322 Razne vesti.
Razne vesti.
V L j u b 1 j a n i, dne 1. decembra 1922.
L
— (Kronika društva Pravnika.) Meseca oktobra in novembra je priredilo društvo pet diskusij o načrtu novega kazenskega zakonika. Predavali so* dne 21 oktobra g, dr. Krivic: »Dolus in culpa po načrtu«, isti dne 28. oktobra: »Vračunljivost v načrtu kazenskega zako-nika«, dne 4. novembra dr. Lapajne: »Novo meddržavno kazensko pravo«, dne 11. in 18. novembra dv. sv. Regally: »Kazen in nje odmera po načrtu k. z.«. Predavanje dr. Lapajneta prinašamo v današnji številki, vsebino ostalih predavanj bomo priobčili kasneje.
— (Osebne vesti.) Imenovani so: dvorni svetnik Josip Fon za podpredsednika okrožnega sodišča v Mariboru, višjedeželnosodni svetnik Albert Levičnik za svetnika pri višjem dež. sodišču v Ljubljani, sodna svetnika Franjo Posega za višjega deželnosodnega svetnika v Mari-
Razne vesti. 323
boru in dr. Ivan M o d i c za višje deželnosodnega svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani, za deželnosodne svetnike Fran Pečnik in Janko S e r n e C za Maribor, dr. Alojzij Gradnik za Ljubljano, za deželnosodne svetnike in predstojnike okrajnih sodišč dr. Arnold Pernat v Laškem, dr. Fran K a 1 a n v Velikih Laščah, dr. Milko K r a n j c v Kranjski gori in dr. Fran K o v ča v Murski Soboti; za okrajne sodnike in sodne predstojnike dr. Josip S a š e 1 j za Šmarje pri Jelšah, dr. Tomo T u r a t o za Gornjo Radgono in Anton Potočnik za Šoštanj; za okrajna sodnika dr. Mile Jenko in dr. Niko I. Vrabel za Maribor; za sodnike na določenih služb, mestih sodniki dr. Leopold Mastnak in Boris Kenk za višje deželno sodišče v Ljubljani, Josip V e j n a r za Maribor, Valentin Eržen za Krško, dr, Luka K r a v i n a za Mursko Soboto, dr. Franjo M a c a r o 1 za Ljubljano, dr. Peter Jereb za Maribor, dr. Josip Š m i d za Laško, Janko C e rče k za Metliko, dr. Bogdan Petelin, dr. Viktor V o v k in Makso J u v a n c za Ljubljano, Kari Ivane za Mursko Soboto, dr. Fran M u h i č za Ormož, dr. Ivan Mak za Mursko Soboto, Fran Č e š a r k za Črnomelj, Fran Orožen za Sevnico, Josip Baričevič za Cerknico, Vladimir Velušček za Litijo, Artur M r e v I j e za Kozje, Avgust Habermut za Gor. Radgono, dalje auskultanta Fran F a r k a š za Mursko Soboto in Stanko Bregar za Ribnico; za sodnika za okrožje višjega deželnega sodišča sta imenovana auskultanta Rajko L e d e r h a s in dr. Ernest R o s i n a; sodnik dr. Fr. S t r i ž i č je premeščen iz Murske Sobote v Ptuj. — Finančni prokurator dr. Hubert S o u v a n v Ljubljani je pomaknjen v V. čin. razred. Za okrajnega komisarja je imenovan prov. vladni koncipist Makso Kandrič. — Odvetniško pisarno so otvorili dr. Josip Cepuder v Ljubljani, dr. Alojzij Goričan v Celju dr. Artur Wurzbacher v Ce-šnjici pri Moravčah in dr, Alojzij Klemenčič v Mariboru. — Umrla sta Iva'i K a u č n i k. predsednik višjega deželnega sodišča v Ljubljani, in avs-kultant Josip T u r k. Iz državne službe so izstopili sodniki dr. Maks S n u-d e r 1, dr. Jože Pretnar, dr. Josip L a v r i č in avskultant dr. Rihard P i n t a r.
