O CD Si o> o o U) £ o o (D > cu >to o cu _Q E cu > o C Ekonomsko ogledalo ISSN 1318-3818 št. 11/ letnik XVI / 2010 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorčičeva 27 Odgovarja: mag. Boštjan Vasle, direktor Glavni urednik: Jure Brložnik Prispevke so pripravili: Matevž Hribernik (Mednarodno okolje); Jure Brložnik, Janez Kušar, dr. Jože Markič, mag. Tina Nenadič, Mojca Koprivnikar Šušteršič (Gospodarska gibanja v Sloveniji); Tomaž Kraigher, Mojca Lindič, mag. Ana T. Selan (Trg dela); Slavica Jurančič, Miha Trošt (Cene); dr. Jože Markič (Plačilna bilanca); Marjan Hafner (Finančni trgi); Jasna Kondža, Dragica Šuc (Javne finance); Matevž Hribernik (Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2011), dr. Jana Javornik Skrbinšek (Poročilo ZN o človekovem razvoju 2010), mag. Maja Kersnik (Revščina in materialna prikrajšanost prebivalstva), mag. Mateja Kovač (Kmetijska proizvodnja v letu 2009) Uredniški odbor: Lidija Apohal Vučkovič, mag. Marijana Bednaš, Lejla Fajič, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupančič, Janez Kušar, mag. Boštjan Vasle Priprava podatkov, oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglič, Marjeta Žigman Oblikovanje: Katja Korinšek, Pristop Računalniška postavitev: Ema Bertina Kopitar Tisk: Tiskarna Present d.o.o. Naklada: 170 izvodov © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Aktualno...........................................................................................................................................................3 Tekoča gospodarska gibanja..........................................................................................................................5 Mednarodno okolje...........................................................................................................................................................7 Gospodarska gibanja v Sloveniji........................................................................................................................................................9 Trg dela.......................................................................................................................................................................................................14 Cene.............................................................................................................................................................................................................17 Plačilna bilanca.......................................................................................................................................................................................19 Finančni trgi..............................................................................................................................................................................................20 Javne finance...........................................................................................................................................................................................23 Okvirji Okvir 1: Gospodarska rast v tretjem četrtletju 2010...................................................................................................9 Okvir 2: Anketa o delovni sili - 3. četrtletje 2010.......................................................................................................15 Izbrane teme..................................................................................................................................................25 Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2011.....................................................................................27 Poročilo ZN o človekovem razvoju 2010......................................................................................................................................28 Revščina in materialna prikrajšanost prebivalstva....................................................................................................30 Samooskrba s hrano in prehranska varnost...............................................................................................................32 Statistična priloga.........................................................................................................................................35 S 1. januarjem 2008 je v državah članicah Evropske unije začela veljati nova klasifikacija dejavnosti poslovnih subjektov NACE Rev 2., ki je nadomestila prej veljavno klasifikacijo Nace Rev. 1.1. V Republiki Sloveniji je v veljavo stopila nacionalna različica standardne klasifikacije, imenovana SKD 2008, ki v celoti povzema evropsko klasifikacijo dejavnosti, hkrati pa jo tudi dopolnjuje z nacionalnimi podrazredi. V Ekonomskem ogledalu vse analize temeljijo na SKD 2008, razen ko izrecno navajamo staro klasifikacijo SKD 2002. Več informacij o uvajanju nove klasifikacije je dostopnih na spletni strani SURS http://www.stat.si/skd nace 2008.asp. Vsi desezonirani podatki za Slovenijo v publikaciji Ekonomsko ogledalo so preračuni UMAR, če ni drugače navedeno. Aktualno Gospodarska rast v evrskem območju seje v tretjem četrtletju pričakovano upočasnila; po jesenski napovedi EK in OECD se bo okrevanje v prihodnjih dveh letih nadaljevalo, a bo rast vsaj prihodnje leto počasnejša kot letos. Potem ko se je BDP v evrskem območju v drugem četrtletju povečal za 1,0 %, se je rast v tretjem četrtletju pričakovano upočasnila (0,4 %). Glede na enako obdobje lani je bil BDP višji za 1,9 %. Okrevanje ne temelji več samo na izvozu, ampak tudi na domačem povpraševanju, razlike med posameznimi članicami pa ostajajo precejšnje. EK in OECD v jesenskih napovedih pričakujeta nadaljevanje takšnih gibanj v prihodnjih dveh letih. Poleg nadaljnje rasti izvoza, ki se bo zaradi umiritve rasti svetovne trgovine sicer upočasnila, pričakujeta nadaljnjo postopno krepitev rasti investicij v stroje in opremo ter zasebne potrošnje. Kot ključni razlog, da bo okrevanje počasnejše kot po preteklih recesijah, pa obe instituciji izpostavljata določene strukturne slabosti, nadaljnje negotove razmere na finančnih trgih in konsolidacijo javnih financ, kar predstavlja tudi tveganje, da bi bila gospodarska rast lahko še nižja od pričakovane. Tudi v Sloveniji se je gospodarska rast v tretjem četrtletju pričakovano upočasnila, ključni dejavnik rasti kljub upočasnitvi ostaja izvoz, saj domače povpraševanje še ni dobilo zagona in preprečuje hitrejše okrevanje gospodarstva. BDP se je v primerjavi s predhodnim četrtletjem povečal za 0,3 %, medletno pa je bil višji za 1,7 %. Rast v devetih letošnjih mesecih skupaj (0,9 %) je skladna z našo Jesensko napovedjo, razlika v hitrosti okrevanja domačega in tujega povpraševanja pa se je v tretjem četrtletju še povečala in je večja od naših pričakovanj. Skladno z upočasnitvijo rasti v naših glavnih trgovinskih partnericah je bila medletna rast izvoza (10,5 %) v tretjem četrtletju nižja kot v drugem, a se je rast uvoza (4,8 %) upočasnila še bolj, tako da je bil prispevek salda menjave s tujino k rasti BDP (3,4 o. t.) precej večji kot v drugem četrtletju. V segmentu domačega povpraševanja so gibanja najslabša pri bruto investicijah v osnovna sredstva, ki so bile medletno nižje za 9,3 %, kar je predvsem posledica medletnega padca gradbenih investicij, ki so dosegle najnižjo vrednost v času krize. Investicije v stroje in opremo so lansko raven le rahlo presegle, po naši oceni pa postajajo razmere na finančnih trgih vedno bolj omejevalni dejavnik okrevanja tega segmenta investicijske dejavnosti. Potrošnja gospodinjstev (-0,4 %) je ostala medletno nižja in to četrto četrtletje zapored, rast državne potrošnje pa se je umirila (0,1 %). Število formalno delovno aktivnih se je v tretjem četrtletju nadalje znižalo, število registriranih brezposelnih pa se je oktobra ob močnem vplivu sezonskih dejavnikov nadalje povečalo. Število formalno delovno aktivnih se je septembra, predvsem zaradi sezonskega zaposlovanja v izobraževanju, sicer povečalo, a desezonirani podatki kažejo nadaljnje zmanjšanje. V tretjem četrtletju skupaj se je število delovno aktivnih po desezoniranih podatkih znižalo za 0,4 %, v primerjavi z enakim obdobjem lani pa je bilo manjše za 2,2 %. Medletno je bilo število delovno aktivnih nižje tudi po anketi o delovni sili (-3,0 %) in po statistiki nacionalnih računov (-1,5 %). Po podatkih ankete o delovni sili se je stopnja brezposelnosti v tretjem četrtletju znižala na 7,0 % (na znižanje kažejo tudi desezonirani podatki). Precejšnje oktobrsko povečanje števila registriranih brezposelnih na 102.683 je predvsem posledica sezonskih vplivov (priliv iskalcev prve zaposlitve po preteku statusa dijaka ali študenta), a tudi desezonirani podatki kažejo, da število brezposelnih narašča, tako da jih je bilo konec novembra 103.831. Povprečna bruto plača v zasebnem in javnem sektorju je septembra stagnirala, v devetih mesecih letos pa je njena medletna rast enaka kot lani in izključno posledica rasti v zasebnem sektorju. V devetih letošnjih mesecih je bila rast plače v zasebnem sektorju (5,4 %) večja kot lani, tudi zaradi dviga minimalne plače, v javnem sektorju pa je bila povprečna bruto plača, po visokih rasteh, doseženih lani in predlani, ob restriktivnih ukrepih plačne politike na podobni ravni kot lani (-0,1 %). Cene življenjskih potrebščin so se novembra povišale za 0,3 %, medletna inflacija pa se je zaradi učinka osnove umirila na 1,4 %. Ob običajnih sezonskih nihanjih na inflacijo v zadnjem četrtletju letošnjega leta ključno vpliva učinek osnove, dolgoročnejši dejavniki, povezani z nizko gospodarsko rastjo, pa še naprej vplivajo na umirjeno gibanje osnovne inflacije. V evrskem območju je bila medletna inflacija novembra 1,9-odstotna (HICP). V celotnem tretjem četrtletju je bil saldo tekočega računa plačilne bilance v presežku v višini 93,1 mio EUR. Na medletno spremembo salda tekočih transakcij v letošnjem tretjem četrtletju, ki je v tem obdobju lani beležil primanjkljaj v višini 234,9 mio EUR, je najbolj vplival nižji blagovni primanjkljaj, višji pa je bil tudi presežek v storitveni menjavi. Izboljšali sta se tudi bilanci faktorskih dohodkov in tekočih transferov. V devetih letošnjih mesecih je primanjkljaj tekočih transakcij znašal 54,7 mio EUR, v enakem obdobju lani pa 475,1 mio EUR. Tudi oktobra je bila kreditna aktivnost domačih bank skromna, neto tokovi kreditov domačim nebančnim sektorjev pa so bili z 45,5 mio EUR najnižji letos. Pretežen del neto tokov je posledica zadolževanja države, ki je bilo s 55,3 mio EUR eno višjih v letošnjem letu, zadolževanje gospodinjstev je bilo pod povprečno letošnjo ravnjo, likvidnost v slovenskih podjetjih in NFI pa kljub skromnemu tujemu neto zadolževanju ostaja precej zaostrena. Neto tok kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem je v prvih desetih mesecih letos dosegel 1,1 mrd EUR in bil za dobro petino višji kot v enakem obdobju lani, kar je predvsem posledica večjega neto zadolževanja prebivalstva v prvi polovici leta. V prvih osmih mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance MF javnofinančni prihodki znašali 9,3 mrd EUR, odhodki 10,7 mrd EUR, javnofinančni primanjkljaj pa 1.475 mio EUR. V tem obdobju so bile medletno višje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicijske transfere in plačil v proračun EU, najvišja pa je ostala rast plačil obresti. V prvih desetih mesecih smo iz proračuna EU prejeli 428 mio EUR, kar je 41,2 % predvidenih sredstev, vplačali smo 350,7 mio EUR, neto položaj pa je bil tako pozitiven v višini 77 mio EUR. Kazalniki dohodkovne neenakosti za leto 2009, ki jih je SURS pripravil na podlagi podatkov za leto 2008, še vedno kažejo relativno ugodno sliko. Statistične podatke je v precejšnji meri mogoče pojasniti s tem, da se ne nanašajo na koledarsko leto, za katero so objavljeni. Za leto 2009 objavljeni podatki so namreč izračunani na osnovi administrativnih (predvsem dohodninskih) podatkov iz leta 2008, ki je še bilo leto visoke gospodarske rasti, nizke brezposelnosti in visoke zaposlenosti. Tako je bila stopnja tveganja revščine, objavljena za leto 2009, nižja kot leta 2008, znižala pa sta se tudi Ginijev količnik in kvintilni količnik (80/20), ki kaže razmerje med 20 % prebivalstva z najvišjimi dohodki in 20 % prebivalstva z najnižjimi dohodki. Poslabšanje dohodkovnih razmer pa se je, kljub pomoči države skupinam z najnižjimi dohodki, že nakazovalo. Tako se je relativna revščina v primerjavi z letom 2008 poglobila, stopnja tveganja revščine pa se je povečala pri nekaterih, že sicer z revščino najbolj ogroženih socialnih skupinah. Stopnja materialne prikrajšanosti, ki pa se nanaša na leto 2009, je ostala približno enaka kot leta 2008, ko se je precej povečala. Slovenija tudi v letu 2010 ostaja v skupini držav z zelo visoko stopnjo človekovega razvoja, postopno se zvišujejo tudi vrednosti vključenih kazalnikov. Po indeksu človekovega razvoja se je med 169 obravnavanimi državami uvrstila na isto mesto kot lani (29. mesto), razmeroma visoko je tudi glede na ostale indekse neenakosti, tj. glede na razporejenost osnovnih elementov blaginje v državi in po spolu. Med obravnavanimi kazalniki sta v Sloveniji najmanj ugodna povprečno število let šolanja prebivalstva, starega 25 let in več, ter nizka stopnja politične zastopanosti žensk. (O £ (O ja tv ■o o a (A o IÜ >u Jž 0 Mednarodno okolje Gospodarska rast v evrskem območju se je v tretjem četrtletju pričakovano umirila. Po podatkih Eurostata se je BDP v evrskem območju realno povečal za 0,4 % (1,0 % v drugem četrtletju), glede na enako obdobje lani pa je bil višji za 1,9 %. V večini naših glavnih trgovinskih partneric se je gospodarska rast glede na predhodno četrtletje upočasnila. Rast v Nemčiji se je sicer občutno umirila (0,7 %, po 2,3 % v drugem četrtletju), a ostaja med višjimi v EU, pomemben dejavnik rasti pa je poleg izvoza zdaj tudi domače povpraševanje. Ugodne razmere na nemškem trgu dela, kjer je bilo v tretjem četrtletju zabeleženo najvišje število zaposlenih po združitvi, pozitivno vplivajo na zasebno povpraševanje, povečali pa sta se tudi državna poraba in investicijska poraba za stroje in opremo. Vrednosti kratkoročnih kazalnikov kažejo, da je do upočasnitve gospodarske rasti v evrskem območju prišlo predvsem zaradi septembrskih gibanj (predelovalne dejavnosti, gradbeništvo). V tretjem četrtletju se je gospodarska rast v ZDA rahlo pospešila (0,6 %), medletno je bil BDP višji za 3,2 %, rast na Kitajskem pa kljub rahli upočasnitvi ostaja visoka (medletno 10,6 %). Slika 1: Struktura rasti BDP v evrskem območju Zasebna potrošnja Državna potrošnja Bruto investicije v os. sr. vS^ Spr. zalog in vredn. pred. Izvoz pro. in stor. Uvoz pro. in stor. --BDP (desna os)_^ 4 3 2 1 # 0 ^^ -1 ^^ -2 -3 -4 -5 -6 EK in OECD v svojih jesenskih napovedih pričakujeta, da se bo okrevanje gospodarstva evrskega območja v prihodnjih dveh letih nadaljevalo. Obe instituciji sta izboljšali napoved gospodarske rasti za letos, za prihodnji dveleti pa pričakujeta postopno nadaljevanje okrevanja, ki pa bo počasnejše kot ob preteklih recesijah. Ena ključnih značilnosti trenutnega okrevanja evrskega območja so precejšnje razlike med obeti za posamezne države članice, ki so posledica različne proizvodne in geografske strukture izvoza, stopnje odprtosti, izpostavljenosti težavam v finančnem sektorju in predvsem velikosti notranjih in zunanjih neravnotežij. Na ravni evrskega območja je do izboljšave napovedi za letos prišlo predvsem zaradi hitrejše razširitve dejavnikov okrevanja od spomladi predvidene. Ob hitri rasti svetovnih trgovinskih tokov je bolj od predvidevanj okreval izvoz, kar je vplivalo tudi na rahlo okrepitev investicij v opremo in stroje, na katero so pozitivno vplivali tudi visoki dobički podjetij in povečevanje izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. Znake okrevanje kaže tudi zasebna potrošnja, ki naj bi se postopoma povečevala tudi prihodnji dve leti, kar je posledica stabilizacije oz. v nekaterih državah celo že vidnega izboljšanja na trgu dela, nizke inflacije, nizkih obrestnih mer in izboljšanega razpoloženja potrošnikov. Na kratek rok pa se bo po napovedi EK rast BDP v prvi Slika 2: Gospodarska rast in napoved -EMU -----napoved EMU -NEM -----napoved NEM 5 4 3 1 IŠ 0 -1 ■Ö s -2 -3 -4 -5 -6 -7 i 1 1 1 1 1 1 i 1 ,...,.. . . ,...........i..o.... 1 lAl 1 1 i 1 . . rVNI / \ 1 1 i 1 1 /i iJ i : 1 1 i 1 : 1 1 1 \i\ 1 1 i 1 ! 1 1 1 IMI 1 i 1 i 1 1 1 1 % 1 I 1 'If/VT' i/ M i 1 1 1 « 1 1 1 M ! i ! 1 ! 1 1 :\ 1 1 1 1 1 lil 1 1 1 1 1 1 1 \l 1 1 1 1 1 1 1 \i i 1 : ff 1 1 i I \ ' «lili j\\\ /lil Mil i i i Kf m^^ 444i Napoved a Vir: Eurostat. a a a a a a Vir: Eurostat, napoved EC Autumn Forecasts (nov. 2010). Tabela 1: Primerjava napovedi gospodarske rasti mednarodnih institucij in predpostavk, uporabljenih v UMAR Jesenski napovedi gospodarskih gibanj 2010 2010 2011 2012 UMAR sep 10 IMF okt 10 CONS nov 10 OECD nov 10 EK nov 10 UMAR sep 10 IMF okt 10 CONS nov 10 OECD nov 10 EK nov 10 UMAR sep 10 OECD nov 10 EK nov 10 EMU 1,4 1,7 1,7 1,7 1,7 1,3 1,5 1,4 1,7 1,5 1,6 2,0 1,8 Nemčija 2,5 3,3 3,4 3,5 3,7 1,7 2,0 2,1 2,5 2,2 1,7 2,2 2,0 Italija 0,9 1,0 1,1 1,0 1,1 1,0 1,0 1,0 1,3 1,1 1,1 1,6 1,4 Avstrija 1,2 1,6 1,7 2,0 2,0 1,5 1,6 1,5 2,0 1,7 1,5 2,0 2,1 Francija 1,4 1,6 1,6 1,6 1,6 1,4 1,6 1,5 1,6 1,6 1,9 2,0 1,8 Zdr. Kraljestvo 1,3 1,7 1,7 1,8 1,8 2,0 2,0 2,0 1,7 2,2 2,1 2,0 2,5 ZDA 2,9 2,6 2,7 2,7 2,7 2,8 2,3 2,4 2,2 2,1 3,3 3,1 2,5 Vir: UMAR Jesenska napoved gospodarskih gibanj (september 2010), IMF World Economic Outlook (oktober 2010), Consesus Forecasts (november 2010), OECD Economic Outlook (november 2010), EC Forecast (november 2010). polovici leta 2011 zaradi upočasnitve okrevanja trgovinskih tokov, konca začasnih spodbud in pozitivnega prispevka k rasti s strani spremembe zalog ter predvsem napovedane fiskalne konsolidacije upočasnila in se začela postopoma krepiti v drugi polovici prihodnjega leta, ko najbi tudi prišlo do vnovične pospešitve svetovne gospodarske rasti. Rast pa bo nižja kot v preteklih okrevanjih zaradi določenih strukturnih slabosti, kot so prevelik obseg gradbenega sektorja v številnih državah članicah, prepočasna ponovna rast zaposlenosti oz. strukturna brezposelnost, morebitne nadaljnje težave, povezane z delovanjem finančnega sektorja, ter visok javnofinančni primanjkljaj in dolg. Posojilni pogoji v evrskem območju so se v tretjem četrtletju še zaostrovali, a manj kot v predhodnem četrtletju. Po anketi ECB so se posojilni pogoji v tretjem četrtletju sicer poslabšali, vendar je bilo tokrat število bank, ki so zaostrile posojilne pogoje, le za 4 % večje od števila bank, ki jih je izboljšalo (v drugem četrtletju 11 %). Prvič po dveh letih se je po oceni anketiranih bank povečalo tudi povpraševanje po kreditih podjetij vseh velikosti, med razlogi za najem kredita pa sta prevladovali potrebi po obratnem kapitalu za poslovanje in financiranju zalog. Za zadnje četrtletje letos banke pričakujejo nadaljnje zaostrovanje posojilnih pogojev za podjetja v približno enakem obsegu kot v tretjem četrtletju, povpraševanje po kreditih pa naj bi se še povečalo. Po drugi strani se posojilni pogoji za stanovanjske in potrošniške kredite ne zaostrujejo več, za zadnje letošnje četrtletje pa banke pričakujejo izboljšanje posojilnih pogojev, izraziteje pa naj bi se povečalo tudi povpraševanje. Na razmere na finančnih trgih je novembra močno vplivalo ponovno povečano tveganje dolžniške krize v nekaterih državah evrskega območja. Razlike med donosnostjo 10-letnih državnih obveznic nekaterih držav članic evrskega območja (predvsem Grčije, Irske, Portugalske in Španije) in Nemčije so se zato znova močno povečale. Rekordne vrednosti so dosegle razlike irskih državnih obveznic, ki je že zaprosila EU za pomoč pri reševanju krize v bančnem sistemu in v povezavi z njo v celotnem fiskalnem sistemu države. Slika 4: Donosnost 10-letnih državnih obveznic 10 -Irska ■ Grčija - Španija - Portugalska - Slovenija 'ti i! ^ 3 Vir: Eurostat. Medbančne obrestne mere so se novembra zvišale, a ostajajo precej pod dolgoletnim povprečjem. Vrednost 3-mesečnega EURIBOR-ja je v povprečju meseca znašala 1,042 %, kar je 5 bazičnih točk več kot oktobra, medletno pa je vrednost višja za 33 bazičnih točk. Vrednost 3-mesečnega LIBOR-ja za USD (0,286 %) je novembra ostala na približno enaki ravni kot pretekli mesec. Ključne obrestne mere centralnih bank se pričakovano tudi novembra niso spremenile. Po štirih mesecih krepitve se je novembra vrednost evra glede na dolar znižala. Povprečni tečaj dolarja glede na evro se je novembra okrepil za 1,7 % na 1,3661 USD za 1 EUR, medletno pa je bil višji za 8,4 %. Glede na evro so se nekoliko okrepile Slika 3: ECB anketa o posojilnih pogojih Pos. pogoji za podjetja v preteklih 3 mesecih (leva os) -Pos. pogoji za podjetja v prih. 3 mesecih (leva os) -Povpraševanje podjetij po posojilih v prih. 3 mesecih (desna os) Slika 5: Cena soda nafte Brent in menjalni tečaj USD/EUR 140 70 60 C (u 60 120 50 'is o o- žS 40 > dos100 30 20 ro T3 ri^ o R RUE/80 CQ S 10 U 0 JU dJ E ^^ 60 -10 -20 TD ^ E 40 -30 J^ 20 -40 cc Cena v USD (leva os) -Cena v EUR (leva os) - Menjalni tečaj USD za EUR (desna os) 1,8 1,6 1,4 1,2 1,0 0,8 0,6 O O Vir: ECB. Vir: Eurostat. 