Tedenske noĄf re Za novega vojaškefta poveljnlka v Sarajevn je imenovan podmaršal Enin pl. Matanovi6, bivši poveljnik v Gradcu. Za voj|nesa knrata je imenovan 6. g. Bogdan LenctovgeTč, kaplan v Vojnitku pri Celju. V katoliško cerkev je bil sprejet dne 20. avg. t. I. 151etni protestantovski mladeni6 RShard Ra.pog iz Prevalj na Koroškom, Pri sldvesnem obredu so bili Ijudje do solz ganjoni. Slovenski starSl, dajte svoje otroke v slovenske šolf>! Cas je tukaj, ko se je treba staršem o'io6iti, kair bodo dflji svoje otroke v Solo. Ta korak je velovažen za ofroka kakor tndi za staxše. Tjetos bodo večinoma matere odločevale, kam bodo gli otroci v Solo, ker so ofietje na bojišfiih. O~braCamo se 'do vas, slovensBe mater« In vas prosinro, da pri izbira- > nju čol pred vsem vprašate svoje ljubeče materinsko srce, ali bo vaS otrok v šoli, v katero ga vpišete, tako vzgojen, da bo ostal v poznejSera življenju zvest ne samo sv. veri, ampak tudi maternemu sloveinskemu jeziku in da bo ostal poštenjak skoz in skoz. Slovenski starijši, posebno ve slovenske matere, vedite, da peljete otroka, ko ga vodite prvokrat v šolo, v kovaiSnico njegove časne in večne sre6e! Spomnlt« se dljjaškTh kahlnj! V naša mesta je zo];et |)rišlo mnogo nadarjenih dijakov, za katere pa s* i-ši ne morejo tako skrbeti, kakor bi morali. Draginia in pomanjkanje živil bo marsikateri brihtni slovenski glavici otežko6ila u6enje. Blaga slovenska srca, obra6amo se do vas z milo prošnjo: S p o m n ite se dijaških kuhinj vMariboru, Ce1 j u i n P t u j u! Veliko čiobro delo storite celemu slovenskemu narodu, ako pripomorete. revnemu slovenskemu dija,ku' vsaj do skromnega kosiloa. Kdor more, naj daruje v ta namen živilai ali pa denar. Se v poznih letih se bodo sedanji dijaHi hvaležno spominjali darovaloev, ki so jim v teh trdih Sasib pripomogli do končanja študij. V srednje šole! Mnogo staršev se ne more odIo6iti, ali bi dali svojega sinčka v srednjo šolo ali ne. Kot prijatelji našega ljudstva svetujemo sledeče: Kflor ima \-e6 otrok in kdor ima dovolj sredstev^ da laliko vzdržuje otroka v mestu, naj da svo]ega sinčka v gimnazijo ali u6iteljišče, Prav resno pa prosimo kmetske starše, naj ne dajo ravno najbolj nadarjenih otrok v s,rednje šole, ker takih rabi kmetski stan sam za svoj napredek doma. Tudi pri izbiranju srednjih šdl naj tfodo starši zelo previdnL Ža naš9 slovenske dečke priporočamo slovensko-neinško nižio gimnazijo v Celju, slov'enske oddelke državne gimnazije v Mariboru in državno u6iteljiš6e v Mariboru. Za dekleta, ki se želijo izobraziti za učiteljice, priporo6amo žensko učiteljice čč. šolskih sester v Mariboru, Kdor pa bi hotel svojega sina izobraziti y gospodarskih rečeh, naj ga. vpiše v deželno kmetij»ko šolo v Št. Juriju ob južni žel. Na vseh teli zavodih se še bodo gojenci sprejemali, a treba je hiteti, ker se poduk za6ne že te dni. Žal, da nam ravnateljstvo deželne kmetijske šole v St« Juriju ni naznanilo, kedaj se bo pričel pouk na tamošnjem zavodu. — Slovensjki narod bo rabil v resnih časih, ki so pred nami, mnogo izobraženih mož v vseh stanovih, radi tega je treba, da skrbimo prav pridno za naraš6aj slovenskega razumništva. Celjska glmnazlja. Vpisovanje v I. razred o. kr. samostojnih gimnazijskih razredov s sloveuskim in nemškim učniin jezikom v Celju se bo vršilo dne 16. septembra oct 8. do 9. ure dopoldne v poslopju slovenske gimnazije, v driige razrede pa dne 18. t. m., od 8. do 10. ure dopoldne. Vplsovanie na ženskeni nčltelllščn čfi. šolskih sester v Mariborn. Na