— (f Dr. Alojzij H o man.) V zadnji številki smo se spominjali umrlega dr. Fr. Zupanca, ustanovitelja sodno zdravniške terminologije, danes moramo pisati posmrtnico dr. Alojziju Homanu, zdravniku v Radečah, ki je nadaljeval delo Zupančevo. Dr. Zupane je v svojih sestavkih podajal sistematično gradivo za zdravniško terminologijo dr. Homan pa je gradivo zbral in izdal 1906 v majhni, a vsakemu juristu in zdravniku znani »Nemško slovenski sodno zdravniški terminologiji«. Knjižica je bila sprejeta z zasluženim priznanjem tako v pravniških kakor v zdravniških krogih. Poleg terminologije je napisal dr. Homan še učno knjigo »Somatologija in higijena« in mnogo manjših strokovnih razprav. Bil je goreč Jugoslovan. Umrl je dne 13. novembra t. 1. Ohranimo mu časten spomin!
— (Heyrovsky in Horaček.) Češka univerza v Pragi je obhajala v novemberskih dneh dve slavlji, TOletnico profesorja rimskega prva df. Leopolda Heyrovskega in 601etnico profesorja narodnega gospodarstva dr. Cirila HoraČka. letošnjega rektorja na univerzi. Dr. Heyrovsky se je
21*
324 Razne vesti.
porodil 14. itov. 1852, prišel v 70. letih na takrat še nerazdeljeno praško univerzo in se vpisal tu na pravni fakulteti. Slavni profesor rimskega prava Esmarh je vzbudil v njem zanimanje in ljubezen do historičnega Študija. Pozneje je poslušal Heyrovsky Brinza v Monakovem in Brunsa v Berlinu. Ko se je vrnil iz tujine na domača tla, se je habilitoval leta 1878. na praški univerzi za rimsko pravo. Predava rimsko pravo torej že 44 let! Izmed njegovih spisov je najbolj znana knjiga: »Zgodovina in sistem rim-
r
skega privatnega prava«. Knjiga je izšla v letih 1886-^80 pod naslovom »Institucije rimskega prava« in je doživela dosedaj že pet izdaj. Knjiga je sploh prvo češko sistematsko delo na polju privatnega prava. Stoji na višini moderne znanosti in polaga veliko važnost na dogmatično-s'stematsko stran. Zato je kot uvod v pravni študij neprecenljive važnosti. — Dr. Ciril Horaček, ki je dne 7. novembra t. 1. slavil 601etnico svojega rojstva, je bil učenec Brafov. Udejstvoval se ni samo literarno, ampak tudi politično. Njegova velika izkustva Cehi prav cenijo; po prevratu je bil tudi že minister. Njegovih spisov je nebroj, pisal je o valutnih, agrarnem, mezdnem in sploh socialnem vprašanju; najbolj znano njegovo delo pa je »Učbenik narodne gospodarske politike«. Češki pravniški krogi so počastili oba slavljcnca, posebno pa Heyrovskega, ki ga prištevajo med poslednjega še živečega soustanovitelja obnovljene univerze na pravniški fakulteti. Fakulteta je izdala ob tej priliki slavnostni zbornik. Češkim tovarišem se pridružuje v čestitkah tudi Slov. Pravnik in želi obema učenjakoma, ki sta poznana oba tudi pri nas, posebno Še Heyrovsky kot prijatelja Slovencev, da bi delovala še mnogo let v prospeh svojega naroda!
