Petra OL 01:13.43 KAM 01:14.26 2. ŠPAREMBLEK Ina C RT 01:20.06 100 m HRBTNO 3. ISAKOVIČ Gal 1. MULEJ Tomaž RPB 01:14.30 LL 01:06.16 3. MOHORIČ Urša 1. BABIČ Laura MTK 01:20.80 RPB 01:13.18 2. JENKO Nejc 100 m PRSNO RPB 01:07.44 L GLOBOČNIK Matej 2. RUGELJ Anja RPB 01:19.52 LL 01:16.74 L STANKOVIČ Ana 3. SELKO Aljoša LL 01.24.06 CRT 01:09.58 2. LIČAR Matjaž 3. CUNDER Neža CRT 01:21.05 IL 01:16.79 2. KRAVANJA Neža 1L 01:28.84 3. KO RENČI Č Žiga 100 m PRSNO IL 01.21.42 1. SELKO Aljoša 3. FRANK Nina CRT 01:15.93 BM 01:30.34 L VAKSELJ Nina LL 01.20.03 100 m PROSTO 2. MAHKOTA Matej 1. SUŠNIK Grega LL 01:16.30 KAM 01:00.55 2. HREN Petra L KLINAR Anja LL 01:22.36 RPB 01:01.94 3. STOŠIČ Žani 2. HROVATIN David RPB 01:16.67 OL 01:01.49 3. KRAVANJA Nina 2. ISAKOVIČ Sara IL 01:25.03 RPB 01:04.87 3. BABOŠEK Žiga 100 m PROSTO LL 01:01.67 1. MULEJ Tomaž 3. HUDOVERNIK Tea LL 00:57.86 MTK 01:08.16 1. VELDIN Manja KADETI IN KADETINJE ui.u-t.zj 2. DACAR Anže 100 m DELFIN x „ RPB 00.58.28 1. GREGORČIČ Davor 2. BRUMEC Jana h 27. MALSRPNA 2000 Nogomet VELIKO SPREMEMB V ZAGORSKEM DRUGOLIGAŠU LLB 01:04.64 3. KOVAČIČ Jaroslav CK 00:58.78 3. PALOVŠNIKAlenka RPB 01:04.70 PREDTEKMOVANJE PZS-VZHODNA REGIJA V sredo, 05.07.2000, se je na kopališču TAM v Mariboru končalo Tekmovanje vzhodne regije za prehodni pokal. Gre za tekmovanje, kjer so se klubi iz Maribora, Celja, Raven, Ptuja, Krškega in Trbovelj, borili za čim boljšo ekipno uvrstitev v kategoriji dečkov in mlajših dečkov. Upoštevali so se rezultati iz 4 zimskih in 4 letnih tekmovanj. Po seštevku točk so bili pri mlajših dečkih najboljši Mariborčani, pri dečkih pa plavalci in plavalke Velenja. Plavalni klub Cementarna Rudar je v obeh konkurencah zasedel 3. mesto. PLAVALNI TEČAJI Plavalni klub Cementarna Rudar Trbovlje je letos ponovno organiziral plavalne tečaje. Poleg tečaja za otroke so se letos prvič pripravili tudi tečaj za odrasle. Dobra propagandna akcija za oba projekta seje obrestovala, saj seje tečajev udeležilo rekordno število otrok, preko 40, zelo razveseljiv pa je bil tudi odziv odraslih, saj je jih je kar 12 odločilo, da se naučijo plavati. Končno pa so imeli nekoliko lažje delo tudi vaditelji in vaditeljice, saj je klub kupil nekaj novih plavalnih pripomočkov, ki so olajšali učenje plavanja, hkrati pa predvsem otrokom nudili obilo veselja. Zato tudi uspeh ni izostal, saj so tečajniki izgubili strah pred vodo, velika večina pa je uspela tudi splavati. Glede na dober odziv bo plavalni klub podobne projektne poizkušal izvajati skozi vse leto in tako prispeval svoj delež pri odpravljanju plavalne nepismenosti tako med otroki, kot tudi med odraslimi. Zagorje - V edinem zasavskem drugoligašu je med premorom pred novo sezono prišlo do nekaj sprememb. Trener Stane Bevc je zapustil moštvo in seje preselil v Kranj. Nasledil ga je nekdanji reprezentant Slovenije in nazadnje igralec Olimpije, sicer pa Koprčan, Samir Zulič, ki moštvo že pripravlja na začetek nove nogometne sezone. Iz Zagorja je odšel le vratar Šolaja, prišli pa so Uranič (Tabor Sežana), Alič in Čauševič ter Marolt in Vetršek (oba Rudar Trbovlje), Sadmir Memic (Medvode), Jožic (Litija). Tako v Zagorju v novi sezoni računajo na večje število igralcev. Seveda vsi ne bodo prišli v poštev za člansko moštvo, saj bodo nekateri posojeni kateremu od okoliških klubov. Spisek igralcev je naslednji: Franc Hace, Tadej Grčar, Andželko Petrušič, Franc Kranjc, Jože Kranjc, Rudi Uranič, Borut Turšič, Mitja Breznikar, Borislav Zgonjanin, Jure Vodeb, Gregor Baš, Simon Šink, Jože Stariha, Šefik Alič, Admir Memic, Zlatko Trnjanin, Denis Škoberne, Alojz Smrkolj, Vinko Kovač, Peter Marolt, Alen Vetršek, Gregor Vipotnik, Rok Perme, Aleš Ahlin, Janez Rozina, Primož Grošelj, Sadmir Memič, Dalibor Jožic, Dejan Čauševič, Robi Kokalj, Klemen Benko, Edin Hodžič in Gašper Starc. Sicer pa zasedba na treningih še ni popolna, saj npr. Alič ni opravil še niti enega treninga, saj ureja papirje za slovensko državljanstvo. Po dolgotrajni poškodbi kolena naj bi s treningi pričel tudi Jože Kranjc. Obstajajo še drugi problemi, ki pa vendarle zaenkrat niso bistvenega pomena in to pove tudi dejstvo, da je trener Zulič z dosedanjim delom zadovoljen. “Prvi vtisi so zares dobri, čeprav moram priznati, da fante še nisem spoznal. Res jih nekaj poznam že iz igralskih časov, toda potreboval bom nekaj časa, da spoznam ekipo,” je pogovor o prvih vtisih začel trener Zulič in glede na to, daje omenjal svoje igralske čase, je bilo na mestu vprašanje, če bo morebiti tudi registriran za NK Zagorje kot igralec. “Ne, kot igralec ne bom registriran, saj sem sklenil, da nogometa ne bom več igral in tega se bom držal,” je bil odločen Zulič, kije tudi potrdil, da seje z upravo kluba hitro dogovoril o vseh pogojih in nadaljeval pogovor o poteku priprav: “Imamo nekaj problemov. Kot sem že dejal, zaenkrat ekipe ne morem oceniti. Toda kolikor sem slišal od drugih, gre za dobro in zagnano ekipo, ki je nekakšna mešanica izkušenj in mladosti.” Glede na to, da ekipe še ne pozna dobro, je težko govoriti o ciljih v prihajajočem prvenstvu, toda vendarle je tokratni sogovornik nekaj povedal tudi o teh. “Uprava ima velike cilje in kot trener lahko rečem, da se bom po najboljših močeh potrudil, da bomo cilje izpolnili,” je povedal Zulič, ki zaenkrat nima načrtov, da bi tudi sam pripeljal kakšno okrepitev v klub. “Z moje strani za zdaj okrepitev še ne bo. Sicer pa nekaj igralcev, ki naj bi bili nosilci naše igre, še ni podpisalo pogodb z upravo kluba, tako da zaenkrat o kakšnih okrepitvah ne morem govoriti. Če se uprava s katerim od nosilcev igre ne bo dogovorila, potem bo potrebno pripeljati tudi kakšno okrepitev,” je ob koncu dejal trener Zulič. Sicer pa so Zagorjani odigrali tudi že dve prijateljski tekmi. Najprej so premagali Vransko s 5:0, nato pa v soboto še Factor Ježico s skromnih 1:0. Znano pa je tudi, da se bodo Zagorjani 27.julija za štiri dni odpravili na priprave v Bosno, kjer bodo opravili nekaj prijateljskih tekem. In še novica okrog tribun -po zadnjih podatkih bodo Zagorjani v prvenstvu odigrali zadnjo domačo