>u. ¦isyi szred-sztov- Benguelimen je najboljse :-: : : :-: :-: Bengueliment je potre-ben pri sledecsih bolah : Susi, bol zsil. bol glave, bol lica i krizsecov i. t. d. Najboljszije proti gri-zaji kuk. Giht, bot zobov, trganje, szmicanje i. t. d. Bengneliment odpravi na- szec, zmr- znja no nogo, csen brade. Jfaj HT.e njim dosxtaja v**/,ik-«lar paziti ne ime i sxamo Dr Bengue-ov lENlELiiENT prosziti. Dobi sze vu tubu-?ah iz erca K 2.40 vu vsza-koj apoteki. Gsi sze ne dobi, naj sze Njim dosztaja obrnoti k centralnomi szklr discsi : „ iiini fieiliyen Geist" Wien, I., Operngasse 16., Depot No. 106. Sc k.dezs. premljov pobvaljeni Najmensza postne poszljitev 1 tuhus, steromi cena je 2.60. Csi sze penezi naprej notri poslejo poszljitev sze zgodi brezi postnine. '2 tubusa 3 tubusi K 5-K 7.50 Idealno szredsztvo pozsene ime Barber! brezi vszega kvarnoga na-szledka, vecs, kak 20 let, na klinikah vo szprobnno^ tiho, csiszto iz rasztlin, naturalno delo, s?tero sze redi v Becsi Vu apoteki ,Szv. Dflba' proti sztavlenomi, zsmetnomi sztolci, proti manjoszti csrev, proti doli szetfanyi tiicsave. Profeszorje, vracsitelje i publi-kum zse vecs 20 let sz haszkom nucajo Sagrada Barber na re-gulivanje prekiibanja, ar proti vszern drii^im lakszirajocsim szredpztvani krepizsalodec, csreva i po csaszi de ne potrebno vecs lakszirajocsegaszredsztvajemati. Nego pazirni na ime BARBER, ar to je znanien-je pravoga dela. Edna skatla -J.40 K, skatla na probo 70 fill., vu najvecs apo-tekah sze dobi, obrnte sze edino mi narejavci. k*" " \a adresz : ist" Wien, I,, Operngasse 16., Depot No, 106, S. c. k. dezs. premijov potivaljen. Pazimo na Najmcnsi postni poslji- Pazimo na tev: 1 izvirna »zkatla •2.(10 K. Ali 4 skatlc na probo 3 kor. ('si sze po-nozi naprej notri poslejo (pra) posljiter brezi postnine. ^-—¦** ime Barber! ime Barber! ,,Stero je pa vu dobro zemlo spadnolo, tej so ki vu srci lepom i dobrom slisavsi to rec, obdrzavajo njo i sad prinasajo vu trplivosti." Luk. 8, ir>. AJSY1TISI0A.SBCA JBZUSOYOOA Na 1914. navadno leto. Z dovoljenjom Sombotelske visesnje cerkveue oblasti, XI. LETNI TECAJ. VSA PRAVICA ZADRZANA. Cena 60 filerov. Na svetlo dan od sombotelske cerkvene stamparije. SZOMBATHELY GERKVENA STAMPARIJA Janiiar 31 dnevov ma. Secen. 1 ga je den 8 v. 27 m. dugi; do konca mesecazraste 59 m. Den Cetrtek Petek Sobota 11 12 13 14 15 16 17 Dnevnik svetnikov Novo leto Obrez. Makar apat. Genovefa dev. Jer hod Sunca izhod v. m. Sunca zahod v. m. 7 50 49 49 4 17 18 19 Meseca izhod v. m. MesecE zahod v. m. predp 10 53 11 7 pop. 10 25 11 43 1. Po smrti Herodesa se je skazal angel Jo&efi. Mataj II. 19—23. 4 Nedela 5 Pondelek 6 Tork 7 Sreda 8 Cetrtek 9 Petek 10 Sobota Titus p. Telesfor p. m. Sveli tre Krali Rajmund sp. Severin apat Julian m. Vilmos 3 7 49 4 20 11 21 49 21 11 35 art 49 22 11 52 49 23 pop. ## 49 24 12 43 M 48 25 1 23 M 48 27 2 15 predp 12 49 1 57 3 4 19 5 31 6 37 2. Kda bi Jezus dvanajset let star bio. Luk. II. 42—52. Nedela Pondelek Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota I po treh Kralih Tacian p. 40 vojakov Hilarius p. Pavel piiscavnik Marcel p. m. .Anton piisSavnik 7 48 4 28 3 22 47 30 4 39 47 31 6 3 m 47 32 7 27 46 33 8 51 t 45 35 10 11 44 36 11 32 7 34 8 17 8 50 9 16 9 37 9 55 10 13 3. Svadba je v6injena v Kani. Jan. II. 1—11. )8 Nfidela 19 Pondelek 20 Tork 21 Sreda 22 Cetrtek 23 Petek 24 Sobota II po treh Kralih Kanut kral m. Fabjan i Sebastjan Agnes d. m. Vince m. Janos od almostva Timotej p. 7 43 4 37 predp 48€ 43 37 12 53 42 38 2 16 41 41 3 37 40 43 4 55 t 39 45 6 2 38 46 6 56 10 30 10 49 11 15 11 44 pop. 1 20 2 25 4. Gobavi prosi: Gospodne, 8i sSes, lehko me ocistis. Mataj VIII. 1 -13. 25 Nedela 26 Pondelek 27 Tork 28 Sreda 29 Cetrtek 30 Petek SI Sobota III po treh Kralih Polikarp p. ra. Janos Zlatovustni Agnes dev. Ferenc Salezki Martina dev. Peter Nolask. sp. 7 37 4 47 7 34 e ft 36 49 8 4 35 51 8 25 34 52 8 43 33 54 8 59 t 32 55 9 12 31 57 9 26 3 39 4 54 6 7 7 17 8 24 9 30 10 35 Izraelski kalender. 5674. Jan. 1. Tebeth 3. Jan. 3. Tebeth 5. S. Va jigas Jan. 8. Tebeth 10. Jeruzs. ostr. b. Jan. 10. Tebo'h. 12. S. Vajekhi. Jan. 17. Tebeth 19. S. Semoth. Jan. 24. Tebeth -26. S. Vaera. Jan. 28. Sebat 1. Ros K. Jan. 31. Sebat 4. S. Bo. Spremeni meseca. •^ Prvi krajec 4-ga ob /_ 3 v. 9 m. pop. * Pun 12-ga ob 6 v. 9 m. predp. (Ł; Zadnji krajec 19-ga ob 1 v. 30 m. predp. O Mlad 26-ga ob 7 v. 34 ra. predp. Vremen, po Herscheli: Vu zacetki meseca lepo i vugodno, 12—19 premenljivo, 19—26 velki mraz, konec meseca spremenljivo. Vi-heri. Zlati tanac: Novo leto za6neS, po-novi se i vu dusi. To eto ti zna slednje biti. Grozovitno bi bilo z grehSnov dusov vu roke Boga spadnoti. Den Z a p i s n i k Dohodki kor. kor. StroSki fill. fill. Pravilo staroga kmeta za jannar: Vedrno novo leto Pavlov veter Ci je toplo v Januari, Da nam dobro zetvo. Je ne dober. Sprotoletje se pokvari. Den Dnevnik svetnikov 3 hod Sunca izhod v. m. Sunca zaliod v. in. izhod Meseca Meseca zahod 5. Veliko gibanje je postanolo na morji. Mataj VIII. 23 - 27. Nedeia Pondel Tork Sreda (Jetrtek Petek Soboda IV. po treh Kralih Sveenica Balas p. m. Q) Andras Kors. Veronika Agata dev. m. Dora dev. m. f Romuald apat 7 30 4 58 9 40 at* 28 59 9 57 27 5 1 10 15 &$ 26 10 40 W 24 5 11 14 W 22 6 11 59 HE 21 7 pop. 6. Od delavcov vu vinogradi. XX. 1-16. Nedeia 9 Pondelek 10 Tork 11 Sreda 12 Cetrtek 13 Petek 14 Sobota !. pred pepelmicov Cirill Aleksandr. Skolastika Skazanje Nevt. Dev. \ Eulalia Katarena od Rici Balentin diihovnik t 7 20 5 9 2 11 19 11 3 35 m 17 13 5 00 & 15 14 6 26 14 15 7 50 12 17 9 14 10 18 10 38 11 41 predb 12 50 2 00 3 U 4 19 5 18 6 9 6 47 7 16 7 39 7 59 8 18 8 35 7. Prilika od sejaca i semena. Luk. VIII. 4—15. 15 Nedeia 16 Pondelek 17 Tork 18 Sreda 19 Cetrtek 20 Petek 21 Sobota II. pred pepelnfco> Julianna dev. m. Julianna Donat m. Simeon p. m. Konrad sp. Eleuterij p. Severian m. 7 9 5 20 predb 7 22 12 3 € 5 23 1 27 4 25 2 46 2 26 3 57 f 7 0 28 4 53 6 59 30 5 36 8 54 9 17 9 46 10 24 11 14 pop. 1 26 8. Jezus ozdravi slepoga. Luk. XV/II. 31—41. 22 Nedeia 23 Pondelek 24 Tork 25 Sreda 2H Cetrtek 27 Petek 28 Sobota III. pred. pepelnicov Peter Damj pusp. Matjas ap. Pepelnica Q Margeta. Aleksander Leander Roman apat. it t tt t ft 6 57 5 32 6 7 ft 55 33 6 31 53 34 6 50 52 36 7 5 50 37 7 19 48 39 7 33 46 40 7 46 2 40 3 53 5 3 6 H 7 .17 8 24 9 29 Izraelski kalendar. 5674. Febr. 7. Sebat U.S. Besa,. Febr. 11. Sebat 15. ffik iinnepe Febr. 14. Sebat 18. S. Jitliro Febr. 21. Sebat 25. S. Misp. Febr. l»6. Sebat 30. Ros Rhodes. Febr. 27. Adar 1. R. Kb. Febr. 28. Adar ± S. Ther. Spremeni meseca. Q) Prvi krajec 3-ga ob 11 v. 33 m. predp. a Pun 10-ga ob 6 v. 35 m. pop. Ł, Zadnji krajec 17 ga ob 10 v.23m.predp. @ Mlad 25-ga ob 1 v. 2 m. predp. Vremen po Ilerschfli: Prvo polovieo spre-menljivo, vetrovjV, 17-25 hladno, dosta deza i snega. Na konci prevec mrzlo. Zlati tanac Fasenski dnevi so, pazi, da vu njih i ti se ne zmotis i neduzoosti ne gubis. Vse veselje mine samo zalost i neza- dovolnostza sebom niha Den Z a p i s n i k Dohodki kor. | fill. StroSki kor. fill. Pravilo staroga kmeta za feforuar: Topla Svecnica Mrzla Svecnica Matjas ci ne najde leda, Sneg, mraz prinese. Oba odzene. Ga napravi, telko gleda. i Marc 31 dnevov ma. Mall traven. 1-ga je den 10 v. 57 m. dugi; do konca meseca zra-ste 1 v. 44 m. 21-ga o plodne zaceteh sprotoletja. Den Dnevnik svetnikov C hod Sunca izhod v. m. Sunca zahod v. m. Meseca izhod v. m. Meseci zahod v. m. 9. Hiidi dtth skuSava JezuSa. Mataj IV. 1 — 11. Nedela Pondelek Tork Sreda <3etrtek Petek Sobota 1. postna Simplicij papa t Kunigunda f Kalimir sp. Kvatri ft Euzebij m. 3 t Perpetua i FelicitaS ft Tomas Akvit. f 6 44 5 41 8 1 42 43 8 19 1M? 40 45 8 42 $* 38 46 9 11 36 48 9 48 W 34 49 10 40 HE 32 51 11 44 10 3 11 46 pred. 12 56 2 3 3 5 3 59 10. Vzeo je JezuS s sobom Petra i Jano&a i Jakoba i preobrazo se je. Mataj XVIII. 1-9. 8 Nedela 9 Pondelek 10 Tork 11 Sreda 12 $etrtek 13 Petek 14 Sobota II. postna FranciSka Eimska 40 mantrnikov. Heraklij Gregor papa Eozina Matilda kralica HE 6 30 5 52 pop. T 28 54 2 25 t m 26 55 3 51 t & 24 57 5 17 t & 22 59 6 43 tt 20 6 0 8 9 t A A 18 1 9 39 4 41 5 14 5 40 6 6 19 6 38 11. Jezus izfcene vraga iz nemoga. Luk. XI. 14—28. 5 Nedela 16 Pondelek 17 Tork 18 Sreda 19 Oetrtek 20 Petek 21 Sobota HI postna Heribert p. t Gertrud dev. f Ciril jeruzalemski (Ł ; Joief, hranitelj Jez. Joakim H Benedik apat. t 6 16 6 2111 7 14 4 pred. 12 6 12 33 10 7 1 48 a 8 8 2 52 6 10 3 38 it 4 12 4 11 7 19 7 45 8 20 9 10 8 11 16 pop 12. Jezus nahrani 5 jezero moskov. Jan. VI. 1—16. 22 Nedela 23 Pondelek 24 Tork 25 Sreda 26 Cetrtek 27 Petek 28 Sobota IV postna Viktorijan Gabriel arkangel Ceplena Marija Emanuel Janos Damaski Jano§ kapistranski 6 2 6 13 4 37 t i\ 6 0 14 4 57 5 58 16 5 14 56 17 5 27 54 18 5 40 i" 52 20 5 54 50 22 6 10 1 43 2 54 4 5 6 14 7 19 8 26 13. Pravo je Jezu§ vnozini: Sto iz vas pokara me greha? Jan. 46—59. VIII. 29 30 31 Nedela Pondelek Tork V pestna (carna) Kvirin Balbina dev. 5 48 6 23 6 26 t &< 46 24 6 46 t t* 44 26 7 12 9 34 10 44 11 52 Izraelszki kalendar. 5674. Marc. 7. Adar. 9. S. The-zave. M&rc. 11. Adar. 13. Eszter bojt. Marc. 12. Adar. 14. Purim Marc. 13. Adar. 15. Susan-Pur im. Marc. 14. Adar. 16. S. Ki Thiza. Marc. 21. Adar. 23. s. Va-jakhel, Pek. Marc. 28. Ni/. 1. S. Va-jik. R. Kh. Spremeni meseca. 3) Prvi krajec 5-ga ob 6 v. 3 m. predp. % Pun 12-ga ob 5 v. 18 m. predp. (Ł Zadnji krajec 18-ga ob 8 v. 39 m. pop. % Mlad 26-ga ob 7 v. 9 m. pop. Vremen po Herscheli: Prvo polovico vetrov-je, mokro; drttgo polovico spremenljivo. Zlati tanacs: Postni cas je, poleg cerkvene zapovedi vze-mi viizemska svestva. Delaj pokoro, ofiisti si diifco. Den Z a p i s n i k Dohodki kor. fill. StroSki kor. fill. Pravilo sztaroga kmeta za marc: Vaprili se ovce v ovfiarno zaprejo, Kakse na den Mantrnikov je vreme, Toplo nam je sprotoletje, Ci marcija one po pasi blejejo. Takse nam stirdeset dnij nepobegne. C i prav prido goske divje. April 30 dnevov. ma. Yelki traven. l-ga je den 12 v. 45 m. dugi; do koncamesecazraste 1 v. 35 m. Den Dnevnik svetnikov Hugon p. j. Franciskus Paulanski ! Marija 7 zalosti ^ ,T Izidor p. ^ Tj € hod Sunca Sunca Meseca izhod v. m. zahod v. m. izhod v. in. H 5 42 6 27 7 47 40 28 8 32 •« 38 29 9 30 •« 36 31 10 40 Meseca zahod v. m. predp. 12 56 1 51 2 36 14. Kda bi se JezuS, priblifcavao, vnozina presterala gvant na pot. Mataj XXI. 1—9. 5 Ponaelek 7 Tork 8 Sreda 9 Cetrtek 10 Petek 11 Sobota UL Dixstna (cvetna) Celesfin papa Eberhard piiscavnik Dionizij piispek Velki cetrtek Velki petek Velka sobota t f t tt O tt --4+- 5 34 6 33 11 58 32 34 POD. 30 35 2 44 28 37 4 7 1*1 26 38 5 34 sh 24 39 7 3 22 41 8 32 3 12 4 22 5 18 15. Jezug vstane od rartvih. Marko XVI. 1—7. 12 Nedela \\ W 15 Sreda 16 Cetrtek 17 Petek 18 Sobota Viizem. Goristanenje J. Viizemski pondelek Justin m. Anastazia dev. Lambert m. Anicet p. Apollonius m. © t 5 20 6 43 10 3 18 44 11 27 16 45 predp a 14 46 12 37 & 12 48 1 33 10 49 2 13 9 51 2 42 5 43 6 17 7 00 7 56 9 4 10 18 11 S2 16. JezuŁ se prikaie apostolom pri zapretih dverah. Jan. XX. 19—31. Nedela, Pondelek 21 Tork 22 Sreda 23 6etrtek 24 Petek 25 Sobota 4A,?%r'(beli) Anzelm p. Soter in Kaj Adalbert p. Jiirij m. Marko evangelist 5 7 6 52 3 2 5 54 3 20 3 55 3 36 1 57 3 49 4 59 58 4 3 58 7 0 4 17 56 1 4 33 pop. 1 53 2 59 4 4 5 10 6 16 7 25 17. Jas sam dnber pastir. Jan. X. 11—16. 26 27 28 28 30 Nedela Pondelek Tork Sreda Cetrtek i II .po Viizmi. Zica Pavel od Kriza Peter m. Katarina Sijenska 4 53 7 2 4 52 I* 54 : 4 5 26 51 6 5 48 49 7 6 30 48 8 7 25 8 34 9 43 10 48 11 46 SBrm. Izraelski kalendar. 5674. Apr. 4. Niz 8. S. Zav. Apr. 11. Niz 15. S. Pas- szah 1. n. Apr. 12. Niz 16. Passzah 2. n. Apr. 17. Niz 21. Sebii sel P. Apr. 18. Niz 22. S. Akar. sel. P. Apr. 25. Niz. 29. S. Se- min. 1. P. Apr. 26. Niz 30. Ros Kho- des. Apr. 27. Ijar 1. Ros Kh. Spremeni meseca. ^ Prvi krajee 3-ga ob _ 8 v. 41 m. pop. • Pun 10-ga ob 2 v. 28 m. pop. (Q Zadnji krajee 17 ga ob 8 v. 52 m. predp. Q Mlad 25-ga ob 12 v. 22 m. pop. Vremen po Herscheli: Prvo poloyico hladno mokro ; 10—17 lepo, vugodno, 17—25 sprei menljiyo; na konc-dezevno. Zlati tanac: Goristanenje Jezu&ovo veselje je nam prineslo, skrbi se, da viizemsko cisto veselje i mirostane vsikdar vu tvojem srei. Vu srei svete misli morejo biti, tak bodemo obsliizavali vekiveSne svetke vu nebi. Pravilo staroga knieta za april : Stihsa v aprili A vlazeu april April slane ne trpi, Skodi rastlini Da sada obil, 6i ednok ze v njem grmi. „ . . . Dohodki StroSki Den Z a p I S n I k______________________ kor. fill. kor. | fill, Maj 31 dnevov ma. Risalscek. l-ga je den 14 v. 24 m. dugi; do kon- ea meseca zraste 1 v. 12 m. Ben Petek Sobota Dnevnik svetnikov Filip i Jakob apo&tola f Athanazius p. hod Sunca izhod v. m. Sunca zahod v. m. ..Meseca izhod v. m. 8* 4 46 44 7 10 11 8 28 9 43 Meseca zahod v. m. 12 34 1 12 18. Edno malo i ze me ne te vidili. Vi te se zilosiili, nego zalost vasa se obrne na radost. Jan. XVI. 16—22. pp Viizmi Florijan mantrnik Pius V. papa Janos evangelist Stanislav p. m. Prikazanje Mihaela Greg or Naz. p. 3 4 42 7 12 11 1 41 13 pop. 40 14 1 42 & 38 16 3 5 sh 36 17 4 20 ih 34 18 5 57 HE 33 20 7 28 1 42 2 2 24 2 42 3 00 3 19 3 42 19. JezuS obe6a vufienikom Diiha Svetoga. Jan. XVI. 5—14. 10 Nede! 11 Pondelek 12 Tork 13 Sreda 14 Cetrtek 15 Petek 16 Sobota Viizmi >; Mamert p. Pankrae m. Servac m. Bonifac m. Janos de la Salle | JanoS Nepomuc (Q H5€ 4 32 7 22 8 56 **• 30 23 10 16 **- 28 24 11 20 & 27 25 predp 26 27 12 6 25 28 12 41 24 29 1 6 4 ll 4 49 5 40 6 45 7 59 9 16 10 31 20. Ci kaj prosili bodete Oeo vu mojern Imeni, da vam. Jan. XVI. 23—30. 17 Nedela 18 Pondelek 19 Tork 20 Sreda 21 Cetrtek 22 Petek 23 Sobota V, po Viizmi Venanc m. |"5 c Pudenciana dev. x2 ^ Bernardin Sijenski J W x Vnebo stoplenje Jez. Julija dev. f Deziderij p. m. 4 23 7 30 1 26 22 31 1 41 21 33 1 55 19 34 2 9 18 35 2 23 17 36 2 39 16 37 2 57 11 42 pop 1 55 3 1 4 7 5 14 6 23 21. Kda pride Oveselitel, on bode s?edo6anstvo 6inio od meme. Jan. XV. 26. 24 Nedela V! no Vu?mi 25 Pondelek Urban papa @ 14 26 Tork Filip Nev. sp. 13 21 Sreda Beda sp. 12 28 Oetrtek Augustin Kantur. 11 29 Petek Magdalena Pazziska f HE 11 30 Sobota Ferdinand kral ft m 10 7 38 3 20 39 3 50 41 4 29 42 5 19 43 6 22 44 7 34 45 8 50 7 i 8 40 9 40 10 32 11 12 11 43 predp 22. Jezu§ guei od Diiha Svetoga i lubezni. Jan. XVI. 23—31. 31 |Nedela jRisali. Prisestje Diiha. | ^ft|4 917 46110 9112 Izraelski kalendar, 5674. Maj. 2. Ijar 6. S. Thasz. Mez. 2. Per. Maj. 4. Ijar 8. Seni bojt. Maj. 7. Ijar 11. Kham. bojt. Maj. 9. Ijar 13. S. Akh. Moth. Ked. 3. Per. Maj. 11. Ijar 15. Seni bojt Maj 14. Ijar 18. Lag beom. Maj. 16. Ijar 20. S. Emor. 4. Per. Maj. k3. Ijar 27. S. Behar, Bek. 5. Per. Maj. 26. Szivan 1. R. K. Maj. 30. Szivan 5. S. Ba- midbar 6. Per. Maj. 31. Szivan. 6. Sabuoth. 1 n. m Spremeni meseca. Ł Prvi krajec 3-ga ob 7 v. 29 m. predp. Pun 9-ga ob 10 v. 31 m. pop. (iQ Zadnji krajec 16-ga ob 11 v. 12 m. pop. © Mlad 25-ga ob 3 v. 35 m. predp. Vremen po Herscheli: 3—9 defcevno, vetro?-je ; 9—25 lepo ; na konci dezevno. Zlati tanac: Maj nam roze pri-nese, okincaj z njimi najlepso rozo, Marijo Devico. Oasti njo z viistami, najbolje pa s tem, da greha bos se ogibo. Marija vugrehs-nom srci veselja ne naide. 3 N^«.w- 4 Pondelek 5 Tork 6 Sreda 7 Oetrtek 8 Petek ft Snhnta Pvavilo staroga knieta za maj : Slan'ca v zaeetki meszeca maja Dnevi Servac, Pongrae, Bonifac'ja lepi Za vol mraza boj bojec'i. Zoritvi sada jako nagaja Sladkim ?in6ekom uam napunijo kleti. Komaj Vrban pride zpe&i. DeD Z a p i s n i k______________________ kor. [ fill. kor. | fill, Jnnij 30 dnevov ma. Ivanscek. lga je den 15 v. 39 m. dugi; do 20-ga 18 m zra- &te potern 'pa je ,8 ra. kracisi. 22-ga zacetek Ida. Den 1 Pondel 2 6 Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota Dnevnik svetnikov Risalski Pondslek 3 Maria Anna dev. Klotilda. Paula.Kvatri/j-f Kvirin p. Bonifac p. ff Norbert p. f 0) hod Sunca izhod v. m. Sunca zahod v. in. 4 8!7 47 48 49 50 51 51 Meseca' izhod v. m. Meseoa zahoda v. m. 11 27 pop. 2 7 3 30 4 56 6 24 12 29 12 47 1 4 1 22 1 43 2 23. Idoci vcite vse narode krscavajoci vu Imeni Oce i Sina i Diiha Svetoga. Mat. XXVIII. 18—20. 7 Nedele 8 Pondelek 9 Tork 10 Sreda 11 Cetrtek 12 Petek 13 Sobota I Sv Trojica Medard p. Primus Margeta kralica Tebovo Flora dev. Anton Padovanski * 4 5 7 51 7 48 4 52 9 1 *x. 4 53 9 56 *Ł 4 54 10 37 id 3 55 11 6 A 3 56 11 28 A 3 56 11 46 2 41 3 25 4 24 5 35 6 54 8 12 9 27 24. Niki filovek je pripravo velko vecerjo. Luk. XIV. 16—24. 14 15 16 17 18 19 20 Nedela Pondelek Tork Sreda Celrtek Petek Sobota II. po Risalih Vid, Modest m. (Ł Franz Eegiski Eainer. Jolenta Marko i Marcelijan Najsv Srce Jezusovo f Florentina dev. 4 3 7 57 predp. $5 3 57 12 2 3 58 12 16 3 58 12 30 3 59 12 44 ft* 3 59 1 1 8 3 0 1 22 10 36 11 44 pop. 1 54 3 2 4 10 5 %> 25. Prilika od zgiibljene ovce. Luk. XV. 1 — 10. 21 Nedela 22 Pondelek 23 Tork 24 Sreda 25 Oetrtek 26 Petek 27 Sobota III po Risalih Paulin p. Edeltruda dtv. Ivan krstitel Vilmos apat Janos i Pavel m. Ladislav kral M 4 3 8 0 1 49 W 3 0 2 25 W 3 0 3 3 3 0 4 14 4 0 5 22 f m 4 0 6 39 m 4 0 7 58 6 i 7 32 8 28 9 12 9 49 10 12 10 34 26. Pravo je Jezus Petri: Pelaj na globocino i prestrite mreze na lovlenje. Luk. V. 1—11. 28 Nedela 29 Pondelek 30 [Tork IV. po Risalih Peter i Pavel apostola Spomin sv. Pavla fj) 4 5 8 0 9 16 5 0 10 35 6 0 11 54 10 52 11 9 11 27 Izraelski kalendar. 5674. Jun. 1. Szivan 7. Sabuoth 2. n. Jun. 6.,Szivan 12 S. Nassza 1. P. Jun. 13. Szivan 19. S. Be- hal. 2. P. Jun. 20. Szivan 26. S. Sel- Lek. 3. P. Jun. 24. Szivan 30. Ros Rhodes. Jun. 25. Thamusz 1. R. K. Jun. 27. Thamusz 3. S. Kor. 4. Per. e Spremeni meseca. 3 Prvi krajee l-<.-a ob 3 a 3 m. pop. Pun 8-ga ob 6 v. 18 m predp. Zadnji krajee 15-ga ob 3 v. 20 m. pop. Mlad 23 ga ob 4 v. 33 m. pop. Q) Prvi krajee 30-ga ob 8 v. 24 m. pop. Vremen po Herscheli: Zacetek spremenljiv; 8 — 15 vetrovje, mokro, 15—23. spremenljivo ; na konci lepo. Zlati tanac: Po Mariji k Jezusi: Junij je Srei Jezugo-vomi posveeen. To Sree nas zove: Hodite k meni, ki ste fcalostni i obte-zeni z nevolami, jas vas zldhkotim. Pa bine sli? AH ne imate ne-vole? Den Z a p i s n i k Dohodki kor. fill. StroSki kor. fill Pravilo staroga kuieta za junij : Stirideset dnij so nebo skuzi. Vidove megle se zito boji, Sloven veli: ka Petrov dez Ci na Medarovo z njega rozi. Ci Miircsar jo vidizevzetvi dvoji. Za lagev i pisker je me6. July 31 dnevov. ma Jakopescek. Mali srpan. l-ga je den 5 v. 53 m. dugi; do kooca raeseca de 52 m. kraSisl Den Dnevnik szvetnikov Teobald pii&5a?nik. Srpna Marija Helijoder pu§p, Berta dev. f € hod HE Sunca izhod v. m. 4 7 Sunca zahod 8 0 7 59 59 59 Meseca izhod v. m. Mesega zahod pop. 11 46 2 38! predp 3 27 12 8 12 37 27. Ci ne bode obilneSa va§a pravica, kak farizeuSov, ae pridete vm kraljestvo nebesko. Mataj V. 20—24. I Nedela Pondelek 7 Tork 8 Sreda 9 Cetrtek 10 Petek 11 Sobota , V. pq Risalih Dominika dev. IzaiaS Oiril i Metod ^ Elizabeta kralica Anatolia dev. Amalia deyica f Pius papa 4 9 7 58 6 43 9 58 7 45 10 57 8 31 *x 11 57 9 5 11 57 9 29 A 12 56 9 50 13 55 10 7 1 15 2 7 3 14 4 30 5 48 7 6 8 18 28. Milo mi je nad vnozinov . . . Łe tri dni trpijo i ne majo, jeli. Marko VIII. 1—9. ka bi 12 Nedela 13 Pondelek 14 Tork 15 Sreda 16 Cetrtek 17 Petek 18 Sobota VI no Risaiih Anaslet papa Bonaventura 12 apoStolov. Karmelska D. Aleksij sp. Friderik 4 14 7 55 10 21 15 54 10 35 16 54 10 49 € 17 53 11 5 ®& 18 53 11 24 t 19 52 11 49 20 50 predp 9 27 10 36 11 41 pop. 1 55 3 3 4 13 29. Varte se od krivih prprokov . . . Je-li berejo z trnja grozdje? Mataj VIII. 14—21.__________________ ~ 5 19 6 18 7 7 7 45 8 15 8 40 8 59 19 Nedela 20 Pondelek 21 Tork 22 §reda 23 Cetrtek 23 Petek 25 Sobota VII. po Risalih Marjeta, Elias Olga Marija Magdalena Apolinar p. m. Kristina d. m. Jakab apo&tol 4 21 7 49 12 21 22 48 1 9 23 47 1 58 24 46 3 5 25 45 4 21 27 44 5 42 * 28 43 7 3 30. Bio je niki bogat, meo Spana i te je bio obtofceni. Luk. XVI. 1-9. » NBuQia • Tork 28 Sreda 39 Cetrtek 31 Petek VIII, po Risaiih PantaTeon m. Inocencij papa Maita dev. Julita, Abdon Ignacij Lojolanski 4 29 7 42 8 23 30 40 9 43 32 39 11 4 33 38 HE 34 37 1 49 35 36 3 18 9 17 9 34 9 52 10 13 10 38 11 13 Izraelski kalendar. 5674. Jul. 4. Thamusz 10. S. Khukath 5. Per. Jul. 11. Thamusz 17. S. Balak 6. Per. Jul. 12. Thamusz 18. Tem- plom elfogl. bojt. Jul. 18. Thamusz 24. S. Pinkhasz 1. Per. Jul. 24. Ab Ros Khod. Jul. 25. Ab 2. S. Mat. M. 2. P. Spremeni meseca. Ł Pun 7-ga ob 3 v. pop. (O Zadnjikrajec 15-ga ob8 v. 32 m. predp. 0 Mlad 23-ga ob 3 v. 38 m. predp. Q) Prvi krajec 30-ga ob 12 v. 51 m. predp. Vremen po Herscheli: Za6etek meseca do 23-ga spremenljivc ; konec hladen z dos-tim defcom. Zlati tanac: Cas dela. Kriih si sprav-lamo. Nego delo more biti veselo. Slovenci poleg stare navade vu imeni JezuSa, Marije i Jo&efa zafinejo. Na kon-ci pa blagoslov prosijo s starov refrjov: Krifci Bofce, blagoslovi Gos-podne. Den Z a p i s n i k Dohodki kor. fill. StroSki kor. fill. Pravilo staroga kiiieta za julij: Sprne Marije dez mokre nam da v roke irziiVo^sXi ElijaSov den 6i li grmi vu njem Ovsene, psenicne, rzene kope v sSm sadiesem wd^m. Od Boga je dan kak ysaki drttgi den. Mesnjek. l-ga je eden 14 v. 58 m. dugi; do konca mes^ca 1 v. 31 m. de kra&si. Den Dnevnik svetnikov hod Sunca izhod v. in. Sunca zahod v. ra. Meseca izhod Meseca zahod v. ra. ljSobota | Verige Petra apostola | jfr | 4 36 [ 4 341 7 30 [11 58 31. JezuS se je joko nad Jeruzalemom. Pridejo dnovi na tebe. Luk. XIX. 41-47. IX. po. Risalih Naidenje sv. Stevana m. Dorainik spov. Snezna D. Marija Spreobrazenje Gosp. Ł Donat p. m. j Oirjak m. 4 37 7 33 5 36 39 31 6 27 & 40 30 7 5 42 29 7 32 & 43 27 7 53 44 25 8 11 46 24 8 25 predp 12 58 2 10 3 28 4 45 6 00 7 _11. 32. Dva Sloveka sta gori sla vu cerkev, da bi moJila. Luk. XVIII. 9—14, 8 20 9 26 10 33 11 41 pop. 1 58 3 4 Ji 10 11 12 13 14 If Nedeia Pondelek Tork- Sreda Cetrtek Petek Sobota X. po Risalih Lovrenc m. SuSana dev. Klara dev. Hipolit i Kasijan Euzeb duhovnik <Ł -j.^ Velka Mela, Vnebovietje 4 47 7 22 8 40 48 20 8 55 49 19 9 10 50 17 9 28 mf 52 16 9 49 mP 53 14 10 18 ## 54 12 10 55 33. Jezus ozdravi gluho-nemoga. Marko VII. 31—37. If Nedeia 17 18 19 20 21 22 Pondelek Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota XI po Risalih Liber at m. Celena casarica Ludovik ToSedanski Stevan, Vogrski kral Ivana Franciska ^ Timotej m. 4 56 7 11 11 44 57 9 predp 58 7 12 46 5 0 5 1 57 2 4 3 18 m 3 2 4 40 4 0 6 2 4 6 5 00 5 42 6 15 6 41 7 3 7 22 34. Niki clovek je spadno med razbojnike, ki po zivoga ostavivsi odisli so. Luk. X. 23-37. ?¦ 24 25 26 27 28 29 XII. po Risalih Bertalan apostol Ludovik kral Zefirin papa Jozef Kalazauski Augustin piispek 3 t Glavosek sv. Ivana 5 6 6 59 7 25 7 57 8 47 fa 8 55 10 11 tf€ 10 53 11 36 <-#€ 11 51 pop. 12 49 2 21 & 14 •47 3 31 7 40 7 58 8 17 8 42 9 14 9 56 10 51 35 Jezus 30 Nedeia I 81 Pondelek ozdravi dloveka vu vodenom betegi. Luk. XIV. 1 — 11. Izraelski kalendar. 6574. Aug. 1. Ab 9. S. Debarim. Aug. 2. Ab 10. Jeruzsalem elpuszt. bojt. , Aug. 8. Ab 16. S. Voethk. 3. P. Aug. 15. Ab 23. S. Ekev. 4. P. Aug. 22. Ab 30. S. Reeh 5. P. R. Kh. Aug. 23. Elul 1. Ros Kh. Aug. 29. Elul 7. S. Softim 6. P. Spremeni meseca. $ Pun 6-ga ob 1 v. 41 m. predp. (Ł Zadnji krajec 14-ga ob 1 v. 56 m. predp. $ Mlad 21-ga ob 1 v. 26 m. pop. 3 Prvi krajec 28-ga ob 5 v. 52 m. predp. Vremen po Herscheli: Vu prvoj polovici meseca do 21-ga lepo, vu-godno vremen, potem mokro, hladno. Angelov Cuvarov. I ^ Raimund Izabela | & 5 15 16 6 45 43 4 26 5 5 11 58 predp Ziati tanac : Eadi po romanji ho-dite, pazite, da ne bo-dete brezi haska ho-dili. Pro§6enje se do-konfia vu cerkvi, po veselicah se ze samo vragi sluii. Bog zna, jeli bi ne boljse bilo tak§im doma sedeti? StroSki Pravil© staroga kmeta augusta: Lovrenc dezeven nam vino sladi; Kaksi je Lovrenc-Brtlanov den Velika Mesa lepa i vroca Lepa,hajdina mocs po njera dobi! Taksa po navadi bo nam jesen. Ti si za vince moci sladoca Lovrenc v vodo karaen vrŁe, Nejdi v njo, hus! mrzla je ^e! Den Z a p i s n i k Dohodki kor fill. knr fill. Szeptember 30 dnevov ma. Mihalscek._ Kimovee l-ga je den 13 v. 23 m. dugi; do konea meseca je 1 v. 38 ra. kraciSi 23 ga zaceteli je-seni. 11 12 Den Dnevnik svetnikov Egid apat Stevan kral Mansvet p. Eozalija dev Viktorin p. tt t hod it Sunca izhod v. m. Sunca zahod v. rn. 5 1816 41 19 20 22 23 89 37 35 33 Meseca izhod v. m. 5 35 5 59 6 17 6 33 6 47 Meseca zahod v. m. 1 13 2 30 3 44 4 56 6 6 Ni§6e ne more dvema gospodoma XIV. po Risaliti--------------- sliiziti. Mataj. VI. 24—33. Peter Klaver sp. Miklos Toledanski Prot i Hijacint M. Guidon sp. f 5 24 6 31 7 1 fluff 26 29 7 16 27 27 7 32 a* 28 25 7 53 30 23 8 18 # 31 21 8 51 32 19 9 33 7 12 8 19 9 26 10 35 11 43 pop 1 52 Jezus od mrtvih obtidi Naimskoga XV. po Risalih--------------- mladenca. Ltik. VII. 11-16. 14 nviioiu Pondelek 15 Tork 16 Sreda 17 Oetrtek 18 Petek 19 Sobota Povisanje sv. Kriza Nikomed m^vatri ft Eufemia m Lambert j-f Jozef Kupert. I Januarij p. m. Q w 5 34 6 17 10 29 ^: 35 15 11 35 36 13 predp 38 11 12 50 39 9 2 10 40 7 3 32 42 5 4 56 2 49 3 35 4 12 4 40 5 3 5 23 5 43 JezuS ozdravi cloveka vu vodenom betegi. Luk. XIV. 1—11. 20 Nedela------XVI. po Risalih------------ 21 Pondelek Mataj apoStol 22 Tork Toraas Villanovski 23 Sreda Tekla dev. m. 24 Cetrtek Gellert p. m. 25 Petek KleofaS vuc Jez. j) 26 Sobota Ciprijan m. 5 43 6 3 6 20 & 44 1 7 45 46 59 9 13 HK 47 57 10 42 49 54 pop. *»• 50 52 1 23 52 50 2 22 6 1 6 20 6 44 7 13 7 53 8 46 9 49 Lubi Gospodna Boga .... Driiga zapoved je soodobna: Liibi bliŁ-njega, kak samoga sebe. Mataj XXII. 34—46. -2? 28 29 30 Nedela ¦ XVII. po Risalih Pondelek Tork Sreda Venceslav kral. Mibael arkangel Hieronim dlihovnik 42 53 5 48 54 461 56 44 57 42 3 7 3 40 4 4 4 U 11 3 SBrm. 12 18 1 33 Izraelski kalendar. 5674. Szept. 5.ElulU.S.KiTheze 1., 2. Per. Szept. 12. Elul 21. Ki Tliova 3., 4. Per. Szept. 19. Elul 28. S. Neza- vim 5. «. Per. Szept. 21. Thisril. 5675. Szept. 22. Thisri 2. Ujev 2. napja. Szept. 23. Thisri 3. Gedaljah bojt. Szept. 26. Thisri 6. Vajelekh Szept. 30. Thisri 10. Jom Kippur. Spremeni meseca. & Pun 4-ga ob 3 v. 1 m. pop. (jQ Zadnji krajec 12-ga ob 6 v. 48 m. pop. $ Mlad 19-ga ob 10 v. 33 m. pop. 3 Prvi krajec 26 ga ob 1 v. 3 m. pop. Vremen, po Herscheli: 1—12 spremenljivo ; 12-19 lepo, kda-kda dez; na konci lepo i vugodno. Zlati tanac : Dobroga prijatla maS; Angela Cuvara. Naj-boljsi prijatel. Pazi, da ga celo v kraj ne sti-ra§ od sebe. Njegove skuze nad tvojimi gre-hami (e naj na dobro nazaj spravijo. Den Z a p i s n i k Dohodki kor. fill. Stro&ki kor. fill. Pravilo staroga kineta sea September : Kakse je vreraea na den Male inege Gi na Mihalovo sever vlede. Tak§e nam trideset dnih ne odtece ! Veliko zimo nam z snegom prinese. Svetviscek. Vinotok. 1-ga je den 11 v. 41 m. dugi; do konca meseca je 1 v. 39 m. kra- cisi. Den Dnevnik svetnikov Remigius p. Leodegar p. m. Kandid m. hod 4M* Sunca izhod v. m. 5 59 6 0 1 Sunca zahod 5 40 38 36 Meseca izhod Meseca zahod 4 43 4 55 5 9 2 45 3 55 Videvsi Jezus njihoyo vero, pravo je z zlakom vdarjenomi: Vupaj se sinek, odptiscajo se grehi tvoji. Mataj IX. 1-8. XVII! Svetoga Cisla $ 4 5 Pondelek 6 Tork 7 Sreda 8 Oetrtek 9 Petek 10 Sobota Placid in tivarisi m. Brunon sp. Marko grof Brigita dov. Dionizij p. m. Ferenc Borzijanski. f 6 2 5 34 5 23 4 32 5 39 tit? 5 30 5 53 9* 6 28 6 21 (** 8 26 6 51 w 10 24 7 30 11 22 8 19 6 8 7 14 8 22 9 30 10 :-8 11 42 pop. 1! Nedela 12 Pondelek 13 Tork 14 Sreda 15 Oetrtek 16 Petek 17 Sobota Prilika od kraljeskoga gostiivanja. Mataj XXII. 1—14. "XIX Velka Gospa Maksimilijan p, Kalraan. Edvard. Kalist papa. Terezija dev. Gal apat. Hedvika kralica. 6 12 5 20 9 20 14 18 10 20 m 15 16 11 45 m 17 14 predp 18 12 1 5 19 10 2 25 21 9 3 37 1 29 2 8 2 40 3 5 3 26 3 44 Jezus ozdravi sina kraljeskoga oloveka. Jan. IV. 45—59. 10 19 neaeia Pondelek 20 Tork 21 Sreda 22 Oetrtek 23 Petek 24 Szobota ~XX so HTssalT Peter iz Alkantare Vendelin Ursula dev. Kordula dev. Severin Ignacij Rafael arkangel. t 6 23 5 7 5 11 rh 24 5 6 40 25 3 8 9 & 27 ^ j. 9 40 29 5 5 11 4 30 5 58 pop. 32 56 1 5 4 22 4 44 5 11 5 47 6 35 7 38 8 50 Prilika od krala, ki je rac-um vcino s slugami svojimi 23-35. XXI. poTfisaTTfi QT Demetrij m. Sabina mantrnica Simon in Juda apo§tola Narcis p. Klandij f Lucila dev. ' | Matai XVIII. 25 Nedela 26 Pondelek 27 Tork 28 Sreda 29 Cetrtek 30 Petek 31 Sobofa 6 33 4 54 1 41 10 8 & 35 52 2 8 11 24 37 51 o 29 pop. 39 49 2 47 12 37 40 47 3 2 1 46 41 46 3 16 2 52 wP 42 44 3 31 3 59 Izraelski kalendar. 5674. Okt. 3.Thisril3. S.Haazinu. Old. 5. Thisri 15. Szuk- koth 1. n. Okt. 6. Thisri 16. Szuk- koth 2 nap. Okt. 10. Thisri 20. Sab. Okt. 11. Thisri 21. Hosa- na rab. Okt. 12. Thisri 22. Semini azer. Okt. 13. Thisri 23. Szim- kath thor. Okt. 17. Thisri 27. S. Be- resith. Okt, 20. Thisri 30. Ros Rhodes. Okt. 21. Markh. 1. R. Kh. Okt. 24. Markh. 4. S. Noah. Okt. 26. Markh. 6. Seni b. Okt. 29. Markh. 9. Khami- si bojt. Okt. 31. Markh. 11. S. Lekh-Lekh. Spremeni meseca: ft Pun 4 ga ob 6 v. 59 m. predp. (jQ Zadnji krajec 12-ga ob 10 v. 33 m. predp. 0 Mlad 18-gaob 7 v. 33 m. predp. Prvi krajec 25 ga ob j 11 v. 44 m. predp. Vremen po Herscheli: Vu zacetki lepo, toplo; 4—12spremenljivo,de-zevno; 12 — 19 hladno, dosta deza ; 19—25 vetrovje ; na konci lepo, nego mivlo. Zlati tanac: Po pameti ga pijmo. Da pameti ne zgiibimo. Kak grdo hi pad bilo, Ne znati, kam domo ? Pamet je zamat. Pijaustvo je grob siovencov, beteg tiateli, greh na dflsi, zapravlanje penez, za-lost familije, siromastvo zene i dece. Den Z a p i s n i k Dohodki kor. fill. StroSki kor. fill. Pravilo staroga kmeta za ok to her Moker Diouiz mokro zimo da. Gallus ci je suh, lepo leto da. Andres6ek. 1 ga je den 9 v. 59 m. dugi, do konca meseca je 1 v. 14 m. kracigi. Den Dnevnik svetnikov €' hod Sunca Sunca Meseca izhod zahod izhod v. m. v. m. v. m. Meseca zahod v. m. Dajte cavari, ka je casarovo. Mataj XXII. 15-21. Nedela Pondelek Tork Sreda Certek Petek Sobota XXII. V&68V6C0V0 Den vseh vernih Ida Karol Boromej Imre vojvoda Lenart apat Engelbert p. dflS tt 6 43 4 42 3 47 45 41 4 4 47 39 4 26 48 38 4 54 M 50 36 5 30 51 35 6 26 53 34 7 13 5 6 1 7 21 8 29 9 33 10 34 11 25 8 Nedela 9 Pondelek 10 Tork 11 Sreda 12 Cetrtek 13 Petek 14 Sobota Jezus ozdravi Jairusovo hcer. Mataj. IX. 18--26. XXIII pe Risalih Teodor (Bozidar) Andras Avelinski Martin piispek (^ Martin papa Stanislav Kostka f Jo § a fat HE 6 55 4 32 8 18j HE 56 31 9 30 57 29 10 46 59 28 pred. Haw* 7 0 27 12 3 uuW 2 26 1 20 3 25 2 40 pop 12 41 1 6 1 27 1 46 2 4 2 2i 43 7 Spodobno je kraljestvo nebesko mustarskomi zrni . . . kvasi. Mataj XIII. 31—35. XXIV. po Risalih— Edmund Gregor Odon apat Elizabeta kralica Feliks Val. sp. Darov D. Marije. 15 Nedela 16 Pondelek 17 Tork 18 Sreda 19 Cntrtek 20 Petek 21 Sobota A 7 5 4 24 4 4 6 23 5 33 8 21 7 3 9 20 8 32 10 19 9 51 &. 12 18 10 52 14 17 11 38 22 19 6 29 7 48 Od riisenja Jeruzalema i od slednje sodbe. Mataj XXIV. 15—35. 22 Nedela XXV. po Risalih 23 Pondelek Klemen 24 Tork Tanos od Kriza 25 Sreda Katarena dev. 26 Getrtek Konrad p 27 Petek Virgil p. 28 Sobota Jakob iz Marke f it 7 15 4 16 pop. ft 16 15 12 33 i& 18 14 12 52 19 14 1 9 21 13 1 23 22 12 1 37 24 11 1 53 9 8 10 24 11 36 pred 12 45 1 51 2 55 29 30 Nedela Pondelek Od. slednje sodbe. Luk.XXI. 25-33. I. Adventna Andrej apostol B? 1 25 26 4 11 11 2 10 2 31 4 2 5 10 Izraelski kalendar. 5675. Nov. 2. Markh 13. Seni bojt. Nov. 7. Markh 18. S. Va- jerc. Nov. 14. Markh 25. S. Khajp Szarah. Nov. 14. Kiszlev 1. Ros Rhodes. Nov. 21. Kiszlev 3. S. Tol- doth. Nov. 28. Kiszlev 10. S. Vajeze. Spremeni meseca. ® Pun 3-ga ob 12 v. 49 m. predp. (Ł Zadnji krajec 11-ga ob 12 v. 37 m. predp. 0 Mlad 17-ga ob 5 y. 2 m. pop. ^ Prvi krajec 24-ga ob 2 v. 39 m. pop. Vremen po Herscheli: Prva polovica jako mrzla, nikda toplo, ci de jug ; druga poloviea vugodna, lepa. Zlati tanac: Verjemo obcinstvo sve-cov. Eden za ovoga Boga molimo, sveci vu nebesah nam po-magajo, mi molimo za purgotoriomske diise. Tihi grob krscenike ne loci. Mamo vezalo bozje milosc'e i molitvih. Pravilo staroga kmeta za november: Mraz Vsehsvecov to pomeni, Gi je Martin lepi, velko da zimo, Ka Martina den bo lepi Ci je megleni, slabo dobimo. Bozic. Prosinec. l-ga je den 8 v 43 m. dugi, do 21-ga 21 m. kra-cisi, do konca me-ceca 4 m zraste. 21-ga sacetek zime I Den Tork Sreda Cetrtek Pctek Sobota Dnevuik svetnikov Eligij p. Bibijana dev. W r Perenc Ksaverski Barbara dev. ra. *'* Saba apat ? hod Sunca izhod v. m. Sunca zahod v. m. 7 27 28 29 30 31 4 10 10 9 8 Meseca izhod v. m. 2 56 3 30 4 13 5 7 6 11 Mesega zahod 6 19 7 25 8 27 9 21 10 6 Ivan Krstitel vu vozi. Mataj XI. 2—10. 7 8 9 10 11 V2 Nedela Pondelek Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota II. Adventna Ambrozij piispek Brez qreha popr. Marije Leokadia dev. t Melkiades papa (Ł) Damaz papa ! ¦ Sinezij m. 7 32 4 7 7 21 m 33 7 8 35 m 35 7 9 49 36 7 10 8 37 7 predp 37 7 12 21 39 8 1 40 13 Nedela 14 Pondelek 15 Tork 16 Sreda 17 Cwtrtek 18 Pettrk 19 Sobota Poslali so zidovje k Ivani: Ti sto si? Jan. I. 10—28. Ill Adventna Nikazij p. Kristina dev. Euzebij. Alb. Kvatri ft Lazar @ Gracijan ft Nemezij m. + 7 40 4 8 3 2 41 8 4 30 42 8 5 58 43 8 7 21 44 8 8 33 45 8 9 27 45 8 10 0 10 42 11 10 11 32 1 52 pop 12 26 12 44 1 1 31 2 7 2 58 4 2 5 20 6 4 Veli Ivan: Pripravlajte pnt Gospodnovo, poravnajte steze njegove. Luk. III. 1 6. 20 21 22 23 a 26 Nedela Pondelek Tork Sreda Cetrtek Petek Sobota IV. Adventna Tomas apostol Zenoo ra. Viktorija dev. t Adam i Eva 3 ft Bozic. Rojstvo Jezusa Stevan prvi mantrnik. it 7 46 4 9 10 33 47 9 10 55 47 9 11 18 d& 48 10 11 27 48 11 11 43 48 11 11 58 49 11 pop 8 3 9 18 10 29 11 38 predf 12 45 1 51 30 i Sreda 31 . Cetrtek Ovo, polozeni je ete aa opadenje i na goristanenje. Luk. II. 33—40-27 28 29 Nedela Pondelek Tork Janos apostol. Drobna. ned. deca. Tomes p. m. Anizia. David Silvester 7 49 4 13 12 34 49 13 12 58 49 14 1 29 50 15 2 9 50 16 3 00 2 56 4 4 5 18 6 15 7 11 Izraelski kalendar. 5675. Dec. 5. Kiszlev 17. S. Vajislakh. Dec. 12. Kiszl. 24. S. Vajesev Dec. 13. Kiszlev 25. Kha- nukkah kezdete. Dec. 18. Tebeth 1. Ros. Khod. Dec. 19. Tebeth 2. S. Mikez. Dec. 20. Tebeth 3. Szoth. Kh. Dec. 26. Tebeth 9. S. Vajigas Dec. 27. Tebeth 10. Jeruzsal. ostroml. bojt. JSpremeni meseca. ^ Pnn 2 ga ob 7 v. 21 m. pop. (Ł Zadnjikrajec 10 ga ob 12 v. 32 m. pop. 0 Mlad 17 ga ob 3v. ^ ob m. predp. ^ Prvi krajee 24-ga ob 9 v. 25 m. predp. Vremen, po Herscheli: 10—17 sneg i dez ; 17—24 vetrovje s sne-gom; na konci spre-menljivo. Zlati tanac: Kristus se je narodo. Dete vu jasle polozeno zove i vas: hodte s pas-tirami, — mir vam da. Na konci leta dober gospodar racune sklen-java. I ti raoun skleni nad tvojov diisov. — Mogoce, da si zgiibo neduznost. Dobro obl-jobo vcini, za vzete dare po hvalo davaj. Den Z a p i s n i k Dohodki kor. fill. StroSki kor. fill, Pravilo staroga kiuela z;i dicember : Deca vervajte prav, kapravi vam mati: Lucija krati den, Slaba bo letina, malo dobis, Vtizem na peci, ci Bozic na trati. Je znano vsem liidem ! Gije mokroca na sveti Bozic. Navadno leto 1914. Ma 365 dnih (med temi 65 nedel i svetkov), s cetrtekom se zacnei dokonca. I. Leini casi. Sprotoletje se zacne marcius 21-ga ob 12 v. poldne. Vu torn casi sta den i noc ed-nako dugiva. Leto se zacne junius 22-ga ob 8 v. pred-pold. Zdaj je najbole dugi den pri nas. Jesen se zacne septembra 23-ga ob 11 v. popoldne. Den v torn casi z no vie ednako je dugi z nocjov. Zima se zacne decembra 22-ga ob 6 v. popoldne. Pri nas najbole duga noc. II. Prestopni svetki 1. Steri se z viinesnjov slovesnostjov obslii-zavajo. Nedela pred pepelnicov I. febr. 8. Viizemska nedela april. 12. Krzini tjeden maj. 18., 19., 20. Vnebostoplenje Jezusa maj. 21. Risalska nedela maj. 31. Sv. Trojstva nedela jun. 7. Telovo jun. 11. Prva adventna nedela nov. 29. 2. Steri se samo vu cerkvi obdrzavajo. Najsvetejse Ime Jezu§ jan. 18. Pepelnica febr. 25. Sedem zalosti Marije april. 3. Obramba svetoga Jozefa maj. 3. Najsvetejse Srce Jezusa jun. 19. Sv. presvete krvi Jezusa jul. 5. Svetek nasega Zvelicara jul. 19. Den sv. Joakima aug. 16. Svetek angelov cuvarov aug. 30. Presladko Ime Marije sept. 12. Sv. Cisla nedela okt. 4. Velka Gospa vogrsk. ors. okt. 12. Obramba bl. Dev. Marije nov. 8. Ill Fasenek lets je od 7-ga jan. do 24-ga febr., to je 49 dnevov je dugi. IV. Posti. 1. Kvatrni. Sprotoletni marc. 4., 6., 7. Letni jun. 3., 5., 6. : Jesenski sept.16., i8.. 19. Zimski dec. 16., 18., 19. 2. Vigilski. V soboto pred risalskov nedelov maj. 30. Pied petrovom jun. 28. Pred Velikov Mesov aug. 14. Pred Vsisvecom okt. 31. Pred Bozicom (sveti post) dec. 24. 3. Drtigi zapovedani posti. Velki post, od pepelnice do viizemszke nedele vsaki den zviin nedele, od febr. 25-ga do 11 -ga aprila. V adventi post v sredo i v petek. V celom leti v petek je prepovedano vzivanje mesne hrane. V. Nebeski patronje drzanjah slisajocih pod vogrsko sv. korono. 1. Na Vogrskom: Sveti Stevan (aug. 20.) 2. Na Erdelyskom: Sveti Ladislav (jun. 27.). 3. Na Horvatskom: Sv. Elias (jul. 20.). i Sv. Rok (aug. 16.). 4. Na Slovenskom: Sv. Ivan (jan. 24.). 5. Dalmatinskom: Sveti Spiridion (dec. 25.). 6. Na Primorskom: Sv. Jozef (marc. 19.) Sv. Vid (jun. 15.). VI. Cerkveni patronje slovenske okrogline. Dolnja Lendava: Sv. Katarina. Bogojina: Vneboidejnje nasega Gospoda. Beltinci: Sv. Ladislav. Crenslovci: Sv. Kriz. Dobrovnik: Sv. Jakab. Tornisce: Bl. Dev. Maria. Velka Mesa. Stevanovci: Sv. Stevan. Dolnji Sinik: Ceplena Marija. Gornji Sinik: Sv. Ivan krstitel. Dolonce: Sv. Miklos piispek. Tisina: Bl. Dev. Maria. Mala Mesa. Gornja Lendava. Grad: Bl. Dev. Maria. Veka Me§a. Martjanci: Sv. Marton piispek. Sobota: Sv. Miklos piiipek. Sv. Helena: Sv. Jiirij. Nedela. Petrovce: Sv. Trojstvo. Sv. Benedek: Sv. Benedek apat. Sv. Sebestjan: Sv. Sebestjan mantrn. Cankova: Sv. Jozef. Vil. Cerkveni prepovedani casi so od prve adventne nedele do treh Kralov ino od pepelnice do bele nedele. VIII. Viizemska spovid se spolni vu sombotelskoj piiSpekiji od driige nedele vu postdo Kriznoga Cetertka. IX. Potemnenje sunca i meseca Leta 1914. dvakrat potemne sunce i dvakrat mesec; pri nas de se vidilo prvo po-tomnenje meseca i driigo potemnenje sunca. 1. Obrocasto potemnenje sunca 24-ga februara. Pri nas se ne de vidilo. Zacetek po-temnenja ob 11 v. 2 m. pop, konec 25-ga ob 3 v. 57 m. predp. To potemnenje de se vidilo na Juznom kraji Juzne Amerike, na Juznoj polovici Tihoga Oceana vu Juznom kraji Novoga Zeelanda i na Juznom Polu§i. 2. Obrocasto potemne mesec 12-ga marca. Pri nas de se vidilo. Zacne se ob 3 v. 58 m. predp., dokonca se ob 7 v. predp. To potemnenje de se vidilo v Arabiji, v Maloj Aziji, v Europi, v Afriki, na Atlanskom Oceani, v Ameriki-i na izhodnom kraji Vel-koga Oceana. 3. Popolnoma potemne sunce 21-ga augusta. Pri nas de se vidilo. Zacne se ob 12 v. 43 m. pop., dokonca se ob 3 v. 6 m. pop. Vidilo de se na severno izhodnom kraji Severne Amerike, na severnom kraji Al-ktnskoga Oceana, v Europi na severnom kraji Afrike, na zahodnom kraji Azije, na severno-zahodnom kraji Indianskoga Oceana, na Severnom polusi. 