9 8 ft 7 6 5 2 0 tudi vrednosti britanskega funta (za 2,4 % na 0,8551 GBP za 1 EUR), japonskega jena (za 0,9 % na 112,69 JPY za 1 EUR) in švicarskega franka (za 0,1 % na 1,3442 CHF za 1 EUR). Na stabilnost in vrednost evra je novembra močno vplivala ponovna večja negotovost glede javnofinančne vzdržnosti nekaterih držav članic evrskega območja. manjših popravkih napovedi glede ponudbe nafte lEA in OPEC pričakujeta, da bo v letu 2011 in 2012 povprečna cena nafte višja, kot je bila v zadnjih dveh letih, kar je povezano predvsem s pričakovanim nadaljnjim postopnim okrevanjem svetovnega gospodarstva. Cena soda nafte Brent so se novembra zvišale. Povprečna cena nafte Brent se je zvišala za 3,3 % na 85,3 USD/sod, izraženo v EUR za 4,8 % na 63,1 EUR/sod. Medletno so bile cene nafte v USD višje za 11,3 %, v EUR pa 21,2 %. Ob Gospodarska gibanja v Sloveniji V tretjem letošnjem četrtletju se je rast blagovne menjave1 pričakovano upočasnila. Septembra se je po desezoniranih Okvir 1: Gospodarska rast v tretjem četrtletju 2010 Tudi v tretjem četrtletju izvoz kljub nekoliko počasnejši rasti ostaja ključni dejavnik gospodarske rasti, saj domače povpraševanje še ni dobilo zagona in zavira hitrejše okrevanje gospodarstva. V tretjem četrtletju se je BDP v primerjavi s predhodnim četrtletjem pričakovano povečal manj (0,3 %) kot v drugem (1,0 %). V primerjavi z enakim četrtletjem lani je bil BDP realno višji za 1,7 %, v prvih devetih mesecih pa za 0,9 %, kar je skladno s pričakovanji iz Jesenske napovedi gospodarskih gibanj. V tretjem četrtletju se je razlika v hitrosti okrevanja domačega in tujega povpraševanja še povečala in je tako večja od naših jesenskih pričakovanj. Gospodarske razmere v glavnih trgovinskih partnericah v EU še naprej spodbudno vplivajo na izvoz, čeprav je bila njegova medletna rast v tretjem četrtletju (10,5 %) nižja kot v drugem. To je bilo skladno z nižjo gospodarsko rastjo v trgovinskih partnericah in napovedmi mednarodnih institucij o postopnem umirjanju zaradi upočasnitve rasti svetovne trgovine, izteka začasnih spodbud, zniževanja prispevka spremembe zalog k rasti ter varčevalnih ukrepov za znižanje javnofinančnih primanjkljajev in dolga. Po drugi strani dejavniki v domačem okolju zavirajo morebitno hitrejše okrevanje gospodarstva, kar se delno odraža tudi v upočasnjeni medletni rasti uvoza v tretjem četrtletju (4,8 %). K njej je po naši oceni največ prispevala krepitev uvoza blaga za vmesno porabo v proizvodnji izvozno usmerjenih predelovalnih dejavnostih. Znotraj domačega povpraševanja so gibanja najslabša v segmentu investicijske dejavnosti in so se v tretjem četrtletju še poslabšala. Bruto investicije v osnovna sredstva so bile medletno realno nižje za 9,3 %, po tem ko so bile v drugem četrtletju nižje za 4,9 %. To je posledica nadaljnjega medletnega padca gradbenih investicij, ki so glede na tekoče kazalnike v tem četrtletju dosegle najnižjo vrednost v času krize, investicije v stroje in opremo pa so beležile rahlo rast. Po naši oceni slabe razmere na finančnih trgih postajajo vedno večji omejevalni dejavnik investicijske dejavnosti. Tudi potrošnja gospodinjstev je nižja (-0,4 %) kot v enakem obdobju lani in to že četrto četrtletje zapored, kar je po naši oceni povezano z zaostrenimi razmerami na trgu dela. Medletna rast državne potrošnje se je v tretjem četrtletju umirila (0,1 %) Prispevek spremembe zalog k medletni gospodarski rasti je znašal 0,8 o. t., kar je manj kot v drugem četrtletju. Po razpoložljivih podatkih raven BDP-ja v Sloveniji precej bolj zaostaja za predkrizno ravnjo iz tretjega četrtletja 2008 kot v naših glavnih trgovinskih partnericah. Razloga za to sta dva, in sicer padec BDP v letu 2009 je bil v Sloveniji, z izjemo baltskih držav, največji v EU, hkrati pa je trenutno okrevanje počasnejše kot v številnih drugih članicah. Slika 6: BDP v Sloveniji in glavnih trgovinskih partnericah -Nemčija ---------Francija ----Italija -Avstrija ---------Hrvaška —♦—Slovenija Slika 7: Struktura rasti BDP v Sloveniji 101 100 99 o 98 97 a J2 96 ■Ö 95 d ■i^ 94 13 ^93 92 91 90 ■ Zasebna potrošnja I Bruto investicije v os. sr. I Izvoz pro. in stor. -Realna rast BDP (desna os) Državna potrošnja iiyiÄ Spr. zalog in vredn. pred. Uvoz pro. in stor. 25 20 15 10 5 IE 0 Jjj -5 T3 j= -10 -15 CL -25 -30 a a a Vir: Eurostat. 10 8 6 4 2 CL 0 -2 -4 -6 -8 -10 ° Vir: SURS. ° 1 Po zunanjetrgovinski statistiki. podatkih izvoz blaga po večmesečni rasti ohranil na ravni predhodnega meseca, v tretjem četrtletju skupaj pa se je njegova rast skladno z gibanji v mednarodnem okolju in pričakovanji iz Jesenske napovedi umirila (s 5,9 % na 4,5 %). Kot posledica učinka nizke osnove je bila medletna rast nominalno še nekoliko višja (17,4 %) kot v drugem četrtletju. Pri tem je bila medletna rast izvoza v države nečlanice EU višja (13,3 %), rast izvoza na trge držav EU pa se je ohranila na visoki ravni (19,3 %). V strukturi izvoza po panogah so po razpoložljivih podatkih za osem letošnjih mesecev k medletno višjemu izvozu največ prispevale rast izvoza proizvodnje električnih naprav, proizvodnje kovin, proizvodnje motornih vozil, proizvodnje kemikalij in kemičnih izdelkov ter proizvodnje farmacevtskih surovin in preparatov. Septembra se je uvoz blaga okrepil močneje kot v preteklih mesecih (desezonirano za 1,9 %). V tretjem četrtletju je bila njegova rast prav tako nižja kot v predhodnem četrtletju (s 7,1 % na 1,8 %), nižja pa je bila tudi medletna rast (z 19,3 % v drugem četrtletju na 13,8 %). Glede na gibanje izvoznih tokov in industrijske proizvodnje ocenjujemo, da se je tudi v tretjem četrtletju najbolj povečal uvoz proizvodov za vmesno porabo. V devetih mesecih letos je bil izvoz blaga medletno višji za 13,6 %, uvoz pa za 12,9 %. Slika 8: Blagovna menjava -Blagovni izvoz (leva os) 15 10 5 0 anl ^ -10 -BDP v EU (desna os) a a Vir: SURS, Eurostat. V tretjem četrtletju se je rast izvoza storitev okrepila, uvoza pa znova upočasnila. Po avgustovskem padcu se je septembra izvoz storitev po desezoniranih podatkih povečal za 1,1 %, v tretjem četrtletju pa se je njegova rast okrepila na 4,9 % (v drugem 2,7 %). Medletno je bil izvoz storitev nominalno višji za 9,1 %, k rasti pa je največ prispeval izvoz potovanj. Ponovno je bil medletno višji tudi izvoz cestnega in železniškega transporta, kar je povezano z gibanjem blagovne menjave. Izvoz skupine ostalih storitev je bil višji predvsem zaradi krepitve izvoza raznih poslovnih, profesionalnih, tehničnih in komunikacijskih storitev, medtem ko izvoz gradbenih storitev že od prvega četrtletja lani medletno upada. Uvoz storitev se je septembra povečal (desezonirano za 0,8 %), v tretjem četrtletju pa se je njegova rast upočasnila (z 1,5 % na 0,7 %). Medletno je bil uvoz storitev višji za 5,2 %, na kar je najbolj vplival uvoz licenc, patentov in avtorskih pravic. V devetih mesecih letos je bil izvoz storitev medletno višji za 5,4 %, uvoz za 4,5 %. Slika 9: Storitvena menjava -Izvoz storitev 30 25 20 # ^ 15 10 '!= 5 jj 0 -10 -15 -20 -Uvoz storitev \ i..........*..........r......... .........Y........?— E3 a a a Vir: BS, preračuni UMAR. Tabela 2: Izbrani mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti v Sloveniji v % 2009 IX 10/ VIII 10 IX 10/ IX 09 I-IX 10/ I-IX 09 Izvoz1 -18,4 20,1 14,4 11,7 -blago -19,4 31,9 15,8 13,4 -storitve -14,7 -11,7 9,1 5,4 Uvoz1 -23,6 16,6 13,8 11,6 -blago -25,7 24,6 15,3 13,0 -storitve -10,2 -15,3 5,7 4,5 Industrijska proizvodnja -17,4 -2,12 5,23 5,93 -v predelovalnih dejavnostih -18,7 -2,52 3,93 6,43 Gradbeništvo-vrednost opravljenih gradbenih del -21,0 -8,32 -18,43 -17,23 Trgovina na drobno - realni prihodek -10,5 1,92 3,53 -0,83 Gostinstvo - nominalni prihodek -11,7 -1,42 2,23 1,93 Viri: BS, SURS, preračuni UMAR. Opombe: 1plačilnobilančna statistika, 2desezonirani podatki, 3delovnim dnem prilagojeni podatki. Tudi rast obsega proizvodnje predelovalnih dejavnosti se je v tretjem četrtletju pričakovano umirila. Kljub septembrskemu znižanju se je proizvodnja v tretjem četrtletju okrepila (2,5 % desezonirano), a manjkot v predhodnem (3,2 %). Skromnejša je bila tudi medletna rast (8,5 %), k čemur je prispeval tudi učinek osnove.2 2 Obseg proizvodnje v drugem četrtletju 2009 je bil v večini panog najnižji od začetka krize, v tretjem četrtletju lani pa se je že okrepil. V tretjem letošnjem četrtletju se je medletna rast pričakovano najbolj umirila v proizvodnji vozil in plovil, predvsem zaradi izteka subvencij za nakup novih osebnih in lahkih gospodarskih vozil v nekaterih državah članicah EU. Medletna rast je bila nižja v večini drugih tehnološko zahtevnejših panogah.3 Kljub upočasnjeni rasti tehnološko zahtevnejših panog ta ostaja višja v primerjavi s tehnološko manj zahtevnimi. Slednje so glede na nizke ravni proizvodnje v preteklem letu in v prvem letošnjem polletju v tretjem četrtletju letos beležile višjo medletno rast obsega proizvodnje. Pozitivna rast je bila zabeležena v večini teh panog, z izjemo v delovno najintenzivnejših tekstilni in pohištveni industriji, ki najbolj zaostajata za povprečnim obsegom proizvodnje iz leta 2008. Nizko tehnološko zahtevne panoge, ki okrevajo najpočasneje, in srednje nizko tehnološko zahtevne panoge po devetih letošnjih mesecih za povprečnim obsegom proizvodnje iz leta 2008 zaostajajo za okoli petino, srednje visoko in visoko tehnološko zahtevne panoge, kjer je okrevanje najhitrejše, pa za okoli desetino (najboljproizvodnja drugih strojev in naprav, za več kot četrtino4). Slika 10: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti po tehnološki zahtevnosti5 -Visoko in srednje visoko teh. zahtevne -Srednje-nizko teh. zahtevne -----Nizko teh. zahtevne 110 105 5?100 IT ^^ 95 -Ž 90 d 85 80 75 70 a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Tudi na ravni celotne EU je bila rast proizvodnje v tretjem četrtletju močnejša v tehnološko zahtevnejših panogah, med katerimi se je prav tako najbolj znižala v proizvodnji vozil in plovil. Proizvodnja tehnološko zahtevnejših panog je bila medletno za okoli desetino višja. Med njimi se je rast precej znižala v proizvodnji vozil in plovil, ki pa je še v prvi polovici leta beležila eno izmed najvišjih stopenj rasti. V primerjavi s Slovenijo je bila v EU-27 rast proizvodnje vozil 3 Izjema je bila proizvodnja drugih strojev in naprav, kjer pa je bila proizvodnja lani in tudi še v prvi polovici letošnjega leta na zelo nizki ravni. 4 Podoben je tudi zaostanek proizvodnje IKT naprav ter proizvodnje drugih vozil in plovil, ki predstavljata manj kot 3 % proizvodnje predelovalnih dejavnosti. 5 Preračuni so narejeni na utežeh SURS za leto 2009 oz. 2010. V izračun visoko in srednje visoko tehnološko zahtevnih panog zaradi zaupnosti podatkov ni vključena farmacevtska industrija. in plovil v prvi polovici leta nižja, a je bilo tudi znižanje v tretjem četrtletju manjše. V povprečju EU-27 ta panoga še ne dosega ravni iz leta 2008, v Sloveniji pa, poleg proizvodnje električnih naprav, edina presega takratno raven.6 Nizka je ostala rast tehnološko manj zahtevnih panog, ki na ravni celotne EU za povprečno ravnjo iz leta 2008 zaostajajo manjkot v Sloveniji. V Sloveniji proizvodnja zaostaja za povprečno ravnjo v EU v vseh panogah, z izjemo dveh, k večjemu skupnemu zaostanku pa največ prispevajo tekstilna in pohištvena industrija in tudi proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov, druge predelovalne dejavnosti ter popravila in montaža strojev in naprav. Slika 11: Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti v Sloveniji in EU-277 v prvih devetih mesecih 2010 100 80 50 - EU-27, delovnim dnem prilagojeni ■ Slovenija, originalni r .........--.........-f........7.........?.........?.........?.........r E c3 f^ T^ ^ is ^ ^ ^^ t^ — 3 o m ID "id "o C^ o C^ Vir: SURS, Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Razvrščene po velikosti zaostanka Slovenije za EU-27. V tretjem četrtletju je bilo v predelovalnih dejavnostih 8.632 manj delovno aktivnih kot v enakem obdobju lani. Število delovno aktivnih je znova najboljupadlo v tehnološko najmanj zahtevnih panogah (za 6.167), kjer se zmanjševanje števila zaposlenih najpočasneje umirja. K skupnemu padcu je največ prispevala tekstilna industrija (3.625), kjer se je število delovno aktivnih, poleg papirne industrije in tiskarstva, tudi najboljznižalo. V srednje nizko tehnološko zahtevnih in tehnološko bolj zahtevnih panogah pa je bilo v tretjem četrtletju število delovno aktivnih medletno manjše za okoli 2 %. Izmed teh 6 Proizvodnja je na ravni celotne EU višja kot leta 2008 le v farmacevtski industriji, v Sloveniji so podatki o proizvodnji farmacevtske industrije zaupni. 7 Proizvodnje koksa in naftnih derivatov ne prikazujemo zaradi majhnega deleža v celotni dejavnosti, farmacevtske industrije pa ne prikazujemo zaradi zaupnosti podatkov za Slovenijo. 90 70 60 Tabela 3: Zaposlenost v predelovalnih dejavnostih Število delovno aktivnih, v 1.000 Rast, v % 2009 Q1 10 Q2 10 Q3 10 2009/ 2008 Q3 10/ Q3 09 I-IX 10/ I-IX 09 Prehrambena ind. 15,5 15,2 15,1 15,1 -6,5 -2,5 -3,4 Tekstilna ind. 13,7 11,0 10,7 10,1 -26,5 -26,4 -26,9 Usnjarska ind. 3,5 3,3 3,3 3,5 -23,1 1,8 -4,9 Lesna ind. 9,6 9,1 9,0 8,9 -15,0 -5,6 -7,5 Papirna ind.,tiskarstvo 10,0 9,3 9,2 9,0 -8,1 -9,6 -8,9 Kemična in farmacevtska ind. 11,9 11,8 11,8 11,7 -2,4 -1,0 -1,4 Proiz.izd.iz gume in plast.mas 13,2 13,1 13,1 13,1 -6,5 1,1 -0,8 Proiz.drugih.nekovin.mineral.izd. 8,6 8,1 8,2 8,1 -13,9 -5,4 -7,2 Proiz.kovin in kovinskih izd. 39,6 37,5 37,4 37,5 -8,0 -3,5 -6,5 Proz. IKT, električnih naprav 27,0 26,3 26,1 25,8 -9,0 -2,3 -4,0 Proiz.drugih strojev in naprav 14,8 13,8 13,8 13,7 -9,7 -3,4 -7,7 Proiz.vozil in plovil 13,7 13,4 13,6 13,5 -10,5 1,0 -2,8 Pohištvena ind.,druge razno.pred.dej. 12,9 12,3 12,2 12,0 -8,2 -5,7 -7,2 Popravila, montaža strojev in naprav 5,8 5,7 5,8 6,0 -8,7 5,7 -0,3 PREDELOVALNE DEJAVNOSTI, skupaj 199,8 190,0 189,4 188,1 -10,5 -4,4 -6,6 visoko in srednje visoko tehnološko zahtevne panoge 67,4 65,4 65,4 64,8 -9,6 -1,6 -4,1 srednje nizko tehnološko zahtevne panoge 67,2 64,4 64,5 64,8 -9,2 -2,1 -5,0 nizko tehnološko zahtevne panoge 65,2 60,2 59,5 58,6 -11,6 -9,5 -10,8 Vir: SURS, preračuni UMAR. panog se je število delovno aktivnih najbolj zmanjšalo v proizvodnji nekovinskih mineralnih izdelkov in IKT naprav (za 10,6 %), večje kot v enakem obdobju lani pa je bilo v gumarski industriji, dejavnosti popravil in montaže strojev in naprav ter tehnološko zahtevnejših farmacevtski industriji, proizvodnji električnih naprav in proizvodnji motornih vozil (1.025 delavcev več, z usnjarsko industrijo 1.087 več). V tretjem četrtletju se je aktivnost v gradbeništvu znižala in dosegla najnižjo vrednost v času krize. Po desezoniranih podatkih se je vrednost opravljenih del ob ponovno občutnejšem padcu septembra v celotnem tretjem četrtletju znižala za 5,3 %. Zniževanje aktivnosti v gradbeništvu tako traja neprekinjeno že dve leti, v tem času pa se je vrednost opravljenih del znižala za 39,6 %. V tem obdobju je bilo znižanje del najvišje v gradnji stanovanjskih stavb8, a tudi v gradnji nestanovanjskih stavb in inženirskih objektov se je vrednost del znižala za več kot tretjino. Znižanje del v gradnji stanovanj je povezano z zalogo neprodanih stanovanj in zaostreno finančno situacijo, ki zadolženim podjetjem še dodatno otežuje poslovanje. Padec aktivnosti v gradnji inženirskih objektov je posledica končanja najintenzivnejše faze gradnje avtocest in zaostrene javnofinančne situacije. V gradnji nestanovanjskih stavb, kjer je aktivnost dosegla vrh v prvem četrtletju leta 2008, se je vrednost del najmočneje znižala konec leta 2008 in v začetku leta 2009, potem pa stagnirala do konca lanskega leta. Na začetku Slika 12: Vrednost opravljenih gradbenih del -Skupaj -----Stanovanjske stavbe -Nestanovanjske stavbe -----Gradbeni inženirski objekt 8 Pri interpretaciji podatka o vrednosti del v stanovanjski gradnji je treba opozoriti, da v te podatke niso vključena manjša podjetja, ki po naših ocenah večji del svoje aktivnosti opravijo v gradnji stanovanjskih stavb. a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. letošnjega leta se je okrepila, a se je v drugem in tretjem četrtletju ponovno znižala. Izdana gradbena dovoljenja nakazujejo nadaljevanje krčenja aktivnosti v gradnji stavb. Po razmeroma ugodnih podatkih za drugo četrtletje je bila skupna površina stavb, predvidena z izdanimi gradbenimi dovoljenji, v tretjem četrtletju za 17,4 % nižja kot leto pred tem. V primerjavi s tretjim četrtletjem 2007, ko je bilo izdanih največ gradbenih dovoljenj, se je z izdanimi gradbenimi dovoljenji predvidena površina več kot prepolovila. Slika 13: Skupna površina stavb, predvidena z gradbenimi dovoljenji ■ Nestanovanjske stavbe ■ Stanovanjske stavbe 3,5 3,0 CD 2,5 2,0 SI 1,5 1,0 CD 0,5 0,0 a a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. V tretjem četrtletju se je nadaljevala umirjena rast prihodka v trgovini z motornimi vozili, prihodek v trgovini na drobno je ostal na podobni ravni kot v prejšnjem četrtletju, prihodek v trgovini na debelo pa se je znižal (desezonirano). Umirjena rast se je v tretjem četrtletju letos nadaljevala v trgovini z motornimi vozili in popravili, kjer se prihodek povečuje od drugega četrtletja lani. Nominalni prihodek v trgovini na debelo se je znižal, vendar je ob relativno velikem povečanju v drugem četrtletju še vedno višji kot konec lanskega in začetek letošnjega leta, ko je bil najnižji. V trgovini na drobno je prihodek ostal približno na ravni drugega četrtletja in tako z manjšimi nihanji ostaja dokaj stabilen od sredine leta 2009 dalje. Znotraj trgovine na drobno tudi v tretjem letošnjem četrtletju ni prišlo do večjih sprememb pri prihodku v trgovini z živili, pijačo in tobačnimi izdelki, ki zadnje leto in pol ostaja na podobni ravni kot v povprečju leta 2005, ter pri prihodku v trgovini z neživili, ki že pet četrtletij ostaja na najnižji vrednosti. Slika 14: Prihodek v trgovinskih panogah - Trgovina na drobno Motorna goriva Trgovina na debelo Bolj spremenljiv je prihodek v trgovini z motornimi gorivi, ki se je s ponovno rastjo obsega cestnega blagovnega prometa začel povečevati ob koncu lanskega leta. Prihodek v trgovini z motornimi gorivi se je sicer v tretjem četrtletju letos zmanjšal, vendar je ob relativno velikem povečanju v prejšnjih treh četrtletjih še vedno višji kot v tretjem lanskem četrtletju, ko je bil najnižji. V primerjavi z enakim lanskim obdobjem je bil prihodek v tretjem četrtletju višji v trgovini na drobno za 2,4 %, v trgovini na debelo za 4,8 % in v trgovini z motornimi vozili in popravili za 10,8 %. V gostinstvu se je v tretjem letošnjem četrtletju nadaljevala rast nominalnega prihodka, začeta na začetku letošnjega leta. Po padanju v lanskem letu, ki je bilo najbolj izrazito v prvem četrtletju, se prihodek v gostinstvu letos povečuje, a še vedno zaostaja za ravnjo iz leta 2008. Rast prihodka Slika 15: Nominalni prihodek v gostinstvu 135 a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Slika 16: Poslovne tendence -Gospodarska klima -Trg. na drobno -Storitvene dej. 30 20 ^ 10 arineoz0 es ^ -10 inl Predelovalne dej. Potrošniki - Gradbeništvo a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Vir: SURS. 115 v gostinstvu (1,7 %, desezonirano) v tretjem četrtletju letos je bila po naši oceni posledica povečanega obiska tujih turistov v Sloveniji. Število njihovih prenočitev je bilo medletno večje za 3,2 %, gostinski prihodek pa nominalno večji za 4,1 %. Desezonirana vrednost kazalnika gospodarske klime je novembra ostala nespremenjena, na približno podobni ravni pa se