— (Izenačenje trgovinskega prava.) To delo pripravlja podosek stalnega zakonodajnega sveta (S. Z, Sv.) za sestavo osnutka tr-govinskega zakonika. Njegovi člani vseuč. prof. dr. Milorad Stražnicky, dr. Velizar MitroviČ in dr. Škerlj so se izjavili najprej o tem, katera pravna materija naj se vzame v novi trgovinski zakonik, ali in kateri izmed sedaj v naši državi veljavnih ali drugih trgovinskih zakonikov naj bi se vzel za podstavo novemu zakoniku, kakšna naj bi bila metoda dela. Profesorja Štražnickv in Škerlj sta obenem podala kritiko srbskega predhodnega predloga za zakonik iz 1, 1912. in sta poudarjala, da se trg. zakonik ne sme delati brez sodelovanja pozvanih zastopstev v prvi vrsti prizadetih slojev, torej zlasti ne brez sodelovanja trgovskih zbornic. PrivatnopravnI odsek S. Z. Sv. je dne 1. aprila t. 1. sklenil, da naj se člani pododseka čimprej sestanejo, pogovore o omenjenih vprašanjih in naj si razdele delo. Seja se je vršila dne 24. junija t. 1. v Beogradu pod predsedstvom g. Djordja B. Nestoroviča. Dosegel se je popolen sporazum v vseh navedenih vprašanjih zlasti tudi glede metode dela in razdelilo se je delo po skupinah: splošni nauki, delniška družba in družba z omejeno zavezo, druge družbCt stvarno in obligacijsko pravo. Za nekatere materije, ki spadajo v trgovin-
¦ ¦ n
sko pravo ali so vsaj z njim v ozki zvezi, bo treba šele dognati ali vstre-
¦
zajo že izdelani osnutki zahtevam trg. prava. Menično in čekovno pravo haj tvori posebno skupino, ki najbrže ne bo prišla v trgovinski zakonik'; isto bo skoro gotovo veljalo za privatno zavarovalno pravo. Osnutek za-
Razne vesti. 325
kona o pomorskem pravu s pomorskim zavarovalnim pravom izdeluje posebna komisija, ki je s svojim delom že precej napredovala.
Na določen veljavni zakon ali osnutek kot temelj se ne bo mogoče vezati. Vsi trgovinski zakoni v naši državi so zastareli. Že omenjeni -srbski predlog zakonika je prirejen večinoma po novem nemšk. trgovskem zakoniku in bi mogel postati za znaten del našega trgovinskega zakonika nekaka osnova, seveda šele po izvršenih potrebnih mnogoterih izpremem-bah. Ne more pa biti osnova za stvarno obligacijsko pravo, ker se opira kakor nemški izvirnik na nemški državljanski zakonik, ki ne bo podstava našemu novemu o. d. z. Za ta del bo torej več ali manj čakati, da se ustanove vsaj glavna načela splošnega dela, splošnega obligacijskega prava in nauka o kupu. Š.
— (Analogon k našemu zakonu o zaščiti države v '5 v i C i.) Komunistična stranka v Švici se je zapisala v III. internacionalo in zavezala, da se bo držala njenih sklepov in ukrepov. Pa tudi tamkajšnja socialnodemokratična stranka omenja v svojem programu (22. decembra
1920) kakor bojna sredstva za dosego diktature proletariata akcije v masah, demonstracije in politične štrajke. Revolucionarni pokret, usmerjen na splošni prevrat družabnega in državnega reda, se je udejstvoval v 'Švici pri deželnem štrajku v novembru 1918 in ob generalnem štrajku v avgustu 1919 v Zurichu in Baselu ter je švicarska vlada ugotovila, da so udeleženci štrajkov zbirali orožje v svrho pospeševanja revolucije. Določila švicarskega zveznega kazenskega zakonika (4. februar 1853) niso mogla nuditi zadostne zaščite zoper prevratni pokret, ker kaznujejo vele-izdajo in pobuno (punt) le tedaj, če je bila izvršena z uporabo fizičnih sil, in ker ni določbe, da naj se kaznujejo tudi že pripravljalna dela. Ta dejstva so napotila, kakor že prej Holandsko, Angleško, Združene države severo-amerikanske, Poljsko, Jugoslavijo in Ogrsko, naposled tudi Švico, da je poskrbela za nova kazenska določila v označenem pogledu. Ubrala pa je pot novelizacije zveznega kazenskega zakonika. Namesto 3. naslova veljavnega kazenskega zakonika stopi po zveznem zakonu z dne 31. januarja 1922 cela vrsta čisto novih določb, a prejšnja so dobila vsaj deloma novo prikrojeno vsebino. Razvrstitev teh določb je dokaj značilna in naj se tu navede, da se more primerjati z našim tkzv. »zakonom o radu i redu«. Naslov III. obsega določbe o veleizdaji, pobuni (puntu), zoperstavljenju, motenju in zaprečevanju skupnih državnih volitev in glasovanj, pregreških pri skupnih državnih volitvah in glasovanjih, pregreških pri kantonalnih volitvah in glasovanjih, kršitvi uradniške dolžnosti ovadbe, ogroževanju ustavnega reda in notranje varnosti, pozivanju in zavajanju h kršitvi vojaških službenih dolžnosti, izpodkopa-vanju vojaške discipline, nepokornosti zoper povelja in odredbe, motenju občega miru v deželi (Landfriedensbruch, čl. 50). Na koncu novega naslova stoje določbe o sodni pristojnosti za te delikte. Sojenje pripada deloma asisom, deloma drugim zveznim in kantonskim sodiščem, deloma tudi vojaškim sodiščem. Nadaljnji člen predpisuje izrek, da zapadejo predmeti, ki rso se ob izvrševanju deliktov rabili. V zadnji uri je nacionalni svet (Natir