oesarja Franca Jožela I. jubilejnem u6iteljiš6u 66. šolskih sester v Mariboru je viDisovanje za šolsko leto 1916-1917 dne 15. septembra od 8. do 12. ure dopoldne. Sprejemni izpit za I. letnik se začne di>e 15. septembra ob dveh popoldne, ponavljalni izpiti so pa dne 16. septemftra, ob 8 uri zjutrai. Dne 19. septembra je slovesna Solska sveta maša. Srebrnl zaslužnl križec s krono na, traku hrabrostne svetinie je dobil stražmojster 3. trensfce divizije Karol Korošak pd Sv. Jurija ob 36avnici, Osem slnov v vojskl. V Kozjeku hiš. štev. 28, obfiine CerSak, živi MagdaJena Cvilak, maiti devetero sinov, od kojih je osem na bojiš6u: Karol rojen leta 1877, Janez 1879, Alojzij 1880 (v ruskem vojnem vjetništvu), Ludovik 1881, Rupert 1882, Franc 1883, Rudolf 1884 in Anton 1893; najmlajši sin je sedaj v 17. Ietu svoje starosti. Podporna komisija je ženi priptoznala postavno določeno podix)ro 77 vinarjev na dan, kar pa pri se'danjih draginjskih razmerah gotovo ne zadostuje in niora žena pomanjVanie trpeti. Vsekakor bi bilo želeti, da bi pristojne oblasti ukrenile potretTne korake, da bi tej zaslužni materl 3oŠIa izd!a.tna pomoS. Naj?rade za prldne posle. Oklrajna glavarstva so naznanilla občinskim uradom, da se bodo tudi letos za pridne posle, vini6arje in druge u-službence iz cesar Franc Joželove ustanove Stajerske hrarnlnice damle ysta,nove. Prošnje se morajo poslati do dne 10. oktobra na okrajna giavarstva. ProSr>j; -o mora priložiti gospodarjevo sprifievalo, da prosilp:< naimanj 25 let slnži pri enem gospodarju, posoN'/-.> knjigo in potrdilo oWinske.Ga nračTa, da je pros'!c<: res omenieno število let služil pri doti6ni hiši aii pri enem in istem gospodarju. Velika nesreča v Trbovljah, Trbovlje, 9, septembra. V na5em rudniku se je dne 6. t. m., ob 2. uri zmtraj, zgodila grozna nesrefia. Goreci plini so zasačili oddelek rudarjev prl njihovem delu, kojih >rtev so ti postali. Najprej se je govorilo, jŠa sr> tr.'e ruiiarji mrtvi, njihovo število pa postaja večjo; do 1. ure poi>oldne so spravili deset nesrecnih ?rtev v mrtvaSni'^, eno roložili doma na mrtvaški oder, dve pa v ' olfiiSnioo. lcier jima So sknSajo reSiti f.ivl.leiv«*. Ponesre6encev ui mogoče spoznati. DoSla rudarska komisija skuša rešiti, kar je še mogo6e rešiti. Dosedaj so znana imena sledečih ponesrečencev: Vrabič Martin, Vrabič Jožef (sin prvega), Ban Franc (l.), Grabnar Anton, Zaverl Fraiic, Hrfba^r Franc in pa Dernovšek Franc. Med ponesrede.rimi je pet ožeiiienih, ki zapuščajo žene in skupno 16 otrok. Težko ranjeni so štirje in sicer: paznik Janez Levc in rudarji Janez Gačnik, Franc Smit in Igna;c Bezovšek, a ve6 jih je pa tudi laliko ranjenih. Preiskava je dognala, da se je nesrefia v natSem rudn-iku zgodila brez tuje krivde. Pod ruševinanii rova je našla komisija namreč tudi varnostne svetilke ponesreeenih delavcev. Pet svietilk je bilo popolnoma razbitih, dve pa sta blli tako razdejani, da, je bilo jasno, da so bile takozvane varnostne mrežice z njib pred razstrelbo odstranjene. Baš vsled tega je mogel pazstrelivni plin do plam&na svetilk, kjer se je vžgal. Zdi se torej, da sta dva izmed ponesrečencev hotela svetilki j.opravljati, morda plamen, ki je postajal vsleid pritiskajočega pjina vedno slabejši, zopet zve6ati. Preiskoviaina komisija je prišla do prepri6anja, da je nesre6o pripisati neprevidnosti enega ali ve6 izmed ponesrečencev. Z vso gotovostjo se seveda take stvari pa6 ne dajo dognati,- Govoriea, da se razven secbnerih že navedeaih rudarjev nahaia pod kamenjem še eno truplo, se