ohranja od maja letos. Novembra so se znižale vrednosti kazalnika zaupanja v predelovalnih dejavnostih, v trgovini na drobno in v gradbeništvu, vrednosti kazalnika zaupanja v storitvenih dejavnostih in potrošnikov pa sta se izboljšali. Trg dela Septembra se je število formalno delovno aktivnih sezonsko povišalo, medletno pa je ostalo nižje za 2,1 %. Po izločitvi sezonskih dejavnikov je septembra prišlo do nadaljnjega znižanja števila delovno aktivnih (-0,1 % desezonirano). To se je v primerjavi s predhodnim mesecem najbolj povečalo v izobraževanju (za 1.816), kar je vsakoletni septembrski sezonski pojav zaradi začetka šolskega leta. Največji padec delovno aktivnih glede na avgust pa je bil v gradbeništvu. V tretjem četrtletju se je število formalno delovno aktivnih ponovno znižalo (-0,4 %, desezonirano), medletno pa je bilo nižje za 2,2 %. V primerjavi s predhodnim četrtletjem se je število najbolj znižalo v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu, trgovini, kmetijstvu in izobraževanju najbolj pa povečalo v nekaterih storitvah (najbolj v strokovnih, znanstvenih Slika 17: Formalno delovno aktivni po skupinah dejavnosti9 Tabela 4: Kazalniki gibanj na trgu dela Kmetijstvo Industrija Gradbeništvo Tržne Javne storitve storitve Vir: SURS, preračuni UMAR. 9 SURS ocenjuje število samozaposlenih v kmetijstvu na podlagi rezultatov ankete o delovni sili za predhodno četrtletje, Zato objavljeno število delovno aktivnih v kmetijstvu vsake tri mesece običajno močneje zaniha. Od decembra 2009 do januarja 2010 naj bi se tako zmanjšalo za 5.802 oz. 15,4 %, od marca do aprila 2010 pa spet povečalo za 2.741 oz. 8,6 %. Tako močna nihanja so vsebinsko težko razložljiva drugače, kot da gre za statistično napako. v % 2009/ 2008 IX 10/ VIII 10 IX 10/ IX 09 I-IX 10/ I-IX 09 Aktivno prebivalstvo 0,2 0,1 -0,9 -0,9 Formalno delovno aktivni -2,4 0,3 -2,1 -2,8 Zaposlene osebe -2,5 0,3 -1,3 -2,2 Registrirani brezposelni 36,6 -1,1 10,8 18,7 Povprečna nominalna bruto plača 3,4 -0,1 3,6 4,1 -zasebni sektor 1,8 -0,1 4,6 5,4 -javni sektor 6,5 -0,2 0,6 -0,1 2009 IX 09 VIII 10 IX 10 Stopnja registrirane brezposelnosti (v %) 9,1 9,4 10,6 10,5 Povprečna nominalna bruto plača (v EUR) 1.438,96 1.433,93 1.487,20 1.485,58 Zasebni sektor (v EUR) 1.338,77 1.334,94 1.398,14 1.396,49 Javni sektor (v EUR) 1.749,82 1.735,15 1.749,06 1.745,49 Vir: ZRSZ, SURS, preračuni UMAR. in tehničnih dejavnostih, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, finančni in zavarovalniški dejavnosti). Število zaposlenih tujcev še upada. Zmanjševanje števila delovnih dovoljenj za tujce in števila zaposlenih tujcev po SRDAP je predvsem posledica zmanjšanega zaposlovanja v gradbeništvu. Do začetka oktobra je bilo izdanih 31.576 delovnih dovoljenj, kar je 27,5 % manj kot v primerljivem lanskem obdobju. Število zaposlenih tujcev je septembra znašalo 59.994, kar je 5,6 % manj kot lani. Število tujcev iz EU se je sicer povečalo, prevladal pa je padec števila tujcev iz drugih držav. Slika 18: Delovna dovoljenja za tujce in zaposleni tujci po SRDAP I Tujci po SRDAP - Delovna dovoljenja za tujce 100 90 80 70 ^ 60 50 v et 40 30 20 10 0 a a Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR Število registriranih brezposelnih oseb se je oktobra, predvsem zaradi sezonskih vplivov, močno povečalo. Brezposelnih je bilo konec meseca 102.683 oseb, kar je 4.775 več kot septembra oz. 8.092 oseb več kot oktobra lani (8,6 %). Podatki, očiščeni sezonskih vplivov, tudi kažejo nadaljnje povečevanje števila brezposelnih ((0,4 %, desezonirano). Tudi letos je bilo povišanje števila brezposelnih oktobra predvsem posledica sezonskega priliva iskalcev prve zaposlitve, ki jim je potekel status dijaka oz. študenta (6.343 oz. 7,9 % več kot oktobra lani). K večjemu številu brezposelnih je prispevalo tudi večje število oseb, ki so izgubile delo (7.102 oz. 6,5 % več kot septembra). Med njimi je bilo največ tistih, ki so izgubile delo za določen čas ali iz poslovnih razlogov. Delo je dobilo 4.849 brezposelnih (iz sezonskih razlogov sicer Okvir2: Anketa o delovni sili - 3. četrtletje 2010 Po anketi o delovni sili se je v tretjem četrtletju po desezoniranih podatkih število delovno aktivnih zmanjšalo, zmanjšalo pa se je tudi število brezposelnih. Število delovno aktivnih je ostalo v primerjavi s predhodnim četrtletjem zaradi močnega sezonskega učinka sicer nespremenjeno, desezonirani podatki pa kažejo na zmanjšanje za 1,3 %. Medletno je število ostalo manjše za 30.000 oz. 3,0 %. Število anketno brezposelnih je v primerjavi s predhodnim četrtletjem manjše za 1.000 oz. desezonirano za 2,4 %, glede na enako četrtletje lani pa ostaja večje za 7.000 oz. 10,6 %. Tudi stopnja anketne brezposelnosti se je zmanjšala, in sicer na 7,0 %, kar je 0,1 o. t. manj kot v predhodnih dveh četrtletjih oz. 0,8 o. t. več kot v tretjem četrtletju lani. Zmanjšanje stopnje anketne brezposelnosti v primerjavi s prejšnjim četrtletjem kažejo tudi desezonirani podatki. V letošnjem tretjem četrtletju se je pomembneje povečalo število delovno aktivnih moških, število delovno aktivnih žensk pa se je zmanjšalo, tako da se je zmanjšala le stopnja brezposelnosti moških (prvič po dveh letih), stopnja anketne brezposelnosti žensk pa se je povečala. Slika 19: Stopnje anketne brezposelnosti a a Vir: SURS, preračuni UMAR Tabela 5: Delovno aktivni po področjih dejavnosti Število v 1.000 Sprememba števila 2009 IX 09 VIII 10 IX 10 2009/ 2008 IX 10/ VIII 10 IX 10/ IX 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 37,9 37,9 34,0 34,0 -1.802 -45 -3.963 B Rudarstvo 3,3 3,3 3,0 3,0 -269 -9 -292 C Predelovalne dejavnosti 199,8 195,9 187,7 188,1 -22.539 463 -7.725 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 7,9 8,0 8,0 8,0 226 10 10 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 9,0 9,1 9,3 9,3 200 -18 143 F Gradbeništvo 86,8 86,5 78,6 78,2 -1.169 -388 -8.297 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 114,6 113,8 111,5 111,3 -1.161 -199 -2.548 H Promet in skladiščenje 49,8 49,2 47,8 47,8 -1.417 -74 -1.454 I Gostinstvo 34,0 34,1 33,2 33,1 210 -93 -1.000 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 22,5 22,4 22,5 22,6 609 112 249 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 24,5 24,2 24,4 24,5 236 22 210 L Poslovanje z nepremičninami 4,4 4,4 4,3 4,4 195 34 -6 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 44,8 45,3 47,1 47,4 1.960 331 2.162 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 25,6 25,7 26,6 26,7 -444 127 1.062 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 51,5 51,8 52,1 52,1 555 -5 313 P Izobraževanje 61,7 62,0 62,3 64,1 1.679 1.816 2.027 Q Zdravstvo in socialno varstvo 52,1 52,2 53,4 53,4 1.087 19 1.244 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 14,1 14,1 14,2 14,2 249 72 158 S Druge dejavnosti 13,3 13,4 13,5 13,5 474 49 137 T Dejavnost gospodinjstev z zaposl. hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo 0,5 0,6 0,6 0,6 35 10 17 8 7 6 5 4 3 manjkot septembra, medletno pa 11,2 % več). Med drugimi brezposelnimi, ki so bili odjavljeni iz evidence, se je povečalo predvsem število tistih, ki so bili vključeni v program formalnega izobraževanje za pridobitev višje stopnje ali drugačne vrste izobrazbe, kar je sezonsko običajno za jesenske mesece. Število vključenih oseb v ta program je bilo glede na lansko leto večje za 2,1 %. Slika 20: Izbrani kazalniki na trgu dela, desezonirano Formalno delovno aktivni desez., leva os Delovno aktivni po ADS desez., leva os -Registr. brezposelni desez., desna os -Brezposelni po ADS desez., desna os a a Vir: SURS, ZRSZ, preračuni UMAR. - 5 i....... -10 -15 Povprečna bruto plača na zaposlenega je septembra stagnirala, v devetih mesecih pa je bila njena medletna rast (4,1 %) enaka lanski in izključno posledica rasti plač v zasebnem sektorju. Septembra je povprečna bruto plača v zasebnem in javnem sektorju ostala približno na podobni ravni kot v predhodnem mesecu. V zasebnem sektorju je bila medletna rast v devetih mesecih letos precej višja (5,4 %) kot lani, kar je predvsem posledica prispevka osnovne bruto plače, ki se je izrazito zvišala marca z dvigom minimalne plače. Eden od dejavnikov letošnje rasti je tudi učinek sprememb v strukturi zaposlenih, ki pa Slika 21: Raven bruto plače na zaposlenega -Bruto plača skupaj-----Zasebni sektor-Javni sektor 1800 1.700 cc ŠJ 1.600 1.500 1.400 iS ^ 1.300 a a a Vir: SURS, preračuni UMAR. Tabela 6: Plače po področjih dejavnosti Bruto plača na zap., v EUR Rast, v % 2009 IX 2010 2009/ 2008 IX 10/ VIII 10 IX 10/ IX 09 I-IX 10/ I-IX 09 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 1.198,03 1.279,80 -0,2 0,6 6,6 5,3 B Rudarstvo 1.831,20 1.841,76 0,9 0,4 3,1 3,3 C Predelovalne dejavnosti 1.203,38 1.298,52 0,8 -1,3 7,0 9,6 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 2.020,95 1.988,83 3,8 -1,9 2,7 3,5 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 1.413,04 1.400,85 2,0 0,4 1,5 2,6 F Gradbeništvo 1.160,16 1.226,67 1,0 0,2 3,8 4,2 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 1.277,51 1.322,75 1,9 1,2 4,3 3,7 H Promet in skladiščenje 1.393,16 1.468,44 0,7 5,3 2,3 1,6 I Gostinstvo 1.032,97 1.067,68 1,6 -1,0 5,5 3,8 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 2.038,65 2.050,81 1,4 -0,1 3,1 2,3 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 2.122,72 2.054,40 -0,7 0,4 1,5 2,3 L Poslovanje z nepremičninami 1.435,09 1.433,31 1,9 0,3 1,5 3,6 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 1.737,98 1.733,07 2,1 -2,0 1,3 1,9 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 914,93 944,95 1,8 -1,6 4,6 3,8 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 1.788,30 1.792,09 5,9 0,3 0,3 -0,9 P Izobraževanje 1.719,27 1.733,54 3,6 1,1 1,2 0,6 Q Zdravstvo in socialno varstvo 1.752,78 1.715,30 12,0 -2,1 0,0 -0,4 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 1.723,15 1.723,53 3,9 -0,9 1,5 1,1 S Druge dejavnosti 1.340,92 1.379,39 1,3 -1,1 4,5 4,5 3 15 10 0 0 1.200 1.100 se je septembra zaradi učinka osnove zmanjšal in s tem delno prispeval k nižji medletni rasti povprečne plače v zasebnem sektorju v tem mesecu. Znotraj javnega sektorja se je septembra povprečna bruto plača opazneje znižala v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva, kar delno pripisujemo sezonskim gibanjem, delno pa znižanju nadurnih izplačil zaradi stavke10. V devetih mesecih letos (-0,1 %) je bila povprečna bruto plača sektorja ob restriktivnih ukrepih plačne politike na približno podobni ravni kot v enakem obdobju lani, ko je bila rast izredno visoka (8,6 %). Cene Cene življenjskih potrebščin so se novembra povišale za 0,3 %, medletna inflacija pa se je zaradi učinka osnove umirila na 1,4 % (z 1,9 % oktobra). V prvih enajstih mesecih letos so se cene povišale za 1,8 % (lani za 2,3 %) in v skladu s šibko gospodarsko aktivnostjo rastejo relativno počasi. V evrskem območju je bila medletna inflacija po prvih podatkih Eurostata novembra enaka kot oktobra, in sicer 1,9 % (HICP). Letošnjo inflacijo odločilno zaznamujejo cene energentov. V prvih desetih mesecih letos so se cene življenjskih Slika 22: Izmerjena in osnovna inflacija (HICP Slovenija HICP Slovenija HICP -OI Evrsko območje HICP Evrsko območje HICP -OI ^ rN o ^ potrebščin povišale za 1,5 %, največ pa so k tejrasti prispevale višje cene energentov (1,3 o. t.), od tega okoli 0,5 o. t. višje trošarine11. Višje evrske cene ostalih surovin (22,9 %) in hrane (20,7 %) na svetovnih trgih se, kljub temu da je pri uvoženih živilih jasen trend naraščanja Tabela 7: Razčlenitev HICP na podskupine - prvih deset mesecev leta 2010 Evrsko območje Slovenija kumulativa % utež % prispevek v o.t. kumulativa % utež % prispevek v o.t. Skupaj HICP 1,5 100,0 1,5 1,8 100,0 1,8 Blago 2,0 58,0 1,2 2,6 66,2 1,7 Predelana hrana, alkohol in tobak in tobačni izdelki 1,0 11,9 0,1 3,6 14,8 0,5 Nepredelana hrana 1,9 7,3 0,1 2,9 6,9 0,2 Ne-energetsko industrijsko blago 0,7 29,3 0,2 -0,9 30,7 -0,3 Trajne dobrine 0,4 9,5 0,0 -3,7 11,5 -0,4 Netrajne dobrine 0,9 8,3 0,1 0,5 8,8 0,0 Poltrajne dobrine 1,4 11,5 0,2 2,2 10,3 0,2 Energija 7,6 9,6 0,7 9,9 13,9 1,4 Električna energija 2,7 2,4 0,1 5,9 2,6 0,2 Plin 7,4 1,5 0,1 16,7 0,8 0,1 Tekoča goriva 17,2 0,8 0,1 21,5 1,5 0,3 Trda goriva 0,9 0,1 0,0 -1,5 1,0 0,0 Daljinska energija -0,2 0,5 0,0 14,6 0,8 0,1 Goriva in maziva 9,4 4,2 0,4 9,5 7,2 0,7 Storitve 0,8 42,0 0,3 0,0 33,8 0,0 Storitve - stanovanje 1,3 10,2 0,1 4,8 2,7 0,1 Storitve - transport 1,5 6,6 0,1 1,6 5,2 0,1 Storitve - komunikacije -0,7 3,3 0,0 2,4 3,4 0,1 Storitve - rekreacija, popravila, osebna nega 0,0 14,9 0,0 -3,2 14,3 -0,5 Storitve - ostale storitve 1,4 7,1 0,1 2,1 8,1 0,2 HICP brez energije in nepredelane hrane 0,7 83,1 0,6 0,1 79,3 0,1 Vir: Eurostat, preračuni UMAR. Opomba: Klasifikacija ECB. 10 V tej dejavnosti je zdravstveno osebje del septembra stavkalo in opravljalo le delo do polnega delovnega časa. 11 Skupni vpliv višjih davščin v letošnjem letu znaša med 0,8 in 0,9 o.t. Poleg trošarin na energente so se med drugim povišale še trošarine na tobak in alkohol. 10 8 6 4 2 0 Vir: Eurostat. cen (v devetih mesecih 12,3 %), za zdaj še niso v večji meri prelile v domače cene v proizvodnji (0,8 %) in maloprodaji. Maloprodajne cene hrane so pri nas v letošnjem letu zrasle za 1,4 %, nepredelane hrane pa za približno 2,4 %, kar je pretežno posledica 9,3-odstotne rasti cen sveže zelenjave. Podobno velja tudi za inflacijo na ravni celotnega evrskega območja. Kot navaja ECB, je relativno šibek prenos rasti cen hrane in ostalih surovin z mednarodnih trgov v domače cene med drugim posledica šibkega povpraševanja potrošnikov, ki za zdaj omejuje prenos višjih vhodnih stroškov v višje maloprodajne cene. Slika 24: Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih Slika 23: Cene hrane oz. živil -1 PPI doma -Živila -HICP -Predelana hrana -IMF -Hrana 35 30 25 # 20 (U 10 5 s 0 -5 -10 -15 -20 -----2 PPI uvoz -Živila -----HICP -Nepredelana hrana -PPI (domači trg) ■ Prz.pohištva in dr.raznovrstne predelovalne dej. Prz. kovin in prz. kovinskih izd.,rz. strojev in naprav ---Prz. živil; pijač; tobačnih izd. ■ Prz.kemikalij, kemičnih izd. in prz.farmac.surovin in preparatov Vir: ECB, Eurostat, IMF, SURS, preračuni UMAR. 18 13 J? 8 (D ^B 3 JU i^-2 -7 -12 -17 V tretjem četrtletju se je izboljševanje cenovne konkurenčnosti nadaljevalo predvsem pod vplivom padca tečaja evra. Padanje realnega efektivnega tečaja, deflacioniranega s HICP13, se je zaradi okrepitve evra do USD v tretjem četrtletju sicer upočasnilo (z -0,7 % v drugem na -0,2 % v tretjem). Medletno se je padanje zaradi izrazitejšega medletnega padca evra do USD, CHF, JPY in GBP pospešeno nadaljevalo (z -1,2 % v drugem na -1,4 % v tretjem). Medletno izboljšanje cenovne konkurenčnosti Slovenije je med manjšimi v evrskem območju, kar je deloma posledica strukture naše zunanjetrgovinske menjave14, deloma pa višje rasti relativnih cen. Gibanje osnovne inflacije12 je še naprej umirjeno in kaže na odsotnost pomembnejših dolgoročnejših inflacijskih pritiskov. Različne mere osnovne inflacije se v zadnjih dvanajstih mesecih medletno gibljejo na relativno nizki ravni z blagim trendom rasti (na intervalu med 0 % in 1 %) in so po naši oceni še naprej posledica šibke gospodarske aktivnosti in relativno šibkega povpraševanja potrošnikov. Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu ostaja na ravni okoli 3 %. Oktobra je znašala 3,1 %, na njeno dinamiko in raven pa najbolj vpliva medletna rast cen v proizvodnji kovin in kovinskih izdelkov (12,3 %), ki je pod vplivom dejavnikov iz mednarodnega okolja. Gibanja cen v proizvodnji ostalih panog ostajajo heterogena, relativno visoke medletne rasti pa še naprej beležijo v proizvodnji tekstila in oblačil, kemikalij in farmacevtskih preparatov. Blago krepitev sicer relativno nizke medletne rasti je drugi mesec mogoče opaziti v proizvodnji živil, kar prav tako povezujemo s cenovnimi pritiski iz mednarodnega okolja, kjer so cene hrane v letošnjem letu zrasle za 20,7 %. Slika 25: Realni efektivni tečaji članic evrskega območja, deflacionirani s HICP 1 0 -1 S^ -3 SZ JD -4 TD 15.000 10.000 5.000 0 I Bruto dolžniške terjatve do tujine I Bruto zunanji dolg -Neto zunanji dolg 6 Brez mednarodnih denarnih rezerv in statistične napake. a a Vir: BS, preračuni UMAR. Finančni trgi Oktobra se je kreditna aktivnost domačih bank ponovno umirila. Neto tokovi kreditov domačim nebančnim sektorjev so znašali 45,5 mio EUR, kar je najnižja raven letos. Pretežen del neto tokov gre pripisati zadolževanju države, ki je bilo s 55,3 mio EUR eno višjih v letošnjem letu. Zadolževanje gospodinjstev ostaja drugi mesec zapored pod povprečno letošnjo ravnjo, likvidnost v slovenskih podjetjih in NFI pa kljub skromnemu tujemu neto zadolževanju ostaja precej zaostrena. Neto tok kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem je v prvih desetih mesecih letos dosegel 1,1 mrd EUR in bil za dobro petino višji kot v enakem obdobju lani in je predvsem posledica večjega neto zadolževanja prebivalstva v prvi polovici leta. Tudi likvidnost bančnega sistema ostaja precej slaba. Oktobra so banke ponovno beležile neto Tabela 9: Kazalniki finančnih trgov Krediti domačih bank Nominalni zneski, v mio EUR Nominalna rast kreditov, v % nebančnemu sektorju in 31. XII 09 31. X 10 31.X10/ 31. X 10/ 31. X 10/ varčevanje prebivalstva 30. IX 10 30. XII 09 31. X 09 Krediti skupaj 32.444,95 33.539,47 0,1 3,4 3,4 Krediti podjetjem in DFO 23.161,09 23.291,75 -0,2 0,6 -0,1 Krediti državi 870,95 1.098,41 5,3 26,1 28,6 Krediti prebivalstvu 8.412,91 9.149,31 0,3 8,8 10,3 Potrošniški 2.899,95 2.809,67 -0,3 -3,1 -3,2 Stanovanjski 3.927,13 4.696,94 0,5 19,6 23,3 Ostalo 1.585,84 1.642,70 0,9 3,6 3,8 Bančne vloge skupaj 14.313,07 14.654,80 -0,2 2,4 3,9 Čez noč 5.655,00 6.076,31 -1,3 7,5 9,4 Kratkoročno vezane 5.116,28 4.547,48 -0,1 -11,1 -14,5 Dolgoročno vezane 2.874,95 4.020,40 1,2 39,8 52,9 Vloge na odpoklic 666,84 10,62 -9,3 -98,4 -98,2 Vzajemni skladi 1.856,30 1.975,39 1,7 6,4 9,1 Viri: Bilten BS, ATVP, preračuni UMAR. odlive tujih vlog ter tudi vlog države in prebivalstva v skupni višini približno 650 mio EUR, na aktivni strani pa so banke ob nižji kreditni aktivnosti zniževale predvsem vloge pri Evrosistemu in tujih bankah. Slika 29: Neto tokovi in rast obsega kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem Gospodinjstva (leva os) Podjetja in NFI (leva os) Država (leva os) -----Gospodinjstva (desna os) -Podjetja in NFI (desna os) -Skupaj (desna os) -10 -20 Vir: BS, preračuni UMAR Kreditna aktivnost v evrskem območju se je oktobra nekoliko okrepila. Krepitev je predvsem posledica močnega neto zadolževanja državnega sektorja na Irskem, ki je s 73,1 mrd EUR neto tokov predstavljalo skoraj95 % celotnega oktobrskega neto zadolževanja državnega sektorja v evrskem območju. Po razmeroma solidnem neto zadolževanju podjetijin NFI v prvi polovici leta, so se razmere v drugi polovici leta precej poslabšale, a so bile še vedno boljše od primerljivega obdobja lani. Oktobra so tako podjetja in NFI že četrti mesec zapored neto odplačevala kredite, tokrat v višini 42.0 mrd EUR, kar je bila najvišja vrednost letos. V desetih mesecih letos so neto odplačila kreditov podjetij in NFI znašala 2,7 mrd EUR, medtem ko so v enakem obdobju lani znašala slabih 100 mrd EUR. Banke v evrskem območju so v desetih mesecih letos neto odobrile kredite nebančnim sektorjem v višini 313,8 mrd EUR, medtem ko so v primerljivem obdobju lani neto odplačila znašala 35.1 mrd EUR. Zadolževanje gospodinjstev v Sloveniji je bilo oktobra drugi mesec zapored precej nizko. Mesečni neto tokovi so znašali 30,7 mio EUR, pretežen del so še vedno predstavljali neto tokovi stanovanjskih kreditov, ki pa so s 25,0 mio EUR dosegli manj kot tretjino letošnjega mesečnega povprečja in najnižjo vrednost po marcu 2009. Gospodinjstva še naprejneto odplačujejo potrošniške kredite, zadolževanje za ostale namene pa se je v zadnjih treh mesecih letos nekoliko okrepilo. Gospodinjstva so se v desetih mesecih letos neto zadolžila pri domačih bankah v višini 736,4 mio EUR, kar je za 57,5 % več kot v primerljivem obdobju lani, ta rast pa je v veliki meri posledica okrepljenega neto zadolževanja v prvi polovici leta. Podjetja in NFI so oktobra drugič v zadnjih treh mesecih neto odplačevala kredite, najete pri domačih bankah, neto odlivi pa so znašali 40,4 mio EUR. Tokrat so neto odplačevala kredite le podjetja, medtem ko so se NFI prvič v zadnjih devetih mesecih neto zadolžile, in sicer v višini 8,8 mio EUR. Podjetja in NFI so se v prvih desetih mesecih letos doma neto zadolžila v višini 130,7 mio EUR, kar je za dobro petino manj kot v enakem obdobju lani. Medtem ko se je v zadnjih mesecih zadolževanje podjetij in NFI pri domačih bankah močno umirilo, pa so se ta pričela nekoliko bolj zadolževati na tujem. Neto tokovi tujih kreditov so bili septembra drugič zapored pozitivni, vendar tokrat z 21,9 mio EUR nekoliko boljskromni. 