4. Obrocasto potemne mesec 4-ga sep-tembra. Pri nas se ne de vidilo. Zacne se ob 1 v. 32. m. pop., dokonca se ob 4 v. 49 m. pop. To potemnenje de se vidilo na zahodnom kraji Severne Amerike, na Tihom Oceani, v Aziji, na Indianskom Oceani i na izhodnom kraji Afrike. X Sunce z svojimi planettmi. 1. Na sredi svojih planet sunce. 2. Prednje planete so: Merkur. Edno leto na njem trpi 88. dnevov. Venus. Leto na njoj trpi 225 dnevov. Zemla. Leto na njoj trpi 225 dni. Mars. Leto na njem trpi 687 dnevov. 732 malih planet do konca 1912. leta, vsikdar njih vec najdejo na tistom kraji. Jupiter. 12 let vcini svojo pot okoli sunca, potem leto tarn trpi 12 let. Saturnus. Svojo pot okoli sunca 29 let 116 dnevov pohodi, leto potem 29 let 116 dnevov tii trpi. Uranus. Svojo pot okoli sunca 84 let dugo opravlja. Neptun. Pot opravla 164 let 216 dnevov, potom leto tii tak dugo trpi. Te planete se okoli sunca obraCajo. Zviin toga planete tii majo male planete tak zvane mesece, steri se okoli planet obracajo. Tak zemla ma ednoga meseca, steri se okoli nje obraca. Mars ma 2, Jupiter 8, Saturnus 10, Uranus 4, Neptun pa 1 mesec. XI. Letosz planeta Merkur kraliije. Imenitne godbe. 1912. leto je. 7645. leto od stvorjenja cloveka. 5361. leto od potopa. 2664. leto od zidanja Rima. 1914. leto od rojstva Kristusovoga. 1783. leto od porusanja jeruzalemske cerkvi. 1679. leto od raztrosenje zidovov. 1019. leto, da so vogri sem prisli. 914. leto, da se vogrska dezela racuna med samostalne drzanja. 673. leto, da so tatari pri nas hodili. 474. leto/ da so stamparijo gori najsli. 422. leto, da so Ameriko gori najsli. 389. leto, da so torki pobili vogre pri Mo- haci. 329. leto, da so kompier prinesli k nam iz Amerike. 250. leto, da so tiirke zbili vogri pri Mo- nostori. 215. leto, da so gori zgriintali ognjeni masin. 108. leto,da so ob prvim probali delati zeleznico. 84. leto od rojstva na§ega krala, Ferenc Jozefa prvoga. 47. leto, da so je dao koronuvati z vogrs-kov koronov. Pravde se pri sodnijaj ne smejo pelati. Poleg pravde LIV. 1868. leta zviin velke sile na svetkaj. Na svetkaj svoje vere se piste nemore pred sodnijo zvati. Ravno tak pri eksekuciji. Zidovje majo svetke po sobota}, potem Porim (marc. 12., 13.) viizemski svetki (ap-ril. 11., 12., 17., 18.) schabuoth (Risali maj. 31., jun. 1.) spomin riisenja Jeruzalema (aug. '2.1, novo leto (sepl. 21., 22.) den po-miranja (sept. 30.), den Satorov (okt. 5., G.) den veselja postave (okt. 13.). Cerkveno vladarstvo. Rimski papa: Pius X., Kristusa Jezusa zemelski namestnik, nasleditel svetoga Pet- ra, piispek Rim varasa. Po familiji je zvan Sarlo Jozef", narodil se v Riese vu leti 1835. 2-ga junhisa, za rimskoga papo odebrani 1. 1903. aug. 4-ga, koroniivani 1903. aug. 9-ga. Sombotelski jiiispek: Grof Mikes Janos za soinbolelskoga piispeka odebrani 1911. Ida now 1. Xarodo se je lela 1876. 27-ga junija. Svetsko Vladarstvo, Slavno Vladajoci kral: /. Ferenc Jozef (Karol) iz boze milosti easar Auslrie, Cebski, Lombardski, Vene-tinski, Dalmat, Hrvat. Slavon, Lodomir ski i Illirski kral, Apostolski kral vogrskoga or-saga. Rojen v Beei 1830. aug. 18. Vladati zacno 1848. dec. 2-ga. Za vogrskoga krala koroniivan 1867. jun. 8-ga. Velicanski kralica: f Elizabetn, hoi vojvoda Maksimiliana Jo/.efa na Bavarskom, rojena v Posenbo-feni 24. dec. 1837. Umozena v Beci 25. a])iila 1. 1854. Genfi. Umrla 1898. leta szepl. 10-ga v Deca - 1. f Zofija, rojena 1885. marc. 5. Urmia 1857. maj. 29. 2. Gizela, rojena 12. julija 1856. Zdana z Leopoldom, z bavarskim kraljevicom 20. aprila 1873. leta. 3. Maria, Valeria, rojena 22. aprila 1868., zdana 31. jul. 1890. z nadvojvodom Franc Salvatorom. 4. Rudolf, rojen 21. aug. 1858., umrl 30. Jan. 1889. Zdan 10. naja 1881. z belgij-skov princezinjov Stefaniov, rojenov 21. maj. 1864. Dete f Rudolfa i Stefanie: FMzabeta, rojena 2. septembra 1883. Zdana 23. Jan. 1902. s. knezom herceg Oto-nom Windischgraetzom. Bratje Njihovoga casarskoga i kraljeskoga Velicanstva : 1. Nadvojvoda Ferdinand Maximilijan, rojen v Scbonbruni 6. julija 1832., casar Me-hikanski, umrl 19. jun. i867. Starisi Nj. velicanstva: 2. Nadvojvoda Karol Lndovik, rojen v Selionbruni 30. jul. 1833. umrl. 19. maj. 1896. Zdan 4. now 1856. z Margaretov, hcer-jev, kralja Ivana Saksonskoga roj. 24. maja 1840., umiiov 18-ga sept. 1858; driigokrat /dan z Anuncijatov, hcerjov krala Ferdi-nanda II. Siciljskoga, roj. 24. marc. 1834., umiiov 4. maja 1871. Tretjo pot zdan 23. jul. 1873. /. Marijo Terezijov, beer jo v portugal-skoga kraljevica Don Miguela, roj. 24. aug. 1855. Deca: Franc Ferdinand d' Este, roj. 18. dec. 1863: Otto, roj. 21. april. 1865; Ferdinand, rojen 27. dec. 1868; Margareta rojena 13. maja 1870; Maria roj. 31. jul. 1876: Elizabeta roj. 7. jul. 1878. Nadvojvoda Lndovik Viktor, rojen v Beci 15. maja 1842. Starisi Nj. velicanstva: Franc Karol, rojen v Beci 7. dec. 1802. unir] 8 marca 1878., zdan 4. now 1824. s. Zolijov, rojenov v Monaki 27. jun. 1805., umiiov 28. maja 1872. Naslednik Nj. Velicanstva vu kraliivanji: Franc Ferdinand, rojen 1863. leta 18-ga dec. v Graci. Starisje njegovi: Karol Ludo-vik (Umrl. 1869. maj. 19.) ino Maria Anun-cijata (Umrl. 1871.) V bizni zakon stopo 1-ga jul. 1900. v. Reicbstadli z groficov Cho-lek Zolijov, rojenov 1. marca 1868. leta. 1914. Krstna imena. p. — piispek, dev. = devica, m. = .mantrn'k, sp. = spovednik Abraham patriarka okt. 9. Adalbert p. april. 23. Adam, dec. 24. Adela, dec. 24. Adelheid, febr. 5. Adolf piispek, (Osnabriick) febr. 11. Agatha (Geta), dev. febr. 5. Agnes (Nesa), jan. 21. Aleksander (Sandor) maj. 3. Alfonz p., aug. 2. Aloizius (Alajos), jun. 21. Ambrozius p.. dec. 7. Anastazia dev., dec. 25. Andrej (Andras) ap., nov. 3o. Angela dev., maj. 3i. Ana, mati Marije, jul. 26. Anselm p., april. 21. Anton puscavnik, Jan. 17., pado vanski, jun. i3. Antonia m., april. 3o Apollonia dev. m., febr. 9. Augustin p., aug. 28. Barbara""dev.^m., dec. 4. Barnabas ap., jun. 11. Bertalan apostol, aug. 24. Bazilius, jan. 14. Beatriks dev. m., jul. 29. Benedek apat, marc. 21. Bernardin, maj. 20. Bernard apat, aug. 20. Berta, jul. 4. Balas p. febr. 3. Brigita dovica, okt. 8. Cecilia dev. m., nov. 22. Kristiana dev., jun. 16. Kristina dev. m., jul. 24. Cirill p., jul. .7, Damjan m,, sept. 27. Demetria dev. m., jun. 21. Deziderius (Dezo) p., maj. 23. Dionisia dev. m., maj. i5. Dionizius (Denes) p. m., okt. 9., p. (Augsburg) febr. 26. Dominik, aug. 4. Dominika dev., maj. i3. Donat p. m., aug. 7. Dorotea (Dora) dev. m., febr. 6, Edeltrud, jan. z3. Edmund (Odon) p., nov. 16. Eduard kral okt. i3. Einhilda, marc. 28. Eleonora dev., maj. 27. Elias prorok, jul. 10. Elizabet (Erzebeta. Jalsabeta), nov. 19. Emerenciana dev., jan. 23. Emma dovica, april. 19. Eugen (Jenfi) pada, jun. 2. Eugenia, szept. 16. Eva, dec. 24. Fabjan papa m., jan. 20. Ferdinand kral maj. 3o. Filip apostol, maj. 1. Flavia m., febr. 22. Flora d. m., jul. 29. Florijan, maj. 4. Franciska dovica, marc. 9. Franciskus Asiski okt. 4., bor-zijanszki okt. 10., Saleski jan. 29., Ksaverski dec. 3. Gabriel, marc. 24, (18). Genovefa dev., jan. 3. Gerard (Gellert), sept. 24. Gertrud (Gera), nov. i5. Gizela niina, maj. 7. Imre (Imri). nov. 5. Jiirij (Jurka, Gyorgy), april. 24. Ida grofica (Toggenburg), nov. 3., grofica (Herzfeld), sept. 4. Ignac lojolanski, jul. 3i. p. m. febr. 1. Ivan Krstitel jun. 24. Janos Zlatovustni jan. 27.. Janos de la Salle, maj. i5., Janos od kriza, nov. 24., Janos apostol, dec. 27. Jeromos(Hieronim, Oremus) September 3o. Jelena (Ilona, Lencika), aug. 18. Johana vucenica Kristusova maj. 24. Johana Franciska santalska nuna aug. 21. Jolenta nuna, jun. 16. Josef, hranitel Jezusov, marc. 19. Kupertinski. sept. 18. Jozefa nuna, jan. 21. Josefina dev.. marc. 12. Ireneus p. m., jun. 28. Irene devica m., april. 4. Judith dovica, maj. 5. Julia dev. m., jul. 21. Juliana falkonieriska nuna, jun. i3., febr. 16. Julius (Gyula) papa, april. 12. Karol p.. nov. 4. Kaspar (Gaspar) kral, jan. 6. Katarena dev. m., nov. 25., iz Ricci nuna febr. i3. iz Siena april. 3o. Klara nuna, aug. 12. Kunigunde caszarica, marc. 3. Jjadislav kral, jun. 27. Lovrenc diakon m., aug. 10. Leon papa, april. 11. Leonhard puscavnik, nov. 6. Leopold vojvoda, nov. i5. Ludovik (Lajos) kral, aug. 25. Ludovika (Aloizia) m., jan. 3i. Lukac evangelist, okt. 18. Lucija dev. m. dec. i3. Magdelena pokornica, jul. 22. Margareta (Marjeta) d. m., jul. 20. Maria, jan. 23., sept. 8., aug. 5., febr. 2., marc. 25., jul. 2., maj. 24., aug. i5.. nov. 21. dec. 8. Ime Marijino. Mariana dev. nuna, april. 17. Marko, april. 25. Marta dev., jul. 29. Martin p., nov. 11 , papa nov. 12. Martina d. m./ jan. 3o. Mathilda kralica, marc. 14. Mataj evangelist," sept. 21. Matjas apostol, febr. 24. Medard p., jun. 8. Melania dovica,f jan. 3i. Metod p., jul. 7. Mihal arkangel sept. 29. Monika dovica, maj. 4. Miklos p., dec. 6. IVotburga sluzbenica na Tirol-skom dev., sept. i3. Oskar p. (Hamburg), febr, 3. Otto p., jun. 3o. Pankrac (Pongrac) m.. maj. 12. Pavel puscavnik jan. 15., apostol jun. 29. Paulina marc. 14., dev. m., jun. 6. Peter apostol, jun 29. Petronilla dev., maj. 3i. Pius papa, maj. 5. Priska (Piroska) d. m., jan. 18. Regina d. m., sept. 7. Robert apat, april. 29., jun. 7. Rok sp., aug. 15. Roza Limaska nuna, aug. 3o. Rozalia dev., szept. 4. Rozalina dev., jan. 7. Rozina dev., marc. 11. Rudolf, april. 17. Sebjan m., jan. 20. Sigmond kral. maj, 1. Simeon m., febr. 18. Simon apostol, okt. 28. Sztanislav Kostka, nov. i3. Stevan kral, aug. 20., m. dec, 26. Susana, aug. n. Teodor, nov. 9. Terezia nuna, okt. i5. Tomas villanovski, sept. 18., apostol, dec. 21., sp., dec. 29 Urban (Orban) papa, maj. 25. Ursula (Orsola, Orsa) d. m. okt. 21 Talentin (Balent) m., febr. 14. Veronika d. m., jul. g., z robcom febr. 4. Viktor papa, jul. 28. Viktoria d. m., dec. 23. Vince paulanski, jul. 19. Vendelin pastir, okt. 20. Venceslav kral, sept. 28. Vilmos apat, jun. 25. Vilma, jan. 10., jun. 25. I^ostixi red. Poleg preoblastjenja vogrskim piispe-kom leta 1906. Jan. 17. od rimskoga papa danoga je postni red sledeci. / Ostri postni dnevi, kda se samo ednok do sitosti slobodno naje i se meso ne je, so sledeci: 1. Pepelnica. 2. Trije slednji dnevi velkoga tjedna. 3. Vsaki petek posta i adventa. 4. Kvatrene srede i petekje. 4. Vigilski posti Dneva Svetoga, Rsalih i Velke Mese. //. Polehsani dnevi, kda se slobodno meso vzia, nego veckrat se najesti, je prepo-vedano: 1. Zvuna petka vsaki den vu posti. 2. Srede adventne. 3. Vigilski posti pred Petrovom i Vsis-vccovom. 4. Kvaterne sobote. Poleg toga preoblastjenja se trpi, da svctski verni pri vecserji meso vzivajo, naj se samo do nasitosti ne najejo. ///. Dnevi, kda se slobodno veckrat do stitosti naje, nego meso vzivati je ne slobodno: Vsaki petek vu leti. IV. Zvunredno odpuscenje se da od mesnoga jela: 1. Na celo piispekijo, ci proscenje, kaksi svetek ali senje na post spadne. 2. Za posebne vesnice, ci proscenje, kaksi svetek ali senje na post spadne. 3. Za posebne persone: A) Vsaki postni den — zvuna pepel-nice, tri slednjih dnevov velkoga tjedna, vi-gilskih postov pred bozicom, risalami — so reseni od postne zapovedi: a) delavci vu fabrikah i rudah, b) vsi oni svetski liidje, ki svojega stola ne ma jo i celo leto vu ostrajii jejo ali jest-vino si iz ostarije dajo prinesti, ci bi postno hrano na lehkoma ne dobili. B) Od vsaksega posta -— zviin velkoga petka — so reseni: a) sluzbeni na zeleznici i na ladjah, b) vsi oni potniki, ki vu zeleznickih ostarijah ali na ladji morejo jesti, c) vsi oni, ki za vrastva volo so na ko-paliSci, d) vsi oni, kri pri taksoj hisi sluzijo ali zaman jejo, kde postno zapoved ne §cejo zdrzati. C) Vsaki siromak ki iz almos'tva zive, od zapovedi obdrzavanja od mesnoga jela je oslobodjeni. V. Vsaki den ceoga leta slobodno je k spravlanji hrane mast nucati, nego je pre-povednano po nedelah postnih i po drugih polehsanih postnih dnehav meso i ribe nav-kupe vzivati. VI. Na obdrzavanje od mesa je duzen vsaki krscenik, ki je sedem let vo star. i Na celi post — to je na obdrzavanje mesa i edno nasitnost — je duzen on krscenik, ki je 21 let vo star, nego ne je esce 60 let star. One, ki zmetno delo opravlajo, prepo-ved veckratne nasitostni ne dotice. Od posta so celo oslobodjeni betezni. VII. Vsi oni, ki do z tov sloboscinov ziveli, naj milostivnost rimskoga papa z de-lami milostivnosti dusevne i telovne, z vre-lov molitvov i z almostvom nadomestijo. Na leto 1914: /. Ostri postni dnevi (v kalendari dva ru* deciva kriza: 1. Pepelnica: febr. 25. 2. Slednji trije dnevi velkoga tjedna: april 9., 10., 11. 3. Vsaki petek postni i adventi. 4. Sprotolesnih kvatr sreda: marc. 4. petek marc. 8.; letesnjih kvatr sreda: jun. 13. petek jun. 5.; jesenskih kvatr sreda: sept. 16. petek sept. 18.; zimskin kvatr sreda: dec. 16. petek dec. 18.; 5. Vigilia pred Risalami maj. 30. ,, ,, Velkov Mesov aug. 14. Sveti Post dec. 24. //. Polehsani postni dnevi (v kalendari eden rudeci kriz): 1. Zviin petka vsaki den vu posti: od 25-ga februara do 11 -ga aprila. 2. Vigilia pred Petrovom jun. 28. ,, „ Vsisvecovom okt. 31. 3. V adventi vsaka sreda: dec. 2., dec. 9., dec. 23. 4. Sobota v Kvatrah marc. 5., jun. 4., sept. 17., dec. 17. III. Vsaki petek je prepovedano mesno jelo ( vkalendari eden caren kriz). 1. Celi post, e§ce prek viizma do bele (spre-vodne) nedele, 2. adventi, esce prek bozica do treh Kralov. ^ ^ K MARIJI PO JEZUSA. Marija k teb' bezim, Naj Jezusa dobim, Za koga na sveti Trpeti i vmreti Je trdna mi vola, Je liibav mi gola . . Le Njega zelem. Marija k teb' bezim, Naj Jezusa dobim, On je kinc jedini, Ki se meni vidi, Lepzega ne poznam, Nasiti me on sam . Le Njega zelem. Marija k teb' bezim, Naj Jezusa dobim, On ma najlepsi glas, Steri potere strast, Odzene hiidoga Resi me sveckoga . . Le njega zelem. Marija k teb' bezim, Naj Jezusa dobim, Roke, noge, srce Se njeni najbol blisce, Kje je prebodjeni. Sunce je On meni . . . . Le njega zelem. Marija k teb' bezim, Naj Jezusa dobim, On mi je vtipanje. Odbezi stradanje 2njegove blizine, Ves strah pri njem mine Le Njega zelem. Marija k teb' bezim, Naj Jezusa dobim, On takse ma Srce", Ka zalost vso pozge, Mi posusi suze, Se Kriz se mi smeje . . Le njega zelem. Marija k teb bezim, Naj Jezusa dobim, On je tvoj dragi sin, Zato k tebi bezim, 0 daj, o daj mi ga Mojega liiboga . . . . Le njega Zelem. ei""5' V ! Molitve Srea Jeiusovoga. ^ Jezns, kak clovek, je iudi molo, je tiidi proso dos-takratnebeskoga oco zapot-rebne dare ltidem zato, naj bi nas navco moliti z svo-jov peldov. Sveta Gedrta tak pise od Srca Jezusovoga, kak od edne zlate kadilnice, z stere se naveke brezi henjanja zdiiavle gori cliseci dim pred nebeskoga Oco. kak prijeten da>, steri se Oci dopadne. Znamo, ka kadilo i n.jega prijeten dihek vu sv. matericerkvi to znameniije, ka naj molitve nase i dobra dela tak prijetna bodo pred Bogom, kak je dihek kadila prijeten pred nami. To znajoci si premislavlimo par reci od Srca Jezusovoga, kak posode, z stere prijetna dela zhajajo pred Boga i od srca svojega, jeli ono naslediije vu torn Jezusovo Srce. Vu starom zakoni. za casa skrinje zdveze i cerkvi Jeruzalemske je zapo-vedano bilo (Mojz III. 2, 2.): ,Deni cisto kadilo za dar na oltar, za prijeten dih^k gospodi." Mojzes je naime na zapoved bozo eden poseben oltar dao napraviti, na sierom so sveti ogenj nalagali ncc i den i na te ogenj so vsaki den zaiitra i vecer vOodebrano dobro kadilo djali ino so je na cast Visrsnjega ze^gali. Tak znamo od Za-kariasa, oco, sv. Ivana Krstitela, ka je notristopo v svetisce ino je tarn kadilo daruvao i med tarn se njemi je skazao Gabriel nadangel (Luk. 1. 9—11.) Z tern dinom kadila, steri se proti nebi zdigavao, so skazali svojo najv^kso cast Bogi ino so spoznali, ka je on Gospodar vsega stvorjenja. Pri pro-cessijaj i driigi sveti opravilej so po-pevje i levitje kadilnice nosili z dise-cim kadilom. Pa je sveta maticerkev to navado ttidi obdrzala vu svojih opravilaj. Pri slovesni sveti mesaj ino blagoslovaj kadilo niica, ka bi Bogi Stvoriteli,Zve-liciteli i Posvetiteli svojo cast ska-zala. Z kaksim diihom moremo ^initi to tiidi mi, 6i si premislimo, ka so sveti trije krali tiidi kadilo prinesli ma-lomi Jezugi ino s tern spoznali njegovo bozansko diko i naturo. Zdigdvajoci se dim kadila je vsi kdar podoba molkve bio. David kra vu 141-om zoltari etak spevle: ^Na 34 — prijetne bodo pred tebom molitve moje, kak kadilni aldov.ft Kak megla kadila se zdigava, tak se zdigava molitev nasa pred Boga: pa kak je prijeten dim kadila, tak naj bode prijetna tudi nasa molitev pred Bogom. Vu skrivnom razodenji nam po-pise sv. Janos, ka je angela vido z kadilnicami vu roki, steri so njemi pra-vili, ka ete kadilnice molitve zname-nujejo, stere, molitve pravicni darii-vajo Bogi! Vsaki je harfo drzao vu roki i zlato salico puno z disavami, stere so molitvi pravicnih." Pa je pri-seo eden driigi angeo pa se je stavo pred oltarom, vu roki zlatov kadilni-cov iuo so njemi vnogo disav dali, naj polozi iz molitev vsej svecov na zldti oltar, steri je pred tronusom bo-zim. Pa se je gorizdigno z molitev vszeh svetnikov stojecih disav dim z rok angela pred Boga." (8, <>4.) Tak pobirajo tudi nasi angelje cuvarje nase molitve ino je z svojimi molitvami i preporacanjom vkiip pred tron bozi ne-sejo. Eta znajoci se ne bodemo ciidi- „ vali, ci sveci bozansko Srce Jezusovo za zlato kadilnico zovejo. Velicanske molitve zhajajo z njega. Ka je kadilo prijetno, k tomi je dvoje potrebno: ooreni more zereci biti i kadilo more prav dobro biti. Gi ogenj vgasne, te zaman devamo kadilo na njega. Ci je kadilo zmeslavica smeti, te de mesto dobre disave vunjalo- — Kak je to dvoje vu Srci Jezusovom ? Vu torn Srci liibezen na veke bole gori, kak zerece vogelje: bl. Margeta Alakok je pla-men liibezni vidila vosekati z njego-voga sv. Srca. Velki je ogenj liibavi vu torn Srci, steri vsa pozge, stera vu nje pridejo. Kadilo pa, to je molitve toga Srca, so pa nazvestsavanja najsvetesih cutenji, stera si samo mis-liti moremo ; ne vu torn kadili, vu tej molitvaj nikaj zemelskoga, nikaj ne-popunoga. Srce Jezusovo vu vnogo formo pomoli svojega nebeskoga Oco. Pa z kak pouiznoga Srca zhajajo te molitve. Fopunoma se ponizi pred njim. Spozna oblast bozo, spozna, ka nebeski Oca ma jus z njegovim clovecanstvom rav-nati i nje neprijatelom na smrt vu roke dati : ..Oca ! ti si vse, ti z popu-nov oblastjov i prdvdov ravnas z me-nov : moja cloveca natura je nikaj, vu vsem je tebi podlozna." Pa je te dihe'k ponizne podanosti prijeten pred Oeom. Kak pa djanja lubeznosti, stera s Srca Jezusovoga zhajajo, so ne naj-prijetnejsa kadila pred Bogom ? Pa hvalodavauja Srca Jezusovoga ne napunijo vsa nebesa z svojim dob-rim diihom ? Tak stoji tudi rec z prosnjami Srca Jezusovoga. Kak najbole disece korine: kak scipka i lelije dub, se priblizava k Oci molitev Srca Jezusovoga : sOca ! daj mi diiso toga siro-maskoga grehsraika, ki, kak razsipni sin, zacne si premislavati i moliti ! . . . Jeli si nej pravo Oca ! naj prosim od tebe pa mi za herb das narode ? Prosim te, Oca ! daj mi diise ejne rodoviue, ete fare; daj, naj vu etom drzanji mine boj groti tebi i proti tvojemi maziljenci; daj naj vlada Srce moje vu torn celom drzanji! Ravno takse i spodobne prosnje posila to presveto Srce z vseh tabernakulmov sveta brezi henjanja, kak dobro di.savo pred svojega nebeskoga Oco. Pa ne sarno njegove lastivne molitve, nego tiidi nase idejo z njimi. On je srednik med Bogom i med nami: liibav Jezusovoga Srca je mesto, skoz steroga mi pridemo k Oci. Angelje, steri pri posameznih i pri rodovinaj vkuppoberejo dober diisec nasih molitev, ta nesejo to disavo pred njega, ki jo prekvzeme, jo zjedini z disavov svoje molitve rekoci : ,,Oca ! vzemi milostivno molitve dar Siniij i vseh ltibeznivi otrokov ino blagoslovi vse z tvojim blagotilovom.*" Pa na takso molitev Srca njegovoga se razlejejo milosce — 35 ——r-tf Srce Jezusovo, hisa bo2ja"i^vrata^npbeska. — 36 — boze po vsej pripravlenih diisaj iuo je napunijo z blagoslovom. Esce diise grehsnikov dobijo z toga, naj bi se zbiidili Da dobro ino mocni gratali. Za to smo stvorjeni tlidi mi, naj tiidi nasa srca dobro disavo dobroga djanja i molitve posilajo, k Bogi. Jeli je spodobno nase srce k Je-zusovomi Srci ? R.adi tak molimo: ,Jezus, vcini moje srce tvojemi Srci spodobno." Da pa ci je nase srce mrzlo, kak led ! Ci ognja nega, je zaman kadilo, tam dima ne bode! Skrbino se, naj ogenj liibeznosti boze i bliznjega vu nasih srcaj stalno gori. Segrevajno radi srca nasa vu Oltars-kom svestvi, vu blizimi SrcaJezusovoga. Te eden potreben tao bode. Kak pa stojimo z nasim kadilom: jeli je kadilo dobro, nej vunjece ? Lehko samo zemelska iscemo z uasimi molit- vami ? Lehko samo te molimo z srca.. kda na polaj, v stali nevolo, ali vu hizi beteg mamo ? Lehko za diiso ne maramo, z gizdavim, srditim, necistim, neprijatelskim, pozelivim duhom molimo ? Ci tak, te je kadilo nase vunjece pred Bogom, te smo ne dali z molitvov dobrih disav Bogi. Ne bode se Bog veselio taksemi kadili. Zgorecimi srcami i z dobrira djan-jom vkupprikapcenov molitvov se prib-lizavajmo k nasemi Bogi, ka de prijetna molitev nasa pred njim. Pa kelkokrat vidimo vu cerkve dim kadila se zdi-gavali gori, telkokrat si premislimo kak prijetne so molitve Srca Jezusovoga pred nebeskim OCom i telkokrat pita-jmo sebe, jeli vu nasih molitvaj ne falinge, jeli so tiidi tak prijetne, jeli gori ogenj lubavi vu srci nasem ino je ciszta oasa molba od greha. (bi.) Dolence. Kak vsako staro delo, zgodovina Dolenske cerkvi se zacne z pri-povestjov. Na zdajsnjem farnom i cer-kvenom mesti je bila velka gosca. Ed-nok je grot' Erdody lovio vu gosci, Eden divji brav na njega so, komaj je vujso pred njim na eden gaber, Iz za-hvalnosti je dao kapelo zozidati na zdajsnjem cerkvenom mesti, itero jegro-fica veckrat poveksati dala. Tak pravijo ludje; negfo vu starih pismah od toga ne ga spomenka, tern bolje je ocivesno zapisano, da so cerkev starodavni kato-licani gori postavili; nego poleg toga zna biti, da esce vu prvesom vremeni stala je kapela. Leta 1G97. se je zacnola vizilacija kazajana i dokoncana leta 1698. V Dolenci je bila vizitacija 27-ga marca. Fara je — poleg toga staroga pisma — vogrsko-slovenska1), iz veksega vsi znajo vogrski, nego zato bozja siuzba se po slovenskom opravlja. Slovenski jezik le njim bolje domaci.2) Duznost patronaska lezi na imanji Gradskom. Gerkev je na bregi. Starodavni katolicanci so jo zozidali na cest sve-tomi Miklosi. Mela je ze vu leti 1*397.. torem iz kamna zozidani. Cintor je okoli cerkvi bio. Sekestija od sevra k cerkvi zozidana i feiibana. Cerkev je zapiis-cena bila, doli je zgorela. Sto jo je vuzgo, ne imenuje pismo, telko da na znanje, da je prijatel ne bio.3) Lehko 1) Ungarico Sclavonica. 2) Divina peraguatur idiomate Sclavom'co, tam-quaui sibi magis familiari. 3j Nequehic ampliora comperies, quandoquidem ob devastationein et incinerationem barbaricam ooinia flammis fuissent consumpta, tectumve deinceps im-positum. — 37 — -so luteranje napravili, kak je vu tistom vremeni navada bila. Zvon je tiidi bio, za dosta velki, ne je bio vu tormi, nego na cintori od juga je bio naprav-,eni zvonik iz lesa, z ciglom pokriti. Farof je bio poleg cintora na za-hodni kraj, kak sunce doli ide. Zadosta je prej v redi bio. Poleg hise je bio •ogradec, ne je meo grajke. Farof zi dati, grajko opravlati je duznost farni-kov bila. Njiva so bila okoli faro fa, driigi tao njiv i travnikov je bio v Salovci. Plebanos je meo zalarski grunt od cintora na izhodni kraj, 2 pluga, nego zalara je lehkar nikdar ne meo. Leta 1697. je mesto prazno bilo. Esce bolje na izhod je bila hisa cehmestra, 3?erenca Florjanovoga. Zito so davali, zviintoga eden kriih,sunko, edno skleco prosa i piisel prediva. Vu tistom vremeni so popa ne meli, plebanos je njim bio Vogrincic Ivan od svjiirja. Sole je ne vse spuno1) taksi so se zvali licenciatusje. Sole tiidi ne bilo, skolnika so tiidi ne meli, samo te, ei so esce licencia-tusa ne mogli dobiti i teda je skolnik prebivo na farofi i dobo dohodke pie-La nosove. Farnikov je bilo v Dolenci 100, med temi je bilo 10 katolicanov, v Biidinci je bilo 17 dus, iz teh sta bila dva katolicana, v Ritkarovci je bilo 36 dus, iz teb je bilo 115 katolicanov. Sa-lovce je bilo inda sveta varas\ To je ze davno bilo, ar pismo leta 1697, ze tiidi tak pravi: da inda sveta.2) V Sa-lovci je bilo diis 105, iz teh sta bila dva katolicana, V Salovci ze vu tistom vremeni je bio leseni zvonik i eden cintor. Tu se dokonca slovenski kraj, zvani Totsag. Vu celoj fari je vse vkiiper bilo leta 1697. 258 dus, iz teh je samo 27 katolicanov bilo, Ne je ciido, da so ne meli plebanosa. *) Syntaxi eruditu*. ¦2j Olim. Leta 1757. je dobila Dolenska fara plebanosa diihovnika Pozgaj. Morem si misliti, kak je zapusceno on vse maiseo. Licenciatuske i skolnicke, ki so do zdaj faro pelali, so mense dohodke meli, na peldo vu pismi je zagvusano bilo eden kebel zita od sela za plebanosa, ci je pop bio, ci pa licenciatus bio, menje njemi je hodilo. Slobodno tak povemo, kak so se pogodili. Far-nicke so obecali ze prvle prezne i peske delavce, — da pa ne bilo vu1 pismo spelano. Salovski grunt je zmesane meje meo, prebivalci so njemi dosta kvara delali. Farof je vodjani bio vsa-ksemi vetri. Streha je bozna bila, tozo se je, da zmetno vkup spravlen.o seno njemi gnili. Dus je bilo leta 1802. vu Velkih Dolencih l> 15 katolicanov. 2 luterana, vu Malih Dolencih 46 katolicanov, v Budinci 140 katolicanov, 25 luteranov, v Salovci 120 katolicanov, o05 luteranov, v Ritkarovci 132 katolicanov. Vse vkiiper 75o katolicanov i oT>2 luteranov. * Leta 1826. je grof Leopold Nadasdy celo iz nova dao zozidati farof i s slamov pokriti. Napravlene sta dve hisi za plebanosa. edna za drŁino pa kuhnja. Poleg starih pisem, tak cerkev, kak farof so farniki bili duzni v redi meti \ zidati, donok, kda je grof iz dobrote dao zidati farof, so ne steli niti prezne, niti peske delavce dati. Od solgabirova Gradskoga Kregar Petra je ostra zapovid prisla leta 1823. k plebanosi Lutar, da jo farnikom vooz-nani. Patronus cerkvi je bio vu familiji grofa Nadasdy pri Gradi. Vu letah 1858 —1859. so patronusje postaii grofevje Ditrichstein i Herberstein, samo njihovi castniki so se drzali pri Gradi. Vu letah 1862 — 186.1. se je imanje z nova odalo i vu roke Belga Bank de Foncier prislo, potem pa vu roke Wiener Bankvereina, steri je imauje na tale — na marofe — razdelo, tak duznosti — 38 — patronaske Dolenske cerkvi so na Metnjek spadnole. Metnjek je velka gosca, nez-merjeni les je tarn bio, posebno borovje i hrastje. Gerkvi Sv Jur.ja je tiidi grof Gradski patronus bio, plebanosi so bile drva vsako leto vOpokazane, duzni so bili farniki je domo postaviti. Odked ste so je mogli pripeljati, — samo v Metnjek — prevec dalee — so ne bili duzni po nje iti. Metnjek je sledi kiipo Pick 2igmond iz Kiscela leta 1871. Zidov je bio, prvo delo je bilo, da je ne steo placati od vsikdasnjih do zdaj placanih 21 ranskov na oli za vekivecen lampas govoreei : Ceden clovek vu dne ne zge lampas ali sveco, v noci pa tak nikoga ne ga vu cerkvi. Leta 1878. 2-ga julija zadveeera ob 6 vflri je strela vdarila vu farof. Farof so na hitro z slamov pokrili, tri mesece je skoz dez so, na vse kraje notri teklo, vse stene i pod je moker grato. Celo zimo so tak skoro na ved-rini bili, dokec leta 1879. je patronus dao streho napraviti. Nikaj esce od starih krizov. Vinski vertje iz Velkih Dolenec so vu vrhaj dali kriz postaviti 1835. leta. Blagoslovo va je Kovac Ferenc. 5-ga sept, leta 1835. Budincarje esce prvle so postavili kriz", blagoslovo ga je Lutar 20-ga aug. leta 1827. Te so se Budincarje doli zavezali, da vsako leto 3-ga maja, na den nai-denja sv. Kriza do dali sveto meso sluziti. Po letah so se spozabili obljube. Ritkarovski kriz je gori postavleni leta 1840. Btidinsko kapelo je dao gori postaviti Kokot Mihal 13-ga maja leta 1855. Doli je djao za fundacijo 100 ranski. Kepi so bili v njo zmalami sve-toga Trojstva, Stevan krala i sv. Urbana. Prvi plebanos je bio Posgaj Jurij. Vfiasi, kak je iz seminarioma priso, je dobo Dolensko faro 4-ga oktobra lete 1757. Bio je tarn 27 let, mro je juliu§a leta 1784,. pokopani je na cintori poleg-cerkvi. Dokec je novi plebanos postavleni, je ta djani bio Marits Janos* Driigi plebanos je bio Kiizmic Jurij od 11. leta febr. 1785; do jun. 1792. Prvle je bio plebanos pri Nedeli 4 leta. Samo 7 let bio v Dolencih, odiso je v Stevanovce. *¦¦ Tretji plebanos je bio Simon Cer-gic, rojeni v Horvatskoj Nadalli. Bio je kaplan v Beltinci. V Dolence djani za plebanosa 16-ga aug. leta 1792. Tarn je bio 4 leta i odiao k Staromi Gradi kta 1796. Strti plebanos je bio 6ombos§y Ferenc, prvle plebanos pri Nedeli, ne ravno z dobre vole priso v Dolence 1-ga maja 1796, celo pet let je ne spuno pa letB 1801. je odiso. Peti plebanos je bio Mihael Kousr 8 let kaplan bio pri sv. Benediki. V Dolence je priso 29-ga marca 1801. i tam je mro i pokopani 12-ga febr. leta 1808. Sest let je sluzo faro, star je bio 34 let. Mladi je mro. Vu betegi ze 1-ga januara dobo kaplana vu Kosednar Ferenci. Kous se je v Salovci narodo 17-ga septembra 1773, Oca Kous Peter, mati Roca Ana. Sesti plebauos je bio Luttar (Lutar) Janos, rojeni v Sebiborci leta 1772. kaplan je bio pri Sv. Jiirji tri leta, v Turnisdi pol leta, potem plebanos na Gornjem Siniki 8 let. V Dolence je priso 15-ga junija leta 1808., tam je bio do leta, 1835., kda i 7-ga januara mro i 9-ga pokopani bio vu starosti 62 let. Dugi beteg je mogo meti. Leta 1833. 7-ga decembra se za kaplana imeniije Rajsar 1st van, sledi je priso za kaplana Kovac Ferenc. Sedmi plebanos je bio Kovac Ferenc, rojeni v Strehovci (Strelec), kaplan 39 — je bio v Crenslovcih 10 raesccov, v Stevanovci 6 mesccov i v Dolenci dve leti. Mro je 5-ga now 1857. vu starosti 53 let. Heptika ga je vmorila. Schmidt Jurij, esperes ga je pokopo 8 ga no-vemfera. Osmi plebanos je bio Sbiill Ferenc od nov. 1857. do 12-ga aprila 1864., kda; vu starosti 39 let je mro1) zmeten beteg je meo, spovedani ne bio 14-ga aprila ga je pokopao Kossic, plebanos iz Gornjega Sinika. Do novoga plebanosa je faro v redi meo Fodor Karol, kape-lan Gornjega Sinika. Deveti plebanos je bio Aloisius MatjasiC od leta 1864. do 1866. Komaj je poldriigo leto tii bio, vsikdar bete-zasti bio, odiso k Sv. Jeleni, kde i 15 marca 1866 je mro i pokopani. Ze leta 1865. jeMentsik Karol priso za kaplana. Deseti plebanos Mentsik Karol bio od leta 1866 do leta 1911. Vu krstnih knigah naprej pride Fajtinger Pavel torniski plebanos, ki je pod cergicom boter bio leta 1792. Leta 1830. 4-ga nov. krsto Dontsetz Imre, kaplan od Cankove. Leta 1759. je krsto Hansek Janos, plebanos od Gornjega Sinika. Leta 1760. je krsto Hull Janos, plebanog od Nedele. I tistoga leta je pokapo v Dolenci. Leta 1761. je krsto Cipot Matjas, plebanos od Gornjega Sinika. Leta 1762. je krsto Perkonik Ferenc od Gornjega Simika. Leta 1779. so raeuni cerkveni sklenjavani pred esperesom Miklos Kuz-mic, plebano§ od sv. Benedika. Leta 1795. je priso racune sklenjavat Mihal Gaber plebanos od Martjanec. Sledi so *) Appoplexia tactus. Dolenci slisali v esperesijo Orseg zvano, sledi pa vu zvano od Monostra. Mamo spomenek i nisterih skol-nikov. Mihael Obran. Bio je skolnik pri sv krizi v Krizavci, pri Nedeli, sledi je priso v Dolence, sko^o 50 let je bio skolnik.1) Vu betegi se je ne mogo precistiti, mro je vu starosti 70 let 13 ga septembra leta 1774. Vu krstnih knigah veckrat naprej pride njegovo ime, da je krsto, tak leta 1758., da je plebano.s ne doma bio. Trplan Jozef. Mro je 30-ga marca 1798. Na Benedikovo si je beteg spravo, vu dvojem dnevi zgubo rec, na 11 den mro. * Markoc Ferenc je 15 let sluzo faro, mro je 23 ga aprila leta 1814 ob pol Sestoj vo"ri v gojdno, pokopam 24-ga. Na sprevodi so bill Ivandczy Matyas pleb. Stevanovski, Flisar Ma-tyas pleb. od Gornjega Sinika, Krenos Janos od Nedele. Zivo je 36 let. * Vu starih knigah dosta veselja i zalosti. Vu zdavanskih knigah sto pa sto parov se naide. Vu mrtveckih knigah sto pa sto krat je zapisano : Mro je i pokopan. Leta 1789 svinja deteti glavo pojela. Vec dece se je zalejaio vu mlakah poleg hi§e. Tak v Budinci leta 1762., v Salovci 1767. Leta 1760. je mro v Dolenci Janko Stevan, star je bio 44 let. Nori je grato, hiso je vuzgo, kda so do-maci ne doma bili. Dve driigivi hi§i sta tiidi zgorele, zgoro je i on sam. Noge, roke so njemi celo zgorele, samo 3) Ludiraa^islratum et Licentiatum partira alibi \itpote ad S. (irucem io Totkeresztnr . . . — 40 — telo ostalo. Kda bi pred ednim tjed-nom spovedani bio, poleg pravice bi se mogo na cintori pokopati, nego na prosijjo farnikov, ki so se bojali, je pokopani zvtina cintora. Leta 1761. 8-ga julija mrla Eliza-beta iz Dolenec, 4 raesecov stara, oca Jurij Casar njoj je delo skrinjico. Na ednok je vu hiso vdaro grom, his* se vuzgala, oco je strela bujla ; Da drugi dea deklicko so z ocom vred v ednoj gkrinji pokopali. Zganiea je tiidi mela svoje aldove, da so se napili i ali sami nesrecno zobhodili ali driige vmorili. Zviina cintora so pokopami. Leta 1794. 5-ga augusta. edno nedelo, ob pol tretjoj vori velki viher priso. Streho na farofi je gori zdigno, pokriv z cerkvi doli znoso, drevje z korenjom vsed voobrno i prekspotro. Potem je prisla toca, stera vu vinogra-dah, v leni i dohani velki kvar vcinila. Leta 1822. 16-ga junija, edno nedelo, ob pol ednoj, velki viher priso, cerkev i turen celo odkrio, 10 jablanih i 2 velkivi gruski z korenjom vred voobrno, 34 jih je pa prek spotro. To samo na farnom griinti, ka pa v drii-gih mestah ? Nikdar je esce tak velki veter ne bio —. skrici gori z zalostjom pisatelj. Zdaj pa pridejo stari pridavki. Brukula, Janko, Filo, Trajbar, Berke, Barbaric, Tibola, Horvath, Kos, Matus, Abraham, Lepossa, Pernesi, Sve-tec, Tolvaj, Vogrinicic, Pinter, Roca, Merkli, Seb8k, Zankdc, Bajzek, Stajer, Oreovec, Bedic, Miaci, Nemes, Lainscek, Supanek, Zamodic, Modroski, Lekic, Pentek, Kokot, Cenc, Osvald, Varga, Kurnja, Bockor, Magyaric, Vajda, Kor-pic, Slavicek, Messic, Doncec, Prelec. Premos, Sukic, Krcmar, Balek, Skrlak, Pavlovic, Ruzic, Gorza, Casar, Krajcar, Korosec^ Konkolic, Gomboc, Kovac, Grnko, Pergar, Spilak, Herceg, Hari, Forjanic, Baku^, Hampo, Mencigar, Gre-benar, Smodis, Zetek, Kranjec, Bencec, Gaspar, Tork, Ravnec, B5lec, Kozar, Lazar, Ficko, Borovnjak, Fucek, Lutar, Bicak, Diih, Haiba, Kovacic, Fuis, Trp-lan, Goslar, Gospodar, Morcic, Bokan, Gorenji, Ker^c, Kurnyek, Roban, Tala-ber, Cuk, Sebjan, S^ruga, Gumilar, Holec, Hajdinjak, Vrabel, Voutek, Kutus, Szever, Skaper (Skapier), Luzar, Kozo. Vu starih knigah se sledeca krstna imena naidejo: Stevan, Ana, Miklos, Katalena, Magdalena, Adam, Mihal, Pavel, Janos, Elizabeta, Eva, Ferenc, Ju-dita, Peier,, Jdzef, Zuza, Balaz, Jelena. Monika, Veronika, Apolonia, Mariana, Margareta, Tamas, Junij, Juliana, Ro-zalia, Dorothea, Martin, Matjas, Maria, Rebeka, Sebastian, Margareta. Zdaj so same Ane, Treze, Marije. Janoske, Jozetje i Stevanje. Zakaj smo zavrgli stare imena ? Nazaj jocemo stare case, pa smo mi njim s prvim talom neverni. Ali zakaj je giatala indasnja Lenka(Leinka) Ilka? Ali zakoj je Marija Irma gratala? Naprej pridejo hisna imena. Pre-divnjek1), Kralina*). Vajdin5), Jvanis4), Media Goslar.5) ¦ . ' •¦¦¦¦¦¦ (Ą0 li cop. isii». 2) 1S-21. ¦ 3) 1S-22. . ¦¦¦,.-;¦ *) 1822. ' . . *) Bapt. 1805. — 41 — Pesem od svetoga Gergora. Svd (jergor doktor raoder preceptor Na njega den Poleg stara reda Sola nastavlena je za vceuje! Hodite vi z nami, ' Ar smo po vas prisli, Dobra deca hodimo vu Solo, Vu to hiso bozjo s toga mesta. I ftiee nebeske kda prid^jo K uam lainske sprotoletje, Kak se povnozajo, Lepo popevajo v toplom zraki. Bodo roditelje vam na radost, Dete, kak lepi dsiindS, Kristus opomina, V sjio naj posila ?saki svoj kino. Vu svoj em detinstvi Kris'us je bio y cerkvi med doktormi, On je vcenje liibo. Deci nihao peldo vu teinplomi. Ai vu takiem mesti, Kak v rodnorn ograci te niladike, Zrastemo mladenci Za nas i na tenci te divojke. Ki se v soli vc'jo. Na gospodstvo prido, ci Bog tak see, Presveceua glava boljsa je Od zlata. ma postenje. Ar predokatorje, hiresni doktorje, V soli zrastejo Ar magistratuske Z sole vo vladnicke zido razno. V toin mesti malicki Casarje i krali zrastejo gori, Nevolne sirote vcasi Ka gospode nje svet moli. Na pasi, na poll Zraste clovek goli neznajoci, Zvun sole bo slepi. blodi, Kak §te lepi, kakti v noci. Zato draga deca, Skolnik na nas cako, hodte z nami, Meli te veselje, vsakojaeko vcenje. Hodte z nami. Pa ci po vsem vsega Diaka ne date od sve hiSe, Seksar na papere, Dajte, ci ga mate, z dobre vole. A, A, A, dnes je den Gergora, V steiom mi iscemo diake, Vkiip spravlamo. A, a, a, dnes je den Gergora. E, E, E, dobro nas posluhSajte, Ka vam zdaj popevamo I ka od vas eakamo. E, e, e, dobro nas posliihsajte. I, I, I, bojte gazdi gotovi, Deco z nami ptistite, Za vsemi nas dariijte. I, i, i, bojte gazdi gotovi. 0, 0, 0, mi vsf radi vzememo. En gros ali potoro Ali pa edno libro. 0, o, o, mi vse radi vzememo. U, U, U, dobro bode za nas tou, Dobro vam mi zelemo, Veselje popevamo. U, u, u, dobro bode za nas tou. 0, 0, 0, hodte vi otroci vo, Po vas smo esi prisli, Ka bi z nami v solo sli. 0, 5, 6, hodte vi otroci vo. U, Q, Q, hodte, ze je vremen tii, Da moremo iti mi, Nazaj vu solo priti. U, ii, ii, hodte, ze je vremen tii. Pozvacin Lenart Lenart zet je Tomasina, Mesto babinoga sina, On se v Copinci zdr^ava I vu Markovce pozava. Lenart ima svojg' hojtara. Na kraj Dolenskog1 hatara. Ide k Gradi, no si liste, Na vse kraje zove goste. Stero kuco pa pozava, Vsega dobra se spricava, Pozvac pac vam ne ma srama, Liki v rokav, ide hrana. Jaz sem za to vu to stopo, Ne mam zakaj bi si kupo. Poleg krcme iti ne smem, Ar vseh nevol se spomenem. _ 42 Kremarje i Ostarjasi Imajo me na rovasi. Pa sam reko: Ne mam mira, Pocakajte, bratja mila. Naj se oca mi prehladi, To se vam ze vse naplati, Zato trgam si poplate I naganjam vkGper svete. V Dolici je dobil pevca Njega nosi do Boreca, Tam pri gospon ostarjasi Preglejiivo se je v glasi. Kokota vrgo dol na zemljo, Da si nosit' vino, Zemljo, Pripoveda, znova znovie, Da je postal on pozovie. DoKc Lenart gl s pietepo, Pevec mu je v grm odleto. Zdaj je pozvac brezi dara, Ide k Mori do brodara. Prosi, da ga prek prepelja, Ar prek bi ze mogo vcera, Nego vinska moc ga vmorila, Kupica ga dol' pobila. Brodar njega lepo primle, L&dja se vu Mori zible, Prosi njega vse nacine Eden krajcar brodovine. A na§ pozvafi na brodara Liiesi z 2ebke kalendara. Je-li razmiS ti pravice? Pita njega kre Moriee. Da sem jas vu sliifcbi taksoj, Z menom ne mre ladat vsaki. Ci mo so prek celga sveta, Ne plaeam jas nit' od brega. Nit' ne platim mauto mosta, Ar sam bodo sem po gosta, Pa me ptisti ti vu miri, Ar mi je ze vec na sili. Nazaj priso do Boreca Kde je zgQbo svojga pevca. Kak bode stalo v racuni, Da sam pevea pQsto v Sumi ? Z toga bode smeha dosta More bit, ne mo smeo med goste. Vo me vrzejo z moje sliizbe Bre&i pravde, brezi tozbe. Pri Nedeli zato zbira Nikaj mleka, nikaj sira, Po Andrejci pa ponavla I gospodo vsfi pozdravlja. Bode smeha vsake fele Dokec bode nesti zelje. Na slednje vsi razbtzijo, Da napravi on norijo. Na novo leto. Hvalen bodi Jezus Kristus! Bog vam je dobre gosti dao Na sveto mlado leto. To dete nam je rodjeno Okol pol noci na sveto noe Vu jaslicaj polozeno. Stajajte gori gospodar, Ta svetla deniea gor ide Na sveto mlado leto. (j\ nam je vise shajala, Svetlesa nam je postajala Is a sveto mlado leto. Maria sina rodila Notri v mesti Betlehemi Na sveto mlado leto. Notri v mesti v Betlehemi, V ednoj preprostoj stalici, Na sveto mlado leto. Pasterjft so ga varvali, Angelske pesmi spevali Na sveto mlado leto. Z daleka modri idejo, Njega lepo dartijejo Na sveto mlado leto. Z zlatom, temnjom ino z mirhom To je bilo od njih blago, Na sveto mlado leto. Oco vam mi dariijemo S prelliblenim svetim Jozefom, S tim svetim mladim letom. Mater vam darfljemo S timi nebeskimi angelmi S tim svetim mladim letomu PojbiSe vam darfljemo S.timi nebeskimi angelmi S tim svetim mladim letom. 