je na srečo izka.za.la' za neutemeljena. Mladega Vrabiča so rešitelji še živega, akoravno grozno razmesarjenega, izkopali iz zasutega rova. Bil je pri polni zayesti in njegove zadnje besede so veijaile ubogi mladi ženi, Takoj nato je izdihnil. Pogreb nesre6nih žrtev se je vršil v petek, 8. t. m., ob 4. uri popoldne, ob velik\a,nski udeležbi ob•činstva. Na ukaz c. in kr. vojaškega vodstva v lrbovljab so se zbrali delaprosti rudarji, katerih število se ceni precej preko tisoč, pred šolo na Vodah. Z godbo trbbveljskega društva rudniških paznikov in delavsko godbo na 6elu, se je pomikal veličasten izprevod, katerega se je udeležilo tu|di službe prosto vojaštvo v popolni opremi, potem zastopniki generalnega ravnateljstva rudnika v Trbovljah s številnimi uradniki, orožništvo, društvo rodnišjkih paznikov v iTrbovljah, rudniška požarna bramba ifd. ter mnogo drugega ob6instva proti Trbovljam. Na mostu pred mirodvorom, kjer je bilo postarvljenih šest z venci svežih evetlic okrašenih krst, so pričakovali sprevod pre6. gg. duhovniki, župan g. nadzormik Vodušek z ob6insldmi odborniki ter ogromna. množioa ljudstva. Po oWi6ajnem blagoslovljenju mrtvih se je pomikal sprevod pred cerkev, kjer so se vršile pogrebne molitve in ®e je vrnil sprevod na mirodvor, Zemeljske ostanke ponesreCenih so položili k ve6nemu po6itku v skupen grob zraven leta 1905 ponesrečenih šestib rudajrjev. V tihi jami spijo o6e in sin, toviariši poleg tov;ariša, združeni v smrti, kakor so bili združeni v iflelu Ob grobu, na katerega se }e položilo mnogo vencev, je imel pre6. g. župnik Casl ginljiv govor. Ko je še v imenu rudniškega ra^nateljstva g. inžener Krassnig v slovo povedal par umestnih besed, eaklju6ili so 66. gg. duhovniki z obi6ajnimi molitvami ob spremljanju obeh godb pogrebne sve6anosti, — Sedmega ponesre6enca Franca Dernovšek pa so tovariši prenesli v Zagorje, kjer je bil isti dan pokopan ob obilni udeležbi, ^- ^« m» 20vInarski nLkljasti novcl prldeio lz prometa. Nikljasti novi po 20 vinarjev ostanejo v prometu sa¦10 do dne 31. decembra 1916, Pri državlnih blagajnah se jih bo sprejemalo še do dne 30. aprila 1917. ICer rabi vojaška uprava mnogo kovin za vojaške namene, se naj nikljasti drobiž, kolikor mogo6e od(Jaja bankam in davkarijam. Namesto nikljastegai dobimo ve6 železnega drobiža. Poštne nakaznice m vojake na boji^ču. Od 11. seotembra nsialie se sme p Siljati denar po po^tnih nakaznicah vojakom na bojižče in \ojaškm O3ebam vojne moroarice. Od 11. septtmbra nadalje se pa ne sprejemnjo za ebna denarna pisma vojakom na bojišče iri vojaS^im o^ebam mornance. Po poštnih paki-znicnh je doveljeno pošiliati vojakom na bo ji5če nakamice &o zaeska 100 kron. Poštno-ležeče, brzojavne ali ekspresne poštne nakaznice niso dovoljeae. Pri-tojbine so iste, kakor v notrajnem prometa. Na prednjj slrani cdrezka se mora napisati popolno ime odpošilj3ltelja, na zadnji strani odreska pa popolno ime prejemoika. Na odrezkih Ł0 tudi dovoljena kratka obvestila o namenu poslanega denarnega ?.neska. Kafea druga pismena obvestila niso dovoljena. Rektomacije so dovoliene v roku oo 6 mesecev. Vprašanja na poizvedovalnl urad Rdečogakrlža. Poizvedovalni urad Rdečega križa za ramjene, padle ali pogrešane na Dunaju naznanja, "da pismena vpražanja na omenjeni urad niso poštnine prosta. V zadnjem 6asu se dogajajo slu6aji, ko se poslužujeio svojci ranjenih, padlin ali pogrešanih pri pismenih vprašanjih na omenjeni urad navactoih vojnopoštnih doi isnic, ki niso opremljene z zahtev^animl poštnimi