20 10 0 Tudi v tem mesecu so se podjetja neto zadolževala le z dolgoročnimi krediti, kratkoročne kredite pa so neto odplačevala peti mesec zapored. Neto odplačila tujih kreditov podjetij in NFI so tako v treh četrtletjih letos znašala 206,0 mio EUR, v primerljivem obdobju lani pa so tuje kredite neto črpala v višini dobrih 260 mio EUR. Kljub septembrskemu tujemu in domačemu neto zadolževanju so se podjetja in NFI v devetih mesecih letos skupno pri domačih in tujih bankah neto razdolžila, in sicer za slabih 35 mio EUR, v enakem obdobju lani pa so se zadolžila za dobrih 500 mio EUR. Slika 30: Neto zadolževanje podjetij in NFI na tujem ter razlike v obrestnih merah Krediti — Razlika med domačimi in tujimi obrestnimi merami 200 150 100 50 340 310 280 250 'U o 220 190 ij 160 130 100 Vir: BS, preračuni UMAR. Financiranje bančnega sektorja v tujini je bilo septembra nekoliko višje. Banke so sicer neto odplačevala kratkoročne in dolgoročne kredite v skupni višini 31,3 mio EUR, vendar pa so hkrati beležile tudi neto prilive tujih vlog, ki so bili z 202,8 mio EUR najvišji letos. Kljub solidnim Slika 31: Neto zadolževanje bank na tujem ■ Vloge «Kratkoročni «Dolgoročni 600 400 200 0 -200 septembrskim neto prilivom iz tujine so banke v devetih mesecih letos neto odplačevale tuje kredite in vloge v višini 947,4 mio EUR, kar pa dosega le dobro tretjino ravni iz enakega obdobja lani. Šibka kreditna aktivnost je tudi posledica vse slabše kakovosti bančne aktive. Banke morajo zato oblikovati dodatne oslabitve. Oktobra so te znašale 58,9 mio EUR, kar je za slabo petino več od letošnjega mesečnega povprečja. V desetih mesecih letos so rezervacije in oslabitve že presegle 500 mio EUR in bile za skoraj 60 % višje kot leto pred tem. Do konca leta lahko pričakujemo, da se bo oblikovanje dodatnih oslabitev še okrepilo, saj so banke v zadnjih dveh letih največ rezervacij oblikovale ravno v zadnjem mesecu leta. Slika 32: Oblikovanje dodatnih rezervacij in oslabitev v slovenskem bančnem sistemu 120 100 80 20 ■■■ ■ ..................j__________________i..................i...... 1 lili 1 B 1 1 ^ 111 ' II ll 1fl 1 Vir: BS, preračuni UMAR. Tudi oktobra so vloge gospodinjstev in države beležile neto odliv. Neto odlivi gospodinjstev so se z 32,9 mio EUR ohranili na približno enaki ravni kot septembra. Ponovno so neto prilive beležile le dolgoročne vloge, ki so bile s skoraj50 mio EUR nekoliko nad septembrsko ravnjo, a so vseeno precej zaostali za ravnjo iz prve polovice letošnjega leta. Neto prilivi vlog gospodinjstev v banke se tako še umirjajo in so v desetih mesecih letos znašali 341,7 mio EUR, kar je za skoraj petino manj kot v primerljivem obdobju lani in najnižja raven v zadnjih petih letih. Takšen upad je po naši oceni tudi posledica negativnih gibanj na trgu dela. Odlivi državnih vlog so se oktobra v primerjavi s predhodnim mesecem okrepili in znašali 223,6 mio EUR. Neto odliv so beležile vse vrste vlog, največjega (v višini slabih 100 mio EUR) pa kratkoročne vloge, ki so se v desetih mesecih skrčile za1,1 mrd EUR, celotni neto odlivi pa so znašali dobrih 800 mio EUR, v enakem obdobju lani pa smo beležile prilive v višini 2,6 mrd EUR. 60 40 0 Slika 33: Neto prilivi vlog gospodinjstev in države v banke ter medletne spremembe stanj Gospodinjstva (leva os) Vloge države (leva os) -Vloge skupaj (desna os) -Gospodinjstva (desna os) -----Vloge države (desna os) 200 160 120 80 ^^ 40 C 0 S -40 Vir: BS, preračuni UMAR Javne finance V prvih desetih mesecih letos je bilo iz davkov in prispevkov za socialno varnost17 vplačanih 1,7 % manj prihodkov kot v enakem obdobju lani, vplačila pa so znašala 10,7 mrd EUR. Medletno so bili v desetih mesecih letos višji prihodki od davka na dodano vrednost, od trošarin in od prispevkov za socialno varnost, prihodki od vseh ostalih pomembnejših davkov pa so bili nižji. Prilivi davka na dodano vrednost so bili v tem obdobju večji za 2,5 %. Zaradi skrajšanja rokov za njegovo vračilo so bili prilivi v začetku letošnjega leta okrnjeni, izkazana rast pa je tudi posledica učinka zelo nizke osnove, ko so bili v primerljivem obdobju lani zaradi upada gospodarske aktivnosti prilivi najbolj zmanjšani. Prihodki od prispevkov za socialno varnost so bili v desetih mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani višji za 0,9 %, prihodki od trošarin18 pa za 0,4 %. K rasti slednjih so največ prispevali prihodki od trošarin na tobak in tobačne izdelke (2,0 o. t.) ter na alkohol (0,5 o. t.), prihodki od trošarin na energente pa so skupno rast prihodkov od trošarin zmanjšali za 2,1 o. t. V tem obdobju so bile količine prodanih trošarinskih proizvodov medletno manjše, kar je po naši oceni deloma posledica višjih trošarin.19 Najbolj so v obdobju desetih mesecev medletno upadli prihodki od davka od dohodka pravnih oseb (-40,4 %), ki so bili zmanjšani za vračila davka po obračunu davka glede na rezultate poslovanja za preteklo leto z uveljavljenimi davčnimi olajšavami in nižjo davčno stopnjo. Mesečne akontacije davka so precejnižje od lanskih, sajlahko davčni zavezanci poleg lanskih rezultatov uveljavljajo tudi 17 Obdelava poročila o razporejenih javnofinančnih prihodkih in kritju v obdobju januar-oktober 2010, Uprava za javne prihodke. 18 Podatek za trošarine je korigiran za časovno usklajevanje vplačil trošarin. 19 Izmed prodanih trošarinskih proizvodov so se najbolj znižale količine prodanega alkohola in alkoholnih izdelkov (6,1 %), količine tobaka in tobačnih izdelkov za 3,1 % ter količine glavnih vrst mineralnih olj za 2,6 %. dokazane (slabše) rezultate tekočega poslovanja in še za odstotno točko nižjo zakonsko davčno stopnjo (20,0 %). Prihodki od dohodnine so bili medletno nižji za 3,4 %, med njimi so bili prihodki od davka iz zaposlitve malenkost višji (0,7 %), precejpa je upadel prihodek od drugih podvrst dohodnine (-17,1 %), predvsem od davka od dohodka iz dejavnosti in davka od dohodkov od prodaje kapitala. Precej višja kot lani so bila v desetih mesecih tudi vračila dohodnine po dohodninskih odločbah za lani (107 mio EUR, leto prej 89 mio EUR). Slika 34: Davki in prispevki za socialno varnost - Davki na dohodek in dobiček -----Prispevki za socialno varnost -Domači davki na blago in storitve -----Drugi davki -Skupaj Vir: UJP, preračuni UMAR. V prvih osmih mesecih letos so po podatkih konsolidirane bilance20 MF javnofinančni prihodki znašali 9,3 mrd EUR, odhodki pa 10,7 mrd EUR. Prihodki so bili v tem obdobju medletno nižji za 0,4 % (lani nižji za 6,5 %), medletna rast odhodkov pa je bila 2,6-odstotna (lani 10,1 %). V prvih osmih mesecih letos je znašal primanjkljaj že 1.475 mio EUR. V ekonomski strukturi odhodkov so bile v tem obdobju medletno višje vse kategorije odhodkov, razen izdatkov za investicijske transferje (-7,3 %) in plačil v proračun EU (-3,3 %), najvišja pa je ostala rast plačil obresti (28,7 %). Transferji posameznikom in gospodinjstvom so bili medletno višji za 4,2 % (brez pokojnin za 5,4 %), kjer je zaradi poslabšanih razmer na trgu dela najvišja rast izdatkov za transferje brezposelnim (33,6 %), ki pa se nekoliko umirja. Visoko rast beležijo tudi boleznine (12,4 %). Kumulativna medletna rast sredstev za pokojnine se je proti koncu lanskega leta upočasnila, po letošnjem februarju pa je stabilna, tako da so bili v osmih mesecih izdatki za pokojnine medletno višji za 3,6 %. V tem obdobju so se povečali tudi izdatki za subvencije (2,5 %) in investicije (1,8 %). Sredstva za plače in druge izdatke zaposlenim so bila na enaki ravni kot v enakem obdobju leto prej, izdatki za blago in storitve pa so bili nižji le za 0,1 %. 20 Konsolidirana bilanca (po metodologiji denarnega toka) vključuje prihodke in odhodke državnega proračuna in občinskih proračunov ter prihodke in odhodke pokojninske ter zdravstvene blagajne. -120 Tabela 10: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 2009 2010 v mio EUR v % BDP rast v % I-VIII 2010 v mio EUR VIII 10/ VIII 09 I-VIII 10/ I-VIII 09 Prihodki (konsolidirani) - skupaj 14.404,0 41,3 -6,1 9.256,5 8,8 -0,4 -Davčni prihodki 12.955,3 37,1 -7,0 8.302,9 1,4 -2,4 -Davki na dohodek in dobiček 2.805,1 8,0 -18,5 1.570,9 -2,8 -15,1 -Prispevki za socialno varnost 5.161,3 14,8 1,3 3.439,7 2,8 0,9 -Domači davki na blago in storitve 4.660,1 13,4 -3,0 3.078,7 4,0 1,5 -Prejeta sredstva iz EU 596,5 1,7 63,3 326,5 107,4 8,2 Odhodki (konsolidirani) - skupaj 16.365,4 46,9 6,0 10.731,0 0,6 2,6 -Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.912,3 11,2 9,3 2.613,7 2,1 0,0 -Izdatki za blago in storitve 2.506,8 7,2 -0,8 1.583,5 -6,0 -0,1 -Transferi posameznikom in gospodinjstvom 6.024,1 17,3 7,3 4.210,4 0,9 4,2 -Investicijski odhodki 1.293,3 3,7 3,3 613,0 -2,2 1,8 -Investicijski transferi 495,2 1,4 8,1 185,0 -21,6 -7,3 -Plačila sredstev v proračun EU 439,3 1,3 2,7 280,8 8,4 -3,3 Vir: MF, Bilten javnih financ. Primanjkljaj državnega proračuna je v prvih osmih mesecih letos dosegel 1,4 mrd EUR. Primanjkljaj v višini 52,3 mio EUR je ob 4,4-odstotni rasti odhodkov v tem obdobju izkazala skupna bilanca občinskih proračunov, zdravstvena blagajna pa v višini 24,2 mio EUR. Transfer iz državnega proračuna v pokojninsko blagajno je v osmih mesecih znašal 1.021 mio EUR oz. za 8,1 % več kot leto prej. Oktobra je bilo iz proračuna EU v državni proračun RS prejetih 46,4 mio EUR, kar je 15,5 % manj kot septembra, neto položaj pa je bil kljub temu pozitiven. V proračun EU je bilo vplačanih 35 mio EUR, približno enako kot septembra, neto pozitivni položaj proračuna RS pa je s septembrskih 20 mio EUR oktobra padel na 11 mio EUR. V prvih desetih mesecih skupaj je Slovenija iz proračuna EU prejela 428 mio EUR, kar predstavlja 41,2 % po rebalansu za leto 2010 načrtovanih sredstev. Največ Slika 35: Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki 1.400 -Javnofinančni prihodki -Javnofinančni odhodki 1.050 sredstev je bilo prejetih iz naslova strukturnih skladov (44,2 % vseh sprejetih sredstev), a je to le 36 % po rebalansu proračuna predvidenih prihodkov iz tega naslova. Sredstva za izvajanje skupne kmetijske in ribiške politike predstavljajo 39 % vseh prejetih sredstev in 64 % predvidenih prihodkov. Črpanje sredstev kohezijskih politik je še vedno nizko in predstavlja le 12 % vseh prihodkov v proračun RS oz. 25 % predvidenih prihodkov za leto 2010, vendar je črpanje iz tega naslova običajno največje v zadnjih dveh mesecih leta. V enakem obdobju smo vplačali v EU proračun 350,7 mio EUR, kar predstavlja 84,9 % vseh sredstev, ki jih bo Slovenija letos predvidoma vplačala. Neto položaj državnega proračuna RS do proračuna EU je bil tako v prvih desetih mesecih letos pozitiven v višini 77 mio EUR. Slika 36: Načrtovana in počrpana sredstva iz proračuna EU Strukturna politika Skupna kmetijska politika Kohezijska politika Notranje politike Drugo Predpristopna sredstva EU ■ Sredstva, načrtovana v rebalansuproračunu RS za leto 2010 ■ Sredstva, načrtovana v proračunu RS za leto 2009 ■ Skupaj prejeta sredstva v letu 2010 (janoktober) Skupaj prejeta sredstva v letu 2009 ^an-dec) 100 200 300 400 V mio EUR Vir: MF, preračuni UMAR. 500 600 0 Q) E Q) £ S N Poročilo Svetovne banke o enostavnosti poslovanja 2011 Poslovno okolje je eden izmed pomembnih dejavnikov institucionalne konkurenčnosti države. Svetovna banka letno objavlja indeks enostavnosti poslovanja, kjer ocenjuje, kako večje zakonske in institucionalne spremembe vplivajo na poslovanje v celotnem življenjskem ciklu podjetja. V izračun indeksa je vključenih devet področij, ki so pomembna za poslovanje21, medtem ko dejavniki, kot so bližina velikih trgov, kakovost infrastrukture, makroekonomske razmere, transparentnost javnih naročil in subjektivne ocene vprašanih na podlagi anket na uvrstitev nimajo vpliva. Države so razvrščene zgolj po kakovosti regulatornega okolja, zato se uvrstitev posamezne države tudi razlikuje od drugih kazalnikov, ki merijo mednarodno konkurenčnost (npr. IMD, WEF). Po raziskavi enostavnosti poslovanja Svetovne banke »Doing Business« za leto 2010 je Slovenija ohranila uvrstitev, večjih sprememb tudi ni bilo med najbolje uvrščenimi državami. Na vrh lestvice enostavnosti poslovanja se je letos ponovno uvrstil Singapur, med prvih pet držav pa se uvrščajo še Hong Kong, Nova Zelandija, Združeno kraljestvo in ZDA. Slovenija je med 183 ocenjevanimi državami izboljšala uvrstitev za eno mesto, in sicer na 42. mesto.22 Med 26 državami EU, ki so bile zajete v raziskavo23, se je Slovenija uvrstila v drugo polovico držav, na 17. mesto. Svetovna banka ugotavlja, da je med 25 najvišje uvrščenimi državami v zadnjem letu kar 18 držav sprejelo različne ukrepe, s katerimi je še poenostavilo poslovanje podjetij. Številne države so izkoristile krizne razmere v gospodarstvu in z zmanjšanjem regulacije omogočile boljše in predvsem lažje poslovanje podjetij, učinki sprememb pa naj bi bili vidni predvsem v poenostavitvi administrativnih postopkov, skrajšanja postopkov in znižanju stroškov poslovanja. Pri tem je še zlasti izpostavljena Švedska, ki je med drugim znižala minimalno kapitalsko zahtevo za ustanavljanje podjetij, poenostavila registracijo nepremičnin, okrepila zaščito investitorjev in zato tudi napredovala za štiri mesta (na 14. mesto). Največji napredek med državami EU je naredila Madžarska (za 6 mest na 46. mesto), predvsem zaradi precejšne poenostavitve postopkov in zmanjšanja stroškov pri registraciji nepremičnin. 21 Indeks enostavnosti poslovanja vključuje 9 področij, ki zajemajo enostavnost ustanavljanja podjetij, pridobivanja gradbenih dovoljenj, registracije nepremičnin, pridobivanja kreditov, plačevanja davkov, mednarodnega poslovanja, zaščite investitorjev, sodne uveljavitve pogodb ter enostavnosti zapiranja podjetij. Podatki so pridobljeni iz registrov, pravilnikov, uredb in anket uradnih oseb. Primerjava pa temelji na številu potrebnih postopkov, času in stroških, povezanih s posameznim postopkom. 22 Velja opozoriti, da je v najnovejši raziskavi prišlo do večjih metodoloških sprememb, po novi metodologiji pa so preračunane samo uvrstitve v lanskem poročilu. V novem izračunu ni več kazalnika o zaposlovanju delavcev. 23 Raziskava ne vključuje Malte. Slovenija je napredovala v uvrstitvi na petih področjih, na treh je uvrstitev ostala nespremenjena, pri enem pa se je uvrstitev poslabšala. Najvišje se uvršča na področju zaščite investitorjev (20. mesto) in enostavnosti ustanavljanja podjetij(28. mesto), najslabše pa pri enostavnosti registracije nepremičnin (97. mesto) in pridobivanju sredstev za poslovanje (116. mesto). Na področju boljše regulacije je bil letos julija sprejet akcijski načrt za poenostavitev postopkov in zmanjšanja administrativnih ovir, ki najbi med drugim poenostavil postopke za pridobitev gradbenih dovoljenj, pospešil vpis lastništva in skrajšal postopke za prenehanje delovanja podjetij. Svetovna banka navaja, da so bile v zadnjih dveh letih izvedene oz. dokončane tri pomembne spremembe, ki so vplivale na enostavnost poslovanja. Najbolj je na izboljšanje uvrstitve vplivala uvedba enotne vstopne točke VEM, raziskava pa kaže, da sta sedaj za ustanovitev podjetja potrebna samo še dva postopka, čas registracije podjetja, ki je še v poročilu za leto 2008 znašal 60 dni, pa se je skrajšal na 6 dni. Na področju registracije nepremičnin je letos Slovenija izboljšala uvrstitev za 12 mest, predvsem zaradi vzpostavitve registra nepremičnin (že v letu 2008) in aktivnosti na področju informatizacije zemljiške knjige, a ostaja uvrstitev nizka. Namen teh je pospešiti in poenostaviti postopek vpisa v zemljiško knjigo, s tem pa bi se povečala pravna varnost posameznikov in podjetij v prometu z nepremičninami. Na področju plačevanja davkov, predvsem pa na njihovo višino, je pozitivno na poslovanje podjetij vplivala ukinitev davka na plačilno listo. Napredek je bil narejen tudi na področju mednarodnega poslovanja (za 30 mest na 56. mesto), predvsem zaradi skrajšanja trajanja postopkov in nižjih stroškov pri uvozu in izvozu blaga. Slovenija je najbolj nazadovala na lestvici na področju pridobivanja sredstev za poslovanje (kreditov in dolžniškega kapitala), saj je kriza močno vplivala na razpoložljivost in stroške teh sredstev, uvrstitev na tem področju pa je bila tudi pred začetkom krize nizka. Tabela 11: Uvrstitev Slovenije na lestvici enostavnosti Uvrstitev 2010 Uvrstitev 2011 Sprememba 2011/2010 Enostavnost poslovanja 43 42 +1 Ustanovitev podjetja 25 28 -3 Pridobivanje gradbenih dovoljenj 63 63 0 Registracija nepremičnin 109 97 +12 Pridobivanje posojil 109 116 -7 Zaščita investitorjev 20 20 0 Plačevanje davkov 81 80 +1 Mednarodno poslovanje 86 56 +30 Sodna uveljavitev pogodb 60 60 0 Zapiranje podjetja 40 38 +2 Opomba: V raziskavo je bilo vključenih 183 držav. Zaradi spremembe metodologije lahko letošnjo uvrstitev primerjamo le z lanskoletno. Vir: Doing Business, Svetovna banka, 2010. Poročilo ZN o človekovem razvoju 2010 Poročilo ZN o človekovem razvoju za leto 201024je v skladu s ciljem po širše zastavljenem spremljanju blaginje v marsičem prelomno. Ob dvajseti obletnici poročilo podaja izsledke analiz razvojnih trendov od leta 1970. Izpostavlja, da je gospodarska rast nujen pogoj družbene blaginje, a da se ta ne prevaja nujno v višjo stopnjo blaginje. Trajnostna družbena blaginja je namreč odločilno odvisna od premišljenosti vlaganj v družbi, ki ne izčrpavajo okolja. Avtorji pozivajo k poglobljenim in celovitim analizam blaginje, njene vzdržnosti ter njenih (nacionalno) specifičnih tvorcev. Trdijo namreč, da je eden ključnih procesov demokratizacije oblikovanja javnih politik spremljanje in vrednotenje njihove učinkovitosti, za kar so nujni kakovostni in jasno zasnovani kazalniki. V indeks človekovega razvoja (HDI) ki velja za eno osrednjih mer družbene blaginje, je bila letos vpeljana vrsta izboljšav, saj izboljšano metodologijo preračuna HDI spremlja tudi sprememba kazalnikov izobrazbe in dohodka. V okviru HDI zdravje še vedno spremljamo s pričakovanim trajanjem življenja ob rojstvu, izobrazba prebivalstva pa se odslej meri s povprečnim številom let šolanja prebivalstva, starega 25 let in več, ter s pričakovanim trajanjem šolanja ob vstopu v šolo. Omenjena kazalnika sta nadomestila stopnjo pismenosti in bruto vpisni količnik v vse tri ravni šolanja. Kot kazalnik dohodka prebivalstva pa je prejuporabljen bruto domači proizvod na prebivalca nadomestil bruto nacionalni dohodek na prebivalca (v dolarski kupni moči). Pri tem je nujno poudariti, da zaradi izboljšane metodologije in novih kazalnikov HDI ni več neposredno primerljiv z vrednostmi iz predhodnih let in da so omenjene spremembe znižale vrednosti HDI obravnavanih držav. Slednje je pomembno predvsem za skupino držav z visoko stopnjo razvitosti, katerih vrednosti HDI so že dosegle vrednost 1 ali pa so se tej vrednosti močno približale, zaradi česar je bilo težje izpostaviti razlike v stopnji in vrsti blaginje. Izboljšana metodologija preračuna in novi kazalniki izobrazbe in dohodka tako učinkoviteje razkrivajo razlike v stopnji in vrsti blaginje in tudi učinkoviteje izpostavljajo specifične tvorce blaginje v tako širokem naboru obravnavanih držav. Novost je tudi, da se HDI odslej ocenjuje in objavlja za tekoče leto in ne več z dvoletnim zamikom. Poročilo predstavlja tudi tri nove zbirne kazalnike, ki omogočajo bolj celostno analizo družbene blaginje. Za neenakost prilagojen indeks človekovega razvoja (IHDI)25 je mera neenakosti v razporejenosti osnovnih elementov blaginje v posamezni državi (zdravje, izobrazba, dohodek). Medtem ko se HDI preračunava z agregatnimi podatki na ravni države (npr. pričakovano trajanje življenja ob rojstvu, povprečno število let šolanja za prebivalstvo, staro 25 let in več, bruto nacionalni dohodek na prebivalca), pa ocene IHDI temeljijo na individualnih podatkih na ravni gospodinjstva (razpoložljivi dohodek na prebivalca in leta šolanja) ali po starostnih skupinah (pričakovano trajanje življenja). Glede na njegovo konceptualno zasnovo je treba IHDI vselej analizirati vzporedno s HDI, ko ugotavljamo neenakost znotraj posamezne države. Kadar v državi ni neenakosti v obravnavanih elementih blaginje, sta vrednosti HDI in IHDI enaki, z naraščanjem neenakosti pa se razlika med njima povečuje. IHDI se razlikuje od Ginijevega količnika kot uveljavljene mere neenakosti po tem, da slednji meri neenakost porazdelitve dohodka, IHDI vključuje še neenakosti v zdravju in izobrazbi. Druga razlika med njima pa je ta, da ob tem, da oba zavzemata vrednosti med 0 in 1, pri IHDI višja vrednost pomeni, da so neenakosti znotrajposamezne države manjše. Indeks neenakosti po spolu (GII)26 je nov zbirni kazalnik razporejenosti blaginje po spolu, ki je nadomestil po spolu prirejen indeks človekovega razvoja (GDI) in merilo razporejenosti moči po spolu (GEM). Kazalnik meri reproduktivno zdravje žensk (s stopnjo umrljivosti mater ob rojstvu otrok in stopnjo rodnosti odraslih žensk), razlike v stopnjah izobrazbe moških in žensk (vključenost v sekundarno in terciarno raven izobraževanja) ter njihove politične in delovne aktivnosti (delež poslanskih sedežev in stopnje delovne aktivnosti). Indeks zavzema vrednosti med 0 in 1, a za razliko od HDI pomeni višja vrednost večjo neenakost med spoloma po obravnavanih elementih. Indeks večdimenzionalne prikrajšanosti (MPI)27 je kot dopolnilo stopnji absolutne revščine nadomestil indeksa revščine 1 in 2 (HPI-1 in HPI-2) in izraža stopnjo prikrajšanosti kot odstotek oseb, ki so prikrajšane za najmanjtri od desetih obravnavanih elementov ter intenziteto prikrajšanosti, ki je opredeljena kot povprečno število elementov, za katere so osebe prikrajšane.28 Pri izračunu stopnje prikrajšanosti so upoštevani dostop do zdravstvene oskrbe (podhranjenost, umrljivost otrok) in izobrazbe (število let šolanja in vključenost otrok v izobraževanje) ter ustreznost življenjskih pogojev29. Čeprav se informacije o prikrajšanosti nanašajo na gospodinjstva, so kazalniki preračunani na posameznika. Tudi vrednost tega indeksa se giblje v razponu med 0 in 1 ter izraža delež prebivalstva, ki je prikrajšan za najmanj tri obravnavane elemente.30 Omenjeni trije kazalniki so eksperimentalne narave, torejposkusno merijo neenakosti znotraj posamezne države. Ker so izračunani prvič in se nanašajo le na leto 2010, primerjave v času niso možne. Kazalniki naj bi sicer postali stalnica letnih poročil, a bodo metodološko nadgrajeni glede na odzive in glede na razpoložljivost podatkov. Vrednost indeksa človekovega razvoja Slovenije po podatkih za leto 2010 znaša 0,828, kar nas uvršča na 29. mesto (isto kot lani, tokrat med 169 državami). Slovenija ostaja v skupini 4 Z naslovom 'Resnično bogastvo držav: možnosti za člo 5 Inequality-adjusted Human Development Index. 