tekmo pred začetkom izgradnje 28.avgusta, tako da naj bi se izgradnja začela septembra. Toda ko gre za tribune, niti to ni več sigurno... Peter Motnikar Marjeta Jordan 8 27. MALSRPNA 2000 ZASAV SKI I RKER NI USPEL USTAVITI Hrastnik, 17.7.2000 ob 19.15 uri je S.I. iz Trbovelj vozil osebni avtomobil znamke opel kadet po lokalni cesti iz smeri Radeč proti Hrastniku. Ko je z vozilom pripeljal v bližino stanovanjske hiše Podkraj 52, mu je nasproti z osebnim avtomobilom znamke renault laguna pripeljal S.B. iz Bobna. Ker je S.I. vozil z neprilagojeno hitrostjo, se kljub temu, da se je S.B. z vozilom umikal in tudi ustavil, ni uspel ustaviti, temveč je s prednjim delom trčil v vozilo S.B., po trčenju pa ga je odbilo pod vozišče, kjer je z vozilom obstal. Materialna škoda znaša najmanj 250.000 SIT. Zoper S.I. je bil podan predlog SP. IZSILIL PREDNOST Trbovlje, 13.7. ob 16.30 uri seje zgodila prometna nesreča na savskem mostu, kjer je voznik M.M. izsilil prednost vozniku V.L.-ju. Nastala je materialna škoda, zoper M.M.-ja sledi predlog SP-ju. MLADOLETNIK POVZROČIL NESREČO Trbovlje, 22.7. okoli 0.00 ure je neznani storilec povzročil prometno nesrečo na Nasipih. Ugotovljeno je bilo, da seje neznanec s kolesom z motorjem zaletel v avto S.B.-ja. Policisti so ugotovili, da je kolo z motorjem vozil mladoletnik iz Trbovelj, ki je bil prijavljen sodniku za prekrške. VOZIL PO LEVI Trbovlje, 23.7. ob 18.22 uri je prišlo do prometne nesreče v Bevškem. Voznik J.D. je vozil po levi strani in trčil v nasproti vozeči avto, ki ga je vozil K.J. Zoper J.D.-ja je bil izdan plačilni nalog. SREČA V (HUDI) NESREČI 12.7. ob 23.50 uri je prišlo do prometne nesreče na magistralni cesti. Voznik L.P. je vozil iz smeri Zagorja proti Trbovljam. Zaradi vožnje preblizu desnega roba je z vozilom zapeljal na bankino, se večkrat prevrnil in obstal na strehi. Vozilo je bilo popolnoma uničeno, voznik pa ni dobil telesnih poškodb. Jr.r r> n . j . c j j .g KAZEN ZA OBA 17.7. ob 19.15 uri je prišlo do prometne nesreče v Kolovratu, kjer je P.R vozil po klancu navzgor proti gradu Kolovrat, ko mu je. v ovinku nasproti pripeljal M.M. Zaradi neupoštevanja pravil srečanja je bil P.F.-ju izdan plačilni nalog, zoper drugega voznika pa sledi predlog SP-ju zaradi vožnje pod vplivom alkohola. ZANESLO GA JE IN OBRNILO NA STREHO Litija, 12.7. se je zgodila prometna nesreča na glavni cesti Litija-Ljubljana, kjer je voznika zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo s ceste in ga je obrnilo na streho. Voznik se je pri tem lažje poškodoval in bo zoper njega podan predlog SP-ju. PREMAJHNA VARNOSTNA RAZDALJA Litija, 12.7. se je spet zgodila prometna nesreča na cesti Litija-Ljubljana v Verneku zaradi premajhne varnostne razdalje in v kateri so bili udeleženi trije avtomobili. Nastala je samo materialna škoda. VOZILO KAR PUSTIL NA CESTI Litija, 15.7. je neznani voznik pustil poškodovano vozilo na cesti v Litiji, ki je oviralo promet. Policisti so morali poklicati vlečno službo, zoper lastnika sledi predlog SP- ju- TRČIL V DREVO Litija, 17.7. ob 15.00 seje zgodila prometna nesreča, ko je voznik zapeljal desno z vozišča in trčil v drevo. Zoper voznika je bil izdan plačilni nalog. DOBILI GA BODO Litija, 20.7. ob 8.00 je voznik zaradi prekratke varnostne trčil v pred seboj vozeče vozilo na glavni cesti v Litiji in nato pobegnil. Policistom so registrske številke znane, zato jim voznik ne bo ubežal. TRČIL V ŽLEB HIŠE Litija, 21.7. ob 14.00 je voznik vozil preblizu desnega roba in trčil v žleb stanovanjske hiše. Izdan mu je bil plačilni nalog. RAVBAJO KOT SRAKE 11.7. je neznanec pred vhodom v litijski knjižnico ukradel nezaklenjeno gorsko kolo znamke scott v vrednosti 100.000 SIT. 12.7. ob 14.00 je neznanec izpred bloka v Gabrovki odpeljan nezaklenjeno kolo z motorjem tomos avtomatik. 12.7. so bili policisti PP Trbovlje s strani oškodovanca L.M.-ja obveščeni, da mu je neznani storilec odtujil motorno kolo tomos Aufbiks J 12.7. ob 19.50 so imeli policisti v postopku voznika motornega kolesa na Izlakah. Ker je kot majhen deček A. A. verjetno oboževal policiste, se je odločil, da se bo malce vmešal v postopek. Toda ta nekoč majhen deček je sedaj že zrastel in se medtem naučil nespodobno vesti na javnem kraju, žaliti, groziti policistom. Kljub večkratnim opozorilom se ni umiril in je bil zato odpeljan na pridržanje v PP Trbovlje. ^ Petica v živo - 15.7. ob 17.20 uri so policisti intervenirali v Naselju Aleša Kaple v Hrastniku, kjer so ugotovili, da je na hodniku stanovanjskega bloka prišlo do prepira med TA. in B.S., katera je T.A. tudi fizično napadla. V tem času je iz svojega stanovanja prišel B.S., kije T.A. večkrat brcnil z nogo, iz svojega stanovanja pa je prišel tudi I.Z., ki je pričel vse prisotne špricati s plinom. Med prepiranjem pa seje B.S. strgala verižica, kar je opazila T.L., ki jo je pobrala, si jo protipravno prisvojila in jo odnesla v stanovanje. Policisti so I.Z. zasegli plinski razpršilec, T.L. pa verižico. Zoper B.S. in B.S. ter I.Z. bodo policisti podali predlog SP, zoper T.L. pa zaradi kaznivega dejanja kazensko ovadbo na ODT. £ 15.7. je moški zaradi pijanosti obležal na železniški postaji v Jevnici. Policisti bodo zoper njega podali predlog SP-ju. 16.7. ob 19.00 je občanka Litije klicala, da mož doma razgraja, vpije in ji grozi. Možje postave so vzpostavili komunikacijo z razgrajačem, ga umirili, zanj pa napisali predlog sodniku za prekrške. £ 21.7. ob 20.40 uri so policisti PO intervenirali na Cesti 9.avgusta v Zagorju. Ugotovljeno je bilo, daje D. V. prišel pijan domov in seje sprl z očetom, nakar je prišlo do pretepa. Ker se D.V. kljub opozorilom policistov ni umiril, so ga pridržali do iztreznitve na PP Trbovlje, zoper njega pa so tudi napisali predlog SP-ju. £ 21.7. ob 12.00 sta se dva občana v Litiji stepla. Oba sta prijavljena SP-ju. £ 23.7. ob 20.00 je občanka iz Litije prišla prijavit, da jo je besedno napadel sosed, po prepiru pa se je vsedel v traktor in zapeljal proti njej, da jo je prestrašil. Zoper oba sledi predlog SP-ju. 23.7. ob 21.40 uri je patrulja PO Zagorje intervenirala na Podvinah, kjer je Ž.S. kršil javni red in mir. Opozorjen je bil na kršitev, toda čez nekaj časa je ponovno razgraja! in se hotel pretepati s sosedom. Policisti se niso dali prositi še enkrat in so razgrajača odpeljali na iztreznitev v prostore PP Trbovlje. .1 v T D Ti l n Tl D | 27. MALSRPNA 2000 ATX SOC rdeče barve. Policisti "motorista" še iščejo. 