Geografski problemi pograničnih regija naše zem lje. Jugoslovanski sim pozij, V ran je , 28. do 30. 5. 1987. V tem letu je bil to drugi jugoslovanski geografski sim pozij, na katerem so ude le ­ ženci imeli zbornik referatov že v rokah . T akšna ekspeditivnost, združena z velikimi prizadevanji o rgan iza to rja , je nova kvaliteta geografskih znanstvenih sestankov na zvezni ravni, saj m očno skrajša poročanje in om ogoča kvalitetnejšo razpravo. Z b o r­ nik referatov je vsebinsko nadvse koristno gradivo za poznavanje in p roučevanje p ro ­ storske p roblem atike naših obm ejn ih , obrobnih , največkrat m anj razvitih obm očij in predvsem tudi Jugovzhodne S rbije, o kateri je bila doslej vsaj nam znana geografska lite ra tu ra dokaj skopa, predvsem pa tudi že časovno odm akn jena . E kskurzija , ki nas je tre tji dan iz V ran ja popelja la p reko V ladičin H ana in Surdulice (zaradi od redbe, da m ora vsakdo skrbeti za čistočo pred svojo hišo, je to m ed najbolj čistimi kraji v Jugoslaviji) na 1250 m visoko V lasinsko planoto z jezerom te r do B osilgrada z m ed­ narodnim prehodom R ibarci z B olgarijo , severno od jezera pa do naselja K lisure in m ednarodnega p rehoda S tražim irovci, je izjem no zanim ivost in pestrost tega obm oč­ ja le še po trd ila . S im pozij, ki ga je ob sodelovanju geografov s Pedagoške akadem ije v V ran ju in finančni pom oči delovnih organizacij te r N arodnega m uzeja v V ran ju organiziral O d­ sek za geografijo in p ro sto rno p lan iran je P rirodoslovno-m atem atične faku lte te v B e­ ogradu , je vzbudil dokajšn jo pozornost geografov in negeografov, priso tne pa so bile tudi visoke vojaške osebnosti. O krog 45 referatov je bilo razdeljenih na štiri skupine. V prvi skupini, ki je obravnavala načelna vprašan ja in m eje Jugoslavije, je bilo sedem referatov s sicer raznovrstno p rob lem atiko , od zanim ivega pregleda vloge Jovana Cvijiča pri n asta ja ­ nju Jugoslavije in n jenih m eja p reko prebivalstvene problem atike naših o tokov do prob lem atike onesnaževanja okolja v obm ejnih obm očjih. Prva dva re fe ren ta v tej skupini, V ladim ir K lem enčič in M irko Pak, ki sta bila edina udeleženca iz S lovenije, sta s svojim a refera tom a o državni m eji ko t geograf­ skem fenom enu in o m eji ko t fak to rju razvoja obm ejnih obm očij, vzpodbudila živah­ no d iskusijo , prim erjavo in opozarjan ja glede ustreznih pristopov in rezultatov pri p roučevanju prob lem atike razvoja obm ejnih obm očij in p rekom ejnega sodelovanja te r glede nalog, ki jih im a geografija pri tovrstnem proučevanju . Na to so opozarjali tudi trije referati in razpravljalci z drugega tem atskega področja o m ejah in splošnem ljudskem odporu . O b tem se je u tem eljenost tovrstnih geografskih raziskovanj še ka­ ko po trd ila . V tre tji skupini petih referatov o m ejah in prostorskem plan iran ju so referenti prikazali neka te re e lem ente iz regionalnih p lanov, kar je sprožilo živahne polem ične razprave o njihovi realnosti, ozirom a ekonom ski upravičenosti in o prob lem atik i real­ nega načrtovanja razvoja različnih dejavnosti v obm ejn ih , največkrat gospodarsko nerazvitih obm očjih . Pokazala se je po treba po razvijanju tudi najbolj pasivnih ob­ m ejnih obm očij, po p rep rečevanju nadaljn je depopulacije , sk ra tka m ožnostih n jiho­ ve revitalizacije. G lede na kom pleksni pristop bi geografska p roučevanja lahko bist­ veno pripom ogla k realnim odgovorom na številna zap le tena razvojna vprašan ja . Preostalih 27 referatov je bilo uvrščenih v skupino pod naslovom Posebnosti in problem i posam eznih obm ejn ih regij. N ajštevilnejši so obravnavali različne problem e Jugovzhodne S rbije. Poleg beograjskih kolegov so več tovrstn ih referatov prispevali tudi dom ači geografi, k ar je bilo še posebej dragoceno za spoznavanje p rostorske p rob lem atike vranjskega obm očja. Številni so bili še referen ti iz M akedonije , dva pa sta bila iz Z agreba in eden iz N ovega Sada. Ž e večkratni predlog za m edrepubliški p ro jek t o tovrstni prob lem atik i ima sedaj