znamkaini. Tudi ni dovoljeno se oosluževeti iaVozvanih j)o?tnine prostih dopisnic (4 v komad) ka kor s« jiTi rabi za dopisovanje z vojnimi vjetniki. Da bo femn odpoirnre, se dolofia, da se raorajo poslužeV3<ti svojci ran.ienili. padlih ali pogreSanih vo'alcov ¦8^r?3nio, tfpfcju^ie se dnbijo na poštnih nradih in ki notiijo nne1<w": Toi^'^invaini urad Rdečega kriia, Ounaj.' \\.. !")iTi!iiifeiKO:'jjasse 4. Goffpodarske novioe. Ša Bnkrat: Su&ite sadjo! Po zimi in na spomlad bo malo kruha. Za lačni otro6ji želod6ek je najboljši naJdomestek za kruh suho sadje, Slovenske gospodinje: Sušite prav pridno 6ešplje, jabolke, hruške In breskve! Kaj ]e s sadjem ob državnl cesti? Na razn-a vprašprri.a, kaj je s sad.jem ob državni cesti, odgova^ rjamo, da je vse letošnje sadje kupil erar in torej ne bo licitacije. Nabicajt« gobe! Po zadnjem deževju se najde v gozdovih prav mnogo gob. Nabirajte jih pridno ln sušite za zimo! Nakupovanjie vina. \'odstvo deželne.vinske kleti v Eggenbergu pri Gradcu nam naznanja, da kupi vsako množino vinskega mošta. Ve6 v današnjem oglasu med inserati» Nabirajte bukavico In želod. V naših bukovih in hrastovih gozdo^h sta letos buka|\Tica in želod kai dobro obrodili. Ker povsod primanjkuje namiznega olja, bi se zlasti letos prav dobro izpla6alo nabirati bukavico, iz katere se, kakor znano, izdeluje zelo okusno in zdravo olje, Iz 100 litrov bukavice se more napraviti 18 litrov olja in 6e se ra6una;, da stane že dandanes 1 liter namiznega olja 12 do 14 kron, bi se zlasti letos prav dobro izpla6alo nabirati bukavico; vmutega so pa še tudi odpadki izborna svinjska pi6a. Zelo važno bo letos tudi nablranje želoda, ki daje skuhan izborno in te6no svinjsko pičo. Koliko žoloda gre v ni6 v naših gozdovih, ko je vendar znano, da vsebuje 1 liter posušenega želoda toliko redilnih snovi, kakor pol litra rži. Ker bo letos šla trda za pičo, se priporo6a, da letos v jeseni zlasti otroci prav pridno nabirajo želod in ježico (Knoper), katero pla^ujejo usnjarji po 12 do 18 vin. ^logram. Popls živlne. Vlada je odredila popis goveje živine, prašifiev, ovac in koz po stanju z dne 10. septembra. V marilTorskem okrajnem glavarstvu s© je za6elo popisovanje, ki se mora vršitij od hiše do hi|še, dne 10. septembra. Glavarstvo zabteva, da ob6ina celoten popis dopošle glaivarstvu vsaj do dne 25, septembra t. 1. Ovčje meso. Na Stajerskem so dolo6eni trije brezmesni dnevi, t. j. pondeljek, sreda in petek. Nar mestnija je odredila, da s© sme v sredo zavživati ovftje meso. Nakupovanje telet. Dosedaj je bilo dovoljeno prosto nakupovanje telet, starih manj kakor 6 mesecev, od hiše do hiše, Izšla je nova namestniška naredba, ki dolo6a, da je odslej prepovedano prosto natkupovanje telet, starih tudi manj kakor 6 mesecev od hiže do hiše. Sedaj veljajo za pro'dajo telet vsakie starosti ista pravila, kakor pri prodaji druge živine. Kfirte za mast. Vodja notranjega ministrstva je dovolil uporatto maš6obnih snovi 120 gramov za maš6obne izdelke in jedilna olja, oziromaf 144 gra^ mov za surovo mast in za težke delavoe 150 gramov za maš6obne izdelk© in jedilna olja, oziroma 180 gramov za surovo mast. Uradne izkaznice bodo imele za vsak teden 6 odrezkov in ker se bodo Izdajale za 4 teldne, vsega skupaj 24 odrezkov. Na en odrezek torej pride za težkega delavcai 25 gramov maSčobnih izr^lkov in joflilneg1: olja ali \-v. 30 gramov sirrove masti in za vse druge osebe 20 gramov, oziroma 24 gramov. Izkaznice za težalke boilo zaznamovane s 6rko S. Najvlšjle cene za češplje. Iešla