Jože Župančič: Pogled skozi prosvetno lino k severnim bratom Šolska reforma na Poljskem in v ČSR. — Pesnik Hauptmann o velikem Masaryku. — Kulturni napredek Slovaške po osvobojenju. Kakor nas zanimajo nad vse dogodki vsakdanjega življenja, ki jih doznavamo iz domovine naših severnih bratov, tako nas tembolj zajamejo njih zadeve, ki spadajo v našo stroko. Vprašanja iz šolskega padročja pa moramo motriti z vso pozornostjo; primerjave dognanj na šolskih poljih, njihovih in naših, naj nam bodo za kažipot pri graditvi slovanskega šolstva in slovanske kulture. Bežen pogled k Poljakom in Čehoslovakom nam beleži dva zanimiva dogodka, ki nas zanimata zlasti z učiteljskega stališča. Z letošnjim letom je stopil na Poljskem v veIjavo novi šolski zakon, ki ga je predložil Sejmu prosvetni minister g. Jedrzejevicz. Prostor, določen temu pisanju, ne dovoljuje, da bi prikazal novi učni načrt v podrobnostih, niti ga zato ne morem razčleniti in primerjati z našim. V ilustracijo prepotrebne poljske šolske reforme naj navedem le, da -so pripravljali podlago za novi načrt že več let, domala celo desetletje. Prejšnji šolski sistcm ni kazal prav nobenih opor, ki jih nujno potrebuje sodobna, nacionalna država. Zato pa je dal sedanji minister g. Jedrzejevicz svoji domovini pravec v demokratično smer prav potom šolske rcforme. Enotno šolstvo naj vzgaja državljane, kakor to zahteva sodobna demokracija. Prav osnovno šolstvo naj pobija v glavnem analfabetstvo, novi zakon pa naj dvigne dosedanji nizek procent šolske obveznosti. Stari grški rek »Sveto služimo sveti domovini« naj zajame tudi poljsko mladež. Prosvetna šestletka bo razširila omrežje enotnega šolstva, vsi zahtevki lani sprejetih reform se bodo izvedli do 1. 1939. 2e dosedaj nam je veljal patriotizem poljskega brata za svetal zgled, poljskemu učiteljstvu pa bo novi zakon omogočil, da postavi pri vzgoji mladine kremenit temelj mladi, demokratični republiki. Dobra šola vzgaja dobre državljane. In takih naša severna slovanska trdnjava, v katero butajo prav v zadnjem času od zapada nevarni udarci, nad vse potrebuje. Jugoslovanski ucitelji pa tudi vneto zasledujemo dogodke v ČSR, koder pripravljajo novi osnutek šolskega zakona. Češkoslovaški osnutek bo gotovo vzoren izvod prosvetnega zakona, saj so znani baš Čehi kot najbolj prosvitljen narod v Evropi, ki so se v statistiki analfabetizma postavili na najodličnejše mesto, in se je njih procent nepismenih približal — ničli. Sedanji češkoslovaški prosvetni minister dr. Derer je predložil praškemu parlamentu osnutek novega zakona. Temeljna misel Dererjevega načrta je: enotno šolstvo in popolno podržavljenje šolskega pouka. Moti se, kdor misli, da so vse politične stranke s pohvalo sprejele vodilni princip novega šolskega zakona. Osnutek že obiavnavajo na shodih in sestankih širom republike, ki bo dobila s tem okvirni šolski zakon za vse pokrajine. Posebne glavne razprave pa se vrše v parlamentu. Prosvitljeni češkoslovaški narod ve, da bo novi zakon za zvezdo-vodnico vsemu narodu za dolga leta. N.a šolskem vprašanju so interesirane prav vse stranke. In teh nimajo v ČSR malo; in so tudi kaj razborite. Šola je temelj življenja! Tako sem čital nad vhodom v šolo nedaleč od kolodvora v črnem Plznju. In dober temclj šoli postavljajo v ČSR z dobrim zakonom. Ker se pravkar dotikamo ČSR, naj navedem besede, ki jih je spregovoril nemški pesnik Gerhart Hauptmann, čigar 70. življenjski jubilej je praznoval nedavno ne samo nemški narod, temveč ves svet o prvem Čehoslovaku, prezidentu Masaryku. Besede pesnika Hauptmanna navajam tudi v zvezi z bližnjim rojstnim dnevom vzor - Slovana — tatioka Masaryka (* 7. marca 1850.). Isti dan, ko je imel jubilant Hauptmann predavanje v praškem Penklubu, je bil sprejet tudi od šefa ČSR g. Masaryka na gradu v Lanych. O tem obisku pove Hauptmann med drugim: »Z visokim državnikom sva govorila domala dve uri. O vsečemer. O umetnosti, filozofiji, literaturi in tudi o politiki. V takih razgovorih pa se pokaže, da je prvi državljan češkoslovaške republike orientiran o vseh vprašanjih do neskončnosti. Masaryk ni samo najbolj učen mož sveta, on je tudi eden največjih filozofov in modrijanov našega časa.