14.7. so policisti dobili prijavo o tatvini osebnega avtomobila audi TT. Neznanec ga je preko noči odpeljal izpred bloka v Litiji in Istnika oškodoval za 6 milijonov tolarjev. 16.7. je občan prijavil tatvino delov iz vozila. Preko noči mu je neznanec iz vozila ukradel vse štiri okrasne pokrove, tri brisalce in anteno s strehe. 16.7. ob 1-8.20 uri je G.B. obvestil policiste o tatvini iz njegovega osebnega avtomobila, katerega je imel parkiranega pri stanovanjskem bloku na Cesti 9.avgusta. Neznani storilec je med 4.45 in 14.00 uro tega dne prišel do vozila, z neznanim predmetom sprostil zatič ključavnice in odprl pokrov prtljažnika, iz katerega je ukradel polico iz iverne plošče, na kateri sta bila dva zvočnika. Policisti storilca še iščejo. 18.7. ob 13.35 uri je prišlo do tatvine denarja v trgovini Arho na Ulici 1.junija v Trbovljah. Neznani storilec je izkoristil odsotnost prodajalke, ki je odšla v skladišče in iz prodajnega pulta vzel 137.000 SIT. 21.7. je v Litiji bivši mož vzel bivši ženi motorno vozilo. Policisti bodo dogodek obravnavali kot tatvino. 21.7. ob 6.25 uri je policiste G.G. obvestil, da mu je neznani storilec ponoči vlomil v Cvetličarno Kodag. Neznanec je s silo odprl vrata in vzel 25.000 SIT ter razmetal cvetličarno. Za storilcem policisti še poizvedujejo. 22.7. v dopoldanskem času je M.N. policiste obvestil, da mu je neznani storilec ukradel mobilni telefon. Z zbiranjem obvestil je bilo ugotovljeno, da je tatvino izvršil B.A., zoper katerega so policisti napisali kazensko ovadbo. 23.7. ob 10.00 je občanka Litije prijavila, da so ji preko noči razbili steklo na vratih in ukradli avtoradio. ZAGORELA LESENA BARAKA 12.7. ob 21.40 uri je prišlo do požara v Planinski vasi v Trbovljah. Zagorela je lesena baraka v velikosti 10x10 metrov. Požar so pogasili gasilci PGD Trbovlje, škode je za milijon tolarjev. JE ŠLO ZA DROGO? Hrastnik, 18.7. so policisti po Hrastnik ob 19.55 uri pri preventivnem pregledu K.J.-ja in njegovega osebnega avtomobila yugo našli vrečko z neznano posušeno rastlino in zavitek neznane rjavkaste snovi. Zaradi suma, da gre za prepovedane droge, so mu rastline zasegli in jih poslali v analizo, po preliminarnem testu pa bo zoper K.J. podan predlog. Hkrati pa so tudi ugotovili, da je K.J. vozil osebni avtomobil brez vozniškega dovoljenja. Ker so posumili, daje vozil tudi pod vplivom mamil, so odredili strokovni pregled, vendar ga je K.J. odklonil. Prepovedali so mu nadaljno vožnjo in napisali še predlog SP. MOBITEL IZGUBIL IN GA DOBIL NAZAJ Hrastnik, 20.7. je K.J. iz Dola na PO Hrastnik prijavil, da je na strehi svojega osebnega avtomobila znamke yugo pustil mobilni telefon. Ko je speljal, je telefon padel na tla, tu pa ga je našel neznanec in si ga prisvojil. Dne 22.7.2000 pa je K.J. sporočil, da je o izgubi mobitela dal oglas, po katerem mu je neznanec mobitel vrnil. POLICISTI NAŠLI HUDO POŠKODOVANEGA Trbovlje, 20.7. ob 20.25 je patrulja PP Trbovlje na strelišču v Trbovljah našla hudo telesno poškodovanega C.P. iz Trbovelj, kateri je policistom uspel povedati, daje bil pretepen v gostinskem lokalu Bumerang v Hrastniku. Policisti PO Hrastnik so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je C.P. pretepel K.R. iz Hrastnika, C.P. pa je pred nasilnežem kljub hudim telesnim poškodbam zbežal proti Trbovljam, kjer so ga na strelišču našli policisti PO Hrastnik. Zaradi hudih telesnih poškodb (odprt zlom nosne kosti, zlom obraznih kosti, zbitje zobovja, številne podpludbe...) je bil odpeljan v Bolnico Trbovlje, od tu pa takoj v Bolnico Celje, kjer je ostal na zdravljenju. Policisti PO Hrastnik bodo zoper K.R. oddali kazensko ovadbo na ODT, prav tako pa bodo policisti sodniku za prekrške podali predlog zoper gostince, ki kljub hujši kršitvi JRM-ja niso obvestili pristojno policijsko enoto. NI BILO MOBITELA Litija, 12.7. so policisti obravnavali kaznivo dejanje goljufije. Občan je prek Salomonovega oglasnika kupoval mobitel. Neznanec mu je na dom prinesel paket, kjer naj bi bil mobitel, občan mu je izročil 30.000, vendar kasneje ugotovil, da v paketu ni bilo mobitela. POGIN RIB V TRBOVELJŠČICI 14.7. v popoldanskem času so ribiči RD Trbovlje policiste obvestili, da je prišlo do pogina rib v Trboveljščici med Malgajem in Iskro. Poginilo je cca. 200 manjših rib in sicer zaradi onesnaženja vode. Na kraju je bil tudi inšpektor, ki je vzel vzorce rib in vode, tako da bo natančnejša raziskava pokazala na vzroke pogina in krivca. PES JO JE UGRIZNIL 14.7. ob 16.30 uri je policiste občanka O. A. obvestila, da jo je na Prešernovi cesti v Zagorju ugriznil pes, ki je last J.A. Zoper lastnico psa sledi predlog sodniku za prekrške. ZARADI ZAUŽITJA MAMIL ODPEUAN V BOLNICO 17.7. v popoldanskem času so bili policisti obveščeni, da je med blagovnico in poštnim poslopjem obležal neznani moški. Zaradi večje količine zaužitega neznanega mamila je bil odpeljan je bil v Bolnico Trbovlje. KLIMATSKA NAPRAVA POŠKODOVALA DELAVCA 18.7. v dopoldanskem času se je zgodila delovna nezgoda v trboveljski Livarni. Ugotovljeno je bilo, da so z viličarjem premikali klimatsko napravo, ki je padla z viličarja in poškodovala delavca M.M.-ja. Odpeljan je bil v Bolnico Trbovlje. VNOVČIL PONAREJEN DENAR 18.7. ob 16.00 so iz LB Zasavje na Trgu revolucije v Trbovljah sporočili, da je neznani moški skušal vnovčiti ponarejen bankovec. Denar so policisti zasegli in ga poslali v analizo, z neznancem (za policiste sedaj že znanec) pa so se pogovorili. V LITIJI NAŠLI TOMOS APN 6 Litija, 19.7. so policisti našli kolo z motorjem tomos APN 6. Lastnik se še išče. POLOMILI KLOPI 22.7. ob 13.20 uri je policiste B.B. obvestil, da so neznanci preko noči pri OŠ Tone Okrogar v Zagorju polomili klopi. Za nepridipravi policisti še poizvedujejo. PRODAJAL DROGO 23.7. ob 19.00 uri je patrulja PO Zagorje pri prodaji droge (verjetno gre za marihuano) prijela Z.S.