326 Razne vesti.
onairat) dodal še člen, ki izpopolnuje splošni del kazenskega zakonika in uvaja na novo »pogojno izvršitev kazni v vseh zadevah, opravljenih po zveznem kazenskem zakoniku«. Ta člen pa določa, da sme »sodnik izvršitev kazni zapora, ki ne gre više od enega leta, odgoditi.« — Besedilo zakona je prinesla Schweiz. Zeitschrift fiir Strafrecht, 1922, v 1. zvezku, obširno oceno iz peresa zveznega odvetnika Frana Stampfli (Bern) pa v 2.-3. zvezku. Avtor ne soglaša povsem s sistematiko. sicer pa se strinja s tendenco zakona in ga osobito brani zoper očitke, da je »Zuchthaus-gesetz«. Pogreša pa, da ni nobenih določb za mladostne kršitelje novih zakonskih predpisov. — Ako le malo primerjamo švicarski in naš »zakon o radu in redu«, nam pade kar v oči, koliko lažje je operirati z zakonom, ki je novela splošnega kazenskega zakonika kakor v Švici, in ne samo-Etalna tvorba poleg splošnega zakonika kakor pri nas. Slednji način kar po sili ustvarja možnost protislovij. Nadalje pa pade v oči umerjenost kazni švicarskega zakona. Tam ni nič smrtnih kazni, osobito ne pri mladostniki nad 18 let, kakor pri nas. Le za veleizdajo in punt je zagrožena voza (Zuchthaus), a še to le alternativno z zaporom (Gefangnis).
Dr. M. D.
— (Peti mednarodni kongres za letalsko pravo) se je vršil v dneh 25. do 30. septembra t. 1. v Pragi. Kongres je pripravil »mednarodni pravniški komite za letalstvo«, čigar osrednji odbor ima sedež v Parizu. Poprej so se vršili kongresi leta 1911. v Parizu, leta 1912. v 2enevi, leta 1913. v Frankfurtu in leta 1921, v Monakovem. Kongresi po svetovni vojni so važni zlasti radi tega, ker se je med vojno pravno naziranje o tem vprašanju preobrnilo. Predvojni kongresi so priznavali princip prostosti zračnega plovstva, mednarodna konvencija o upravi letalstva, sklenjena leta 1919. v Parizu, pa se je v smislu zahtev zmagovalcev postavila na princip državne suverenitete nad zračnim prostorom, ki se nahaja nad državnim ozemljem. Toda kljub ttmu je že monakovski kongres izrekel, da pomenja pariška konvencija »povojni« pravni red, torej samo provizorni in priznal prostost zračnega plovstva, seveda s potrebnim ozirom na državno suvereniteto. V tem pravcu je zboroval tudi letošnji praški kongres, ki je uspel kar najlepše. K udeležbi so bile pozvane samo države, ki so članice društva narodov. Prišli so zastopniki 18 držav, oficielnih delegatov je poslalo 14 držav. Častnim predsednikom zborovanja je bil izvoljen profesor na praški univerzi dr. H ob z a, predsednikom kongresa prof. de Lapradelle, podpredsednikom pa odvetnik Tal a m on, predsednik franc. komiteja za mednarodno letalstvo, P i 11 a r d, profesor na ženevski univerzi, in C o g 1 i o 1 o, profesor na univerzi v Genovi. Kongres je razpravljal poleg drugih vprašanj
zlasti o pristajanju letal na suhem in na vodi, o narodnosti letal in o vojnem letalskem pravu.