43 — Maria Vencec pletala, Deklickam je i.enkayala, Na sveto rnlado leto. Deklicke vas dariijemo, Z ednim zelenim veneecorn, S tim svetim mladim letom. Mi vas vse dariijemo S tim malim deteeem Jezusom, S tira syetim mladim letom. Darujte, darujte gospodar, Dokee te zdravi, veseli, Na sveto inlado leto. Veselje vam dariijemo, Veselje vam posilamo, Na syeto mlado leto. Mi se od vas obracamo, Bogi, Mariji preporaeamo, Na sveto mlado leto. Daj vam Bog lepo lehko noc, Nam pa na edno edno srecno pot Na sveto mlado leto. * Zibli Maria Deteee To Deteee malo materno, Njemi je ime Jezus. To Dete nam je rodjeno Okoli pol noei na sveto noc Vu jaslicaj polozeno. Pesem od mok. Moka Jezu§a Kristusa Predragoga bozja sina, Ka je tako popisano Vsemi sveti na glas dano. Jezus na vrti moleci, Krvave skuze toceei. Potom Judas z vojskom pride, Proti njemi Jezu5 ide. Zidovje so ga vlovili, Tudenici ostavili; Kako lotra pripelali, Vnoge pliiske so mu dali.. Njega rano odpelali, Pilatu§i v roke dali. 0 kde si ti draga mati, Ne sce§ Sinka ti poznati? Sink a mojga so vlovili, Ne znam kama odpelali. Na to materi govorijo: K Pilatusi ga pelajo. Tuzna mati za njim ide Pomoeti mu nikaj ne mre.. Vnogi mtstri tam bodoSi, Zvidavati od njih zacne. Kaj kovaci vi kovete? Od Sinka kaj ne znate? Oni njoj tak odgovorili: Mi smo roba tii vlovili. Gyeke za njega kovemo, Imena njemi ne znamo. 0 jaj meni! Zalost moja! 0 jaj meni! Tuznost moja 1 Kroto tuzna mati ide 1 veliki kiiz vidoca: Za koga vi kriz delate? I za koga spravlate? Oni njej tak govorili, Vekso zalost njoj s spravilL. Ni scemo roba pribiti, Na torn krizi gee visiti. Od zeninov. Dnes v Bogi vklip sklenjeniva Zenina bojta zdraviva, Ciijta, ka ti dobri sveti Zelejo^vsi: Jezus boj njima zdaj svadbenik, Vse 2ive dnih stalen pomodnik. Denesnjega dneva stopaj Vaj spravi y pekeo ali v raj Vkiipyradosti vkiipy zalosti ta do srarti Jezus boj njima zdaj svadbenik Vse zive dnih stalen pomoSnik. — U — Noseca zenska. Prep ora cam a) mertucljivo, cedno ziulenje. Naj-boljse je pri navadnoj hrani ostati, samo kaj taksega ne trbe jesti ka clo-veka napne, kakti krumpis, grab, careu kriih. merlucljivo sad, zelenje naj vzivajo. Prekisile, z zacimbov napravlene hrane pa naj nikak ne jejo, tak i ne dosta zupne hrane. Ci njej stera hrana ne disi, naj je ne je. Naj si ne pobudjava brezi mislenja wluste", posebno ci njoj na koj taksega lusti pridejo, ka njoj gvtisno ne de zdravo. Cedno za brozde drzanje taksih zel ne samo deteii ne de na kvar, nego esce na hasek bode njemi, ar i dusevne jakosti, kakti zatajenje, dobi dete po mated. Ci v noci oslabi i glad cuti, steri njo ne pusti spati, uaj k sebi vzeme eden glazek mleka ali zlico medii. Celo se preporaca vzivanje zreloga sada, stero krv poboljsa, tek poveksava. Voda i mleko je najbolje zdravo pilo : malo vina z vodov ne skodi; nego skodljiva je carna kava i tej i vsze al-koholne pitvine, kakti likor, zganica i t. d. Proti zgagi (gori vu zalodci) po-more eden pozirek mrzloga mleka. Paziti more b) na obJacilo. Ci je tesen oblec vsakomi na kvar, tern bolje je nosecoj zenski. Noge posebno trbe toplo i suho dizati, tak se resi, da vu mokrom vre-meni krv ne de vu glavo silila. Noseca zenska si naj neda zobe skiibsti. . , . ¦ More c) telo snafiti. Ci vec ne, vsaki den v mlacnoj vodi naj opere noge i kole-na ci je mogoce celo spoduje telo. Potrebno je d) gibanje. Nase zenske si z toga 2a dosta tala vzemejo. Noseca zenska naj ne plese, ne bezi, velke ztnece naj ne zdigava, roke visiko naj ne zdigava, da bi kaj zgrabila ali nesla, naj se prevec ne prijimle, — ar ze ne ednok po taksem je mati i dete miio. Prostori, kde dosta liidi vkiiper pride, so ne za noseco, ar njoj hiido grata, celo omedle. Hisno delo naj dale opravla. To je njoj bolje zdravo, kak pa na veke sedeti; nego naj pazi, da ne obtrudne prevec, naj raj nikda-nikda postane. e) Vrastva naj ne nilca. Stall's no-sece zeiivqke je ne beteg, kak se dete porodi, njena zmeca se doli vzeme. Zato je pa skodljivo proti bolezni, stero ze vsaka noseca zenska cuti, kakse vrastvo niicati. Ci je zaistino kaksi beteg nazoci, kak na priliko tok krvi, driskavica, duze trpeca bolezen spod-njega tela, -te se trbe obrnoti k dok-tori za tanac. Vsaki najmensi tok (tece) krvi se more vraciteli povedati. Ci se prehladi, naj vleze vu pos-tel, pokoj i toploca odtira beteg, slo-bodno i malo salico slaboga koprovoga tej a spije. Ci zmeten stolec ma, doberjesad, lelike hladivne hrane, zelenje, salata, kuhani sad, vsako voro edna zlica friske vode. Ci uoseca zenska vu dnevi tru-dnost cuti, naj se pol vore ali edno voro prekda spanji. f) Pokoj diise po pravoj poboz-nosti. Tuznost, bojazen, cemeri, zalost so ne samo zenski ne na zdravje, nego i deteti i kak nas skusba vci, strasti, sterim se mati prek pusti, kak cemeri, nevoscenost, bozna zela drugomi i. t. d. prek odidejo na dete. Dete de tiidi takse. Zato pa ci krscanska zenska vsikdar more zatajno zivlenje meti, tern bolje si more vse potreti, kda za-cuti sad svoje utrobe. Nevoli nisce ne more zapovidavati. — 45 — * Vsaki den kaj naprej pride, ka eloveka cemeri, zalosti, noseca zenska se naj De da obladati, nego za volo zitka na njo zaviipanoga naj zdigne oci k Bogi, ki je to vse njoj podelo. Naj se ne boji od poroda, nego naj se preporaca blazenoj Devici Mariji i naj se pomiri, da ci je vse tak na diiso, kak na telo glede vcinila, tak njena zmetna vora bode vora velkoga • veselja. Mesto velkoga premisljavanja je boljse delati, Boga moliti i njemi pre-poracati svoj i deteta zitek i celo pri-hodnost. Zmernost, zdrzavanje vu zakoni vu driigoj polovici nosenja je potrebno, ci scejo dete zdravo obdrzati. Cedni stariske za dete volo znajo to dopri-nesti. Noseca zenska pred porodom se naj okrepi svetimi svestvami. Shrb za porodnico. Pred porodom ze vse gotovo more biti za malo dete. Moz se more skrbeti, da vse kricanje, larmanje, fuckanje, treskanje prehenja, ci ne see, da bi njemi zena obetezala. Taksa zenska mir potrebuje. Posebno pa nisterne vore po porodi. Prve dni tudi ne trbe dosta porodnico pohajati. Gosto pohajanje* slabo zensko esce bolje oslabi. Iliso trbe liiftati, samo okno od-preti, ne pa i dveri, ar teda je cug. V taksoj hisi ne sme kaditi, Gi sunce prevec noti sija, pred okno ferang, ro-bec denemo. Naj bolje raoremo paziti na hrano. Obilna hrana zna betege spraviti, same vodene zupe pa ne dajo za dosta moci zenski, stera i dete more nadajati. Prve dni po porodi porodnica na-vadni zajtrik ma : Kavo ali tejo, nego dosta mleka pa beli kruh. Poldne dobra vodena zupa, notri skuhani reis, gres, beli kruh, kakse lehke pogace, ali pa mesna zupa, naj-bolja kokosiujina, notri skuhani reis ali zemlja, kakse Jehke pogace, dunstane jaboka, sladko napravlena teletina ali kokos. Mesa prve stiri pet dnih samo male porcije slobodno vziva. Za juzino mlecna kava ali mleko ali sladki zreli sad, sirovi ali skuhani Za vecerjo eden tanjer zupe, kakse lehke pogace ali mehko meso ali mehko jajce. Za pilo ysikdar more k redi biti friska voda. Ci se zapse, cukrana voda je dobra. V.sakojacki naj pazi, da si zalodec ne pokvari z brezmernov pit-vinov razlocnih tejov, kaksi je koper. Snaznost se more i v kiropeti obdrzati. Vlase ne trbe zapustiti. Da nisterna vlase zgiibi vu kimpeti, si ma to zapisati svojoj nemarnosti. Veckrat se preoblaciti. Gvant se prvle segreje, more suhi bHi, vu hisi more toplo biti i niksega cuga. Na to more paziti, da stolec de vredi. Dobro je hladivno pilo, kak ti cukrana voda. Csi to ne pomaga, vzene edno kavinsko zlico ricinusovoga olija. Porodnica ne sme prerano z pos-tele iti, najmenje sest dni more v pos-teli pocivati, pa po tistom pali ne celi den gorostati ali zmetno delo opravlati. Nisterna zenska je zdrava vu kimpeti, nego po goristanenji se prehladi, z mocnim delom pretrgne, pa velki beteg si spravi na celi 2itek. Vu torn deli je najvec falinge pri nasih zenskah. Ci porodnica ne nadaja deteta, hrano naj mertucijivo vziva pa naj pazi, da se ne prehladi na prsah, vu- — 46 — ¦natni robec naj si gori zveze. Ci so •prsi trde i bolezne, naj vu toplo vodo namoei i dobro vo ozmekne eden robec, potem si ga gori dene, na to pa eden vunatni robec zveze. Kak se spodnji robec postihsi, se more ponoviti. Ci vu kimpeti ali po tistem tres-lika, tok krvi, bolezni gori stopijo, vracitela moremo zvati. Slednji mesec precl porodora se more cecek vsaki den z mokrov, cistov capov zribati. Fasenska sloboda. Minolo je ze sedem tjednov vu etom leti, Kaj so se nioji svetki zacnoli z-i svetiti. Vu sterih, kaj ste v sroi vi liibili, zeleli, Vu plesanji, v muziki, zadosta ste t.ao vzeli. Ne davno i plesica vas je dobro gostila, Z njov je tam bio citheras i z vinom puna putra, Vnogokrat vam je vas gut siihe shoe pozerao, Medlovno plesajoci. kaj se je ta poderao. Ob, drago zlato vremen, da si hitro odislo, To moje svetlo sunce oblacno vremen skrilo, Moja radost, z sterov je srce bib veselo, Tota je vse veselje, z dnevozn vredje minolo. Vaogi szvoj fundamentom kam svojega blazenstva, Kam svojega prisestnoga tuznoga dugovanja Zilaj je polozo ¦— komi je zenitev pusc^na, .Notri do smrti njemi bode tiivaris hisna. Ynogo je drkao, ci je dobo ttivarisico, On je ne meo dosta sna. da oblejtao vesnico, Ali po etom toga on bode jokao tuzno Vidoci svojo zeno, kaj se hiido ozena. Smejsno sam dosta gledao, vnoge vino nepivce, Kak so obracali sv'e nekepesne lampice J zionate poplate, sloke noge bolece Vidoci i od plesanja vo obrnjeno piece. Goslarsko noto komaj kak ste vi zaciitili, Vsaka vasa kotriga zivela se vam v teli Ino ci je cifrasti Zvacin vam prisao k hisi. Etak ste teda erkli: Plesaj se vsaki drzi. Ci ste pa pozvani ne bili na gostiivanje, Oblekavali ste se vu carne, ruzne siiknje, Svoj obraz zamazali ste si, kako kovranje, Tak vi notri pridoci na posteno goscenje. Niki pa svoje vlase z kodilov poveksava, Driigoga je pa z belim perjom nabita glava, Vnogoga kecka, kako ciganjska, je krlava, N\ doli ne namala vraar tela njegovoga. Niki se pa v somarski kep ruiao ol)liriva. Driigi pa vu konjskoga. na r-dnjak zvonec deva, Za viizdo pelajoci, spameten se sraejava. Ka je rloveca konjska velka gratala glava.. Vnogokn-tt neslano i netrebao smo jell. Dostakrat snip se s snenov pameijov mi smejali Najbolje peneze smo je mi ne miliivali. Ar smo mi vsaki tanec za peneze kupili. Ali dobro je — zdaj je li bilo vremen toga, Mesto. den. hip i vtira. kroto jaka ju-ilika. Zdaj se njemi genejo mozgovje notri v .slavi, Vsakomi ki koli sv'o pamet rna notri v lagvi. Li v pefek i vszoboto samo si pocivate. Ke mate delavne dni, ne mate ni nedele. Ali po vremeni to svoje dobro veselje, Merkajte, da zalostno nikda ne objocete. I ja* tiidi pijanca da sam osobo noso. Pod njegovo zastavo dosta sam jas posveta Ino d^kec z veseljom sam se ne napuno Za vaso volo vnogih vrocih prajh sam pozerao. ZJaj pa; da ze pijanec sv'o slobo od vas vzeitia Komi ste do eti mao svetili ete svetke. » Odbaja od vas, pri vas duze biti ze ne see. Zato z njim ze prav vsaki zadovolen naj bode. To veli. kaj ste ga do sej dob z mesom drzali, Potom z ribami, z rakmi, z piskormi te ziveli, Ste/o ci liibite vi, to sami dobro znate, Ali njemi ne tribej, — zato z Bogom ostante. Na zdravje vam plesaoje. na zdravje nebenjaaje, K zdravji nemirovcina, k zdravji pijancivanje Kde jeci ino etak veli velka neduznost: Ob. ii k nicemi valon preminoci zobstojaost. Konee je ze vsem etim, — jaj dragi moji sinki, Kelikokrat ste me vi lubleno obimali ? Ostavim jas vas vezdaj. oil, dragi moji brae:! Miuoli so mi svetki. to vam velim na kracL 47 — Eti vas neliam nioji lubleni ! od vas idem, Ar liibeznosti Vase vec na pa met ae jemlem, Ne iLorern vec hoJiti jas vu vasa spravisca. KJe sam gostokrat gledao skakanja radujoca. Post bode ! — Bogi tiidi ze vremen posveciijte, AM pa popom slepec v tej daevih popiistite, Dokec na te zeleai fasenik odprem oci Iqo znovic b'~>rn plesao, jo i pio z vanii zoci. Plac matere. Ocveo si mi, ocveo cvt.-tek ! Vehno zitka moj'ga zitek! Ti nebe lepa rozica, Si mi ze sulia, kak spira. Obnemila so ti viista. -Zibelca tvoja je ptista, V plar oblacena skrinjica, Ti je zebrana hisica. Ah! kak sreraa .sem jas bila. Angel, kda sem te rodila ! — KakJega viipanja simce Mi je obsijnolo v srce. Kelko nepokojnili. nor.ih I lie inojih znoj kak vroci Sem z radostjov pretrpela, Kda sem. za tebe skrbela. Vsie ?em ti ta aldiivala, Ar sem se mnrno vupala, Kaj ednok za ves zgiibicek Xaidern primeren dobioek. Ali, jaj, kak lazljivo je Bilo vse viipanje moje, Kak slab njega precimbni cvet I railosti moje posvel. Dne.-, lines je dnevov mojih trak ¦Oblegao vecoe noci mrak : Jaj! dike moje korona. — Vu prah je spadnola ona. Kak siihi stor lu'ezi cveta ¦Stojim ze v piistini sveta, Kde nikdar vec mira sunce Ke obsijne v^moje srce, Vkraj .se mi vzenies. vkraj kinc moj. Slobod das ze dojki tvojoj ! Ah, kak se vtrgnem od tebe Ti najdragsi zalog nebe. Ti se samo na pot spravlas I mene samo ostavlas. Smrt, zakaj si tak ne prisla, Kaj hi i jas dries odtec sla ? Odides mi ze. odides Niti vec nazaj ne prides ! Idi, prlmi te vecni Bog, Zakrivaj prahsec tuhi grob. Sprevod lube. Jaj, kak zvonovje brnijo ! — Zdaj liibi mojoj zvonijo ! Ni slobod sem ne vzeo od nje, I ze se na cintor nese . . . ! Sprevodi me vo, golob moj. Sprevodi na vecni pokoj! Pokrij prah moj z zutov zemlov. Naj tiho pocivam pod njov I Ci se ta pridoc zaskuzis, Pisi med skuzov na moj kriz : nTii spi edno verno srce, Otavloj jc mi to sunce!" Vsako sprotoletje rano Sam ponovi grob moj skkrbno. Da jamara trdna roka Piaha moj'ga kda ne zburka. Z mirtusi mi ga obsadi Ino z cvejticem okladi, Naj proti sili viherov Tiho spim pod njega sencov Da crvieov ne bom porob, Vsadi dve rozi na moj grob, Naj z njidvl potnik spoznava. Kaj sva rozi bila midva. Ne skrivaj najne lubezni, Ni tvojih szkuz i boleznih ; Srea pa driigoj ne odaj, Ni vec lube ne pokopaj. — 48 — Kacji cmer Narodna. Ednok je bio eden sirmak, pa je meo dvoje dece: edno je bio decak, edno pa deklicka. Te so pa ta deca dvoje krav gonila na paso. Gda sta je eden den pa na paso prignala, je bilo jako vroce. Tarn nej delec krej, kak so deca pasla, je pa bila edna mlaka, zvali so jo ^Stari ribnjek." Te so si pa pasterje gucali, ka bi se dobro bilo iti kopat v to mlako. Ovi pasterje so nej vupali to vciniti, zato ka so se bojali, ci bi njin krave v tistom casi kaksi kvar napravile; teva, decak pa deklicka sta pa sla. Kak sta prti mlaki sla, sta si ze pojdocki slacila obleko, ka bi hitrej v vodo prisla, pa se skopala, ka njima krave nebi dugo same bile. Gda sta se skoro do vode prisla, sta zaglednola, ka na bregi je niksi cmer, pa sta si zato gucala, ka bi to bilo za cmer. Decaki je zaj naednok na pamet prislo, ka je to ravno kacji cmer. Zmislo si je, ka so oca veckrat pripo-vedavali, ka kac, gda se kopat ide, cmer seli na bregi dol dene. Velo je zato svojoj sestri. naj se hitro nezaj oblece, pa naj bezi, kak samo more, sploj prti domi. Decak je nato po stiraj sutao blize prti cmeri, pa ga je popadno. Gda ga je pa se v rokaj meo, je bezao za svojov sestricov prti domi. Ne je minolo po tistom dvej minoti. Kac je priseo vo" z vode, pa je cmera nej naj§eo. Nej je vido nikoga, znao pa je, ka njemi je to mogeo nekak zeti. Obleteli so ga zato taksi cemerje, ka je tiste blizanje krave, ka je tam najseo, vse zrascesao. Decak je pa bezao za deklickov proti domi, tak ka sta skoro oba naednok prisla domo. Doma sta te zac-nola pripovedavati, ka se je zgodilo, ka sta kafii cmer odnes)a; liki bojala sta se jako, kak fa rcksi zaj sla po krave. Gda je oca vido kacji cmer, njima je pravo: — Nikaj se ne nevolivajta za krave, najli sta samo to prinesla, te cmer. To je vec vredno, kak vse tiste krave, ka so tam. Pa see zna biti ka so nej bile nase najblize; lejko so cide driige bile bole poleg, pa mo tak meli dvoji hasek. Tri dni po tistom si je oca mislo : — Ci je to kac bio, pa je namejno kaksi kvar vciniti, te je zaj ze vcino, pa eli se je tam raztrgno, eli je pa odiseo tamodnet. Zezvao je zato svoje sosede pa prijatele, pa so sli z decov vred ta, ge so deca cmer najsla. Tam so te vidli, ka sta dvej kravi pa kac lezali mrtvi. Krave so bile vse razsesane, samo ka se je oca nej dosta brigao za nje, liki je so domo, pa se je veselio kacjerni cmeri. Te cmer je meo najmre takso-ciidno moc, ka ci je oci stero zrnje prislo nakraj, te je samo te cmer djao k tistomi zrnji, pa je zrnje nezaj pri-raslo; ci so njemi pa penezi sli nakraj, te je pa djao te cmer k penezom, pa je meo vcasik zadovol^ penez. Zapisao: S K. — 49 — Razneseni toren. Narodna. Ednok se je rodilo edno dete, pa so prisle sojenice, ka bi njemi osodile, kakso smrt more gor zeti. Oca je pa skrma poslusao, ka so sojenice sodile, pa je ciio, ka so tak sodile, ka toga decaka — deesak je bio, ka se je rodio — grojnska strela buje, gda de ose-najset let star. OCa je zavolo toga vsigdar jako zalosten bio. Decak je pa gor raseo, pa se je vo zosolao, pa gda je osenaj-set let bio star, je ednok pitao oco: — Oca, zakaj pa vi ste vsigdar tak jako zalostni? Oca njemi je odgovoro: — Ej, sin moj, vej san lejko zalosten ! Gda bos ti osemajset let star, te na tisti den te strela buje. To so ti osodile sojenice. Liki nikaj se ne boj! Jes tebe toga oslobodim. Dam zozidati taksi torem, ka de z samoga zeleza pa skamenja. V te tOren te na tisti den jiotri zapremo, pa vse dol zadelamo tak, ka nede mogoce, ka bi grojnski kamen mogeo priti do tebŁ. Sin je pa proso: — Oca, lepo vas prosim, taksi okencek zato nahajte, ka bom jas mogeo glavo vo" porinoti, ka bi jako rad vido, od steroga kraja de se oblacilo. Pomali je priseo tisti den, ka je sin bio star osenajset let. Oca, ga je zaj notri v to"rem zapro, pa je vse dolzadelao, samo eden mali okencek je nahao, ge bi sin glavo vo" porino, pa gledao, od steroga kraja de se oblacilo. Gda se je zacalo oblaclti, je oca od strahote odbezao domo, sin se je pa skoz okenceka potegno, pa je odiseo vo na pole pod edno griisko. Tarn je na gola kolena poklekno, pa je tak molo Boga, ka bi ga Gosponi Bog oslobodo tisti den smrti. Oblacje so ze te prisli do torna. Ednok se je samo naskriz zblisnolo, pa je strela vdarila v toren, pa ga je vse raznesla, tak ka se je nanc poznalo nej, ge je bio. Sin je pa ostao ziv pod griiskov. Gda je grmlajca minola, je oca so gledat toren. Bio je vse razneseni, tak ka se je nanc poznalo nej, ge je stao. Oca se je nato jako zacao nevolivati: — Bog moj, zaj neman nej sinu, pa nej torna! So je Zalosten domo. Gda je pa domo priseo, je sinu doma najseo. Bio je ziv, pa je pravo oci: — Oca, jes sam spametnesi bio, kak vi. Tarn sam pod griiskov molo, pa me je Bog oslobodo smrti, ci bi pa ostao v torni, kak ste vi steli, te bi me pa raznesla grojnska strela ... Zapisao: S. K. Salapenci. Narodna. To je bilo v tistom casi, gda je See na Salapenskon nej bilo m&6ek. 2ivo je eden logar, pa je telko nrsi pa pogdani tneo pri hizi, ka se jij je nikak nej mogeo braniti. ES&e gda je za stolom sedo, pa jo, je mogeo v ednoj roki seli korbafi meti, ka je i njin to nesnago krej od sklede na-ganjao, ovaci njemi je posili vnasala jesti. Te je pa ednok prisev eden tihinec k tomi logari. Gda je vido, v kaksoj n^voli je logar, ka njemi miSi pa podgani po hi&i sen-tan dr6ejo, pa §6e k skledi silijo, ga ja pitao ; — Pa ti more§ to nesnago trpeti ? Zakaj je ne odpravis ? Logar si je nato pogufeao: — Morera trpeti, da je nemren odpraviti. Tihinec je pa pravo: 50 - — No, vej ti jez ze prinesera edno takso stvar, ka ti misi pa podgani vse od hize spravi! Logari se je to dopalo, pa je proso tihinca ; Prinesi mi ti edno takso st\ar, vej ti jez dam za njo, ka bos me proso. Tihinec je odiseo. Za nekelko dni je prseo nezaj, pa je prineso edno maeko v turbi. Gda je v hizo stopo, je macko vo s turbe piisto. Macka je pa voasik zacaJa misi pa podgani klati, pa je nakiip vlaeiti. To se je logari dobro vidlo, pa je pravo: — No, ta stvar me oslobodi nesnage. Gda se je tihinec tanodnet odpravlao, ga je logar pitao : — Ka sara ti pa duzen za to stvar? Tihinec njemi je odgovoro : — Ka je tvoja dobra vola. Logar njemi je nato dao 100 rajoski za macko. Tihinec je z veseljon srano peneze, pa se je jako pasco tanodnet. Straj je bio, ci bi si logar kaj premislo, ka je prevec dosta dao za macko, pa bi ga nezrij zvao. Logar pa njegova zena sta se pa zmis-iila, ka bi dobro bilo tihinca pitati, ka driigo ta stvar jej, kak misi pa podgani. Da je pa tihinec so ze delec, zato je logarica bezala za njim, pa ga je pitala: — Ka driigo pa ta stvar jej, kak mi>i pa podgani? Tihinec njoj je poidoeki skrn-ao : — Vrsze, ka dobi. Logarica je pa zarazmila : — Konje pa liidi. Gda je logarica nezaj domo pri-la. je pravila moz4vi: — Ciijes ti, ta stvar jej konje pa ttidi liidi! — Miiva zaj lepe konje mava, pa naj nama je k strani spravi, nazadnje pa M-e te naj naj pojej. Logar je pa bio jako bojeei. Mislo je. ka je ta stvar tak mocna, ka je clovek nebi mogeo prepraviti. Pravo je zato zeni: — Znas ka, miiva yse vo s hize zno-siva, ka mava. pa te macko notri zapreva, pa hizo viizgeva, ka va vidla, ka de macka v ognji delala. Tak sta tiidi napravila. Macko sta zaprla v hizo, pa hizo viizgala, onjeva sta se pa spra-vila na t den hrast poleg hize, pa sta tanodnet gledala, ka de stvar v ognji delala. Macka je pa dobro znala za okno na kleti, ka je s slamov bilo zateknjeno, pa gda jo je din zacao disiti, je slamo vo potegnola, pa te skoz okna skocila. Gda je te voni bila, njoj je na rep spadno zereci vogeo. Toga se je'tak presira-sila, ka J3 zraven na hra.st bezala. Logar pa zena sta to v pamet zela, pa da sta mislila, ka macVa zaj njiva M-e pojesti, sta spo^kakala dol s hrasta. Ci tak. ka sta se nej spoklala, te sta duze zivela. Zapisao: S. K. Salapenci pa kosa. Narodna. To je bilo v tistom casi, gda so ^ce na Salapenskom nej poznali kose. Priseo je eden tihinee, pa je najseo stiri salapence na ednoj senozati, ka so s silom travo smicali, pa jo tak trgali dol. Tihinec se je tomi jako smejao, pa je pitao ; — Pa see vi nemate takse skeri, ka bi to z njov lejko edno minoto dol spravili, ka zaj eden den mate dol spravlati # Salapenci so odgovorili: — Ja, ge bi pa mi meli iakso sker, da smo je see nanc nigdar vidli nej. Tihinec njin nato pravi: — No, gda jez driigoc k vam pridem, vara prinesem z nasega orsaga edno takso sker, ka z njov edno minoto vec opravite, kak zaj eden den. Salapenci so ga pa prosili: — No prinesi nam ti takso sker. mi ti damo, ka bos proso za njo. Gda je tihinec driigoc nezaj pri>eo. je prineso koso. pa jo je gor napravo, kak ze kosa more biti. Prle kak jo je z rok dao, je triirat vrezao z njov. Salapencom se je to dobro vidlo, kak dosta ta sker ednok vre/.e, pa so pravili : — To sker pa mi kiipimo, ci de nas ravno sto rajnski stall. Pitali so zato tihinca : — Ka pa te se&s meti za njo ? Tihinec je odgovoro: — Ka mi z dobre vole date. Vej mi ze znankar telko date za njo, ka nebom kvaren. Salapenci pa, da so stirje bili so tak 51 navrgli, ka je vsaki dao petdvajseti rajnski, ka je tihinec vsavkiip sto rajnski dobo za -koso. Gda je tihinec dobo peneze, se je pasco tauodnet. Straj je bio najmre. ci bi si sala-penci kaj odraislili, pa bi njemi koso nezaj vrgli. Salapenci so pa kosili do pognjeva, pa se njim je jako dobro vidlo, kak dosta so na-kosili. Gda je pognje minolo, pa so salapenci Jaeni postali, so se spravili, pa so sli domo jest. Te so pa nej znali, kak bi koso nesli domo. Nazadnje so si tak dogucali, ka kda so jo stirje kiipili, zato jo zaj tudi stirje rao-rejo nesti domo. Nato sta stopile. dva salapenca stric, pa sta si koso prek po plecaj djala, tak ka je kosisce naprej bilo obrnjeno ; oviva dva sta si pa naprej kosisee djala na rame, tak ka sta vsaki za eden raiinteo drzala, pa so jo te tak nesli dorao. Te so pa prisli do ednoga jarka, ge je trbelo prek skoeiti. Tarn sta tiva zadnjiva t-akala, ka bi prle prednjiva skoeila prek. Teva sta resan skoeila, pa sta koso tak cuknola, ka je zadnjima glave krej odrezala, pa te njima na pete spadnola. Gda sta prednjiva to vidla, ka je kosa zadnjima glave krej odrezala, sta se tak prestrasila, ka sta jo t.a Hicila, pa sta te bezala domo pravit, ka je to za stvar, ka njin je dva kosea skoneala. Salapenci so nato vsi sli gledat, ci je to istina. Gda so vidli, ka sta kosca polezala, so >e tak zbojali kose, ka je nieden nej viipao iti k njoj. Pravili so eden prti ovomi: — To pa li nevarna stvar more biti, ka ona cloveki glavo krej odjej! Nazadnje so si dogucali, ka si naberejo kamenje, pa do jo tak dugo lucali, ka jo mo-rejo bujti. Te so jo pa resan tak dugo liicali, ka so jo dol s kosi^ca zbili. Gda je kosa dol s kosisca spadrola, pa je steri salapenec kamen v njo pognao, je seli jako scr^pkala. Salapenci so zaj mislili, ka se kosa krega z njirai, pa so jo tembole za«*ali liicati. Te so jo pa tak dugo liicali, ka so se ze vse navolili. Nazadnje so sprevidli, ka jo i liicanjon ne zemejo straj, zato so si dogucali, ka jo na grmaci zezgejo. Napravili so nato grmaco, pa so pri-nesli na ednom dugom drogi takse klesce, kak tdni majo, gda svinje ido klat. S temi klesei so prijali koso, pa so jo vlekli prti grmaci. Gda so jo vlekli prek po kaks^m kamli, se je ona seli nskregala" / njimi. — Osekaj, vej ti mi ze napravimo ! — so pravili nato salapenci. Gda so jo privlekli do grmace, so jo v ogen vrgli, pa te gledali, ka de kosa v ognji delala. Kosa se je pa v ognji ozarila. Gda salapenci zapazijo, ka je kosa ze-reca, so si zacali gucati : — Ja, vej je mi z ognjon nikaj straj ne zememo, ka je see c-i duze lepsa. Najbo.se bi bilo, ei bi jo v stiidenec vrgli. Prijali so jo zato drgoc s tistimi klesci, pa so jo nesli k stiidenci. Tarn so jo notri vrgli. pa da je see bila zereca, je s cvilila, gda je v vodo spadnola. Salapenci so pa nato z veseljom pravili: — Aha, zaj smo jo zapravili, zaj! Nahali so jo v studenci tri dni, pa sc si te zacali gucati: — Ja, to ne de dobro, ci de ta stvar tak dugo notri, ka se nam skvari voda ! Te so sli k studenci, pa so ednoga salapenca po vozi notri piisc-ali, ka bi jo vo je-mao. Kosa pa, da je na peti zmetnesa, je s tistim talon bila dol obrnjena, s spicom pa vujska. Zgodilo se je zato, ka je kosa smek-nole salapenca, gda so ga ovi notri pustili. Salapenec je za toga volo jako zacao jorjati notri v studenci. Ovi so pa nato od velkoga straha, ka je ice kosa izda ziva, zacali stiidenec dol zakapati, pa so tak tistoga salapenca, ka je v studenci bio, s kosov vred zivoga za-kopali . . . Zapisao: !S. K. 4* — 52 — Nas zvonar. Skoro v vsakora kraji so inacise navade pa inaeise sege. V ednom kraji si napiiliko moski dol brijejo mustace, v driigom kraji pa nahajo rasti nej samo mustaee, liki see ,,keco" tiidi. Prinas nosijo stare mamice see pocile pod robcami, na Nemskom pa nosijo stare ze*nke krseake gori na robcaj. Veekrat sam euo tiidi praviti — pa nevem, ci je resan istina — ka na Bojnec'iom majo tak so na-vado, ka gda sfo merjp, pa ga na cintor spre-vajajo, te namlejo edno staro zenko, ka na ves glas joce za pokojnoga. I tak dale. Vse to so takse navade, ka se eloveki vidijo ealarne, ali se njim pa see smeje, ci je je prle nigdar nej vido, pa tiidi nej eiio praviti cd njih. Vtckrat se pa see poleg navade pripeti drugo kaj taksega, ka se elovek podmoree more smejati, pa ka te sledkar nemre vec pozabiti. Tak se je zgodilo tiidi pri nas pred par leti. P/isla sta k nam dva mojiva znanca da-lee s tiijine, pa sta vidla v nasoj vesi nekaj tak calarnoga, ka sta nej znala, kama bi se djjla od velkoga ciiduvanja pa od smeha, pa ka zaistino tiidi ne ta mogla pozabiti, pokec ta zivela . . . Bilo je ze kesno v jesen. V tistom casi je bilo, gda ze liidje zopravijo delo voni na poli, pa se podrzivlejo bole doma, pa sliizijo ge tam tiidi gostiivanje. Prisla sta me pohajat dva mojiva znanca tam odnekod dalec od morja. Nigdar sta Sea vee nej biia v nasem kraji, pa sta od nas tiidi nej ciila dosta praviti, zato njima je pa bio zevsema tiiji nej samo nas kraj, liki tiidi naSe navade pa nass sege. Dugo smo sedeli v hizi pa smo si kaj pogucavali. Mojiva znanca sta najraj poslii-sala, ci sam njima pripovedavao kaj od na-sega liistva. Jako bi radiva vse pozvedih, v kaksih razmeraj nase lustvo zive, kak§ega zna-eaja j^, pa kelko je ze prislo naprej na poti izobraz'lvanja. Jaz sam^njima nacteo vse jakosti nasega naroda. Pravo sam njima, ka tak skrbnoga pa delavnoga lustva, kak je nase slovensko, 6lo?ek ne najde geste"e. Zviin toga so na§i liidje mirovni, potrplivi, z nialira zadovolni? pa posteni. Na poti izobraziivanja so pa, skoda, zaostali. Do najnovesih casov so najmre nasi liidje nej meli skoro niksih knig, pa nej no-vin. Zavolo toga smo se pa v izobrazbi tiidi nej mogli zdignoti na tisto slopnjo, kak se-je zdignolo lustvo po driigih krajeh. Pa v zadnjih letaj se je tiidi v torn pogledi ze dosta-spremenilo. Liidje so najmre sprevidli, na kak-velki hasek je, ci Sto rad cte no vine pa knige,. pa so se s hvalevrednov skrbjov zacali izob-raziivati. Zviin toga sam njima see povedao vnogo kaj, ka znaci nase liistvo. Onjeva sla mi pa-tiidi pravila, ka se njima je vse jako dopalo,. kak sta po naibj krajini prti nasoj vesi sla.. Esce zenske sta pohvalila, ka so prej bole-ponizne, kak po driigih krajeh. BNo, no — sam jaz meo na misli, pravo sam njima zato nikaj nej — vej da bi vidva prisla na Boj-necko, ali pa malo dale na Dolensko, te bi-vajna sodba vcasik inacisa bila.* Med taksitn pogovarj^ujom je hitro mino cas, pa se je priblizavalo poldne. Jaz sam pelao zdaj mojiva znanca v ograd, ka bi se tam malo pomiidili, pokec nam matt nebi stola prstrli pa prinesli gor na njega jeslh- Voni je pa bio lepi jesenski den. Sunce je see prece toplo sijalo, od More je pa vle-keo mlacen voter, pa je stepao z drevja zuto-listice. Mi smo hodili po ogradi, pa gda smo ze vse kaj zpoglednoli, smo sli nazadnje malo tiidi v grede, ge so see cvele katarin&cice, te zadnje jesenske rozice. Komaj pa pridemo v grede, §tere so ravno naprej pred hizov, so mene zvali mati, naj idem melo v hizo, ka bi me radi nekaj pitali. Proso sam zato svojiva znanca, naj mi nikaj ne zamerita, ci jiva malo sama na-ham, pa sam te sj v hizo. Kak sam jaz odiseo v hizo, se je v5ni zgodilo nekaj, ka bi mojiva znanca skoro preplasilo. Po ve*lkoj cesti, ka kre nase hifce * To same Morcarje tak mislijo. Bolje poniznib * zen pa ne ga, kak v Dolenci. 53 — maimo pela, se je priblizavao edeu pozvacin. Bio je tak opravleni, kak -so pozvacinje prinas navadno opravleni. Meo je pisani slar, okin-ceni krscak, kulae, turbo, jezovo sekiro, pisik, pa zvoncov vec, kak bi trbelo. Zviin toga je juvkao pa krieao, cinkao pa trzaro, kak ze to pozvacinje radi delajo. Tam, ge sta mojiva znauca doma, ne-majo taksih pozvacinov, kak je inamo mi. Pri njih moreta zaroeenec pa zarocnica sama po-zavati rodbino na gostuvanje. Bio je zato nas pozvacin mojima znancoma nekaj zevsema no-voga. Gledala sta ga z velkim zaiiimanjom, pa sta si nikak nej mogla premisliti, ka bi to pornenilo. See vekse je bilo njiva eiidivanje, gda je pozvacin priseo do cerkvice, stera stoji raven nase hize, pa je tam so notri pa se je hapo zvoniti. Torai sta se pa mojiva znanca tiidi po vsoj pravici lejko eiidivala pa smejala. Nas pozvacin je ze sam nekaj taksega, ka ci ga tihinec vidi, ga vec nigdar nemre pozabiti. Tomi pa, ka je pozvacin zdaj naednok postao zvonar, bi se see vsaki domaci elovek mogeo smejati, nej pa ka tihinec nebi. Jaz sam skoz okna gledao, ka se vdni godi, pa me je smeh tiidi tak zacao mantrati, ka sam nanc Boga nej mogeo moliti, ci ravno ka je poldne zvonio. Mojiva zmanca v gredaj sta pa nanc kiscakov nej spojemala dol, v taksoj zadregi sta bila. Skimlavala sta si eden prti ovoaii, pa sta nej znala, ali se je tomi -Moveki parmt zmesjla, ali je pa prinas zvonar resan taksi, kak sta ga to vid'a. Gda sam jaz vido, v kaksoj n^voli sta mojiva znanca, sam so nazaj k njima, ka bi njima razlozo pa dopovedao, ka se je tu zgo-dilo. Ravno sam priseo do njiva, ka je po-zvaein odrvono pa priseo vo z cerkvice. Pa kak je te nespameten elovek nazdj vo priseo, se je znova hapo jufkati pa krieati. Mojiva znanca sta se zdaj obrnola prti meni, pa sta me skoro oba naednok zaeala pitati: — Ka pa sent to za nemaka? Jaz sam njima od velokoga smeha samo telko znao. odgovoriti : — To je reko nas zvonar. — Zvonar? — sta si skimlavala zdaj mojiva znanca, pa sta si mislila sama prti sebi: Ciidnoga zvonara pa majo tej vogrski Slovenci. Pozvaein je pa v pamet vzeo, ka mi y gredaj stojimo, pa se je napoto prti nam. Najprle nas je pitao, ge je pot v Bedakovce, zatem si je pa odvezao kulac, pa nam je zacao poniivati, ka bi pili. Nebi ga radi razzilili, zato nas je vsaki malo oblezno te pozvaeinove pijaee, pa smo njemi te dali nazaj kulac. Mojiva znanca sta zdaj mela priliko, pa sta si dobro poglednola pozvaeinsko opravo. Najbole se njima je do-padnola jtzova sekira. To bi si lekaj veasik kiipila, pa odnesla domo za spomin, ci bi njima jo pozvacin steo odati. Gda si je pozvaein nazaj privezao kulac, je so od nas. Bio je jako rad, ka smo se nej zbranjiivali z njegove pijaee, zato je tembole zacao juvkati pa kr.eati. Jaz sam pa zdaj pelao svojiva znauca nazaj v hizo k obedi. Sedeii smo ze za stolom, pa je see mojima znancoma izdak posili vujdavao smeh. Nikak sta nej mogla pozabiti, ka sta dozivela. Nazadnje mi zaeata praviti : — Ciidnoga zvonara pa mate vi vogrski Slovenci! Dosta sveta sva ze zobhodila, ali kaj taksega sva see ja nindri nej vidla. Zdaj sam njima te jaz zacao dopoveda-vati, ka se je tii pripetilo. Pravo sam njima : — To je samo eiidno pripetje. Na§ zvonar je navaden clovek, kak so zvonarje po driigih krajeh. To pa, ka je zdaj tak pisano opravleni, se je zgodilo tak, ka ga je dosla pri neksem gostiivanji cest pozvaeina. Pozvacinje so pa prinas vsi tak pisano opravleni pa z jezovov sekirov oborozeni. Hodo je zito zdaj kak pozvaein na gostiivanje pozavat, pa ali je nej vtegno iti domo, ka bi prle odlozo pozvaeinsko opravo, pa te so zvonit, ali je pa bio malo pijan, pa se je spozabo z sebe na-telko, ka je v pozvaeinskoj opravi so opravlat svoj zvonarski poseo. Naj se je zgodilo tak ali ovak, mojiva znanca sta toga dogodka nikak nej mogla pozabiti. Pomlita ga z menov vred esce dnes-den, pa mo ga pomlili, pokec mo ziveli. Dolinec. — 54 — Goricki brivec. Gorieko! Ze v mojih mladih letaj sam eiio pripovedavati, kak lepo je na nasem Goiiekom. Pripovedavali so mi prle veekrat moja mamica, sletkar pa stricov Jiiri. Oba sta dobro poznala to naso lepo krajino. Mamica so jo poznali zato, ka so meli tam nek so rod-bino, .stero so veekrat pohajali, Jiiri pa zato, ka so radi hodili pu Goriekom doge tesat. Jez sam sigdar z veseljom poslusao njiva pripovedavanja, pa je tak nej eiida, ei se je v mojem srei zbiidila zela, ka bi ednok sam -so gledat, kak je kaj na Goriekom. Ta zela se mi je pa dugo nej mogla spuniti. Komaj prod par leti sam bio tak sreeen, ka sam si po-gledno tiste lepe kraje, od sterih sam tak dosta ciio pripovedavati. Bili so ravno vroei letni dnevi, gda sam zeo v roke svojo potno palco, pa se podao na to Gorieko. Hodo sam vee dnevov, pa sam se radiivao nad lepotov, stero so moje oci tam vidle. Oh, kaksa lepota! Pa naj nisee ne eaka, ka bi jes opi-siivao lepoto nase goricke krajine. Nej! To i'i bi ravno rad veino, pa nemrem, zato ka je moje pero preslabo za opisiivanje te lepote. Jei vam samo to seem povedati, kak si je brivec na Goriekom. Nevem ze ravno prav, kak se zove tista ves, v steroj stanjiije te brivec, ka vam od-njega zelem pripovedavati. Obhodo sam najmre dosta vesnic, pa sam si nej mogeo zapomliti imena vsake vesnice. Telko pa zato pomlim, ka tam nindri nej dalec od Gornje Lendave se nahaja ta vesnica, stera je lejko segava na svojega brivca. &o sam prtiv Gornjoj Lendavi. Bio je ravno sobotni odveearek, pa mi je tak na pa-met pmlo, ka bi se dobro bilo obriti. Obras-4-enje mi je ze jako zraslo, pa ka me nebi ge kakse gorieanke jako stranski poglejuvale, zato sam zaeao pozvedavati za brivca, ka bi me obrio. Najprle sam sreeao dvej zanski, ka sta nesle velka bremena trave. Tema sam se po-klono, pa sam jivi te zaeao pitati; — Zenki, bi viivi bilej tak dobrivi, ka bi mi povedale, ei tii je ge brivec? Zenski gledata prle edna prti ovoj, te pa pa prti meni, pa me preplaseno pitata : — Kaksi krivec? Ka se je ge zgodilo? Znao sam vcasik, ka sta me nej dobro zarazmile, zato sam njima pravo: — Nej krivec, nej, liki brivec. Ta rec njima je bila povsem neznana, zato sta me zacali pitati: — Ka pa to je: brivec? Jez sam njima ze te dopovedavao : — No, to je takii clovek, ka liidi brije. Onjevi sta mi nato pravili: — Ja, taksega prinas nega. Sli smo te narazno. terom zenske jesti nosijo svinjam. Gda si je ze vse kredi pripravo, te mi je velo: — Zaj si pa te dol lezte til na klop pri peV'i, tak ka te z obrazora vujska obrnjeni. Bio sam ze pri dosti brivcaj, pa sani soe to nigdar nej vido, pa nej ciio, ka bi steri lezerki brio. Te bmec pa veli, ka bi si legeo dol. To se mi je tak <-iidno vidlo, ka sam mislo, ka brivec norijo ma z menov. Xebi ga pa rad razzalo, zato sam ga bogao, pa sam si legeo znak na klop pri peri. Zaj se je te zacnola mantra! Ci bi britva rezala moje obraseenje tak, kak reze oscrblena kosa staro travo, te si si-e znabiti nebi znao kaj, liki — oh groza! — rezala je je tak, kak gda se ^-erbinavi kcnj zaene pasti. Vsako sripico sam pozoseb obriito, gda mi jo je zmeknola vo, ali pa odtrgnola krej. Pa nej samo to! Bolecine mi je see delalo, ka je britva v vecihmestaj narnola nej samo kozo, liki tiidi meso. Bio sam ze zavolo toga v tak^oj nevoli, ka sam steo gor skcciti pa od-bezati. Nazadnje sam se pa ze te zato li pre-magao, pa sam pceakao konec toga groznoga trplenja. Trpelo je dobre po v6re, ka je brivec opravlao svoje delo. Gda je kredi bio, mi je velo: — No, zaj lejko gorstanete. Jez sam to ze komaj cakao. Hitro sam stano, pa sam si oprao z obraza krv pa zajf-natico. Zatem sam pa pitao: — Ka sam vam pa duzsen za vas triid? Brivec mi je odgovoro: — Samo dva seksara. Dao sam njemi nej ,,samo dva seksara", liki see zviin toga, eden petic na piti. To zadnje sam njemi pa dao zato, ka bi rad zvedo z njega, zakaj si prinjem more i-lovek dol lecti, gda ga brije. Gda sam vido, ka z velkim veseljom devle k strani peneze, sam ga zacao pitati:; | — Bi vi bili tak dobri, ka bi mi pove-dali, zakaj more pri vas clovek lezati, gda ga brijete ? Odgovoro mi je eta: — Ja, znate, dragi moj, jes sam e^ce zivoga cloveka nej vec brio, kak zaj vas. Dozdaj sam najmre samo mrtvece hodo brit. Tej pa, kak znate, lezijo. Te sam pavaratudi velo, ka bi si legli dol, zato ka sam jez mrtvece tak navajeni briti. Te odgovor mi je bio ze prevec. Obi^eo me je ,skrab po celom teli, zato sam hitro zeo krscak pa palco, pa sam se te pasco lanodnet... Minolo je ze vec let, kak sam hodo ob-ciidiivat lepoto nase goricke krajine. Vse ovo bi se mi skoro dopadnolo, pa mam nakanenje tiidi veckrat ta iti, samo ne zelem vec nigdar priti v roke — gorickomi brivci. Dolinec. Razlocno. Balkanska bojna. Balkanski zadruzniki so pozajeli : Bulgari 50,000 kvadratkilometrov Srbi 60,000 Crnogorci 5,000 „ Grki 30,000 Eden kvadratkilometer je prostor, steri tak duzine, kak sirine eden kilometer ma. Pozajeto zemlo, tak scejo bolgari razdeliti, da Bolgari 87,000 kvadratkilometrov Srbi 20,000 Crnogorci Grki bi dobili. 