-ja. Omenjeni je tega dne drogo prodal P.M.-ju, ta pa mu je izročil denar. Policisti so drogo in denar zasegli. Zoper Z.S.-ja sledi kazenska ovadba, proti P.M.-ju pa bodo policisti napisali predlog SP-ju. mentorjev na tel.: 21-656 (nada Medvešek), zbirališče: glavna avtobusna postaja v Zagorju, ura odhoda in prihoda bo znana naknadno, cena 24.600 SIT, možnost plačila na 4 obroke). Sreda, 16.8.: Izlet na rakitovec s planinskimi vodniki, mentorici: Katja Kos in Špela Starc, zbirališče: glavna avtobusna postaja v Zagorju ob 7.uri, Četrtek, 17.8.: Ustvarjajmo glasbo skupaj z nackom, mentorica: Manca Cerkovnik, zbirališče: pred OŠ Ivana Skvarče ob lO.uri, Petek, 18.8.: Oblikujmo po domišljiji - oblikovanje kipov iz alu folije, mentorica: Marta Marn, zbirališče: podhod pred Delavskim domom v Zagorju ob lO.uri, Sreda, 23.8.: Uganke in zanke, mentorica: Anita Drnovšek, zbirališče: pred OŠ Ivana Skvarče ob lO.uri, Četrtek, 24.8.: Izlet na Podkum in Kum, mentorica: Irena Mihevc, zbirališče: glavna avtobusna postaja Zagorje ob S.uri, V tednu od 28.8. do 1.9.: Kopanje na kopališču Selo, mentorica: Darja Rakovič, zbirališče: pred kopališčem Selo ob 9.uri, vstopnice po 150,00 SIT dobite na sedežu društva ali pred kopanjem. Za vse podrobejše informacije pokličite Društvo prijateljev mladine Zagorje, tel.: 69-200, ali nas obiščite na Cesti zmage 33 v Zagorju. Vljudno vabljeni! Društvo prijateljev mladine in Občina Zagorje ob Savi VABITA na aktivnosti v času poletnih počitnic: Četrtek, 27.7.: Računalništvo, mentor: Aljoša Berk, zbirališče: pred OŠ Ivana Skvarče ob lO.uri, Od 24.7. do 29.7. Rokometni tabor z zaključnim turnirjem za dekleta, mentorja: Drago Resnik in Jani Flis, odprto igrišče Partizan (v primeru slabega vremena v telovadnici pri OŠ Ivana Skvarče), aktivnosti se bodo odvijale od 9. do 14.ure, cena: 2000 SIT, Četrtek, 3.8.: Naredimo zmaja, mentorica: Pavli Savšek, zbirališče: pred OŠ Ivana Skvarče ob lO.uri, Petek, 4.8.: Kopanje v Medijskih Toplicah, mentorica: Darja Rakovič, zbirališče: na glavni avtobusni postaji ob 9.uri ali pred kopališčem ob 9.30 uri, cena vstopnice je 400 SIT, dobite jih na sedežu DPM Zagorje (tel.: 69-200), Od 7.8. do 13.8.: Tabor v Dolenjskih toplicah, informacije glede Društvo prijateljev mladine Trbovlje VABI na počitniške dejavnosti: Četrtek, 27.7. ob S.uri: Izlet v Živalski vrt Ljubljana, zbor pred Gasilskim domom na Trgu revolucije, finančna soudeležba 1.500 SIT, povratek predvidoma ob 14.uri. Prijave do 20.7. na DPM, prijavijo se lahko tudi starši. Društvo prijateljev mladine Trbovlje organizira tudi aktivnosti izven domačega kraja in sicer letovanje na Debelem rtiču (*) za šolske otroke od 24.7. do 3.8. po ceni 33.300,00 SIT in letovanje v Taboru Mojca Dolenjske toplice (*) v času od 7.8. do 13.8. po ceni 24.600,00 SIT. * Za vključitev v navedene aktivnosti je na razpolago še nekaj prostih kapacitet, prijave pa so možne po telefonu 56-21-656, kamor se lahko prijavite tudi za ostale aktivnosti. Društvo prijateljev mladine Trbovlje VABI na počitniške aktivnosti, ki so jih za otroke pripravili: Društvo Relik Trbovlje prireja vsak petek ob 1 S.uri (po dogovoru tudi sobota) v prostorih društva Likovno šolo za mlade. Finančna soudeležba znaša 2000 SIT, mentorja sta Maja Kuhar in Benjamin Kreže, Rokometni klub Mikolič Rudar Trbovlje prireja poletno rokometno šolo na odprtem igrišču RK Rudar od 7.8. do 18.8. od 9. do 10.30 ure. Po končanem treningu je organiziran odhod na letno kopališče Trbovlje, prijave so možne na tel.: 53-550, fax: 27-418 in GSM 031/ 790-571 (Andrej Malovrh), Nogometni klub Veterani Trbovlje organizira šolo nogometa za dečke roene od 1988 do 1994 v času od 1.8. do 15.8. Prijave sprejemajo v klubskih prostorih NK Veterani, vsak delavnik od 17. do 20.ure, Šahovski klub Rudar Trbovlje organizira šahovsko šolo na igrišču Partizana od ponedeljka do petka od začetka julija do 31.avgusta od 9. do 10.30 ure. Šole se lahko udeležijo vsi učenci, ljubitelji šaha in predšolski otroci. Župan občine Trbovlje obvešča, da bo vsako soboto popoldan od 14. do 17.ure do 31.8. zaprta za promet cesta od križišča Njiva (Dežman) do Name. Otroci se boste lahko rolah, kolesarili, igrali... Vsi, ki smo pripravili program, vam želimo obilo prijetnih počitniških dni! Društvo prijateljev mladine Litija VABI na počitniške dejavnosti: Četrtek, 27.7. od 9. do 17.ure: Kopanje, Izlake Petek, 28.7. ob 1 S.uri: Veter v laseh - košarka, zaključna prireditev, na igrišču OŠ Gradec, Torek, 1.8. in četrtek, 3.8. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne pravljične delavnice, Matična knjižnica Litija, Ponedeljek, 7.8. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne ročne delavnice, na Stavbah, Sreda, 9.8. od 9. do 17.ure: Kopanje na Izlakah, Četrtek, 10.8. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne ročne delavnice, na Stavbah, Sreda, 16.8. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne delavnice - kotički, na Stavbah, Petek, 18.8. ob 9.uri: Jahanje, v LABA centru. Ponedeljek, 21.8. od 9. do 12.ure: Pohod na Sitarjevec, zbor pri OŠ Litija, Četrtek, 24.8. od 9. do 17.ure: Kopanje na Izlakah, Torek, 29.8. od 9. do 12.ure: Ustvarjalne pravljične delavnice, Matična knjižnica Litija. Pridružite se nam in si tako popestrite poletne počitnice! Občina Zagorje ob Savi Prosvetno društvo Čemšenik Aktiv kmečkih žena Čemšenik VABIJO na Grajske štorije (II.), ki bodo na dvorišču gradu Gamberk v soboto, 29.julija 2000 ob 20.uri. V primeru neprekinjenega dežja štorij ne bo! Vabljeni! Klub zasavskih študentov ŠKLAB PRIREJA v petek, 30.7. znameniti in dobro znani ŠKLABOV VEČER v Mesečini v Trbovljah. Za popestritev smo mimogrede našli še en bend, ki bo poskrbel, da bodo vaša telesca v neprestanem gibanju (čeprav smo že prestopili v blažen čas počitnic). Se vidimo, ljubi te ŠKLAB! d 13 j.J.f: 27. MALSRPNA 2000 Društvo jadralnih padalcev Kondor Radeče VABI vse ljubitelje letenja z