j* ministrska odredba, po kateri §p se dolo6ile najvišje cene za suhe, sveže in kuhan* češplje. Najvišja cena za sveže slabejše 6ešplje je 18 K za 100 kg, za namizne 6e6plje pa 24 K. Za suhe 6ešplje veljajo slede6e cene: I. vrste 104 K, II. vrste 100 K, III. vrste 95 K, in IV. vrste 65 K; za 6ešpljevo kašo (povidl) 120 kron. Cene veljajo na licu mesta, tfjer se je blago pride- Ialo. V Ilmeljt. Na hmeljskem trgu v7 Zatcu ni bilo v pretekli dobi nobenega popraševanja po tujem hmelju lanskega pridelka, a letoSnjega hmelja pa še ni prišla nobena innožina na hmeljski trg. C«ne za tuj hmelj lanskega pridelka so zopiet nekoliko padle in sg se gibale med 40 do 60 K za 50 kg. V Savinjski dolinl je bilo poman.jkanje delavcev, ki bi obirali hmelj, zelo občutno, vsled 6esar se je hmeljska trgatev za nekoliko zakasnila. Pozni hmelj v Savinjski dolini je izborne kakovosti, toda malo ga je letos. V Safvanjsko dolino je že prišlo ve6 hmeljskih nakupovalcev. Suho vreme te pa6 bilo zelo ugoHno za hmelj, oviralo je pa rast ajde, repe, korenja in drugih jesenskih poljkih pridelkov. Vsled suše na mnogih krajih že zdaj primanjkuje živinske krme. Nekateri gospodarji so živino že odprodali. Se je 6as, da jioberemo prav vse, kar živina uživa. Po našem nasvetu so tuintam za6eli po gozdovih kositi in žeti fravo. Na stotiso6e centov dobre trave jo Še zdaj v gozdovih. Notten pameten gospodar- ne bo nevoljen, 6e v sedanjih stiskah kak revež v gozdu travo pospravi. Tufli koruzna stebla so dajo vsa dobro pokrmiti. Veliko premalo smo pa 'O.nslej porabili krompirjevino. Veleposestnife in prrni ralinar Albert Rulav poro6a, 3a pokrmi prav ^so krompirievino goveji živini. Kmetom pofiisujo svojf> ravi>ian;fi tajco-le: Suho krompirjevino sem razrczal v rP7anioo. To rezanico sem spravil v kotel ali brzoparilaik in nriaejal na 100 kg krompir]evine pol Vilograma živinske soli. To se izpari, no izkuha, Po parjenjij sem vodo odto611 in dal nrfliravljeno krmo kravam. Preeej, ko so prinesli izparjeno krompirjovino v hlev, so postale krave pozorne na, prijeten ypnj te knne% Vsaki sem dal njeni del in kar bliskoma ja vsajka vse joužila, Drugi dan sem cSaJ ravno na ta način še enkrat toliko z istim uspehoru. Dal sem Je tudi teletom, ki se po njej dobro debelijo. Zoprni okus, ki ga ima krompjrjevina, odvzame parjenje in pridejana sol. Krompirjevina naj se pred kopanjem, ko je še malo zelena, poizruje in posuši. Zadosfuje pa tudi pri kopanju, da je manj dela. 1 cent take krompirjevine zaleže za 2 centa dobrega sena. Krma;, napravljena po danem navodilu, je gotovo živini neškodljiva;, Zakaj bi ne poskusili tudi s krompirjevino, id se navadno po njivah sežge? Cokle. Povsod so ljudje začeli rabiti cokle. Najboljše in najcenejše, kar smo jih dosedaj videli, izdeluje oddelek c. kr. n-amestništva v Gradcu. Natančni naslov je: Hauptkanzlei der k. kt Statthal,terei fiir Abgabe Mlliger Bedarlsartikel, Graz, Burggasse 2, II, Stock. — Za^osti bi bilo, 6e v vsaki kraj ene pridejo, ker bi jih po kmetih ob deževnib dneb ali pozimi prav lahko naredili. Konji in vojska. Pri zadnjem štetju so našleli v Avstriji 1,802.898 konj, na 0'grskem in Hrvaškem 2,173.449, skupno 3,976.497, z bosanskimi vrea jih je pa bilo 4,198.478. Dozdaj so dali kmetje za vojno uporabo nad 1 milijon koni, sejVe^a najboljših in najkrepkejših, torej dobro 6etrtino. Iz našib krajev jih je šlo veliko ve6 kakor 6etrti del. Konji za vojsko so stali najmanj 1000 milijonov kron, Nekaj let truda bo že trebai, da( pridemo nazaj na prejšnje