7,000 kvatratkilometrov 11,000 Vu bojno so pelali Boigari Srbi Grki Crnogorci 440,000 lttdih, 402,000 „ 150,000 „ 45,000 „ Peleziranih spadne na Bulgare Srbe Crnogorce Grke 40,000 mozov, 21,000 8,000 „ 6,000 56 Bojna kostala Bulgare 1,050,000,000 frankov Srbe 717,000,000 Crnogorce 165,000,000 Grke 340,000,000 Potem vsaki kvadratkilometer po-zajete zemle kosta Bulgare 122,000 frankov Srbe 27,000 Grnogorce 23,000 „ Grke 30,000 Draga zemla, s krvjov prelejana. Cemer vu krumpisi. Krumpis je hrana siromakov, mo-6en cemer ma vu sebi, steri se sola-nin zove. Liipanje vec ma cemera, kak od znotraj meso. S kuhov se eden del camera odstrani. Gemer solanin v ma-loj porciji je vrastvo, vec vala, kak vrastvo antifebrin. Zato pa li jejte krumpise, ar zdravi so. Boj proti peronospori. Kupferni galic se zmesa z vapnom, prvle moremo sprickati, kak se pokaze peronospora i zacne se listje stihsiti. Prvo sprickanje se zgodi na sredini maja. Drugo sprickanje je vu zacetki junija. Tretjo sprickanje se dovrsi vu vre-meni, kda je grozdje ocvelo, na konci junija. Ci bi se peronospora i na dale kazala, po leti se vefikrat more sprickati. K sprickanji vzememo na 100 li-trov edno kilo galico, na eden liter potem edno deko galica, v coto ga zvezemo i ga vu vodo obesimo. Pol dneva ga nihamo mocati, potem vzememo ravno takse zmece, esce malo vec, pogasenoga vapna. Tekocina nam plava-siva bo, biki nebo. Ci bi po sprickanji dez pris"o, zno-vic moremo sprickati. Ne sprickajmo, dokec je listje esce rosnato. Kak more svinje krmiti ? Krumpiske se skiihajo, z mlekom se zmesajo i se zmozijo. Semenje se skuha ali zasrotati da. Tekoco hrano z trdov, mocno z slabov mesati. Pri mladoj svinji je boljsa siiha hrana i voda za pitvino, kak pa supnata hrana. Mlade svinje, nego samo mlade svinje, dobijo celi jecmen. Srot jecmeni, mleko i krumpiske so najboljsa krma za svinje. Po kukurci je spej mehki, po grahi pa trdi, po-sebno ci proti slednjenii s tern krmimo. Kiihana krma nikdai- se ne sme vroca dati. Vremen za jesti davanje se tocno more zdrzati. Kopanja se vsikdar more scistiti. Telko trbe dati svinji, kelko poje. Gi hitvano svinjo kupis, ne davaj njoj vcasi mocne krme. Ci z edne hrane na drugo prek ides, po mali zacni, de se ti svinja navadi. Od casa do< casa malo soli das svinjam. Istina, da svinje najmenje soli potrebujejo med vsov domacov stvar-jov. Gi dosta soli das, znalo bi skoditi. Zgodi se, da svinje najboljso hrano zvrzejo. Pogledni njim zobe, lehko so falingasti i ne morejo grizti, doli bodes je mogo piliti. Dobro je davati svinjam skuceno vogelje ali eden falat travnate zemle. Polaganje mocno pognanih klicnatih krumpisov je vsikdar nevarno za krave, ar vu klicah se drzajoci cemer, zvani solanin, je skodljiv : krava zmece, napne se, koliko dobi. Zato pa klice trbe skrbno doli trgati. V dostih mestih ie navada, da krumpise skiihajo i v ti-stoj vodi je zmozijo. Z krumpisov trbe doli ocediti vodo. Saccharin radi svercajo. Ne ciido. Guker pri nas — za volo velke porcije na njega — 57 — vrzenoga — je dragi, kila kosta 79 filerov, trzci ga pa esce bolje podi-gnejo. Vu teh 79 filerah je 38 filerov porcije. Cuker bi 41 filerov kosto, to bi none ne dosta bilo. Saccharina kila kosta 8 koron, nego njegova sladkoca je 150 krat, celo 500 krat veksa od cukra, to je edna kilo saccharina telko sladkoce ma, kak 150 kil, celo 500 kil cukra, ar je saccharin tiidi ne ved-naki, nego te najlagojesi je donok 150 krat bolje sladki, kak cuker. Zabe je. Morete si misliti, da se to v cir-kusi godi. Kde bi pa indri zive zabe jeli ? Ime cloveki je Mac Norton. Ob prvim zacne tolmaciti, da on taksi za-lodec ma, kak krava, on tiidi preziva. Potem si da petdeset glasov pive (bir) prinesti i to hitro z stola spravi. Je-li je to morje pive potrebno, da do zabe vu njem plavale,'je skrito delo. Do zdaj je postiivani publikum mislo, da bi to oni tiidi znali vciniti. Potem je pravo nas clovek. da zdaj na zabe red pride. Glasi minejo, pride velka skleda naponjena z vodov, vu njoj dosta zab plava. Nego ne so dugo plavale vu vodi, spancirale so vu zalodec nasega cloveka. On je pa lepo glado svoje crvo i kazo, da so njemi zabe celo dobro spadnole. Ljiidno si je pogucavo z publikumom, nazgo si je na eden cigaretl, z ednov recjov, je pokazo, da so zabe ne skrite kjer vu njegovih lampah. Potem si je doli sleko zgornji gvant, dao se jeslatatati i po sebi rogatati, da so zabe nindri ne skrite. Za deset minut je segno vu viista i je vopotegno edno zabo. I tak je eden za driigim zabe vovlaco, dokec se je skleda ne napunila, kde so zabe dak veselo plavaJe, kak i prvle na do-kaz, da piva je njim ne skodila. Sto zna, ci so ne pijane gratale. To je zalodec, steri si vsaki ve-cer lehki kriih, — to je zabe prisliizi. Zimsko polaganje. Zimsko polaganje trpi 200 dnevov. Vert more racunati. Ne tak, ka bi za prva v jesen po voli davo, sledi pa na skopoma. Zivina njemi tak na nikoj pride. Vse se da vo zracunati. Eden kubikmeter dobroga sena ma 75 kil, srednjega sena 65 kil, kubikmeter otave pa ma 70 kil, ovsene slame 47, jec-mene slame 40, kubik meter repe pa ma 620 kil. Poleg toga si lehko vsaki v5zra-cuna, kelko kil krme ma, kda se na zimo notri zapre. Krave niicajo na den 15 kil repe, 4 kile sena, 4 kile slame. Telice niicajo na den 10 kil repe, 4 kile sena, 2 kili slame. Ci menje davamo, zivina nam na nikoj pride. Ci pa vtc davamo, kak je potrebno, zapravlamo. Rani viizem. Najranesi termin za vtizem je 22. marc. Na te den je spadno leta 1761 i 1818. Leta 1913 je spadno na 23. marc. Samo leta 2003. bo pali tak rano viizem, ci tecas stalnoga dneva ne dobi viizem, ar to namenjavajo. Osnovleno bilo. Zgodilo se je vu Ameriki. Bio je kmet, meo je zarocnico. Sledi jo je za pusto i edno bogato dovico si je vzeo. Zarocnica je od ztlosti mrla. Njeui brat se je steo mascevati nad kmetom, gor ga je poisko z puksov. Naiso ga je pri ednom drevi, strelo na njega, k^-ugla se je zvrtala vu drevo. Misleci da je kmeta zavado, je piikso proti sebi obrno. Minolo je vec let. Kmet je steo drevo doli vsekati i da bi prevec grobo bilo, s prahom je nabio. Prah je razvrgo drevo, krugla notri ostanjena je letela i zavadila kmeta za 20 let. Tople zime. Leta 1289 se dekle okoli treh kra- — 58 — lov vence mele iz violic i driigih korin. Leta 1420. je vu aprili cvelo drevje, vu maji grozdje. Leta 1524, so okoli svetoga dneva violice cvele. Leta 1572. vu januari je cvelo drevje, vu februari so se legli ftici. Leta 1702. so cvele cresnje ze vu februari. Leta 1722. vu januari ze ne trbelo koriti vu nisi, vu februari je cvelo drevje. Leta 1806. vu decembri so cvele jablani i cresnje, na sveti den so zeleni bili travniki, — jagode so se zorile. Leta 1844 i 1846. je topla zima bila. Leta 1882. so se-jali okoli svetoga dneva. Topla je zima bila leta 1894., 1902. i 1903. Breja stvar. Ne trbe zivine rano puscati. Kak je piiscena, vec ne raste. Najboljsa starost je pri kobilah od 3. do 5. leta, pri zivini od poldrtigoga leta do dve letih, pri svinjah od tri fertala leta do ednoga leta. Svinja, kak prasce skoti, se na 5 — 8 tjednov z nova iice, zivina na o—4 tjedne. Ci se stvar zabreji, vu prvom vre-meni se dosta nika ne pozna. Vu drii-goj polovici se kazejo znamenja : stvar je bolje mirna, skrbljivo se giblje, ne skace, zacne vec jesti. Cudno je, da ci je stvar breja, obvarvana je od nisternih betegov. Brejo stvar ne trbe prevec krmiti, zmetno koti. Brejoj zivini najvec vala pasa. Pred skokrtitvov ne sme krave dojiti, vo vzemsi, ci je vumen prevec puno i si krava ne more doli lezti, nego i teda samo telko je slobodno dojiti, kelko je ravno pot-rebno. Ci stoj vse vopodoji, krava de njemi zmetno kotila. Brejoj stvari ne trbe moCnoga vrastva davati, niti na zilo piistiti, ar zna prerano skotiti. Pri skotitvi so liidje nepotrpljivi, ne trbe vcasi notri segati, na naturo moremo vse nihati. Kelkokrat vidimo pa cujemo, da celi sereg ludih okoli krave stoji, pa cakajo, kak se noga teleta pokaze, s celov mocjov zacnejO' vlecti. Da se kjer kaj vtrgne, na to si nisce ne misli. Ci krava potem betezna grsta, ne morejo si raztolmaciti, zakaj. Krava more mir meti pri skotitvi. Ci meher pride, ne ga trbe predreti. Samo kda se glava teleta pokaze, se slobodno gori zvezejo striki i se vlece po mali i vednako, ne nazaj, nego doli proti vumeni. Prvo mleko ne trbe podojiti i ta vlejati, tele je more dobiti, ar prvo mleko pozene i scisti blek teleta. Kobila skoti brezi vse pomoci. Decinski jezik. Stric so radi vino pili, se je njim kazalo na rudecom nosi. Pri stoli so sedeli, dete malo pita njih ; Stric zakaj je vas nos tak rudeci. Stric so ne znali, ka bi na hit-roma odgovorili pa so pravli, da od sevra . - . Nego ka me to pitas, raj prinesi kakso pitvino. Dete: Beli ali rudeci sever pri-nesem . . . ? Napihne se zivina, ci se dosta mlade detelce naje ali kisile travine ali pisnivoga sena ali gnile repe ali vopognanih krumpisov. Potom notri stopi vrenje, stero napuni zivino, ci vu poziraci se stavi falat repe ali kaj taksega, ar gazam zalodca je tak pot zapreta. Hitro moremo pomagati. Najob-prvim moremo preglednoti, ka je zrokr da se je napnola. Ci se je kaj taksega najela, da vu njoj vre i zaprva smo vcasi v pamet vzeli, teda mo niicali edno hisno vrastvo, stero vsikdar doma moremo meti. To je salmiakgeist (sal-mijakovec)» dobi se vu vsakoj poteki i vu veksem stacuni. Salmijakovca 2 zilici vlijemo vu eden glas, steri eden liter drzi, potem glas, napunimo z mrzlov vodov. To tekocino dobro vkuper strosimo i zivinceti notri vlijemo. Ci kasla, glavo vfiasi dolipustimo i samo — 59 — teda mo dale notri levali, kda henja kasljati. Za teoce doide po zlice salmi-jakovca i pol litra vode. Ci po prvom notrilevanji se nika ne poboljsa, znovic vlijemo driigokrat, esce tretjokrat. Nego ci smo nevolo ze kesno v pamet vzeli i je zivince ze prevec nap-Djeno i se ze zadusiii see i se doli po-legava, te je jedina pomoc eden dober noz. Mesto, kde se noz notri vdari, je tam, kde je je najboJje napnjeno, na levom kraji, na sirino edne roke dalec kak so kucti. Noz tak polozimo, da ojstrina proti pravoj roki gleda, potem po nozi mocno vdairmo. Noz vOpoteg-nemo. Cli smo zavadili, gazi do zacnoli vciiti. Moremo paziti, da gazi ne do z velkov silov vodrli. Ar zivince zna prevec oslabiti i vkup spadnoti, zato po pol minutah stavimo pot. Najboljse je ci po torn vcasi po korsmita poslemo. Ci se zivince napne, ar se je kaj zadrgnolo vu njem, vzememo eden bic-njek, zadrgnjeno delo potisnemo vu zalodec. Ci ne ide to, glavo visoko gori zdignemo i med tern oli notri vlijemo, potem vcasi doli pustimo glavo. I tak delamo dale po pol vorah. Ci smo za t!—8 vor e.sce itak ne doli spravili, zovemo korsmita. Ci se prevec napne, ne miidimo se noz notri vdariti. Zlata se pripovalo leta 1911. na celom sveti vu vredno-sti 2272 milijon koron. Vu Juznoj Afriki se je 72 milijon koron vee pripovalo, kak lami, nego v Australiji, v Judiji, na Rusoskom pov je nazaj so. Telko zlata se pripova od leta do leta, ciido, da korona esce 50 krajca-rov vala. Penezi ne majo prave vrednosti. Pravo vrednost, stero njemi nisce ne more vkraj vzeti, samo griint ma. Zemlo na lescece zlate premeniti je zalostno delo; pri velkih bogacah nasprotno vidimo, oni zlate na zemlo obracajo. Voda pri kravah pomnozava mleko, nego mieko je bolje redko i ne tak masno. ,Ne boj sbu velke ladje. Po angluskom Dreadnonght (cti ; drednaut) zovejo one velke ladje, stere vu vremeni mira milijon pa milijon koron pozrejo, da, kda na bojno pride, do branile na vodi svojo domovino. ^Ne boj se" se zovejo po slovenskom, stere plavajoce na vodi vu ednoj mi-nuti sto pa sto smrti delijo sovrazniki. Pri nas stiri takse ladje delajo. Edna 60 milijon koron kosta. Pa to ,vu ednoj minuti zna sovraznik preluknjati i na dno morja spraviti. Je-li sneg gnoji? Prepricano je, da sneg rodnosti zemle prida tern vec, kem duze stoji. To vsi vadlujemo brezi toga, da bi znali, je li on gnoji ali pa sapot zemle nazaj drzi. Zoano je, da vu zraki je dosta ammoniaka, — po prostom jeziki bi pravo: vonjuje —, snezne megle vzemejo ammoniak na sebe, s snegom prinesejo na zemlo. Kem bolje po mali se otapia sneg, tern bolje se zemla na-pije ammoniaka. Pri hitrom otaplauji z vodov ta bezi. Ki je potem v jesen zemlo zoro, da voda vu zemlo odide i ne stece ta, gnoji svojo zemlo brezi vsega svojega triida. Povajte ribizli. Meseca marca vtikajte vejke vui zemlo. Ne ga dosta dela z njim, pa dOnok vsako leto prinese sad. Sad ribizla je eden najzdravesih sadov, steri zitek cloveka podugsa. Njegov saft oreci krv, tak je proti zlaki. Posebno stari ludje naj li ribizli jejo, kelko li morejo. Zvun toga ribizli se drago placa, si ga stoj see odavati. Trava skodi drevji. Naso drevje stoji iz veksega vu travi. Tak pravijo, da trava zemlo na — 60 ^ mokrom drzj i tak korenje dreva dobi mokrino. Nego ne ja tak. Samo kopaj-mo po dezi pod drevom pa mo vidli, da je trava vodo vse gori spila, zemla je pa siiha. More velki dez biti, da se zemla namoci. Ci pa drevo stoji kjer na njivi, najmensi dez se ze pozna i korenje dobi vlago. Zato pa ci drevje je vu travi, okoli dreva tanjev napra-vimopricepikimensega, pri velkom drevi veksega, tak velkoga, kak dalec korona dreva segne. Pazimo, da na tanjeri ne grata krasta, zato veckrat gorskopamo. Zakaj ne neseje kokosi vu zimi ? V leti nesejo kokosi, tak bi pravo, brezi nasega triida. Kiire v leti grene, skace, bezi, tu naide crva, tam kuko, vse je zeleno, lehko si prebira i sciple, ka se njoj vidi. Nego v zimi vsega toga ne ga. Te se mi moremo poskrbeti, da pravi zives dobijo, Brezi krme ne ga bilic. Ci stoj samo telko dava kokosam, da zivejo, naj se ne cemeri, ci ne ga bilic. Bilice pridejo iz tistoga, ka se vise dava od potrebne hrane. Pri torn deli ne ga sparanja. Boljse je menje kokosi meti na zimo i je dobro hraniti, kak pa dosta meti i ne njim davati jesti. Znamo, da dosta davati je tiidi ne dobro kokosam, nego vidimo, da vec se pregrehsi z krmov pod merov, kak vise mere. V zimi najbolje nesejo kokosi od ovsa. Dobro je med njega rae-sati kukurco i jecmen. Za mehko hrano davamo kokosam vu lupanji skiihane krumpise. Zelena hrana fali v zimi, pa se to dostakrat pozna na kokosah, greben zgubi rudeco farbo, z ednov recjov obelezajo vu crevi, teda se skrbimo za zeleno krmo, da ovs i jecmen vu mokrih zaklicah na svetlom i toplom m<'sti damo klicati. Dobro je skuhati cvetje sena. Dosta bilic bo od liika na fino zrezanoga. Kokosi se prehladijo, ci so na mokrom ali na cugi. Ovak okoli pol-dneva najveksi mraz ne skodi koko- sam. Kurecnjek se more dobro luftati, kda so kokosi ne gori. Vu meglenom vremeni, vu velkom snegi i dezi ne puscajmo kokosi na sloboden zrak. V taksem vremeni se samo teda slobodno doli pustijo kokosi, ci je trnac, stala ali skegen, kde se malo vozobhodijo. Morje dosta kincov ze przrlo. I zdaj itak dosta ladj se potuni. Ci se to ne zgodi kjer kre morskoga brega, nego kde dalec vu morji, ne ga vupanja, da bi stoj to na svetlo pri-neso. Vu velkoj globociui vodolaz nika ne more vciniti. Vu morji celi svet je. Od kincov dzundza i koralov nanc ne mo guco. Iuda sveta so mislili, da vu globocini morja je kmica, da tam ne ga zitka. Zdaj se je pa posvedocilo, da vu globocini 7—8 jezero metrov pod zmecov vodenov milijon meter centov celi svet stvari i rastlin zive. Tam vu globocini tiidi so ,,svece" i Jampaske" pa to vse zivo, samo se giblje. So jo ribe, stere tak svetijo, da pri njih clovek lehko cte. Pa so te stvari ne slepe. So jo takse tiidi, nego te majo kotrige cutljive, stere so dostakrat dvakrat — trikrat dugse kak stvar. Tak je eden rak, steri je 28 centimetrov dugi, nego cutljiva kotriga poldriigi meter ma. Betezno dete. Gi malo dete vroco glavo ma pa se treslika zacne, mati malo dete vcasi v postel dene. Dete naj mir ma. Nisterno dete se dobro vO zaspalo i zdravo gra-talo. Potem deteti samo najbolje potrebno hrano da. Pri deci najvec betegov zhaja od pokvarjenoga zalodca. Ci zalodec mir ma, njegova zdrava tekocina pali oblada i de dete zdravo. Delo je zdravo. Sto see zdrav ostati, more delati. Delo je ravno tak potrebno, liki zdi-havanje, jelo i prekuhanje. Delo da tek, ar iz krvi one dele vkraj potegne. — 61 stere zalodec pali more nadomestiti. Po deli rase moc tela. Naime kda zila dela, debelesa grata, mocnejsa postane, ar se krvi napoji. Pomnozenje krvi odebeli zilo. Kda pa na rnir stopi zila, krv nazaj piisti, tak delo se pa ta vleva krv. Kem mocnejse je premen-javanje krvi po teli, tern bolje je zdrav clovek. Delo pomaga prekiibanji, cut gladi obiidjava, to je taksi cut, steroga manjak nigdar ne ciiti. Lacen zalodec je celo beli, ne ga vu njem krvi, nego ci Clovek je i dela, zile se napunijo z krvjov. Ci pa ne dela, nego sarao je, zile so prazne krvi. To je beteg, zalodec je pun pa donok ne ga krvi po zilah. Taksi clovek je poleg sitosti lacen. Sto dela, on globoko zdibava, vec boljsega zraka potegne vu pliica i leze se pliica odslobodijo kvarne vogelne kisiline. Po deli clovek moc zgubi, stero more nadomestiti s hranov i nikdar ne z vinom, poprek z alkoholom. Delaven clovek ne de tucen. Zile delavne k sebi potegnejo nepotrebno tiicavo i tak tecaj krvi de lehkesi i hitresi. Pri de-belih liidih krv iz spodnjih talov zmetne pride k srci. Regule pri dojenji. 1. Snazuost pri dojenji. Cista naj bo posoda, posebno pa roka. 2. Ocisti vtimen. 3. Doji pazljivo. 4. Podoji vse vo", slednje mleko je najbolje masno. Ci dobro vo' ne po-dojis, zapravis kravo. 5. Vdasi precedi mleko. 6. Na mrzlo postavi mleko po dojenji, nego v cistoj hrambi. 7. Potem lehko odneses mleko, nego pazi, da ne pokrijes posode, ci je mleko esce toplo. 8. Betezne liidi ne piistite k mleki. Novi prorok i njegov konec. V Ameriki so Frank W. Standorfa, voditeta ^bratov Duha svetoga", ki je sebe vOdao za namestnika bozjega i za proroka Eliasa, so na vozo deset let osodili. Tozili so ga zato, ar je kriv, da sest njegovih naslednikov je od gladi mrlo. Tak se je svetlo i csudno bezanje Standorfa z vozov skoncalo. On je bio pop edne protestanske obcine, na ed-nok je bio zgrableni od duha, doli je povedo vsega svetskoga, razloco se je svoje zene, ne je steo niksih penez vec gori vzeti, nego je okoli hodo po dezeli. Vu vandranji po leta si je dosta naslednikov spravo, ki so spoznali njega za namestnika bozjega. Teda je zacno cerkev zadati brezi penez. Vsaki den je gori so vu tiirem i guco je z Bogom, liki Mojzes na bregi Sinaskom. Potem je doli so i svojim liidem naz-nano bozje zapovedi. Tak je na bozo zapoved nastavo ^banko bozjo", stera je vu 15 letah eden milijon koron do-bila. Bratje Duha svetoga so korarau-nisti, vse med liidi dajo, so jo med naslednikami, ki so 50 jezer koron dartivali. Ednok je edno obrnjeno, Olive Mils, stere je vu cerkvi mrtva ta spad-nola, na zitek obiido, samo je njoj zapovedo, naj se gori zdigne i naj hodi. Pravijo, da je sto pa sto beteznikov zvraco. Potem je oborozo ^sveto flotto" (ladje), da bi svet preobrno. Njegovi nasledniki so bili mornarje. Dve ladji je meo, edna ^Coronet", druga „Kingdom." Ednok ladja Kingdom je na ni-koj prisla, z driigov ladjov „Coronet* se vozeci, mimo idoce ladje je proso za vodo i jelo. Tak s kodivanjom po morji je priso na siiho, nego teda so ga nisterni iz med njegovih naslednikov tozili, da sest bratom je smrt glada uzrokiivo. Z gladom je rad kastigo Stan-dorf. Za volo nikse male falinge je sin njegov mogo sedemdeset vOr gladuvati, driigo njegovo dete je pa od gladi mrlo. Zemelska sodnija je zdaj Standorfa oso-dila i Angel Armageddon, steri bi njega meo odsloboditi, se je ne steo skazati. Z jocom i med prorokQvanjom od bojne, glada i pomora je vzeo slobod od svo-jih naslednikov. — 62 Ci oiece viimen. Nalijemo eden akov z vrocov vodov, eden zerjavi cigel vrzemo notri i po-sodo postavimo pod viimeii. Da sapot zaman se ne skadi, kravo odenemo. Posodo nihamo pod kravov, kak dugo e sapot kaze. Tak vcinimo dvakrat ali trikrat po dnevi. Lehko vodo vroco vlijemo na steri, cvetje sena. Proti grizaji zavcov. Da zavci ne ogiilijo drevja, so dobre saje. Njihov zdiih i lesna kisilina (to je, ka grize vu dimi) odtirala vsako stvar ,od dreva. Iz saj i mleka napra-vimo mocnik'i s tern poslrihamo drevje. Esce i kuke nazaj drzi. Ci zemlo malo v kraj odpravimo i steblo posiplemo z sajami, tak i korenje de obvarvano. Tak so saje dobre i pri rastlini ogra-ceka. Hise v Amerike zerjavile. V Ameriki so visoke hise zidali, celo do oblakov. Visoke so, nego ne so dugoga stanja. Zelezne soje zacnejo erjaviti. Tri zidine ze morejo poprav-lati, lehko celo doli zrtisiti. Tak Ge-Hinder" zidina komaj ll\ let stoji, zrak i voda je celo pojela vse zelezje 17 stokov visoke hise. Samo vu betoni so ne zerjavile zelezne stange. Araerikancom je odisla vola visoke hise zidati, zado-volni bodo z 8 stokami. Bol glave. Najveksa bolezen je bol glave. Nisterni mislijo, da bol glave je prostno bol glave i ka ednomi pomaga, drti-gomi tiidi pomoc prinese. Ne je istina. Vec vrsti je bol glave. Ednoga boli glava, ar zile vu mozgaj so prazne krvi, taksi naj ma na toplom noge, naj li je. Ci pa si je zalodec pokvaro i zata ga glava boli, naj malo glad trpi. Ci krv se vu glavo trtiea, naj deva ne celo mrzle umslage, nego ne led, naj notri vzeme purgacijo. Celo mir trebe taksemi cloveki dati. Ci je bol celo od zgoraj na glavi liki bi kaksa zmeca bila, zrok je du-sevna pretrgnjenost. Proti raigriiui vzemi edno kavinsko zlico soli na jezik i vodo na njo pij. Na kratek cas z rokov potezi okoli zalodca zilo crev, pa ti bol henja. Na miri boi i pocivaj vu okmicanoj hisi, mrzla voda je najboljsa. Vankis zre-zane ovsene slame je ze dostim po-moglo, kern je glava bolela i krv vu glavo silila. Ci te glava boli od zalodca, zalodec si vraci. Ci te od reume boli, reumo si vraci. Ci te od treslike boli, odpravi tresliko. Vsikdar se zrok more odsiraniti. Ciido Matere bozje Poli-ske. Poli je ves poleg Rima, vu cerkvi je goripostavlena cudna podoba Matere bozje, stera je drago okincena. Olepana je bila leta 1809. od papa na priliko 500 letnoga stanja cerkvi z ednov di-amantenov koronov, stera je 20 jezer lir (koron) kostala. Eden nemec je v decembri leta 1911 skuso dragoco vk-radnoti; nego kak je ^teo z podobe doli vtrgnoti, doli je spadno na tla i za sebom je potegno podobo Marijino. Tat je vmorjeni od podobe na njega spad-njene. Cerkev so zaprli i znovic pos-vetili. Placa vojakov. Feldmarsal dobi 24 jezer koron place i za kvartier od 2600 do 6952 koron. Minister vojstva 40 jezar koron. Feldceugmeister, general, admiral 16 —18 jezer koron majo, za kvartier 2040—5424 kor. Feldmarsalleninantje i vice admi-ralje 14—16 jezer koron i za kvartier 1872—4220 kor. Generalmajor i kon-treadmiral 11—13 jezer kor i 960—3160 kor za kvartier. Oberst 7200—8000 kor place i 600-2900 za kvartier. Oberstleutnant 63 — 5400—6200 koron, major 4400 — 4800 kor. i 5200—2340 kor. za kvartier. Stotnik 3060—3600 kor. place, za kvartier 400—1736 kor. Oberleutnant 2200—2800 koron place i 260 — 1012 za kvartier. Leutnantl680—1800—2000 koron place i 260—1012 za kvartier. Profoss i ozenjeni unter-olficiri samo kvartier dobijo 148—508 koron. Domaca apoteka. Zalodec pozene reisjva voda, topel umslag na crvo. Ci si hitvani, daj se sviziterati, jeli je ne bol na pliicah zrok. Ci ne, tak zacni sledeco kuro : Telo kak najmenje •mantrati i dosta jesti. Zato dugsi cas vu posteli ostanes. V gojdno ob 8 vori pol litra mleka spijes, .2 zemli z mocajom i edno zlico medii. Driigi zajiitrik ob 10. vori: fertal litra mleka, kriih z mocajom. Obed ob pol ednoj: Zupe ne, 15 deka mesa, fertal kile zelenja, omlet i sad. Ob 4. vori: pol litra mleka. Ob 6. vori : fertal litra mleka, kriih z zmocajom i medom. Ob 8. vori: 2 mehkivi jajci, 10 deka mesa, kriih z zmocajom i sirom, fertal mleka. Ob pol 10: fertal litra mleka. No, ci stoj zna telko pojesti, more tiicen biti. Ci koga zemla vrze, paziti moremo da se beteznik nevrazi, gvant moremo njemi odkapriti. Med zobe njemi denemo robec, da si jezik ne zgrize ; kak trganje mine, mir njemi da mo. Ci stoj omedle, gvant njemi razkapcimo, odnesemo ga na dober zrak, sprickamo ga z vodov, celo i okoli srca ga riblemo z jesiom, riblemo njemi roke i noge z kaksov brisacov. Ci komi srce prevec bije. v postel ga spravimo, gvant razkap-cimo, mrzle umslage devamo na srce, dober zrak. Ci koga zlak vdari. damo njemi purgacijo, na glavo njemi devamo ledene umslage, dokec vracitel ne pride. Ci stoj zgori. zgorene kotrige zavezemo z mesanicov lenovoga olija i vapnene vode. Cemer okoii hrama. Vu viksi je cemer, zvana zveplena kisilina. Ci po tenkom ledri, prek pride, oboli noga. Ci se krumpiske vu iiipanji ali v kozi skiihajo i tak ostanejo i mrzli gratajo, tak se napravi cemer, zvani solanin. Posode kupferne so nevarne. Vu njih tekocino drzati je celo ne dobro. Pri kuhanji kisile ali masne hraue na-stane zeleno delo, stero se zmesa med hrano i razcemeri. Dva potnika sta vandrala prek po pustini pa sta ednok samo v pamet vzela, da njima je zives zmenko, samo ednoga kokota sta mela. Nego ka je to zadva glad-niva cloveka ? Tak sta si napravila, ka ga on poje, steromi de se lepse sen-jalo. — Vgojdno eden zacne: Meni se je senjalo, da sam vido eden ciiden korbel, proti nebi se je zdigavo, jas sam si vu njega seo. Meni se je pa senjalo, zacne driigi, da sam vido, da ti odides, pa vec nazaj ne prides, tak sam kokota pojo. V krcmi je obed meo plebanos. Petek je bio, petesnjo hrano si je zapovedao. Niksi mali gosponek si je doli seo pri driigom stoli, pecenjo si je zapovedao, pa nika zacno gucati, da vu zdajsujem vremeni je ze vec ne — 64 — navada se postiti. Plebanos je ravno ribo jo pa pravo kelnari: Pol litra vina, riba see plavati. Ta rec se je dopad-nola gosponeki, on je tiidi nika ced-noga steo povedati : Kelnar, meni liter prinesi, jiinee see piti. Jas se samo to ciidiijem, je pravo luteranski pop katolicanskomi popi, da si esce ne grato Bog, da vsaki den k sebi vzemes telo Gospodnovo. Jas pa se esce bolje cudiijem, pravo je katolicanski pop, da si ti es6e ne grato kakse zivince, ar vsaki den govedino jes. Kodis ranski proso, ar ovak kaj taksega vcini, ka se je celo zivlenje bojo. No, to mas ranski, nego zdaj mi povej, ka bi vcino. Delati bi mogo, ka sam v celom ziv-lenji ne vcino. Leseno nogo je meo kodis. Pita ga nikak ednok : Ve pa vceraj si na pravoj meo, zdaj pa na levoj mas. Kak je to ? Prosim, clovek se navoli, zato veckrat preme-nim. Z dugoga vandranja je domo priso sabol pa je dosta guco, ka je on vse vido, ka se je vse navco. Hvalo se je, da on ne opravla vuzem-ske spovedi. Ednok z plebanosom vkiip pride. Zakaj pa ne prides k spovedi ? So bi jas, ci bi to ne trbelo pra-viti: Jas nevolen grehsnik spovedavam se . . . To ne pase z mojov velkov modrostjov. Te pa tak pravi: Jas gizdav sabol. Sabol je drugi den k spovedi so. Spovedavat se je so cigan. Plebanog je ze stari bio pa vu notresnjoj hisi je spovedavo. Cigan prek go prve hise, najSo krscak na grablji-cah, k sebi ga je vzeo. Naiso je krizec na lanci, na sebe ga je obeso. Notrl je stopo v notrasnjo hiso pa zacno: — Kda sam notri stopo vu prvo hlso, sam krscak doli vzeo. Dobro si vcino. — Te sam pa kriz na sebe vrgo. — Ve pa to je vse dobro. Zdaj ze grehe pravi. — Kradnem, je pravo pa je pleba-nosovo voro k sebi vleko. — Ne pravi tak: Kradnem, nego kradno sam. — Ve pa kradno sam, pa je voro* v zepko potisno. — Vkradjeno blago bos eigan mogo nazaj dati. — Ve pa to mate, pa ponuja dii-hovniki. — Ne meni, nego tistomi, od koga si vkradno. — Da pa ne see vzeti. — Te pa obdrzi. Gigan je vse povsedi cigan. • Dragi zavec. Zgodilo se je, — ne pitajte, kde — sla je edna zenkica v sparkaso. Tam je mela nikse prisparane peneze, — to vam lehko ovadim —, tak edno 1500 koron. Vo je vzela, notri je zvezala, kak je ze pri liideh navada, vu eden kukel maloga robceka. Tak je lepo domo sla.. Bila je zima, kre poti je vidla ed-noga zavca. Blize je prisla, ne se je geno. Zmrzno je. Nasa zenkica si je mislila: Zmrzno si, nego za pecenjo zato dober bodes. Pa se lehko esce ozivis. Nesla bom te, ve me pa nika ne kosta. Gor ga vzela i da bi ga lezej neslar prek ga je zvezala z robcom, vu sterom je zvezane peneze mela. Zavec je ne zmrznjeni bio, samo zadreveni. Ednok cukne, zenkica se prestrahsi, zavec pa ze ta bezi. Edna stra-hota za ovov, za nesrecov drQga. Zavec v les bezi, okoli tela robec s penezamL Zenkica za njim. Nego zavec li bezo, pa es6e lehko zdaj bezi . . . — 65 — Kak se vu devet his deset soldakov , na kvartir spravi? Vu prvo hiso denemo dva, ve mo ze vidli, ka smo sledi z ednim cineci. Vu drugo hiso denemo tretjega, vu tretjo hiso strtoga, vu strto hiso pe-toga, vu osmo hiso devetoga, zdaj esce ostane deveta hisa, ta pa denemo ednoga iz prve hise, ar ta smo dva djali. Tak vsaki soldak dobi hiso. Razlocek je med oznanilom pa oznaniiom. Eden varasanec varasa London je vu cerkvi pozabo svojo marelo (de-zevnico). Nova je dezevnica bila, komaj jo je tri dni kiipo, iz finoga svila i jako draga. Nas varosanec je oznanilo djao vu casnik : Zgublena! vu cerkvi preminoco nedelo edna lepa, svilnata marela najboljse kakorsnosti. Sto jo posestniki High Street 10. domo pri-nese, dober najem dobi. Dva, tri dne-vov mine, oznanilo zaman bilo. Nas varasanec srditi grata, ne je za dosta, da je marelo zgubo, i oznanilo je zaman mogo placati. Obrne se k ednoj kancelariji, kde oznanile gori jemlejo pa se bridko tozi od svoje nesrece. Jalen sliizbeni med smehom pravi: Vi ste si sami krivi, ne ste pravi glas najsli vu vasem oznanili. Vcinmo sku-sbo, nego na mene nihajte, da celo oznanilo jas napravim. Sledeci den vu casniki se je skazalo oznanilo : Ci se oseba, stero smo preminoco nedelo vidli, da je vu cerkvi edno marelo k sebi vzela, stera je ne njena lastivna bila, neprijetnih nasledkov svojega djinja see meknoti i svoje dobro ime, kak krscenik, na stero je tak haklava, see obdrzati, naj vcasi pitano marelo High Street 10 doli dene. Ime osebe je po-znano. Za dve vori je ze naiso po-sestnik vu svojem prekleti ne edno marelo, nego vec, vse lepe, svilnate. I pri vsaksoj je naiso malo pismo, vu sterom so ga prosili, naj dela dale ne tira. Pranje. Za pranje gvanta dober cas si odebaremo, ar sunce i zrak ne samo suhsijo gvant, nego ga i bolje beloga vcinijo. Voda potoka je boljsa, kak voda vretine, ar menje vapna ma vu sebi. Dobro je iz seife vec naprej kiipiti i na suhom mesti obdrzati, da se malo posiihsi, ar z takse menje de trbelo pri pranji, kak iz mehke novo kuplene. Pred pranjom eden ali dva dni gvant notri namocimo. Farbani vu-natni gvant ne mo notri namakali. Za notri namakanje vsikdar mrzlo vodo nucamo i nikdar ne vrofio. Kak zacnemo prati, mrzlo vodo doli vlijemo i gori vlijemo sodo ali lug z pepela. Potem na blanji za pranje zmenemo vsaksi falat po sebim, na stoli, kde je ne cisto, poseifamo, potem znovic zmenemo z rokami i ga v5 ozmicemo. Ci ze zadosta gvanta pripravlenoga mamo, vrzemo ga vu ko-tel, vu sterom je voda, te ze soda ali lug, zavreti. Ne smeno dosta gvanta vu kotel liicati, da bi ga ne znali z botom mesati, ar na kotli se zazge. Gvant nihamo vu kotli 10—15 mimut, potem ga z nova zaperemo na blanji za pranje. Potem pride plejanje na travi. Gvant de bolje beli. Samo moremo pa-ziti, da de polevano, kak se posiihsi i da se obrne. Vzimi zuti gvant lehko na snegi plejamo; samo novo spad-njemi sneg more biti. Dugo tiidi ne sraemo plejati v zimi, ar prehki grata, posebno, ci je zmrzno. Gvant oplavimo vu cistoj vodi kaksega potoka. Beli gvant ne trbe modriti. Prek no prek je ne zdravo, Ci ze niicate, modrino vu coto zvezte, voda ne sme prevec modra gratati, clovek roko pod vodov dobro more viditi. Tak i gvant ne sme vu toj vodi lezati, eden falat za ovim notri namocimo, vcasi ga vo" 5 — 66 — ozmeknemo i raztepemo, da ne nasta-nejo strajfe. Modrijo finesi gvant vo-natni, fironge. Grobi lenov gv:ant se ne modri. Grobi gvant se vo kiilia, duze stoji vu toj vodi, potem se zmene. Samo celo grobi gvant z praokov pererao, da bolje mehki postane. Nase vertinje raj praoko ma jo. To je dobro bilo inda sveta. Za kuplene srakice je vec ne praoka, — ar hitro na nikoj spravi. Gvant suhsit prestremo. Kem hitrej se siihsi, tem je lepsi. V zimi ci zmrzne, ne smemo ga doli vtrgnoti, nego moremo cakati, da se celo posiihsi. Ci mamo valjo, dobro je povale-kati gvant, da mo leze peglali. Ci pa ne mamo, zdevamo gvant vkuper, na duzino i sirino vkiip spravleni, pod svojov tezinov se pripravi za peglanje. Farbani vonatni gvant, kakti ob-vlecilo blazine, strumfe, sorce notri-namocimo v toplo vodo, peremo z blanjov, poseifamo i vu drugi skaf de-nemo, vu steroj je voda i malo sode. Potem z nova zmenemo i seifamo ne-snazne mesta, potem pa oplavimo. Taksi gvant vu senco presteramo, ar sunce farbo prepleja. Farbani gvant ne nihamo dugo vu vodi, ar farbo pusti, niti ne denemo ga na drugi gvant. Nisteri gvant stirkamo, kakti go-lere, manzete, srakice. Najboljsa stirka je z reisa. Vu vodi jo gor otopimo, za dva prsta soli pridamo (bolje de se lescilo). Gvant notri vtopimo, da se stirke napije, potem povijemo vu robce, da se mokrina vu te potegne, nisterni cas tak nihamo, potem pa hitro i z vrocim 2elezom peglamo. To se esde tisti den more zgoditi. Kiihano stirko nticamo za firange, sorce, fortoje, bluze i. t. d. Stirko otopimo vu mrzloj vodi, pustimo vu vodo, stera vre, vu stero srao ze prvle eden falajcek voska ali boraksa ze djali. To pri malom ognji kuhamo i marljivo mesamo, dokec ne de kipilo, potem postirkamo gvant esce toplo. Gvant v rokah dobro v kuper steremo, potem razprestremo, da se posiihsi. Pred pe-glanjom malo posprickamo. Ci je stirka pregosta, toplo vodo prilijemo, je redka, sirovo stirko vu vodi otopimo i notri vlejemo. Za stirkov z reisa je najboljsa iz psenice. Sirka z krumpisov je fal, nego menje vredna. Peglamo z peglov. Zelezo vu ogen denemo. Najboljse je peglati na kaksem stoli, na stero kakso vunatno odevko denemo, na to pa beli prt pride. Pred peglanjom peglo spucamo, da ne de mazalo, na kaksoj coti sprobamo, je-li ne smodi. Ci pa bi se kaj taksega zgo-dilo pri peglanji, tisti falat vcasi vu mrzlo vodo vrzemo. Vsaki falat prvle pogladimo, kak peglamo; dokec desna roka pegla, leva more na ravno vlecti. Vunatno blago ne smemo prevec vroce peglati; hlace, kapute i spodoben gvant od levoga kraia peglamo, da na pravom ne dobi gledala. Merkanje se pegla od levoga kraja. Vsaki falat peglamo, dokec je ne suhi, ovak zgubi na videnji. Pri peglanji srakice prevec vroco zelezo dnemo vu peglo. Na slednje nihamo peglanje golera i naprsah. Pri slednjem flanel ali kaj taksega denemo odspodi, z levov dobro vtegnemo, da ne de grb, peglamo ob prvim spodnji, potem zgornji tao, zelezo tak dugo nihamo na mesti, dokec je ne siiho. Ci zelezo erjavo grata, polijemo ga z petroleumom, eden den tak nihamo, potem doli zriblemo. Sto ne ve peglati, naj pogledne edno dobro peglarco. Vse se clovek lehko navdj. Na§im vertinjam ravno to fali, da vse majo vu obilnosti, pa donok ne vejo napraviti, ar so se ne v&le. — 67 — Alkohol. Malo dete se joce, ci je lacno ali zedno. Mi tiidi vsaki den jemo i pijemo, z driigov recjov, se hramimo. Glad je ne dober pajdas. Bog se je poskrbo za fal pitvimo. Najbolje zdrava je voda. Nika ne kosta. So jo, kem bolje ljiibi vino, zga-nica. Vino zganica, se pravi alkoholna pitvina, ar alkohol ma vu sebi. Alkohol je cemer. Cemer je najfinese vino, ce-111 er je najfalesa zganica. Alkoholna pitvina se redijo iz ras-tlin. Bolje bi srecen svet bio, ci bi rast-iine mesto toga, kda iz njih alkohol ne pitvina redijo, vzivali. Viste, sladko grozdje skisilijo, zav-reti dajo. To je most, eden cas ga nihajo, naj iz zraka gobe dobi, naj se vino napravi. Iz mosta de vino, ne je sladko, ne je dobro, samo mesa cloveka. Iz jecmena redijo pivo. Jecmen se na faj-tnom mesti sklica, potem ga skiihajo vi zavreti dajo. Iz zita, kukurce i krumpisov delajo zganico. Alkoholna pitvina so skodljiva. Clovece telo skoz dela, esce te, ci sedi-mo. Delo pa nuca hrano. Hrana pride vu zalodec, on jo prekiiha. Po crevah i po zilah hrana pride vu vsako kotrigo tela. Ci zalodec dobro opravla svoje delo : prekuhanje, teda smo zdravi, vsaka kotriga svoje delo dobro opravla. Ci zalodec ne ktiha dobro, bozno je nase fiiitenje, betezni smo. Pravijo, da alkoholna pitvina po-magajo prekuhanje. Vkanijo se. Alkoholna pitvina so zadava vu zalodci. Alkohol je Skodljiv na jetra. Jetra dajo zu6, steri vu 6reva tece. Alkohol je skodljiv na sklezen, stero pa ravno to delo opravlja, da c"e- anerna dela iz tela z vodov v^J spravlja. Alkohol je skodjiv na srce. Na srce si tticava doli sede. Takse srce ne more svojga velkoga dela doprinesti. Alkohol je skodljiv na mozge. Med onimi, ki dosta pijejo, je malo cednih liidih : iz veksega so zblodnjeni. Trezen clovek se zna bolje bra-niti proti betegi. Znamo, da po zraki vse vrsti betegi letijo. Mi je vu sebe potegnemo. Zdaj je pitanje, sto je bolje mocen : mi ali beteg ? Ci je telo zdravo, premore, spokole vse betege. Ki alko-hola dosta vziva, vu toj bojni proti betegom gviisno spadne. Alkohol ne samo zdravje podkopa, nego i duso zapravi: ravna pot je na greh. Alkohol ne samo tistoga zapravi, ki ga vziva, na nikoj spravi i driige, dostakrat po neduznom tali. Je li pa ne vidite, da pijanec ma peneze na vino, nego svojemi deteti ne ma kupiti crevlje : vu zimskom vremeni njemi dete boso more hoditi. Kelko lepi verstv je 2e po guti doli steklo ? Pravili te mi, da ste bolje mocni i vec znate opraviti, ci alkoholna pitvina pijete. Pravico vam dam. Istina je, ci stoj mocno dela i oslabi, naj se napije vina, vec nika ne ciiti trudave, pali zna mocno delati. Nego samo naj dugo stoj tak dela, ve na slednje nika vec ne de znao opraviti. Gi opesamo, driige po-moci ne ga, kak pocivanje. Delavec se more dobro hramiti, zejo z vodov vtihsati i dosta pocivati. Driigi pa proti mrazi pijejo, da se ne prehladijo, da do bolje znali mraz trpeti. Sem posliihgajte ! Gi stoj vino ali zganico pije, zile se napnejo, razpres-trejo se, krv bolje hitro tece: clovek toplo ciiti. Do zdaj je istina, da alkohol se'greva. Nego na dale posliih-§ajte. Zile se razprestrejo, vec toploce telo zgiibi. Je li seno na tenci razlu-cano se nitre posuhsi, kak vu redi — 68 — nihano ? Vsikdar prvle zmrzne pijanec, kak trezen clovek. Alkohol, prej, hrani. Ne verte. Tem bolje — kak srao vidili — je na kvar vsem kotrigam, stere hrano za telo prekuhajo. Pijanec tak zobhodi, kak nimak, ki je steo, da bi hitro se segrela hisa i je s puksenim prahoml zakoro : vu zrak njemi zletela pec. * Ka smo pa te cineci? Nikdar vec~ ne mo vzivali alkoholne pitvine? Tak bi najboljse bilo. Da pa to bi vam jas tak zaman pravo. Kvar na vsakoj reci, kvar na peri i paperi. Mero drzte. Ne vzivajte prek mere alkoholna pitvina. Zdravi ste, mocni ste, verjem, da vasemi delavnomi teli tak ne skodi alkohol. Znam jas, da so jo prilike, da se scete veseliti s svojov rodbinov, s svojimi prijatlami. To je ze tak, ci veselje ali zalost vkiip prinese ludi, od jesti pa piti — pa kak esce — se ne spozabijo. Nego pazte, red i mero drzte. Ja, red i mero. Ci bi ne bila pri-lika. Je-li pa pijanec s tem nakanenjom ide vu ostarijo, da de na slednje i sa-moga sebe viko? Malo je taksih pijan-cov, s taksim hiidim nakanenjom. Iz veksega idejo vu ostarijo iz navade, da se malo okrepijo i prilika je zapoji. Tii pa driige pomoci ue ga, prilike se ogibati. Zdaj ze ne pravim, da red i mero trbe drzati, tem tak pravim, da se celo naj ognejo ostarije. Nego pali zaman gucim. Je-li ste ze culi od steroga pijanca, da bi vad-liivo, da je on pijanec. Malo steri pijanec spozna svoje pijanstvo. Samo to spozna, da nikda-nikda pije i dobre vole je. Prilike se cgibati. Bog vam jo nikda vkraj zveme. Leta 1912 je celo kisilo vino zraslo pa drago. Saro vino do zdaj bilo 80 filerov, vcasi so podi gnoli liter na korono. Radoveden sam, je-li bo kda vec falejse. Kak so hitro tihe gratale krŁme. Tii pa tam smo culi obljtibe, da toga kisilbga i dragoga vina ne do pili. Pa so obdrzali obljube-— od nevole. Tak je, ka ne scemo z. dobre vole, vcinimo od nevole. Esce nika. Deci nikdar ne ponu-jajte zganice ali vina. Ne na krstitji,. ne na gostiivanji. Nisteri staris je nori r gizdavo kaze driigim, kak cedno i zivo je njegovo pijano dete. Ne davajte deci^ alkoholne pitvine, ve ga tak ne scejo piti, pravijo, da je bridko; ci ga pijejo,, samo vam po voli scejo hoditi. Nova statistika Vogrske dezele. Prebivalcov na Vogrskom poleg ctenja ltidstva leta 1910 je 20,886.487 (20 milijonov), vu desetih letah je zraslo 1,631.928. Poleg materinskoga jezika dezele Vogrska cte 10 milijon magyarov, 2 milijona nemcov, 2 milijona slovakov, 3 milijone rumanov, po milijona ruthe-nov, 2 milijona horvatov i 1 milijon srbov. Poleg vere je 11 milijon katolica-nov, 2 milijona kalavinov 2 pa pol milijona luteranov, 1 milijon zidovov. Broj katolicanov se zdigava, luteranje so pa zgubili. Zidovje so po krajinah tiidi moc zgubili, tem jih je vec po varasah, posebno pa vu stolnom varasi Budapesti. Prebivalcov Zeleznoga (Vas) megye je 435,792. Szombathely ma 30,947 prebivalcov, Morska Sobota 2,741, Kormend 6,970, Monoster 2,618. Iz Zeleznoga megyova vu desetih letah je 34,676 ludih odislo, gviisno, da iz veksega v Ameriko. Vu Sobockoj biroviji je bilo leta 1900. 