26 Gender Inequality Index. 27 Multidimensional Poverty Index. 28 Podrobneje o tem Alkire, S. in Santos, A. E. (2010). »Acute Multidimensional Poverty: A New Index for Developing Countries.« UNDP Human Development Research Paper 2010/11. 29 Stanovanjsko-bivalne razmere in materialna prikrajšanost, torej posedovanje izbranih dobrin kot npr. kolesa, motorja, hladilnika, radia, telefona ali televizije. 30 Višja kot je vrednost, višja je prikrajšanost. Za primerjavo tega koncepta s konceptom izračuna stopnje materialne prikrajšanosti po Eurostatovi metodologiji glej str. 30 - Revščina in stopnja materialne prikrajšanosti ter Ekonomsko ogledalo, december 2009, str. 30. k oj držav z zelo visoko stopnjo človekovega razvoja, postopno se zvišujejo tudi vrednosti vključenih kazalnikov. Posebej visok je kazalnik zdravja (pričakovano trajanje življenja ob rojstvu znaša 78,8 let), nizek pa kazalnik povprečnega števila let šolanja (9 let za prebivalstvo staro 25 let in več).31 Povprečje za države članice OECD znaša 11,4 let, med državami EU-27 pa je bilo povprečno število let šolanja nižje od slovenskega le na Portugalskem (8,0 let).32 Slika je v Sloveniji drugačna po kazalniku pričakovanega trajanja šolanja, saj naj bi se otroci, ki vstopajo v šolo, v povprečju šolali 16,7 let (kar približno ustreza zaključeni univerzitetni ravni), povprečje držav članic OECD pa znaša 15,9 let, kar je hkrati enako povprečju držav z zelo visoko stopnjo človekovega razvoja.33 Leto 2010 je prineslo še eno spremembo, saj je Slovenijo za 0,013 točke in za eno mesto prehitela Češka republika, katere HDI je bil v preteklih letih nižji.34 Zaradi metodoloških izboljšav je v letu 2010 HDI presegel vrednost 0,900 v samo štirih državah, in sicer Norveški (0,938), Avstraliji (0,937), Novi Zelandiji (0,907) in ZDA (0,902). Na Irskem, ki se je uvrstila na peto mesto, je ta že nižji (0,895). V skupini držav EU-27 imajo najnižje vrednosti HDI Litva, Latvija, Romunija in Bolgarija, vse iz skupine držav z visoko stopnjo razvoja. Vrednost slovenskega IHDI je v letu 2010 znašala 0,771 (od HDI je nižji za 6,9 %). Ta podatek sicer kaže, da v Sloveniji obstajajo neenakosti v razporejenosti osnovnih elementov blaginje, a med izbranimi 169 državami veljajo Slovenija, Češka in Slovaška za države z najnižjo stopnjo neenakosti po tem konceptu. Za Slovenijo so po podatkih ZN neenakosti največje na področju materialne blaginje (za neenakost prilagojen indeks dohodka je od indeksa dohodka nižji za 12,2 %). Za primerjavo: Ginijev količnik Slovenije je po podatkih SURS v letu 2009 znašal 22,7 % in je torej zelo blizu stopnji neenakosti po konceptu IHDI.35 Indeks neenakosti po spolu (GII) Slovenije je razmeroma ugoden, saj je vrednost za leto 2008 znašala 0,293, kar nas uvrsti na 17. mesto med 138 obravnavanimi državami. Razmerje v razporejenosti obravnavanih elementov blaginje po spolu je najboljše na Nizozemskem, ki ji sledijo Danska, Švedska, Švica in Norveška, za Slovenijo pa velja, da je zaradi neenakosti po spolu blaginja nižja za 29 %, predvsem zaradi nizke stopnje politične zastopanosti žensk. Indeks večdimenzionalne prikrajšanosti (MPI) je poskusno izračunan za 104 države, za Slovenijo pa so bile vrednosti vhodnih podatkov prenizke za izračun zbirnega kazalnika 31 Po oceni UMAR na podlagi podatkov SURS iz Ankete o delovni sili 2009 je ta podatek višji za dve leti in pol in znaša 11,5 let (za ženske 11,4 in 11,6 let za moške). 32 V preračunu indeksa izobrazbe je uporabljena maksimalna dosežena vrednost 13,2 leti (podatek za ZDA v letu 2000). 33 Maksimalna dosežena vrednost je 20,6 let (podatek za Avstralijo leta 2002). 34 Če pri izračunu HDI upoštevamo UMAR oceno o povprečnem številu let šolanja (11,5 let), se HDI Slovenije zviša na 0,862 (preračun UMAR), kar je enako vrednosti HDI Hongkonga, ki je na 21. mestu. 35 Če neenakost blaginje izrazimo kot obratno (negativno) vrednost IHDI, znaša ta 0,229. (vse blizu 0). Med državami članicami EU so bile poleg Slovenije vključene še Češka, Latvija, Madžarska, Slovaška in Estonija, ki ima med temi najvišjo vrednost indeksa (0,026). Za Slovenijo velja izpostaviti, da je bilo v obdobju 2000-2008 0,4 % oseb prikrajšanih za vsaj dva od desetih obravnavanih elementov (po UNDP konceptu je to stopnja tveganja prikrajšanosti), 3,1 % slovenskih prebivalcev pa je imelo zmanjšan dostop do zdravstvene oskrbe. Po ocenah UNDP živi v prikrajšanosti kar 1,7 mrd ljudi (skoraj tretjina prebivalcev obravnavanih 104 držav), kar je več kot po konceptu absolutne revščine, po katerem živi z 1,25 ameriškega dolarja na dan ali manj 1,3 mrd ljudi (HDR 2010). Agregatna narava kazalnikov lahko pogosto zakrije določene lastnosti pojava, zato poročilo ponuja še širok nabor dodatnih kazalnikov blaginje, med njimi kazalnike zadovoljstva z življenjem in srečo, zaupanja v institucije Tabela 12: Izbrani zbirni kazalniki blaginje, države EU-27, 2010 HDI (2010) Uvrstitev po HDI (med 169 državami) IHDI (2010) GII (2008) Irska 0,895 5 0,813 0,344 Nizozemska 0,890 7 0,818 0,174 Švedska 0,885 9 0,824 0,212 Nemčija 0,885 10 0,814 0,240 Francija 0,872 14 0,792 0,260 Finska 0,871 16 0,806 0,248 Belgija 0,867 18 0,794 0,236 Danska 0,866 19 0,810 0,209 Španija 0,863 20 0,779 0,280 Grčija 0,855 22 0,768 0,317 Italija 0,854 23 0,752 0,251 Luksemburg 0,852 24 0,775 0,318 Avstrija 0,851 25 0,787 0,300 Združeno kraljestvo 0,849 26 0,766 0,355 Češka republika 0,841 28 0,790 0,330 Slovenija 0,828 29 0,771 0,293 Slovaška 0,818 31 0,764 0,352 Malta 0,815 33 n.p. 0,395 Estonija 0,812 34 0,733 0,409 Ciper 0,810 35 0,716 0,284 Madžarska 0,805 36 0,736 0,382 Portugalska 0,795 40 0,700 0,310 Poljska 0,795 41 0,709 0,325 Litva 0,783 44 0,693 0,359 Latvija 0,769 48 0,684 0,316 Romunija 0,767 50 0,675 0,478 Bolgarija 0,743 58 0,659 0,399 Povprečje OECD 0,879 n.p. 0,789 0,317 Vir: UNDP (2010). Human Development Report 2010. Opomba: Zaradi spremembe metodologije vrednosti HDI niso primerljive s podatki za pretekla leta. Države so razvrščene po velikosti vrednosti HDI. in demokratizacije odločanj36, ter trajnostno okoljsko in razvojno usmerjenost držav. Prebivalci Slovenije so bili v obdobju 2006-2009 razmeroma zadovoljni s svojim življenjem (povprečna ocena 7,1 na lestvici od 0 do 10, kjer 0 pomeni popolnoma nezadovoljen).37 A če je bilo v istem obdobju z zaposlitvijo zadovoljnih 88 % anketiranih zaposlenih in se je 79 % anketiranih počutilo varne38, je bilo v tem obdobju le 26 % Slovencev zadovoljnih s finančno dostopnostjo stanovanj. Slika 37: HDI in sestavni elementi, Slovenija, preračun po novi metodologiji -HDI -----Indeks zdravja -----Indeks izobrazbe -Indeks dohodka 1,00 1995 2000 2005 2010 Vir: UNDP Human Development Report 2010. Revščina in materialna prikrajšanost prebivalstva SURS je objavil nov podatek o stopnji tveganja revščine. Stopnja tveganja revščine za leto 2009 in drugi kazalniki dohodkovne neenakosti so izračunani na osnovi administrativnih (predvsem dohodninskih) podatkov iz leta 2008, ki je bilo leto razmeroma visoke gospodarske rasti, (rast BDP 3,7 %), nizke brezposelnosti (stopnja brezposelnosti po ILO 4,4 %) in visoke zaposlenosti (stopnja delovne aktivnosti prebivalstva 15-64 let 68,6 %). V zadnjem četrtletju tega leta so se sicer že pokazali prvi znaki ekonomske krize, ki pa se na prej omenjenih makroekonomskih kazalnikih takrat še niso odrazili. V letu 2008 so bile za prejemnike najnižjih dohodkov uvedene tudi dodatne davčne olajšave in izredno povišani nekateri socialni prejemki (otroški dodatki, nadomestila za brezposelne, itd.), povišala se je tudi minimalna plača. Stopnja tveganja revščine je bila leta 2009 v Sloveniji 11,3-odstotna, kar je bilo 1 o. t. manj kot leta2008, zmanjšala se je tudi dohodkovna neenakost. Prag tveganja revščine je leta 2009 znašal 593 EUR mesečno (za eno osebo), za štiričlansko družino39 pa 1.246 EUR mesečno. Pod tem pragom je lani živelo 223.000 oseb, leta 2008 pa 241.000 oseb. Tveganje revščine po spolu že vsa leta kaže razlike v velikosti približno 3 o. t. in enako je bilo v letu 2009. Stopnja tveganja revščine med moškimi je znašala 9,8 %, med ženskami pa 12,8 %. Tudi kazalniki neenakosti za leto 2009 kažejo, da se je dohodkovna neenakost znižala. Ginijev količnik je znašal 22,7 % (leta 2008 23,4 %), kvintilni količnik (80/20), ki kaže razmerje med 20 % prebivalstva z najvišjimi dohodki in 20 % prebivalstva z najnižjimi dohodki, pa je leta 2009 znašal 3,2 (leta 2008 pa 3,4). Slika 38: Letni prag tveganja revščine za eno osebo v EU-27, leto 2008 18000 16000 14000 12000 10000 Q-> 8000 6000 4000 2000 0 Vir: Eurostat; SILC. Tveganje revščine se je med skoraj vsemi skupinami prebivalstva sicer znižalo, vendar pa se je nekaterim, z revščino že sicer bolj ogroženim, položaj znova poslabšal. Leta 2009 se je tveganje revščine povečalo pri brezposelnih, parih s tremi ali več otroki, v gospodinjstvih brez delovno aktivnih z vzdrževanimi otroki, celo tudi v gospodinjstvih, v katerih je bila večina članov delovno aktivnih ter v enočlanskih gospodinjstvih. Na poslabšanje položaja skupin z najnižjimi dohodki kaže tudi to, da se je revščina v letu 2009 poglobila. Relativna vrzel tveganja revščine40, ki je leta 2009 znašala 20,2 %, se je povečala za skoraj eno odstotno točko (leta 2008 19,3 %). Brez socialnih transferjev bi bila izračunana stopnja tveganja revščine dvakrat višja, kar je podobno kot v predhodnem letu. Tveganje revščine v Sloveniji učinkovito blažimo s 36 Ali država izpolnjuje pričakovanja ljudi in ali ljudje lahko sodelujejo pri oblikovanju politik. 37 Poročilo predstavlja podatke iz Gallup World Poll database (2010). 38 Delež pritrdilnih odgovorov na vprašanje, če se počutijo varne, če se zvečer ali ponoči sami sprehajajo po ulici. 39 Prag je izračunan za družino dveh odraslih in dveh otrok, mlajših od 14 let. 40 Relativna vrzel tveganja revščine pomeni, koliko so osebe, ki se po svojih razpoložljivih dohodkih uvrstijo pod prag tveganja revščine, oddaljene od tega praga. socialnimi transferji (družinskimi in socialnimi prejemki), saj bi bila stopnja tveganja revščine skoraj dvakrat višja in bi znašala 22 %, v kolikor teh prejemkov ne bi bilo. Tudi pri starejših od 64 let bi se brez socialnih transferjev povzpela na 31,6 %, če pa te osebe ne bi imele niti pokojnin, bi bila stopnja tveganja revščine 84-odstotna. Stopnja tveganja revščine meri predvsem dohodkovno neenakost znotraj populacije (oz. porazdeljenost dohodka med gospodinjstvi) in ne revščine. Hkrati podatek o odstotku ljudi, ki se po svojih razpoložljivih dohodkih uvrščajo pod prag tveganja revščine, ne odraža slike njihovih življenjskih razmer in tudi ne razmer, kot jih občutijo ali vidijo nekatere skupine prebivalstva. Zato je za celovitejši vpogled v življenjske razmere prebivalstva treba spremljati tudi druge podatke, ki nam kažejo, kako ljudje živijo. V ta namen spremljamo stopnjo materialne prikrajšanosti in nekatere druge podatke iz ankete o življenjskih pogojih (EU-SILC)41 ter podatke iz raziskave Slovensko javno mnenje (SJM)42. Stopnja materialne prikrajšanosti se je v Sloveniji opazno povečala leta 2008, leta 2009 pa je ostala na približno enaki ravni. Stopnja materialne prikrajšanosti43, ki kaže, kolikšen delež ljudi si ne more zagotoviti dostojnega standarda, nam pojasni, kako ljudje v Sloveniji dejansko živijo. Kazalnik namreč kaže, kolikšen delež oseb izkazuje pomanjkanje treh od devetih elementov prikrajšanosti44, to pomanjkanje pa je izključno posledica omejenih finančnih virov in ne lastne izbire oz. navad gospodinjstva, v kateri materialno ogrožena oseba živi.45 Stopnja materialne prikrajšanosti v Sloveniji je leta 2009 znašala 16,2 % in je v primerjavi s predhodnim letom Tabela 13: Stopnje materialne prikrajšanosti, Slovenija 2005-2009 Leto, v % 2005 2006 2007 2008 2009 Stopnja materialne prikrajšanosti 14,7 14,5 14,3 16,9 16,2 Nad pragom tveganja revščine 11,3 11,3 10,8 13,3 13,0 Pod pragom tveganja revščine 39,3 39,1 41,4 42,7 40,9 Vir: SURS, Anketa o življenjskih pogojih (EU-SILC). 41 Anketa je bila izvedena v letu 2009 in se tudi nanaša na leto 2009. 42 Izvajajo jo v Centru za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij pri Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. 43 Vir: Anketa o življenjskih pogojih EU-SILC. Več o tem glej Ekonomsko ogledalo, december 2009, stran 30. 44 Elementi materialne prikrajšanosti: 1. zmožnost pokritja nepričakovanih stroškov, v višini mesečnega praga tveganja revščine iz preteklega leta (za leto 2009 je torej relevanten znesek 495 EUR), 2. zmožnost plačati enotedenske počitnice izven domačega kraja, 3. zmožnost privoščiti si ustrezno prehrano (z mesom, piščancem, ribo ali ustrezno brezmesno hrano vsak drugi dan), 4. zmožnost rednega odplačevanja posojil, hipotek oz. zamude pri tem, 5. zmožnost zagotoviti si primerno ogrevano stanovanje, 6. imeti pralni stroj, 7. imeti barvno TV, 8. imeti telefon, 9. imeti osebni avto. Podatki so pridobljeni v Anketi o življenjskih pogojih EU-SILC. 45 Indeks prikrajšanosti so razvili tudi pri Združenih narodih, le da so uporabili 10 elementov prikrajšanosti. Podobnost je tudi v tem, da se izračun stopnje prikrajšanosti nanaša na posameznika, (glej str. 28 Poročilo ZN o človekovem razvoju 2010). ostala na približno enaki ravni. Velja izpostaviti, da je bilo med osebami, ki živijo pod pragom tveganja revščine, le 40,9 % oseb tudi materialno prikrajšanih in da so materialno prikrajšane tudi osebe, ki živijo nad pragom revščine (in torej ne veljajo za relativno revne). Slednjih je bilo kar 13 %. Da stopnja tveganja revščine ne odraža dejanskih življenjskih razmer prebivalstva, nam pokaže primerjava obeh kazalnikov, kjer so razmere po državah zelo različne (gl. Sliko 39). Izpostavimo lahko Madžarsko in Slovaško, ki imata nizko stopnjo tveganja revščine, vendar izredno visoko stopnjo materialne prikrajšanosti, Bolgarijo in Romunijo, ki prednjačita po obeh stopnjah, ter kot posebno zanimivost bogati Luksemburg, ki ima najnižjo stopnjo materialne prikrajšanosti, po stopnji tveganja revščine pa se uvršča v spodnjo polovico. Slika 39: Stopnja tveganja revščine in stopnja materialne prikrajšanosti v EU-27, leto 2008 50 I Stopnja tveganja revščine I Stopnja materialne prikrajšanosti i-HHi 30 10 Podatki, ki kažejo subjektivne ocene gospodinjstev (EU-SILC), kako s svojimi prihodki preživijo mesec, za leto 2009 kažejo, da kljub temu, da ima pri tem znatne težave dobra četrtine gospodinjstev, večjih sprememb ni bilo. Tako je 28 % gospodinjstev s svojimi mesečnimi dohodki težko ali zelo težko preživelo, kar je za 1 o. t. več gospodinjstev kot leto prej. Po pričakovanjih je najtežje gospodinjstvom v najnižjem kvintilu (50 %) in enostarševskim družinam, saj jih je kar 45 % težko oz. zelo težko preživelo mesec s svojimi dohodki. V letu 2009 nepričakovanih izdatkov46 iz lastnih sredstev ne bi moglo pokriti 43 % gospodinjstev (leta 2008 47 %), ustrezne prehrane47 si ni moglo privoščiti 13 % gospodinjstev (leta 2008 14 %), enotedenskih počitnic izven kraja bivanja pa si ni moglo privoščiti 34 % gospodinjstev (leta 2008 33 %). 46 Gre za nepričakovane izdatke v višini mesečnega praga tveganja revščine iz preteklega leta; za leto 2009 je to 495 EUR. 47 To je mesni ali enakovreden vegetarijanski obrok vsak drugi dan. 40 20 0 Tudi relativno visoka bremena stanovanjskih stroškov in posojil (EU-SILC) se v letu 2009 v primerjavi z letom prej niso bistveno spremenila. Stanovanjski stroški so v letu 2009 pomenili težko breme za 36 % gospodinjstev. Pri najemnikih je bilo stanje še slabše, saj so stanovanjski stroškipredstavljali veliko bremekar za60% gospodinjstev. V slabih stanovanjskih razmerah48 je leta 2009 živelo 30,6 % gospodinjstev (leta 2008 30,2 %). S plačilom obroka hipotekarnega posojila za stanovanje je zaradi finančne stiske vsaj enkrat zamudilo 11 % gospodinjstev, izmed tistih, ki so imela najeto hipotekarno posojilo. Najemnikov, ki so v zadnjih 12 mesecih pred izvedbo ankete zamudili s plačilom najemnine zaradi finančne stiske, pa je bilo 23 %. Ocene prebivalcev Slovenije (SJM) za leto 2009 kažejo, da je 50,9 % zadovoljnih z materialnimi razmerami, v katerih živijo, in le 12,8 % nezadovoljnih, kar je podobno odgovorom iz leta 2005. Nekoliko slabša slika kot v preteklosti se kaže v izjavah ljudi, da jim nič ne primanjkuje (leta 2009 18,2 %; leta 2007 19,9 %), nekoliko boljša pa pri odgovorih na vprašanje, ali živijo v pomanjkanju osnovnih dobrin oz. v revščini (leta 2009 3,8 %; leta 2007 4,9 %). Najnovejše podatke o subjektivnih zaznavah življenjskih razmer prebivalcev EU nam nudi četrta iz serije javnomnenjskih raziskav iz maja 2010, ki jih pripravlja Eurobarometer49. V tejraziskavi 31 % prebivalcev Slovenije ocenjuje, da se je revščina v zadnjih dvanajstih mesecih močno povečala (54 % jih meni, da se je zmerno povečala).50 Razlike med državami EU so sicer zelo velike, po mnenju večine prebivalcev (60 %) pa se je revščina v celotni EU povečala.51 Občutja ljudi se torejprecej razlikujejo od izmerjene stopnje tveganja revščine. V letu 2008, ki je bilo osnova za preračun stopnje tveganja revščine za leto 2009 (11,3 %), je v raziskavi Eurobarometra kar 39 % prebivalcev menilo, da se je revščina močno povečala, 47 % pa, da se je povečala zmerno. Samooskrba s hrano in prehranska varnost Zagotavljanje prehranske varnosti postaja globalna in nacionalna prednostna naloga kmetijske politike in pomembno družbeno vprašanje. Po desetletjih izjemno hitre rasti globalne kmetijske pridelave bi lahko zaradi omejenosti naravnih virov in podnebnih sprememb 48 To so stanovanja, v katerih so imeli njihovi prebivalci vsaj eno od naslednjih treh težav: 1. puščajoča streha, 2. vlažne stene, temelji ali tla, 3. trhli okenski okvirji ali trhla tla. 49 Eurobarometer: Monitoring the social impact of the crisis: public perceptions in the European Union, Directorate-General Employment, Social Affairs and Equal Opportunities, Wave 4, June 2010. 