jadralnimi padali na deveti jadralno padalski tabor PARA LISCA 2000, ki bo potekal od 4.8. do 6.8.2000 na Lisci nad Sevnico. Poskrbljeno bo tako za tiste v zraku, kot tudi za vse, ki boste ostali na tleh. Prisrčno vabljeni! SK Zagorje Sekcija za skoke Kisovec PRIREJA 2.teden skokov v smučarsko-skakalnem centru v Kisovcu, ki bo od 3. do 5.avgusta 2000. Program: četrtek, 3.avgust ob IV.uri: cicibani do 8 let (K=10m) in cicibani do 9 let (K=15m), petek, 4.avgust ob 17.uri: pionirji do 10 let (K=25m) in pionirji do Stanovanja, parcele IŠČEM stanovanje za hčer dijakinjo, ponudbe na telefon, tel.: 01/ 750-11-52 UGODNO prodam stanovanjsko hišo na Cesti padlih borcev 14 v centru Hrastnika, parcela velikosti 667 m2, sončna lega, neto površina prostorov v hiši znaša 114 m2, informacije po telefonu 061/8391-344 PRODAM hišo s 5500 m2 zemlje na Brnici 87 v Hrastniku, tel.: 45-212 flEPREmičfiinc UllCfl I. Iimilfl 1 ■ TR60YU{ TEUIIfc MlfrVfL J5'I40 PnODfllfl. IMKUf. ITIMOVMI. lili. POIIOHIPSOITOROI. VIIMDOV m MIRCfl Avtomobili, deli PRODAM yugo 55, letnik 1987, registriran do 11/2000, cena 60.000 SIT, tel.: 041/879-367 PRODAM R5 five, letnik 1995, rdeče barve, 61.000 km, 1.lastnik, tek: 041/537-505 Razno PRODAM otroški voziček Chicco, kombiniran, lepo ohranjen, prodam za 25.000 SIT, tek: 35-693 PRODAM rolerje št. 40, cena 2.000 SIT in gorsko kolo na 18 prestav za 8.000 SIT, tek: 041/205-693 PRODAM otroški voziček Inglesina, kombiniran, globok, in športen, ugodno, tek: 26-247 PRODAM gradbeni oder Krause, tek: 041/887-413 PRODAM 2 letni gumi Debica 165/ 60 R13, stari eno leto, prevoženih 4.000 km, dovolj profila in 2 zimsko-letni gumi Sava exact M+S 165760 R13, stari dve leti, prevoženih 5.000 km, dovolj profila, vse skupaj za 7.000 SIT, tek: 041/403-055 PRODAM okroglo temno kuhinjsko mizo, tek: 040/287-938 PRODAM jeklenke za varjenje, tek: 041/431-702 in 041/426-374 Živali PRODAM teličko simentalko, težko 150 kg, dostava brezplačna, tek: 71-247 Počitnice APARTMA ZA 5 OSEB na otoku Viru, cca 20 metrov od morja, na voljo konec avgusta in začetek septembra po noro nizkih cenah, tek: 041/550-785 Delo FOTOGRAFIRAM poroke in ostala srečanja, tek: 22-419 NUDIMO več del na domu (sestavljanje, lepljenje, pakiranje), interesenti pokličite 031/874-388 IŠČEM hudičke, da bi se udeležili našega kluba ali zaslužili denar, http://members.xoom.com/ akadun/helhhtml ZAPOSLIMO redno ali pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tek: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tek: 063/715/ 735 12 let (K=25m), sobota, 5.avgust ob 17.uri: pionirji do 14 let (K=50m) in absolutna kategorija (K=50m). Vljudno vabljeni! Prostovoljno gasilsko društvo Turje VABI v soboto, 29.julija 2000 na veliko vrtno veselico s kmečkimi igrami na dvorišču pred gasiskim domom Turje. 11.kmečke igre se bodo pričele ob 15.uri. Ekipe se bodo pomerile v košnji trave, grabljenju in spravljanju v kupe, sestavljanje kmečkega voza, vožnji s samokolnico skozi ovire, žaganju hloda, skakanju v Žaklju. Na veselici, ki se bo pričela ob 19.uri, bodo za veselo razpoloženje poskrbeli člani ansambla Gamsi iz Moravč. Za bogat srečelov, pijačo in jedačo pa bodo odgovorni domači gasilci. Za dobrote iz krušne peči pa bodo poskrbele kmečke žene. Prisrčno vabljeni! za brezplačni mali oglas 'i[ ■= | Tekst: ...................................... § ............................................. > ^ Moj naslov: 3 fc>'a LTU Za razliko od^eNšnjih številk Zasavca tokrarftia uredništvo nismo prejeli nobene\islike Zjunaso akcijo. To lahko pomeni ic d^stvarj^saltaiiiriate jara/vnokar [er so zasavska ismbolj kot ne uživat nobenih dobi mestav zadujej prazna, ver varianto. Tdi v/Aisto jdrugo ctfveč fotk pričakUjemovTiaslednjih številkah. Splača se potruditi, nagrade so kar privlačne. In ne pozabite, daje treba fotke slikati na filmih Konica! eudiM se, evi«lhn... kot še nifieli tZ&io ............Stara cena : Neva cena I antra 1,8 G15 top-k 2.672.000 2.499.000 Waqon 1.8 GLS top-k_____2.781.000 . ; Ž.599.000 tantra 1,6 GtS A/C_________2.344.000 2.Ž44.000 Wagon 1,6 GIS A/C 2.447.000 2,347.000 Garancija 3 leta ati 100.000.kin, l/Jemna ugodni kreditni pogoji. POPUST TUDI NA OSTALE MODELE IZ PROGRAMA HVUNDAI Pooblaščeni prodajalec v Zasavju JlVTOAVOTOKlrbovlje Tel.: 0356 27 664 0356 34 680 \ Fax: 0356 34 681 Ko sosedovi obmolknejo. HVIJflDPII PNEUIVIATiC TRADE Jurij Plevčak s.p. Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663 na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook, Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke. Odprto: 8-12H, 13-17h, sobota 7-13h. _________V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h. TRBOVLJE Nedelja 30. 7. 2000 boljšji sejem. Bošjal? - od l6h dalje na ploščadi v Zagorju. Ljuii Vaš Š ki ali! ■br>iflr>nTir>3» 22.3.-20.4. 21.4.-21.5. 22.5.-21.6. Pogosto vam bodo misli uhajale k partnerju, saj boste podzavestno čutili, da se vajin odnos spreminja. Po daljšem pogovoru z njim se bosta počutila spet bližja eden drugemu. Privoščite si čim več spanja. Št.: 27. Čeprav je temelj vsakega napredka kritičnost in iskrenost, pogosto pretiravate v tej smeri. Pazite, da s svojimi ostrimi pripombami ne ustvarite preveč napetega vzdušja, ki ne bo koristno ne za vas ne za vašega partnerja. Št.: 14. Čeprav se je vaše počutje izboljšalo, bodite pozorni na svoje zdravje. Vsako težavo je najboljše odpraviti takoj, ko se pokaže. Neka stvar vam bo prinesla veliko veselja in spraševali se boste, zakaj se niste nanjo spomnili že prej. Št.: 17. Čeprav niste v najboljši formi, pa lahko v prihajajočih dneh veliko naredite. Na ; vsakem koraku > vas bo sprem- ljala intuicija in če jo boste poslušali se boste vedno znašli ob pravem času na pravem mestu. St.: 1. Skušajte organizirati svoje vsakdanje aktivnosti čim bolj ekonomično, da vam ne bo treba neprestano tekati za časom. Poklical vas bo star prijatelj, odzovite se njegovemu povabilu in ga obiščite. Št, 5. Uspelo vam bo narediti, kar ste si zadali. In to v načrtovanem roku, kar je lep uspeh. Da boste na delovnem mestu uspešni, gre pripisati vaši ljubezni do dela. Glejte, da ne boste pozabili na dogovor, ki sta ga sklenila s partnerjem. Št, 21. 