48,340 ludih, leta pa 1910. 48,655 ludih, poveksavanje vu desetih letah vozadene 315. Slovenski rod je roden, pa donok tak mali zras se kaze, nego Amerika vse raztolmaci. Poleg maternoga jezika cte Vas-megye 247,985 magyarov, 117,159 nemcov, 288 slovafeov, 14 rumanov, — 69 — 48 rutenov, 16,230 horvatov, 23 srbov, ,54036 slovencov. Vu Sobockoj biroviji je 5235 ma-"gyarov, 1942 nemcov, 6 slovakov, 17 horvatov, 41,455 slovencov. Vu Monosterskoj birovoiji je 16,350 ¦magyarov, 29,077 nemcov, 9,823 slovencov. Vu Zeleznom megyftvi je 331,269 ^katoliCanov, 151 grckih katolicanov, 12,597 kalavinov, 82,027 luteranov, #649 zidovov. Dr. Gs. S. pisatel se jako cemeri, da slovenci so verm svojemi rodi i samo 200 diis se je vkraj vtrgnolo na dobro magyarov — ne se njemi trbe '^emeriti, slovenec je dober magyar, nego poleg toga postiije svoje narodne na-sY,ade, posebno pa svoj materin jezik. Sto de postavlo poslanike? Ne mo vam vse piso, ki de postavlo — samo telko, kelko vas dolifie. Sto see postavlati, more 30 let star biti. Sto je sest razredov elementarske «ole spuno, ma votura, kak ste malo porcije placa. Tak i ci je pri soldakah -ali pri zandarah nizisi oficir bio. De-lavec, ci je 6 v razredov spuno, tiidi ma votum, more v5 pokazati, da je pri ednom verti 3 let sluzo. Sto je ne zvrso 6 razredov liids-kih sol, nego pisati i cteti zna, ma votum, ci 20 koron vednake porcije dava ali ci najmenje 8 plugov oratke .zemle, travnikov ma ali pa ci pri ed-tnom majstri ze dve let dela ali pa di je na svojem domi, kakti kotriga drzine ali pa ci pri ednom verti ze pet tet sliizi. Kak pravim, te vsa morejo -cteti znati. Ki ne ve cteti i pisati, tiidi lehko dobi votum, nego 50 koron vednake porcije more pladati ali 16 plugov zemle more meti. Ci vert merje ali oda verstvo i sluzbenik dale ostane, pri prvom verti spunjeno vremen se tiidi notri zracuna. Ci je stoj betezen grato i vu sestih mesecah nazaj stopi vu staro sliizbo, njegova sliizba za ne pretrgnjeno, se vzeme. Sto je leta 1913. gori vzeti, on ne zgubi votuma i na dale, ci bi vcasi poleg nove pravde ne ga mogo dobiti. Ne majo votuma vojacke i zan-darje, tak i policaje. Ne ma votuma, ki je zabiojeni, ki iz almostva zive, ki je poleg pijanstva vu najslednjem leli dvakrat pokasti-gani bio. Da se postaviti, ci vcasi nindri ne ma votuma. More biti 30 let star. Kral-jeski sodec, solgabiro, kapitan policaja se ne more postaviti vu svojoj okrog-lini, kak dalec njegova oblast segne. Znovic se vo" okrozijo okrogline, stere do vkiip votume mele. Okrogline se raztalajo na mense okroge, kde do votume doli davali. V ednom okrogi jezero votumov bode. Znanstvo vu ctenji i pisauji pred komissijov de se verdevalo, mogo de cteti iz edne solske knige i pod pero do njemi kaj pravili i mogo de doli spisati. DopiiSceno bo po kaksem stec jeziki. Po veksih varasah de skrivno postavlanje, po vesnicah de pa odkrito. Zakaj zmrznemo ? VOni je mrzlo bilo, vu hiso sto-pim, tam je tiidi mrzlo. Dam mocno zakflriti, drva pokajo, sree se mi ra-zveseli i mi je veŁ ne mrzlo. Kak je to, ka mi je prvle mrzlo bilo, zdaj pa vroce, — pa ci bi se mero, tak prvle, kak i zdaj bi mera 37 gradusov kazala. Znati morete, da je mera vrocina, to je eden voski glas; vu njem zivo sre-bro, stero je ciitljivo proti toploci i vrocini, da kem je toplese, tem vise ide po cevi, tam so jo gradusi, steri se doli ctejo. Tak pri zdravom cloveki je 37 gradusov topline. — 70 Doktor meri ednoga beteznika, mraz je meo, tak ga je stepalo, da je z zobami rogato pa se je tozo, da ni-kak se ne more segreti, pa je raera 40 gradusov, to je 3 vec od navad-noga kazala. Doktor meri driigoga, komi je prevec vroce bilo, ar je dosta vina spio, tam pa mera samo 36 gradusov kaze. Kak more, to biti ? Ste ze vidli, da se je stoj kopo vu hladnom vremeni ? Je-li koza njemi bleda grata, posebno pri rokaj dobi kozo, liki goseco, zacne trepetati, zobe vkup biti. Hitro na sebe potegne gvant, zacne skakati, mocno se gibati. Zakaj je bilo trepetanje ? Ci se kotrige giblejo, one se segrejejo same od sebe. Delavnomi cloveki je vroce vu najveksem mrazi. Zato pa ci je cloveki mrzlo, telo si see toplofio spra-viti, zacnejo se kotrige gibati — tre-pecejo. Zato pa clovek se giblje, pre-staplja, ci je njemi mrzlo. Zakaj pa je koza bleda gratala ? Je-li, ci jas mojo hiso seem segreti, doli zaprem dveri I okna, nisteri celo doli zabijejo okna, naj si nanc nisee ne podstopi je gori odpreti. Tak dela i telo vu mrazi: vkup potegne kozo, naj samo toploca jo ne odstavi. Istina, da i zdaj vuj-dava toploca, tem bolje, kem je clovek bolje vcMegnjeni. Kasa po tanjeri raz-pravlena hitrej se da pojesti. Zato pa clovek, komi je mrzlo, se vkiip potegne. Po zimskom vremeni cujemo, da tii pa torn je stoj zmrzno, ar se je prevec napio. Voda zmrzne, da mera nulo kaze. Nasemi cloveki je ne tak mrzlo gratalo, on je pri velkoj toplini zmrzno. To se pa tak godi: Mocno se-je napio, zile se njemi razprestrejor vrocina ide z njegovoga tela, liki po okni vroce hise. Naj toploca tela pod 27 gradusov pride, smrt notri stopi. Viste pijanec zmrzne, brezi toga, da bi njemi mrzlo bilo. Od vina i sna je ne 6uto, da je njemi mrzlo. =ff Rezanje goric. Nove vceplene gorice ne sme tak rezati, kak stare. Trs je pleze^a rastlina, se rada razvija, ci ma moc. Aloe je pa od korenja. Korenje pa te raste, ci je listje. Listje so pluca dreva. Ci vec listja, vec plilc pa bole gvusen odrastek. Inda so kratko rezali pa vsikdar vise. Za deset let so meli eden meter visiki trs pa peden dugi reznik nan-jem brezi grozdja. Pa so te grobali, ci so meli kaj. Maurer Janos v Kecskemeti inaci dela. On prdvi, trsa nesme pleti! Naj raste' vse, ka je pognao, te de raslo korenje* pa de trs mocen. Letosnje reznike trbej vse, kelkostec jih je, na dve oki vrezati. Na tej pa bodo rez-nicje. Ci jih je dosta, te na driigo leto ednoga, ali dva na pet ok vrezes, ove na dve. Vzimi tisti, ka na pet ok bio, doli pride do penja pa sr; drugi taksi vre^e na pet, steri je na lanskom zraV seo, tak, ka de na pet ok vsikdar taksi rezani, steri je ze z leti star, pa steri te vzimi vsikdar 2 cela do penja more dolipridti. Pen se pa more tak vospo-vati, ka de razno stao, kak prsti na roki, ne vuiska. Pleti vleti tiidi nesmi, v jesen vrhe, ka so vise kolica, vkup zvezati z sosidnimi. Te bo listje, bo korenjd pa bo pov pa ci toca pride^ tiidi bole obcuva grozd, kak ci se vse dolisporeze. Dolipleti samo tisto more, ka je pod glavov na sinjeki, zato ka tisto trsi moc jemle. Da pa znan k tomi dosta gnoja. trbej? Maurer ze 25 let tak pova pa — 71 — pise, ka nikdar ne zdriigim goojio, tisto trsje, ka je pri rezanji goric vkraj prislo? je vkupzosekao na secko pa nazajpotoro po goricaj pa njim je tak nazaj dao les. Zdaj, ka so ze gorice stare, njim vsako driigo leto na plug eden meter superfosfata potori. Ki ma gnoj, naj v 5—6 letaj cele pognoji, to doide. Liki nej k trsi gnoj, stem pozge korenje pa trs preide. Gnoj med trsjom v rendo v grabo, te de dobro. Kak pa brajdo ? goricki vei'tovje ne vejo brajde rezati. Dugi debeli pen vopotegnejo pa na njem tak rezejo, akk v goricaj. To ne prav. Spovaj si mlado veko na peni pa njega doli vrezi, pa ka leti mlado vopotegni. Ne nihdj gosto trsje. Na eden meter sirine edna veka za-dosta, te bos meo lepo, zdravo grozdje. Brajdo vsaki lebko dela. Delavare, ali kak prinas zovejo smarnica, je jako dobra za to pa mocoo i tecno vino da. Za edno 10 metrov dugo brajdo dva trsa dojdeta, te de meo vsaki zrak i sunce padata tri akove, ci ne vec. ¦(bi) Bratva. Vnogi rano berejo. Prej vse zag-nili. Ose pojejo i t. d. Grozdje ne zrelo, vina z rane bratve nede, nego kjeciji spodobna tekocina. Pa ci z gnilobe kaj tece, see dobro. Gelo grozdje see te nezrelo, same oliipi, tarn see dosta vina ne bo. Ci bi duze zoro, bi oliipi, tense gratale pa bi se zupa napravila odznotra, stera bi placala tisto, ka je zagnililo. Premislavli si, ci je ne tak! Pa tisto te nej jeci bio ! (bi) Gospodarski spisi. Ci zelje nesce Jcisilo postati. Skisanje zelja povzroeiijejo gliviee. Da se te glivice v zelji prav povnoziijejo ali razplodijo, pa se zelje hitro skisa, za to morejo meti zadosta toplote. Ci se zelje neSce skisati, je zrok to, ka ali je v premrzlom prostori, ali pa menkajo prave glivice. Toploto zvisati zna vsaki; za prave glivice pa tak poskrbimo, ka vzememo par lit-rov zeljenice od taksega zelja, stero je kisilo, pa jo vlijemo na nekisilozelje. Polaganje zdroblenih Jcosti JcoJcosam. Ko. kosam trbej vapno za napravo liiscanj na beli-caj. Ci scemo, ka do nam dosta nesle, je pot-rebno, noj dobijo zadosta vapna v sebe. V leti si poiscejo zadosta vapna v zidi pa v peseki, v zimi pa prav vcinimo, ci njim polagamo zdroblene kosti, zato ka kosti majo dosta vapna v sebi. Da se kosti lezej zdiobijo, je rao-remo v peci dobro posiisiti, pa te v mozari skucti. Zaltaj pojej nesterna svinja svoje lastne pujcehe? Zroki tomi so razlicui. Jako gosto se dogaja, ka zrastejo mladim pujcekom jako ostri zobje; gda taksi prasceki cecajo, delajo coki neznosne bolecine. Dojeca svinja se zavolo toga tak razcemeri, ka prasceke spokole pa je pojej. Da to preprecimo, moremo malim pras-com, pokec cecajo, veokrat poglednoti zobe, pa ci opazimo, ka majo ostre pa spicaste zobe, njim je moremo z ostrimi klesci odtrgati, — Dostakrat pa pojej coka svoje mlade tiidi zato, ka njoj nepravilno polagamo. Najveckrat pojej svoje mlade taksa svinja, steroj se polagajo meseni odpadki pa krv. Zato naj se brejim svinjam nigdar ne davle taksa brana. — Pa-ziti moremo tiidi, ci se stero prase mrtvo skoti, ka ga ne nihamo pri svinji, liki je odscranimo. To pa zato, ka bi svinja to mrtvo znala po-jesti, za mrtvim pa te tiidi zive. Skrbimo ttidi, ka de se svinja dosta gibala pa pasla. Jecih, dobro vrastvo za razno snazenje. Vapno se odpravi z obleke, ci se madez zvosci s capov, stero smo namocili prle v jecih. Eavno tek se odpravi tiidi vapno pa farba z oken, z glazovine — V zadnjo vodo, v steroj peres ali sees splaviti letesnjo janko, reklin, ptisti rnalo jeciha, pa bos vidla, kak se farba na obleki ozive. — Edna najgrisih goiazni je viis. Esce bole tezko kak viis se pa odpravlajo gnjide. Kusaj pa vecer glavo obvezati prav trdno s capov, stera je namocena v jecih, pa zvezi see na to mokro capo siihi vunatni ro-bec. Zajtra do visile vse gnjide razpokane na capi Ci ednok ne zadostuje, ponovvi driigoc pa tretic. Izvrsten gnoj za grede je cestno blato, — 72 — stero see ma to prednost, ka je jako po ceni. Kak se prinas es6e vnogo gnojilnih snovi brezi haska pogiibi, tak se godi tiidi cftstnorai blati. Cestno blato, zlasti po vesnic-kih cestaj, je dosta vredno. V njem se naha-jajo zvQn skopelinskih ali rudniskih snovi tiidi gnjili rastlinski odpadki pa vnogo zivalskoga blata. 6i cestno blato skrbno vkiip spravimo, pa je z zemlov zmeSamo, dobimo gnojilo, stero je vnognmi zelenjej pa driigim rastlinam dosta bole hasnovito, liki je stalin gnoj. Pameten gredar naj pograbi skrbno te gnoj, ci ga samo ma. Pri novorojenih teletaj se pogosci opa-z"iije eerezred hitro dihanje. To pa zato, ka je tele prislo na svet z nepopolno razvitira osr-ejom, ka je sili, ka popravi to napako s hit-resim dihanjem. Ci je tele ovaci zdravo, se osrcja naskori spopolni, dihanje postane na-vadno,pa je teledobro zaplemekak vsakodriigo. Ci scemo, ka se nam mleko nebi selo, moremo v nje djati malo nastriiganoga hrena, Edna zliea hrena je zadosta za velko vnozino mleka. Trbej kusati! Oda. pa kak naj jemo pa pijemol Jej pa pij samo te, gda si laeen ali zeden, gda ti je prvle zavzito hrano zalodec ze prebavo, pa gda si se po dusevnom pa po telesnom deli konei nekelko pomiro. Poprek potrebiije za prebavo (to je tisti eas, sterom zalodec pre-bavi ali prekiiha zavzito hrano:) sad, mleko, sirove belice . . 2 vori mlada kuretina.......2 „ 15 min. raho kuhane belice, gosece pa purino meso............2 „ 30 „ govedina pa trdo kuhane beliee 3 „ — „ psenicen kriih........3 „ 10 „ * krvajiee. kolobasje......3 „ 20 „ rzeni kriih, krumpli pa cvrtje 3 » 30 „ teletina............4 „ — „ slanina............4 „ 30 „ presno svinsko meso .... 5 „ 15 „ S te table lejko vsaki vidi tiidi to, §tera hrana je bole primerna za betezoike. Tista najmre, §tero zalodec lezi prebavi. Pripom-niti pa see moremo, ka jesti more pocasi, pa vse dobro prle prezvefiiti, kak pozremo. Sto hrane zadosta ne zgrze pa je ne prezveci, si nakaple beteg. Piti pa moremo v malih porci-jaj. Med obedom piti je pa nej zdravo. Kak moremo cuvati krave, ka se njitn ne zvilzgejo vumena? Eden skuseni zivinoz-dravnik na to gledoc pravi, ka se kravam sko-ro vseli zavolo toga zviizgejo viimena, ka le-zijo duze casa na mokrom lezisci. Gi natenci opaziijemo, te vidimo, ka oboli najprle zadnji delj Zavolo vlaznoga, nezdravoga lezisca pridejo skodlive glivice v viimena, pa tam povzrovcijo, ka se viime zvii^ge. Najbosa obramba proti zviizganji viimena je zato: siiha nastel pa siiho leziSce. Gda krava skoti, jo namestaj vcasik po-dojijo, zato ka prej prvo mleko skodi teleti. Prvo mleko je istina inacise farbe kak sled-karsnje; viditi je zutkasto, pa je bridko. Da bi pa teleti skodilo, to je nej istina, nego ravno naopak. Prvo mleko je najbosa hrana za tele. V zadnjem casi nosenja se najmre teleti zap-sejo creva z blatom, da je zato ze narava sa-ma poskrbela, ka to blato ide na najlezesl na-ein odnjega, pav to po torn, ka se tele naceca prvoga mleka. Sto pa to prvo mleko teleti od-vzeme, on stem povzroci, ka de se pri teleti stavlalo blato, pa de njemi potom mogeo da-vati vrastva, ka je pa za raha droba telec nej dobro. Nahajmo zato prvo mleko teleti. Misi se prezenejo s stanovanja, s shramb pa z driigih prostorov, hi se v liiknje polozi v karboli namoeena capa, pa se te liiknje za-teknejo v pape"rom ali pa s kem driigim. To se more nekelko dni ponavlati, zatem se pa naj liiknje zamazejo s cementom ali z gipsom. Smrdeca karbolova zdiiha prezene misi. Ci nam lagvi ali pa kadi tecejo, s kem je naj zamazemo ? Eaztopirao v ponvi 6 zlic svinske masti, 3 zlice beloga voska, pa dodaj k tomi 4 zlice navadne soli. Gda se vse to raztopi, dodajmo raztopini med neprestanim grozanjom 4 zlice presejanoga pepela. S tem mazalom, pokec je s6e toplo, zamazimo lagev ali driigo leseno posodo tam, ge tece. Prle kak se taksa mesta nama^ejo, je moremo dobro po-siisiti. Najbole vcinis, ei zamazes posodo, gda je see siiha. Gda se mazalo posiisi, zamaZe razpoklino tak, ka nane zrak nemre skoz nje. Sol za zivino. Tisto vnozino soli, ka je potrebna za prehranitev, dobijo zivali v krm-skih rastlinaj. Jako dobro je pa zato, ci se zivini tiidi pozoseb davle sol. S tem se pomaga, ka zivina lezi prebavle krmo. Sol ma najmre to lastnost, ka pomaga zalodci pri prebavlanji. Po soli postane tiidi tezko prebavliva krma taksa, ka se v zalodci hitrej prekiiha. Zato pa sol povzroci pri vseh zivalih, ka raj jej. Naj-' menje soli trbej konji. Kravam dojnicam se da po zimi vsaki den po vsakom polaganji krme koli 15 gramov zidnske soli, po leti, gda se krave krraijo z detelicov, to odpadne, te njim nej trbej davati. Prascom se more vsaki den med krmo zmesati 5 gramov soli. Otrobi so nej za prasce. Odstavlenim prascom nej trbej davati nej rzenih pa nej pSenienih otrobov, zato ka se ednim pa driigim pripisiije, ka povzroeijo hromoto pri pascaj. Najbosa krma za takse prasce je oves, mleko (z Steroga smo ze vrhnje dolvzeli), jeemen pa tfldi krumpli. — 73 — Mleko, tak tiidi kisilak, vrhnje ltd. nes-mijo priti v dotiko z erjavim zelezom, zato ka ovaci dobijo bridek okiis. Zavolo toga more biti zelezna posoda, v steroj se mleko pa driigi mlecni izdelki shranjiijejo, vsigdar dobro po-kositrana ali pa oblejana. Krumpli radi dobijo po zimi v kleti neksi sladki okiis, steri je nej skodlivi, samo je vnogim ludem proti, ka te nescejo jesti krumplov. Sto See to slajo vzeti krumplom, naj je tri dni prle, kak je see kiihati ali peeti, prinese z kleti v toplo sobo ali v kiinjo, pa do-segne svoj namen. Prekratka secka dela pri zivini dostakrat napihnjanje, celo te, ci je zmesana z otrobi ali z zrnjora. Secka ma najmre te namen, naj zivince nekelko prisi'.i, ka de krmo zvecilo, pa jo tak zmoei s slinami. ka jo zavolo toga te zalodec lezi prebavi. Ci je pa secka kratka, konj krme ne prezreci dobro, nego samo pov-rsno. Skrbimo zato, ka de secka najmenje dva centimetra duga. Svinjske kopanje kakse so najbose ? Za svinjske kopanje nam sliizi les, cement ali z8-lezo. Vse tri snovi so za to primerne. Istina pa je, ka cementane kopanje kisilina svinjske krme rada razjedavle. Lesene kopanje se pa proti grizenjej tak dajo obvarvati, ka je od-znotra obijemo s plehom, steroga z malimi •cveki pribijemo na kopanjo. Feksega pomena pa, kak je trpecnost, je pri kopanjaj to, naj ze zlehka dajo osnaziti. Na snago pri kopanjaj se pa esee prinas jako malo gleda. Ci je hlev tak napravleni, ka je kopanjo mogoce osnaziti skoz liiknje, stera se nahaja na dneh, pa se da z zatekom zateknoti, potom je kopanja lejko z lesa ali pa s cementa. Najbose so pa y torn pogledi kopanje z zlejanoga zeleza, stere so pregiblive pa odznotra polosane. Ci sceno, ka nam liik nebi zagnjilo, ga moremo meti na sflhom zracnotn prostori; ka nam v klice ne vdari, more liti prostor hladen. Zvun toga naj se liik ze v jesen dobro posiisi, ei se see zabraniti gnjilobi. V nesternih kra-jeb majo navado, ka obesijo liik nekolko casa v din, ge se dobro posiisi; poleg toga pa din tiidi zamori gnjilobne glivice, da ve6 ali menje prepreci, ka se ne sklije. Svinjam se prezenejo carne viisi, ci se viisiva mesta zmozijo s tobakavov vodov. To pa moro ponavlati v vsakih petih dnevaj ednok dotecas, poke6 viisi zevsema ne prejdejo. Ci ti zavec ogloda drevo, ne rezi vo rane z nozom, liki jo samo namazi z mesanicov, stero si napravo z blata pa z kravjeka, pa te obvezi s capov; drevi pa dobro pognoji. Kante, v sterih hranimo vino, je nes-mimo v kleti vujs'ka postavlati, nego je mo- remo nakraj prevrzene meti na pesiki, pa tak, ka je grlo do zatika napunjeno z vinom ; na te nacin ohrani vino vsigdar dober okiis. Samo posebi se razmi, ka zatik more biti, cisti sna-zen, pa nej napriliko pesnivi. Kak obcuvamo drevje, ka v debli nede prhnelo? Na staresem drevji rade nastanejo liiknje, v sterih potom deblo zacne prhneti. Tak§e liiknje moremo kak najprle scistiti, pa te s cementnim mortom zaphati. To nas nede stalo vnogo, drevo pa resimo pogiibeli. Sparne stale. Nikaj nej slabsega za zi-vino, kak ci so stale v letnom casi sparne. V taksih stalaj se zivina slabo pociiti, menje jej, pa tiidi krma telko ne zaleze. 2ivina se znoji, ka je dostakrat vse mokra, pa s tern samo vnogo krme zapravi, zato ka se pri vsakom znojenjej zgiibijo telesne moci. Moremo zato skrbeti, ka do se takse stale hladile, z drQge strani pa zapirajmo po dnevi okna, oziroma dyeri od sunca kraja. V torn pogledi so see nase stale jako pomenklive. Sto piisea gnoj pod zivinov, esee more bole paziti, ka do se stale dobro vetrile, ovaci trpi zivina, zato ka je zivini za dober pociit, pa za zdravje cisti zrak ravno tak potreben kak ludem. Jesensko zito prva krma na sprotoletje. Zemla, v §tero prisestno pomlad sadimo kuka-rico pa krumple, se cerez zime pQsca navadao prazria. To je skoda! V toj zemli bi do saditvi kukarice ali krumplov lejko zrasla lepa vnoz'ma najbose pa najprve zelene krme, najrrae zita. Zito se v jesen poseja za edno tretino bole gosto, kak ovo za zrnje, brezi gnojenja, pa kak najprle, ka se te na sprotoletje hitrej lezi pokosi. V prvoj polovici aprila je ze tak§e zita za kosnjo. Krumplom, oziroma kukariei pa te zimski pridelek nikaj ne skodi, nego hasni. Skusnje so pokazale, ka se po zimskom ziti zemla za kukarioo pa za krumple e§5e dosta bole pripravi, postane see bole rodovitna. Snazno dojenje obstoji v torn, ka se ob-rise s snaznov capov kravi viime. Eavno tak Midi trbej raeti ciste rokn pri torn deli, pa posoda more biti snasna. (ida podojimo, moremo mleko veasik precediti. Za cejenje moremo meti 6ista cedila, stera moremo veasik oprati, gda mleko precedimo. Dobro je tiidi §talo pre-vetriti prle, kak idemo dojit, zato ka pokvar-jeni zjak vplivle jako neugodno na mleko. Mleko naj se tfidi dene v^asik na zraeen pros-tor, naj se kak najprle rashladi. Svinjerejcom v premislek. V nasih krajeh je navada na sprotoletje prasce odavati, kelko jih jo samo mogoee; stari so 4—5 tjednov, dobi se da za nje do 8—10 koron. Nam se tak&e gospodarstvo ne vidi prav. Bole se nam vidi, prasce obdrzati, 8—10 mesecov rediti, — 74 — krmiti, pa te odati kak projnike ali krmlenke. Zakaj tak? 1. (Jerez leta stane krma celo malo. V dobi do 10 mesecov je pretvorba krme v meso najugodnesa, to se pravi, ka v torn casi meso najvee priraste. 2. Za takse krmlenke dobimo v jesen desetkrat vec, kak bi dobili nasprotlike ?a prasce. 3. Krmlenke tiidi jako lejko odamo. V zdasnjem casi nam svinjereja te da najvec dobicka, ci odavlemo krmlenke. Ci tcemo meti v hiH takso dimvo, kak je v logi, te moremo v jesen nabrati jelicove skiivke pa je posusiti v zracaom prostori. Tri-stiii takse Skiivke denimo v zimi na pec, pa de nam vcasik po celoj hizi disalo, kak disi v logi. Vsaki driigi den moremo driige skiivke djati na pec, zato ka se hitro posiisijo, pa hitro premine z njih disava. Smetliva psenica. Veckrat se pripeti, ka je vnogo smetlive psenice. Kak naj to odpravimo ? Najbo&e je, ci semensko zrnje namaeemo v raztopini mod-roga galica. To raztopino pa tak napravimo, ka vzeraemo 100 litrov vode, pa v njo piis-timo pol kile modroga galica.* Gda se galic raztopi, te siplemo notri psenico, pa jo ni-hamo, ka de se 12 vor moe'ila. Dobro je, ci jo parkrat zmesamo. 100 litrov raztopine je radosta za 150 litrov psenice. Ci scemo se-jati vec psenice, te moremo napraviti vec raz-topnine. Za 12 vor vzemimo psenico vo, pa jo razgrenimo jako natenci, ka se posiisi. Dobro jo je parkrat zmesati z grablami, ka jo te hitrej lezi sejamo. Smetlivost driigoga silja tiidi tak preZenemo, ci semensko zrnje namacemo v raztopini modroga galica. Mo-der galic najmre zamori vse klice smetlivosti, stere se nahajajo na zrnji pa se tak ta bole-zen nemre razvijati. Polevanjo travnikov z gnojmicov se celo posebno priporoea, gda lczi sneg, ali pa gda je spadno desc, zato ka se tak gnojsnica po-mesa z sneznicov ali z dezdzevnicov, pa tak lezej brezi zgiibe pride v zemlo, pa tiidi ko-renic no zezge. . Beset zapovedi za zivinorejca. 1. Krmi redno; drzi se vsigdar ravno teistoga casa, pa davli zivini vseli ednako dosla krme. 2. Napajaj redno pa zadostno; voda naj nede pretopla, pa nej premrzla : vro6a zivina nesmi piti vode. 3. Nigdar ne preobkladaj zivino z delom. 4. Ne polagaj nigdar pesnivoga ali blat-noga sena pa slame. 5. Skusaj skodlive rastline po travnikaj * Ne de to prevec? pa pasnikaj, nakelko ti je mogoce, vo strebiti pa prepraviti. 6. Ouvaj zivino pred suncnov vrocinov pa tiidi pred dezdzom : ne daj njim lezati na mrzlih ali pa na mokrih tleh. 7. Prehod od edne krme do driige mores zvrsiti pocasi. 8. Povsedi zahtevaj kak najvekso cistost, zato ka je snaga prvi pa glavni pogoj, ka je zivina zdrava. 9. Skrbi, ka de zrak v stali cisti pa crstev; cuvati pa mores zivino pred pre-pihom. 10. Vsigdar pazi na hlapc?, naj z zivi-nov ravnajo tak, kak njim ti po svojem naj-bosem znanji zapovedavles, pa ne dovoli, ka bi ravnali po svojoj glavi. Kak je vavnati, ka govedo ne dobi sed-lastoga hrbta. Jako gosto vidimo, ka govenska 2ivina ma hrbet vdrti, tak ka je podoben sedli; od taksega hrbta pravimo, ka je sedlasti. Sed-lasti hrbet drzijo za napako, zlasti pri zivini, stera more voziti, pa pri plemenskoj zivini ttidi. Zivina sedlastoga hrbta pri voznji nemre razvijati telse moci, kak tista zivina, stera ma vednaki hrbet. Zviin toga so vdrti hrbti ne-lepi, to pa tembole nej, zato ka se poleg njih vseli nahajajo tiidi velka, globoko segajoca creva. Zavolo toga se zivina sedlastoga hrbta, ci je nej ravno za mesara, tiidi slabej placiije. Zato more biti vsakomi zivinorejci skrb, ka njemi zivina ne dobi sedlastih hrbtov. V spo-danjih vrstaj scemo popisati glavne zroke te napake; z njih se lejko navcimo, kak se moremo braniti. Ze reja telet je dostakrat taksa. ka se more vdirati hrbet. Gda se odstavlajo, se njim polaga navadno samo seno pa otava; po tak-§em ne dobijo zadosta mocne krme, zavolo toga ostane okostje sibko ; pa da se slabe krme more zavziti velka vnozina, zato se cervo razrine, postane tezko, pa se zavolo toga more hrbet vdreti. Kak hitro sj za6ne tele odstav-lati, moremo skrbeti, ka poleg mleka dobi psce mocno krmo, stero mocno krmo njemi moremo davati duz^ casa zatem, gda ze mesto mleka vdabla suho krmo. Taksa mocna krmila so napriliko zdrobleni oves, zdrobleni jecmen pa otrobi. Hrbet se nadale rad odere telcom, stere poredkoma napajamo ; taksega hipa pi-jejo zivali naednok dosta ; ttidi velka vnoZina vode vlece hrbet doli. Pokec ma govedo see mlade kosti, je moremo pogostoma napajati. Nespamotno pa je, ci morejo telci z visikih jasel ali pa celo z lestvice jesti. Vsaki clovek lejko opazi, kak se pri taksoj priliki hrbet — 75 — viigible do], pa tiidi lejko sprevidi, ka mejko hrbtisee jako hitro postane sedlasto ; mejke kosti se najmre vdajo vsaksemi pritiski, pa ostanejo, kak so se stisnole. Zato pa jasli naj bodo kak najnize, naj bodo na tleh kak majo v Holandiji, ge je zivinorpja jako na visikoj stopnji, ali pa naj bodo konci bluzi tal. Naj-bole zdravo za tele je, ci vzivle krmo tiidi v stall tak, kak da bi se paslo. Naj si zapomli vsaki kmet, ka je reja vseh domacih zivali tern bosa, kembole se priblizavle g zivlenji, kakse bi mele v prostoj naravi. CI ravno je najveekrat ze popacena reja teleov kriva, ka majo nasa goveda sedlaste krbte, se zato dostakral tiidi ze odrascani telci pokvarijo, gda so ze kosti nej vec tak mejke. Tak je vnoga krava pa vnogi jiinec ali telcic dobo sedlasti hrbet ze sledkar, pa to najveckrat od lestvic, od visikih jasel, pa tiidi zavolo preredkoga napajanja. Zato nej vala tiidi tii : Lestvice vo 2 govenslcih Hal, jasli Jc tlam, napajati pa veckrat I Ka nam zivali nedo raztepale kerme, njim polagajmo v malih porcijaj. Najbose vrastvo sedlaste hrbte zabraniti ali je pa zravnati, je pasa. Pri pasi je hrbtsce vednako, oziroma see teiko zboceno, ka se, gda zival pravilno stoji, zravnajo znabitne pos-ledico, stere ma zmeeava cerva na hrbtisce. Poleg vsega toga pa, ka smo tii popi-sali, esce opominamo vsakoga zivinorejca, naj sam dobro opaziije zivino s te strani, pa se naj s teh opaziivanj vci. Ki de zivino dobro opaziivao, pride sam do tistoga, ka smo mi tii popisali, sebe de pa zaistino raj bogao, nego nas. Pravilna reja govenske zivine. Pri zivinoreji je jako velkoga pomena pravilno krmlenje pa pravilno ravnanje z zi-vinov. Veckrat opazimo nepravilno ravnanje pri teleaj ze vcasik, gda se skotijo. Nesterni liidje majo navado, ka po teleti potrosijo sol, ka bi je krava raj pa bole oblizala. To je pa nej prav. Nej je pa prav zato, ka teleti postane vcasik mrzlo. Jako dobro, pa tiidi potrebno je, naj se potorijo po teleti otrobi. Krava je te ravno tak rada pa dobro oblize, kak ci poto-rimo po njem sol. Sto bi se rad od toga pre-pricao, naj vrze v kupico vode malo soli, vej de vido, ka voda vcasik bole mrzla postane. Driigo nepravilno ravnanje pri teleaj je, ka je \casik, gda se skoti, nosijo okoli krave, ka bi se nacecalo. To je tiidi nej prav. Tele nahajmo tak dugu, pokec samu ne stane. Gda stane, to je navadno za edno ali za dve vori, gda se je ze malo odpocilo, je piistimo k kravi. Najveckrat ze te samo rado ceca. Nadale stoji pravilno krmlenje teleta v torn, ka se pripiisti k kravi ua den nej samo dvakrat ali trikrat, nego je potrebno, naj se pripiisti v prvom casi pet do Sestkrat na den. Zakaj naj se pripiisca tele v prvom casi telkokrat na den k kravi? Gotovo potrdi vsaki zivinorejec, ka je dobro za telce, ci se njim da vseli malo menje, pa tern veckrat na den, zato ka je v prvom cisi zalodec nej navajeni, ka bi dosta hrane mogeo prebaviti. Tele se more, oziroma bi se moglo pripiiscati k kravi nakelko je mogoce jako dugo. Pri vnogih kmetaj se vidi, da se priptisca tele samo 5—6 tjednov. Vsaki zivinororejec sprevidi, pa tiidi dobro zna, ci tele dugo ceca, ka de tiidi dosta. bosse, samo ka se gospodinji vsigdar skoda vidi za mleko, stero tele potrosi. (A si pa dobro premislimo pa preracunamo, ali bi se tisto mleko splaealo davati teleti ali nej, te lejko-sprevidimo, ka bi se tisto mleko zaistino spla-calo, ci bi je davali posebno taksim telcom,. stari so namenjeni na pleme. Nadale more gledati na to, ka se tele-ne zacne naednok krmiti s senom, nego krmiti se more pomali s senom. V zacetki more teleti dava'i esce vsaki den mleko, ci duze menje. Dostakrat se pa zgodi, ka se tele naednok odstavi, pa se njemi polozi seno v jasli; tele-to seno zalostno gleda, celi den bleje, pa se ga samo malo dotekne. Pomali se privadi k seni, poglednite je te, kaksi razlocek je: veekrat dobi drisko, dlakaje vsa nasrSena, stoji vujska. itd., skratka, tele jako zaostane. Ci se scemo nadale skrbeti, ka de se tele dobro razvijalo, morsemo gledati, ka se njemi doda kaksa driiga krma, stera more biti mocna, taksi je napriliko zdrobleni oves. V nesternih krajeh raste tfidi-taksa krma, v steroj krmi nega tistih snovi, kak napriliko vapna, soli, ka je potrebno pri ras i zivine. To spoznamo po torn, ka zivina rada steno lize, gnojsnico pije, blato jej. Tak-soga hipa je dobro, <5i krmo malo posolimo.. Kak moremo ravnati s svinjami ? Vroci letni meseci so zavolo velke vro-cine morivci nasih svinj. Vnogomi kmeti po-gine meseca julija pa augusta zavolo raznifct zgrablivih ali kuznih bolezni vnogo svinj, vca-sih skoro vse. Zgodi se, ka zavolo vrocinskih bolezni dostakrat spoerknejo svinje po celoj vesi, ali pa see do vecih vesnicaj. To je stra-sajnska skoda v zdasnjom ci§i, gdaje vsepov-sodi malo zivine, pa gda so cene svinj tak jako visike. Ci ze kmet 2a svojo lastno potreb-scino nema zadosta svinj, ge se naj te vzeme-potrebno meso, ge se naj vzeme zabel, ge pe-nezi? Esce dug si more napraviti, gda si na?-kiipi svinje za pleme. — 76 — Pa bi se te bolezni pri svinjaj dale do-stakrafc omejiti ali zabraniti na priprosti nacin. Najveksa krivda, ka se pojavijo pri svin-jaj ? vrocih letnih mesecaj vrocinske kuzne bolezni, je pomenkanje vode, premalo zraka pa pomenkliva snaga pri polaganji. Svinja more meti od aprila pa notri da novembra vsigdar zadosta erstve vode na raz-polago. Samo postavite svinjam skaf erstve ?ode pa te vidli, kak slastno do jo pila pa si hladile zejo. Z lastne skusnje mi je znano, kak dosta je vredno, ei se davle svinjam veckrat na den crstva hladna voda. Moja mati so ze od negda raeli to navado, ka so deklam pa hcerain vsigdar ostro zapovedavali, ka so mogle svinjsko, tarn ge so se svinje pasle, cerez den veckrat napuniti s , pa te zenes g biki. JPsenica, oves pa Jcukarica kak Jcrma za govenslw zivlno. Na vseuoelisei v raesti Visvisin v Ame-riki, so profesarje na kraetiskoj sali steli dog-nati, kak bi se debelila ali redila govenska zivina, ci bi njoj polagali samo zrnje. Leta 1907. so kiipili 16 telee, nakelko je bilo mogoee ednako veikih pa ednako sta-rih od 150 do 200 kil zmecave. Te telce so razdelili v stiri ednake vrste. Prvoj vrsti so davali za krmo samo zdrobleno psenico, psenicno melo pa p>enicioslamo, sploj vse pseniene ses-tavine, kelkoso zivali stele jesti. Driiga vrsta jedo-bila ravno tak samo oves, tretja samo kukarico, strta vrsta je pa dobila zraes vsega trojega zrnja : psenice, ovsa pa kukarice. Pasli so te . zivine nej, za potrebno gibanje so jo puscali na dovrisee. Polagali ali krmili so dvakrat na > den. Vsaka zival je dobila telko krme, kelko je stela. Seefca je bila vseli zametena l do-* ticnov melov: pseniena secka s p.senicnov melov, ovsena z ovsenov, kukaricna pa s kuka-ricnov melov. Soli pa vode so tiidi dali, kelko je stera zival stela. ZraSunali so tak, ka je vrednostkrme pri vseh treh vrstaj bila ed-naka. Zivali bi mogle zato ostati ednake. To se je pa nej zgodilo. Li poglednimo, kaksi . je bio uspeh. Zaenoli so 31. maja 1907. Vsaki me-see so zivali zvagali, vse na iest mesecov so je pa dol vzeli ali fotograferali. Na zmecavi pa na podobi se je pokazalo, ka so se zivali, ka so kukarico vdablale, .naj'epsc razvijale, najslab§e pa tiste,* ka so vdablale psenieno krmo. V prvom leti je ovseni oddelek (tiste zivali, ka so samo ovseno krmo dobile) po-rroso samo 13 kil soli, vsi ovi pa od 65 do 170 kil. Vse telice so od maja do augusta piistili k teistomi biki. Vse so ostale breje. Krave kukaricnoga oddelka, ka so samo kukaricno krmo jele, so spokottle v pravom • Łasi, pa so mele vse jako lepe pa zdrave telce. V psenicnom oddelki so se telci spokotili 4 do 5 tjednov pred pravim casom, so bili vsi tej telci jako sloki pa zalostni. NajlepsM so bili telci v kukaricaom oddelki, zatem v ov-senom, pa te v mesanom, najslabsi pa v p§e-nienom. Leta 1910. je meo kukaricen oddelek palik jako lepe telce. Od psenicnih krav sta dve poginoli, gda sta kotili, pri driigima dvema psenifinima so pa telci tiidi za par dnevov krej prisli. Ovseni oddelek je meo slabe telce, steri so se jako pocasi okrepili. yFri mesanom oddelki sta poginoli dve teleti. Po prvih telcaj so mele krave v kuka-ric-uom oddelki dosta ver mleka, kak krave v ovih oddelkaj. Tiidi ovseni pazmesni oddelek je isce zato nej bio slab. Samo pseniren oddelek je bio vseli malovreden. Gda so spokotile driige telce, so mele ovsene krave poprei-no 13 pa pol kile mleka na den, kukaricne 12 pa pol kil, pseniene pa samo 7 kil. Na konci maja 1910. je bilo ze samo 11 krav zivih, med njimi vse .stiri kukaricae zevsema zevsema zdrave. Poginoli sta 2 pse-nicnivi, 2 ovsenivi, pa 1 zmesna krava. Zdaj so gor henjali z navadnov krmov, pa so davali tistim sedmim kravam, ka so see v ovsenom. v psenicnom pa v zmesnom oddelki v zivlenji ostale, samo kukaricno krmo, tistim pa, ka so dozdaj samo tukaricno krmo vdablali, so njim polagali odzdaj sarno psenicno krmo. Prvih sedem krav se je pri kukaricnoj krmi v kratkom casi popravilo, tiste §tiri pa, ka so prle kukaricno jele, so zdaj pri psenicnoj krmi zesema opeiale. Z toga lejko vidimo, kak izvrstna krma je kukerica tiidi za dojne krave. Nemre se zato zadosta priporocati kak najvec kukaiice saditi, pa kravam, Stere dojijo, dosta zelene kukarice polagati. Spimo pri odprtom oJcni! Nahaja se see vnogo liidi, ki mislijo, ka pri odpretom okni spati skodlivo. Nocni zrak je cemer, pravijo nesterni. Edni pa see znajo pripovedavati, kak se je negda eden clovek prebudo zajtra slepi, zato ka njemi je prej nocni zrak vdaro v oci, od edne zenske pa, ka se je zajtra zadiisila, zato ka njoj je vnoei otelkeo gut; od ednoga tretjega pravijo, ka je ogluhno, od ednoga strtoga pa, ka so ga zajtra najsli mrtvoga. To pa prej vse zavolo toga, ka so spali pri odprtom okni. Vse to so pa samo pripovedke stere so se nigdar nej zgodile, pa ci se je stera ttidi zgodila, se je zgodila nej zavolo toga, ka je doticni clovek spao pri odprtom okni, liki je mogeo biti driigi zrok. Zato pa taksih pripovedk nej trbej vervati. Istina je, ka ci bi sto na sred zime za-cao vnoci pri odprtom okni spati, bi se znao kaj namali prehladiti. To pa samo zato, ka je zacno v velkom mrazi, pa je naednok jako odpro okno. Gi bi se hapo v topleSem vremeni, njemi nebi skodilo. Zavolo tak§e neprevidnosti pa nesmemo spraviti dobre reei v slabo ime. Sto se ne boji maloga truda, lejko sam na-tenci preskusa, pa te ze vzeme v pamet ? kratkom casi, ka je spanje pri odprtom okai nej samo jako zdravo, liki je tudi potrebno. — 79 — Zdravstvena znanost je to ze davno spoz-nala. To nam svedocijo tisti zavodi za ozdrav-lenje taksih beteznikov, ki so na pliicaj betezni. Y teh zavodaj se okna nigdar ne zapir-ijo, naj ide desc, sneg, nevihta ali toca; naj je vroce ali mrzlo. Zdravniki so preverjeni, ka je naj-bose vrastvo za betezoa pliita cisti crstev zrak. Porableni zrak je cemer za i-lovece zdravje, pa dihanje pokvarjenoga zraka dela bettznikom velke tezave. Stopimo ednok s cistoga zraka v takso faizo, ge so spali stirje ali pa vec liidi pri saprtom okni. Porableni, zasmradeni zrak nas-prisili, ka pokazemo hrbet taksoj hizi. naj se samo nadihamo voni s celimi pliici crstvoga zra'?a. Ka je zrok, ka se je zrak 'ak pokvaro ? Vsaki zna, ka se je ne prenovo celo noc. Pa zakaj se tildi po noci ne vetri hizi? Samo s praznoverskoga straha, ka se prej nebi sto prehlado. Oela yrsta je liidi, ki so spredidli, ka