50 Vprašanje v tej raziskavi se je glasilo: »Splošno rečeno, ali bi rekli, da se je revščina v zadnjih 12 mesecih v vaši državi močno povečala, zmerno povečala, da je ostala na isti ravni, ali pa se je zmerno oziroma močno zmanjšala ?« 51 V tem primeru se je vprašanje glasilo: »Splošno rečeno, ali bi rekli, da se je revščina v zadnjih 12 mesecih v EU močno povečala, zmerno povečala, da je ostala na isti ravni, ali pa se je zmerno oz. močno zmanjšala ?« pričakovali njeno upočasnitev. Ob hitri rasti svetovnega povpraševanja bi to povzročilo ponovno soočenje z izzivom zagotavljanja primerne stopnje prehranske varnosti. Čeprav je tu vedno prisotna tema kmetijstva, se v zadnjem času njen pomen povečuje. Ocenjuje se, da je globalna kmetijska proizvodnja sposobna zagotoviti dovolj hrane rastočemu številu prebivalstva, vendar le, če bodo zagotovljeni ustrezni pogoji za razvoj dejavnosti. Nadaljnje povečevanje produktivnosti kmetijstva bo možno samo ob ustrezni prilagoditvi pridelave naravnim razmeram in razmeram na trgu ter prenosu znanja s pomočjo močnega regionalnega in mednarodnega sodelovanja. Razvitejše države bodo morale še naprej krepiti lastno proizvodnjo in hkrati pomagati manj razvitim pri izboljševanju njihove prehranske varnosti. K doseganju tega cilja bi lahko pripomogla tudi Slovenija, če bi izboljševala zdaj razmeroma slabo lastno pokrivanje svojih potreb po hrani. Mogoče pa bi bilo doseči tudi več in na področjih, kjer smo konkurenčni, z izvozom ustvarjenih tržnih viškov vsaj nekoliko prispevati tudi h globalni prehranski varnosti.52 Samooskrba z osnovnimi kmetijskimi proizvodi se v Sloveniji pri večini proizvodov ne izboljšuje, ampak celo poslabšuje. Prehranske bilance, ki omogočajo izračun stopnje samooskrbe, so na področju rastlinskih pridelkov za Slovenijo izdelane za žita, krompir in zelenjavo.53 Samooskrba, ki je izračunana kot razmerje med domačo pridelavo in domačo porabo, je pri vseh teh pridelkih precejnizka, čeprav med leti predvsem zaradi vpliva vremena na letino niha. V povprečju zadnjih petih let je bila z zelenjavo manj kot 40-odstotna, z žiti manj kot 60-odstotna, s krompirjem pa okoli 65-odstotna. V letu 2009 se je nekoliko izboljšala z zelenjavo (zaradi višjega pridelka) in s krompirjem (zaradi nižje porabe), z žiti pa je ob precej višji porabi za krmo padla. Med živinorejskimi proizvodi so bilance za Slovenijo izdelane za vse vrste mesa ter za jajca in mleko. Povsod, razen pri svinjini in jajcih, je bila samooskrba v opazovanem obdobju razmeroma dobra in stabilna, vendar pa se je v letu 2009 poslabšala. To je bilo opazno predvsem na področju svinjine, kjer je bila že v osnovi precej nizka. Dejavnost je že dalj časa v krizi in reja se hitro zmanjšuje. Lani se je znižala tudi samooskrba z mesom perutnine, a tu se je rast prireje še naprej povečevala, le da manj, kot se je povečala rast povpraševanja. Samooskrba v zelenjadarstvu, ki je izjemno nizka, se je lani nekoliko izboljšala zaradi višje pridelave. Ta je bila med najvišjimi v zadnjem desetletju in je znašala blizu 84 tisoč ton, kar je 7,3 % več kot v letu 2008. Zasejane površine se niso povečale, letina pa je bila boljša. Hektarski pridelki so bili v primerjavi z letom prej v povprečju višji za 8,0 %. Pri tem so bolje obrodile vse vrste, razen paradižnika in paprike. Ob nižjem izvozu zelenjave, ki je že sicer skromen, 52 Več o tem v osnutku Resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva ter v Izhodiščih o prihodnji Skupni kmetijski politiki do leta 2020, objavljenih na spletni strani MKGP in Evropske komisije. 53 Prehranske bilance so izdelane tudi za sladkor in riž, kjer pa Slovenija skorajda nima lastne pridelave. Slika 40: Stopnja samooskrbe z osnovnimi kmetijskimi proizvodi v Sloveniji54, leti 2004 in 2009 2004 ■ 2009 _ , . . , ,, . Živinorejski proizvodi 120 Rastlinski pridelki j ^ II4 100 80 40 93 63 38 I Vir: SURS, KIS. O .0 se je na trgu povečala domača ponudba, uvoz zelenjave pa se je znižal. Posledično se je stopnja samooskrbe s 36,2 % izboljšala na 37,8 %, kar pa je še vedno za več kot 10 o. t. pod ravnjo izpred desetih let. Domača pridelava že daljčasa ne sledi hitro rastočemu povpraševanju, zato se dolgoročno hitro zvišuje uvoz zelenjave. Lani je znašal 148,5 tisoč ton, kar je bilo za 58,2 % več kot pred desetimi leti. Po razpoložljivih podatkih o samooskrbi z zelenjavo je Slovenija skupaj z Nemčijo povsem na repu držav članic EU. Avstrija v slabših naravnih pogojih pridelave pokriva več kot dve tretjini svojih potreb, Italija in Madžarska pa pridelujeta presežke in sta veliki neto izvoznici zelenjave.55 Pospeševanje ponudbe kakovostne in zdravju koristne hrane, pridelane lokalno in na trajnosten način, ni le cilj kmetijske, ampak tudi drugih politik. Zadostna lokalna pridelava in predelava je ob nizki stopnji samooskrbe v Sloveniji pomembna zaradi zmanjšanja odvisnosti od zunanje trgovine, urejenosti in obdelanosti podeželja, zagotovitve dela lokalnemu prebivalstvu, zmanjševanja revščine in družbene neenakosti. Enostavna ponudba brez dolgega transporta bistveno prispeva k ohranjanju okolja, hkrati pa tudi kakovosti hrane. Prehranska politika poudarja rezultate raziskav, ki potrjujejo, da ima večja poraba sveže hrane, predvsem trajnostno pridelane zelenjave in sadja, izjemno ugodne učinke na zdravje prebivalstva. Smernice zdravega prehranjevanja za vse starostne skupine prebivalstva poudarjajo priporočila o večji lokalni oskrbi s hrano. V sodelovanju posameznih politik se uvajajo in izpeljujejo številni projekti za spodbujanje pridelave in s tem izboljševanje zdravja ter preprečevanje in upočasnitev pojava dejavnikov tveganja in kroničnih bolezni. Med njimi so na primer programi razdeljevanja brezplačnega sadja v šolah z dajanjem prednosti lokalnim dobaviteljem, spodbujanje naročanja široke palete lokalno pridelane hrane v sistemu javnega naročanja v javnih zavodih ter spodbujanje organiziranega sistema neposredne prodaje na kmetijskih gospodarstvih. Stična točka projektov je morda ravno v njihovi osnovni težavi, ki močno zavira hitrejše doseganje zastavljenih ciljev, to je v zaostajanju ponudbe za povpraševanjem. V tej luči ima torej kmetijska dejavnost v Sloveniji še mnogo možnosti za nadaljnji razvoj. Tabela 14: Bilanca proizvodnje in porabe za zelenjavo, obdobje 2000-2009 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Rast, v % 2009/2008 2009/2000 Razpoložljivo 172,7 159,6 170,3 176,2 193,3 200,4 210,7 202,8 229,3 232,3 1,3 34,5 Pridelano 78,8 61,2 70,3 64,3 82,1 87,6 78,8 65,2 78,2 83,9 7,3 6,4 Uvoz 93,9 98,4 100,0 111,8 111,2 112,8 131,9 137,6 151,1 148,5 -1,8 58,2 od tega iz EU 63,0 62,7 60,2 62,1 90,9 88,1 107,0 119,0 127,0 125,8 -0,9 99,8 Porabljeno 172,7 159,6 170,3 176,2 193,3 200,4 210,7 202,8 229,3 232,3 1,3 34,5 Izvoz 5,5 4,2 3,2 3,4 3,8 5,5 6,7 9,5 13,1 10,2 -22,2 84,4 od tega v EU 2,1 1,4 0,8 1,3 0,7 1,8 2,5 4,4 6,6 4,0 -38,7 95,1 Domača poraba 167,2 155,4 167,1 172,8 189,4 194,9 204,0 193,4 216,2 222,2 2,7 32,9 za prehrano 156,3 146,2 157,1 162,8 177,7 182,6 192,0 182,6 203,3 208,9 2,8 33,7 izgube 10,8 9,2 10,0 10,0 11,7 12,2 12,0 10,7 12,9 13,2 2,5 21,9 Stopnja samooskrbe, v % 47,1 39,4 42,1 37,2 43,3 44,9 38,6 33,7 36,2 37,8 - - Vir: SURS. Opomba: stopnja samooskrbe je razmerje med pridelavo in domačo porabo. 54 Stopnja samooskrbe pod 100 pomeni primanjkljaj, nad 100 pa presežek v domači proizvodnji. 55 Države članice precej slabo in neredno poročajo o svojih prehranskih bilancah in mogoča je le groba primerjava. Zadnji objavljeni podatki o stopnji samooskrbe z zelenjavo so za leti 2002 oz. 2001, podatki pa niso razpoložljivi za 9 držav članic EU (Bolgarija, Češka, Danska, Francija, Ciper, Latvija, Luksemburg, Nizozemska in Velika Britanija). Več o tem glej Ekonomsko ogledalo, oktober 2009, str. 37. 109 98 98 83 55 55 60 20 0 (ü o a (U C >u (U Pomembnejši kazalci 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Jesenska napoved 2010 napoved napoved napoved Bruto domači proizvod (realne stopnje rasti, v %) 4,5 5,9 6,9 3,7 -8,1 0,9 2,5 3,1 BDP v mio EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 28.750 31.055 34.568 37.305 35.384 35.792 37.227 39.033 BDP na prebivalca, v EUR (tekoče cene in tekoči tečaj) 14.369 15.467 17.123 18.450 17.331 17.575 18.240 19.087 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS)1 19.700 20.700 22.100 22.800 20.300 BDP na prebivalca po kupni moči (PPS EU 27 = 100)1 87 88 89 91 86 Bruto nacionalni dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.506 30.682 33.834 36.289 34.704 35.256 36.552 38.223 Bruto nacionalni razpoložljivi dohodek (tekoče cene in tekoči fiksni tečaj) 28.362 30.467 33.607 35.914 34.448 35.220 36.525 38.183 Stopnja brezposelnosti, registrirana 10,2 9,4 7,7 6,7 9,1 10,7 11,0 10,6 Stopnja brezposelnosti, anketna 6,5 6,0 4,9 4,4 5,9 7,2 7,1 6,9 Produktivnost dela (BDP na zaposlenega) 4,7 4,3 3,8 0,9 -6,4 3,2 2,9 3,0 Inflacija2, povprečje leta 2,5 2,5 3,6 5,7 0,9 2,1 2,7 2,2 Inflacija2 , konec leta 2,3 2,8 5,6 2,1 1,8 2,8 2,2 2,3 MENJAVA S TUJINO - PLAČILNO-BILANČNA STATISTIKA Izvoz proizvodov in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 10,6 12,5 13,7 3,3 -17,7 7,0 5,9 7,0 Izvoz proizvodov 10,3 13,4 13,9 0,6 -18,1 8,7 5,9 7,2 Izvoz storitev 12,0 8,6 13,2 16,2 -16,1 0,6 5,5 6,0 Uvoz proizvod in storitev3 (realne stopnje rasti, v %) 6,6 12,2 16,7 3,8 -19,7 5,6 4,5 5,9 Uvoz proizvodov 6,8 12,7 16,2 3,1 -20,9 6,2 4,4 5,8 Uvoz storitev 5,5 8,8 19,7 8,7 -12,3 2,8 5,6 6,6 Saldo tekočega računa plačilne bilance, v mio EUR -498 -771 -1646 -2489 -526 -330 -386 -427 - delež v primerjavi z BDP, v % -1,7 -2,5 -4,8 -6,7 -1,5 -0,9 -1,0 -1,1 Bruto zunanji dolg, v mio EUR 20.496 24.067 34.752 38.997 40.008 41.8915- - - - delež v primerjavi z BDP, v % 71,3 77,5 100,5 104,5 113,1 - - - Razmerje USD za 1 EUR 1,244 1,254 1,371 1,471 1,393 1,310 1,294 1,294 DOMAČE POVPRAŠEVANJE - STATISTIKA NACIONALNIH RAČUNOV Zasebna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 2,6 2,9 6,7 2,9 -0,8 -0,5 1,0 2,0 - delež v BDP, v %4 54,2 52,8 52,7 53,0 55,4 55,6 55,5 55,1 Državna potrošnja (realne stopnje rasti, v %) 3,4 4,0 0,7 6,2 3,0 0,7 -0,8 1,4 - delež v BDP, v %4 19,0 18,8 17,3 18,1 20,3 20,4 19,7 19,5 Investicije v osnovna sredstva (realne stopnje rasti, v %) 3,7 10,1 12,8 8,5 -21,6 -3,5 4,0 4,3 - delež v BDP, v %4 25,5 26,5 27,7 28,8 23,9 23,0 23,3 23,7 Vir podatkov: SURS, Banka Slovenije, Eurostat (september 2010) ; preračuni in napovedi UMAR (Jesenska napoved, september 2010). Opombe: 1Merjeno v standardih kupne moči (PPS); 2Merilo inflacije je indeks cen življenjskih potrebščin; 3Plačilnobilančna statistika (izvoz F.O.B., uvoz F.O.B.); z izračunom realnih stopenj je izločen vpliv medvalutnih sprememb in cen na tujih trgih; 4deleži v BDP so preračunani v tekočih cenah in fiksnem tečaju 2007 (EUR=239,64); 5konec septembra 2010. Proizvodnja 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 2009 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11' 12 1 INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA, medletna rast v % Industrija B+C+D 7,2 2,5 -17,4 3,3 -7,7 -18,2 -24,6 -18,4 -7,1 -0,3 11,2 8,1 9,3 0,5 -11,7 -13,2 -17,1 B Rudarstvo 5,5 5,5 -2,9 7,1 -1,2 -6,7 -13,7 6,1 4,8 -8,2 14,1 26,4 14,4 -1,0 -14,7 18,8 -6,9 C Predelovalne dejavnosti 8,5 2,6 -18,7 3,7 -8,4 -20,0 -25,9 -19,5 -7,9 0,2 12,1 8,1 9,8 0,8 -12,5 -15,4 -18,9 D Oskrba z elektriko, plinom, paro -11,1 2,1 -6,6 -1,1 4,5 -3,1 -8,6 -9,7 -5,5 -2,8 -0,4 3,5 1,9 1,0 4,7 7,5 -5,1 GRADBENIŠTVO2, medletna rast vrednosti opravljenih gradbenih del v % Gradbeništvo skupaj 18,5 15,7 -21,0 15,7 4,2 -19,2 -19,0 -24,5 -20,5 -18,9 -16,8 -16,3 22,4 15,1 -2,3 -3,6 -26,9 Stavbe 14,3 11,5 -22,6 11,5 -2,0 -20,8 -21,8 -27,4 -19,6 -7,4 -12,4 -16,3 24,2 12,0 -11,5 -6,9 -32,7 Gradbeni inženirski objekti 21,9 18,9 -19,9 18,6 8,9 -17,6 -17,2 -22,6 -21,1 -29,3 -19,6 -16,2 21,3 17,0 5,4 -0,6 -20,3 PROMET, mio tkm, medletna rast v % Tonski km v cestnem prevozu 13,4 18,4 -9,2 7,7 17,2 -12,7 -7,6 -12,3 -4,7 19,8 10,7 - - - - - Tonski km v železniškem prevozu 6,8 -2,3 -24,2 2,9 -3,6 -24,1 -26,0 -30,7 -15,9 18,8 33,9 - - - - - TRGOVINA, medletna rast v % Skupni realni prihodek* 9,7 10,1 -13,0 10,5 2,3 -10,1 -15,5 -16,0 -10,0 -1,4 5,1 4,9 5,8 12,8 2,8 1,0 3,1 Realni prihodek v trgovini na drobno 6,1 12,2 -10,6 12,7 7,2 -5,5 -11,3 -13,8 -11,1 -4,7 0,6 2,4 10,8 13,8 7,3 7,0 7,1 Realni prihodek v trgovini z motornimi vozili in popravila motornih vozil 19,2 6,2 -21,7 5,6 -9,9 -24,0 -28,0 -23,6 -8,1 6,3 15,3 11,0 -7,4 10,6 -7,4 -12,5 -10,1 Nominalni prihodek v trgovini na debelo in posredništvu pri prodaji 16,1 17,1 -21,4 20,9 4,8 -16,4 -23,9 -26,7 -18,1 -7,9 3,9 7,6 11,2 28,0 11,6 2,1 0,5 TURIZEM, medletna rast v %, nova metodologija - prelom časovne serije podatkov v letu 2009 Skupaj, prenočitve 7,0 1,8 -3,4 1,8 0,6 -3,5 -4,6 -1,8 -5,3 -0,4 -2,4 -2,2 -3,2 -2,1 -4,4 8,7 2,7 Domači gostje, prenočitve 4,9 5,2 2,8 4,7 7,2 4,3 1,2 6,7 -4,0 1,3 -3,0 -9,6 3,9 6,0 4,4 11,0 7,7 Tuji gostje, prenočitve 8,4 -0,5 -8,0 0,1 -4,8 -10,6 -8,6 -7,1 -6,4 -2,1 -2,0 3,2 -6,8 -7,4 -11,9 6,5 -0,7 Nominalni prihodek v gostinstvu 9,7 6,7 -7,8 7,0 3,9 -3,9 -8,2 -8,0 -11,0 0,0 1,5 4,1 7,6 8,5 4,1 -0,6 -1,4 KMETIJSTVO Odkup pridelkov, v mio EUR 492,2 529,9 449,3 134,1 152,3 105,4 105,9 109,0 129,0 94,6 106,7 115,6 47,4 49,0 45,3 58,1 32,9 POSLOVNE TENDENCE (vrednost kazalnika**) Kazalnik gospodarske klime 14 3 -22 7 -15 -31 -28 -18 -13 -12 -9 -6 5 -5 -17 -24 -31 Kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih 11 -5 -23 -3 -27 -35 -27 -19 -13 -7 0 3 -7 -21 -28 -32 -37 v gradbeništvu 19 2 -50 3 -21 -43 -51 -54 -51 -57 -59 -56 1 -7 -21 -35 -39 v storitvenih dejavnostih 29 26 -14 30 6 -19 -24 -10 -1 0 -5 -3 26 19 6 -6 -15 v trgovini na drobno 27 22 -13 25 8 -17 -17 -9 -7 -6 11 12 23 26 1 -3 -14 potrošnikov -11 -20 -30 -16 -29 -39 -32 -23 -25 -25 -22 -27 -12 -18 -34 -35 -43 Vir podatkov: SURS. Opombe: 'Le za podjetja z dejavnostjo oskrbe z energijo, 2V raziskovanje so zajeta vsa večja gradbena podjetja, ter še nekatera negradbena podjetja, ki izvajajo gradbeno dejavnost; *Skupaj trgovina na drobno, trgovina z motornimi vozili in vzdrževanje le-teh ter trgovina na drobno z motornimi gorivi, **desezonirani podatki SURS. 2009 2010 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 -21,5 -15,9 -29,8 -22,2 -21,6 -20,8 -17,5 -16,8 -19,6 -1,7 4,7 -8,8 -1,2 8,3 9,1 14,3 10,2 6,9 13,5 5,1 - - -3,8 -9,2 -21,7 -10,2 -7,9 4,5 13,3 1,8 -4,3 32,4 -14,8 -7,2 -18,0 0,2 10,7 20,9 10,6 18,5 39,6 22,5 -23,8 -17,3 -31,6 -23,6 -22,5 -22,1 -19,4 -17,2 -20,8 -2,6 5,2 -8,8 -0,7 9,1 10,3 15,1 11,0 7,6 14,4 3,9 -1,3 -2,7 -9,5 -4,7 -11,3 -9,6 -7,3 -11,9 -5,6 -4,6 -6,3 -7,7 -2,0 1,9 -2,1 3,1 -2,2 -3,6 1,1 13,6 - - -22,7 -9,7 -20,4 -20,8 -15,9 -20,8 -19,5 -32,0 -28,3 -18,3 -9,5 -11,3 -24,2 -19,8 -17,9 -15,5 -17,2 -17,4 -13,0 -18,4 - - -17,3 -12,7 -18,0 -23,5 -23,4 -23,2 -26,8 -31,4 -28,2 -20,0 -7,4 -6,6 -10,2 -5,5 -13,7 -7,5 -15,8 -11,2 -17,8 -19,7 - - -27,5 -7,3 -22,0 -19,1 -10,7 -19,4 -14,1 -32,3 -28,4 -17,2 -11,3 -15,9 -38,5 -30,8 -20,6 -20,3 -18,0 -21,0 -10,0 -17,6 - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -15,5 -8,6 -16,7 -17,1 -12,6 -14,8 -15,1 -18,2 -13,0 -11,1 -5,9 -4,8 -3,6 4,3 3,4 4,4 7,5 2,6 5,2 6,8 -13,3 -5,2 -9,3 -14,9 -9,5 -11,5 -13,3 -16,7 -12,9 -13,5 -7,0 -8,5 -5,2 -0,3 -1,3 -0,6 3,8 2,2 1,5 3,5 -0,2 -24,5 -20,4 -34,7 -25,7 -23,1 -25,6 -20,6 -24,6 -16,0 -7,2 -1,2 5,2 -0,4 14,1 14,4 15,9 15,5 3,4 15,3 14,3 8,2 -19,2 -13,2 -24,9 -25,3 -21,2 -27,5 -24,8 -27,6 -23,4 -19,0 -11,1 -10,8 -13,0 -0,8 -3,3 4,7 10,7 2,9 7,7 - - - -5,7 -7,0 2,4 -11,9 -2,7 -3,4 0,8 -3,9 -2,9 -7,2 -6,5 1,0 -2,1 0,1 -1,7 -3,0 -2,5 -1,7 -3,6 -0,3 3,0 - -1,0 8,9 3,3 -2,8 2,9 8,9 6,8 2,1 1,9 -5,1 -9,2 3,5 -0,1 1,1 2,1 -7,2 -3,3 -9,0 -11,1 -7,9 -3,0 - -12,2 -19,3 1,7 -17,4 -6,7 -11,7 -3,0 -7,3 -6,5 -9,3 -3,7 -0,9 -5,2 -1,0 -4,6 -0,1 -1,8 4,3 1,6 4,4 8,0 - -6,7 -3,7 -6,1 -9,3 -9,2 -7,8 -5,9 -10,3 -11,2 -11,6 -10,3 0,5 -1,5 1,1 -1,5 2,4 3,6 5,7 4,5 2,1 - - 32,6 39,9 36,3 35,5 34,1 35,9 33,8 39,2 43,4 38,4 47,2 29,7 28,6 36,4 35,5 36,0 35,1 37,4 36,2 42,1 - - -29 -33 -34 -25 -24 -21 -19 -13 -13 -14 -13 -10 -11 -15 -12 -8 -6 -5 -7 -7 -8 -8 -33 -34 -32 -27 -22 -23 -20 -14 -16 -12 -11 -6 -8 -6 -2 -1 2 6 1 1 2 -2 -40 -49 -53 -46 -53 -49 -59 -55 -56 -47 -49 -55 -55 -61 -62 -57 -59 -60 -57 -51 -51 -53 -16 -25 -27 -22 -22 -13 -12 -6 2 -5 -1 6 3 -10 -8 -4 -3 -1 -3 -4 -7 -2 -16 -20 -16 -18 -18 -16 -6 -6 -7 -7 -6 -8 -6 -5 9 10 13 10 14 12 13 10 -37 -37 -41 -30 -24 -26 -27 -17 -26 -24 -26 -26 -24 -26 -24 -22 -21 -27 -28 -26 -26 -24 Trg dela 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 9 10 11 12 FORMALNO AKTIVNI (A=B+E) 925,3 942,5 944,5 942,2 949,2 945,9 945,6 942,6 943,9 935,8 937,8 933,8 944,6 950,7 950,3 946,5 FORMALNO DELOVNO AKTIVNI (B=C+D)' 854,0 879,3 858,2 881,7 885,1 869,0 861,0 854,3 848,4 836,3 839,2 835,4 885,3 888,1 886,9 880,3 V kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu 40,4 39,7 37,9 39,2 38,9 37,8 38,0 37,9 37,8 31,9 34,6 34,0 39,2 38,9 38,9 38,8 V industriji in gradbeništvu 321,9 330,4 306,9 333,0 330,4 317,4 309,3 304,0 296,8 290,9 289,2 287,0 333,9 333,7 331,5 325,9 - v predelovalnih dejavnostih 223,6 222,4 199,8 222,3 219,1 209,5 201,4 196,7 191,7 190,0 189,4 188,1 222,2 221,3 219,8 216,3 - v gradbeništvu 78,4 87,9 86,8 90,5 91,1 87,8 87,6 86,9 84,8 80,9 79,6 78,6 91,6 92,2 91,5 89,5 V storitvah 491,6 509,1 513,4 509,4 515,9 513,8 513,7 512,4 513,7 513,5 515,3 514,3 512,2 515,5 516,5 515,6 - v javni upravi 50,3 51,0 51,5 51,1 51,0 51,1 51,5 51,7 51,6 51,8 52,3 52,1 51,2 51,1 51,1 50,8 - v izobraževanju, zdravstvu in socialnem varstvu 108,8 111,1 113,8 110,1 112,4 113,2 114,1 113,3 114,7 115,9 116,8 116,3 111,4 112,0 112,5 112,6 ZAPOSLENI (C)1 766,0 789,9 767,4 792,7 795,3 779,7 770,8 762,9 756,1 750,1 751,0 747,0 796,1 798,5 797,0 790,2 V podjetjih in organizacijah 696,1 717,6 699,4 719,8 722,0 709,9 701,9 695,5 690,5 687,2 688,7 685,7 722,6 724,6 723,4 718,1 Pri fizičnih osebah 69,9 72,3 67,9 73,0 73,2 69,8 68,8 67,4 65,7 62,9 62,3 61,4 73,5 74,0 73,5 72,2 SAMOZAPOSLENI IN KMETJE (D) 87,9 89,4 90,8 88,9 89,8 89,3 90,3 91,4 92,2 86,2 88,1 88,3 89,2 89,6 89,9 90,0 REGISTRIRANI BREZPOSELNI (E) 71,3 63,2 86,4 60,5 64,1 76,9 84,6 88,3 95,6 99,4 98,6 98,4 59,3 62,6 63,4 66,2 Ženske 39,1 33,4 42,4 32,1 33,0 38,4 41,6 43,2 46,4 47,0 46,8 47,8 31,1 32,7 32,6 33,7 Mladi (do 26. leta) 11,9 9,1 13,3 7,7 10,0 12,2 13,1 12,8 15,2 14,7 13,5 12,4 7,3 9,8 9,9 10,2 Starejši od 50 let 22,2 21,9 26,2 21,7 21,6 24,1 25,6 26,9 28,3 29,6 30,3 31,1 21,4 21,4 21,5 21,9 Brez strokovne izobrazbe 28,0 25,4 34,1 24,3 25,8 31,2 33,6 34,8 36,6 38,2 37,1 36,6 24,3 24,9 25,5 27,0 Brezposelni več kot 1 leto 36,5 32,3 31,5 31,9 31,0 31,0 30,4 31,1 33,4 38,1 41,8 44,0 31,6 31,4 30,9 30,8 Prejemniki nadomestil in pomoči 16,6 14,4 27,4 13,9 15,1 22,8 27,4 28,6 30,8 31,6 29,3 29,3 13,7 14,1 14,4 16,8 STOPNJA REG. BREZP., (E/A, v %) 7,7 6,7 9,1 6,4 6,8 8,1 8,9 9,4 10,1 10,6 10,5 10,5 6,3 6,6 6,7 7,0 Moški 6,2 5,6 8,3 5,4 5,8 7,3 8,1 8,5 9,3 10,1 9,9 9,7 5,3 5,6 5,7 6,1 Ženske 9,6 8,1 10,2 7,8 7,9 9,2 10,0 10,4 11,1 11,3 11,3 11,5 7,5 7,9 7,9 8,1 TOKOVI AKTIVNEGA PREBIVALSTVA 21,5 13,7 -5,2 1,9 1,9 -0,8 -0,1 -3,5 -0,8 -5,5 1,7 -3,4 4,1 6,1 -0,5 -3,8 Novi brezposelni iskalci prve zaposlitve 14,7 12,5 17,0 1,9 6,5 3,2 2,6 3,0 8,1 2,9 2,4 2,8 0,9 4,6 1,2 0,8 Izgubili delo 52,5 53,0 90,5 12,5 17,4 24,8 22,5 19,9 23,2 19,9 16,6 18,5 4,5 5,2 5,5 6,6 Brezposelni dobili delo 49,1 41,7 48,6 9,9 9,6 9,5 11,8 14,2 13,1 14,2 12,8 15,5 4,5 4,0 3,2 2,4 Drugi odlivi iz brezposelnosti (neto) 28,0 26,1 28,5 5,9 7,4 5,2 6,5 6,9 9,9 6,3 6,9 6,0 2,3 2,5 2,7 2,2 Prirast delovnih dovoljenj za tujce 10,1 13,2 -9,6 4,9 -1,2 -1,5 -1,8 -2,7 -3,6 -1,6 -1,0 -0,5 2,1 -0,1 -0,4 -0,7 Upokojitve2 20,7 22,4 24,5 6,3 6,1 5,3 5,2 6,7 7,3 6,7 5,9 6,6 2,6 2,3 2,0 1,8 Drugi, ki so dobili delo, neto2 40,7 31,4 34,4 5,9 8,7 6,8 9,5 8,2 10,0 4,7 11,5 5,1 5,6 6,0 3,0 -0,3 Potrebe po delavcih3 242,9 240,5 161,3 64,6 47,7 40,1 40,3 41,9 39,0 37,9 44,3 45,9 24,7 19,7 15,7 12,3 Od teh za določen čas, v % 76,5 74,5 78,1 76,5 74,7 74,9 77,9 80,8 78,6 78,9 81,2 82,2 76,0 74,9 75,6 73,1 DELOVNA DOVOLJENJA ZA TUJCE 60,2 81,1 86,6 86,3 90,5 91,5 90,2 84,9 