¦— (Ali je za razsojo o hudodelstvih in pregreških, nčinjenih s tiskom, pristojno porotno sodišče all sodni dvor?) Naslovno vprašanje je v poslednjem času glede pristojnosti za sojenje o žaljenju na časti, učinjeno s tiskom, zbudilo nekaj pole-
Razne vesti. 327
mike v dnevnem časopisju. Kakor znano, je stol sedinorice z odločbo 28. marca 1922 opr. št. KI 76/22-4, izrekel — protivno stališču viš. dež. sodišča v Ljubljani — da je pristojen sodni dvor in ne porotno sodišče. S to odločbo je sicer to načelno vprašanje rešeno, vsaj za sedaj, ker je višje de-ielno sodišče pri reševanju poznejših ugovorov proti obtožnicam, temelječim na razlogih nepristojnosti sodnega dvora, iz oportunitetnih razlogov sprejelo nazor stola sedmorice. Zato je za enkrat vsaka nadaljnja polemika i?gubila realna tla. Le smotru, da se objektivizira eno kakor drugo stališče, priobčujemo z dovoljenjem kompetentnega mesta nastopno: Se preden je izšla določba stola sedmorice, je predsednik višj. dež. sodišča,
videč nevzdržljivo stanje, ki je nastalo vsled navzkrižja med nazorom onih zbornih sodišč, ki so smatrala za pristojne sodne dvore in nazorom višj. dež. sodišča, podal pri ministrstvu pravde predlog, da se vprašanje o tej
pristojnosti reši s posebnim zakonom. Ta predlog se v merodajni vsebini glasi: Višje deželno sodišče je mnenja, da določba zadnjega
stavka čl. 13 ustave: »Vsa kazniva dejanja, učinjena s tiskom, sodijo redna sodišča« obstoječega pravnega stanja glede pristojnosti ni nič izpremenila. Izraz »redno sodišče« ne pomenja ničesar, ker naŠ kazenski pravni red ne deli sodišč v redna in izredna, ampak govori v nadpisu drugega poglavja pred § 8 le o »sodiščih«, katera potem označuje v § kot: L okr. sodišča, 2. sodne dvore I. stopnje, 3. porotna sodišča, 4. sodne dvore II. stopnje 5. vrhovno sodišče kot kasacijsko sodišče. Stavlja torej porotna sodišča v isto vrsto z drugimi sodišči, ki izvršujejo sodstvo. Tudi ustava v določbah o sodni oblasti (čl. 109—112) ne govori o rednih sodiščih, ampak samo o sodiščih. In ker ustava nikjer ne razveljavlja porotnih sodišč niti v obče niti specialno glede posameznih deliktov, potem je i nadalje v veljavi določba čl. VI A uvodnega zakona z dne 23. maja 1873 drž. zakona Št. 119 h kaz. pr. redu. Kaj si je zakonodajalec ob sestavljanju na-pominane določbe ustave mislil, ne prihaja v poštev. Zakon je nekaj objektivnega, od mišljenja zakonodajalca neodvisnega. Mišljenje njegovo se more pritegniti le za spoznavanje nejasnih določb ali izrazov zakona. Tu pa ne gre za tako tolmačenje. Izraz »redno sodišče« je jasen, samo ne pove ničesar, zlasti ker se tiidi kaz. pr. red sam, kadar rabi antitezo k porotnemu sodišču nikdar ne posluži izraza redno sodišče, ampak le izraza »sodni dvor« (n, pr. § 261) ali pa »sodeče sodišče« v zadnjem odst. čl. VI. uvodn. zak.) Če se je zakonodajalec v ustavi napačno in ne samo nejasno izrazil, tako da ni zadel onega, kar je nameraval, mora napako popraviti, sodnik nima pravice korigirati zakon. V senatu višj. dež. sodišča se poudarja tudi to-le; Po čl. VI uvodn. zakona kaz. pr. reda je opraviti glavno razpravo pred poroto le glede pregreškov in hudodelstev, učinjenih po vsebini (§ 28. tisk. zak.) s tiskom (nemški: Pressinhaltsdelikte). Cleu 13 vidovdanske ustave 3. odst. po svojem besedilu nima v mislih le kaznivih dejanj te vrste, temveč i prave specifične tiskovne delikte, ki jih je moči učiniti sploh le v zvezi s tiskom (Pressformdelikte). Taka dejanja se kaznujejo po smislu določb tisk. zakona in njegovi noveli (17. decembra