je •orstev zrak potreben, zato tiidi vudne vetrijo svoja staniivanja, vnoei se pa see li bojijo os-tresega zraka, zato vecer skrbno dol zapirajo okna. To je, kak smo ze povedali, nej prav. t-rstev zrak moremo piisrati v hizo tiidi vnoci raed spanjom. Bole potreben je zn»k, kak jed pa pijaca. Brezi jedi pa brezi pijare lejko pres-tanemo vec dnevov, brezi zraka pa niti par minot nej. Kisik, steri se nahaja v zraki, nara davle moc k zivlenji. Oisti kisik bi pa vplivao preostro, zato je zmesani z diisikom, to pa tak, ka je v 100 delih zraka 20 delov kisika pa 80 delov dii-rtika; tak razredc-eni zrak vdihavle T-lovek. Kisik ma v Movecem teli jako vazno nalogo, ka t'isti krv. Krv, stera vodi prebavleno hrano po clovecem teli, pa hrani telo, vodi s sebov tiidi porablene snovi, stere snovi izcisti kisik. To se godi ravno tak, kak pri gorenji v peei, pa se La te nacin dela oglikova kisilina. To je pa (•erneren plin, steroga izdihavle elovek. Ci je Movek na prostom, voni na cisto'm zraki, se razprsi oglikova kisilina na vse vetrove pa sliizi rastlinam v hrano. (!i je pa clovek v zaprtom prostori, te se pa nabira zmirom veo oglikove kisiline, kisika pa, steroga liidje vdihavle jo, je ei duze menje. To oboje bi lejko postalo nevarno clovecemi zivlenji, ci skoz r^skov ali spianj na oknaj pa na dveraj pa skoz sten nebi prihajao v hizo novi zrak. To naravno prepihavanje je zadosta ravno samo za zivlenje, nej pa za zdravje, pa tiidi nikak ne zabrani, ka v (hizi) nebi bilo ci duze menje kisika, pa ciduze vec oglikove kisiline. Tiidi znojenje clovecBga tela pokvari jako zrak, pa ravno tak tiidi goreci posvet, prah pa See driigo. Pa to pokvarjeno zmes vdihavle clovek skoz 7 ali 10 vor po nnci. Zato je pa nej ciida, ci se v takoSj hizi clovek nemre tak naspati, ka bi se okrepa, liki stane triiden, z motnov glavov, pa je komaj te sposoben za delo, gda se je ze malo pokrepcao na cistom zraki. Odpirajte zato okna! Ne zabijajte jih dol v zimskom casi! Zacaite z odpiranjom oken ponoci v toplom letnom casi; pa nej trbej vcasik prvi den odprti celo okno, zadosta je samo strtina. Pa tiidi posteo nesmej stati na prepihi. Ne skodi pa nikaj, ci piihaja mrzla sapica ponoci na posteo, na obraz spavajocega. Sto je pa jako bojeci, naj odpre na noc dveri, naj samo crstev zrak pride v biz j. Pocasi se morete navaditi na spanje pri odprtom okni, pa v kratkom casi obciitite, kak dobro vplivle na telo tak.se spanje. Posebno pri slaboj deci je to jako potrebno. Ne po-sliisajto tistih, ki vam pravijo, ka je okno od-pirati nevarno, liki kusajte sprvav malo, potom pa 6i duze bole odpreti okno. Ci te to delali, opazite v kratkom casi, ka te crstvi pa okrep-leni stanjiivali zajtra, pa z novimi, prennvle-nimi ocmi zacnete vsakdenesnje delo. S. K. Sadjereja. Zgamco pijejo v ednoj fari slo-venci. Esce na sredi leta tudi na vro-cem sunci pri zetvi! Pa se njim ne odtiri ta pijaca, nanc je ne srdm, ka to ze celi svet zna od njih. Pa je to zname'nje velke pokvarjenosti, to je hiise od zivinske ndvade, ar 2ivina tak§ega ne^ce piti, ka je na kvar zdravji. Ka de pa te siromak pio, ci nanc to vutku nesmi, stero je nisteren Z\-dov z stari krscakov pa znan lac tiidi skiihao, ka jo po pet seksari trzi, kda postene zganjare pet seksarov poleta pa drva kostajo na liter ? Vodo na vrocem sunci, kda jako svica, nesmi samo piti, ka naskodi — jas nevem; pa lehko pije jaboCnico, — 80 — pa je to zdrava domaca pijaca. Dobro jabocnico dobi kupiti za 8, vcasi za 10 krajcarov liter — pa je to vredna. Ka pa ci bi si drevje sadio ? Ne raste privas ? Velko jamo, dobro zemlo pa ti bode raslo. Kde se ti rece ko-plejo, bi si navozo dobro zemlo z grab, ci ne bi marvjak bio, pa bi sadio. Za rece mensa graba doide. Lepo posadi, korenje pa vehice malo nazaj vrezi. Ne prevec! Globle ne deni dreva, kak je tam bilo, kde si je vOvzeo. Vu ograceki znan ma. zena eden kotic, kde dobroga sadiij pecke seja. K sunci z tistim talom obrni, z sterim je v ograceki bilo, deni lepi kolic k njemi pa je z slamov lepo zvezi, pa bos vido, ka de raslo. IJebel jdbok, kda so najfalesa, vreden 3—4 rajnske. Ki falej ta da, on nevej, ka ma za blago. Ci trgovci telko ne dajo, delaj sam most pa trzi most pa z tropin esce dober jeci dobis. Da pa ^ficerung" trbej placati! Sto pa od tistoga placa ficerung, ka v krcmi spijes ? Ne ti ? Sto pa od zi-dovske vutke? Ne ti? Siihi grunt mam, pravis, pa mi jablani nesco rasti, se na konci vek siisijo. Pod koronov dreva kolic zabijaj notri v okrog se pol metra daleC i pol metra globoko pa v luknje z vodov zmesano gnojsnico polevli, bos vido? kak se nazaj ponovijo ! Krvava vusje kole, pravis. Kiipi vjesen malo vapna pa odkopaj steblo drevje pa lepo okoli stebla posipli ne-pogaseno vapno pa krvave viisi tiidi ne bode telko, ka bi skoditi mogla. Drevje okapli vsako jesen dalec okoli, pa bos vido hasek z njega. Na spro-toletje po tistom okopanom potori senjske steri z poda pa bos kosio tiidi vec. Ka pa sto see slive zna lepo sii-siti, ka se lehko odajo! Liter siihi sliv v trgovini 24 krajcarov vala ! Poznam ves, stera ma 27 nu-mer pa je eduo leto osenjezero rajn-skov za sad dobila! Pa to vse na do-maci gruntaj zraslo. Ne v gosci, kak nisterni misli, nego na drevji, stero je v dostojnoj dalecini edno od ovoga^ ka vsako drevo sunce i zrak ma. Sadite drevje pa bo pijac'a domaca i jeci tiidi, pa see tropine za svinje — ali pa penezi. Kak de vam vola. Bog blagoslovi dobro volo ! (bi) Boj z krizarkov. Od missionarov, steri tii povrzejo svoj rojstni kraj, bi si vnogi mislo, ka se tej tii doma z penezi nakladejo pa te idejo, si tam kiipijo v Afriki, ali v Ameriki griint, trikrat zkricijo pa njim je te vcasi cela ves podana. Da bi se pa prevec mesao, ki bi si tak pre-mislavao. Missionsko delo med pogan-skimi narodi je vsikdar tesko bilo pa je nevarno tiidi dendene'snji esce, ar je missionar nikdar ne gviisen svojega zivlenja. Ne leta, vu sterom tu, ali tam nebi nisterne spoklali. Satan dela mofino proti' tomi deli pa vse prilike poniica, kak bi mogeo staviti razsirjenje sv. materecerkve i cast pravoga Boga. Dostakrat poniica za svojo skeY tudi krscanske narode, steri se tiidi opirajo tomi deli, kda je njihov zemelski hasek na satanovoj strani. Na svedocanstvo mojih reci popi-sem eti dogodbo z starodavni casov, kak sam jo cteo v missionskom ogla-sili stera dogodba je nanc denesnji den ne nemogoca. Bilo je januara 8-ga, 1656-ga leta, kda sta dva oskrbnika malabarski i kitojski jezuitski missionov P. Hiacint — 81 t de Magistris ino P. Martin Martini zu Genovi na morje stopila z novimi missionarami, ka bi sla znjimi na dalesnji svet glasil Jezusa. Med mladimi missionarami je bilo pet taljanov, eden belgijec po imeni P. Ferdinand Verbiest, steri je eto do-godbo dolispisao ino pet nemcov po ime"ni: Albert Dorville, Bernadi Diestel, Christian Herdtrich ino Xaver Scheffel-mayr. Pelati so se steli na ednom hol-Iandskom trgovinskom brodi najob-prvim do Lissabona, odkod so veksi brodovje hodili na dalesnjo pot. Voter ino vremen njim je bilo pripravno. 13-ga januara so prisli v Majorco i 15-ga so ze spanjsko zemlo zagledali pred sebom. Nego prisli so ne do nje. 2e 14- ga januara so ovaraii na morji nisternanedopadliva jadra*) „ 15-ga januara navecar smo pred sebov eden veksi brod ovaraii — pise P. de Magistris —, steri se je od spanjske zemle nam priblizavao, da smo ga pa za volo zahajajocega sunca, proti ste-romi je bio, ne mogli spoznati. Bila je francuska ladja, stera je nas driigi den vlovila, kak smo sledkar zvedili. Lov je mela na eden tiirski roparski brod celi odvecerek, pa je ne mogla zgra-biti, ar se je ov na otoki Ibiza reso pred njov. Zdaj, ka se njoj te lov ne posreco, je zacnola nas nasleduvati pa je celo noc sla za nami. 16-ga januara zaiitra smo jo zagledali eno dve mili odzaja za nami. Ar je pa nas kapitan ne znao, kelko vec i veksa jadra ma ona, kak nasa, se je obprvim ne brigao za njo, da smo ze naprej pred sebom trdnj&ve pri Alicante vidili ino smo se vupali, ka za nisterno viiro ta pridemo. Mirovno smo se pelali dale. Ali naglo smo vpamet vzeli, ka francuz *) Jadro je velka ponjava, na visiki jambor obesena, stero veter napne i tak iadjo naprejnese po morji. dosta hitrej ide, kak mi pa je ze ne dale, ci edno milo za nami. Vuidti smo ne mogli; mogli smo se na boj privravlati. Kapitan je zapoved dao, uaj se vse pripravi za boj; velo je prednji zadnji tao vu formo grada napraviti, na sredi pa 28 stiikov goripostaviti na dva strdna. Nedela je bila ravno. Od znotra vu zadnjem staniivanji je oskrbnik malabarski missijonov sv. meso meo pa pri toj smo se vsi precistili mo se tak pripravili na boj. Med temi je francuz s punimi jadrami priseo za nas hrbet. Bio je mocen brod z 32 stiikami, steri so z tala bili za 25, z tala pa za 12funtne krugle. Nasi najmocnesi so samo 12 fiintni bili. Visiko na prednjem tali se je lesketalo na njem ime: ., Christina Regina Sueciae", to je Kristina, kra-lica svedskoga. Odzgoraj plahotajoca zastava je pa francuski scitek mela. Na znamenje, ka se brezi boja ne poda, je nas kapitan erdeco za-stavo dao goripotegnoti. Pa ka, da je on proti 300 francuzom samo 45 liidih meo vu boj poslati. Vupao se je pa li, ka nam hollandska l&dja, stera z nami vred prisla z Genove ino pred nami sla, na pomoc pride, kak sta mela z tistim kapitanom pogucano. Samo ka ona komaj ovarala nevarnost, je gori-potegnola vsa svoja jadra ino odisla spred nasih ocih. Francuz je za beze-cov edno kruglo strelo pa stem se je zacno boj. Okoli 10-te vere pred poldnevom je bilo. Podnebje bilo cisto, vedro, morje mirno, samo eden mali vetrec je pihao ino mesto boja ne vec, kak dve mili od brega. Ar smo pa mi diihovnicje odzgoraj bole na napoto bili, kak na hasek, nas je kapitan nase ladje dolizkom-mauderao vu spodnje taJe ladje. Samo Martini je ostao, sam nevem kak, z ednim neroeskim genovcanom odzgoraj 90 9X 9 ¦ ~ 82 — UbiffV .i [oil njpgovom hrami. Te je bio namest- nik tfgovca, ki je lddjo z arende meo. '3% vankisami ino postelinov sta si j'ioujava 4am napravila steno proti ne- Jfiirijatelskim kruglam. jsn liiviiaiiijO se je zadno boj. Velki gtiiki so pokali, topo se je rasprestirao nji- xrhov glasf qber mirnoga gledala morja jiimo,- se ^odmevao nazaj od blizanje o'Siihe zeoale.vGrosti dim piik&enoga pra- 'jffaiij jei.!f&4gl4(J zakrio ; tak se je vido, kak kmicen oblak pred viherom, z ste- irirjoga; zan drugim blisk tece. 9*[. olH G&lii j$jna X)dzgoraj krico vojiivajo- x eih ino- stpkanje ranjenih. Pomali srao Giividlli ..glaw,: roke, noge" razmrcvarjane ^llezalisem. taia po podi ino pol mrtva eir:gmznDio|ira^jaesarjena #tela kapati vu .K.morje, sterOga, vaiovje so se s krvjov -rna erdŁee; j3of&rbali, kak ci bi je sram ij >bilo gl^djatii,gŁozoyitDos.t cloveka. .f?i9fiFranevizje , SO:; zaprva brezi cila jsi.sirelalii. paje Ii ze prva krugla zelela -ŁSvoj ^ldov,» Genovcaaa je zadela, od 9j steroga smo ze pisali., Spovedavao se ii je pri P. Martini, pa je ravno odvezo ,, dobo, kda ga je krugla zadela ino z ii njegovov krvjov i. mozgami P. Mar- initina poskropila.ivoasi) s h i r. Naednok..< so; se ogl^si 1 i vsi sttiki, *>!jamborje, deske i ladjino orodje je le- -i itelo na la-late. Zaprva smo mi bili od- «; zgoraji,: Na^i;i, deckj. so dobro cilali -: vsaki streljaj je za^eo. Vcasi prvi 0] streljaj je predro sl^no srdine nepri- jatelske ladje, preliiknjao edno tarn leze- iv¦ co lidjQ i pomeo pet francuzov vu morje. < H ; Kapitan pa njegov sin pa see 3i nisterai idriigi so zmozno pr^tistdli pa jlr bi ovoga. odtirali, ci seovi, skoro sami mladi decki, steri so . esde .y, Jpoji ni- -(¦ kdar ne ¦ ¦ ' .oJgDBlisT , (H> s\t id -Bb .fc*f:M — 84 «itf;T .our/ ¦ . isi-io.:'1. Po Kristusovom rojstvi je minolo r: 313 let. Casar Konstantin Veliki je dao w sloboscino matericerkvi. Naprej so prisli *r< krsceuiki pa so v panet vzeli, da vse it* oapunijo. Nas kraj je tiidi pod rimskov ob-.k; lastjoy bio, zvani Pannonia, na mesti -ifq.jj^iiidinii ¦¦¦¦¦..¦ lo'j ova i\fii)h ylUv^U . : , •¦ .va .dtj;>l v -O'.¦¦';'. -inir- JoJ. 31 i . • ¦ •¦5V. y>^y i)<\ ¦ • . jfk/Mitqv i»i on ¦¦-' .ovjriqbc ¦• .. ¦' .Oi! »i^ *>lt ^j tir :•¦:.:¦¦ •:» ¦'-^tei>iHJ'!({ v i.¦.:-. .;¦ ic'.hq orn^: /nfii -.-. 'I .guj. xarjiainiijjji • : ^ • j(H'»Hodofr: ijich-.1. • H '• /->' ,o'Ji;.\'rhdo ; : *;' .juonji"»vofjftg L ¦.,¦¦ ¦ ; -vc;' olid iibKl .• • Jjo'id ¦ Ojn-, iinitvjKJ^ii . >;>? ,ifi.l i-fiiiu-,' : -fix yx ciiUi Dt i [iiSiin Unnq on; jinlf»- •""¦-•¦¦ Sveti Martin. 316 397. je deset let star bio, proti volr svojili starisov je gori poisko cerkvene pog-lavare i je proso, da ga gori vzemejo med vuSence vere. Kda je dvanajset let star grato} si je od toga premisljavo, da ptiscavnik bode. Tu se zacne boj za pravico dusne. Processija vu Marmontier-i. Sombotela je stao rimski varas Claudia Sabaria. .. .""'.'"^'Leta 316. v Somboteli se je na- .,' rbdo Martin vu hizi ednoga vojaka. a*;! 6*1 ^R'A *.;•> Starisje njegovi so poganski bili. Oca sledi poleg svojega vitestva je za dar zemlo dobo poleg Padove na zdajsnjem Taljanskom. Tak je priso mali Martin na Taljansko. Edina njegova zela je bila, da bi rad krscenik postano. Kda vesti. Oca je ne rad gledo, da njemi sin krscenik see biti, zato vu starosti 15 let ga je med konjike vzeo. Kda je je 19 let star bio, se je telko navco vo-jastva, da so ga vdarili za vojaka, nego k njegovoj dusi so ne mogli priti grehi vojastva. S svojov dobrotov, s svojov gotovcinov na sluzbo je pridobo liibav vseh prijatlov. Martina so na Francuzko poslali — 85 — v mesto Amiens. Pod obrambo jejemao nevolase, vsikdar s praznov mosnjov je domo priso. Edno gojdno je tudi voni bio na sluzbi. mrzlo je bilo, dosta liidih zmrznolo. Poleg varaskih vrat na kraji ceste eden celo goli kodis je zdi-gavo proti ujemi roke. Martin plasc z mecom na dvoje razcesne, eden del na kodisa vrze, konja stisne pa odleti — V noci vu sne pride Gospon Jezus k Martini vu obleci kodisi danora i pravi -angelom, ki so z njim prisli: Martin sluzim. Jas sam Kristusov vojak, ne smem se yojiivati. Casar njemi je na oci vrgo, da se boji sovraznika. Martin rudeci grata pa pravi: Viitro pred prvt red stopim, brezi orozja i z znamen-jom svetoga kriza batrivno prek pridern redov sovrazaika. Ne je na to prislo, dru°i den niksa bojazen je prisla na sovraznika (franki so se zvali) i mir so prosili od casara. Tak je Martin leta 341. slobod vzeo od vojaskoga zitka. ¦ . "[- Processija v Somboteli. Grof Erdody Pvivv nn konji nesc zastnvo pii.s|)ekove Sole. je esce samo vucenec vere pa me je ze obleko. Na skori po toj zgodovini, leta 339, okoli vuzma se je dao Martin okrstiti. Te je bio 22 let star. S svo-jim visjim vojskim poglavarom si je doguco, da za njegovo volo de esce dve leti sliizo pa te obadva zahvalita sluzbo. Za dve leti proti vodi Rajni idejo. Casar sam batrivo vojake, dare delio. Martin ne see vzeti dare casarske, edno zelo samo ma, da bi v samostan stopo. Zato pravi casari: Do zdaj sam se za tebe vojiivo, dopiisti, da na dalje Bogi Martin je diihovnoga voditela isko. Priso vu varas Poitiers k svetomi Hi-larius puspeki, ki ga je poljiibo i ga za diakona steo posvetiti, da bi njemi. pri oltari dvoro. Ne dugo Martin vu sne dobi opo-minanje, naj ide nazaj vu domo vino, tam naj predga evangeliom, naj obrne svoje starise na krscanstvo, ki so pali nazaj v Pannonijo prisli. Kda je med bregami Alpinskimi so, roparje so ga zgrabili. Samo telko je pravo ednomi: Za samoga sebe jas mir nam, ar se vupam vu mojem Bogi, nego za tebe se ze zaistino bojim, ar grehsno tvoje — 86 — zivlenje te nevrednoga vcini smilenosti Kristusove. Kda je domo priso, radost i ve-selje ga naide. Mati se povrne, nego oci je zaman bio vse guc. Krivoverci (arianugke) so ga zgrabili, zbicuvali i so ga stirali iz Sombotela. Kriva vera je skoro celi svet ob-ladala. Njegovoga vucitela Hilariusa so tiidi pregnali arianuske* Leta 360. na glas, da sveti Hila-rius je nazaj odiso v Poitiers, liki je nadalje tak zivo, kak kaksi samostans-ki brat. Vu ednom cerkvenom koti se je potegno. Sledi je so v samoto Mar-monti.er vu edno hizico z blanjami obito. Za njim je slo osemdeset bratov samostanskih. Broj njihov se je od dneva do dneva poveksao. Oblec njihov je bio iz kosminja gambelskoga i samo po vecerasnjoj molitvi so jeli. Iz toga samostana so hodili na krajine predgat. Martin se je na so-mari neso, v noci je na zemli spaof Kociije, stere pelajo ostanke sv. Martina, za njimi diihovnicke. leto k njemi. Vu krajino Liguge je so i tarn kak puscavnik zivo, na hitroma se kraj napuni. Zdaj ze se da posve-titi za diakona i vci one, ki so za njim prisli vu puscavo. ' ' :' Leta 371. je prazen grato puspe-kov stolec varasa Tours. Za Martina poslejo, nego on nika ne see od toga cuti. Nego na slednje so ga d5nok zno-rili s tern so ga vo spravili iz svoje hizMSke, da, prej, edensiromak beteznik isce njegovo pomoc. I te so ga z silov od nesli v Tours i za piispeka posta-vili. Martin je za piispeka posveceni. Vu velkoj puspekovoj cesti je i esce vu najboljfe mrzloj zimi. Ne je trpo greha. Gor ga je poisko. Dostakrat je tak mocno guco, da liidje so sami raz-drli svoje poganske, do zdaj za svete drzane cerkvi. Neodvisen je bio, nikoga se je ne-bojo. Gasar Maximus ga je veckrat k svojemi stoli zvao, ne je so govoreci, da si je casar po grehsnoj poti spravo casarski tron. Kda je ne isko prijatelstva zemels-kih velikasov, dobo je diko od svojega Boga. Ciide so ga nasleduvale. Ozdravo je edno nemo deklicko, tri mrtve gori obudo. S svojov molitvov stavo je toco^ — 87 — driigoc pa razriiso cerkev poganov. Njegova loza se vuzgala i njemi je ni-ka ne bilo. Na zemlo je poklekno i vrelina nastanola. Smrt je Martina vu najveksem deli pograbila. Ze je osemdeset let star bio,, kda je v ednom mesti niksi nemir vo" v-daro. Ves Candes je na 50 kilometrov dalec, sveti starec se dOnok na pot spravi, da bi zmiro svoje vernike. Liki bi znao, da je to slednja njegovo pot, nego vu nocnom vremeni so prebivalci varasa Tours po vodi Loire domo spra-vili drage ostanke zemelske. Na poka-panje je vkup prislo dvejezero samos-tanskih bratov. l' "^S Njegov vucenik i naslednik, sveti Brictio, je kapelo dao napraviti na grob. Se je romao Klodvig, prvi krao fran-kov. Sledi lepo cerkev so zozidali os-tankom svetoga Martina. Leta 1562. so ikrivoverci vu ogen vrgli ostanke, nego Grof Mikes Janos piispek vu proeessiji na sredi, na pra\ °J ro^» gjurski piispek, na levoj pa apat Dr. Hajdu Tibor, '* -v " vse lepo v red spravi, vkup pozove pope, steri Zalostno se tozijo : — Zakaj nas ostavis dober oca ? Ne vidis, da zgrabljivi vucke naliika-vajo na tvojo credo. Smilnj se nad nami, ne ostavi nas vu sirotinstvi. Sveti puspek z lepov molitvov od-govori : — Gospodne, ci tvoje liidstvo este potrebiije mene, jas se ne vlec'em v kraj od dela : naj bode tvoja vola ! Mro je 7-ga novembra leta 397. ¦ Maticerkev 11-ga noverabra sveti svetek svetoga Martina. To je godovno njegovoga pokapanja. Mrtvo telo so prebivalci varasa Poitiers steli meti. strazar; cerkvi je srecm. 1 obrano kosti temena i roke. Leta 1793?- Yu vremeni francozke revolucije so zno >V1^ porobili grob svetoga Martina. Na Francozkom 3672 fa r je sve-tomi Martini posveceno, 485' vesnic nosi njegovo ime. Tak i v staroj Pannoniji dbsta cerkev je njemi posvecenih. Tak i na nasem malom slovenskom kraji je cec-kev svetoga Martina v Martjanci. Eden del ostankov svetoga Martina je domo prineseno. Nasemi puskeki Mikes Janos grofi 88 — je v pamet spadnolo, da bi dobro bilo, & bi rojstno mesto svetoga Martina tiidi kaj melo iz njegovih ostankov. Vu decembri leta 1912. so pismo poslati lehko se dicimo, med njimi je bilo troj-nih nasih rojakov, kakli: Dr. Rogac Ferenc, Tiill Geza i Kuhar Istvan. Z Sombotela je nje pot vu Wie- Drzalo sveiih ostankov vu slolnoj corkvi. najFrancusko k piispeki vara§a Tours. ner-Neustadt pripelala, odnet so se pe- Prosoja je posltihnjema bila. lali vu Venezio. Tri dni so tarn ostali. Leta 1913. 23-ga maja je ze osem Potem so sli v Padovo, vu varas sve- duhovnikov slo v Tours po ostanke, toga Antona, za tern v Milano. 89 — Poglednoli se otok v morji, otok svetoga Martina kde je sv. Martin dugsi cas prebivc. | Zdaj eden za driigim pridejo fran-cuski varaske Marseille, Cette, Carcas-sone, Lourdes. Tii so poglodnoli vot-lino. Tii vsikdar molijo i tii vsaki zna moliti. Ve<'er so se zdruzili k navadnoj montier, kde je sv. Martin rad prebivo. Tana so procesijo drzali. Potem 8-ga junija so prek vzeli ostanke iz glave sv. Martina. Zdaj ze so se napotili donio. Vu varasi Orleans so vencali podobo Jean d'Arc device. V Parisi so ostali pol-drusi den. Novi oltar sv. Martina vu siolnoj cerkvi. procesiji. Drugi den so poglednoli trojuo cerkev i rojstni dom Bernadette. Vu varasi Bordeaux so ostali celi den. Potem so prisli vu Poitiers, varas svetoga Hilariusa, odnet so poglednoli Liguge. Sestoga junija so prisli v Tours, varas svetoga Martina, ne je dalec Mar- Kak so lo-ga junija domo v Sombotheli je ze vse pripravieno bilo na vredno sprejimanje svetih ostankov. Pri zeleznica jezero pa jezero liidili cakalo. Ostanke so odnesli vu cerkev dominikanarov, odnet so je v nedelo z velikov processijov odnesli vu stolno cerkev na oltar sv. Martina. Lepse pro- 90 cessije esfie De bilo v Sombotheli. Tarn so bili vsi solarje, castniki dezele i var-megytfva, grofevje i plemenitasje. Tarn je bilo gjurski ptispek Varady L. Ar. pad, apat benediktinarov dr. Hajdu Ti-bor, vesprimski povsveceni piispek Kra-nitz Kalman, gjurski posveceni piispek Kutrovacz Erno, kalonicje iz Vesprima, Szekesfehervara, iz Esztergombe. Vu stolnoj cerkvi so nas piispek, voni pa na placi so Horvath Istvan preposta sv. meso sliizili, po steroj je bila predga drzana vu cerkvi od gjurs-koga piispeka, voni pa od franciska-nara Butykay. Ostanki so djani na oltar svetoga Martina. EOT Od sv. Kriza. Od sv. kriza nam starinske pripo-vesti vnogo pripoveda" vajo taksega, ka je nej tao nase vere, nego je samo kak znamenje poboznosti naroda razsir-jeno raed ludstvom. Vsem je znama tista pobozna pri-povest, ali legenda, vu steroj se drzi, ka je sv. kriz na tistom mesti gorpos-tavleni, kde je Adam zakopani, pa ka je Jezusova sv. krv na Adamovo glavo tekla doli po kriznom drevi. Je edna pripovest na jiitrnom, stera to drzi, ka je sv. kriz z onoga istoga dreva, na sterom je kaca Evo zapelala. Driiga je pa, vu gteroj se to pri-povedava, ka je sv. kriz z dreva zitka, stero je stalo v paradizomi pa k steromi sta Adam i Eva po grehi stela pridti, samo, ka jihva je angel zadrzao. Ne dugo sam fiteo eduo tr<^tjo pripovest z pera P. Dunkel Xavera,*) stero vam eti seem na kratci popisati. Sproteletje je prislo znova; zima je prestanola. Pa kaksa grozna zima je bila to za onoga nesrecnoga, ki sam i zapiisceni sedo na ovom kraji mrtvoga morja na ednom ptistom bregi! Zalo-stno so njemi hodile oci okoli po ptistoj, nerodnoj okolici, stera se je razprestirala pod njegovimi nogami. Je to tisti lepi rodoviten kraj, steri je oikda kak eden dobro obcuvani ograd bozi lezao pred njim, kak paradizom Gospodna, kak •) ,A. u. N. Welt" obileri Egyptom? So to tisti obilni pasnicje, stere si je on odebrao te, kda se je loco od bratanca svojega Abra-hama ? Kde je zdaj Sodoma lezala, vu steroj si je on nikda stanuvanje nap-ravo? Kde je rodovitna Gomorrha, kde cveteci travniki tiste pokrajine? Z grozov je obrno vkraj svoj obraz od te pustoce. Pogled ete piistoce i razdjanosti je znova pobiido vu njem zalostne spomine nanc ne davne pre-minocnosti. Kak se je to v'se tak naglo, tak nepricakano prislo! Te je bilo to, se je spominao, kda sta dva luckiva moza prisla, steriva sta resila njega i njegove hceri. Kak angalje bozi, sta bila ona dva vu tisti strahsnih dnevaj grozovit-nosti, na den srditosti boze. Bezec sta ga prisiljavala, naj bezi dalec, gori na brege, dokec je odzaja za njmi blisk za bliskom leto doli z podnebja ino vuzgao zemlo pod njegovov domovinov i po celoj dolini Siddim, ka se je dim zacno zdigavati gori, kak dim edne grozovitne velke peci. Vu toj groznoj vroeini se je siikala zemla, zdignola se je pa se je pogrozila pa ogenj pa zveplo pa smola se je razlejala ober bozni varosov. Pa ka je plamen nihao, je poziio morje, stero se je z zmoznim siimenjom vlejalo na novo globocino ino je z divjim pozelenjom pozrlo va-rose i narode doli vu globocino svojo. 91 — Tak je bilo, zdaj ze dobro pomli. Pa je on dale bezao med bi'ege', sam z svojima hcerama pun straha, ka njega tudi zapopadne nesreca, ka de tiidi mo-geo mreti, kak njegova nesrecna zena. Pa te ! . . . Zalostno si je zakrio z rokami obraz, kak ei bi z tern mogeo zakriti tiidi carno posast teskoga greha, ste-roga je vu pijanosti na svojo diiso nak-lao. ,,Pravicen, pa tiidi smileni Bog ! Kak dugo esc, kak dugo?" se je jokao i tozo sam. Jokao se je ne za to, ka je zgiibo imanje i hizo, ne, za zgiibleno neduznost svojo se je jokao. Oh zakaj se je ne odprla tudi pred njim zemla, zakaj ga je ne pozrla, kak Sodomo i Gomorrho ! Zakaj ga je ne strela boza zadela, prle, kak bi si on tak teski greh na diiso naklao. Pa kak so bridke skuze brazde delale po lici njegovom, si je znova zdehno : »Kak dugo esce Gospodne ! kak dugo !" — Pa vekive-cen, smileni Bog je vido nevolo nje-govo i trplenje njegovoga srca pa je poslao milostiven sen na oci zaliivajo-cega Lota : ar Lot je bio te moz. Angeo smilenja je pa dolistopo z neb^s k spajocemi Loti pa ga je tolazo zesna rekoc : ^Potolazi se Lot! Gospod pozna nevolo tvojga srca pa znd tvoje vroce skuze pokore. Bog se ne srdi na veke. On je posltihno tvcjo prosnjo i je poslao mene k tebi. Glej vOra odpuscenja se priblizava. Smilenost i liibezen ze pri dveraj tvojga srca stojita. Stani gori! Ostavi brege pa idi prejk vu pu-stino, tarn ti Abraham, njegov veren sluga, ze povej, ka mas ciniti!" Tak je gucao angel pa je premino. Pomir-jeni i pokrepcani se je zbiido Lot pa si je premislavao, ka je to za senjo. Pa je naednok kak z nebes zaciio to-lazbe pune reci : ^Smilenost Gospodna je vise vsega njegovoga dela," pa pun viipanja se je spravo na tesko, dugo pot. Ono isto noc se je prikazao Gospod Abrahami vu pustini ino ga je tolazo, ar je nemiroven bio on tudi za volo I' svojega bratanca Lota. Od tistoga groznoga dneva, kda je z okolice Sodome i Gomorrhe tisti ogrumen dim vido se zdigavati proti ne'bi, je nemiroven bio zavolo svojega brata Lota. Zdaj ga je Gospod potolazo : »Lot, tvoj brat, zive." Pa njemi je nazvesto, ka vse se je zgodilo z Lotom od onoga dnŁva mao, pa je ne zakrio pred njim teski greh, steroga se je Lot krivicnoga vcino. Pa je Abraham na to smilenje proso od Gospodna za Lota i za odpiiscenje njegovoga greha. Pa je Gospod milos-tivno posluhno prosnjo njegovo i njemi je pravo : »Glej, Lota sam tebi dao pa je ze na poti k tebi. Povej njemi, naj ide v Salem,*) tam najde mir i pokoj po vernom spunjavanji pokore, sfcero njemi tam naloizim ! Cakanja nemiren je sedo zdaj Abraham vsaki den pred svojim sato-rom pa je gledao proti, jeli pride Lot. Na slednje ga ova>a i pun smilenja i liibeznosti se pasci pred njega. Lot ov&rajoci Abrahama bi najraj odbezao ino od velke sramote se skrio. Ali Abraham ga lubeznivo tolazi ino njemi pripovedava, ka njemi je pravo Gospod. ^Pa zdaj — je pravo — hodi ino se okrepi za pot do Salema. Tam ti po-kaze Gospod, ka mas ciniti. Lot se je driigi den brezi odla-sanja spravo na pot. Za tri dni je tru-den priseo z*a kednadoga sunca v eden dol bliizi Salema. Tu si je premislavao, kak je ednok Gospod njega po Abrahami milostivno reso iz roparski rok neprijatelov pa kak je za zahvalo Melchizedek, kral Salema, Abrahama blagoslovo z blagoslovom Gospodna. Pa je veselo viipanje napunilo srce njegovo na te spomin pa dosta bole vdani, kak dozdaj, je zdehno; wKak dugo Gospodne, kak dugo \u i je zaspao. Pa je Gospod znova poslao angela smilenja k spajocemi Loti, steri je esce zesna ete edne redi gucao: wKak *) Tak se je zvao te asce Jeruzalem. ' > P W _ 92 — >0 maja, kda so v Londoni po vec tjednom zgu-^avanji dOnok mir sklenoli. Nego zdaj te pride zalostno. Torke jov stiskavani bolgari so prisiljeni bili v rumanskom stolnom varasi mir skle* noti v augusti leta 1913. Bolgarski kral, Ferdinand, kak je pogodba od mira podpisana bila, je vojn;sko zapoved vo'dao, vu §terom se zahvali vojakom za volo njihovoga vi-testva, tozi se, da sad njihovoga dela so zadruzeni narodi pobrali, neverni so 7" — 100 — gratali proti Bolgarom, sleri senjim proti postaviti ne morejo, ar — kak pravi — ze smo triidni gratali. Ite domo, pripovedavajte vasim otrokom od vasega vitestva i njim povejte, da zvrsenje zacnjenoga dela na nje caka. Bolgari so prisiljeni mir sklenoti, resti sklenjeni mir ne more biti srŁen, bolgari pod grskov i srbskov oblastjov do vsikdar na bolgarsko prek gledali. Rumani so prvle meli 131 jezer kvadrat kilometrov, zdaj do meli 133 jezer, Bolgari mesto 96 jezer do meli 139 jezer, Grki do dvakrat vec meli,. Pasa Essad, odajavec Skulari-ja. nego vu srci pod pepelom se zari rai-sel, da ednok racun napravijo s svo-jimi nevernimi bratami. Pa to lehko razmimo. Proti Torki so vsi v bojno sli, naj slave i grke resijo ad torske voze Zdaj pa kda so resili brate, grki i srbi so bolgarske mesta vu svoj orsag zagrnoli. V Buka- prvle so meli 64 jezer, zdaj majojlld jezero, tak i Srbi do dvakrat vec;meli prvle so meli 48 jezer, zdaj do meli 80 jezer kvadrat kilometrov, tak i Crnogorci od 9 jezer na 16 jezer kvadrat-kilometrov skofiijo. Crnogorci e§ce z vtin-toga dobijo 30 milijon koron, ar so v kraj stopili od varasa Skutari. — 101 — Pri piwzeman ji varasa t skill) so IOiki pick dali svoje orozje Srbom. Vkiij) zoslrolani varas Skutari. — 102 Tak so si napravili, naj, prej, ni eden narod ne de veksi od drugoga. Bojbli so se, da bi Bolgari dosta znali dobiti i bi ladali z drilgimi narodami. Tak je tak. Viteski zadruzeni bratje Slave so premagali Torka, med sebons pa so se posvadili i k tihincom prevrgli. To je ze vsikdar tak bilo med SlavamL Bog zna, koma to pela, da raj vosciJQ' tihinci, kak brati svojemi. Najnovesa pravda (1912. VIII.) od penzije polodelavcov. vertov. polskih detavcov i tlrzine Dana je prilika kmetom, z ednov recjov polodelavcom, da si penzijo spra-vijo ua stare dni, liki castniki, vojaki, vucitelje ze davno majo. Dobro je, ci si clovek ua stare dni kaj poskrbi, da de vu tistom koti, koma ga nezahvalna deca potisne, leze zivo i ne de cako, ka njemi deca vrzejo. Vsi vidite, da stari clovek ne ma pos-tenja. Gori se vzeme vsaki moski ali zenska, ki je od 14 let staresi i na poli dela. Gori se vzeme vsaki kmet, vert, polski delavec i polska drzina, kak stec je stoj stari. Kotriga placa pri gori vzetji 1 ko-rono, sledi pa vsako leto 10 koron. Sto se see gori dati vzeli, naj se glasi pri svojem veskom poglavarstvi i naj placa edno korono. Po torn dobi od centralnoga ravnitelstva knigo, vu steroj so je ceki, na sterih vsako po leto naprej notri poslje 5 korou. Edna kotriga samo edno knigo dobi. Kotriga je sekulerana na penzijo, na smrt i na nesreco. Penzija. Gi kotriga za 10 let ne morevec delati ali 65. leto je prek stopila, penzijo dobi. Penzija visi od toga, kelko let je doticen kmet kotriga bio. Ci je bio 49 let kolriga, dobi vsako leto 240 koroii! penzije, ci je menje let bio, menje dobi,, kaK sledet-a tabla kaze. Sso je 10 let bio kotriga, vsako leto dobi 60 kor>. 11 12 13 14 15 16 17 IS I'-1 20 21 22 23 24 25 20 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 88 39 40 66 72 78 84 90 96 102 108 114 120 126 132 138 144 150 156 162 168 174 180 186 192 198 204 210 216 222 228; 234 240 penzije notri de smrti. Opomiaamo vsakoga, da penzijo gvusno dobi, kak dozive svoj 65. letni 103 rojstni den, esce te, ci je mogocen de-lati, samo je to potrebno, da 10 let more kotriga biti Pomoc na mrtelnost. Ci kotriga za 10 let merje, njegova familija (drzina) dobi poleg od zgoraj popisane table edno letno penzijo, na priliko, ci je stoj kotriga bio 40 let, drzina dobi na ednok 240 koron. Ci pa kotriga pred 10 letami merje, teda drzina nazaj dobi polovico notri placa-nih penez, nego ci je deco nihao nazaj mlajso od 14 let, pomoc, ci je ze dve leti kotriga bio, ne more biti mensa od 100 koron. Sto pa ne ma nikoga ne, najblizanji njegov na pokop dobi 50 koron. Pomoc na nesreco. Ci ga nesrefia segne, zaman ga vracijn, zaman dobi doktora, vrastvo, spital i ci duze od ednoga tjedna ne more delati, nego najduze do 70 dne-vov na vsaki den 1 korono pomoci dobi, Ci za 70 dnevov se ne zvraci, peuzijo dobi, dokeC celo ne de zdrav. Ci pa je lazar postano, ka nika ne more delati, vsako lcto 240 koron pen-zije dobi. Ci je mogoci kaj opravlati> te menje dobi. • Ci ga nesreca segne i vu tistom merje, njegova drzina dobi 400 koron. Ci je 3jjdeteti nihao, mlajie od 14 let dobi 500 K n ', 4 „ „ „ „ 14 , „ 000\ „ „ 5 „ „ „ „ 14 „ „ 700' „ 6,, vec 14 .i» 800 * Slo nikoga ne ma i poleg nesrece merje, na pokop se dobi 100 koron. "I Premislite si delo pa notri stopte. Z zivlenja nasih missionarov. Ne taksega tala sveta, kde kath. raissio-narje ne bi hodili. So mesta, kde se sploj povnozavajo rnissionske post^je, so pa pa oko-lice, kde so znova mogli povizti vse. Zrok toga je, ka po nisternih mestih betegi so, steri v 3 — 4 letaj europejca gviisno zapravijo. Po taksih mestaj de se te sirila sv. vera, kda ze zadosta domaci diihovnikov bode, sterim tisto ozrafije tak ne skodi. Po driigih mestaj je ludstvo v poganstvi tak poddno grehotara, ka od vere i jakosti, nesce cuti nikaj. Tam se missionar en cas mantra, pa kda minejo meseci pa leto brezi haska, vkiip pober^ svoj sator pa ide dale pripravnejsa srca iskat. Je dostakrat, ka je mis^ionar vreli pa ludstvo ga rado posliihsa pa si lepo vtipanje delajo, kak de zacnjeno delo slo — pa z be-teza, vleze, vmerje pa ne koga, ki bi na nje-govo mesto stopo. Vcasi pa ostane zdrav. Cerkev bi Irbelo, solo, hiano za z logov vec dni hodov vktip-prihajajoce lustvo, na vrastva za nje i t. d. — pa ne pride z Europe tak tesko cakani darov nikaj — prido luteranski missionarje, alitorski pa nezvucene pogane odiatajo s penezi i lepov oblekov k sebi — pa nai missionar z zalost- nim srcom gleda za njimi, vkiip se poberej pa ide drugo mesto iskat. Ci pa se njim kde li posreci slalno mesto naidti, tam pa te more napnoti vse svoje moci za duse i Boga, ci see napredek vid.it!: Me-siije, katekizmus vci, betezaike pohaja, vrastva deli za betezne, pole dela za zivez, corkev i missiousko hizo zida, pohistvo sam redi, oltare goripostavla — z ednov recjov vse more bili na ednok : diihovnik, doktor, polodelavec, zidar tesar, stolar,^ isostar, sabol vorgonist d;i see nevem ka vse. Poleg toga more znati na konji sedeti cele dni, z piiksov si dobro djasti proti divjim zverinam pa kredi biti vsaki den na smrt, stera se njemi p/oti med neprijatelskoga srca poganami. Kak velki deo sveta ma sam na .skrbi z toga lehko znamo, ka je v jiizmoj aineriki missionnska fara, .^tera tak velka, kak celi vogrski ortag! Indianci, zamorci naime ne-majo navadno stalnoga mesta, nego okoli idejo z svojov marov po pasij pa missionar more z njimi idti, kde koli so. Po takSem dostakrat nanc ne vej, kde je ravno naide. Kde pa Hj6 kaksa stalna ves, tam kapelo postavi, kaksega spamatnesega za katecheta dene, ki tam ove na molitve pa na katekizmus vci pa tarn te pride missionar, je vospita, je krsti ino njim sakra-mente deli. Navadno je te missionar na ednom mesti 1—2 tjedna pa te znova ide dale na driigo mesto. Samo,ka ne po taksi potaj, kak so nase, nego prek po grabaj, grmovji, potokaj, kde se njemi bogse vidi. Sto bi tarn poti redo ? Kel-kokrat se zgodi, ka pride dezc, potocje vopol-jejo ino missionar nemre vec nazaj pa ne nap-rej, dokec povoden ne mine. Pa sto bi mogeo popisati vse njihove tezave naednok! Na priliko vzemem eden popis z nems-kih missionski novin preminocega leta. Guc je vu torn od Madagaskarskih missionov. Sred-jen tao toga najveksega otokasveta je ia'< velki, kak anglesko drzauje zviin Skocie. Celi tao je razdeljen na 16 okolic, sterih vsaka ma svo-jega missionara. Na racaun katolicanov i na velikoeo gledoc so te okolice jako neednake. Poprek na ednoga missionara pridejo 25 zvii-nesnje stacije, kama vohodi pa 2—3000 ver-nih. Vnogi med njimi ma do 5000 diis pa 40—56 stacij. Ete stacije so navadno 1—2 viire hoda edna od ove. Delo je mocao za nje tii vu torn z bregami i potokami na dole i visave rezdeljenom drzanji, kde od ceste nanc guca nega skoro. K tomi pride velko siro mastvo missionarov, med sterimiso 60—70 let stari starci, ki z vrelostjov spunjavajo tesko delo, stero bi za20—40 let stare tiidi zmetno bilo. Vsako leto ednok vkiiper pridejo v Ta-nanarivo, kde male diisevne vaje opravijo iao si za zivlenje najpotrebnesa dela spravijo. Glas kopifc se zaciije na te den na pe-cinski tleh missionskoga dvorisca v Tananari-voi. Ostrogle cergecejo i mali madagaskarje pobirajo doli sedla z triidni mirno stojecih os-lekov. Tesko jecijo vu hizi lesene stube i fo-lasje pod mocno okovanimi crevlami prihaja-joci missionarov pa od vseh strani vidi clovek belo, uarno i sivobradate moze, ki si v roke segajo i eden ovoga z leskeeimi ocmi poz-dravlajo. Tjedne i mesece dni so sami bili, sami med detecim i dostakrat hudobnim lus-tvom pri teskom deli. Zdaj v mensi seregaj hodijo sem-tam, vnogo majo eden ovomi pri-povedavati. Pred njihovimi ocmi se razprestira Tana-narivo varos, steroga hize i tiirmi se tak vi-dijo, kak ci bi v dalesnjo meglo steli premi noti. Oci njim iscejo okoli po okolici pa si kde zagledajo ozdalec edao carno piknjo se pri-blizavati, se vese'onasmejejo.rekoc: Glejte te tiidi ide, ovi so tiidi tarn — vsi mo dnes vkiiper. Tii so vsi. Vec dni so s!i nis-terni, A—2 dni vsaki, ki so tii vkiiper. Ne je zadrzao dezdz niti sunce, ne treslika, niti friijava, ka bi prisli k svojemi piispeki, na pozdrav svojih bratov ino po svoja potrebna dugovanja. Pusto vidijo tej mozje vo. Delo 20—30 let je siihe i carne vcinolo, ali zdaj pozabijo ves svoj triid ino se veselijo, ka je smileni Bog dozdaj obcuvao. Pozdravlanja se dokoncajo, pa se zdaj pasci vsaki, ka si spravi, ka de njemi potreb-no: raalo vole, malo chinina*, pa malo konec, igle, noz pa jes nevem, ka vse driigo. Pa dokec eden pred piispekom, ki z Europe prihajajoce dare deli med njimi, vso svojo govorlivost poniica, ka bi njemi z prgises nisterno koronciko vospravo za svojo cerkev, stera ze na vse strani vkiip ide, bezi driigi z ednim pakom kepecov, svetinjic i cisel pa je siice notn vu svoj pokrovec, steroga doma za odevanje niica; eden tretji eden par crevlov zdigavle po zniki, stere je dobo pa v Sterih sare je dva kolaca po domacem specenoga kiiiha shrano. Posebno gibanje je v kiihinji okoli fratra sakat-a. Tu je on zdaj prednja persona. Od njegove smilenosti je vnogo odvisno. On pa pozna svojo vrednost, pa z gviisnov rokov ravna svoj orsag, deli miloisco i zataji, kak za dobro spozna. On zapovej pa sir, kriih, konservi,** vracila, vino, peirol preminejo vu odpreti grlaj prineseni vrec, stera z missiona-rami prihajajoci decacje odnesejo na svoje os-lice. Belo pa carno pa sivobradati siihi mozje pa smejec pravijo : ,,Bog plati" ino idejo Bogi hvalo davat, ka njim je tak vrloga sakdca dao. Po torn se oglasi zvon, je pozove na najprednjese delo denesajega dneva, k predgi missionskoga poglavara piispeka, k tanaci od missionskoga dela, steroga piispek deli pa nas-lednje k ednomi obiski pri spovedniki, pri ednom starom mo/.i, steri je nistera desetletja te najbozaese ovcice vodo, zdaj pa z ciidivanjom posliihsi proti konci syojega zitka ka so liidje, :>teri brezi smrtnoga greha zivejo ino sterih grehi bi za vnoge liidi jakosti bili. Na to se vsi podajo vu ce'rkev pa eden od vuc?nosti glasoviten missionar P. Colin si s6do k vorgo-lam, Jezus v Oltarskom svestvi se zdigne z tabernaculuma pa se zdaj zjedinijo vseh glasi na edno sn-ao molitev i pesem na cast onomi, komi so vsi vu casi cvetoce mladeznosti ver-nost obecali pa za koga so pripravni do sled-njega vse svoje moci dati. Potom pride prosti obed, steri okoli ednoga stola zjedini piispeka i prostoga brata, * Ghinin je prah za tresliko, iHera je tarn ne-varna i gosta. : * Hrane v oiovaati skalulaj, stere se ne pok-varijo. 