število. Leta 1913 je bilo v Avstriji 16.05(1 clržavnih in 67,715 zasebnib zrebcev Pred vojsko je dfžava posebno pospeševala težke konje. Belgijs,ke žrebce so imoli za kraje, kjer niso imeli nobene posebne pasme, ampak neko mešanico iz vseh vetrov, kakor pri nas. Rabili  so tudi oldenburške, ki so težji kakor naši navadni  konji, in plemenite angleške. V naših krajih si kinet sam ne more dosfi pomagati. Kakoršne žrebce nam drža.va pošlje, h takim se morajo kobile voditi. Priznati pa moramo, da smo imeli v zadnjem času veliko res lepih živali, po katerih se je doma6a konjereja izdatno izboljšala.,.. — V sedanji vojski s© težki konji niso posebno obnesli. Težki belgijski konii vle6ejo korakoma veliko fežo, 6e ie pot dobra in tPda. Toda v vojski je treba večkrat tren in veliko težo premikati po najslabših potih. Belgijci so se v Galiciji in Srbiji prav slabo obnesli. Zato bo država po vojski pired vsem podpirala rejo naglih in vendar moftnih konj. Najbrž bo prišlo v naše kraje še več arabskih žrebcev. Ce bo država pred vsemi drugimi bolj lahlde in vendar mo6ne konje kupovala, se bodo ti tudi najboljše prodali. Pripravimo pravo6asno dobro blago! Razne novice. Padel v 28 m globok studenec. Velika nesre6a v Kostrivnici se je pripetila dne 31. avgusta ob 11. uri zve6er. Prišei je delaveo Josip Kitak iz Rogaške Slatine pozno zvečer poprarvliat v kostrivniški ,,Kraljey vrelec" pri Podplatu. Vrelec je globok 28 m, notri je bilo še polovico kisle vode, pokvarili so se žleffi. Stopil je na lestvo, na kalero se more v takem nevamem položaju vedno privezati,' a j© baje odklonil, 6eš, saj ne grem sedaj prvi6 notri. Spustili so prostega notri, 6ez nekaj minut so ga vprašali, ali naj ga že ven potegnejo; odgovoril je, da naj ga puste pri miru, da bitro izgotavi. Kmalu nato pa že eavpije ,,Jezus, Marija!" Slišai se je plusk vode, Hitro za6no vle6i ven, a prišle so le prazne lestve ir vrelca. Ker je bilo še toliko kisle vode ln niso imeli pripravnib strojev, da bi vodo spravili ven, niso zamogli ponj. Delali so s sesalko notri od 31. avgusta 11. zve6er, pa do 2, septembra 12. opoldne. Sele tedaj, ko so vso vodo spraviM ven in napolnili vrelec s potrebnim zrakom, so mogli do njega, da so ga spravili ven. Nesrecni Kitak zapuš6a mlado ženo in enega otroka. Nevarnl otrobi Iz R.umunijie. V zadnjili tednih pred izbruliom vojske med Avstrijo in Rumunijo je Rumunija prav rada prodajala otrobft v Avstrijo, in zlasti v Nemčijo, Na ve6 krajih se je sedaj opazovulo, da je poginllo v Avstriji in Nem6iji zelo veliko svinj. katerim so pokladali otrobe iz Rumunije. Oblasti sedaj skrbno preiskulejo otrobe iz Rumunije, da se dožene vzrok, vsled katerega je zbolelo in pogini]o toliko svinj, Dotlej pa oblasti priporočajo, da se naj ne pokrmi rumunskili otrobov, Odlikovanje afriškega kraljja odklonil. Pariški trgovec s slonovo kostjo Duplesis je imel živariro kupčijo s slonovo kostjo z nekira afriškim kralien v Sudanu, Sudanski krajj se jo hotel izkazati ppvi.^kcmu trgovcu zato hvaležnega ! in nm je podelil tulcnzvani red ,,Labaksi-Tapo." Duplesis se je podal rnln veseLja nad odlikovanjem na komisijo za, redovc h\ io prosii, ako sme sprejeti in nositi podeljeno mu odlikovanje. Predsednik komisijo mu jo dal tozadevno dovoljenje t«r ga vprašal, je-li mu je znano, kaVšen je ta red. 'Trgovec rau je odgovoril, da je to odlikovanje lep zlat prstaji z verižiro. Predsednik komisijo je nato obrazložil frgovcu, da sp mora nataiiko raiviiati po pravilih tega reda in pa mora nositi tako, kakor ga nosijo s tem redom odlikovani v Alriki in sicer tako, da se mu prederr nos in vtak-e sknzi nos sli6no, kakor se nosijo u'iani. Gizdave-.