vsekakor večje m ožnosti za uresničitev, m anj pa je priložnosti za in tenzivno in bolj o rganizirano p roučevanje naših obm ejn ih obm očij, k je r se k ljub relativno slabo od p r­ tim m ejam v raznih okoljih odvijajo podobni regionalni procesi, predvsem deagrari- zacija , depopulacija in splošno zaosta jan je v gospodarskem razvoju. R esneje se bo treb a lotiti teoretičnih in m etodoloških izhodišč tovrstn ih proučevanj. Pregled v Z born iku navedene lite ra tu re kaže skoraj popolno odso tnost tovrstne lite ra tu re , v sa­ mih zasnovah raziskovanj in v referatih pa se to m očno pozna. Pogrešali sm o tudi kartografske p rikaze, ki so sicer ena osredn jih geografskih izraznih oblik. Izid Z bo rn ika pred sim pozijem sm o že om enili, na visokem nivoju pa sta bila, z izjem o tehničnih sredstev tudi organizacija in vodstvo sam ega sim pozija, za kar gre velika zahvala skupini prizadevnih o rgan izato rjev z neum ornim dr. M iloradom V aso- vičem na čelu. M irko Pak Sem inar Uporaha satelitskih m etod teledetekcije za ocenjevanje izrabe tal in za potrebe km e­ tijstva i gozdarstva, 11. - 13. junija 1987 v L jubljani Z vezni statistični zavod išče boljše m etode ocen jevan ja km etijsk ih površin in p ri­ delkov, kot je sedan je sub jek tivno ocen jevan je s 3200 opazovalci. V tem okviru je slovenski statistični zavod pod vodstvom d irek to rja mag. T. B anovca prevzel zvezni raziskovalni p ro jek t U poraba satelitskih m etod te ledetekcije za ocen jevan je izrabe tal in za po trebe km etijstva in gozdarstva, p o dp rt s strani F A O . Izvajalska skupina je priredila zborovan je , ki je bila javna predstavitev rezultatov dela v letih 1986 in 1987, obenem pa sem inar za m noge, ki želijo spoznati po rabnost satelitske te ledetekcije . K er so na njem referirali delegat F A O , raziskovalci iz M adžarske, T určije in Ita lije , je im ela prired itev m ednarodni značaj, čeprav so Slovenci referirali v slovenščini (ob sim ultanem preva jan ju ). U deleženci sm o dobili ob prihodu na sem inar v roke tiskane re fe ra te v zborniku (v izdaji S tatističnega zavoda Slovenije) z istim naslovom kot je ime p ro jek ta . Z born ik je zanim iv tudi za našo stroko , saj poroča o tehniki satelitske­ ga snem an ja , o osnovah obdelovanja podatkov in izdelave analiz, o izdelavi MSS m o­ zaika Slovenije, o oceni izrabe tal v Sloveniji. N a regionalni ravni so uporabnost preizkušali za oceno km etijsk ih površin v občini P tu j, površin hm eljišč v Savinjski d o ­ lini. za sestavo gozda na P ohorju in izrabo tal v občini K rško. Za nas so zanim ive v zborniku ob jav ljene barvne karte na osnovi satelitskih snem anj proučevanih regij. Še bolj p ritegu je jo našo pozornost barvne karte 1 : 750.000 vse S lovenije. Žal je najbolj priv lačna, ta z naslovne strani zborn ika, za nas n eupo rabna , ker so zaradi tiskarske napake v isokogorske skalne površine označene za km etijsko zem ljišče. V aridnih , tundrsk ih , po ledene lih , redko naseljenih gozdnatih delih sveta pom e­ ni satelitska tehn ika snem anja nedvoum ni napredek . N a takem m ajhnem m ozaičnem ozem lju , kot je S lovenija, pa se ta tehn ika sooča z upo rabo avionskih posnetkov , k a r­ tografskim prikazom že zbranih statističnih podatkov in pod. Na sem inarju referen ti svoje satelitske tehn ike niso prim erjali z drugim i. O cenjevali so le verje tnost točne zaznave najm anjših hom ogenih enot. O b sedanji tehniki snem anja in računalniške izrabe dosežene verje tnosti niso po ­ sebno vzpodbudne. T oda d irek to r p ro jek ta nakazu je vizijo bistvenega izboljšanja sa­ telitskega snem an ja in računalniških kapacite t, kar bo osnova računalniško zasno­ vanega »G eografsko inform acijskega sistem a o prostoru« s podatk i iz satelitskih sne­ m an j, p rostorskih ved in statistike za zelo m ajhne celice. T ak sistem pa bi nam ge­ ografom bistveno olajšal delo. Z a ta zapis sta bila dva povoda. Prvi je dejstvo , da so bili na sem inarju geografi le poslušalci, ne pa sotvorci p ro jek ta . Na hodnikih je bilo na vprašan je , zakaj tako .