105 — missionara i varaskoga plivanusa. Zivo i ve-selo pogovarjanje se zacne znova pa mladi, ravno zdaj z Europe prihajajoci missionar se Mdiva nad mozoai, stere on za svoje sobrate zove. Na njihovih siihi obrazaj c:e vitezka delo lube"znusti i aldovov pa se njemi tak vidi, ka se njemi je zdaj zasenjalo, ka vse more aldii-vati, ci see njihov vreden naslednik biti. Spravisce missionarov je mino'o. Eden sledjen tanac, edno slednje opravilo pa za gojd-na prihajajocega dneva znova seergecejo ostro^le ino se cujejo vdarci kopit na pecinskom dvo- risci. Veselo stoplejo mali madagaskarci kre svojih stvarih, ali se njim pa vesijo narepe, ci je pot malopsrevec neprijetna. Pa dokec brat sakacs vu svojoj kamri znova red dela ino si premislavle, skem napuni pa kak on pa to piistino, tec is podobe jahacov sploj mense gratajo na dalesnji polaj, dokee na slednje ta najzadnja carna piknja tudi premine vudalecini. Po bregi gori, po bregi doli, vednako, navatok ide mhsionar na svojem osli naprej. Sunce pece, zemla se zari pa on li vsikdar dale — dale ide. Pet sest vor se ze nese. Sedlo, stero je iz vsakovrstni kozic vkupzasito maotrnisko orodje grata za njega: Kak cibi same igle bile na sedli, stere do mozdzini segajo. Da pa missionar more dale, dale. Kak bi pa inaci potiivao? Peski? To bi hvalese bilo. Da pa vroci zrak Madagaskara, 8leri mcc pontica, noge mehke i teske vcini pa pesko potiivanje europejci z stalnov treslikov pldca. Bojati bi se meo missionar, ka kde na poti vkiipspadne pa nanc telko moci ne bode meo, ka bi po pomoc kricao. Lehko bi se dao nositi z nPilanjanov", kak driiga gospoda; sfcero je kak stolec va satori, stirje moski ga nesejo, on pa notri mirno lehko spi! Lepo bi bilo — liki pred-rago za missionara 8—10 koron na den. To si missionar nemre dopiistiti. S3 kola na dva potaca, stera mocen decko bez^c vlece. Da je pa to samo za ceste, ne za poti missionarov. Zato more vsaki missionar svojo kobilico, ali osla meti, pa tudi ma vsaki edno takso stvar. Kda vojska trzi svoje betezne konje i stu-ke vozeee osle, te se prikaze missionar, kak kiipec. Te stvari te ze dosta moci nernajo, so zniieane, da so pa ne drage pa zato vu vori 6 — 7 kilometrov opravijo i telko moci see majo, ka znajo missionara vcasi natla posa-diti pa ga esce brsnoti ednok. Vu neyolni sta-laj, kde j.- Dijak : Niednoga, zato ka jo je ze itak poznjelo deset znjeeoy. Brzojavka. '^^Zivinski kopec kiipi na delesnjem senjai dva para volov. — Zvecer pa brzojavi svojoj zeni etak: — Liiba /ena, nemrem priti dnes domo, M o z : Moja draga, ci bi ne znao domo — zato ka te vlak ne vozi volov. priti, ti zapiiem i pismo ti domo posljem. Zena: Nika se ne trudi. Pismo si ze naprej zapisao, v zepki sam jo naisla. Iz kaserne. Na debelo. — Gospod zobozdravnik, kelko pa racu-nate, ci mi zmeknete eden zob. — Edno korono. Oi si jih pa dvanajset date zmeknoti, vam deseti procent ptistim. Kratkovidem. — Oca, ali pridem po toj poti k Svetom Jurji ? Nega odgovora. Bole glasno : — Oca, ali pridem po toj poti ka Svetomi Jflrji? Palik nikaj. Vzeme ocalje, pa vidi, ka je dozdevni moz, steroga je pitao — strasilo v zelji. Presmentani kureci pogled! zamrmra, pa ide nevolno dale. Pomenlivo znamenje. A.: — Ze znas, ka si je sosedov Fran-cek sinjek potro, gda je dol z gruske spadno ? B.: — Ja, zato je pa te bio zadnjem casi tak neksi — bledi. — V soli so rekrutje kda notri stopi oberst, pa pita nika ednoga soldaka. Nego soldak ni edno rec ne ve odgovoriti. — Daj se knigo, pravi oberst kaproli. — V knigi je poleg pitanja stao i od-i k nosi je drzo rekruti. - Cti! govor cteti. slOzim. Ponizuo javim gospon oberst, ne vem Ne ?es cteti vu dvajsetom stoletji? Prosim jas vu sestnajsetoj kompaniji 1 Iz soldacke sole. Leutenant: Na kom se da poznati oberst ? Sol dak : Na torn, da esce gospon leu-tenanta pokara. Malo trnja, stero smekne, ci smekne. Zdravje je bogastvo — pa nej za zdravnika. Veekrat zameva za potrpezlivost, kajev resnici — nemarnost. Kak lejko odptiscamo sovrazniki, ci smo ga premagali. Vsaki pes ma svoj den, pa vsaka raacka svojo noc. Najlepse zimsko veselje je viipanje na pomlad. Vsaki gost nam napravi veselje: eden, ci pride, driigi, ci odide .... Ci neraa zena pri mozi zaslombe, spadne. »Jiitra" nega; to zive samo v nasoj do-misliji, zato ka ci Bjutro" dozivemo, je »dnes". Med dijaki. Prvi: — Stero tvoje svedooanstvo je najbo§e? Driigi: — Tisto, ka sam je dobo, gda so mi bobinke vceplavali. Eden kak driigi. Tovaj pontivle zidovi voro z zlatim lan-cekom: — Kelko mi date za njo? Zido?: — Ci znate dokazati, ka ste jo po postenoj poti dobili, dam 40 koron, ova& ¦dam samo 10 koron. Tovaj: — Dajte sem deset koron! Pri obiski. Gost: — To je pa zato le nika ciidnoga, ka japonski zdravnicje s prstmi mieejo vo zobe, pa njim nej trbej niksih klesc. Tinek: — To pa znajo moja tetiea tiidi; vsaki vecer vzemejo s prstmi zobe vo z vtist. (Majo najmre kuplene, umetne.) Naravni zakon pa pripetje. Gospodicina: — Jaz esce zdaj nerarem prav razmeti, ka je naravni zakon, pa ka je pripetje. Gospodic: — Jaz vam povem eden zgled : C\ vi dobite mo2a, je to naravni zakon; ci je pa on z vami srecen, to je pa pripetje\ ____ I Dober dokaz. nKak sam ze veekrat pravo, elovek si more prizadevati, ei see* kaj meti, ovaci neide! Jaz sam nej meo nikaj za v zobe djati pa nikaj okleke, gda sam pred stirami leti sem priseo, zdaj pa, hvala Bogi, mam se 1200 koron — To ga mate. Stotnik policajski: Vi tozite va-§ega htenoja verta, da vamje robcek vkradno? T o z e e. Tak, tak, gospon stotnik i da je tak, svedoei se, da ga esee zdaj itak ma. Stotnik: Da pa to nika ne svedoei, jas ttidi taksi robcek mam. T o I e e : To je lepo, ravno mi dva rob-oeka falita. iNTat znanje. Edno donok je priso pravi Diana szolni vinszki geiszt med csita-tele kalendara. Pravi Diana szolni vinszki geiszt je dnesz zse priso vu najmenso kucso i vu najlepso palacso. Vsze povszedi ved-nako szvedocsijo imeniten szledek, velko mocs Diana szoJnoga vinszkoga geiszta. Zdrav, betezsen, sztari, mladi, mozs, zsena, deca vszi pa vszi dicijo pravi Diana szolni vinszki geiszt, na telko, da vu vszakoj hisi sze naide eden glasek pravoga Diana szolnoga vinszkoga geiszta. Edini narejavec: Ere"nyi Bela, Budapest, K&roly-korut 5. Eden glas 44 fil. Vsze povszedi sze dobi. Na posti sze tudi lehko narocsi pri narejavci, nego najmenje 12 glasov. Sz povzetjom vszaki den po celom szveti tocsno razposilamo. Kak sze glaszi piszmo sMavoga mo-drijasa ? Pod torn imenom scsemo nofri poka-zati nasim lublenim csitatelom zdravilno mocs vu najnovesom vremeni vo szproba-noga Pei6fi-ovoga Zsitka Elixira. Vszaki cse-den hisni goszpodar pri rokah drzsi Petofi-ov Zsitka Elixir, ar brezi njega ni edno minuto je ne zagvusani zsitek. Zato sza ar jeznano, aa PetoTi-ov Zsitka Elixir tak od znotraj, kak od zvunaj vu niszternih minutah od-pravi vsze bole i bolezni, vszaki sze naj skrbi, da szi szamo vu ednom meszti za-dobecsi Petofi-ov Zsitka Elixir naj da prinesti i szvojo drzsino na veke blazseno vzsini. To je edini adresz, odked sze Petofi-ov Zsitka Elixir da prineszti : Vajna Jozsef, apotekar, Szabadsz&ll&s. Gena 3 velkih glasov 6 korona, na posti sze szamo 3 glasov poslje sz pred-piszom. (Glej vu nasem oznanili na to gle-docs naso pripoveszt na 2 sztranib, stero je isztinka zgodovina). Vdre 870 falese. Csi vcsaszi sze cena vsze povszedi zdigava, imenitna firma vor, Max Bohnel, Wien, IV., Margarethen-strasse 27/205. ceno v6r je z nova ponizsila. Da szo Bdhnel-ove vore najboljse i najfalese, tu ne ga dvojnoszti. Bohnel-ove vore szo na Wien-szkoj, paris-koj i london-szkoj razsztavi z krizsom i z velkov medajlov zlatov pohval-jene, zato pa szo Bohnel-ove vore imenitne po celom szveti: Moji postuvani csitatelje na zselenje zaman i brezi postnine dobijo nas najnovesi sz 3000 kepami olepani cenik od vor i od blaga zlata i szrebra. Karta doide. Tncsen adresz: Prva fabrika y^pr Max Bohnel, Wien, IV., Margarethenstrasse 27/205. Koga szrbi kozsa, naj ne zamudL. imeniten Ere'nyi-ov Ichthiol salreyl nuca Jezero zahvalnih piszem szvedocsi, da sz tem szredsztvom escse najhusi boli kozse hitro minejo. Obilnese od toga vu oznani-hnom tali toga kalendara naide csitate), komi tu poszebno vu szpomin preporacsamo tam povedano. m^- Vilpacsno delo je prebranje ednoga laxirajo-csega szredsztva, ar najvecs teh szredsztv tak ndvadi telo, da escse pri nuci najmocs-nesih szredsztv zsalodec gori pove szluzsbo. Pazljivi ludje potem szamo vecs kak 20 let po klinikah vosprobane, gviiszno delajocse, csiszto iz rasztlin Sagrada Barberlakszirajocse pastille niicajo, ar te poleg velke zdravilne mccsi po vremeni repotrebne vcsinijo vsze dnige piluk. — Szkatla na probo 70 fil. vu. vszakoj apoteki. Najmensa edna izvirna szkatla 2 K 60 fil., ali 4 skatle na probo 3 kor, Poleg naprej notri poszlanih penez brezi posztnine poszlje Apotheke wzum heiligen Geist" Wien, I. Operngasse 16. Depot. 106, Csed&ii vert je ki do- hodke szvojega versztva zcsepoveksavati, naj nuca sa najbolsega szpoznani pod imenom aVeszelje Verta" pravpeno obcsu-vani diact. zsivino krmecsi prah mleka i krme. Po-veksava tek sztvari, zsme-csavo, hitro de tucsna, mleko sze poboljsa i sze porunozsava. Stroski trga praha sze sztokrat pjacsajo. — Szvetlo szponznanje, prve premije v Rimi, v Londoni, v Osztende i v Paritii na rarsztavah. Eden pak 1 kor. Dobi sze vsze povszedi, kde pa ne, tani szi narocste od edinoga plavnoga szkladiscsa. Apoteka Torok Jozsefa, Budapest, KMly-u. 12. #j^* Najvekse veszelje vszakoga je, csi t>zo njemi csrevlji ali cipeli szvetli i lescsecsi. Szto izklucsljivo z Magnatov csrevljov kre-mom sciszti szvojo obutel, njemi je ne potrebno gledalo. Naj. samo nMagnatov csrfivljov krem" proszi vu stacunah, ar je doszta falicsnoga. Gena edne skatle 12, 16j. 20, 30, 60 filerov. ^ Vu vszeh bautah celoga orsaga se dobi Vomiak dugovanji zpride szyoj csasz — pravo vert Istvan svojemi szoszedi. Zse sze vonaisli, kak sze zna zsitek podugsati, kak znajo bole na ednok i na veke odpraviti, kak je mogocse pot sztaviti jezero pa jezero betegom i iz korenja zora-csiti. Na to nasz navcsi pravi Oizvobodni balzam, tomi vogrszkomi deli ma zahvaliti szvoj zitek, zdravje i veszelje vu deli velki, mali. Zato naj ne zamudi ni edna drzsina te Oszvobodni balzam szi notri szpraviti, or je to vogrszko, hasznovito i fal. Pravi O^zvo-bodni balzam escse pri 40 let sztarih be-tegah sze da niicati: potem je za piti i za zvunesnje notri ribanje. Pravi Oizvobodni balzam szam iz centralnoga szkladiscsa : Torok Jozsef, Budapest, Kiraly-utca 12. No sze da narocsiti. (Gsti med oznanilom obil-nese.1 Na domesztnoga szredsztva ne gaime-nitnomi Benguelimenti parigkoga doktora Dr. Bengue. Edno prostno ribanje vcsaszi od-pravi vsze bole pri susah, pri gihti Ben-gueliment-je edini vu szvojem dugovanji i v ni ednoj hisi bi ne szmeo faliti. Dosztajajte sze vu apoteki BengueJiment prosziti, steromi tubus 2 K 40 fil. kosta. Csi vu steroj apo-iiek bi sze ne dobo, teda sze dosztajajte entralcnomi szkladiscsi: Apotheke nZum hei-ligen Geist" Wien, I., Operngasse 16. Depot 106. 2.60 kor. notri poszlati, potem boki postnine Vam poslje eden tubus. Cena 2 tubusa 5 kor. trem 7.50 kor. Dosztajajte sze vu torn kalendari popiszano oznanilo precsteti. Na krv ocsiscsavajocso teo, sztero sze oznanuje, poszebno opominamo nase csita-tele. Edini narejavec je Wilhelm Ferenc, apotekar, Neunkirchen, poleg Wien-a. Posilanje brezi maute! Posilanje brei maute ! 500 vrszti vtegajocsa i viistna harmonika. WOLF et Co., Klingentlial Sa. Ul. Najvekse preblranje vu harmo-nikah vse vrsti, posebno vu Wienskih i bozenskft modeMah, chromatikus glas. Prve vosti glas, meh se nikdar De pretrga. Velki katalogusz zarnan Poszle-mo vsze vrszti veksze instrumen te poleg specialnoga goridjanja e nasih kiipcov. Jzezero pa jezero zahvaloih pi?17"-*1 ftakszeste instru-meatepopravlamo. LiferantjM^t'"1 mizikasora i dristvam. Bandominini, concertine, goslw >'-itere, pihajocsi instrument, kotte i t. d. velko odebiranje dohia Kakorsnoszt, fal cena. Dobrosz-tanje : Prememba<-V nazaJ- Posljitev sz povzetjom. A9' ^aetbsn za razposilanje. ^ !ZI1^______________ Ł ® |« © I a » ^^ a. • — ® * — a as si % «T —» S 1 * S « IS n « © O w ¦** «> CD m W llmu sze je prepricsalo, da Dr. FERTESZOV ZOLHI ]\iW QEISZT (Ferenepaliiika.) yu rabi je najbolje krepka, najbolje sparljiva, mocs i mladoszt da. Jezero zahvalnih piszem szvedocsi, da pri triidavi, pri cugi ali pri bo' od prehlajenja, od mokrocse edino ribanje je za doszta, da boli r ^K minejo, brznost, zdravje, mogocsnoszt delanh r- '¦ ' ' "l szve11' rtbe na zna men.ie pavra i na ime : D- -iv"iie- ' . , AT . , , ..-.., . . . acim oszakoga da csi to scse, da geiszt. Niti balzam niti fluid, mti driigo ribanje ne more ^revlji ali ci u S35lallli, svetli i geiszt, sten dvakrat vecs v6 da, kak kaj ste ^g^ftiCitHi naj samo zdaj sze pa escse boJje mocsen dela, da escse *: »"^ ' reuma, saszi, giht, szmicanje na kraje. trgsCnje MagHatOV CSrevllOV kreiU csrfvo, gut, hrbet, krizsee ali zalodec boli, naj ; csiti, steri krepi zsile i je vcsini ocelne, cjgnj prosi vu stacuni i csi stacunar lijeini vuszta i lica je dobro, proti svici i H^ scse driigo dati, naj gane vzeme i vu teli i vu dusi, bolernim i z *sztore kozse uaj pro^i Magnatov csrevljovkrem. 20 na pr^iereefi: i <3reisrer *< Na vkanenje sziromskih betezsnikov na njihov kvar oddne- va sze zna- ideje nezve- sztni ludje, ki imitirajo sztari moj imeniten szirup zselezom vapnasztim dobnoga glasza imenom nics ne vredne szred-sztva redijo i odavajo.;Zato vszakoga na njegov haszek opominam da ober naszledek szamo od Bastillo borovoga szirupa z zselezom vap-natim szlobodno csakamo. Pravi sze naide pri narejavci, pri apotekari Hoffenreich Johan Karol, Budapest, VII. Istvan-ut 81. Obilnese med oznanilom. Dika i obladanje. Vu celoj dezseli naj raj majo KALLAI LAJOS-a preprave za mlatitev, te szo med vszemi rami najbolje prosztni i vertje najbolje i najlezsej je znajo voditi. Za toga volo szo Kallai Lajos-a motori po vszeh razsztayah z privimi diplo-mami, z zlatimi szrebrnimi medailami poh-valjemi. Opominamo kupce, da toga csasza iz motorfabrike Kallai Lajos-a vecs szto motorprivrav za mlatitev je vu rabi. Vszaki potem na szvoj haszek vesini, csi od teb vsze pooszedi pvszrecsinih, i va celom orszagi poznani, najprosztesih i najbolje izvrsztnih motornih privray ze mlatitev cenik proszi i za razsztvetlenje sze k motornoj fabriki Kallai Lajos-a (Budapest VI Gyar-utca 28 N) obrne, ar imenitni pravi Kallai Lajos-a motori sze szamo Budapest, V., Gyar-utca 28. N. dobijo. GOSZTUVANJE Z REBUKOV. Escse vsi pomlimo vdarec dezselni, szteri je nase verstvo pred nisternimi letami naiseo, kda duga sQhsa i sprotolesni mraz je na leta na nikoj spravo sejatev. Dosta drzsin je teda na nikoj prislo i ki je li mogo, s ostankimi svojega imanja je srecso probo v ameriki. Sfco pozna domoljub nasega Itidstva i zselo domo, tisti spozna, kak velki je mogo biti vdarec, steri je potno palico v roke dao nasemi ltidstvi. K .... ves je ttidi tak na nikoj i ltidstvo streto od velkoga vdarca vse je odalo i odislo v Araeriko. Med njimi je bio najlepsi decsak vesi Virag Pista, ki je bio zarocseni z najlepsov dekiov yu nesi s S . . . . Rozov, stero je ne mogo vzeti, ar dezselen vdarec ga vo obrno iz vsega svojega imanja. Odlocso je potem, da de so v Ameriko srecso probat i se je viipao, da s pomocsjov bozsov si telho spravi, da csi, domo pride, lehko si vzeme odebrano svojega srca. Vremen je slo i Virag Pista gnani od vupanja, da ed-mok donok de veseli, noes i den je delo. Stalls Pistov se je na telko poboljso, da si je zse mislo, da de domo so. Telko je zse meo, da doma lehko si zse vzeme ono, stero je tak ltibo i stero — med tihinci i na tihinskoj zemli — ne mogo pozabiti. Odlocso je, da s prvov ladjov de domo so. Prso je den i Pista je s veseljom stopo na ladjo, komaj je csako, da bi z nova vido svoj dom. Prisli so. Pista je bio te prvi, ki je Jadjo odstavo, gori je seo na zseleznico, da kak prole naj vidi svojo ves. Velko veselje je bila vu vesi, kda je glas razisao, da je Virag Pista domo priso, nego najbolje se je veselio Pista, ki je zse to mislo, da nikdar vecs ne de vido svoje liibe. Na hitroma so minoli zarocski. Den gostuvanja je ttidi odlocseni bio i kda je priso on dugo csakani den, najbolje veseli clovek je bis Pista. V kup so se zse spravili gosttivaucsarje, k da iz male hise joes se je cstio i z jocsom je prisla mati, da je heseri hiido gratalo ijo omedlela. Prestrahsili so se ltidje, samo Virag Pista je ostano miren, ki je oproso nazocsnoga farara, Daj potihsa gostiivancsare, dokecs oo nazaj pride. Pista je na hitroma nazaj priso v rokaj z ednim kiklatim glasom i oproso je mater, naj s tem sredstvom zriblje bstezsno heser, nisterne kapljice pa naj ptisti vu vodo ali na cuker i njoj naj notri da. Za pol vore so z veseljom zvali Pisto i gostiivancsare vu hiso beteznice i vsaki je z veseljom vido, da vudecse lice je nazaj dobila dekla, sree je pali dobro bilo, tak je ka sebi prisla, da so gostiivanje lehko obdrzsa'i. Pista je potem pripovedo edno zgodovino, stera se je v Ameriki zs njim zgodila. Zgodilo se je ednok, da prvle, kak bi domo sli iz fabrike, eden njihov tivaris sze je bozsno csiito i je omedlo. Njegovi tivarisje szo sze ne zbojali, nego naprej so vzeli eden glasek, nistere kapljice so piistili na cuker i vu vtista betezsnika so potisnoli, potem so iz glasa vlejali na glavo betezsnika i na sinjek i dobro so zribali. Pista je 5 csudivanjom gledo, da betezsnik je po mali k sebi priso i za kratek csas se je celo dobro cstito. Driigi den po celoj fabriti je zvedavo, sto je od toga sredstva zse kaj cstio i je C3tio, da to sredstvo je ne driigo, kak imeniten Sveta-fluid, steroga Vajna Jozsef patikarius na Szabaui allasi redi, poleg predpisa Virag Marcse i razposila po celom sveti, ar je dobro na vse betege, vracsi bol pities, srca, mehera, zalodca, proti reumi, gihti je gviisno dober, fool glave, krese i bol v ledevjah odstrani. Grusnoga sledka je Sveta-fluid pri tresliki, zimi, influenzi, pri omedlenji, koliki, pri bolah vtih i ocsih, pri betegah nosa i guta, pri pluvanji krvi i heptiki, pri zsutom betegi, pri boli hrbta i prsih, pri kaslji i astmi, pri zsmetnom zdihavanji, escse i gliste odzsene. So jo ltidje, stere je od pijanosti odnavado. Proti drtigim bolom se ttidi ntiea, posebno pa proti lodlajom, proti trganji zsil i zobor, pri vunjecsih vtistah je hasnovits sredstov. Otecsene uoge odpravi. Pri oteki zsalodca, sMezni i jeter pomaga. Odrevene noge, roke, bol guta i vse bole od eozsne krvi zvrscsi. Proti vrtenji vu glavi, proti nesnenosti, proti panomi zaloda, proti bolom spodnjegs tela je najbolje gvtisno svedstvo. Farar pa, ki je ttidi pozno Sveta-fluid, je naveso ltidstvn, da brezi toga ne sme biti hisa i je zapovedo, da si naj vsaki spravi ar samo sledeco pismo trbe zapisati: Postuvanomi Vajna Jozsef apostekari. Szabadszdllds. Postiivani gospon apotekar. Prosim, posljite mi iz pra-voga Sveta-fluid 12 glasov za 4 kor. SO filerov s predpiskom pred. Csi de tii pak te go placsam na posti Moj adres je ete : podpisek. Potem stoj Jcaksi ste bol ma, naj se z vupanjom obrne k apotekari Vajna Jozsef, Szabad szallai, Pestmegye, Jti i Sveta-fluid ua vse kraje sveta vesaei odposlje: yu malih glbeah ali vu dveme vetkima glasa. iz steriva pride 14 malih glasov, nego cena je samo 4 kor. 89 filerov i postnina.. Nas kep tiszti hip kazse, kdaje deputacija prisla sze zahvalit modromi z ocsa-lami, da escse vu leti 1848, vu zsmetnih vremenah bojne za sloboscsino je njim preporacso vszakdanesnji niic Petofi-OVOga Zsitka Effxira. Ar — tak je pravo — Petofi-OVOmi Zsitka Elixiri mamo zahvaliti, da szmo se tak lepe szta-roszti vcsakali. Sztari modrijas edno roko je gori zdigno i je opomino, da tain doma med liidsztvom naj razsirjavajo i na dale Petofi-OVOga Zsitka Elixira do ber szledek proti vszem betegom, ar — tak je pravo — celo moje zsivlenje je trbelo, dokecs sam iz knig modrijasov vo zgriinto zdravilo mocs Petofi OVOga Zsitka Elixira i dosztu nochih szam preverosztiivo, dokecs szam vkiip szpravo njegove dele i predpisek. Na szlednje mala vniika sz vkiip djanimi rokami je proszila voja deputacije, da na vsze kraje naj z ednim glaszomaglaszijo : Naj zsive Petofi-ov Zsitka ESixir! Kak sze glaszi piszmo sztaroga modrijasza? . Liibleni Vert! Jako sze veszelim, da sze najvek-semi zdravji veszelite od niica Petofi- ovoga Zsitka Elixira. Je-li ka szam vam te naprej povedo, kda szo Vasz zse vu skrinjo devali, da Vasz na noge posztavim, csi te me bogali i te sze vracsili s PetSfi-ovom Zsitka Elixirom. Je-li ka bi mi ne vervali, da komi glas szmrti sze je zse na vsze kraje razsiro za volo velkoga betega pliics, szrca i szklezni, da on escse sz szvojov rokov de meni piszo hvalezno piszmo. Verte meni, da szam sze doszta trii- dio, dokecs szam Petofi-ov Zsitka Elixir tak vkiip napravo, da zdaj zse ne ga taksega velkoga betezsnika pa ne ga taksega betega, steroga bi Petofi-OV Zsitka Elixir ne znao zvracsiti. Csi je vcsaszi 40 let sztar beteg, csi je vcsasi zviinesnji ali znotrasnji, csi pride od prehlajenja, od napnjenih zsil, od bolov krvi, mladih grehov, csi je mozs ali zsena, sztari, mladi, pojebali dokla, — Petofi-ov Zsitka Elixir szvoje vcsini. Za volo odnoga glasa Petofi-OVOga Zsitka Elixira szo me iz cele dezsele gori poiskali betezsniki z reumov, z z gihtom, vszi bolniki vu zsalodci, vszi celoga orszaga, kem je bolda noga, pri ali hrbet, glava ali krizseci. Vam bi se pocsilo szrce, csi bi vidli tiszte szloke dekle, mozse, ki szo brezi] viipanja bili, ar so zaman skusali vsze vracsilna i domacsa szredstva celoga szveta. Prisle szo zsene, kem je rod ali mozs od pi-jansztva na nikoj priso. Dobro mi spad-ne, da szo sze te vszi ozdravili ipo sze nazaj dali szvovoj drzsini. Ve pa dobro pomlite, kda szam szam betezsen bio ; ednok szo sze mi zsile vkiip sztisznole, driigocs szo me csonte bolele, trganje, rezanje sam meo, noge so me na velle bolele; hod mi je zsmetno szpadno i vszikdar szam triiden bio. Zdaj pa ho-dim od vesznice do vesznice, vu gorice i na njiva peski hodim i nika me ne boli. Netek szam meo, krcs vu zsa-lodci, szmicanje vu szrci, zdaj szam vszega toga odszlobojeni. Dam sze ma- zati sz Petofi-ovom Zsitka Elixirom i sz kaplicami pijem, kak je naprej piszano od mene. Mala moja oniikica je tiidi treszliko mela, szlaba, sziromaszke krvi bila, bleda i poleg toga sze je tozsila neteka, grizsaj je mela i kasljala, zdaj pa najkrepkesa dekla vu veszi. Lehko pomlite mojega szvaka Petra, steri sze je odszelo v Pest, on je tiidi na veke vapiinjeni bio, ednok roka, driigocs zsalodec ali szklezen, escse i noga i vsze je minolo od Petofi-ovoga Zsitka Elixira. Tu vasz opominam, naj no po-zabim, csi bi nazaj dobili sztaro szla-boszt ocsih ali bol viih, guta ali viist, szamo sze k Petofiovomi Zsitka Elixirj obrnite, kak je tarn doli szpiszano. Ma-teri pa provejte, da jih dam pozdraviti i kroto sze veszelim, da zse brezi pa-lice znajo hoditi okoli trnaca i da hcseri Lencsi je tiidi mino bol plucs od Petofi- ovocja Zsitka-Elixira. Mo) dragi stria! Zse szam 70 let sztar, naj ne ponoszim, zdrav szam i mladi sze csiitim. Petofi-ov Zsitka Elixir je bio vu mo jem celom zsivlenji moje viipanje i zvezda voja. Vecs jezer liidih blagosz-lavla vszaki moj sztopaj, ar doszta bol-nikom szam nazaj dao zitok. Vszaki me posztiije i csaszti. Ziva pelda szte Vi, koga szo zse za mrtvoga drzsali, zdaj pa je najbolje zdrav cslovek. Naj., Vas Bog i na dak obdrzsi vu toj mo- csi, zdranji, da vu vecs vesznicah te-glaszili zdravilno mocs Petofi-OVOga. Zsitka Elixira. To vam tiidi povem, da Pet6fi-ov Zsitka Elixir sze do zdaj nindri ne dobi i ocsiveszno nindri ne poznajo. Nego csi ga scsete meti, piste vu glavno szkladisese edno karto i proszte tocsno : tri velke glase pravoga Petofi-ovoga Zsitka Elixira. Nego dobro poglednite skatlo, ar je szam te da pravi Petfifi-OV Zsitka Elixir, csi je na njem kep lica Petofi Sandora. Glavnoga szkladiscsa adres je pa : Vajna Jozsefa, apotekar, Szabadszallas (Pestmegye). (Vszaka narocsba sze vcsasi odprdvi sz predpiszom. Peneze ne trbe naprej notri poszlati. szamo edop karto. Trije velki glasi 6 kor. i postnina.) OSZVOBODNIK BALZAM. Tii vidimo ka glava familie me"ra, familia sze jocse ino od Boga esaka pomocs. Vu torn . nipi kloncka Stevan ve'rt. ^'dimo, ka Stevan ve'rt pri-poyidava, ka ,Oszvobodnik oalzam" je edno vfipanje un sze je tadi od njega s?ta-roszti vcsako, pa zse szo *nkr4t njegovo szmrt csakali. Vidi szekaStvevan ve'rt edno midi decsdkidiktaliva, ka Naj sze dosztaja poszlati 3 glase pravoga BOszyobodnik Bal-zama" na-josti, z povzetjom. 'Te kep kazse, ka je BOsz-vobodnik Balzam" priso ; zsena notri da betezsniki nisterne kapljice, hcsi pa bolczne kotrige riba. Be-tezsnik sze zse boljse cstlti. Ttt vidimo, ka bivsi beteznik obszlttzsava 25 leten jubi-leum, iz veszelja pozove" Stevan ve"rta te je njemi prepord-cso nOszvobodnik Balzam" iz steroga zse 25let vszaki den no iri zvemenisterne kaplijice ino najzdravesi cslovik je poszto Zse ime njegovo kazse, na koj je dober »O.*zvobodnik Balzam,* namen najprednjesi wOizvobodnika Balzam" je, naj trpe"csi cslovecski narod nazaj da zsivlenji, naj obdrzsi zsitek, naj na dugi csisz ga podugsa ino od mok celo oszvobodi. Zito jepa BOszvobodnil? Balzam" tak narajeni, ka p » rabi njega vszdkojaciki betezsnik — naj bo sztari, moski. zsenszka, * ~"te — obrambo najde. Vu deli rOizvobodnika Balzama" sze najdejo tiszte od Boga sztvorjene i dariivane jezero ferme vrasztva, po rabi sterih ne szamo na poti sztavimo najne-varnese bolezni, nego escse tarn je nam na pomocs, gde zse vsze izmiszljene i najdragse vrasztva szo brezi haszka, escse pri boleznih, stere zse 30—40 let trajajo. Djsztim, stere szo zse za mrtve drzsali, doszlim mladim i sztarim, kem je ne bilo za pomocs, je nazaj dao najdugsi let zsivlenja. Csfldno mocs nOizvobodnika Balzama" po-kazsemo nasim csasztitim csitatelom vu 5 kepah, kde sze vidi, kak sze je izvracso eden ocsa na szmrt betez?en od ,,0ozvobodnika Balzama" ino kak escse za 25 let je bio najzdravesi cslovik po rabi nOszvobodnika Balzama" (Gl6j 5 kepov i podpiszke), BOszvobodnik Balzam" sze rabi vu boleznih, stere od bozsne krvi i od drugih betegov szo zaosztali i ne sze zvrac3ili;5potem csudne raocsi je pri boleznih, stere iz prehlajenja izhajajo ali iz nategnjenosti; takse szo: oteka protin, reuma, rezanje, bol vu csontah, bodlaji, pikanje, trganje, otok zsalogca, otok sztezine i j^ter, bol vu hrbti, bol vu pol licah, bol zoba, bol guta i vuszta, bol zsil, mrtve zadrevene kotrige, trganje vu vuhah —na zdravilo zsil, na krepcsilo ocsih ^Oszvobodnik Balzam" sze rabi pri boleznih stere iz bola zsalodca i csreva pridejo ; proti boli krcsa zsalodca, krcsa vStrov, proti gorenji vu zsalodci, net^ki, bozsnomi prekuhanji, vunje"csim viisztam proti tr^sliki, vrocsini v glavo idejnji krvi i boli glavi, proli krcsi, boti obiszti i csreva i krcsa vu csrevi, potem proti bitji i vkuper potegnjenji szrca, proti sztrahi i boli zsil, proli migreni i boli hrbta, proti szuhsenji, kasli, zsmet nomi zdihavanji asztmi i heptiki, proti vuzsgdnji plucs, vrtejnji i omaci. nOszvobodnik Balzam" m^ csudno mocs krv csisztiti, ne pozsene csreva, zdto szlabi, sztari, mladi v edno formo szlobodno rabijo. Poprek csi vzememo, MOszvobodnik Balzam" je edno domacso vrasztvo, stero sze vu vszakom boli lahko rabi i vcsaszi na poraocs je familiji. Vu kaksem st^cs betegi szamo nisterne kapljice sze vzemejo na cukri ali vu vodi, od zvunaj pa bol^cse kotrige namazsemo i bol premine. Z ednov recsjov je aOszvobodnik Balzam" angel vszake familie, zato vu vszdkoj hisi pri rokah more biti, ka vu potrebcsini ga naprej vzememo. Glas pravpga BOszvobodnika Balzama" 2 kor. Na posti najmenje 3 Glasi sze poslejo za 6 kor. z predpiszom. PrAri BOszYol>odiiik Balzam" sze nidri ne dobi ino nindri sze ne more narocsiti, szamo vu etom eentralnom szkladiscsi TOROK JOZSEF Budapest, Kiraly-utca 12. N. Vszaka narocsba sze vcsaszi opravi z po/zetjom vu celi o;jzig Yo je zleto. Tuhinec: — No, csujete, goszpod kres-mar, v novinaj sze hvalite, ka mate dobroga kuhara, tu sze je pa ravno eden goszt tozso, ka vas kuhar nikaj nevej. Ali je ta tozsba pomagala? Krcsmar: — Kak pa je pomagala — zse je vo zleto. Tuhinec: Kuhar je zleto vo ? Krcsmar: Nej kuhar, liki gost. Od sodnije. Sodnik: — Vi szamo manjarite, vasa zsena se pa more z delom klati, najj vasz prezsive. Vi bi mogli zs njov delili dobra pa hudo. Obtozsenec : — Gospod szodnik, naj verjejo, ka je tak. Dobroga tak nikaj nemava, trplenje szva szi pa posteno razdelila : Jaz idem prle szpat, ona pa sztane prle. Ali je to nej pravicsno pa posteno ? god V zadregi. — Jaz nevem, ka bi dala kuharici za — Daj njoj kaj penez. — Nej, to bi me prevecs stalo! V trgovinl. — Kakso disavo scsete ? — Takso, stera de disala po bogasztvL Popisz tovaja v tiralnici. Vlaszje: erjavi; ocsi: plave; nos : nava-den ; poszebna znamenja: szvojemi ocsi je celo podoben. Dober razlocsek. Jakso vesztem pa natencsem zsidov pride k rabinari, pa ga pita: — Ali szmem na szveti szobotni den bujti buho? Po kratkom premislavanji odgovori re-binar: —• Ja, szmes! Zatera pita zsidov dale: — Ali je pa dovoljeno na taksi den bujti tudi vus, nej ka bi sze kaj pregreso proti szvetoszti szobote? — To je pa nej dovoljeno; sz tem bi sze jako pogreso! Zsidov debelo gleda, rebinar njemi pa sztvar razlozsi etak: — Buho szmes bujti zato, ka ti buha lejko na szobotni den szkocsi: vusi pa nej,, zato ka td osztane pri tebi... Sztalna tabla vremena, kda nam marha szkot Den Szkot i nam Den Szkoti nam Den Szkoti nam pizscsa- piiscsa- puscsa- Dja kobilag krav I ovca ! szvinja Dja kobila krav | ovca j szvinja nja kobila krav ovca szvinja Jan. 1 Dec. 2 Okt. 8|jun. 4 Apr.23 Maj. 5 Apr. 5lFebr. 9 Okt. 6!Aug.25 Szept.S |Aug. 7 Jun.13 Febr. 7 Dec. 27 6 12 9 27 c 13 10J 29 10 11 17 11 31 C 10 16 12 Mai. 1 13 13 17 14 Szept.2 14 15 21 15 Jan. 4 13 14 20 16! " 5 17 17 21 18 6 18 19 25 19 8 17 18 24 20 9 21 21 25 22 10 22 23 29 23 12 21 22 26 24 13 25 25 Marc. 1 23 14 26 27 Jul. 3 27 16 23 26 Nov. 1 28 17 29 29 5 30 18 30 31 7 Marc. 3 20 29 30 5 Jul. 2 21 Jun. 2 Maj. 3 9 Nov. 3 22 Okt. 4 Szept.4 11 1 24 Febr. 6 Jan. 3 9 6 25 6 7 13 7; 26 8 8 15 11 28 2 7 13 10 29 10 11 17 11! 30 12 12 19 15 Febr. 1 10 11 17 14 Jun. 2 14 15 21 15 Okt. 4 16 16 23 19 5 14 15 21 18 6 18 19 25 19 8 20 20 27 23 9 18 19 25 22 10 22 23 29 23 12 24 24 31 27 13 22 23 29 26 14 26 27 Apr. 2 27 16 28 28 Aug. 4 31 17 26 27 Dec. 3 30 18 30 31 6 Dec. 1! 20 Nov. 1 Okt. 2 8 Apr. !4 21 Marc. 2 13 7 Aug. 3 26 Jul. 4 Jun. 4 10 5 24 5 6 12 8 25 6 Febr. 4 11 7 22 8 8 14 9 28 9 10 16 10 Marc. 1 10 8 15 11 30 10 12 18 13! Nov. 1 13 14 20 16 5 14 12 19 15 Jul. 4 16 16 22 17 5 17 18 24 20 9 18 16 23 19 8 20 20 26 21 9 31 22 28 24 13 22 20 27 23 12 24 24 30 26 13 25 26 Szept.l 28 17 36 24 31 27 16 28 28 Maj. 4 29 17 29 30 5 Maj. 2 21 30 28 Jan. 4 31 20 Aug. 1 Jul. 1 8 Jan. 2 21 Dec. 3 Nov. 3 q fr 25 Apr. 3 Ware. 4 8 Szept.4 24 5 6 12 6 25 7 7 13 10 29 7 8 12 . 8 28 9 10 16 10 29 11 11 17 14 Apr. 2 11 12 16 12 Aug. l 13 13 20 14 Dec. 3 15 15 21 18 6 15 16 20 16 5 17 18 24 18 7 19 19 25 22 10 19 20 24 20 9 21 22 28 22 11 23 23 29 26 14 23 24 29 24 13 25 26 Jun. 1 26 15 27 27 Okt. 3 30 18 27 28 Febr. 1 28 18 29 30 f) 23 19 31 Dec. 1 7 Jun. B 22 Maj. 1 Apr 1 5 Okt. 2 21 Szept.3 Aug. 3 9 Febr. 2 23 Szenje. Tasvarmegye. (Xa zseleznoni.) /Alhd'marc. 19., pondelek pred riszalami, okt. '¦ Ut-8., dec. 13. Alsddr na drugi pondelek po viizmi, aug. 10., nov. 11. Alsopaty febr. 3., maj. 4., szept. 4., nov. 4. Alsosagh april 4., raaj. 25., szept. 21., nov. 5. Alsdstrazsa glei Raba szent Marton. Asszonyfa jul. 13. Battyand (Piiconci) jul. maj. 28., jul. 10., szept. 10., nov. 10. Battyanfalva (Rakicsani), marc. 26., v tork pred riszalih, jul. 2., aug. 16., okt. 8. Borostyankd driigi pondelek vu poszti, maj. 3., jun. 10., szept. 14—16. Csakany, febr. 25., maj. 2., jun. 8., aug. 6., szept. 8. i 29., nov. 25. Csendlak (Tissina) febr. 25., jun. 5., szept. 9. Dobra (Neuhaus), prvi pondelek po 20. aug. i 1. nov. Farkasfalva (Wolfsau) pondelek po Riszalih, szept. 1. Felsddr driigi tjeden vu poszti, driigo szredo po viizmi, v szredo Porciunkula i Deme- ter tjedna. Felsdfendva fGrad, Gornja-Lendava) marc. 28., jun. 20., aug. 16., szept. 29., nov. 30. Felsdld pondelek pred fasenkom, pondelek pred riszalami, szept. 20., no?. 19. Felsdszolnok (Gornji-Szinik), Jan. 1., maj. 1., jun. 1. Gyanafalva (Zsenavci, Jennersdorf), febr. 14., maj. 12., aug. 23., nov. 25. Haromsator jul. 13., szept. 21. Hegyfalu jan. 8., pondelek po 29. szept. vszredo po 8. jun. i 11. nov. Hidegkut (Oankova), marc. 19., v pondelek po evetnoj i szvetoga Trojsztva nedeli, na Kupertovo v szeptembri i na Martinovo v novembri. Hodos (Vasm.)., marc. 10., jul. 5., aug. 19., okt. 4. Ikervar prva szreda marciusa, v szredo pred 21. szept. i 21 dec. Janoshaza marc. 19., pondelek pred riszalami, aug. 23., nov. 15. Korong (Krog), maj 4. Kormend (Kermedin), febr. 2., marc. 12., apr. 5., maj. 10., jun. 24., jul. 20., aug. 24., szept. 21., okt. 18., nov. 11., dec. 13. Koszeg (floiszek) v pondelek pred cvetnov ne-delov, pred Jakobovom, po Egidi, pred Orsinjim i po 3. nedeli adventnoj. Kupfalva (Kogl). aug. 5. -Kuzma (Kttzdoblanje), Krizsni csetrtek. Leka szlednjen pondelek febr., drugi pondelek maj., szlednjen pondelek szept., Miklosovo, Ime Marijino. Lddds (Litzelsdorf) v tork po Riszalah, aug. 11. Martonhely (Martjanci) maj. 6., aug. 6., nov. 11. Miske febr. 2., marc. 25., jul. 2., aug. 23., szept. 8., okt. 4., nov. 15., dec. 13. Monyorokerek marc. 19., v tork pred riszalami, okt. 23. Murapetroc jun. 4., jul. 4., szept. 8., okt. 28. Muraszentkereszt (Szv. Kris v Medjimurji) maj. 3., szept. 14. Muraszombat (Morszka szobpta), v vtork pred fasenkom, v pondelek po Osarnoj nedeli, na meszec po riszalszkom pondelki, jun. 24., aug. 24., okt. 15., dec. 6. Nagydolinc (Dolinci), jun. 16., dec. 6. Nemetujvar (Novi Grad, Giissing), prvi den po Szvecsnici, v pondelek po evetnoj nedeli, v petek po Telovom, aug. 2., szept. 1., okt. 30., dec. 6. Palmafa (Puzsavci) jul. 13. Peresto (Szveta Jelena, Pertocsa), aug. 18. Peterhegy (Nedela, Gornji-Petrovci), jun. 4.. jul. 4., szept. 8., okt 28. Pinkafd (Pinkafeld), jan. 25., apr. 24., jun. 24., aug. 24., okt. 16., nov. 11. Csi te dnevi na petek, szoboto ali nedelo szpad- nejo, szenje sze drzsi szledecsi pondelek. Rabaszentmarton (Szveti Marton na Rabi), drugi pondelek po Viizmi, aug. 10., nov. 28. Rakicsan marc. 26., v tork pred riszalah, jul. 2., aug. 16., okt. 8. Rohonc (Rechnitz, Runac) szredina poszta, velki petek, jun. 15., jul. 13., aug. 24., nov. 25., dec. 24. Rum, jan. 10,, marc. 21., jun. 27., aug. 25., okt. 15. Sarvar, v pondelek po 2. aug., Simon-Judas. Szent-Benedek (Szveti-Benedik), pred pepel- nicov, po posztnih kvatrah, po Ovetnoj nedeli, po jeszenszkih Kvatrah i pred Bozsicsom — vszikdar v pondelek. Szent-EIek, jan. 22., maj. 16., szept. 8., nov. 15. — szledecsi tork. Szent-Gotthard (Monoster), vszaki pondelek po csetverah kvatrah, velki csetrtek, maj. 1., jul. 22., okt. 18. Szent-Sebestyen (Szv. Sebastjan), jan.g|20., april 2O.,Jun. 15., dec. 21. Szent-Peter (Ori), febr. 28., marc. 12., maj. 18., jun. 20., aug. 1. nov. 4. Szeplak, jan. 22., marc. 22., aug. 22., okt. 22. Szombathely, pred Fasenkom, pred Jurjovom, pred Telovom, pred Malov Mesov, pred Andrisovonr— vszikdar v tork i szredo, Porcinkulovo szenje v tork pred 2. aug., zsivinszko szenje v tork pred 2. marc, i 2. okt. Tisina, febr. 25.. jun. 5.. szept. 9. Tot-Keresztur (Krizsavci), april 16., jun. 4. Totlak (Szelo), prvo nedelo po szrpnoj Mariji i po Miklosovom. Vasvar, Jan. 27., marc. 15., raaj. 4., jun. 13., aug. .10., szept. 29., nov. 10. Vep, Jan. 25., pondelok po Beloj nedeli, v • szredo pred Krizsnim csetrtekom, eden den pred Petrovom, den pred Stevan kralovom i nov. 5. Vizlendva (Szveti Jurij), april 24. Zalamegye. (Na Szaladszkoin). Also-Domboru (Dobrava), marc. 19., maj. 16., jul. 13., dec. 9. Also-Lenpva (Dolnja-Lendava), jan. 25., po driigoj posztnoj nedeli v csetertek, na velki csetertek, pondelek po Eiszalah, jul. 28., aug. 28., okt. 28., v csetrtek pred Bozsicsom.^ Bagonya (Bogojina), maj. 19., szept. 4. Banok-Szent-Gyorgy, april 24.. jun. 24., aug. 3., nov., 29. Becsehely, marc. 19., maj. 11., szept. 1,, okt. 13. Belatinc (Beltinci), jan. 20., febr. 24., april 25., jun. 27., jul. 15., nov. 5. Belso-Turje, febr. 24., april 24., jul. 24., szept. 29. Csabrendek, prvi pondelek juniusa aug. 10. Csaktornya (Csakovci), febr. 3., v pondelek po cvetnoj nedeli, jun. 30., aug. 3. okt. 13., nov. 25. Cserencsoc (Csrensovei), maj. 3., szept. 14. Csesztreg (Csesztriga), jan. 19., maj. 16., aug. 25., okt. 31. Deklezsin (Deklezsovje), jun. 18., aug. 21. Oobronok (Dobrovnik), pondelek po Telovom, jul. 25. Drava-Vasarhely (Nedelica), marc. 10., jun. 15., v pondelek po angelszkoj nedeli, dec. 13. Orava-Egyhaz na den szvetoga Lovrenca. Galambok, pondelek pred 16. febr. i 2. aug. Hetes, v tork po viizmi, v szredo pred Krizsnim csetre^kom, jul. 27. Karmacs, v tork po 3. maj. i 1. nov. Kaptalan-Toti, marc. 19. Kottor (Kottoriba), marc. 9., jun., 27,, szept. 30., nov. 30., ? nedele po 3. maj., i 15. szept. Kdvago Ors, aug. 17., nov. 5. Legrad (Legrad), marc. 12., nedela swretoga Trojsztva, aug. 24., nov. 2., dec. 13. Letenye (Letina), febr. 24., jun., 29., aug. 25., okt. 6. i dec. 25. — pred njim vtork. Lenti (Lentiba), febr. 22., april 10., dec. 6. Lesence-Tomaj, jul. 26. Mura-Szerdahely (Szrdiscse pri Mori), maj. 1., jun. 2., aug. 19., okt. 26. Nagy-Kanizsa (Velka-Kanizsa), febr. 2., Vuzem, Eiszali, aug. 15., okt. 15., dec. 8. — Pred vpondelek i trpi 8 dnevov. Nedelicza, marc. 10, jun. 15., pondelek po angelszkoj nedeli i dec. 23. Nova, Gregorovo, Jurjovo, pondelek pred szrpnov Marijov, Velka Nesa, pondelek pred Mihalovom i Bozsicsom. Pacsa, aug. 18., v csetrtek pred Matjasom. Perlak (Prelog), na fasenek, v tork po Risza-Jah, v tork po Jakobovom. Mihalovo. Rac-Kanizsa (Razkrsi), prvo szredo po Viizmi, maj. 16., jun. 24., aug. 10. Strido (Strigova) marc. 19., jul. 22., szept. 30., dec. 4. Siimeg v tork po szredini poszta, v tork pred Krizsnim Csetrtekom, Szrpna Marija, Ber-talan, Demeter, Jalsabeta. Szanto v tork po Riszalah i po Eliasovom. Szentgyorgyvolgy (Szveti Jurij) febr. 19., api\ 12., jun. 8., aug. 10. Szentilona (Szveta Jelena pri Csakovci) maj. 22., szept. 