24.7.-23.8. 24.8,23.9. Skromna žetev dveh tednov v juliju - od 10.7. do 23.7.2000 - devet dojenčkov, štiri deklice in pet fantkov - napoveduje zatišje v poletnih dneh tudi na porodnem oddelku trboveljske bolnišnice. 10.7.2000 Vesna Daradan, Trg svobode lla, Trbovlje - hči Nina Murko 11.7.2000 Gordana Golež, Brezno 13, Laško - sin Leon Lipovšek 12.7.2000 Manca Povše, Cesta zmage 16, Zagorje - hči Manja Borštnar Irena Kos, Ulica talcev 5, Zagorje - sin Luka Šink Kos 13.7.2000 Azra Agovič, Naselje na šahtu 15, Kisovec - sin Alan Atič 14.7.2000 Fadka Kamenjaševič, Brdce 20, Dol pri Hrastniku - sin Ane! Mojca Zgonc Sušnik, Rove 18, Zagorje - sin Žiga Sušnik 19.7.2000 Nataša Novak, Klek 9, Trbovlje - hči Natja Novak Žibret 2.1.7.2000 Sabina Železnik, Dom in vrt 9, Trbovlje - hči Ana egan trgovina Saša Pegan s.p. Kisovec, Rudarska c.3 Tei.: 0601/71-303 Cvetje, darila... odpiralni čas: od pon. do petka 16-18 sobota 9 -12 nedelja 10-12 HOM 24.10.-22.11. 23.11.-22.12. Zadnje čase ste zelo občutljivi. Vsaka malenkost vas spravi iz tira. Toda ker se vam je povečala samozavest, se 24.9.-23.10. vam obetajo bolj mirni in bolj ustvarjalni časi. Imeli boste polno glavo novih idej. Št.: 18. Razčistiti boste morali neko staro zamero, če želite, da bo odnos s partnerjem spet sproščen. Imeli boste obilico energije, za uresničevanje vseh vaših idej, s katerimi boste presenečali svojo okolico. Št.: 3. Spremembe, ki ste jih uvedli v vaše življenje, ni več mogoče kar tako pozabiti. Zdaj morate vztrajati in kmalu boste videli, ali ste se prav odločili. Naj vas prve težave ne spravijo v slabo voljo. Št, 20. Na žalost imate preveč načrtov in premalo časa in možnosti, da bi vse uresničili. Morali se boste nekoliko bolj 23.12.-20.1. poglobiti vase in ugotoviti, kaj bi bilo v danem trenutku najbolj pametno narediti. Št, 8. Bolj ko boste razmišljali o svojem odnosu do ljudi, ki so vam najbližji, več težav boste videli v njih. Marsikatera bo tudi namišljena, zato je bolje, da nič ne ukrepate, dokler vam stvari ne bodo bolj jasne. Št.: 10. Primanjkuje vam odločnosti in potrpežljivosti, da bi uresničili skrite načrte. Če še malo počakate, se bodo možnosti, da uspete, povečale. Razčistite tudi s čustvenimi težavami, ki vam jemljejo preveč energije. Št.: 2. 20.2.-21.3. NAGRADNA KRIŽANKA * NAGRADNA KRIŽANKA AVTOR: BOJAN ARKO GLAVNO MESTO AFGANI- STANA LOVENSKA GERMA- NISTKA ŽGUR KRAU ŽIVALI PREBI- VALKE IRSKE OLGA GRACEU SRAMO- TILNI SPIS STARO- JUDOVSKI KRAU GRŠKA MUZA PRIPO- VEDNEGA KRAJ PRI CERKLJAH NA GORENJSKEM NAŠ PISATELJ (FRANCE, TATIČ*) MAJDA ARH ZELENI DEL RASTLINE f OKRAJ- ŠAVA ZA ULICO NERES- NICA GERMANSKI ŠKRAT ZDRIZASTA SNOV VDOVA JOHNA LENNONA (YOKO) ILOVICA FRANCOSKO MESTO JZ OD PARIZA PORCELAN) RUSKO MESTO V BLIŽINI AZOVSKE-GA MORJA NEMŠKO IND NORVEŠKA LITERATKA ANKER USTRIJSKO BRITANSKI POLITIK ICLEMENT) OBMOČJE KJER JE TL OD POVPF TLA V SNOVI. FČNEGA ITALIJANSKI BENEŠKI SLIKAR IN GRAFIK KA OSVETNICA TITANOV POVZRO- ČITEV NEPRI- JETNIH ZDRAVNIK SPECIALIST ZA INTERNO MEDICINO AMERIŠKI FOTOGRAF ALBANSKEGA RODU MILI BRITANSKI IGRALEC (LEO. 1905-1978) FR. FILMSKI PRODUCENT IN IZUMITEU BRITANSKA IGRALKA (DIANA) IZREDNA LEPOTA OZNAČEVANJE S ŠTEVILKAMI LEPOTNA RASTLINA. AMARANT BRITANSKA PEVKA ZABAVNE GLASBE (RHFFNAI SLOVENSKI ILUSTRATOR (ZVONKO, r. 1956) VEČJE, VIOLINI PODOBNO GODALO VEČJA OST- POKRIT HODNIK NA ALPSKI HIŠI AVSTRIJSKI SMUČAR (HANS) RIMSKI DRŽAVNIK RIMSKA - ŠTIRI 'TcKKI DINH DIEM —- ČLOVEŠKA ČUD KEMIJSKI ZNAK ZA KROM ENICA AMERIŠKI IGRALEC (JAMES) SL. HOKEJIST JELKA POBUDNIK, ZAČETNIK FRANCOSKI IGRALEC DELON ODREZAN KOS SNOVI ŽIVILA V PLOŠČATI OBLIKI ► | NAJVEČJA ZVEZNA DRŽAVA V ZDA DESNI PRITOK IMMAVMPUri.il v # FRANCOSKi PEVKA BOL CARSKEGA RODU /SVI VIF1 AVTOMOBILI "Mamica, kaj naredijo ljudje z avtomobili, ki so zanič?” "Prodajo jih našemu atiju." SEDMIČ Nepotrpežljivi gost zakliče natakarju: "To je nemogoče. Že sedmič vam naročam pivo." "Takoj, gospod, sedem piv." DOBRA MAČKA "Tvoja nova tajnica je pa res dobra mačka." "Morda res, piše pa kot kura." ZAJTRK Morski pes je pojedel za zajtrk jadralca na deski. Ko se je oblizoval, si je rekel: "To pa je bil pravi zajtrk. Serviran na pladnju in s prtičkom!" DOBROTNIK Učitelj vpraša Ano: "Ali mi znaš povedati, kdo je dobrotnik?" "Dobrotnikje mož." "Gotovo. Ampak poglej, tudi jaz sem mož, pa sem zato dobrotnik?" "Ne, gospod učitelj. Dobrotnikje dober mož." ci nuanrPk-- GAUMONT: francoski producent NGO: vietnamski politik RIGG: britanska igralka SLUVAHOEIV. SEVRES: francosko mesto CANALETTO: beneški slikar vedeli... ...da je pri Ifugaih, muslimanski etnični skupnosti na Luzonu, največjem filipinskem otoku, nepogrešljiv statusni simbol, ki kaže tudi na lastnikovo bogastvo, klop iz enega samega kosa lesa. ...da vodne ptice, kot na primer race, pri plavanju ne porabijo skoraj nič energije, ker jih na vodni površini drli zrak med njihovim perjem. ...da se je leta 1938 v Londonu poročila bogata in ekscentrična Bunty Soames. Ker je bila ena od mnogih njenih razvad, da je rada izzivala nraznoveria, je na poroki zah- tevala, da njeno vlečko nosi trinajst družic. ...da lahko Cyber 205-424, računalnik, ki so ga leta 1981 naredili v Združenih državah Amerike, opravi 791.860.000 operacij v sekundi. ...da so francoskega plemiča brancoisa de Rochechouarta sumili, da je zvest privrženec Ane Avstrijske, lene francoskega kralja Ludvika XIII. m zagrizene sovražnice kardinala Richelieuja. Na ukaz omenjenega kardinala so Rochechouarta aretirali in vrgli v ječo. Po mučnem zasliševanju in brezobzirnem mučenju so ga obsodili na smrt. Ko je Že položil glavo na tnalo in je bilo očitno, da je z njim konec, je prišel sel z dokumentom o njegovi pomilostitvi. 1 v t i v! Iz Tar I NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do 10.08. 2000 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.15/ 2000". Fotokopij ne upoštevamo. Torej morate ob pripisu dodati še številko križanke (kije ista, kot številka časopisa) zaradi tega, da potem lažje razvrščamo rešitve križank, ki jih na naš naslov prihaja ogromno. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, kijih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca! Nagrade, ki vas čakajo: 1. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 2. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. 3. Praktična nagrada Zasavc d.o.o. Izžrebanci nagradne križanke 13/ "/ '2000 fnaprade prispeva Zasavc ? d.o.o,): / /*, "(Jj/^Praktična nagrada: Milena/ m/ Kokalj, Pt/omajska 3, Litija /ž 2i/Prjd;tična nagrada: Anja Matko, / ■ NmiiVni 25, Trbovlje ' 11 , i^.j/Praktična nagrada: Zdenka ■ ___ '-HrTSar, Ulica talcev 26, Zagorje Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila dvignete na uredništvu časopisa m Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od a 31.7.2000 do 4.8. 2000. S seboj ■ prinesite osebno izkaznico in davčno ■■■■■■ p£,i /10 TRBOVLJE Ob četrkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob petkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko Popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 ^tdnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 N°Č z radijem (do 6.00) Ob sobotah 7.00 Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje 9-00 Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kabaj mo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 ^ervis, popevka in viža dneva, radijsko Popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 R°ročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer °b radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00) številko. Ob nedeljah 8.00 Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) 0b ponedeljkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob torkih 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) Ob sredah 6.00 Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Društvo prijateljev malih živali, servis 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00) * Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00 ]p m ^ ^ m ii\ mT q n © Kino Zagorje 27.7. - 30.7. NEBEŠKA VABA (jugoslovanska drama), čet. in ned. ob 19.00; 28.7. -1.8. NOTTING HILL (komedija), pet., sob., pon. in tor. ob 19.00; 2.8. - 4.8. MISIJA NA MARS (ZF), sre., čet., pet. ob 19.00,6.8. - 8.8. ANNA IN KRALJ (pustolovski), ned., pon. in tor. ob 19.00, 9.8. - 13.8. MUZA (komedija), sre., čet. in ned. ob 19.00; 11.8. - 15.8. MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO (drama), pet., sob., pon. in tor. ob 19.00; 16.8. - 20.8. MOŠKI ŽIGOLO (komedija), sre., čet., pet. in ned. ob 19.00; 19.8. -22.8. STIGMATA (triler), sob., pon. in tor. ob 19.00; 23.8. - 26.8. ČAROVNICA IZ BLAIRA (srhljivka), sre., čet. in sob. ob 19.00; 25.8. -29.8.28 DNI (drama), pet., ned., pon., tor. ob 19.00; 31.8. ERIN BROCKO-VICH (drama) ob 19.00; Kino Izlake 30.7. NOTTING HILL (komedija) ob 20.15; 6.8. MISIJA NA MARS (ZF) ob 20.15; 13.8. MED ŽIVLJENJEM IN SMRTJO (drama) ob 20.15; 20.8. STIGMATA (triler) ob 20.15; 27.8. ČAROVNICA IZ BLAIRA (srhljivka9 ob 20.15; Kino Trbovlje 27.7. - 31.7. ČAROVNICA IZ BLAIRA (grozljivka), čet. ob 19.00, pet. in pon. ob 21.00, sob. in ned. ob 19.00 in 21.00; Za mesec avgust do zaključka redakcije nismo prejeli programa! Kino Hrastnik 27.7. - 30.7. DOGMA (satirična komedija), čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 28.7. - 30.7. BREZGLAVI JEZDEC (srhljivka) pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 31.7. -1.8. NI KINO PREDSTAVE; 2.8. - 6.8. POKAŽI MI LJUBEZEN (švedska ljub.drama), sre., čet., sob. in ned. ob 20.00; 4.8. - 6.8. NOTTING HILL (komedija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 7.8. - 8.8. NI KINO PREDSTAVE; 10.8. - 13.8. HIŠNI RED (drama), sre. in čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 11.8. -13.8. MISIJA NA MARS (ZF akcija), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 14.8. - 15.8. NI KINO PREDSTAVE; 16.8. - 20.8. MUZA (komedija), sre., čet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00; 18.8. - 20.8. KOLESA (yu thriller), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 21.8. - 22.8. NI KINO PREDSTAVE; 23.8. - 27.8. B.MONKEV (romantični thriller), sre. in čet. ob 20.00, sob. in ned ob 18.00; 25.8. - 27.8. ERVIN BROCKOVICH (drama), pet. ob 18.00 in 20.00, sob. in ned. ob 20.00; 28.8. - 29.8. NI KINO PREDSTAVE; 30.8. - 31.8. TIHI GLAS (glasbena drama), sre. in čet. ob 20.00; Kino Dol pri Hrastniku 28.7. DOGMA (satirična komedija), ob 19.00; 4.8. POKAŽI MI LJUBEZEN (švedska ljub.drama),-ob 19.00; 11.8. HIŠNI RED (drama), ob 19.00; 18.8. MUZA (komedija), ob 19.00; 25.8. B.MONKEV (romantični thriller), ob 19.00; 27. MALSRPNA 2000 iilr.n i. Miloševič je Slovencem šenkal državo ne kot nagrado, temveč kot kazen! Orlek Strasst Band so fantastična skupina. Za njih bi morali izdolbsti nov rudnik. Reply: Hvala Silvij, ampak nov rudnik ne bo potreben. Ko bomo zaprli zagorskega do leta 2002, bomo potem trboveljskega nekje do leta 2010, potem pa pride na vrsto že velenjski rudnik okoli leta 2020. Vse bomo pozaprli...(smiv) Peter P. - 06/04/99 14:46:05 Do you like our mušic ?: z vsem srcem Your suggestions ?: Tako jaz, kot mnogi drugi, bi radi razširjali besedo in pesem Orlekovo, a kaj, ko nimamo AKORDOV niti za kitaro... Comments: Po "Adijo knapi" in "Salamurci" si želim postati Zasavc... Arbajte naprej kot ste doslej, saj ste na pravi poti... Peter iz Ljubljane. P.S.: Petru P. iz Ljubljane ..Trifail Tribun,, iskreno čestita na odlično opravljeni maturi in mu obenem želi, da bi se mu na jesen uresničila njegova ena in edina želja, ki ga draži v življenju - uspešen vpis in študij arhitekture. Pozdravi in lepe želje veljajo tudi mami Ireni... Katere kondome uporabljaš? Par počitniških prebliskov proti pasivnemu poležavanju .