« Veliki Nemec končuje svoje pripovedovanje: »Ko bi kdaj res prišlo do uresničenja Združenih držav Evrope, vcm koga si bomo poiskali za prvega predsenika ZDE!« Tako je jubilant pesnik Gerhart Hauptmann povedal tudi javno o velikem slovanskem predstavniku, čigar čudovito življenjsko pot od kovaškega nakovala do predsedniškega stola in vse njegove velike zasluge za češkoslovaški narod in vse Slovane bomo spet prikazali mladim Jugoslovanom ob priliki rojstnega dne T. G. M. preje, kakor bo pretekel mesec dni. • Te dni spravlja praška vlada pod streho državni proračun. Ob priliki, ko je stopil pred poslance prosvetni minister dr. Derer in utemeljeval zahteve svojega resora, se je sprožila debata o osnutku šolskega zakona, ki ga je dr. Derer pred tedni prinesel v svoji aktovki v parlament (kakor sem omenil že v prejšnjem odstavku). Skupina slovaških revizijo- nistov, kakor jih naziva praški tisk, očita ministru, da so dr. Derer in praška vlada proti Slovakom sploh premačehovski. Ne omenjam tcga iz političnega gledišča, temveč uporabljam le za uvod v zanimiv prikaz napredka slovaškega šolstva od prevratnih dni pa do danes. Poslanec dr. Ivanka je prihranil ministru dr. Dererju obrambni govor in je raje v imenu svojih tovarišev naštel napredek šolstva v svoji ožji domovini, kar je edino zasluga sedanje republike. Dr. Ivanka je naglasil: Slovaški problem je državni problem. Če hočemo imeti močno ČSR, moramo imeti zdravo in zadovoljno Slovaško. Slovak mora biti močan kulturni in gospodarski činitelj države; kajti: ni Slovakov brez Čehov in ni Čehov brez Slovakov; brez enega teh činiteljev ni mogoče skupnega življenja. Slovaki — tako je tolmačil v parlamentu dr. Ivanka — niso o tako mogočnem dvigušolstva na Slovaškem sanjali niti v najbolj fantastičnih dneh. V teh letih slovaško šolstvo ni delalo le ogromnih korakov, temveč rekordnih skokov. Pa naj govore o tem kar številke: Pred prevratom niso imeli Slovaki niti enega otroškega vrtca, zdaj jih imajo 98! Ob prevratu je bilo na Slovaškem ma-djarsko - slovaških osnovnih šol (bile so leutrakvistične!) 186, danes pa je slovaških osn.i šol 3125. Samo ruskih osnovnih šol je na Slovaškem 89. Leta 1918. je bilo na slovaškem ozemlju slovaških meščanskih šol — 0, — y Ictu 1933. pa jih je 125. Tudi Rusi niso imeli na Slovaškem v letu 1918. nobene meščanske šole, zdaj imajo 1. Madjarska uprava je pritiskala pred prevratom tudi Nemce. V letu 1918. niso imeli ti nobene meščanske šole, zdaj jih imajo 6. Češkoslovaški državljani madjarske narodnosti pa imajo v letu 1933. 18 meščanskib šol na ozemlju Slovaške. Zanimivo sliko nudijo tudi slovaške srednje šole. Pred prevratom 1.1918. Danes 1.1933. slovaških .... — .... 52 nemških .... — .... 3 ruskih 1 .... 1 madjarskih ... 60 .... 9 V opombo: Pred prevratom so obiskovali madjarske srednje šole tudi Slovaki, Nemci, Rusi i. dr., zato tako visoko število predprevratnih madjarskih srednjih šol. Danes ima 700.000 Madjarov, ki žive v republiki ČSR 9 srednjih šol. ČSR ima danes tri univerze: v Pragi, Brnu in Bratislavi. Od prevrata nadalje je dovršilo univerzitetno šolanje nad 4000 Slovakov. Navedena statistika prikazuje gotovo nad vse lepo sliko šolskega napredka v Slovaški, ki je bila do prevrata v suženjskih verigah gospode iz Budimpešte. Gotovo lepa slika mogočnega porasta šolstva na Slovaškem.