22. Szentlaszlo april 22., maj. 29., jun. 27. Tapolca, aug. 16., dec. 6. TotszentmaYton, jun. 13., nov. 11. Turniscsa, drtigi tork po Viizmi, v esetertek pred riszalami, na Antolinovo, v esetertek pred Velkov Mesov, drugi den po Maloj Mesi, v esetertek esarnoga tjedna i okt. 4. Tiirje, febr. 24., apr. 24., jul. 24., szept. 29. Vidovec, april 25., okt. 18. Zalaapati, marcius 12., v szredo pred riszalami, driigi den po angelszkoj nedeli oktober 31. Zalaber, pred Gregorovom, po Velkoj Mesi, po drugoj nedeli adventnoj. Zalaegerszeg, febr. 14., v pondelek po cvetnoj nedeli i po Jurjovom, v tork po riszalah, jul. 22., szept. 9., okt. 28., nov 30., dec. 28. Zalalovo, april 1., maj. 13., aug. 29., nov. 5. Zalaszentlaszlo, april 22., maj. 29., jun. 27. Zalavar, febr. 24., jul. 26. If a Stajerszkom* Apacs (Abstall) strti pondelek po viizmi, szept. 9., tretji pondelek v okt. Cmurek (Mureek); marc. 17., krizsni pondelek, jun 26^ aug. 24., szept. 29^ okt. 28., dec. 6. Ehrenhausen (vise Spielfelda), jan. 20., na zsaloszten petek, maj. 9., szeptemb. 24., nov. 22. Fehring (Borinje), v pondelek pred pepelni-cov, v tork po strtoj posztnoj nedeli, krizsni tork, aug. 6., szept. 21. dec. 21. Feldbach (Yrbna). jan. 25., marc. 10., maj. 1. i 25., jun. 28., jul. 26., szept. 24., nov. 6. i vszaki driigi tork meszeca aprila, aug., okt. i dec. zsivinszko szenje. Fiirstenfeld, v pondelek po trejjoj posztnoj nedeli, krizsni pondelek, jun. 24., aug. 28. okt. 28., v pondelek po Miklosovom ; april 15 i nov. 15. zsivinszko szenje. Gleichenberg. febr. 24., jun. 8., aug. 2., okt. 21. Kapela, prvo nedelo po viizmi, po Mariji Mag-daleni, po Maloj Mesi. Lipnice (Leibnitz), vszakoga meszeca 25. zsivinszko szenje; privi pondelek po Szvecs-nici, maj. 1., jul. 25., nov. 11 drobno zsenje. Lotmerk (Luttenberg), vszaki kvatrni tork i velki tork. Marburg, vszakoga meszeca driigo i strto szredo. Obranja (Habenrain) april. 25., okt. 7. Ormos (Friedau), na zsaloszten petek, maj. 25., prvi pondelek po Jakobovom, szept. 21., nov. 11. Ptuj (Pettau), april 23., aug. 5., nov. 25., vszakoga meszeca prvo szredo zsivinszko szenje. Radgonja (Eadkersburg), 14 dni pred fasensz- kiin pondelkom, v tork po nedeli szvetoga Trojsztva, aug. 10., nov. 15. Vszakoga meszeca prvi lork zsivinszko zsenje. Spielfeld, april 16., jul. 6., okt. 16., dec. 28. Straden na zsaloszten petek, maj. 4., aug. 16., nov. 2., dec. 28. Strass (pri Spielfeldi), mare. 10., jun. 8., aug. 16., nov. 30. Szv. Ana, Nemska (St. Anna am Aigen) v pondelek po strtoj posztnoj nedeli, jul. 26., aug. 28., nov. 11. Szveti Anton (pri szv. Lenardi), april. -28,, jun. 22. vszoboto pred Malov mesov. Szrdiscse pri Drayi (Polsterau), marc. 17.7. april. 25., maj. 12., aug. 24., nov. 14. Szveti Duh (poleg szv. Jurja), aug. 24., dec. 13r Szveti Jiirij (prvi Kadgonji), febr. 3., april 15.. nov. 21. Szveti Jiirij (pri szv. Lenardi), april. 22., aug. 12. Szveti Krizs (pri Muri) v pondelek po csar-noj nedeli, maj. 3., jul. 26., nov. 6. Szveti Lenard (v Szlovenszkih Goricah), jan. 20., maj. 19., okt. 4., v pondelek po Beloj nedeli, jun. 24., aug. 2., nov. 6. zsivinszko szenje. Szveta Trojica (v Szlovenszkih Goricah), maj 4., na nedelo szv. Trojsztva, aug. 15., no-jeszenszko kvatrno nedelo, v pondelek po^ posztnih kvatrah, v pondelek po szvetoga Trojsztva nedeli, aug. 28 i v pondelek pa jeszenszkoj kvatrnoj nedeli zsivinszko. szenje. Verzsej (Wernsee) maj. 6., szept. 29., nov. 30. Wildon, febr. 24., na viizemszki tork, jul. 2.1 22., szept. 29., nov. 25. Xa Horvatszkom. Koprivnica febr. 3., marc. 26., maj. 4. jul. %.y okt. 28., dec. 7. Krapina marc. 19., maj. 5. i 16., jun. 27.r jul. 16., aug. 13., szept. 10. i 29., nov 11., dec. 6. Ludbreg april 30., jul. 16., szept. 8., dec. 21. Varasdin april 24., jun. 24., jul. 25., noy. 5., dec. 21. Zagreb vcsetertek pred cvetnov nedelov. drugi den po Markovom, jul. 13., dnevi po treh Kralih, po Simon-Judi, po brezi greha poprijetji Marije. Vinkovce maj. 16., aug. 6. Vinika driigi den po Markovom, velki eseter- tek, v csetertek po Telovim, v pondelek po Stevanovom, po Miklosovom, vszaki pondelek po kvatrah. ]MCera. Tonna je 1000 kilogrammov, to je 10 metercentov; metercent = 100 kilogrammov (kgr.); 1 .kgr. = 1000 grammov. Kilometer = 1000 metrov (m.) Kiloliter = 1000 litrov; hektoliter = 1OO litrov. Priwmeri more paziti, jeli je vaga, kila, meter ali liter cementerani. Kda vaga pri miri, na vednakom podi sztoji, pri kazali dva jezika vednako moreta sztati. Vaga tvszikdar more ne vednakom podi sztati. ¦SxexSJ^s^g^s^*^ Za volo Balkanszke bojne szam prisziljen 20,000 falatov imit. prve'vrszti szidro sztav-ba, "na rubin kamnah bezsi, (3 pakrivalo), sztere szo torki naro-csili, po falatah za K^ti"— falese odavati. Naj nis-cse s-zi Jne zamiidi to vugodno priliko, da bi to prve vrszti — na po-lojno senk — voro ne szpravo. Narocste szi vcsaszi, ar odavaDje malo vremena I drzsi. 3 leta sze dobro sztoji. Razposilanje sz povzetjom. Stactin razposilanja ax Bohnel, Wien IV., Margarethenstrasse 27/205. = Izvireu fabrieski cenik zaman. =— ^—- t idenjom * — ndj sze Er6nyiov lobthyol salieyl niica : 1. pri szrbljivoszti 2. pri gori zribanih kotrigah 3 pri svici nog i pod pazjami 4. pri Eccemi 5 pri vszakojacskom boli kozse. Na vtihszanje bolov konca csrev, szrbljivoszti konca esrev i pri bolah hiimorrhoid sze naj nflca. Gorenje hladi, vktlp vlecse i sflhsi. Lena 3 kor. Redi: Diana apolheka JEr^nyi B^Ia. Budapest, Karoly-korut 5. Glavno szkladiscse: Apoteka sv. Antona Nagyvarad, Gerliczy-palacsa. Prorokii vanj e da le Iepi, szamo trt sze poreszni, csi te I>lANA.krem i DJAXA-sHfo szredsztva za lepoto nficali. Znano je da TSZe OSZep- nice i szpuscsanje doli zapere od lica i rok. .Snt'zsno-belo, mehke, csisite i fine roke sze szamo pro Diana-szredsztvah zadobijo. Eden priszkricsek glaseni szilhoga Diana-krcina (na niic v nocsi i vu dne) . . . . K 1-50 Eden piszkricsck ^liseni masznoga Diana-krema (szamo na nocsni ntlc).....K 1-50 Eden falat prave Diana-szeifc . . . . K 150 Da sze narocsiti vu Diana apoteki, Erenyi Bela. Budapest, Kdroly-kornt 5. Glavno szkladiscse: Apoteka Sv. Antona, :—¦-- Nagyvarad, Gerliczy palacsa. rr-^: Vu kucsi tadi escse pri najsziromaszkesih liidih :: je zse davno znano, da pravi :: Diana szolni vinszki geiszt je najprva poraocs. Po maszazsi vcsaszi rainejo najhusi boli. Na cukri od znotraj tek da. Z?un toga, kak domacse szredsztvo, sze -------lehko niica na vsze.------- Diana szolni vinszki geiszt :-: vu glaszah za 44 filere sze vsze provszedi dobi. ;-: io proti metanji zemle. 1 skatla 6 kor. 50 fil. franko. Velka skatla 10 kor. franko. Mnliirc se daj0 vracsiti z jJlUUd Yertesovim zelesnim medenim szirupom. Najboljse szred-sztvo pri prehlajenji pliics, pri ab-cerungi, proti kasl.ji i bolone prosz, pri pliivauji krvi i pri sziroma^tv krvi i pri njihovih nasledkah, kakti pri boli auglnskon. SzLboj, bledoj deci za csonte najboljsim haszkoni. Eden glas, na poszti, franko poszlani 3 kor. 501 fil., 4 glaszi, kelko za edno kuno doide. franko 10 kor. Za Yiiha Proti Kaslji, Essencia proti gihti, JDobra szredsztva domacsa. slere na naprej piszaoje doktorszko v.-r/.ikdar se znova napravijo, piszrno rabe, dela, iz koj szc dela, sze pojii.se, potem ne szkrovna szredslva : 7nJAfjpfj bole, kakti: netek, bozsno prekiihanje, ZjaiUUtd viganje, vbmetanje, gorenje vu zalodci i krcse, zviiotoga vsze vrszli szlab.szt hitro i gviisno odpravi Vertesz ova zalodca esszencia. 1 glas 4 kor. franko. PfWOpnppop. 1-ihile, Verteszove, proti trdomi i lUZiuCllCl/uC sztavlenomi sztolci najbolje gviisno szredsztvo, sztero je dobro i za kuro za ocsiscsenje krvi, zato pa poszepno pvi zsenah proti nerodnoszti jako dobro, 1 velka szkatla 2 kor. 4 > fil. franko. "ejesioiQ PantlikoY csry jasaaBBBSBsrzss&s glavov jjliszte hitro i gviisno odzsene Verteszov Cu-0 pilula, sztero je escse te neskodljivo, csi gliszt ne ga. Csi niicamo. ne se trbe odtrgnoti od vsakda nesnjega zsivezsa i c?rv z glavov. sprh-njeni odide iz tela. zato pa vecs se povnnozsavati ne n ore. Kak spoznamo nazocsnost gliszt? Betezn k valozsne bole dobi, kakti krcs vu toli, zviin toga ciitenje, liki bi edna klopka prisla do guta, velri, szpodnje telo sze vkiip sztiszne, voli sze, oinajca, ne ga krvi, ne tek, driigocs pa velki tek, szlaboszt, ne ga vole k deli, doszla szlin. britko riganje, szmicanje vu pr.«ah i t. d. Kakti zviinescje zna-menja. Plavo okoli ocsib. poszebno beli noheti, bledo lice, notri potegnjeni jezik, bitvani, napnjeno telo. Pri marocsili trbe odpiszati sztaroszt. 1 skatla Cu 0 pilul 7 kor. 65 fil. franko. DfAtl OWl/M l szrbljivoszti mazalo, Dr Scott-ovo, I lull bVll/1 na nogah i rokah, pod pazjami i na driigih talah tela gvusno odpravi nevngodno zdubo. Cena 4 kor. franko. Pal7QTn Vertosov. pvole za csiidni balzam zvani, DdlZdlll je najboljsze zviinesnje i znotrasnje szvedszlvo proti bozsnomi csiitenji. 12 mahih ali 6 duplisnil) glasov 5 kor. franko. 1 liter 6 kor. ~2 litra 1- kor. franko pakivanje i razposzilanje. PiiiintQVA ^l sze scse to^a 0(^Qrll0?a grena od- f JJdlllblUi szloboditi, naj nuca szredsztvo Orel apoteke proti pijansztvi. Zduhe, teka ne ma, tak sze lehko notri da vu pitvini, sztere sze potem za kratek csasz gviiszno odnavadi. Edna porcija 6 kor. Duplisna porcija, pri velkom pijanci, 9 kor. 80 fil. franko. Drnfi 7cmorcfli/i zemle (zemla mece) p16823^1 llUll ZolUCUOaKl vidovomi, proti krci zsil i ntrobe z najveksim haszkom sze miicajo prahi Tocsenadresnarocsbe YŁRTŁS LAJOS oli, Dr Bro\vn-ov, proti boli zsil vtih, proti teki viih, proti siimenji .sztavlenji viib, jiroti gluboti i proti vszem drugim bolom viih jako dobro szredsztvo. Eden glasz 4 kor. 25 fil. fianko. zamuktijeno ti, proti bolezni prsz j i guta, proti naseci i prehlajenji gula je prevecs hanacski saft rastlin. .1 glas 3 kor. 40 fil. i banacska tea vasztlin sz skatla 1 kor. kak dodatek. Deca tiidi rada jemle. kopaliscsa Herkules, bol flihsa, notri se viWje, proti gihti, susam, prehlajenoszti, proti bolom glave i zsil, proti obtrdnjenosti i zvinjenzsti it. d. 1 glas franko 3 i 5 koron. Mkak ste sztari. vu kratkom vremeni sze j zvracsi po Injection i Capszulesz vegetalesz. glas Injectio 2 kor. 50 fil., 1 glas Capszulesz vegetalesz 3 kor 60 fil. ocsiscsavajocsi Szarszaparilla-cxtrakt probol- kor. franko, 1 velki glas 5 korona franko. ill I j.— Radium vekerca z mu- zikov — — — —,, 8.— PendulvO'ra, tciren bije,, 10.— Pendulvure stavba na muziko i bitje— —,, 14.— Okrogla vzra, vekerca ,, 6.— Navadna vekerca —,, 2.— Dobrostauje pismeno na tri leta, Razposilanjc »x poTzetjom. IV., Margarethengtrasge 37/305. Tzviren labrioski ceuik zaman. Grozovitno sze pomnozavajo oszepnice, csi vu vremeni ne vesinimo kaj proti njim. Pravi IU A X A-k i-iiii i DI1XA - szei fa kahti edino szredsztvo prati oszeprucam i szpttsesanyi i kakti, sztero obeli roke, fine vesini lica, je poznano prcd zsenszkim szvetom, zdaj zse sze vszepovszedi dobi. Eden piszkricsek glaseni sztihoga Diana krema na niir, v nocsi i vu dne).......K l-5O Eden piszkricsek glaseni masnoga Diana-krenia (szamo na nuc v nocsi).......K l#5O Eden falat prare Blana-szeife.......K 1*50 Da sze narocsiti: Vu Diana apoteki Erenyi B61a, Budapest, Karoly-k8rut 5 Tir. Glavno skladiscse : Apoteka St. Antona, Napyrarad, Gerliczf palaesa. 10* 111 BLflUflSI fIV Jr*latno i blago iz pamuka kiipleno direkt pri narejavci ^AO prisparanja kaze. Bri-zaverfiDJo ill 0 sat-e, prtovje, sto'nice, platno, zeflri, barketi, flanelli, robreki i. t, d. Razposila s povzetjom Josef IMartiiiek Roth Kostelec No 300 (Csesko.) Cenik i mnstra zaman i brezi postnine. C'.'i se ne vidi. premeDim ali nazaj posljetn peneze. 5 kil. dobro, sivo, scse sam K 9-60, 5 kil boljse K 12. 5 kil, bclo, mehko, liki meorje, scsesanc K 18, 24. 5 kil, mehko, liki meovje, snezsno bell, scsesano, K 30, 86. 5 kil na polojno meovje K 12, 1480. 18. Me-ovje, siv a 3'60 kor., beli K 5.40, snezsno bolo 0, 660 kor. po pol kilah. /^A^jkirn ik•— (Za gloria-srebro zvano) iz crca szidro re-montoar. vu szrebmom toki .'! prokrivala K 4'50 Poszebno, pogaesaszto, kavalier rcmont. v ocelnoiu ali nikkel tok!, fina stran K 480 Onaiszta, szidro sztavba, sztraniz crca K 5"60 Pr»Yi Bzrebrni cylinder remontoar K 650 Prsri szrcbrni kavalier sziilro rem. stran iz crca, 0 pokrivalo . . . K 12-— /sclezniesarszka preeizion viira. nikkel tok. rDoxa" . . . , . K 11 50 Pravi szrebrni szidro remont.. n-i kamnali bezsi......K 7-60 rJorg6 preeizion vora" vu najbolfscm i naj-^ bolje szolid dclo, 15 pravi rubint kamnov, pravi szrbrni iok . . . . K 27- — Jorgi) tocsna vora, nikkel tok . K 19"-Prari 14 kar. zfata zsenszkina remont. T8ra......K 18- I'ritTi 14 kar. zlati inoskin lane, lOgiamov zsmeten......K 26- — Pravo 14 kar. zlato viszecse delo K 560 li kar. zlati zsenszkin lane 160 cm. dugi 14 L.ur. zlati oriiiitlni .... H kar. zlati prsztanck kak sze komi vldi szrcbrni sos/podszki lane veken-a. nickel tok • 1 vb'ra, bije, 100 cm. duga Prari Pravi Prari Prari Bobru Pendu K o0-— . K :?•— . K 5" — . K a.__ . K 220 . K 12-60, 'Vet's sze no proszi. Za vs/.ako pri inoni kiipleno ali popravleno vSro dabro sztojim. — Cenik zaman. Obcsinszka hvala FRANZ WILHELM apotekari c. kir. dvorszkomi life-ranti, Nenkirchen, Nieder Osterreich, ki je guri naiseo antiartbritikus krv. ocsis-csavajocso teo. Krv. csisztipri oteki i gihti. («si zdaj pred ludi sztopim, zato vesinim, ar ob prvim za dusznoszt szpoznem, da gr. apotekari Wil-helm Neukirchen mojo veJiko livalezen prikazsem za oao szliizsbo, stero je Dj'egov krv ocsiscsavajocsi tei pri mojem prehlajenom otoki dovrso, ob drtigim zato, da driige, sieve i te bol mantra, ua to imenitno teo opninam, Ne norem doli szpiszati one bolezni, steie szam csiitila tri leta pri premenjevanji vremena. To rain 4 tjednom imemuveni tei me je ne szamo reso vsze bolezni, uego vu celoin teli sze dobro esutim, pa zse 6 tjednov nepijem teje. Moje pre-pricsanje je, da vszaki. ji proti szpodobnom boli te tei rabi, narejevca toga teja de na veke dicso Franz Wilhelm. likiijasz. Z pozsebniin postiivanjom. Zseua gr. generala Butschirn Streiteld. Krieii pak 2 Uor., O pakoy 1O kor. Dobi sze vu vszakoj apoteki ali drogeriji. potem pri Torok Jozsefi, Budapest, Tballmayer i Seitz, hochmeister Fridrik naszledniki, Neruda Sandor, taki j)ri narejavci, dvorszkomi liferanti Franz Wilhelm Neunkirehen, poleg Becsa. Od stub do stub iiizse pride cslovek ^m csi ne poszluhne dober ta-nacs. Znano je, da szamo ,,Erenyiov Ichtyol S^alicyl" je mogocsi vtihszati szrbljivoszt. na konci csrev i haraorrhoid bolezni. Znano, da kak prve vrszti sziihszno, vkup vlecsecso, deszinfici rajocso szred-sztvo odsztrani csen, csenovo szrbljiroszt, eccemo i szvic na nogah i pod pazjami. Pravi rErenyiov Ichthyol Szalicyl" vu skatlah za o korone sze szamo pri narejavci dobi: Diana apoteka ERENYI BELA Budapest, Karoly-korut 5. Glavuo skladiscse: Apoteka sv. Antoiia, Nagyvarad. === Gcrliczy palacse. ^= Od zvezd de lepsa Vasa lepota, csi te pravi DIANA-krem i DIANA-seifo nilcali. Obeleoje rok, csiszto drzsanje lica po niste-rih dnevov nuci Diaua-krema i Diana-seife sze zadobi. Edino szredesztvo proti oszepricam i szpiiscsanji. Eden piszkricsek glaseni szuhoga Diana-krema (na niic v nocsi i vu dne)......fC l-50 Eden piszkricsek glaseni masznoga Diana-krema (na niic vu nocsi).......K 150 Eden falat prave Diana-seife . . . . K l"50 Da sze narocsiti: Vu Diana apoteki Erenyi Bela, Budapest, Karoly-korut 5. — Glavno szkladiscse: Apoteka sv. Antona Nagyvarad, Gerliczy palacsa. Szvinje szo ginole tu veszi. Eden vert za driigim je zgiibo szvinje, szamo sztari Kovacs Janos je kadio veszelo i zadovolno pod velkim krizsovom drevom. Vszaki sze je joko, tozso, szamo on ne, on je zadovolen bio i pripovidavo je szvojoj drzsini od sztarih csaszov, kda je on escse pod ko-mandov, Petofi Sandora ausztrijance bio. nego priso je Eusz i teda szo prisli zsalosztni csaszi . . . i tii szpadnola szkusza iz njegovih ocsih. Nego nihajmo sztare csasze, ar vszik-dar me boli szrce, csi mi na pamet pride generalisz Bern, kda je z najveksim poetem, Petofi Sandorom, ki je njemi ponocsnik bio, jezdo pred frontom i sze je veszelio, kda je vido goreti vu nasih ocsah ogen bojne . . . Sztarije n^ vpamet vzeo, da vszikdar vecs pa vecs liidih je okoli njega sztalo i poszluhsali szo sz pobozsnosztjov lepe szpomenke sztarih esaszov; szamo zdaj, gda je vtrgno nit szpominanja sztarih vremenov, je vido, da celi dvor je pun z liidmi. Vcsaszi je szo pozdravlat i je pito, ka je nje se prineslo. Beda SandorP, najlepsi decsko vu veszi, ki je v zarocskah bio z vnijkov Kovacs Janosa, z Judov, je doli vzao krsesak i etak je pravo : Tii szmo sz tov prosnjov, da bi nam povedali, kak je. to,.. da vu eeloj veszi je vszaki zaloszten, da szvinje ginejo, szamo vase sze pomnozsavajo ne z ginejo, ka 'je tomi zrok ? Sztari je malo szkasljao, gor je sztano sz sztolice i etak od? govoro : Kda je bojni konec bio, szposzkrili szmo sze, Tak szam priso vu edno apoteko, kde szam vu szluzbo sztopo. Ednok szam reszo zsitek mojega verta, zato iz zahvalnoszti mi se dao eden prah za zsivino, szteromi ime — szledi szam zvedo — je ,,VeszeIje Ver» tov*s i etak je pravo : Janos, ti szi mi reso zsitek, jasz morem zahvalen tebi biti ; ovo tii mas szredsztvo ze reszeaje tvojih szvinj, csi bos kda meo szvoje versztvo, ar bos meo, pomore te Bog, ar dober cslovek szi i liibis tvojo domovino, tak niicaj pri tvojih szvinjah to szredsztvo, vido bos, z zahvalnosztjov bos na mene mislo. Tak je tiidi bilo. Morete znatL da ki male porcije iz toga praha vu krmo szvoje zsivine mesa, tek obiidjava pri szvojoj satari. ,,VeszeIje Verta*4 dober naszledek ma na zsalodec, prekiihanje pomaga, krv csiszti, meszo krepi, zsmecsavo zsivine. szvinj, ovc i driige sztvari pomnozsava tak, da vu niszterih tjednah sze na trg lehko pelajo. Poboljsa mleko, na csonte je dobro pri mladoj zsivini, pri csednom davanji obdrzsi zdravje. Od toga praha je zsivina krepka i zsiva. Pri bregoj sztvari nika ne krepi malo sztvar vu materi, kak te prah, steri je posebno dober,. da zsivina nadaja. Konji vu bozsnom sztalisi, z ednov recsjov zapuscsena zsivina se vcsas pomore i okrepi, csi prah ,,VeszeIje Verta'* redno dobijo. Stokrat sze placsa, ka te prah kvsta. Na konci Bede Sandor je oproso sztaroga, da bi povedo ime i adres onoga patikariusa, d steroga sze te prah da narocsili. Sztarija naprej vzeo eden falacsek papera,. na szterom je adres bio Apoteka Torok Jozsefa, Biidadest. Kiraly-utca 10, Vszaki je razmo, da Torok je ona apoteka, kde sze prah ,,Veszelje Verta" da dobiti. Cena je fal, ar edna velka skatla szamo 1 korono kosta. Potem pazte na szledecsi adres ;: Apoteka Torok Jozsefa Ka posti najmenje 6 velki szkatul sze da narocsiti s povzetjom za 6 koron. Potem sze^ pascsite i szi narocsite 6 velkih skatul praha ,,VeszeIja Verta". Csi za za isztino lepi i fal inszirument Wieuszko del© scsete kiipiti, proszte zaman i brezi posztnine cenik otl G STIASNYFIRMA.WIENXVII. Kalvarienberggasse 34 E Vora s lancom K 3.— zsmeesara i tolf. Moja prava amerikanska sidro remontiir vora, iloliro nikkelirana, 36 vor Iiodi, dobro regulirana, szidi-o sztavba, lepi nife-kel lane zsmecsava i tok dokecs mo mev, po fa-lati szamo 3 kor. Na tri leta dobro sztnjim, Raz-posilanj? sz povzetjon. Max Bohnel, Wien IV. T1>:V.> Margaretlicnstr. 27-205. n fabricski cenik zaman. Vertesov fluid najboljsze szredsztvo pralno konjom za krepesanje zsil i zsilic v Rimi, Osztcndc, Parisi i Londoni obdr zsanih razstavah sz prvimi preniijami: zlata inedajla, zlati kiizs, pismo je pohvaljeno. Cena 1 korona. Nindri sze ne dobi pravo, szamo vu glavnom szkladiscsi : * Apoteka Torok Jozsefa Budapest. Kir&ly-ntca 12. \r. Naj sze Njiin dosztaja iti SIROMASZKA I BOGATA ZSENA I>IA]> i-kr<'in i kiipiije, (isi oszepnice i szpuscsaDJe szi scse od lica szpraviti. Bela. fina, mehka roka i lice po rain 3 dnevov sze zse vpamet vzeme. Ysze povszedi jo nucajo. kakli szredsztva prve vrszti. Eden piszkiicsek glase'ni siihoga Diana krema (na nuc v nocsi i in dne) — K 1 50 EdeD priskricsek glaseni raasznoga Diana hrema (na nuc v nocsi) — — — — K 1 50 Eden falat prave Diana-seife -— — — K 1-50 Da sze narocsiti: Vu Diana apoteki Er«'iiy i Itela, Hildape^i, KaroJy-korut 5. N. Glavny skladiscse : Apoteka Sv. Antona, Nagyvarad, Gerliczy paloca. vu slerikoli dezselo, vsze povszedi szamo to pravijo, da prayi DIA N A -szolni vinszki geiszt vu vszakoj hisi more bili. Doszta l>e-tezsnikov sze z zahvalnosztjov szpo-mene, da njemi je szamo pravi I3i AN A-szolni vinszki geiszt Pomogo. Sto sze potem scse szvojih bolov resiti, on szi naj li ktipi DIANA szolni yinszH geiszt za 44 filler. Vsze povszedi vsze dobi. KALLAI LAJOS-a motorfabrika BUDAPEST, YII~ Gyar-ntca 28. Xdina novima ! I>obr©sztaiije za dobro mlatitcv. ==== Najprosztesa i najpopolnesa Pr'Prj^g«^jffitev-LLr^^ Hiji^yiii piliiiti*isi i §!§Mirkiii.§? k@itr@l iiti?» bov napravleni benzinmotor I elektricsni benzin- :----- poszesxtuikoiu i vertoni sze najboljo 'preporaoa.------ Kdllai Lajos-a motori szo prosztni, vszaki vertjelehko vodi i xned szlamnatimi hisanii lehko zs njinii mlati: Zbog razsirjenja teh Dajnovesih motorov niicani masini ognjeni sze voomenijo. Fal delo. Cenik z kepami z a in an i brezpostno. fFabrika ua zselo posle cenik |B| od prave motorne szamohodecse, ¦ ^m slera sze pri mlatitvi, oranji i vozsnji uobroda rabiti. ^m ^^ O«l motorov szirogova olija poszebiu eeuik. ^^ pHJ iU8f|socl oqoad nil j Bp 0} j a$ZB>| aojojoiu i|ifoiu ojqog Dobra mojih motorov kazse i to, da i na probo posljem rad. Ufinn l/n / 10(1(1 d0*}r'^ Pr'Prav motornik glaszi vu vszaksoj krajini do-¦ il\ VlA\ Illllll t'ezse'e obladanje motorov Kallai B ajos-a, zato sze fliUU I\U\ lUUU vertom toplo preporacsajoT Vszi ziiiajo, da ^zaixio Ii ^4. L X^ A. I T a AJ O S-a iineiiitni motori szo iijilboljsi za yogr^zkoga verta!! Z 18 privimi premijami, z zlatov medailov pohvaljeni! Motorje I^allai Lajos-a ne inajo par*a! Fal csesko perje za posztel 5 kilo novo, dobro zcseszano brezpreha perje k 9.CO 5 kilo boljse 12.—, 5 kilo belo, kak meovje, zcseszano K 18.— , 24.—, 5 kilo belo, kak szneg, mehko, kak meovje K 30.—, 36. — , 42. — . Meovje szivkaszto ;i K 3.60, belo ;i K 5.40, belo, kak szneg a K <>. —, 6.60 po pgl kilah. OotoTa posztel. Z rudaesov cihov, dobro napunjeno, 1 blazina-ali pvd Mrbet ISO era. dugo, 116 cm. sflrko K 10. — , 12.—, 15.— i 18 K. •2 metra dugo 140 cm. stirko K 13.—, 15.—, 18.-, 21.-. 1 vankis so cm. dugi, 58 cm. surki K 3.—, 3.50 i 4.—. 90 cm. dugi, 70 cm. siirki 4.50 i 5.50 Na zselenje vu vszakoj velikoszti sze naprajivo. 7. :-> talov matrac z kvszminjom na edno posztel a 27.— K, boljse 33.—. Razposilanjo frnnko aii sz povzefjom K 9.— i vise. POSZTELINA ort 15.— K brez postnine, pakivanje zaman. 1 pit z flanclla tak 190 140 cm., kackie K 2.90, z korinami K 3.O0. 1 prt /. tigrisom tak 200,125 cm. K 2.40. 1 prt z homblckemi, da sze prati, tak 200|150 cm. beli K 2.80, K 3.25, farbani K 2.50, K 3.05, K 3.30. 1 prt platna, ne-simti, platuo, iak 200; 140 cm. K 2.20, K 2.40. 1 prt lla-nella, i'arbani K 2 10. 1 prt platenf szoldaeski no da raz- iafioxiSL."1!™^: |Oprava»a.ojake f Prazna sivana rizpeduja ciha (Inlett). tak i poplanpoleg cen ka. Ka sze ne vidi. sze voomeni alipenezi sze nazaj dajo! Ol>ilek cciiilc zanian i brezpogtno. Benedikt Sachsei Lobes 569. Poleg l*ilsen-a (Csesko). To je ineni dobro djalo i znova narocsim, pravi on. ki MORO-vo zsalodec krepesajoesi :-----------= prvle ^lz=.——_ Krieiler-ov Wl\\\ z znamenjom ANGELA pozna. tocsno napravleni poleg sztaroga, edinoga izvir-noga recepta 1 pocelom szveti. poszobno vu dezseleh korone szv. Stevana jako liibleai. Vecs jezero szpoznanih piszem po jezikah ce-loga szveta szvedocsi szledek zdra-viku pri zviiDszkih i znotrasznjik holah, kakli pri neteki, trdom sztolci, napnjenoszti, pri bosnom csutenji, pri riganji, pri bolah zsa-lodca i jeter, pri kicsi, pri stav-lenom sztolci i proti driigira bolom prekuhanja. krv csiszti, tek probo-ljsa, zsik krepi. Edini narejavec : 9IOKO F K REXC, varaska apoteka, prvi szliizsbem dopiis-cseni narejavec balzama, Rotteninann, Stciermark. 1 glas36filerov, 1 tucatspor-tov K 3.92, 5 tucatov K 14.12. 0 5 liter s portovK 4 26.1 lit. K7.12, 3 lit. K 18. Raz-poszilanjo sz povzetjom vszki den po posti. Raztolsznacsim po vszakomjeziki, glaszna probo zaman. Naznaiuonje proszinipazitil Moker cslovek najvecskx-at dobi takse bo-lezni, etere od prehlajenja i od namrzenja szhajaji. Vn taksem hip t pravi * «5» ijecsov stavhov a ¦a* vu lepom, mataralnom oma- reci lesza vrehovoga, 75 cm. viszoka, bije pol i r-ele vore i spila vu sterojstecs v6ri. Cenapofalati K 14 — Brezi muzike K 10*— Tri leta szc dobrosztoji. Raz-po.silaoje sz povzetjom. Staeuin exporta vor. MAX BOHNEL, WIEN, IV. Margaretenstrasse 27/205. Roskopf vora K o.— ZselezDicsarszka Roskopf v6ia K 4.— Szrebrna vora K 7.—, Omega K K :20.—, Szrebrai lane K ±—, Zlata vora K 18.—, Zlati lane K 20.—, Zlati postanek K 5.— Vekerca K. •_'.— Izviren fal>rieski cenik zamaii Liki frlica je C^y '-Ł. pa donok sze lehko poszvedocsi, da iz pravogu ^ milijon ponucajo vogri. Siromak, bngatec, delavec ali csasztnik. poszesztnik ali bisni goszpodar DIANA szolni vinszki geiszt kiipiije vu glaszali za ±1 fllire. GLEDA YSZAKI da kak belo, csiszto i lepo je lice i roka, steia sze sz pravim DIANA-krenom i DIANA-seifov namazse vszaki den pred szpat idenjom. Szpuscsanji i oszepnicam nega szledka Edino szredsztvo, sztero beli. mehki i lepo obdrzsi roke i lice. Eden piszkricsek Glaseni sziihoga Diana krema (na nuc v nocsi 1 vu dne K 1.50 Eden piszkricsek gl .seni masznoga Diana krema (sano na niic v nocsi) . . K 1.50 Eden falat prave Diana-seii'e . . . . K 1.50 Da sze narecsiti vu ]>iana'apoteki Er6nyi B^la, Budapest, Karoly-kornt 5, Glavno skadiscse: Apoteka S\. Antona, Nagyvarad ^4 3. Komi sc kde ste na tcli spuscsava. JnMt) A 5jJ>» I. Ki kde ste na teli svica. flUM ^HHv ¦ ". Koga na lici, roki nogi aii na glavi szrbi za volo MhUH «St^m r 6. Koga kozsa boli za volo srbljivoszti na lici. roki, nogi t iILŁrQMflJtm I i glayi. * . s 7. Komi svicajo podpazje. * ' a--- -»«¦* ¦>' DoHoSe8renderfljefogazh'veikim haszkom, zse tttdi znajo sztari porgarje, Izviren ErAnyiov lchthyol Szalicyl vu skatlah "a PraV* 3 koron sze izklucsljivo szamo pri narejavei dobi : nit II 1 I** I* * Sim apoteka ERE1IYI Bll.4 UIANASZOllllVIP!SZK1 Q61SZI Blii|lft| VI, Klrolj-kirut S, Iff. je dobro mazalo za trudno telo, ar Postno naroesiJo u povzeijom gze'on- bo.Iezen Pamo od szebe ne mine- - tiszti den odpravi. = csi proti vjemi nika ne vcsini- mt t« i.j * , i m mo- Za(o pa hodijo kiipiivat pravi EHa?80S2 kiidiscsi;: Apoteka SsvB . . . Mssalagyrirai Bsr&^FalMn DIANA SZ0IHI VlliSZiCI QGISZt Vecs kak eden milijon spozuauili szi- ,- .m fi|»- szem je prisl6 iz rszoh krajov szveta. #4 W™ ffnila /Cm nV^7^ perje k «.6O. 5 kiln boljse 12.— . 5 kilo *\ iliJL^f Y\ V%|1 • fBfc belo, k;ik meovje, zeseszano K 18. — , !|Dl U < v.A/fflC^i ^^^W ^Jk 24- ' 5 kil° bel°' kak szne«' niellko- ka.k IS fi\ IM1II *fl^(^^ar*\/5N<^L^ * Tf^^1^ kak szneg a K 6. —. 6.60, po pol kilah. ^g) " ^A ^f^^i^ 4 8BHMBBI <*OtOVJ1 pOSZtel. da je posta prinesla i3u %*'F*f$ # ^ , ., . , . 4 ., • i- 11. v . zse davno csakani ' "* Z nidecsov cihov. dobro napunieno, 1 blazina ah pvd Mibet 180 cm. dugo, 11G cm. sflrko'K 10.— , 12—. 15.— i IS K. __ _ ,. 2 meira dugo 140 chi. siirko K 13.—, 15.—, 18.—, 21. —. TnlB«i»« LmaiM m 1 vankis 80 cm. dugi, 58 cm. sttrki K 3.-, 3.50 i 4.-. • Jj I^,Ma«M JbIIjiI 1 90 cm. dugi, 70 cm. siirki K 4.50 i 5.50. W^mWSwmWli mSLm 1SBBB HI Na zselenje vu vszakoj velikoszti sze naprajivo. ——————————— Z 3 talov matra<- 7, kosztniniom na edno posztel ;'i -27.— K, 1^1" S jr^. r»osz:TEm>^. ——------— od 15.— K Grez postnine pakivanje zaman. Na szprotoletje sze ponovijo oszepnice i zsene l prfc z flanrlla tak 190x140 cm., kackia K 2.90, / korinami szo grte- Vu dezseli vszaki den 17 jezer zsen k 3.60. i pit 7. tigrisom tfk 200x125 cm. k 2.40. l prt z niica Diaua.kreni, da odsztrani oszepnice. bombcklemi, da sze prati, tak 200x150 cm. beli K 2.80, K 3.25, farbani K 2.Ł0, K 3-05, K 3.3o. l prt z piutna, ue- Eden piszkricsek glaseni szuhoga Diana- sirani platno tak 200x140 cm. K 2.20 K 2 40. 1 prt lla- krema (na nuc vu dne j v nocsj) ._ K 1.50 nella, farbuni K 2.10. 1 nrt plateni szoldacski. ne da raz- -r, ¦. • i • i i • tv trgati csiszti stempel, l i LHn..a „„ ' .mly^ I Eden piszkncsek glaszem masznogaDiana- tal 200x140 cm. K 2 75. |Opra\a za lojake. j krema (na inic v nocsi) — — — K 1.50 Prazna sh-ana szpoduja ciha (Inlett), tak i poplan polegceni a. Eden falat prave Diana Seifo — — — K 1.50 Kaszeuevidi,szevoomenialipenezi8zenazajdajo! Da ge n ltl . yr MANA-APOTEK1 Obilcu cenik zaman i brczpostno. ERENYI BELA BUDAPEST, KlBOLY- _,. lMfn ri +¦ ns\ kORI T 5. — GlaTno szkladiscse: APO- Arthlir Wollner, Lobes O69. teka bszv. akto>a% yAGYVABAP, Poleg Pilsen-a (Csesko). ---------- GEBLICZY-PALACSA.---------- Dokecs mo zsiveli V Dragi moj csitatelj! Nasemi zemelszkomi bivstvi je konec postavleni. Poleg bozse vole, eden prvle, diiigi szledi dokoncsa szvoj zsitek. Zato nasz je obleko Vsze-raogocsi sz pametjov, z razumom, da nase i familije dobro z dobrov, postenov diieov vzsivajmo. I na zsitek bi ne pazo cslovek ? Pa naj z veksega ne pazijo, ar — szamo li odkrito vadlujmo — kelko nasz je zdravih. Skoro vszaki drtigi cslovek kaszlja, kelko jih vidimo sz hitvanim, sz szivim licom, liki pepel, sz vugnjenim hrbtora, s trepeta-jobimi kolinami. Vu prszah nezracsunanih liidih tarn sze szkriva najveksi sovrazsnik eslovecsansztva, zsitek ropajocsi bol pities! Te velki beteg po mali pride, naprej poslje kasel, prelilajenje, influenzo, bol prszili. noesui svic, nesz-uej i cslovik szi nanes ne misli, da za temi bol plues naliikava, szteri porobi mater deteta, zseno mozsa, familijo kriiha. Zato vszakoga opominamo, da csi kasla. csi je zamuknjeni, ne ma teka, csi lehkesi graesiije, csi v nocsi svica, csi sze szlab csiiti ali pa csi kaj taksega pri szvojoj drzsini v pamet vzeme, naj vcsaazi narocsi od csiidnih szledkov imeniten lipovoga inedti szirup i naj za-bora razsirjenjej bola. Lipovoga niedii szirup prehodi vsze spodobne svedsztva, vtihsza kasel, odpravi pliivanje krvi, otopi szline, poboljsza tek i odsztrani v nocsi tak nevugoden svic. Na angluskoj raz sztavi z zlatov medailov pohvaljeni. Eden izviren glas z naprejpiskom za 3 koroiie szi narocsiszti sz prozetjom ali pa peneze napeej notri posljite vu edino gladuo szkladi scse, ar nindri se ne dobi, samo vu edinom gladnom szkladiscsi apoteka Torok Jozsefa, Budapest. Kiraly-u. 12. Na posti ce najmenje 3 glasoy poslje z naprejpiskom vred. Nisterne iz med vecs jezer zalivaliiili piszem, vu szterili sze za ciidem szledek IJpovoga luedii szirnpa zahvalijo. Felsonyarsad, 1911. okt. 1. ^Postuvani goszpor^apotekar! Odszpodi podpiszdni Musitz Albert nazvesz-tim, da 16 ga auguszta znamenja plucsnoga bola szo sze szkazala, kakti soic krvi pliivanje, kasel eotri -vometanja, smicazje vu prszah, vu postel sro me vrgle. 13-ga szam 2 doktora probo, szledka ae bilo, ne je drugo od zajaj bilo. kak sze prek dbti smrti. Te szam po szlucsaji v roke vzeo kalendar, vu szterom od zgoraj popiszani goszpod Orkeny-ski Lipovoga medii szirup proti boli pliicsnomi preporacsa, szleroga szam i jasz narocso okoli 1-ga szeptembra, tri velke glase, zse 30 dnih nika mi vecs ne fali, zse szam tri kik zsmet-nesi, kak prvle, kda szam zdrav bio, z to pa sze zahralim gospor apotekari: Escse popisem, da pred jemanjom vrasztva szam dva tjedna nika ne jo, ar sam ne mes tek. Po niici mi jo vcsasi priszo tek, zato pa usakomi preporacsam. Zse 3 poznancom szam dao njihov adres, ednomi szam pa zse narocso. te vidli, da iz nase krajine jih vecs ea naro-csiti, jas pa komaj csakam, da od lica do lica njim zahvalim, sztero vu mojoj Pestinskoj poti, — ne szam escse bio v Pesti — nikak ne za-miidim. Kvar, da vu csasznikah ne oglasiijete, dosta liidih ki se resilo smrti, csi bi za csasza niicali. Felsonyarsad (Pozsonymegye). Ponizen szluga Musitz Aibert. Pod brojom 450/1911. szvedocsioi, da od mene poznani Mnsitz Albert poszesztnik, prebi-valec Felsonyarad, to pismo pred menOm ki szvojov rokov podpiso. Dunaszerdahely, edno jezero devet sto edenajsetoga leta szesztnajsetoga oktobra. Dr. Uhrovics Vendel, kraljeski notarius. (Mesto pecsata.) Majvekszi szovrazsnik je - Mil r Radium ^™ 25 cm. viszoka szfran za nuniere, kazacs povlecseni z radiurnoni, vu kmici na tel-ko szveti, da sze vora celo pa stel i: Eden falat . . . . K 4.— Dva zvona . . . . K 5.— Stirje zvonovje . . K 6 — Radium, muzikalnaj*-vekerka . . . . K 8. — L lV;"Margaretenstrasse 27/205. Poszliiliirjeiia molitev. V ednoj drzsini szta sze szvadila mozs )a zsena. Kak po navadi, je zsena celi den nej >dprla viist, pa je na niedno pitaaje nej od-)rla viist, pa je na niedno pitanje nej odgo-?orila szvojemi mozsi. Den je me"rno pretekeo, )a je priseo vecser. Kak po navadi, szo raolili recser vszi vkiip rozsnivenec. Ocsa je molo iaprej. Gda je zse zmolo celi rozsni venec pa e dodjao vecs ocsanasov za razne potrebcsine, je nazadnje dosztavo : *Zdaj pa molmo scse ?den ocsanas, naj da Bog nasoj materi nazaj .iar govorenja ! — Komaj je spregovoro te recsi, 5e je zsena, stera je celi den bila tiho kak grob, zdrla na ves glas: nTi tepes grdi, ka bos me pa pred celov driizsinov v szramoto posztavlao : — Mozs pa m6rno odgorovi: ,,Dika bojdi Bogi ! zse szmo posltihnjeni, ne bomo vecs molili, naj se je samo nazaj materi palik jezik razvezao." Tiidi i«seca, xsene, mozsi sztaluo ga niioajo. Va slasali za 44 filere sze vsze povszedi dobi, 01A N A szoin°Ba vinszkoga peista bol, heptika ja najbolje nevaren szovrazsnik csloveesansztva, Bag* tillo-szirup boroT z Tapnenim zselezom, steri po dugom ledi let z szvetlim pridelanjom zdravja je cstidivanje szpravo i zdaj zse od doszta doktoro? je szpoznani, liki blagoszlo? delajocsp vrasztvo — po njgovich ozdravlenje prineszecsih delah je ue szamo poszebno vtihsa-jocse, nego celo zdravje davajocse szredsztvo pri razlocsnih bo-lah pliicsah i prszah. Najvocskrat je Bastillo-szirup neprecenjeni kines proti hektiki z tern, da vtilisa kasel i pit I van je krvi, gor oszlobodi szline, odsztrani zaniukiijenoszt, pomensia nocsen svic, poboljsa apetit, pomore .laj, dHsi me te relki kasel. prekllha||je [ na szlednje pi'iliesze SZeil i na te nassin — kak doszta szvedekov szvedocsi — obvarje batezsnika. Naj ne zamiidi potem ni eden betezsnik na prszah kusati nucanje toga vrasztva, stero ou najkracsisom vremeni prinesze komaj csakano ozdravlenje. OPOMBA! Pravico vrasztva szvedocsi vu vidlivo znamenje obvar-vano ,,oroszlan z dvema krizsorna", zviintoga ime. Cena fdnoga glasa K 2 40, Dobi sze va vszakoj apoteki. Na posti uajmenje 2 glaseka poslemo. NISZTERNE ZAHVALNE PISZMA IZMED SZTO JEZER. CO . . . Vszi oni, ki Basztillo-szirup rabijo, hvalijo njegovo dobroto i sze zahvalijo. ka szam prepo/acsao... Perkeszfalu. . Ehrmann Janos. Bog Vasz dugo zsivi. da tak dobro vrasztvo Basz-Hllo-szirup szte gori naiszli . . . Kunbaja. Veihand Gybrgy. Hvala Bogi, od Basztillo-szirupa szam zdrav grato, na veke hvalezea. Magyar-P^cska. Dudas Mihaly. Z=e szam na nikoj cso, kacsel me na szmot zmantrao. Po 5 ponucanih glaskov Basztillo-szirupa szam celo dolier, vszakomi ga preporacsara. Also-Look. Hosszu Sandor penz. zsandar. Njihov Basztilloszirup nosztjov szam. VOrosbereny. To szredsztvo je vredno imena BObcsuvanja zsitka". Naj Yas Bog dugo zsivi, da oni, kem je Basz-tillo-szirup potreben, naj hvalo davdjo Bogi i vam S6sujfalu. Plechaco Gytir^y. Blagoslov bozsji zselem Vam za Basztillo szirup. Szabidszentkiraly. Hugyecz Gytirgy. Celo zimo szam vu poszteli bio, vo szam meto, nego hlava Bogi od 5 glacskov Basztillo-szirupa szam zdrav grato. Pozdravlain Vasz Budaszentmihaly. Zsena Dezsi Karolya kasier. Hvala za szirup, steri me je zvracso. T.-Szarvasd. Olah Albert. Kak sze Moremzahvalltiza Yas dober Bastillo szirup. je imeniten. Z zalival' Sorenyi Lajos. Pla Kishegyes-Gyeoda. Yiire mojega zivlenja szo bile zracsunjane, kda szam zacsno notri jemati Basztilloszirup, na veke mo hvale-zem Bogi, da szam naiso szredsztvo, od sztreroga szam sze zvracso. Zala-Erdod. Torda Irnre. Po rabi Basztillo-szirupa sze boljse csutim, tek mam bolj-i, kasel je inioo. Eek. Biluska Gy. Dva glaska Basztillo-szirupa szam poniico z velkirn haskom. Kunszentmiklos. Szabo S. Murakozy Istvan. ISustilla-szirup me je j)o hitroma reso. l-i<1 ino sze naj narocsi : BUDAPEST, Istvan-ut SI. Vsaka narocsba sze odpravi po Obrnjenov postov sz povzetjom. V Budapest! sze dobi vu vszakoj apoteki. V Amerika v Romanijo i na SzrDszko szam poleg naprej notri poszlanih penez posljem- apotekar Karoly, Hoffenreich ==. ns=,i^ .ae-w ==. Oskoduvao sze je. Mojzes pripovedavle doma zseni, kak drago je mogeo v Parizsi hrano; vcsaszih je roogeo dati po 6, 7, 8 koron. Zsena sze csemeri: — To je szleparija, to je hudobija, to je greh! Mojzes tudi tak pravi pa te nazadnje dosztavi: —- Ka szam znao vcsiniti ? Lepo szam mogeo ptecsati. Gda szam pa priseo vo sz krcsme, pa szam szegno v zsep, moj Bog, kak szam se zacsiido, gda szam v zsep* najseo pol tucata — szrebrnih zslic . . . Zviti zsidov. Zsidov ide doroo z trga sz punov mos-njov. Na poti ga napadne ropar, zahtevle od njega peneze pa drzsi revolvo prti njemi. Zsidov pravi: — Vidim, ka ti ne vujdem. Moji penezi szo zgubleni. Pa ka do mi doma vervali, ka szam zaisztino bio napadeni, pro-szim, presztreli dvakrat moj krscsak! — Zdaj pa scse oba rokava moje szuknje! — No, pa fcse hlacse ednok ! Ropar: — Nemam niedne krugle vecs. Zsidov: — Ja tak, te szi mi pa vecs nej nevaren! pravi zsidov, pa bezsi, kak more, naj li szamo vujde ropari. Znao szi je pomagati. Sztotnik je meo jako paklavoga szfugo. Vszeli njemi je razlejao polovino kave, gda jo je neszeo sz kavarne. Ednok pa posztavi. puno szkledico na-szto, tak ka sze je kava nikaj nej razlejala. Sztotnik njemi z veszel-jom sztiszne roko pa ga pita: — Kak szi pa to napravo dnesz? — Znate, goszpod sztotnik, gda szam sztopo v6 z kavarne, szam vzeo polovino kave v vuszta, pred dverami szam jo pa palik nazaj vlejao v szklecsico . . . Murnik Kurnik: Murnik: oszlek sola. Kurnik : nasoj veszi. Mimogredocs. — Ka pa dela tvoj szin? — Sola se. — Dneszdfin sze pa -zse vszaki — No, moj szin je pa jedini v Nesporazumlenje. Zdravnik : — Vase zdravsztveno sztanje je nej povszem zadovoljivo ; brscsas doszta szedite ? Pacijent: — Ja, zadnjikrat szam sedo seszt tjednov; no, pa hrana v temlicaj je ttidi nej najbosa. na eden kockacukor: dober tek vcsini, okrepi, bol vti lisa. Zviin toga za ribanje: Tiicsnim, hit-Yanim, boleznim na nogan....... DIANA szoini vinszki neiszt Ysze povszedi sze dobi yuglasah za 44 filere. Cell szvet vladajocsi the champion biciklne po ceni celo doli plisoenoj za 165 koron, na meszecsne rate za 10 i 12 koron, lepe .MONOPOL" biciklne za 90 koron i dela biciklne poleg nasega velkoga kiipila od fabrik doli volarjenoj ceni en grosz po fabricskoj ceni poszHamo na krajine tudi. dobrostanje K 8.— K 5.50 ,r___ - - - K 6.50 1 falat I. orszti zvflvesnji gumi 1,1. vr*