79,7 77,1 75,7 74,9 88,6 90,3 90,4 90,7 Od vseh formalno aktivnih, v % 6,5 8,6 9,2 9,2 9,5 9,7 9,5 9,0 8,4 8,2 8,1 8,0 9,4 9,5 9,5 9,6 NOVE ZAPOSLITVE 160,0 162,7 111,4 42,7 38,1 27,5 27,3 28,2 28,3 23,6 25,1 27,9 19,6 17,8 11,4 8,9 Viri podatkov: SURS, ZRSZ, ZPIZ. Opombe: 'Z januarjem 2005 je SURS prešel na novo metodologijo ugotavljanja formalno delovno aktivnega prebivalstva. Novi vir podatkov za zaposlene in samozaposlene razen kmetov je Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP), podatki o kmetih pa so napovedani s pomočjo ARIMA modela na osnovi četrtletnih podatkov o kmetih iz Ankete o delovni sili. 2Ocena UMAR na podlagi podatkov ZPIZ in ZRSZ; 3po ZRSZ. 2009 2010 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 946,2 945,9 945,7 946,1 945,3 945,6 944,1 941,6 942,1 945,0 945,5 941,3 935,7 935,8 935,8 938,6 937,3 937,5 934,3 933,0 934,1 872,2 868,7 866,0 863,2 860,8 859,1 855,6 853,5 853,8 850,4 850,0 844,7 836,1 836,0 836,9 839,3 838,9 839,3 835,9 834,0 836,2 37,8 37,8 37,8 38,0 38,0 38,0 37,9 37,9 37,9 37,9 37,8 37,7 31,9 31,9 31,9 34,6 34,6 34,7 34,1 34,0 34,0 320,1 317,4 314,7 311,8 309,1 307,1 305,3 303,9 302,8 298,8 297,6 294,0 291,5 290,6 290,7 289,9 289,2 288,6 287,9 286,5 286,6 211,8 209,6 207,0 203,6 201,2 199,2 197,8 196,5 195,9 192,5 192,1 190,6 190,0 189,9 190,0 189,7 189,4 189,0 188,5 187,7 188,1 88,3 87,7 87,5 87,8 87,5 87,5 87,2 86,9 86,5 86,0 85,2 83,3 81,5 80,7 80,5 80,1 79,5 79,3 79,1 78,6 78,2 514,4 513,6 513,5 513,5 513,7 514,0 512,4 511,7 513,1 513,7 514,6 512,9 512,6 513,5 514,4 514,7 515,1 516,1 514,0 513,4 515,7 51,2 51,0 51,3 51,4 51,5 51,6 51,7 51,7 51,8 51,6 51,7 51,6 51,6 51,8 52,0 52,3 52,3 52,4 52,2 52,1 52,1 112,8 113,2 113,7 114,0 114,2 114,1 113,0 112,6 114,2 114,6 114,9 114,7 115,4 115,9 116,4 116,7 116,8 116,9 115,8 115,6 117,5 783,0 779,5 776,6 773,3 770,5 768,5 764,5 762,1 762,1 758,3 757,7 752,4 749,7 749,8 750,9 750,9 750,8 751,3 748,1 745,7 747,3 712,6 709,7 707,3 704,3 701,7 699,8 696,5 694,6 695,2 691,8 691,8 687,8 686,4 686,9 688,3 688,5 688,6 689,1 686,3 684,4 686,4 70,4 69,7 69,3 69,0 68,8 68,7 68,0 67,5 66,8 66,5 65,9 64,6 63,3 62,8 62,7 62,4 62,2 62,1 61,8 61,3 61,0 89,2 89,3 89,5 90,0 90,3 90,6 91,1 91,4 91,7 92,1 92,3 92,2 86,4 86,3 86,0 88,4 88,0 88,1 87,8 88,3 88,9 73,9 77,2 79,7 82,8 84,5 86,5 88,5 88,1 88,4 94,6 95,4 96,7 99,6 99,8 98,9 99,3 98,4 98,2 98,4 99,0 97,9 37,2 38,5 39,5 40,8 41,5 42,5 43,5 43,2 43,0 46,3 46,5 46,5 47,2 47,0 46,6 47,0 46,7 46,8 47,5 48,1 47,7 11,7 12,3 12,7 13,2 13,1 13,0 13,0 13,0 12,2 15,5 15,1 14,8 15,0 14,7 14,3 14,1 13,4 13,0 12,6 12,5 12,2 23,6 24,1 24,5 25,1 25,7 26,1 26,6 26,8 27,1 27,8 28,3 28,7 29,5 29,7 29,7 30,1 30,3 30,5 30,9 31,1 31,3 30,1 31,4 32,2 33,0 33,5 34,2 34,7 34,7 35,0 36,1 36,4 37,2 38,3 38,4 37,9 37,6 37,1 36,7 36,4 36,6 36,7 31,2 31,0 30,7 30,4 30,3 30,5 30,7 31,0 31,7 32,5 33,3 34,4 36,9 37,9 39,4 40,6 41,8 42,9 43,2 44,1 44,6 20,9 22,8 24,5 25,9 27,6 28,7 28,9 28,5 28,3 30,8 30,3 31,2 32,2 31,7 30,9 29,9 29,2 28,9 29,0 29,4 29,4 7,8 8,2 8,4 8,8 8,9 9,1 9,4 9,4 9,4 10,0 10,1 10,3 10,6 10,7 10,6 10,6 10,5 10,5 10,5 10,6 10,5 6,9 7,3 7,6 7,9 8,1 8,3 8,5 8,5 8,6 9,1 9,3 9,6 10,0 10,1 10,0 10,0 9,9 9,8 9,8 9,8 9,7 9,0 9,3 9,5 9,8 10,0 10,2 10,5 10,4 10,4 11,1 11,2 11,2 11,4 11,3 11,2 11,3 11,2 11,3 11,5 11,6 11,5 -0,3 -0,2 -0,2 0,3 -0,7 0,3 -1,5 -2,5 0,6 2,9 0,4 -4,1 -5,7 0,2 0,0 2,8 -1,3 0,2 -3,2 -1,3 1,1 1,2 1,0 1,1 1,1 0,8 0,8 0,8 0,7 1,5 5,9 1,3 0,9 1,0 0,8 1,0 0,9 0,7 0,8 0,7 0,8 1,4 10,4 6,9 7,5 8,2 7,4 7,0 7,3 5,5 7,2 8,5 7,9 6,8 8,6 5,4 5,8 5,7 5,5 5,4 6,1 5,7 6,7 3,2 2,7 3,6 3,7 4,3 3,9 4,0 4,6 5,5 4,4 4,8 3,9 5,0 4,0 5,1 3,9 4,7 4,2 4,8 4,0 6,8 0,7 1,9 2,5 2,4 2,2 1,9 2,1 1,9 2,8 3,8 3,6 2,5 1,7 2,0 2,6 2,4 2,4 2,1 1,8 1,8 2,4 -0,6 -0,3 -0,6 -0,3 -0,5 -0,9 -0,9 -0,8 -1,0 -1,4 -0,9 -1,3 -0,6 -0,3 -0,7 -0,2 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,1 2,2 1,6 1,5 1,9 1,7 1,7 1,4 2,4 2,9 2,9 2,3 2,1 2,5 2,2 2,0 2,2 2,1 1,6 1,7 2,1 2,9 1,7 2,2 2,9 3,5 2,5 3,5 1,5 1,3 5,3 4,5 5,2 0,3 -2,4 3,5 3,7 6,1 2,3 3,1 -0,6 1,3 4,4 13,7 12,2 14,2 12,0 13,9 14,5 14,7 12,3 14,9 15,7 11,7 11,6 12,7 11,7 13,5 14,5 13,7 16,1 15,2 14,9 15,8 72,0 75,0 77,5 77,2 77,8 78,7 80,0 82,0 80,7 78,2 80,1 77,7 77,2 79,9 79,7 82,2 81,8 79,8 81,1 83,0 82,6 90,7 91,2 92,6 92,1 90,6 87,8 86,6 84,7 83,4 81,1 79,6 78,4 77,6 77,2 76,5 76,3 75,6 75,3 74,7 74,9 75,1 9,6 9,6 9,8 9,7 9,6 9,3 9,2 9,0 8,9 8,6 8,4 8,3 8,3 8,2 8,2 8,1 8,1 8,0 8,0 8,0 8,0 10,2 8,1 9,3 10,0 8,8 8,5 8,7 6,8 12,6 11,9 8,9 7,6 8,9 7,0 7,7 8,9 7,8 8,4 8,2 6,6 13,0 Plače in indikatorji konkurenčnosti 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 6 7 8 9 10 BRUTO PLAČA NA ZAPOSLENEGA , nominalno, medletna rast v % Skupaj 5,9 8,3 3,4 9,9 7,1 5,5 4,6 2,3 1,7 3,7 4,3 4,2 8,8 8,7 9,8 11,2 9,2 A Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo 8,3 9,1 -0,2 10,8 6,7 1,2 1,6 -0,5 -2,9 3,3 5,2 7,4 7,9 13,5 6,3 12,9 11,3 B Rudarstvo 6,4 13,4 0,9 16,0 14,8 5,6 2,4 1,6 -4,9 3,4 4,7 1,9 12,5 17,3 10,0 20,7 39,0 C Predelovalne dejavnosti 7,0 7,5 0,8 9,3 3,4 0,0 -0,5 0,4 3,7 10,1 10,0 8,7 9,6 11,0 6,4 10,8 6,7 D Oskrba z električno energijo, plinom in paro 6,2 9,5 3,8 9,8 8,8 7,9 7,8 5,1 -3,2 4,7 2,4 3,6 7,8 15,3 8,3 6,2 25,2 E Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja 7,1 7,8 2,0 9,0 5,2 4,2 3,2 1,2 0,1 2,7 3,0 2,0 9,8 10,5 5,5 11,3 14,0 F Gradbeništvo 6,6 7,5 1,0 9,1 4,3 1,2 1,0 1,6 0,9 2,9 5,8 4,1 9,5 10,0 6,0 11,3 7,3 G Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil 7,6 7,7 1,9 8,8 6,1 4,4 2,3 1,2 0,1 2,6 4,1 4,3 8,9 9,1 7,0 10,2 8,0 H Promet in skladiščenje 6,0 8,4 0,7 10,4 6,6 2,3 2,1 0,5 -1,4 1,1 1,2 2,5 10,2 7,8 13,1 10,2 7,1 I Gostinstvo 5,3 8,3 1,6 10,0 4,9 3,4 1,7 0,6 1,0 2,8 4,2 4,5 8,9 10,3 9,0 10,7 7,5 J Informacijske in komunikacijske dejavnosti 5,7 7,3 1,4 8,7 6,2 3,7 3,1 0,8 -1,6 1,0 2,5 3,4 8,3 7,9 8,1 10,3 7,8 K Finančne in zavarovalniške dejavnosti 7,4 6,0 -0,7 8,2 0,0 2,0 -3,8 0,3 -0,5 1,2 3,2 2,6 8,5 7,1 6,3 11,4 1,2 L Poslovanje z nepremičninami 7,0 6,0 1,9 5,3 3,6 1,6 0,0 1,8 4,5 2,6 5,3 2,9 7,5 4,7 4,6 6,7 4,5 M Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti 7,0 8,4 2,1 9,1 6,4 4,0 3,3 1,5 0,0 1,6 1,8 2,3 9,2 9,9 7,3 10,3 9,3 N Druge raznovrstne poslovne dejavnosti 7,5 9,6 1,8 10,2 8,0 6,6 2,1 -0,2 -0,6 2,5 4,3 4,6 12,2 11,1 8,3 11,2 8,4 O Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti 5,1 12,2 5,9 13,2 13,7 11,5 9,8 2,5 0,5 -1,9 -1,1 0,4 10,4 7,6 18,8 13,3 12,9 P Izobraževanje 3,9 7,0 3,6 7,7 9,0 6,9 6,1 1,2 0,6 0,2 0,7 1,0 6,1 5,0 10,9 7,3 8,0 Q Zdravstvo in socialno varstvo 3,1 12,0 12,0 16,8 21,0 21,4 22,6 5,5 1,4 -0,4 -1,0 0,3 6,0 4,6 24,5 21,5 21,3 R Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti 3,6 5,3 3,9 8,3 5,1 7,0 5,7 2,2 0,9 0,7 1,4 1,2 6,6 4,1 11,3 9,4 10,7 S Druge dejavnosti 3,3 8,2 1,3 8,5 8,8 4,1 1,0 0,7 0,0 3,2 4,9 5,5 6,7 9,0 8,0 8,3 9,0 INDIKATORJI KONKURENČNOSTI, medletna rast v % Efektivni tečaj1 nominalno 0,8 0,5 0,4 0,4 -1,1 -0,3 -0,3 0,3 1,8 -0,3 -1,9 -2,3 0,9 0,8 0,6 -0,1 -1,3 Realni (deflator relativne cene življenjskih potrebščin) 2,3 2,8 0,7 2,6 -0,1 0,4 0,0 0,2 2,3 -0,3 -1,3 -1,7 3,9 3,5 2,6 1,6 0,3 Realni (deflator relativne cene ind. proizvodov)2 2,2 0,8 2,8 -0,2 1,1 3,0 3,4 3,7 1,4 -2,4 -3,3 -2,8 0,0 -0,2 0,3 -0,6 -0,6 USD za EUR 1,371 1,471 1,393 1,504 1,317 1,302 1,362 1,431 1,478 1,384 1,273 1,291 1,555 1,577 1,498 1,437 1,332 Viri podatkov: SURS, APP, BS, ECB, OECD Main Economic Indicators, preračuni UMAR. Opombe: "Sprememba metodologije: v izračun efektivnega tečaja so po novi metodologiji zajete valute oz. cene 17 trgovinskih partneric (Avstrija, Belgija, Nemčija, Italija, Francija, Nizozemska, Španija, Danska, Združeno kraljestvo, Švedska, Češka, Madžarska, Poljska, Slovaška, ZDA, Švica, Japonska); uteži so deleži posamezne trgovinske partnerice v slovenskem izvozu in uvozu proizvodov predelovalnih dejavnosti (5-8 SMTK) v obdobju 2001-2003; izvoz je dvojno tehtan; rast vrednosti indeksa pomeni rast vrednosti domače valute in obratno. 2Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih - predelovalne dejavnosti. 2008 2009 2010 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 3,9 8,6 6,8 4,2 5,3 5,1 4,1 4,7 3,8 0,7 2,4 1,7 1,3 2,1 2,2 3,6 5,2 4,2 4,2 4,4 4,0 5,1 3,6 -0,1 10,2 1,1 -3,3 6,1 2,0 -1,8 4,7 -0,4 -0,3 -0,7 -5,5 -0,9 -2,5 1,1 3,0 5,7 5,6 4,3 5,6 7,1 8,6 6,6 -4,7 16,0 10,1 5,3 1,7 4,3 -5,9 9,4 2,3 6,2 -3,5 -20,3 16,1 -8,7 2,0 3,5 4,7 1,4 14,0 -0,8 0,8 1,8 3,1 -1,4 5,7 0,1 -0,5 0,4 -0,4 -1,3 0,1 0,1 -0,6 1,6 1,9 4,6 4,3 6,7 8,3 15,2 10,7 10,1 9,4 8,1 11,0 7 2,2 3,2 9,4 6,1 8,1 7,6 5,5 10,3 5,6 2,9 6,7 -10,4 -8,6 12,1 3,5 6,6 4,3 3,3 0,8 3,0 1,6 6,5 2,7 -1,0 4,8 4,4 3,6 4,6 3,5 1,0 5,2 1,6 1,2 0,9 -3,3 2,1 1,1 0,0 3,0 5,1 3,5 3,6 2,0 1,6 2,9 1,5 -1,0 7,2 1,7 -0,6 2,5 0,5 -0,9 3,4 2,9 0,6 1,4 -1,4 1,1 2,9 1,0 2,9 4,6 7,2 5,8 4,5 2,1 6,5 3,8 3,9 6,6 6,1 3,5 3,6 1,5 2,9 2,4 1,6 1,5 0,6 0,4 -0,8 0,6 0,3 2,4 5,2 4,2 4,0 4,1 4,0 4,5 4,3 7,5 5,2 3,9 2,4 0,6 2,9 2,2 1,1 2,0 -4,8 4,4 -1,0 -3,3 0,5 -1,5 1,8 3,2 1,5 1,6 0,5 1,8 3,4 2,3 2,0 5,4 3,9 3,0 3,2 3,4 0,4 1,3 1,4 0,6 -0,2 -0,3 3,2 0,0 2,2 1,8 4,4 3,7 4,2 4,6 4,0 4,1 5,5 5,5 5,4 6,9 1,8 2,5 3,4 2,5 3,4 2,5 0,0 0,0 0,7 -3,6 -1,6 0,0 1,6 1,5 2,3 3,1 2,1 2,9 4,3 3,1 -6,3 8,1 3,8 0,6 1,7 -4,2 -5,4 -1,6 2,0 0,5 -1,7 6,3 -1,8 -5,1 1,0 1,6 1,1 2,5 -0,6 7,6 5,0 1,2 1,5 1,5 5,0 2,9 1,4 0,6 1,3 -0,6 -0,5 1,9 1,4 2,0 4,2 5,3 4,0 1,8 3,3 2,7 3,7 3,9 8,4 4,1 3,1 1,5 1,8 8,8 3,1 4,3 4,7 4,6 2,2 3,3 2,0 1,1 1,3 0,4 0,6 -0,9 1,0 1,7 2,0 1,8 1,5 2,1 1,7 3,9 1,3 8,6 7,1 9,1 5,1 5,5 3,2 1,6 1,4 0,0 -0,1 -0,4 -1,0 -1,8 1,1 -1,2 4,1 4,7 5,1 4,1 3,9 3,8 5,3 4,6 16,0 12,3 15,2 8,8 10,7 11,0 10,0 8,4 5,3 -0,3 2,6 1,1 -2,0 2,4 -1,1 -1,5 -3,0 -2,1 -0,6 -0,5 0,9 -0,1 0,3 9,4 9,6 9,3 4,2 7,3 6,6 6,0 5,7 2,9 -1,7 2,6 1,8 0,0 -0,1 0,5 0,5 -0,4 0,2 1,0 1,0 0,7 1,2 1,2 20,5 21,4 25,5 18,9 20,0 26,5 22,2 19,3 16,0 0,4 1,7 2,4 0,8 1,0 -1,6 1,2 -0,6 -2,3 -0,2 -0,4 0,7 0,2 0 -3,2 9,1 8,2 6,4 6,3 7,2 6,0 4,0 5,8 0,1 1,1 3,2 -0,5 -0,1 0,5 0,6 1,0 2,1 1,3 0,7 0,9 1,1 1,5 6,3 11,3 2,6 5,3 4,3 0,8 1,0 1,2 0,9 0,8 0,3 -0,4 -0,4 0,6 3,4 2,2 4,1 6,1 3,9 4,7 6,0 5,9 4,5 -1,7 -0,4 -0,4 -0,3 -0,1 -0,6 -0,3 0,1 -0,1 0,2 0,9 2,2 2,3 0,9 0,4 -0,3 -1,1 -1,1 -1,9 -2,7 -2,1 -2,3 -2,5 -0,7 0,0 -0,1 0,5 0,8 -0,2 0,1 0,3 -0,4 0,2 0,9 2,1 3,3 1,5 0,5 -0,1 -1,1 -0,4 -1,4 -2,2 -1,6 -1,4 -2,0 0,8 3,2 2,8 2,8 3,5 2,9 3,2 4,0 4,2 3,1 3,8 3,8 1,6 -1,0 -1,9 -2,1 -3,2 -3,8 -2,9 -3,3 -2,9 -2,5 -3,2 1,273 1,345 1,324 1,279 1,305 1,319 1,365 1,402 1,409 1,427 1,456 1,482 1,491 1,461 1,427 1,369 1,357 1,341 1,257 1,221 1,277 1,289 1,307 Cene 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 Q4 Q1 Q2 Q3 8 9 10 11 12 CPI, medletna rast v % 3,6 5,7 0,9 6,1 3,3 1,8 0,7 -0,2 1,1 1,4 2,1 2,1 6,0 5,5 4,9 3,1 2,1 Hrana in brezalkoholne pijače 7,8 10,1 0,6 9,8 4,9 3,2 0,9 -0,7 -1,0 -1,4 0,7 2,6 10,1 7,2 5,3 5,6 3,8 Alkoholne pijače in tobak 6,5 3,2 6,7 0,7 2,1 3,0 7,2 8,5 7,9 7,1 6,5 7,3 0,5 1,8 2,1 2,1 2,0 Obleka in obutev 2,1 4,4 -0,6 2,1 5,2 1,8 1,2 -2,2 -3,0 -5,0 -1,9 -0,6 1,7 3,7 6,1 4,6 4,8 Stanovanje 2,6 9,7 -0,3 11,5 5,3 1,7 -2,1 -3,5 3,0 8,3 11,3 12,0 10,4 10,5 9,0 4,8 2,4 Stanovanjska oprema 4,5 5,8 4,0 6,5 6,7 6,1 4,5 3,5 1,9 1,3 0,8 1,3 6,4 7,3 7,0 6,7 6,5 Zdravje 1,1 2,9 4,0 4,9 5,8 8,7 5,3 1,4 0,7 -0,6 0,6 4,0 5,0 5,1 5,2 5,4 6,7 Prevoz 0,3 1,9 -3,0 4,1 -2,2 -3,7 -4,5 -4,1 0,6 1,2 -0,1 -1,8 3,7 3,7 2,6 -3,6 -5,4 Komunikacije 0,3 0,6 -4,1 0,1 -1,7 -4,3 -4,7 -4,3 -3,2 0,0 1,4 1,3 0,5 -0,9 -0,9 0,0 -4,3 Rekreacija in kultura 3,6 4,4 3,0 4,8 3,2 3,0 3,6 2,8 2,5 1,2 0,4 -0,2 4,9 4,0 2,8 3,2 3,6 Izobraževanje 1,9 5,2 3,4 4,8 6,1 5,1 3,0 2,7 2,7 2,0 1,9 1,6 4,6 5,0 6,0 6,1 6,1 Gostinske in nastanitvene storitve 7,3 9,6 4,4 10,4 8,7 6,3 4,9 4,0 2,7 1,9 1,9 -2,9 10,4 10,0 9,7 8,8 7,7 Raznovrstno blago in storitve 3,6 3,9 3,8 3,8 3,4 3,8 3,3 4,4 3,9 2,3 2,0 0,5 3,7 3,6 3,4 3,2 3,4 HICP 3,8 5,5 0,9 6,2 3,1 1,7 0,6 -0,2 1,4 1,7 2,4 2,3 6,0 5,6 4,8 2,9 1,8 Osnovna inflacija - brez (sveže) hrane in energije 2,6 4,6 1,9 4,7 4,0 3,1 2,6 1,2 0,7 0,0 0,4 0,4 4,7 4,5 4,1 3,9 3,9 CENE PROIZVODOV PRI PROIZVAJALCIH, medletna rast v % Skupaj 4,2 3,8 -1,3 5,1 3,2 1,1 -1,5 -3,1 -1,8 -1,0 2,3 3,4 5,5 4,8 4,2 3,3 2,2 Domači trg 5,5 5,6 -0,4 6,2 4,2 1,5 -0,4 -1,5 -1,1 0,2 2,0 2,8 6,7 5,7 5,0 4,0 3,5 Tuji trg 3,0 2,2 -2,2 3,9 2,3 0,8 -2,6 -4,5 -2,5 -2,1 2,6 4,0 4,3 4,0 3,3 2,7 1,0 na evrskem območju 5,1 2,2 -3,5 4,2 1,5 -0,6 -4,5 -6,0 -3,0 -2,4 2,5 4,0 4,8 3,8 3,1 1,4 0,1 izven evrskega območja -0,5 2,1 0,3 3,4 3,9 3,5 1,1 -1,7 -1,6 -1,6 2,7 3,8 3,3 4,3 3,9 5,1 2,7 Indeks uvoznih cen 4,0 1,3 -3,3 3,8 1,4 -2,1 -4,6 -4,7 -1,8 4,0 8,8 7,8 3,3 4,7 3,7 1,6 -1,0 REGULIRANE CENE1, medletna rast v % Energetika 0,6 12,4 -12,3 21,1 -1,2 -12,9 -17,7 -17,3 0,4 16,1 18,8 15,9 20,0 18,4 14,1 -4,3 -12,7 Naftni derivati -0,9 11,7 -12,0 21,1 -5,7 -16,3 -18,9 -15,9 6,2 21,9 20,3 13,5 20,0 17,7 12,2 -9,4 -18,9 Komunala -2,3 0,6 3,6 -1,3 1,1 1,7 0,9 0,8 10,8 -5,7 0,7 0,7 0,8 1,6 Promet 0,6 -0,4 0,6 -1,3 -1,3 -1,2 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,7 1,1 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 -1,3 Ostale regulirane cene 2,9 1,8 4,9 1,7 2,4 2,4 6,8 5,6 4,9 4,9 0,4 0,1 1,6 2,4 2,4 2,4 2,4 Regulirane cene skupaj 3,1 8,6 -6,9 13,7 -0,2 -7,8 -10,9 -10,9 2,9 14,1 16,1 14,4 12,2 12,4 9,7 -2,2 -7,8 Vir podatkov: SURS, izračuni, ocene U spremembe podatkov za nazaj. "sest energije ie od 1.7. 2007 liberalizirat MAR. Opomba: • V sk ava skupin se spremin n. Podatki od julija 2007 adu z metodologijo se optimizacija izračuna osnovne inflaci ja, podatki med posameznimi leti niso popolnoma primerlji ' dalje niso primerljivi. Oblikovanje cen komunalnih storitev oi e opravi vsak mesec znova, zato so možne vi s predhodno objavljenimi. Trg električne d julija 2009 ni več pod nadzorom vlade. 2009 2010 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 1,6 2,1 1,8 1,1 0,7 0,3 -0,6 0,0 -0,1 0,0 1,6 1,8 1,5 1,3 1,4 2,3 2,1 1,9 2,1 2,3 2,0 1,9 3,5 3,1 3,0 2,0 0,6 0,0 -1,3 -0,4 -0,4 -1,2 -0,8 -1,1 -2,4 -1,2 -0,7 -0,1 0,4 1,7 2,8 2,9 2,2 1,9 2,2 2,7 4,0 4,3 8,4 9,0 9,1 8,6 7,7 7,7 8,1 8,0 7,9 7,6 5,9 9,9 5,1 4,5 5,2 8,2 8,5 8,2 2,3 0,6 2,3 0,5 1,9 1,1 -1,3 -1,7 -3,6 -2,7 -2,8 -3,4 -5,9 -5,7 -3,6 -0,9 -2,4 -2,3 -2,1 -1,7 1,9 -1,1 0,8 3,0 1,2 0,1 -2,3 -4,0 -4,9 -3,5 -2,2 -1,7 4,5 6,3 7,6 8,4 8,9 10,7 11,6 11,7 12,4 12,3 11,4 11,7 6,5 6,7 5,1 4,7 4,2 4,5 4,0 4,0 2,5 2,1 2,2 1,5 1,8 1,6 0,6 1,0 0,7 0,8 0,5 1,3 2,2 2,0 9,5 9,8 6,9 5,4 5,5 5,1 1,9 1,6 0,7 0,6 1,3 0,3 -0,3 -0,7 -0,7 0,7 0,5 0,5 2,8 4,0 5,2 5,1 -5,1 -2,5 -3,6 -3,5 -4,7 -5,2 -5,6 -3,5 -3,1 -2,8 1,9 2,9 2,3 0,5 0,9 0,8 0,4 -1,5 -1,2 -2,0 -2,1 -0,6 -3,7 -4,7 -4,6 -5,2 -4,4 -4,4 -4,1 -4,2 -4,6 -3,7 -4,0 -1,9 -0,6 0,2 0,4 1,0 1,5 1,6 -0,3 0,7 3,5 2,5 2,8 2,8 3,4 3,3 3,6 4,1 3,0 2,7 2,7 3,1 2,7 1,7 1,7 1,0 0,8 0,9 0,6 -0,2 -0,6 -0,3 0,3 0,1 6,0 6,3 3,2 3,2 3,0 3,0 3,0 3,0 2,2 2,7 2,6 2,6 2,4 1,8 1,8 1,8 1,9 1,9 1,9 1,9 0,9 0,4 6,5 6,3 6,0 5,1 4,8 4,7 4,4 4,2 3,3 3,1 2,3 2,6 2,0 1,8 2,0 1,9 2,1 1,7 1,3 1,2 -11,2 -10,9 3,4 3,7 4,2 3,3 3,1 3,5 4,5 4,4 4,3 4,2 4,1 3,6 3,3 2,3 1,3 1,8 2,1 2,0 0,7 0,4 0,4 0,9 1,4 2,1 1,6 1,1 0,5 0,2 -0,6 0,1 0,0 0,2 1,8 2,1 1,8 1,6 1,8 2,7 2,4 2,1 2,3 2,4 2,1 2,1 3,2 2,8 3,1 2,6 2,6 2,6 1,4 1,3 0,9 0,7 1,0 0,3 0,1 -0,1 0,0 0,6 0,4 0,2 0,2 0,5 0,6 0,5 1,9 1,1 0,3 -0,5 -1,6 -2,4 -3,0 -3,3 -2,8 -2,4 -1,9 -1,2 -1,4 -1,2 -0,2 1,0 2,9 3,0 3,4 3,5 3,2 3,5 2,3 1,2 0,8 0,2 -0,7 -0,7 -1,3 -1,7 -1,6 -1,4 -1,1 -0,7 -0,1 0,1 0,5 0,7 2,6 2,6 2,7 2,9 2,8 3,1 1,5 1,0 -0,1 -1,2 -2,5 -4,0 -4,7 -4,9 -4,0 -3,2 -2,6 -1,7 -2,8 -2,5 -0,9 1,3 3,2 3,3 4,2 4,1 3,6 3,9 0,2 -0,3 -1,7 -3,1 -4,1 -6,2 -6,7 -6,4 -4,8 -3,9 -2,8 -2,3 -3,0 -3,1 -1,0 1,3 3,2 3,1 4,5 4,1 3,4 4,1 4,2 3,5 2,9 2,5 0,5 0,2 -0,6 -2,0 -2,4 -1,9 -2,3 -0,6 -2,4 -1,5 -0,8 1,4 3,2 3,6 3,4 4,1 4,0 3,2 -2,4 -1,3 -2,7 -3,8 -4,8 -5,2 -4,7 -5,0 -4,5 -3,7 -2,1 0,4 3,3 3,2 5,4 8,3 9,4 8,7 7,6 7,9 7,7 7,6 -15,0 -8,9 -14,6 -14,5 -18,0 -20,1 -21,5 -16,3 -13,9 -12,6 3,8 13,0 16,9 13,9 17,5 20,1 20,5 15,8 17,4 15,6 14,6 18,2 -19,5 -11,2 -17,9 -15,6 -19,4 -21,2 -20,9 -14,8 -11,5 -9,4 10,3 21,9 24,4 18,6 22,8 22,7 22,8 15,6 15,2 13,2 12,1 16,6 1,6 1,7 1,9 1,0 0,7 0,8 0,8 0,8 0,8 0,8 16,3 15,4 -1,3 -1,3 -1,1 -1,1 -1,1 -1,1 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,5 2,7 2,7 2,7 2,7 1,1 1,1 1,1 1,1 2,3 2,4 2,4 6,2 7,1 7,1 7,1 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 4,9 1,0 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 0,1 -9,4 -5,0 -9,0 -8,6 -11,2 -12,9 -13,7 -10,2 -8,6 -7,6 6,0 11,8 14,6 12,6 15,2 16,7 17,2 14,4 15,5 14,3 13,5 15,9 Plačilna bilanca 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 1 Q3 9 1 10 1 11 1 12 PLAČILNA BILANCA. mio EUR Tekoči račun -1.646 -2.489 -526 -698 -757 -304 64 -235 -51 -113 -35 93 -132 -255 -156 -346 Blago1 -1.666 -2.650 -699 -751 -743 -156 -29 -228 -286 -128 -184 -113 -190 -266 -180 -297 Izvoz 19.798 20.048 16.167 5.038 4.577 3.934 4.064 3.950 4.219 4.212 4.703 4.630 1.891 1.841 1.532 1.204 Uvoz 21.464 22.698 16.866 5.789 5.320 4.090 4.093 4.178 4.505 4.340 4.887 4.743 2.080 2.107 1.711 1.501 Storitve 1.047 1.493 1.114 413 304 239 311 296 269 225 327 360 174 141 110 53 Izvoz 4.145 5.043 4.301 1.475 1.219 918 1.049 1.272 1.061 919 1.107 1.388 476 447 378 394 Uvoz 3.098 3.549 3.187 1.062 915 679 738 977 793 694 781 1.027 302 306 268 341 Dohodki -789 -1.030 -782 -357 -231 -230 -200 -241 -112 -157 -134 -162 -97 -90 -74 -67 Prejemki 1.169 1.261 665 335 342 131 176 138 220 206 239 216 110 109 107 126 Izdatki 1.957 2.292 1.447 691 573 361 376 378 332 363 373 378 207 199 181 193 Tekoči transferi -239 -302 -159 -4 -87 -158 -18 -62 79 -53 -43 9 -20 -40 -12 -35 Prejemki 941 870 957 254 238 141 266 176 374 258 215 267 66 61 87 90 Izdatki 1.180 1.172 1.116 257 325 299 283 238 296 312 258 259 86 101 99 125 Kapitalski in finančni račun 1.920 2.545 220 631 703 -25 -57 129 173 95 249 -58 6 -117 291 529 Kapitalski račun -52 -25 -9 -4 -26 -4 41 -4 -42 45 2 15 1 5 41 -72 Finančni račun 1.972 2.571 230 635 729 -20 -98 133 214 49 247 -73 5 -122 251 601 Neposredne naložbe -210 381 -539 82 299 3 -415 -46 -81 -39 75 59 -90 -29 93 235 Domače v tujini -1.317 -949 -121 -248 -132 104 -260 35 1 -121 31 -14 -98 -82 -10 -40 Tuje v Sloveniji 1.106 1.329 -419 330 431 -100 -155 -81 -82 82 44 73 8 53 103 275 Naložbe v vrednostne papirje -2.255 572 4.625 166 1.258 874 1.151 2.293 307 1.102 500 -69 239 387 658 213 Finančni derivativi -15 46 -2 5 6 -23 12 12 -2 -22 -65 -1 2 2 2 2 Ostale naložbe 4.313 1.551 -4.021 380 -855 -988 -891 -2.112 -29 -1.053 -212 -81 -116 -515 -486 145 Terjatve -4.741 -427 -273 434 300 746 -161 -1.053 194 270 -598 397 366 -434 18 717 Komercialni krediti -400 -142 417 -9 554 62 166 -37 227 -230 -209 2 -171 -43 131 466 Posojila -1.895 -325 -29 158 -91 40 -91 -23 45 -359 503 5 280 -286 73 122 Gotovina. vloge -2.454 35 -587 304 -155 638 -239 -1.004 18 861 -886 312 279 -115 -191 151 Ostale terjatve 7 4 -75 -19 -8 7 2 12 -96 -2 -6 78 -22 9 5 -22 Obveznosti 9.054 1.978 -3.747 -54 -1.156 -1.735 -730 -1.059 -223 -1.323 386 -479 -482 -80 -504 -572 Komercialni krediti 499 -73 -459 -25 -536 -301 -105 25 -78 98 271 -44 59 -66 -182 -288 Posojila 3.841 1.869 -2.941 242 -489 -571 -1.331 -73 -966 -415 -194 -80 -98 37 -483 -43 Vloge 4.727 190 -318 -272 -137 -858 700 -983 822 -1.079 368 -350 -438 -51 159 -244 Ostale obveznosti -13 -7 -29 2 6 -5 6 -28 -2 72 -58 -4 -5 0 3 3 Mednarodne denarne rezerve2 140 21 167 1 21 114 46 -13 20 62 -50 18 -30 33 -17 5 Statistična napaka -273 -56 305 67 54 329 -7 106 -122 19 -214 -35 127 372 -135 -184 IZVOZ IN UVOZ PO NAMENU PORABE PROIZVODOV. v mio EUR Izvoz investicijskega blaga 1.936 2.241 1.783 598 544 442 461 407 473 404 456 n.p. 243 201 185 158 Blaga za vmesno porabo 10.436 10.760 8.090 2.730 2.385 1.977 1.996 2.025 2.093 2.236 2.541 n.p. 998 981 816 589 Blaga za široko porabo 7.035 6.808 6.144 1.648 1.590 1.474 1.568 1.482 1.620 1.539 1.672 n.p. 629 638 511 441 Uvoz investicijskega blaga 3.031 3.441 2.288 862 878 583 551 521 633 449 605 n.p. 342 289 279 310 Blaga za vmesno porabo 12.875 13.735 9.823 3.543 3.107 2.381 2.335 2.458 2.649 2.682 3.027 n.p. 1.222 1.309 1.017 782 Blaga za široko porabo 5.601 5.870 5.004 1.475 1.416 1.195 1.262 1.255 1.292 1.264 1.315 n.p. 551 544 441 431 Vira podatkov: BS. SURS. Opombe: 'izvoz in uvoz sta prikazana po F.O.B. in vključujeta prilagoditev za uvoz in izvoz blaga po ITRS ter po poročilih prostocarinskih prodajaln; 2rezerve BS. 2009 2010 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1|2|3|4|5|6|7|8|9 -75 -137 -92 4 18 42 -84 -136 -15 -55 87 -83 -23 -129 39 -47 -80 92 53 1 39 -48 -37 -71 -67 -7 45 -50 -161 -17 -50 -79 -158 -17 -87 -24 -74 -120 10 -16 -86 -12 1.214 1.293 1.427 1.304 1.333 1.427 1.401 1.065 1.484 1.499 1.471 1.248 1.231 1.330 1.651 1.471 1.568 1.664 1.606 1.304 1.719 1.262 1.330 1.498 1.371 1.340 1.382 1.451 1.226 1.501 1.549 1.550 1.406 1.248 1.417 1.675 1.545 1.688 1.653 1.622 1.390 1.731 92 60 87 103 112 96 59 125 111 114 85 70 77 65 83 95 111 121 96 134 131 307 278 334 344 348 357 436 447 389 367 322 373 296 284 340 350 363 394 482 481 425 215 218 246 241 236 261 376 322 278 253 237 303 219 218 257 255 252 273 386 347 294 -71 -82 -76 -56 -77 -67 -96 -66 -79 -63 17 -65 -56 -55 -45 -49 -45 -40 -52 -54 -56 48 42 41 51 55 69 51 43 44 45 107 69 66 64 77 74 82 83 73 72 71 119 124 118 107 132 137 146 109 123 108 90 134 122 119 122 123 127 123 125 126 127 -48 -78 -32 24 -11 -31 2 -35 -30 -55 64 70 -27 -52 26 -18 -25 0 26 6 -23 35 45 61 116 80 69 80 53 43 60 148 166 63 83 112 55 82 79 115 87 64 83 124 93 92 90 101 77 87 73 116 83 96 91 135 86 73 107 78 90 81 88 188 -96 -117 15 98 -170 104 -66 92 95 -7 85 57 79 -41 135 4 110 -6 -82 31 -7 -2 5 -2 -1 45 -3 -2 1 1 25 -67 -7 -2 55 2 -3 4 -8 -4 27 196 -95 -121 18 99 -215 106 -64 91 94 -32 153 64 81 -96 133 8 106 1 -78 4 148 -14 -132 -100 -255 -61 -40 27 -34 -17 -89 25 29 -46 -23 0 30 44 54 65 -60 129 -7 -18 -74 -189 3 26 24 -15 -25 36 -10 -7 -77 -37 -23 24 30 4 14 -32 20 -6 -114 -26 -66 -64 -65 3 -18 8 -126 36 37 30 15 24 6 15 50 51 -28 410 559 -95 1.005 263 -118 864 -216 1.644 -14 -71 392 1.357 -449 194 606 -203 97 81 -35 -114 -10 -13 0 4 8 -1 -2 6 8 3 3 -7 -2 -2 -19 -11 -21 -33 -1 0 0 -349 -713 74 -888 20 -24 -663 90 -1.539 115 114 -258 -1.371 570 -252 -494 261 21 -129 -105 153 73 603 70 -152 -730 721 -656 719 -1.116 219 -349 323 154 66 50 -4 -644 50 600 -255 52 149 -26 -62 70 141 -45 -6 85 -117 -68 -31 326 -5 -41 -184 -33 -90 -85 -7 184 -175 -185 206 19 48 -62 -77 -58 72 -37 -8 48 5 -54 29 -333 430 17 56 103 -37 -61 98 413 127 -269 -808 838 -592 556 -968 292 -367 93 220 73 568 -408 -557 79 507 -470 275 11 10 -15 -1 -2 5 0 6 6 3 2 -100 -6 5 -1 7 -14 0 -3 68 13 -422 -1.316 4 -736 751 -745 -7 -629 -423 -104 462 -581 -1.525 504 -302 -490 905 -29 -730 150 101 -299 -33 30 -48 -32 -25 20 -110 116 88 80 -246 -85 68 115 56 129 86 -38 -182 176 -125 18 -464 -328 349 -1.353 12 -30 -55 -159 32 -839 -40 -18 -356 -276 328 -245 -33 -33 -14 5 -1.303 441 -361 434 627 -10 -491 -482 -36 358 500 -1.394 448 -133 -206 455 118 -631 359 -78 -3 2 -4 2 -1 5 -30 3 -2 2 -8 4 -6 6 72 -63 -8 12 -28 7 17 -4 86 31 -5 62 -11 -53 29 12 8 11 1 51 7 4 32 -60 -23 -3 -4 25 -113 234 209 -19 -115 128 -20 202 -77 -40 -79 -3 -34 50 2 -88 75 -202 -47 82 -70 128 152 162 171 141 149 147 110 150 167 154 151 117 120 167 142 155 158 158 124 n.p. 644 637 695 646 652 698 722 552 751 782 730 581 658 725 853 803 856 883 878 707 n.p. 429 491 555 478 524 567 517 392 572 540 578 502 447 475 617 515 546 611 557 463 n.p. 172 161 249 190 187 175 170 154 197 218 208 207 121 148 180 211 216 179 180 150 n.p. 758 803 820 762 759 814 861 711 886 913 937 799 794 879 1009 949 1058 1020 1023 863 n.p. 353 389 453 437 416 408 434 381 441 447 433 413 357 390 516 417 448 449 440 402 n.p. Denarna gibanja in 2007 2008 2009 2008 2009 obrestne mere 6 7 8 1 9 10 11 12 1 2 3 4 IZBRANE TERJATVE DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec meseca, v mrd SIT; od 1.1.2007 v mio EUR BS do centralne države 67 68 160 65 66 66 67 69 69 68 69 87 103 121 Centralna država (S. 1311) 2.367 2.162 3.497 2.052 2.030 2.069 2.046 2.058 2.176 2.162 2.704 2.867 3.134 3.288 Ostali državni sektor (S.1312,1313,1314) 118 212 376 133 136 143 178 184 181 212 223 229 233 243 Gospodinjstva (S.14, 15) 6.818 7.827 8.413 7.409 7.521 7.603 7.705 7.857 7.785 7.827 7.831 7.852 7.868 7.910 Nefinančne družbe (s.11) 18.105 21.149 21.704 20.064 20.404 20.619 20.872 21.134 21.092 21.149 21.346 21.429 21.469 21.509 Nedenarne finančne institucije (S.123, 124, 125) 2.305 2.815 2.680 2.736 2.726 2.729 2.798 2.815 2.845 2.815 2.815 2.814 2.851 2.869 Denarni sektor (S.121, 122) 2.401 3.666 5.302 2.386 2.403 2.400 2.737 2.965 2.963 3.666 3.887 3.826 3.786 3.829 Terjatve do domačih sektorjev SKUPAJ V domači valuti 26.555 32.113 34.731 29.380 29.805 30.108 30.888 31.444 31.594 32.113 32.388 32.663 32.648 32.790 V tuji valuti 1.990 2.370 1.895 2.263 2.228 2.271 2.344 2.512 2.371 2.370 2.372 2.315 2.190 2.172 Vrednostni papirji skupaj 3.570 3.346 5.345 3.137 3.188 3.184 3.104 3.059 3.077 3.346 4.046 4.040 4.504 4.686 IZBRANE OBVEZNOSTI DRUGIH MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ DO DOMAČIH SEKTORJEV, stanje konec od 1.1.2007 v mio EUR meseca , v mrd SIT; Vloge v domači valuti skupaj 20.029 23.129 27.965 21.144 21.341 21.465 21.992 22.177 22.385 23.129 23.563 24.487 24.334 25.649 Čez noč 6.887 6.605 7.200 7.071 6.744 6.703 6.918 6.666 6.577 6.605 6.415 6.421 6.609 6.610 Vezane vloge - kratkoročne 8.913 10.971 9.779 9.439 9.936 9.929 10.038 10.530 10.659 10.971 11.246 12.053 11.705 12.951 Vezane vloge - dolgoročne 2.857 4.157 9.688 3.170 3.241 3.378 3.519 3.555 3.727 4.157 4.542 4.729 4.827 4.876 Kratkoročne vloge na odpoklic 1.372 1.396 1.298 1.464 1.420 1.455 1.517 1.426 1.422 1.396 1.360 1.284 1.193 1.212 Vloge v tuji valuti skupaj 559 490 433 488 491 502 493 537 551 490 504 502 491 489 Čez noč 218 215 238 218 220 228 218 244 247 215 242 230 233 231 Vezane vloge - kratkoročne 248 198 123 196 192 190 196 213 227 198 181 195 177 180 Vezane vloge - dolgoročne 56 41 45 42 43 42 43 44 42 41 42 43 42 42 Kratkoročne vloge na odpoklic 37 36 27 32 36 42 36 36 35 36 39 34 39 36 OBRESTNE MERE MONETARNIH FINANČNIH INSTITUCIJ, v % Nove vloge v domači valuti Gospodinjstva Vloge čez noč 0,36 0,46 0,28 0,46 0,48 0,48 0,48 0,51 0,52 0,43 0,48 0,40 0,34 0,28 Vezane vloge do 1 leta 3,36 4,30 2,51 4,30 4,40 4,39 4,53 4,65 4,56 4,45 4,08 3,40 2,82 2,44 Nova posojila gospodinjstvom v domači valuti Stanovanjska posojila, fiksna OM nad 5 do 10 let 4,56 5,80 6,77 6,63 6,71 6,95 6,99 7,10 7,17 6,88 7,05 6,63 5,75 6,75 Nova posojila nefinančnim družbam v domači valuti Posojilo nad 1 mio EUR, fiksna OM nad 1 do 5 let 5,76 6,62 6,28 6,63 6,91 6,53 6,94 6,76 7,24 7,74 6,61 6,35 6,34 6,05 OBRESTNE MERE EVROPSKE CENTRALNE BANKE, v % Operacije glavnega refinanciranja 3,85 3,85 1,23 4,00 4,25 4,25 4,25 3,75 3,25 2,50 2,00 2,00 1,50 1,25 MEDBANČNE OBRESTNE MERE EVRIBOR 3-mesečni 4,28 4,63 1,22 4,94 4,96 4,97 5,02 5,11 4,24 3,29 2,46 1,94 1,64 1,42 6-mesečni 4,35 4,72 1,43 5,09 5,15 5,16 5,22 5,18 4,29 3,37 2,54 2,03 1,78 1,61 LIBOR za CHF 3-mesečni 2,55 2,58 0,38 2,84 2,79 2,75 2,78 3,00 1,97 0,91 0,57 0,51 0,44 0,40 6-mesečni 2,65 2,69 0,50 2,98 2,94 2,89 2,92 3,09 2,16 1,08 0,71 0,65 0,58 0,54 Viri podatkov: BS, EUROSTAT, BBA- British Bankers' Association. 2009 2010 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8|9|10 140 142 151 167 166 161 161 160 176 177 140 140 142 141 140 142 140 139 3.542 3.472 3.456 3.427 3.610 3.625 3.581 3.497 3.334 3.382 2.884 2.897 3.001 3.125 3.130 3.326 3.422 3.447 254 251 257 262 281 305 336 376 390 395 390 392 395 401 415 421 417 434 7.946 7.951 8.055 8.135 8.231 8.295 8.345 8.413 8.452 8.480 8.601 8.647 8.701 8.897 8.914 9.062 9.119 9.149 21.516 21.517 21.557 21.671 21.704 21.688 21.645 21.704 21.792 21.896 21.950 22.062 21.997 22.015 22.020 21.816 21.862 21.848 2.838 2.835 2.838 2.868 2.846 2.846 2.772 2.680 2.684 2.669 2.620 2.606 2.558 2.536 2.524 2.502 2.488 2.496 4.008 4.365 4.382 4.334 4.723 4.563 4.589 5.302 6.141 5.093 5.057 5.555 5.638 6.120 5.459 5.315 5.399 5.079 33.140 33.353 33.601 33.628 34.045 33.922 33.962 34.731 35.678 34.817 34.893 35.430 35.620 35.939 35.493 35.389 35.616 35.430 2.122 2.059 2.017 2.003 1.969 1.939 1.919 1.895 1.904 1.894 1.887 1.859 1.852 1.915 1.860 1.875 1.828 1.742 4.843 4.979 4.925 5.067 5.380 5.460 5.386 5.345 5.211 5.204 4.723 4.871 4.819 5.234 5.112 5.175 5.263 5.282 26.020 26.576 26.206 25.956 26.950 26.860 26.930 27.965 28.953 28.198 27.716 27.949 28.085 27948 27.077 27.357 26.817 26.696 6.876 7.163 6.862 7.011 7.079 6.940 7.028 7.200 7.949 7.139 7.396 7.351 7.732 7834 7.868 8.027 8.029 7.926 13.053 12.015 10.560 10.067 10.720 10.487 10.283 9.779 9.722 9.479 8.582 8.347 8.029 8400 8.593 8.634 8.096 8.100 4.868 6.182 7.600 7.712 7.952 8.190 8.315 9.688 9.928 10.260 10.431 10.894 11.005 11539 10.460 10.529 10.532 10.587 1.223 1.216 1.184 1.166 1.199 1.243 1.304 1.298 1.354 1.320 1.307 1.357 1.319 175 156 167 160 83 495 492 480 462 462 457 454 433 426 439 436 450 495 708 465 495 465 456 251 249 239 240 244 242 261 238 240 241 250 270 299 512 283 310 280 286 166 170 166 150 144 141 122 123 117 120 110 103 104 130 122 121 125 113 41 39 39 38 43 42 43 45 48 52 54 54 57 64 58 61 57 55 37 34 36 34 31 32 28 27 21 26 22 23 35 2 2 3 3 2 0,25 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,23 0,22 0,22 0,22 0,22 0,21 0,22 0,19 0,19 0,19 0,20 2,28 2,40 2,35 2,27 2,14 2,04 1,97 2,00 1,91 1,75 1,69 1,66 1,72 1,84 1,87 1,83 1,89 1,86 6,37 6,59 6,74 6,57 6,64 6,74 5,00 6,28 6,11 6,08 5,33 5,80 5,38 5,42 5,12 5,33 5,17 5,50 6,10 6,19 6,36 6,20 6,66 6,47 5,94 6,06 6,15 6,31 5,64 5,98 6,03 5,63 5,40 5,84 4,90 5,64 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,00 1,28 1,23 0,98 0,86 0,77 0,74 0,72 0,71 0,68 0,66 0,64 0,64 0,69 0,73 0,85 0,90 0,88 1,00 1,48 1,44 1,21 1,12 1,04 1,02 0,99 1,00 0,98 0,97 0,95 0,96 0,98 1,01 1,10 1,15 1,14 1,22 0,40 0,40 0,37 0,34 0,30 0,27 0,25 0,25 0,25 0,25 0,25 0,24 0,19 0,10 0,13 0,16 - - 0,54 0,52 0,49 0,45 0,41 0,39 0,36 0,35 0,34 0,33 0,33 0,33 0,28 0,20 0,22 0,23 Javne finance 2007 2008 2009 2008 2009 2010 2008 Q2 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 Q3 1 Q4 Q1 1 Q2 9 10 11 12 KONSOLIDIRANA BILANCA JAVNEGA FINANCIRANJA PO METODOLIGIJI GFS - IMF JAVNOFINANČNI PRIHODKI, mio EUR PRIHODKI SKUPAJ 14.006,1 15.339,2 14.408,0 4.005,7 3.857,5 4.106,6 3.283,0 3.542,8 3.558,8 4.023,5 3.310,3 3.477,0 1.289,3 1.310,0 1.305,0 1.491,6 Tekoči prihodki 13.467,2 14.792,3 13.639,5 3.881,0 3.733,8 3.903,4 3.204,0 3.322,8 3.470,3 3.642,3 3.157,6 3.366,8 1.263,0 1.295,2 1.184,7 1.423,5 Davčni prihodki 12.757,9 13.937,4 12.955,4 3.702,0 3.472,0 3.653,3 3.058,9 3.164,5 3.279,0 3.453,0 2.983,4 3.189,2 1.152,4 1.234,1 1.126,5 1.292,7 Davki na dohodek in dobiček 2.917,7 3.442,2 2.805,1 1.106,5 806,5 834,7 707,3 617,5 735,5 744,8 635,5 594,4 252,1 261,1 261,4 312,2 Prispevki za socialno varnost 4.598,0 5.095,0 5.161,3 1.254,2 1.272,9 1.364,8 1.285,3 1.280,9 1.260,6 1.334,5 1.274,4 1.303,8 432,3 435,0 434,9 494,9 Davki na plačilno listo in delovno silo 418,1 258,0 28,5 62,2 63,5 72,9 7,4 7,2 6,2 7,7 6,3 7,2 21,8 22,1 22,7 28,1 Davki na premoženje 206,4 214,9 207,0 62,6 69,6 55,2 20,6 51,5 74,6 60,2 24,1 58,9 20,0 16,3 26,6 12,3 Domači davki na blago in storitve 4.498,6 4.805,3 4.660,2 1.181,7 1.227,8 1.296,4 1.015,4 1.177,5 1.184,2 1.283,1 1.023,9 1.199,2 416,3 490,6 371,0 434,9 Davki na medn. trgov. in transaksije 117,1 120,1 90,5 33,7 31,0 29,8 22,5 29,2 17,2 21,7 18,7 24,7 9,7 10,2 9,7 9,9 Drugi davki 2,1 1,8 2,9 1,0 0,7 -0,6 0,5 0,7 0,7 1,0 0,5 1,0 0,2 -1,2 0,2 0,4 Nedavčni prihodki 709,2 854,9 684,1 179,0 261,8 250,1 145,1 158,4 191,3 189,3 174,2 177,6 110,6 61,1 58,1 130,9 Kapitalski prihodki 136,6 117,3 106,5 26,9 28,8 33,6 14,1 29,7 19,3 43,5 9,8 17,9 9,0 6,1 6,2 21,2 Prejete donacije 11,9 10,4 11,1 2,1 3,1 3,1 2,9 1,7 1,9 4,7 2,9 2,2 1,2 0,6 1,0 1,6 Transferni prihodki 42,5 53,9 54,3 0,9 0,6 51,3 0,2 1,5 1,1 51,5 0,5 2,3 0,0 0,4 49,5 1,4 Prejeta sredstva iz EU 348,0 365,4 596,5 94,8 91,3 115,3 61,8 186,9 66,2 281,5 139,4 87,8 16,1 7,7 63,6 43,9 JAVNOFINANČNI ODHODKI, mio EUR ODHODKI SKUPAJ 13.915,5 15.441,7 16.368,2 3.792,9 3.628,8 4.631,4 3.877,1 4.064,6 3.767,1 4.659,5 4.034,9 4.120,8 1.309,7 1.259,5 1.452,7 1.919,2 Tekoči odhodki 5.950,9 6.557,5 6.797,3 1.581,7 1.513,7 1.886,2 1.768,8 1.682,7 1.578,1 1.771,3 1.795,2 1.755,4 520,4 535,2 562,4 788,7 Plače in drugi izdatki zaposlenim 3.276,9 3.578,9 3.912,3 906,8 892,5 959,8 965,0 1.005,6 955,4 985,9 956,5 1.012,6 307,6 292,9 306,4 360,5 Izdatki za blago in storitve 2.212,2 2.527,5 2.506,8 589,3 586,1 829,0 547,1 618,0 603,9 741,4 556,7 622,9 196,5 207,5 241,4 380,1 Plačila obresti 357,0 335,2 335,9 69,8 12,9 31,5 246,7 48,4 12,0 29,0 272,6 110,0 5,7 22,7 2,0 6,8 Sredstva, izločena v rezerve 104,8 116,0 42,3 15,8 22,2 65,9 10,0 10,9 6,8 14,9 9,4 9,9 10,6 12,0 12,5 41,3 Tekoči transferi 6.143,9 6.742,2 7.340,3 1.856,8 1.567,3 1.828,2 1.748,2 1.936,1 1.736,9 1.918,2 1.849,0 1.995,1 518,1 528,4 680,2 619,6 Subvencije 423,4 476,5 597,9 243,0 57,7 115,3 165,0 126,9 86,5 219,4 160,7 122,8 21,7 27,7 18,5 69,1 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 5.093,3 5.619,2 6.024,1 1.448,9 1.344,8 1.522,0 1.436,2 1.614,8 1.475,9 1.497,6 1.529,0 1.671,1 438,4 448,8 600,7 472,5 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam, drugi tekoči domači transferi 595,3 598,3 679,5 151,2 153,2 175,2 140,0 178,5 164,5 195,1 150,6 188,6 50,7 51,4 50,3 73,5 Tekoči transferi v tujino 32,0 48,2 38,9 13,6 11,6 15,7 7,0 15,9 9,9 6,1 8,7 12,6 7,3 0,5 10,7 4,5 Investicijski odhodki 1.130,5 1.255,5 1.293,3 215,9 350,0 540,6 175,3 237,2 297,5 584,1 192,8 212,4 174,1 94,5 96,1 349,9 Investicijski transferi 334,3 458,6 495,2 62,3 130,8 234,9 35,9 112,9 86,0 259,9 47,2 90,1 70,9 53,0 81,1 100,9 Plačila sredstev v proračun EU 355,9 427,9 439,3 76,2 67,0 141,5 148,9 95,6 68,7 126,1 150,6 67,8 26,2 48,4 32,9 60,1 JAVNOFINANČNI PRESEŽEK/ PRIMANJKLJAJ 90,6 -102,5 -1.961,4 - - - - Vir podatkov: Bilten MF. Opomba: v skladu s spremenjeno metodologijo mednarodnega denarnega sklada iz leta 2001 prispevki za socialno varnost, ki jih plačuje država, niso konsolidirani. Podatki pred letom 2007 so preračunani po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro. 2009 2010 1 1 2 1 3 1 4 1 5 1 6 1 7 1 8 1 9 1 10 1 11 1 12 1 |2|3|4|5|6|7|8 1.123,2 1.067,7 1.092,1 1.199,9 1.102,2 1.240,7 1.285,0 1.182,6 1.091,2 1.241,3 1.364,0 1.418,1 1.076,9 1.164,2 1.069,1 1.083,1 1.146,4 1.247,5 1.183,1 1.286,1 1.112,4 1.029,2 1.062,4 1.124,2 1.047,1 1.151,5 1.240,6 1.157,6 1.072,2 1.218,5 1.170,6 1.253,2 1.047,9 1.116,0 993,6 1.062,1 1.113,2 1.191,5 1.109,5 1.232,6 1.068,5 980,1 1.010,3 1.076,2 996,5 1.091,7 1.194,2 1.087,7 997,1 1.164,1 1.113,3 1.175,5 994,1 1.053,8 935,4 1.000,9 1.057,0 1.131,4 1.027,0 1.103,3 249,4 239,9 218,1 195,9 229,5 192,1 291,4 233,6 210,4 234,2 232,4 278,2 224,3 219,9 191,3 108,0 210,0 276,4 114,1 226,9 433,4 423,7 428,1 433,1 423,8 423,9 424,5 417,3 418,8 428,7 426,3 479,5 424,0 414,6 435,7 437,4 431,5 434,8 432,7 428,8 3,2 2,0 2,3 2,4 2,3 2,4 2,6 1,7 1,9 2,4 2,5 2,9 2,1 2,0 2,2 2,5 2,2 2,5 2,6 1,9 5,3 7,9 7,4 7,9 15,8 27,9 22,6 34,6 17,4 17,1 30,4 12,7 6,7 8,6 8,8 9,7 31,2 18,0 24,7 27,4 370,7 298,5 346,2 424,3 316,7 436,5 445,4 395,4 343,5 474,0 413,3 395,8 331,1 401,7 291,0 434,8 373,4 391,1 444,4 411,2 6,3 8,1 8,1 12,4 8,2 8,6 7,4 5,1 4,7 7,4 8,1 6,1 5,7 6,9 6,1 8,3 8,4 8,1 8,4 6,8 0,1 0,1 0,2 0,2 0,2 0,3 0,2 0,1 0,4 0,3 0,3 0,3 0,1 0,1 0,3 0,2 0,3 0,5 0,2 0,2 43,8 49,1 52,2 48,0 50,6 59,8 46,4 69,8 75,1 54,3 57,3 77,7 53,8 62,2 58,2 61,2 56,2 60,1 82,4 129,3 2,8 5,9 5,3 3,9 15,5 10,4 8,2 6,4 4,7 6,8 9,2 27,5 2,3 2,7 4,9 7,3 5,3 5,3 9,4 13,5 0,2 0,7 1,9 0,8 0,2 0,8 0,9 0,2 0,8 1,0 1,0 2,7 0,2 0,2 2,5 0,8 1,0 0,3 1,1 1,0 0,2 0,0 0,1 0,4 0,1 1,0 0,6 0,1 0,4 0,5 49,3 1,7 0,1 0,2 0,3 0,9 0,6 0,8 2,0 0,9 7,5 31,9 22,4 70,6 39,3 77,0 34,7 18,4 13,1 14,5 133,9 133,1 26,5 45,0 67,9 12,0 26,3 49,5 61,2 38,1 1.119,8 1.408,5 1.348,8 1.255,5 1.478,1 1.330,9 1.249,6 1.264,6 1.252,9 1.402,4 1.443,7 1.813,4 1.307,1 1.372,1 1.355,7 1.322,7 1.462,7 1.335,5 1.302,9 1.272,4 502,2 619,0 647,6 569,3 580,8 532,6 539,0 535,4 503,7 557,2 542,0 672,1 520,0 631,6 643,6 613,9 592,6 548,9 529,7 529,0 305,3 333,1 326,6 312,7 374,0 318,9 325,6 318,1 311,7 325,4 323,6 336,9 316,7 315,2 324,7 313,9 377,2 321,5 319,7 324,9 172,0 179,1 196,0 212,7 202,2 203,1 207,1 213,2 183,6 206,1 213,8 321,5 170,8 179,2 206,7 193,4 210,0 219,6 203,4 200,5 21,4 103,1 122,3 41,7 1,9 4,8 4,4 1,7 6,0 21,6 1,7 5,8 28,7 134,5 109,4 104,0 1,5 4,6 4,0 0,9 3,5 3,7 2,8 2,3 2,7 5,9 1,9 2,4 2,4 4,2 2,9 7,8 3,9 2,7 2,8 2,7 3,9 3,3 2,5 2,8 515,3 638,3 594,5 571,1 761,3 603,8 583,7 570,0 583,1 591,2 652,6 674,4 651,3 578,4 619,3 612,0 753,2 629,9 608,7 590,1 9,1 110,6 45,3 31,3 54,7 40,9 27,3 22,6 36,6 38,4 97,7 83,4 111,1 22,6 27,0 39,7 42,2 40,9 39,3 27,6 463,1 480,6 492,5 487,2 643,7 483,9 492,1 496,7 487,0 491,7 497,7 508,3 495,1 506,0 527,9 510,2 647,4 513,6 509,1 501,2 40,9 46,4 52,7 51,0 56,3 71,2 62,1 49,6 52,9 59,0 55,7 80,3 42,5 48,3 59,8 60,2 60,3 68,0 59,0 59,4 2,2 0,7 4,1 1,5 6,6 7,8 2,2 1,1 6,7 2,2 1,5 2,4 2,6 1,6 4,5 1,9 3,2 7,5 1,4 1,9 57,4 60,5 57,4 65,6 84,1 87,4 87,5 101,9 108,1 119,3 147,4 317,3 73,6 60,9 58,3 58,5 67,2 86,7 108,0 99,7 12,8 6,3 16,8 17,1 27,8 68,0 22,7 28,1 35,1 82,3 68,2 109,4 18,8 14,1 14,3 18,6 19,5 52,0 25,6 22,1 32,1 84,4 32,4 32,4 24,1 39,1 16,7 29,1 22,8 52,4 33,4 40,3 43,3 87,0 20,3 19,6 30,2 17,9 30,8 31,6 - - - - - - - - - - - Seznam kratic Kratice uporabljene v besedilu BDP - Bruto domači proizvod, BS - Banka Slovenije, ECB - European Central Bank, EK - Evropska komisija, GII - Gender Inequality Index, HDI - Human Development Index, HICP - Harmonized Index of Consumer Prices, IHDI - Inequality-adjusted Human Development Index, IMD - International Institute for Management Development, KIS - Kmetijski inštitut Slovenije, MF - Ministrstvo za finance, MKGP - Ministrstvo za kemtijstvo, gozdarstvo in prehrano, MPI - Multidimensional Poverty Index, NFI - Nefinančne institucije, OECD - Organization for Economic Cooperation and Development, RS - Republika Slovenija, SJM - Slovensko javno mnenje, SKD - Standardna klasifikacija dejavnosti, SRDAP - Statistični register delovno aktivnega prebivalstva, SURS - Statistični urad RS, UJP - Uprava RS za javna plačila, UMAR - Urad RS za makroekonomske analize in razvoj, ZRSZ - Zavod RS za zaposlovanje, WEF - World Economic Forum Kratice Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) A - Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, B - Rudarstvo, C - Predelovalne dejavnosti, 10 - Prz. živil, 11 - Prz. pijač, 12 - Prz. tobačnih izdelkov, 13 - Prz. tekstilij, 14 - Prz. oblačil, 15 - Prz. usnja, usnjenih in sorodnih izd., 16 - Obd., predel. lesa; izd. iz lesa ipd. rz. poh., 17 - Prz. papirja in izd. iz papirja, 18 - Tisk. in razm. posnetih nosilcev zapisa, 19 - Prz. koksa in naftnih derivatov, 20 - Prz. kemikalij, kemičnih izd., 21 - Prz. farmac. surovin in preparatov, 22 - Prz. izd. iz gume in plastičnih mas, 23 - Prz. nekovinskih mineralnih izd., 24 - Prz. kovin, 25 - Prz. kovinskih izd., rz. strojev in naprav, 26 - Prz. rač.,elektronskih,optičnih izd., 27 - Prz. električnih naprav, 28 - Prz. dr. strojev in naprav, 29 - Prz. mot. voz., prikolic in polprikolic, 30 - Prz. dr. vozil in plovil, 31 - Prz. pohištva, 32 - Dr. raznovrstne predelovalne dej., 33 - Popravila in montaža strojev in naprav, D - Oskrba z električno energijo, plinom in paro, E - Oskrba z vodo; ravnanje z odplakami in odpadki; saniranje okolja, F - Gradbeništvo, G - Trgovina; vzdrževanje in popravila motornih vozil, H - Promet in skladiščenje, I - Gostinstvo, J - Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K - Finančne in zavarovalniške dejavnosti, L - Poslovanje z nepremičninami, M - Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, N - Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, O - Dejavnost javne uprave in obrambe; dejavnost obvezne socialne varnosti, P - Izobraževanje, Q - Zdravstvo in socialno varstvo, R - Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, S - Druge storitvene dejavnosti, T - Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem; proizvodnja za lastno rabo, U - Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Kratice držav AT-Avstrija, BA-Bosna in Hercegovina, BE-Belgija, BG-Bolgarija, BY-Belorusija, CH-Švica, HR-Hrvaška, CZ-Češka, CY-Ciper, DK-Danska, DE-Nemčija, ES-Španija, EE-Estonija, GR-Grčija, FR-Francija, FI-Finska, HU-Madžarska, IE-Irska, IL-Izrael, IT-Italija, JP-Japonska, LU-Luksemburg, LT-Litva, LV-Latvija, MT-Malta, NL-Nizozemska, NO-Norveška, PL-Poljska, PT-Portugalska, RO-Romunija, RU-Rusija, RS-Srbija, SE-Švedska, SI-Slovenija, SK-Slovaška, TR-Turčija, UA-Ukrajina, UK-Velika Britanija, USA-Združene države Amerike. ekonomsko ogledalo november 2010, št. 11, let. XVI