328 Razne vesti.
1862 št. 6 drž. zak. ex 1863 in 15. oktobra 1868 št. 142 drž. zak.) ter po čl. VII-IX. zak. 17. decembra 1862 št. 8, drž. zak. iz leta 1863. Glede vseh teh vrst kaznivih dejanj, učinjenih s tiskom v širšem pomenu besede, je oprava glavne razprave (pristojnost za razsojo na prvi stopnji) redoma porazdeljena med sodišča, navedena v § 8 št. 1—3 k. pr. r. Po b e s e d i 1 u ustave (čl. 13. odst. 3) se torej v področju veljave kaz. pr. reda z dne 23. maja 1873 št. 119 drž. zak. ni ničesar izpremenilo. Zakon sicer sodišča m'vedena v § 8 št. 1—3 k. pr. r. ne nazivlje nikjer kot redna sodišča, \
stavlja jih pa med seboj v isto vrsto v nasprotju s sodišči, katera teorija po pravici smatra kot izredna sodišča. Slednja so v § 434 k. pr. r. opisani »p r e k i sod« ter takozvana »izjemna sodišča« po smislu zak. maja 1873 št. 20 drž. zak. ter čl. VII, uvod. z. h k. pr. r. Potemtakem ni drugega trajno učinkujočega sredstva, nego kratek zakon, ki bo jasno deklariral stališče. Proti takemu zakonu ni pomisleka, ker bi se ž njim ustava čisto nič ne izpremenila, ampak le nekaj določilo, česar, kakor zgoraj dokazano, v ustavi ni in kar tudi ne spada v ustavo, kajti razdeljevati kompe-tcnco med sodišče ni stvar ustave, ki določaj le pravne temelje, ampak je to stvar posebne zakonodaje z vidika pravne politike. Če se je v istini nameravala za tiskovne delikte izločiti pristojnost porotnih sodišč — in najbrže se je to nameravalo — potem bi zakon utegnil obsegati samo 2 paragrafa. Prvi, meritorni, bi se glasil: »Čl. VI. odst. A zak.z dne 23. maja 187^ drz. z. št. 119 o uvedbi kaz. postop. reda, po katerem spadajo pred porotna sodišča glavne razprave o vseh obtožbah radi hudodelstva m pregreškov, učinjenih z vsebino kakšne tiskovine, se ukine«, drugi pa bi objcgal pro-vedbeno klavzulo. — Ni treba šele povdarjati, da drž. osnovn. zakon z dne 21. decembra 1867 št. 144 drž zak. s svojim členom U spričo določb člena 142 ustave nima več veljave.
— (Teritorialne spremembe.) Min. pravde je pridelilo okr. sodišču v Gornji Radgoni ves del radgonskega sodnega okraja, ki je pripadel nam, in od cmureškega okraja občine Konjišče, Vratja vas, Vratji vrh, Podgorje, Drobtinci, Masova, Žiberci, Grabe in dele občin Gosdorf, Diepers-dorf, Fluttendorf (ti deli so se spojili s krajevno občino Konjišče) in Donnesdorf ki so se spojili s krajevno občino Apače). Od ostalega, naši kraljevini pripadlega dela cmureškega sodnega okraja so se pridelile občine. Draženvrh, Lokavci, Rožengrunt, Ščavnica, Velka in Trata okrajnemu sodišču pri Sv. Lenartu v Slov, Goricah, občina Sladki vrh okrajnemu sodišču v Mariboru. Okrajnemu sodišču v Mariboru so prideljeni tudi nam pripadli del občine Schlossberg-Gradišče (priklopljen h krajevni občini Selnica ob Dravi), 4'hiše od občine Glanz (priklopljene h krajevni občini Št. Jurij ob Pesnici) in del občine Spielfeld (priklopljen h krajevni občini Št. Ilj) V politično-upravnem oziru spada ozemlje, ki se je pridelilo okrajnemu sodišču v Gornji Radgoni k okrajnemu glavarstvu Ljutomeru, ostalo pa k okrajnemu glavarstvu v Mariboru.