^iu Franeozu seveda to ni nikakor ugajalo in je odklonil podeljeni mu red. NekaJ! o zlatn. lijndje so se veftno zanimnii tx zlnto, dasi morda Se nikoli tako kot sed;vi. Zr.fo r-astaja vprašanje' Kje so velike množine zlata, ki so bile nekdaj v prometu? Vedno je bilo zlato med ljud- \ mi — kam je torej izginilo? Kje so zlati novci Ge- | zarja in__Aleksandra? Kje .so neizinerm zlati zakladi Darija? Za 6asa rimskega cesarstva je bilo v Rimu j ve6 zMa v prometu, nego ga je sedaj na celem svetu Od te velikanske množice obdelanega zlata se je ohranil samo majhen del pod zemljo in lavo. Kaiu jc prišlo ostalo? Gotovo je, da je v grobnicah še sodaj mnogo neizkopanega zlata in da so še vedno marsikie skriti veliki zlati zakladi. Zlati denar se pa tudi hitro obrabi, ker je zlato mehka kovina; 6e je zlato v prometu, se po6asi, neopazno kruši in jja je vedno manj. Tisto zlato, ki odpada, se izgublja kot izredno droben pra.li v zemljo. Zlati prah prena.ia tudi v lnorje in se meša s peskom oceanov. Ko bi se osušila morja, bi odkrili nove zlate rudnike. Dopisi Marlbor. Preteklo nedeljo ]e padel na levem bregu Drave i-ri Mariboru v visoko narastlo Dravo štiriletni Karol Prelog iz 'Maribora. Da bi ga rešil iz vode, je sko6il v Dravo nek nadporočnik, toda bilo je že nrepozno, diefcek je izginil v valovih, Njegov oče se nahaja na fronti. Sv. Barbara pri Mariboru. Umrl je m\adeni6 Janez Krajlnc, sin cerkvienega kl.ju5a.rja. Umrl je po dolgotrajni bolezni, katero je potrt>ežljivo in Bogu vdano prenašal. Star je bil še le 20 let. Previden je bil s sv, zakramenti za umirajo5e. Bodi mu domača zemlja lahka! Hoče. 'MlndeniS Karol Berdnik iz Pohorja piše iz ruskega vjetništva svojim domačim: Sr6no pozdraviK vse domače, sosede in zn-ance. Želim Vam, da bi zdravi dočakali naše veselo svidenje v dragein domačem slovenskern kraju. Dragi stariši, veliko trpite, ali pomo6i sedaj ni. Le volino trpimo in v Boga zaupajmo, pa borno uslišani. Vsega je enkrat konec, i>a še bo ta vojska enkrat kon6ana, Sv. Marjeta ob Pesnicl, Dne 5. septemtfra sta naša velika zvonova vzela slovo od nas faranov. A nredno so jn vzeli z zvonika, nas sta še zadnjikrat žalostno Idšcala iz visoke line. Zvonova nista učakala, da bi zanela veselo pesem miru, temveč poslovila sla se od nas, kakor ie zahtevala vojaška oblast. A ostaTa sta najn še dva majhna zvonova, Jarenina. Zadnje deževje je napra;vilo na grozd!u ogromno škodo. Pošip, žlahtnina, silvanec, muškat in druge žlahtne vrste grozdja so spokale iu sedaj vidimo, da celi grozdi rjave. Po nekaterih vinogradih je spokalo najmanj ena četrtina grozdja. Skoda je izvanredno velika. Vinski mešetarji obljubujejo za sveži vinski mošt 1 K 40 v do 1 K 80 vin. Ljurlje so 'previcJni in ne prodaiajo, kei' bo vina zelo raalo in kar ga bo, tto zelo dobro. TuSia ves. V rusko vjetništvo je prišel že dne 4. julija iurist, Irot vojak praporš6ak Alojzij Heric. Pifie iz Kreva, dn je sicer zdrav, stalno bivališče pa tam ne bo. Sv. Križ iia Murskem rolju. Dne 28. avgusta l L smo spremili k ve6nemu počitku pridno gospodinjo in blago mamq Alojzijo Rantaša iz Bun6an, mater vl6.-g. minorita, sedaj vojne^a kurata v Bosniv o. Lj-iirtevitn. RantaS?. Starejši sin Mibael, .kmet na domačiji, je istotako pri vojakih. N, v m. p.! SrediMe. Dolgo že jilr ni med nami, dale6 po bojnih poljanah so razkropljem, ki so ustanovili pred 5 leti naš Orlovski odsek, petletnico pa hočemo v nedeljo, dne 17. septembra, slaviti mi, kii ga osnovali nismo. ,,Ne opustite!" je Mla oporoka poslavljajo6ih. se bratov-vojakov, V duhu te oporoke bomo imeli to nedeljo predpoldne v cerkvi 6asu primerno pobožnost. popoldne po ve6ernicah pa bo slavnostni shod v zborovalni soM 6. g. provizorja Lon6ari6a. Vsi nrijatelji dobrodošli! Nazdar! Huni pri Ormožu. Dne 3, septembra je umrla vrla 491etna žer.a in posestnica Eva Sever. Rajna je bila vzor prave slovenske matere. Svoje otroke je vzgojila v pravem verskem m slovenskem duliu. Naš ,,SIovenski Gosr;odar" in drugl slovenskfi listi so imeli v Severjevi hiši vedno svoj odličen prostor. Mož in sin sta oba nri vojakih, lifierk1! pa sta e'dini ostali na domu. Pogreba se je dne 5. t. m. udeležilo obilo občinstva, Svetila vrli slovenski materi ve6na luft! Sv. Marjeta na Dravskem polju. O'd okrajnega glavarstva v Mariboru se naiu je naro6ilo, da moramo letos namesto v Ria6je pa v Maribor zrnje voziti. To nam dela velike stroške in zamudo 6asa, in ker skoro nih6e nima konj, nas vožnja veliko stane, Zgubimo pa pri tem tudi mnogo dragocenega 6as , in prosimo okrajno glavarstvo, da smemo zopet v Ra6je, kamor imamo zelo blizu k tamošnjemu komisijonarju zrnje oddajati. Novacerkev. V Malih dolih se je zgodila pri Videmšeku, p. d. Tomažu, velika nesrefia. V soboto zve6er, dne 2. septemtfra, je naenkrat nastajl ogenj, nih6e ne ve kako. V kratkem je bilo troje poslopij uni6cnih: hiša, pania in kozolec. Rešili so samo živino in obilpko, vse drugo, tudi žifto in krma^ je zgorelo. Gospodar Matija Videmšek je hotel vozove potegniti izpod gorečega kozolca; ta pa se udere in gore6a streha paide na njegia. Revež je dobil sfrašne opekiine na oelem životu-, tako da je drugi dan, v nedeljo, umrl. D(.\ra njegova sinova sta pri vojakih. Eden ie pavno isti dan pred nesrefio prišel domu na do;;ust. Bog tolaži ubogo družino! X)ra.inl|e. Na post pred Vnebovzetjem se je poTosril in dvp 17. sivmistn umrl odini lonfin-r Fr. Vok, na Viiobovzetje pa je umrl stari šentiljski krčmar Tonač. Bog jiina daj ve6ni mir! Dražinirjlc. Žalostni sprevod se je pomikal dne 13. avgust;i iz Novakove hiše. ko smo nesli k zadnjemu po6itku rajno gospodinjo Marijo Dermol. Nad dve leti je bolehala na neozdravljivi bolezni. Komaj 34 let stara, j© morala zapustiti : etero maliii otrok in, žalostnega moža^ kateri že od prve mobilizacije zvesto služi cesarju in se sedaj bori zoper Itali;ai'-e. Marsikdo se je vprašal: Kako bo sedaj? Gospodar je na vojski, ona v grobu, doma pa m^li otroci in 70 Iet stara mati; poleg tega pa obširno posestvo. Kakor iunald na bojnem polju, tako neomagljivo premagujejo vrle žene in mladenke vse težave. Slava vrlemu naSemu ženstvu! Rajnici pa podeli Bog ve6ni mir! LaSko. Castilci sv. Mihaiela! Pri Sv. Mihaeiu nad Laštim se obhaja letos šentmihelska nedelja dne 24. septembra, t. j. 15. nedeljo po Binkoštib. — Pridite po6astit sv. Mihaela! Trbovlje. Igra >V Ljubljano jo dajmo,« katero e pciredil dne 3. t. m. telovadni cdsek »Orel« je 'obro vspela. Rdečemu križo se bo iahko poslala i pa svota d narja. Ker mnogi niso dobili prostora, >3 bo igra dne 17 septernbva t. ) ob 4 uri poroldne v Društvenem dornu ponavljala, koje čisti dobiček je zopet namenjen Rdečemu križu. Cene vstopnic kgkor zadnjič- sedež na galerjji 120 K, parterni sedež I vrste 1 K, II. vrste 80 vin, stojišče 50 vin Po predslavi šaljiva pošta, laoiburanje, ; rosta zabava. Z ozircm na blag: namen prireditve abi odbar k ob.lni udeležbi