* Nike Condom: Just do it. Toyota Condom: Oh what afeeling. Diet Pepsi Condom: You got the right one, baby. Ford Condom: The best never rest. New York Lotto Condom: Cause hey- you never know. Coca Cola Condom: Always a Real Thing. General Electric Condom: We bringgood things to Ufe! ZASAVC-ev TERORIST-BIRO. Blokiranje glavnih prometnic in s tem povezano onemogočanje žetve bogate turistične sezone predvsem na slovenski obali in njenimi ostalimi biseri, povsem verjetno ne bo šlo, (zdaj, ko imamo novo „slovensko„ vlado) na škodo slovenskega naroda.. .Pa me, kot volonterja v tem sranju, grize noč in dan, in se veselo sprašujem, koliko koristi bi le imela Slovenija in njeni branilci iz leta 91, ako bi bil vsak tolar, marka ali dolar pridelan od turizma, namenjen sovražnikom slovenskega naroda, in ne branilcem.... ______________________________________________________ ZASAVC-ev KDO SE IGRA POLZEČEGA PUČA? Ni dvoma. Ob zadnjih dogodkih in ob razpadu ostankov slovenske „pomladne„ politrične naveze (brez veze) danes postaja popolnomajasno, da se nekdo igra taktike polzečega polža. Ali se s tem želi isprOvocirati reakcija trenutne slovenske oblasti, ali pa se s takim početjem želijo izzvati izredne volitve. No, prethodno pa je njihov (NJEGOV!!) cilj vsekakor porušiti raspored sil znotraj vladajoče koalicije. Ki trenutno ne ve čisto natančno, kaj bi počela z nenadoma pridobljeno oblastjo...in če po vsem zapisanem samo pomislim, koliko časa bi bilo potrebno, da bi zamenjali in vpeljali nove strokovnjake. Pazi, ne politikov -pišem o strokovnjakih. Se mogoče kdo še spomni, kdaj so v parlamentu nazadnje obravnavali, razen samih sebe, gospodarsko tematiko?? Jaz se ne ZASAVC-ev PLES NA ROBU KATASTROFE. In, da nadaljujem misel iz zgornjega štuka ... Slabo pri vsem tem je, da ekonomska kataklizma (še) ni zaustavljena. Najslabše od vsega tega sploh pa je to, da se tej kataklizmi niti ne vidi konca. Vsaj še ne tako kmalu. Če sploh kdaj. Soočena s tem plesom, se Vlada obnaša kot človek mirne vesti, kije naredil vse kar je storiti moral in mogel. Kot, da ni bila nikoli resno zaskrbljena, kot, da še vedno ne ve, kje je prišlo do kratkega stika!___________________________________ ZASAVC-ev ŠUTI KARTON. „Ako pobijede Francuzi, Talijani de izgubiti...,, Natanko tako je izjavil Božo Sušeč (HTV), stari lisec prenosov športnih veledogodkov, kar finalne tekme Evropskega nogometnega prvenstva na Nizozemskem, zagotovo je bil... __________________________________ ZASAVC-evo RDEČE MORJE. V Zasavju (po Petokraki logiki) ponovno oživljajo, le kdo bi vedel zakaj, komunistične ideje. To nepričakovano spremembo bi lahko brez farse primerjal z usodo Mojzesa, ki so ga Židje, potem, ko jih je pripeljal žive skozi puščavo - zapustili samega... joče Ovnik Iskrice Igorja (.ošteta Takšnemu županskemu »živemu zidu« se niti Srečko Katanec ne bi mogel odpovedati. Tu bi bil celo bombarder Mihajlovič nemočen. ^ PREVZEM SOBOTNE PRILOGE DELA Humoristi (Tof, Hribar, Kobal, Goje), uredniki (Lorenci, Meršol, Sever, Jež, Šetinc) protestirajo, ker naj bi Bajukovi pomladniki v medijih naredili čistko. Nekaj zagotovo drži. Čistko so posredno že naredili v Sobotni prilogi dela in Dnevniku. Odkar vladajo pomladniki, v Sobotni prilogi skorajda že ne dobijo mesta za pisanje in razmišljanje Delovi novinarji. Sedaj v prilogi prostor namenjen njim dobijo dr.Drnovšek, dr.Rupel, dr.Keber, mag.Kopač, Bavčar, Partljič itd. Čudno je le, da med njimi ni nihče iz Bajukovega pomladnega tabora. Vsi omenjeni gospodje so »prvoborci« LDS-a. V Dnevniku, kjer naj bi dr.Bajuk, Janša in ostali pomladniki prav tako izpeljali čistke, pa redno gostujejo Kovač, Šetinc, Ribičič, Kreft, Širca idr, ki takisto ne veljajo za podpornike Bajukove vlade. So t.i. levičarji (LDS, ZLSD). Iz tega sledi, da so novi vladi čistke uspele. Popolnoma so njihove zagovornike in vodilne politike počistili iz teh dveh časopisnih hiš. »Načisto« kot bi rekli naši nekdanji bratje. ^ DOLGO IN KRATKO Ko je imel Primož Peterka na skakalnicah še dolge skoke, je imel tudi lase podobne. »Zdaj, ko dve sezoni nima več tako dolgih skokov, mu tudi las ne bomo pustili dolgih«, seje pridušal Oto Giacomelli, športni direktor skakalcev. Primož seje zaenkrat odločil, da bo imel rajši dolge lase. ^ŽUPAN ZNANCU »Ali veš, da sem na županskih volitvah zmagal?« se pohvali novoizvoljeni župan znancu iz drugega konca Slovenije. Znanec začudeno vpraša: »Ali lažeš?« Župan odgovori: »Zdaj nič več!« P.S.; Velja lahko tudi za poslance. Vsaka podobnost z zasavskimi županije zgolj slučajna. GLASBA PLUS POLITIKA JE KATASTROFA Na ovitku nove plošče Čukov z naslovom Narodni Čuki, so glasbeniki zapisali, da se med drugim zahvaljujejo tudi Marjanu Podobniku. Čuki pravijo, da zato, ker jim je novi šef Telekoma pomagal najti sponzorja. Družbo Mobitel. KAJ JE RAZPADLO, ŠE PREDEN JE DOBRO ZAŽIVELO? KOALICIJA SLOVENIJA. ZAKAJ? ZATO, KER NEKATERI ŠE ODLOČB USTAVNEGA SODIŠČA NE SPOŠTUJEJO, KAKO BODO POTEM KOALICIJSKI DOGOVOR ^NAGRADNA IGRA Nagrado, brezplačni okulistični pregled in bon v vrednosti 5.000 SIT, ki jo poklanja podjetje DL Contact, d.o.o, PE Optika Jazbec Zagorje prejme Bojan Nikolič, Keršičeva 20 a iz TVbovelj. Na vprašanje, kako bi porabil milijone, ki sojih našli na notranjem ministrstvu, je zapisal, da za SANJSKE POČITNICE. Glede na toliko koliko je denatja, bi trajale zelo dolgo. Igor Goste Pokol premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav vam omogoča, da celovito zavarujete premoženje svoje družine. Oblikujete ga po svojih željah in potrebah, v njem pa lahko združujete tako nova kol tudi že sklenjena zavarovanja. Odločitev za sklenitev premoženjskih zavarovanj v paketu je razumna predvsem iz treh razlogov: • s paketom pridobite paketni popust, • vsa zavarovanja sklenete hkrati, • izkoristite zelo ugodne plačilne pogoje. lako boste prihranili denar, čas in odvečne skrbi. Najbolj dragocen pa je četrti razlog. S paketom premoženjskih zavarovanj Zavarovalnice Triglav boste pripravljeni na vse. Pripravljeni na vse. triglav premoženje |= zavarovalnica triglav.d.d. Posebni krediti Banke Celje - skladišče D-Per 6/2000 5000008210,15 COBISS o - tudi za študente hi kr v Mii* do 200,000 2J-/ J rok Oi\pk]^\k)i do 'J2 uiooociov ) oiJUi fii,: J ijjdlvod/o/dd odolj/Jdvo /O banka zasavje Banka Zasavje d.d., Trbovlje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke