LETO VI. / ŠTEV. 33
KRANJ,  15. AVGUSTA 1953
GLAS GORENJSKE
UREJA UREDNIŠKI ODBOR / ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK /' UREDNIŠTVO IN UPRAVA: KRANJ, SAVSKI BREG 2; TELEFON 475; TEKOČI RAČUN PRI NB KRANJ-OKOLICA ST. 624-Tc-127 / IZHAJA VSAKO SOBOTO / LETNA NAROČNINA 400 DIN, POLLETNA 200 DIN, ČETRTLETNA 100 DIN, MESEČNA 35 DIN / POSAMEZNA ŠTEVILKA  STANE 8 DINARJEV
Direktor zveznega zavoda za planiranje tov. Sergej Kraigher je obiskal Jesenice
Kamnik postaja gospodarsko iti turistično središče
Minuli petek je obiskal delavske predstavnike radovljiškega okraja direktor zveznega zavoda za planiranje in član
ja ter maščobe. Ustvarili smo pogoje, da podjetja lahko znižajo osne svojim proizvodom. Obdavčenje sklada plač in o-mejitev otroških doklad bosta vplivala na znižanje cen lm na povečanje realnih plač, je dejal tovariš Kraigher. Predvsem važna pa je zvišana proizvodnja. Kajti čim višja bo proizvodnja in čim več blaga bo imela trgovina, tem večja bo ponudba in tem nižje bodo cene. Nujna bo konkurenca in odprava monopolizma v trgovini. Iz monopolističnih veletrgovin se mora ustvariti več manjših trgovin, ki bodo druga drugi konkurirale in tako znatno pripomogle k (znižanju cen. Poudaril je tudi, da so bili sveti proizvajalcev doslej premalo aktivni. V kolektivih niso povečali občutka kolektivne varnosti. S tem, da ima delovni kolektiv    pravico upravljati
Delavski sveti pionirji odnosov med okrajem in podjetji
podjetje, trna obenem tudi dolžnost do racionalnega vodstva, je dejal tov. Kraigher. Ob koncu se je dotaknil tudi odnosov med okrajem in podjetjem. Dejal je, da smo mi pionirji teh odnosov, zato bo bodoča praksa pokazala kaj je prav in kaj ne. Poleg številnih kompliciranih gospodarskih problemov, ki jih je podal tov. Kraigher v zaključnem govoru, je odgovarjal navzočim tudi na vprašanja o sistemu investiranja, o vlogi bank, o kreditih, o amortizaciji in drugem. Delavski prledstavmiki' radovljiškega okraja so tov. Sergeju Kraigherju za izvajanja globoko hvaležni, ker nimajo prilike slišati podobnih tolmačenj naših gospodarskih problemov. Le-te bodo znali sedaj tudi sami tolmačiti ostalim prebivalcem okraja Radovljica.
CK ZKJ tovariš Sergej Kraigher. Zastopnikom delavskih svetov in sintlkalnih podružnic podjetij radovljiškega o-kraja je odgovarjal na stavljena vprašanja iz gospodarske problematike v dvorani metalurške šole na Jesenicah. Uvodoma je govoril o vprašanjih, Iti so mm jih poslali aktivisti omenjenega okraja vnaprej. Dejal je, da smo lani izjgiubili radi suše blizu dve tretjini celotnega izvoza. Do junija 1 !»">•! bomo morali plačat): raznim državam okrog 33 milijonov1 ■dinarjev. V bodočem gospodarskem letu se bomo skušali dogovoriti za dolgoročnejša odplačila. Kljtib suši smo v tem letu nadaljevali s prejšnjo politiko, šele pred ni davnim smo dopusti i!». zvišanje plačnoga fonda in zvišanje cen sladkor-
Gorenjski sejem zaključen
Gorenjski sejem, ki je prinesel v kranjsko življenje dokaj razgibanosti, je bil tu teden zaključen. Prireditelji so z zadovoljstvom ugotovili, da je sejem obiskalo okoli 35.000 ogic-dalcev, kar je dobrih 10.000 več kot preteklo leto. Komercialni Uspeh sejma sicer nI bil tolikšen kot lani, pa je kljub temu bilo v sejmskih prostorih za 100 milijonov dinarjev prodanega blaga. Več pa ho podjetja — razstavljalei prodali v svojih tovarnah. Krivdo za slabši komercialni uspeh nosijo nekatera podjetja sama, ker niso imela v paviljonih svojih zastopnikov.
Morda ne hi bilo napak, da ob tej priliki omenimo, naj W v prihodnje mesto s prebivalci
sodelovalo pri sejmu, to se pravi bolj praznično bi bilo lahko urejeno in sejmsko razpoloženo. Vsakdanjo sliko mesta so spremenile samo izložbe, ki so bile tudi ponoči razsvetljene. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da je sejem Kranjčane le nazgibal v njihovi »severu jaški« zadržanosti.
Poleg številnih domačih, je sejem obiskalo tudi lepo število inozemskih gostov, celo Amerikanci in iz Burme so bili med njimi. Nad sejmom in njegovi) Ureditvijo so bili navduši ni ter so nekatere proizvode prav posebno pohvalili. Podjetja ho dobila naročila za celo leto, kar nam je dokaz, da ima Gorenjski sejem vsako leto večji uspeh.
V Kamniku so v primeri z drugimi mesti Slovenije zadnja leta le malo gradili. Občina trna zaradi nizke akumulativne industrije premalo sredstev za komunalne investicije. Vrednost vseh letošnjih investicij, namenjenih za gradnje, bo znašala približno 14 milijonov dinarjev. Nekaj sredstev bo kamniški občini prispeval tudi ODO Ljubljana-okolica.
Podjetje Slovenija ceste že gradi 80 tonska 10 m širok že-lezobetonski most preko Nevljice v vrednosti 9 milijonov din. S tem objektom bo v precejšnji meri razbremenjen tovorni promet skozi mesto na cesti Ljubljana — Kamnik — Gornji grad. Okolica sama pa_ bo z arhitektonsko lepo oblikovanim mostom le pridobila na svoji lepoti.
Odkar so okupatorji porušili Kamniški dom, so njegove razvaline kazile trg v središču mesta. Zato ni čudno, če so Kamničani vsled tega slišali precej upravičenih kritičnih pripomb. Ostanki ruševin pri tujcih res niso zapustili najboljših vtisov. LOMO Kamnik se je zato odločil dati Titovemu trgu lepše lice kot ga je ♦ mel kdajkoli poprej. Na razvalinah raste nova zgradba z lepo fasado. Načrte je izdelal po osnutkih arhitekta Plečnika ing. Tone Bitenc. Dela bodo kmalu  dovršena.   V zgornjih
prostorih stavbe bo nameščena zobna ambulanta, otroška posvetovalnica in šolska poliklinika, v pritličju pa bo trgovsko podjetje »Kočna« uredilo moderno delikatesno trgovino, ki je Kamniku že nujno potrebna.
Kamniški lastniki stanovanjskih zgradb so na poziv ljudskega odbora Mestne občine prebelili svoje hiše in tako pomagali pri olepšavi mesta. Zunanja podoba mesta je vsak dan prijetnejša in zlasti LOMO si prizadeva, da bo postal Kamnik eno najlepših in najčistejših mest v Sloveniji.
Sindikalno sprotno društvo gradi po svoji prirodni legi m arhitektonski izvedbi edinstveno kopališče, ki bo med najlepšimi v državi. Gradnjo podpira predvsem LOMO Kamnik. V letošnjem letu je dala občina iz svojih skromnih sredstev športnemu društvu kar 2,5 milijona din. Prizadeva si, da K za dela, ki jih bo treba dokončati do jeseni, .prispevala še en milijon din. i
Podjetje »Kamnik« gradi za svoje delavce dva stanovanjska bloka s 24 stanovanji.
Kamničani imajo v načrtu še popravilo osnovne šole, dalje nameravajo povečati tudi mestni vodovod, čigar zmogljivost je za sedanje potrebe dosti prenizka.
Zakaj Kamnik ni priredil razstave
Industrijska zmogljivost v kamniški občini vedno bolj raste. Večja podjetja so že določila precej sredstev za razširitev <in modernizacijo svojih obratov. Vendar ima Kamnik tudi zdaj dovolj močno industrijo, da bi mogel razstaviti svoje proizvode. Prav tako se v obrti lahko kosa z ostalimi slovenskimi mesti. Ker mesto s svojo lepo okolico tudi v turističnem pogledu precej pomeni, bi bilo res'umestno, da po zgledu drugih naprednih krajev priredi gospodarsko razstavo, da bi vsakdo lahko ocenil gospodarsko moč in prizadevnost občine.
LOMO je že v preteklem letu sklenil organizirati razstavo In opozoril vse, ki bi lahko sodelovali, naj se na prireditev pripravijo. Do uresničitve sklepa pa žal ni prišlo, ker občina nima prostorov. 'Prostore, ki bi bili za razstavo primerni, mora Kamnik vsako leto dati na razpolago počitniškim kolonijam bratske republike Hrvatske, ki pošilja sem nad 1000 šoloobveznih otrok, da se okrepijo in naužijejo svežega planinskega zraka.
Razvoj zadružne industrije v obeini Železniki
Komunisti kranjskega okraja obravnavajo pismo CK ZKJ
Minila sta že dva meseca, odkar je bil na Brionih drugi plenum CK ZKJ, ki je obravnaval razmero v organizacijah ZK. O sklepih zasedanja je C K s pisni mi obvestil vse osnovno organizacijo ZK. Naš dopisnik j«' to dni obiskal člana OK ZKS za okraj Kranj tov. Mirana Ko.šmclja iti Martina Košnja. Iz njegovega razgovora povzemamo naslednje ugotovitve.
S proučevanjem piama II. plenuma < 'K ZKJ so ore;.'m izaći jo ZK kranjskega okraja komaj dobro začelo. Zaradi toga Vsebina pisma šele sedaj prodira vanjo in jih navaja k drugačnemu načinu dola. Pozitivni rezultati p srna se žo kažejo. Organizacijo z zdravim vodstvom poskušajo očistiti svoje vrsto antipartijsklh elementov ^kratka, v organizaciji ZK kranjskega okraja se začenja novo obdobje, Zavest politično odgovornosti članov ZK do vsega živi jen ja, postaja vod''o Inilj 'Zra/.lta  lili močna.
Kakor po vsej Sloveniji, t.;.di v kr:ui.iskrim okraju dolga vr-Jka, organizacij ZK n| vedela kaj naj dela. Sedanj, sestanki P* so pokaz&li, da v osnovnih Organizacijah loži Se vodno nekaka mora vtarega sistema 'n JJ(> kaže v tem, da komun lati ^' ne govorijo povsem «pro-^'•'tio Krm največjih slabosti P1" obravnavanju pt.snia pa jo v tem, dia komunisti "prt ugotavljanju raznih napak nO zna-zavzeti nekega trdnegn sta-l,«°a, Tie .sprejeti konkretnih "klopov, zato bo ponavadi ti "^"ta.nki pretvtjo v regUAi 1
ClJo napak
Vse te In podobne napako kažejo tudi na to, da se organizacije ne zavedajo ali pa pozabljajo, da .so politična stranka, ki se mora boriti za soca-listlenega človeka. Organizacije ZK so preveč zaprte samo vase in ,s svojimi nazori, pogledi in »klopi ne nastopajo javno v borfci za ljudske množice. To so odraža v podcenjevanju organizacijo SZDL, kjer bi morala ZK s svojim delom vplivati na zdrav in hiter napredek socializma pri nas.
Dogajajo s' tudi prtmeii o-sebnih obračunavanj; nekateri člani mislijo, da je za take stvari nastopil pravi trenutek. To se je zgodilo v Žabnicl, Naklem pa tudi drugod. Pii-mer sekretarja občinskega ko. iiiit < ja ZK v Gorenji va.sl, ki jo ob obravnavanju pisma izstopil iz ZK pa ksžo, da člani ne ra-aumejo vsebine pisma, da se ne zavedajo kakšne nalog ,ih čakajo, ker no poznajo svojega terena.  Podobni,  izstopi iz or-
ganizacije so se primerili Se v nekaterih drugih krajih. Del krivde za to nosijo tudi člani ol>činskih komitejev ZK. Tako so v Besnici, Mavčičah, 2ab-nici, SavodnjiU Itd. pismo plenuma CK začeli obravnavati š le pretekli teden. Posamezni komiteja pa so tudi precej neodgovorno sprejeli to pismo, smatrali1 so ga kot akt, ki ga morajo rešiti in dati v arhiv.
Pogosto jo tudi nizka moralna kvaliteta posameznih članov vzrok .slabiaruu delu komitejev ZK. Nekateri funkcionarji izkoriščajo svoj položaj in pi-j tem zaidejo celo v kriminal. Taka. dejanja obravnavajo v organizacijah le načelno, ne upajo pa razpravljati o njih čisto konkretno in s partijsko iskrenostjo razčistiti stanja.. Zaradi tega je bU tudi OKZKS prisiljen s posuibnimi komisijami odkiivati podobne primere, ki so tako značilni za Go-renjo vas, Preddvor, Žabnlco, Kokro itd.
/cle/iiikl
V osrčju Selške doline, v Cešnjici in Železnikih raste na trdnih temeljih zgrajena, lepo razvijajoča se lesna in kovinarska industrija, ki ima zadružno obliko. Ta izvira še iz predvojnih časov, ko sta se naš kmot in delavec uprla izkoriščanju domačega in tujega kapitala in sta se v raznih obrtnih zadrugah borila za življenjski, obstoj. V češnjici, ki je oddaljena od Železnikov komaj dober kilometer, so kmetje imeli močno lesno predelovalno zadrugo, v Železnikih pa so se kovinski obrtniki združili v kovinsko zadrugo »Niko«. Med n>.mi takrat še ni bilo povezave. Kmetje so bdll samosvoji in so nekam omalovažujoče gledali na stremljenja delavcev In obrtnikov v bližnjem trgu, ki so sč trdo borili za vsakdanji kruh.
Šele v novih živi jen jskih razmerah po revoluciji so razlike odpravili. Mladi občini Železniki jo priključena tudi Češnji ca, čeprav so se nekateri večji kmetje, ki radi seje jo razdor, upirali tej združitvi. Danes predstavlja občina močno industrijsko področje. V lesnem predelovalnem obratu KZ Ceš-•njt.ca, ki se je razvil v pravo lesno industrijsko podjetje in v kovinarski zadrugi »Niko« je zaposleno okrog 500 delavcev, to je 70% vsega delavskega prebivalstva v občini, če upoštevamo še usnjarno v Železnikih (podjetje j6 staro že nad 100 let), zadružno čevljar no »Ratltovec« v iStudenem, obrt-nie delavnice KT, Marti n j vrh v Železnikih in trške obrtnike, se ta odstotek dvigne za kakih 6 odstotkov.
Za kmečko prebivalstvo je značilna drobno lastniška struktura posestev, zato velik <i 1 teh ne moro prehraniti vseh družinskih članov, in tako odhajajo v indiistrijo. Skoraj nt družino, ki ne bi imela vsaj enega člana zaposlenega v katerikoli obrtno industrijski zadrugi. KZ Cešnjiea in >>Niko v Železnikih sta dve podjetji, okrog katerih so v glavnom vrb življenje prebivalstva.
\ Cešnjici so dobri gospodarji
Pri tem podjetju se znajo spretno oiientirati in preusmerjati proizvodnjo kot določa povpraševanje potrošnikov. V mizarski obrti, kjer so pred nedavnim še izdelovali fino pohištvo, zdaj izdelujejo samo radijske omarice za »Tesla« aparate. S tem podjetjem so sklenili pogodbo za 4.000 komadov do novega leta. Za več se niso mogli obvezati, ker je zanje to popolnoma nov izdelek, ki ga doslej še niso proizvajali. !Pa jim gre delo kar dobro od rok in tudi izdelava je prvovrstna. V zabojami Izdelujejo danes 15 do 20 vrst raznih zabojev za sadje, večidel zaboje za izvoz. Tako to zadružno podjetje zasluž>: lep denar v dragocenih devizah. So-darskl obrat je tudi preusmeril svojo proizvodnjo. Prej so izdelovali sode za vino, ribe, kadi za zelje in podobno, ker so bile potrebe velike. Zdaj pa, ko je tega dovolj, so prešlK na izdelavo ambalažnih sodov za barve, ki jih kar ne morejo iz-
gotoviti dovolj, tolikšno je povpraševanje za tem izdelkom. Dela in naročil imajo toliko, da ga komaj zmagujejo. Medtem ko marsikje odpuščajo delavstvo zaradi, zastoja v industriji, so tu sprejeli precej novih delovnih moči.
Od lanskoletnega dobička so vložili 9 milijonov v investicijska dela. Nabavili so nove stroje, dokončali; upravno zgradbo zadružnega doma, kotlarno, sušilnico lesa in podaljšali obrat zabojarne. Zdaj grade drugi del zadružnega doma, v katerem bodo dobili prepotrebne prostore za kulturno dejavnost. Njihov SKUD »Jelovica«, ki ima pevsko in dramsko skupino, je bil do zdaj stalno le »na gostovanju«. Za komunalno dejavnost je podjetje prispevalo občinj 450.000 din, dočim so delavstvu s krediti omogočili zidavo lastnih stanovanjskih hišic. Samo od upravnega poslopja KZ do industrijskih obratov je v kratkem zrasla cela ulica ličnih delavskih stanovanjskih hišic.
(Nadaljevanje na 2. strani)
5. in 6. septembra
vsi na Okroglfco!
Okrajni pripravljalni odbor za proslavo enot IX. Korpusa na 1'rimorskem — jmziva vse borce, aktiviste, člane SZDL, sindikate, delovno kolektive, Vse kulturne in društvene organizacije in sploh vse prebivalstvo okraja Kranj, da se v čiin-vcejeni številu udeleži — velike proslave X. obletnice priključit ve Slovenskega Primorja in 10. obletnice formiranja I\. Korpusa, ki bo 5. in 6. septembra 1053 na Okroglici pri Gorici. Udeleženci naj se takoj prijavijo svojim občinskim štabom, pri katerih bodo dobili vsa potrebna navodila. S prijavami pobit it«-, da bom«> pravočasno poskrbeli za potrebna prevozna sredstva!
Bard Prešernovo brigade — pohitite s) prfyjavtami na Okrajni odbor ZB NOV Kranj, ker bo zbor brigade v Kranju, odkoder l>o jM'ljal posebni vlak na Primorsko. Borci ostjilih brigad IX. Korpusa naj se prav tako javijo svojim štabom, ki so zadolženi za formiranje, poedinih brigad na že določenih zltornih mestih. Borci enot IX. Korpusa na območju okr. Kranj se lahko priključijo tudi Prešernovi brigadi in se bodo na Okroglici vključili v svoje brigade.
Prebivnlod kranjskega okraja — polnoštevilno se udeležimo proslav IX. Korpusa in oblščimo lepo Primorsko!
9lns nosili biotop
Čuvajmo naše gozdove
Gozdove je prepovedano krčiti in spreminjati v drugo kulturo Sekati smemo le z dovoljenjem - Paša v gozdovih ni dovoljena Posebni skladi za obnovo gozdov
Ljudska skupiščina LRS jegospodarskem načrtu za ob-na svojem zadnjem zasedanju novo gozdov. Nove poseke pa spremenila in dopolnila neka- je treba pogozditi v treh letih tera določila zelo pomembne- po sečnji. če lastnik tega ne ga zakona o gozdovih. Zakon bo napravil, bo napravil to pri-ima sedaj tele bistvene določ- stojni okrajni ljudski odbor, be in potrebno je, da jih po- gozdno gospodarstvo aH kme-znajo vsi posestniki naših goz. tijska zadruga na njegove dov. stroške. Gozdovi, ki so se spre^.
Temeljno načelo zakona o menili v grmišča in tisti, ki so gozdovih je, da so vsi gozdo- zanemarjeni, se morajo zbolj-vi v ljudski republiki Sloveniji sate. Vsako opustošenje gozda zaira|dfi< splošnega pomena ne je prepovedano. Pogozdovanje glede na lastnika, namenjeni bo (podpirala država z gmotno splošnim koristim ljudsko ta strokovno pomočjo, skupnosti in so zato pod po- Sekati v gozdovih se sme le sebno skrbjo in nadzorstvom na podlagi sečnega dovoljenja države. Z gozdovi je treba go- oziroma sečnega naloga in to spodariti tako, da se obstoje- šele potem, ko je stoječe drev-či gozdovi ohranijo, da se za- je odkazano za posek. Spra-gotovi trajnost gozdne proiz- vilo posekanega lesa pa ni do-vodnje in da se slabi gozdovi voljeno tako dolgo, idiokler po-izboljšajo. Da se gospodari z sekani les ni žigosan. Sečno gozdovi v smislu zakona o goz- dovoljenje je potrebno tudi za dovih, skrbijo državni organi, posek lesa, ki je namenjen za t. j. predvsem okrajni in ob- redne gospodarske potrebe činski ljudski odbori. Zakon lastnika, odnosno upravitelja določa, da je treba smatrati za gozda. Za odkaz sečnje in ži-gozdove tudi ona zemljišča, ki gosanje lesa so pooblaščeni le niso trajno prikladna za dru- gozdarski uslužbenci. Gozdne go kulturo kot za gozd in proizvode ja možno spravljati zemljišča, kk po vseh svojih iz gozda samo tako, dla se lastnostih najbolj odgovarjajo, drevju podmladku in gozdne-gozdnim kulturam. Z gozdovi mu zemljišču ne dela škode, se bo gospodarilo na podlagi živina se n6 sme spuščate na dolgoročnega republiškega go- zemijišča, k. so pripravljena zdno-gospodarskega načrta, ki ^ pogozditev, tudi ne v gozdo-bo služil za nadaljno podlago ve> ki ^ naravno pomlajajo, loalnim gospodarskim načr- v gozdne nasade in mlade go-t°m. zdove.   Sploh je v gozdovih
Gozdove je prepovedano kar- prepovedana vsaka paša koz čitii in spreminjati v    drugo in konj.
kulturo. To se sme delati le iz- Lastnik odnosno upravitelj jemoma po predhodnem dovo- gozda mora ukreniti vse paljenju državnega sekretaria- trebno, da se mrčes ali nalez-ta za gospodarstvo LRS. Pre- ljiva bolezen v gozdu zatre in povedano je tudi širiti planin- prepreči. Prav tako pa mora ske pašnike na škodo gozda, vsak tak pojav, ki ga opazi Označba gozdne kulture v v svojem ali tujem gozdu, ja-zemljiški knjigi se sme spre- viti okrajnemu ljudskemu od-meniti le z odločbo okrajnega boru. Ta potem ukrene vse, ljudskega odbora. da se škodljivi mrčes ali nalez.
Vsi lastniki, posestniki in u- ljiva bolezen zatre, pravitelji gozdnih zemljišč bo- V zakonu je   tudi navedeno, do morali  pogozditi   goljave, katere gozdove je treba sma-kjer je bil nekdaj gozd, v ro- trati in razglasiti kot varoval-ku, ki bo določen   v  gozdno ne. V varovalnih gozdovih pa
V Davčo ni poti
Tako so se domenili, da bodo kupili tri mlade bikce rodovniškega porekla in s tem izboljšali svojo že precej ;zro-jeno pasmo.
Pozanimali se bodo za nabavo novih posnemalnikov za mleko. Surovo maslo bodo zbirali v skupni zbiralnici, kjer ga bodo obdelali, tako da bo izgubil odvisno sirotko in vodo, enotno ga bodo oblikovali in tako pošiljali na trg kot kakovostno čajno maslo.
Za poizkušnjo bodo naročili seme selekcioniranega krompirja, ter ga bodo, če jim bo uspelo, tudi nadalje vzgajali. — Poslali bodo na preizkušnjo svojo zemljo, da bodo zvedeili, česa ji najbolj primanjkuje, nato pa bodo povabili agronome, da jim bodo predavali o načinu gnojenja z umetnimi gnojili, o živinoreji ter o stvaren, ki jih zanimajo.
V kratkem pa bodo zaprosili O LO Kranj, da jim dovoli porabiti del gozdnega sklada za ureditev poti, da bi se vsaj za silo dalo po njej voziti stvari, ki jih DavČani potrebujejo iz doline In les, ki ga prevažajo v dolino.
je prepovedano krčenje, sečnja na golo, paša in steljarjenje.
V primerih, ko lastnik zasebnega ali zadiužnega gozda tako slabo gospodari z gozdom, da je ogrožena trajnost gozdne proizvodnje, obstoj ali gojitev gozda ali če v njem ponovno seka les brez sečnega dovoljenja, čeprav za potrebe lastnega gospodarstva, sme s posebno odločbo državni sekretar za gospodarstvo LRS dati gozd v začasno državno upra-
Nekaj misli po nastopa francoskih študentov
Kranjsko akademsko društvo pogojem, da ne menjamo raz- Mnenja smo, da bi v prije v okviru gorenjskega sejma poreditve miz in da je med hodnjih letih »Teden gorenj-organiziralo gostovanje franco- izvajanjem programa dovolje. skega sejma« moral obsegati-skih študentov. Ker nastop v no točenje vseh p-jac- Precej tudi kulturni program po zg!e_ nobenem pogledu ni izpolnil banalni pogoji so to, toda če du »Mariborskega tedna« to. pričakovanj, je bilo na račun smo hoteli kriti stroške, smo »Ljubljanskega festivala«. Se-našega društva izrečene že pre. jih morali sprejeti. Poleg na- veda bi v ta namen morali po-cej kritike, ki s? poznavalcu vedenega pa so k neuspehu pri- staviti primernejši oder z gar-razmer gotovo zdi umestna, reditve pripomogli Se skrajno dercbo. Oder, kakršnega smo Zato želimo dati nekaj pojas- molomarno ozvočenje, ki skoro imeli priliko videti letos, pa nil. na vseh kranjskih prireditvah tuci kot plesišče ne more biti
Marsikdo se gotovo vprašu- odpove. Ne razumemo  zakaj v okras prireditvi, kakršna je>
je, kako je moglo priti do go- tovarna »Iskra« v takih pri- »Gorenjski sejem«,
štovanja skupine, ki po našem merih ne priskoči na pomoč. Kranjsko akademsko društvo
vo za dobo 10 do 30 let. Tak ^fSfi ^ ^SS? "»Z80!«** gozd upravlja pristojni ljudski odbor na stroška lastnika.
Ustanovljeni so tudi posebni skladi za obnovo gozdov, v
pevskih in plesnih ansamblov naših boljših »Svobod«. Najprej lahko ugotovimo, da so Francozi turnejo po Jugoslaviji or-
katerih se zbirajo sredstva za f^S™* samoinjciativno. Ta. _n______ „___ • ml____     ._ _____ ko smo tudi mi dobili ponudoo
obnovo, nego, varstvo in ure jevanje gozdov. Okrajnim in občinskim ljudskim odborom bodo pomagale pri upravi in skrbi za gozdove gospodarske komisije, ki se bodo ustanovile pri teh odborih.
146 milijonov za družbeni standard
za njihovo gostovanje. Na podlagi poslanega  prospekta,  iz Reševanie stanoTanjske krize na Jesenicah
katerega je razvidno, da je ta
skupina trikratni  zmagovalec Odkar je v veljavi novi go- 50   milijonov din Ljudskemu
na pevsko-plesnih natečajih v spodarski sistem z delavskim odboru mestne občine, ki naj
Franciji, da je izvedla uspešne samoupravljanjem,    se    tudi bi jih ta porazdelil kot poso-
Kdor hoče v Davčo, mora pri Zgagi' izstopiti iz avtomobila ali motornega kolesa in sd zagnati strmo v hrib. Markiran kolovoz, ki pelje proti Porezi-nu, zavija strmo na desno, steza v Davčo pa se loči na levo. Dalje pa se cepi na stotine drugim ljudem skritih gaz1;, ki se izgubljajo skozi gozd gori v davško vas, razmetano po vseh bregovih in parobkih od Porezna do črnega vrha. Po teh stezah in kolovozih tovorijo Davčani svoja bremena, tu hodijo otroci po pol ure daleč v šolo, tu se prevaža les, bogastvo Davč in prenaša surovo maslo, edini kmetijski pridelek; po teh stenah mora hoditi okrajni funkcionar ali uslužbenec, če hoče priti do davških ljudi.
Hiltel sem; globoko pod menoj je že ostala ozka soteska zadnjega konca Selške doline, z ozkim trakom bele ceste in Sore, ter streho nekdanje samotne gostilne pri Zgagi. Sre-dogorski gozd je nepregleden, le tu in tam se vkrade vanj revna senožet in kos njive. Samotna kmetija, obdana s starimi bukvami in javori priča, da ta zemlja prerodi le malo ljudi. Sosed ne vidi soseda, in gospodinja ne sliši sosede, kadar opoldne kliče ljući na južino. Ko tako hodiš, ti naenkrat poboža oči pogled na vrhove Lajnarja, Hočo, Porezno, ter na ono stran na Ratitovec in Torko, trenutek nato pa te že požre gozd v svojo tišino in temo. Le od časa do časa se ti zazdi, da mora biti v nasprotnem bregu doma.čija, zaslišiš krik otrok pri igri, živino na paši in lajanje psa, nato pa že zopet molk dreves in globoke oči bukovega gozda. In vendar ljudje tu zgoraj čutijo vez med seboj. Vaščani so velike vasi, ki jo komaj v enem dnevu obhodiš. Tiidl svojo kmetijsko zadiugo imajo.
Našel sem jih zbrane na polletnem občnem zboru zadruge. Pa čeprav pravi pregovor, da se v Davči še skregati ne morejo, so bili vendar precej živahni in vročih besed. Menijo se o stvareh, ki tarejo vso Davčo, o slabih potih, o živini, o gozdu, o domačija o zadružni trgovini. Misli razpre-zajo počasi in stvarno, o vsaki stvari takoj ukrepajo in nare. de sklep.
Pomislil sem. Vse kar so govorili, je bilo povezano s potjo. Skoraj ni problema v Davči, ki se ne bi začenjal in končal s potjo. 2e otrok se muči po stezah, ko prihaja v šolo in kasneje vse življenje kot gospodar, ko obdeluje trdo zemljo. Zato sem bdi prav zelo začuden, ko sem zvedel, da so jim rekli, da morajo prikazati gospodarsko ozadje in pbtreiboi gradnje ceste, ko so nekoč omenili, da bi v Davčo potrebovali pot. Zamislil sem so: gospodarsko ozadje in pomen naših kranjskih avenij in asfaltnih cest.
Z dobro potjo v Davčo pa ne bi le gospodarsko pomagali zaostalemu kraju in prikrajšali trpljenja precejšnjemu številu ljudi, ampak bi tudi odprli izletnikom ogromen kot prečni-no lepega sveta, ki bi jih sprejel z vso svojo svežo nepokvur-jenostjo. Pa tudi Davčani bi jih gostoljubno sprejeli s planinskim mlekom in maslom, tako kot so ves čas borbe sprejemali partdizane, ter sami odhajali z njimi.
Končno zakon navaia 'udi tumeJe skoro po vseh evrop- življenjska, raven delovnega jilo zasebnim graćiteljeni. Ra. dejania katera ie treba (v ko £'k,-h državah in Je svoj pro- ljudstva iz leta v leto vedno zen tega zneska pa je delovni likor ne gre za kazrtvo deia gTam daiJala celo v BBC, srno bolj dviga. Stanovanjsko vpra. kolektiv jeseniške železarne nje po kazenskem zakoniku »PreJeli- To nam je sanje, ki je bilo povojna leta žrtvoval mestni občini še 50 smatrati za prekrške za kate zadostno jamstvo za kva- v delavskih središčih najbolj milijonov dan za komunalno re je možno izreči zaporno ka- lite*° gostov- Pereče' se Postopoma rešuje, dejavnost in 46 milijonov din zen do enega meseca ali denar SćdaJ Pa še nekaj o nastopu To opazimo tudi na Jesenicah, Okrajnemu ljudskemu odboru no kazen do 10 000 dinarjev samem. Gostje se niso držali čeprav so raztegnjene od Hru- Radovljica, da bi jih ta pora-Te najvažnejše prekrške iz poslanega programa in so ga šice do Potok. Poleg blokov, ki bil za komunalno dejavnost v vrši: kdor seka brez sečnja cel° skrajšali za 45 min. Da so so jih zadnjih osem let zgradili Radovljiškem ekraju in za do-dovoljenja kdor ne pogozdi se svojega neuspeha zavedali, na Plavžu, rastejo na tem po- delitev kredita za individualno oozdnega 'zemljišča v predpi- nam pove dejstvo, da so tako dročju mesta novi bloki. Letos gradnjo stanovanj tistim česanem roku kdor ooškoduie naglo odšli s prireditvenega so tu pričeli graditi stanovanj- lavcem, ki so člani delovnega ali uničuje gozdno drevesnico prostora, da so celo dva svoja ski kompleks, ki predvideva kolektiva jeseniške železarne kdor se ne ravna po predpisih kolega pozabili. Tudi v Zagre- 506 modernih družinskih sta- m ki stanujejo na podeželju, gozdno gospodarskega načrta, bu, kjer so v dvorani izvajali novanj   V 98 stanovanj tega ~
kdor v gozdu pase ali žiri v svoJ celoten program, ni bil kompleksa so se ze vselili. Sola Z8 metalurške nasprotju z zakonitimi pred- njihov uspeh nič večji. Vse to Trenutno je v gradnji 10 blo- delovodje piši; kdor poškoduje v gozdu nam da misliti, da so se orga- kov s 160 družinskimi stano- ^ vt« ^ eno aOi več dreves z zasekova- nizirali preprosto po geslu vanji. Kot predvidevajo, bo ze Zadnje čase so mnogi v je-njem, presekovanjem, žaga- »snadži set«, mi pa smo jim na. letos 60 stanovanj^ sposobnih seniški železarni mnenja, da njiem[ narezovanjem, trganjem, sedli, želimo, da bi nas to go- za vselitev. Pa tudi na Koro- Di ft|Ba v podjetju potrebna po-sekanjem iveri, vrtanjem., kle- štovanje enkrat za vselej pri- ški Be"i, da montažnih stano- sebna šola za metalurške de-ščenjem, sekanjem vrhov ali pravilo k pameti in v bodoče ne vanjskih hiš niti ne omenjamo, lovodje. Ko je tov. Zvonko Lana kak drug način, kdor seka Di sprejeli vsakogar, ki ti bil je v zadnjih letih nastala le- bura na predzadnjem zaseda-v gozdu preden je les odkazan pripravljen izkoriščati gosto- pa kolonija štiristanovanjskih nju delavskega sveta sprožil za posek, ali" kdor ga spravi ljubnosti naših narodov. Turi- hiš oziroma »četvorokov«, kot to vprašanje, so o tem mnogo iz gozda,' preden je žigosan in zem in propaganda je eno, na- jih na Jesenicah imenujejo. Na razpravljali. Eni so mnenja, kdor na kakršen koli drug na- rodni ponos pa drugo. Skrajni tem področju so trenutno v Q\a ^ šotla pravzaprav ni nuj-čin pustoši gozd. Zakon nava- čais je že, da drugi faktor zač- gradnji trije četvorčki. na, ^a delovodja mora že taja še nekaj drugih prekrškov, nemo bolj upoštevati. S tem pa seveda stanovanj- ko poznati do potankosti delo V primeru, če je prekršek iz- Tretje, kar želimo pojasniti, sko vprašanje na Jesenicah še v svojem obratu iltd. če pa so vršien iz koristoljubja, je za- pa je organizacija prireditve ne bo rešeno, železarna se raz- ta mnenja upravičena, je vpra-grožena zaporna kazen do ene- same. Za prihod gostov smo vija proti Stari Savi in booo sanje zase. človek bi zato dal ga meseca ali denarna kazen izvedeli komaj dva dni pred morali zaradi tega v tem delu prednost tistim, ki zahtevaj do 50.000 dinarjev. V kolikor nastopom. Zaradi finančnega mesta porušiti stanovanjske da se taka šola ustanovi. Teh-stori prekršek pravna oseba, rizika nam je kot mesto prire- zgradbe. Zato je treba z novi- nika stalno napreduje. Delov-se ista lahko kaznuje z denar- ditve ustrezal edino zabavni mi gradnjami pohiteti, razen ne metode se razvijajo in kz-no kaznijo do 50.000 dinarjev, prostor na sejmišču, ki je bil tega pa pospeševati tudi indi- boljšujejo zelo naglo. Zato bi Prav tako pa je možno v pri- v rokah gostinstva. Tu pa smo vidualno gradbeno dejavnost, jih bilo tnelba čim hitreje premeri gozdnih prekrškov odvze- naleteli na težave. Gostinstvo Zato je na predlog delavskega nesti k nam, če nočemo, da bi ti les ki je predmet prekrška, je dovolilo prireditev samo pod sveta dala jeseniška železarna tudi v bodoče capljali za teh-' nično bolj  razvitim svetom.
Zato je mnenje tistih, ki pra-
Z obiska v Selški dolini SS2SSfS
treba upoštevati. Kaj ko bi se
Nadaljevanje s 1. strani) druge, ki so ga izbrali na red- nosti.  Tako izgledajo kot da rtiSlkusija za a]{ pro,ti taki šoli
m;«l       •                    J«J™ ni   letni   skupščini.   Kolektiv se je vojna tam šele pred krat- raj0 0,brniia v to, kakšni naj
„niKO   ima poino oeia jma razen tffg& redne ted.onske kim končala. Vse hiše v sredi- b, bUa ta         kaiko b, m ng._
Kovinska zadruga »Niko« v sestanke, na katerih zadružnh šču, kolikor jih ni porušenih hjtroj.si način posredovala slu.
železniikih je letos prav tako delavci razpravljajo o proble-  (ruševine so res odstranjene) šateljem znanje o najnovejših
popolnoma sprostila svoje de- mjh tekoče proizvodnje dn se imajo polno sledov hudih bori), tehničnih metodah in delu v
lo. Iz vseh krajev povprašujejo hkrati seznanjajo z zadružnim zunanji, zidovi so razmajani m meitaiurski stroki itd. Prav bi
po njenih kvalitetnih kovinskih napredkom in političnimi nalo- preluknjani od strelov. Nič nI bilo da w Q fcm povedali svo-
izdelkih za pisarne, po najraz. gumi. Zdaj je podjetje na po- nikjer z ometom zabrisanega je mnenje tudi strokovnjaki
ličnejših centrifugah, preciznih gorišču lani pogorelega obrata kaj šele, da bi bile hiše preibe-
analičnih tehtnicah,   laborato- zgradilo novo tovarniško  po- ljenc. Res je, da 00 železnici
rijskih mešalcih, finih šolsiuh slopje, kjer bo oddelek za za- mnogo pretrpeli v NOB, a tak.
šestilih itd. Da bi zadostili tr- §cjt0 kovin, montaža Izdelkov šna   malomarnost občanov je
žišču, ti bilo potrebno zgraditi in ambalaže. Prav tako kot KZ vredna resne obsodbe. Uredili
še enkrat večjo tovarno. Pre. na češnjiei je tudi »Niko« do- so le nekaj trga in to predvsem
nizka kapaciteta jim omogoča sti prispeval v občinsko skup- na desnem bregu Sore, okrog zarne .-;e na svojem zadnjem
le delno   zadovoljitev   potreb nost in podprl svoje delavce pri zadruge »Niko« In pa spodnji rednem zasedanju sklenil, da
domačega trga. zidavi lastnih stanovanjskih hi- del pri spominskem plavžu. Si. bo    znižal    ceno nekaterim
Kovinarji »Nika« so zelo po- giCi Delavstvo pa se tudi prav cer pa naletiš tudi tod na še proizvodom široke potrošnje.
žrtvcvalni delavci,  ki  jim jo marljivo udejstvuje v  SKUD nicizbrisana vojna gesla po >.i- 0c.....nil i bodo posteljne vzmeti,
procvit njihove zadruge nadvse »Železniki« in TVD »Partizan«, dovih In ni redek že zdavnaj žico,   žlčmdke   in  še nekatere
važen. Lani so z lastnimi moč- kjer se zlasti mladinci »Nika« pokopani »živel Stalin«. Vsa ta druge proizvode, ki jih ljudje
ml in sredstvi zgradili lepo no- aolo uspešno uveljavljajo. Vzgo- povojna zaspanost in malomar- potrebujejo in ki jih morajo
vo hidroelektrarno z zmoglji- ji in napredku mladine polaga- nost Železnikom ni prav nič v zaenkrat kupovati še vedno
vostjo 150 KW in pri tem po- jc   v   zadružnem    kovinskem čast, posebno, če prebereš na po razmeroma visokih oenah.
ložili  610 m vodofvodnih   cevi. podjetju mnogo pažnje. V tem novi občinski stavbi spominsko Pocenitev teh proizvodov bo
Skoraj vse so zgradili s prosi ^ pogledu je zadruga »Niko« že ploščo 50 borcem in talcem, ki vplivala na   druga kovinska
voljnim delom. Kako ogromen veliko stoi'la, zato neprestano so žrtvovali svoja ži\*jenja za podjetja, da bodo tuddi ta zni-
je ta prispevek je razvidno iz raste in se dviga k uspehom, novo sociali&lično Jugoslavijo, žala cene tem proizvodom, o-tega, da je vrednost opravljenega dela ocenjena na milijar-'de dinarjev in so vse to zgradili brez vsakega investicijskega kredita. Delo v kolektivu
Za stabilizacijo dinarja
Delavski svet jeseniške žele.
IVemalo skrbi za lepši izgled trga
Občinski odbor v Železni Iv i h benem pa bo prav gotovo prije letos lazvil precej razgiba- pomogla k stabilizaciji naše no komunalno dejavnost,   po- valute, sebno v gradnji cest in elek-
Železniki sami dajejo kaj ža- trifikaciji gorskih partizanskih \a pa delovni kolektivi iz ob-1 Niko-  smotrno upravlja upr. lostno sliko povojne obnove in vasic. Zgradili so že cesto iz <<ine
in nadzorni odbor kovinske za- sploh slabe komunalne dejav- češnjlce na Prtovč, učiteljski     v načrtu imajo tudi izgrad-
dom zraven gtmnazije, ki stoji n;j<) niotiP;mega vodovoda, ko-sredl poti med češnjtoo ln že- paiii$ca ta hotela. Posebno vo-lezniki. Pretekli teden je za- dov,ad toa voltk pvmen za vso gorela električna luč v parti- občino in načrti zanj so že go-zanskih vaseh Prtovču, Pod- tf>vl in 0(lobrcni. Vodo bodo za. lomku in Drabosljovici. Na j0it na j0.ši, kjer so najboljši Martin j vrh, Ostri vrh ln Smo. }/(Vjrl pjtne vode. Vodovod pa Ijevo pa so že speljali traso ln bo Imel še rezervno črpalko na nabavili drogove za elektrifi- Trcbuši. tako da bo njegov relacijo. Gradijo tudi cesto Draž- zervoar vedno poln. Vsa ta dc-goše .Tamnik, širijo pa cesto ja ^k, stala občino okrog 30 češnji ca Rudno, od koder pe. milijonov dinarjev, lje novo zgrajena cesta čez Je- ,prt graditvi stanovanjskih lo\ico v Bohinj. V Železnikih biš pa žail ni pravega poleta. dokončujejo gradbena dela v Le v Logu je osem privatni-Fizkultnrnem domu. V vsa ta kov postavilo stanovanjske hi-investicijska dela je hllo letos .šice, trije pa jih sedaj gradijo, vloženih okrog 28 milijonov d<- Za, Železnike, R so irtrpeli V tiarjev, od katerih je prispeval tej vojni močno, škodo, je to Na Prtovču je pretekli teden zasvetila eleklrlčna luč OLO Kranj 25 milijonov, osla . odločno premalo.
lak . Zdesna vtaop . Vet   Na razstavi športnih trofej
Mladinsko plavalno prvenstvo Slovenije v Kranju
Gorenjski plavalci pokazali na/večji napredek
Pretekli petek, soboto in nedeljo je bil kranjski bazen prizorišče ostrih borb za piva mesta med najboljšimi mladimi plavalci iz vse Slovenije. Tekmovanja se je udeležilo 8 klubov z nad 160 tekmovalci. Naslov ekipnega prvaka Slovenije v plavanju za leto 1953 je osvojil ljubljanski železničar s 166 točkam*., sledijo mu Kamnik 151, Mladost iz Kranja 122, Ilirija iz Ljubljane 87, Branik iz Maribora 81, Prešeren iz Radovljice 15, Rudar iz Trbovelj 10 in Bled 8 točk. Naslov prvaka Slovenije v wa. terpolu je osvojilo moštvo Branika iz Maribora.
Tehnični rezultati:
VVaterpolo: Mladost : železničar 4 : 3 (2 : 1); Branik : Ilirija 4 : 1 (0 : 0); Kamnik : Bled 4:3 (3:1); železničar : Bled 5:1 (1:1); Kamnik : Mladost 7:3 (3:3); Ilirija : Železničar 1:1 (0:0); Branik : Mladost 8:3 (4:1); Bled : Ilirija 2:1 (0:0) in Branik : Kamnik 5:5 (4:3).
Plavanje: Najboljši rezultati v moških disciplinah:
800 m crawl: Pire (Lj.) 11:24,2 (slov. rekord); Zrim-šek (K) 11:45,,; Petrič (M) 11:57,7; 400 m crawl Pire (II) 5:33,4; Zrimšek (K) 5:40,2; Šnabl (K) 5:44,0; 100 m cnnvl: Pire (II) 1:07,0; Letnik (R) 1:09,3; Kocmur (Br) 1:09,3; 100 m hrbtno: Goršič (Zl) 1:19,0; Brandner (Br) 1:21,3; Bogataj (K) 1:22,9; 200 m prsno: Brandner (Br) 1:01,5; Kane (II) 3::06,3; Pele (žl) 3:08,4; 200 m metujček: Luk-man (Žl) 3:09,5; šnabl (K) 3:10,4; Marc (Žl) 3:28,8; 4 x 100 m mešano železničar 5:21,6 (slov. mladinski rekord) Branik 5:21.8; Kamnik 5:22,9; 4 x 200 m crawl Kamnik 10:56,6 Železničar 11:00,2; Mladost 11:16,1.
Najboljši rezultati v ženskih disciplinah:
400 m crawl: Koncilja (M) 6:45,4, Škofič (K) 6:52,0, Zupančič (II) 7: 08,0; 100 m crawl: Koncilija (M) 1.21,1 (lov. pionirski rekord), Bar (Žl) 1:26,1; Auersperg (K) 1:26,4; 50 m ora\vl: Koncilja 0:36Ct, 'Poljak (JU)0:36,8, Auersperk (K) 0:37,0; 100 m hrbtno: Vanhnik (Br( 1:31,0, Bar (Žl) 1:40,4, Pogačar (K) 1:43,4; 200 m prsno: Vukič (M) 3:27,2, Kune (Zl) 3:33,5, Vanič (Zl) 3:38,3; 100 m metuljček: Auersperk (K) 1:42,6, Koncilja (M) 1:45,4, Bar (Žl) 1:49,3;' 4 x 100 m mešano: Kamnik 6:43,0, železničar 6:47,3, Mladost 6:53,9; 4 x 200 m cnnvl: Železničar 6:02,4, Mladost 6:18,8, Kamnik 6:27,4.
Če kritično premotrimo letošnje mladinsko prvenstvo Slovenije v plavanju in water.
polu, pridemo do koristnih zaključkov tako glede razvoja slovenskag plavanja v prihodnosti, kakor organizacijskega pripravljanja podobnih prireditev. Najbolj homogeno ekipo je predstavil vsekakor ljubljanski železničar, katerega tekmovalci niso sicer osvo^vli veliko prvih mest, so pa zato predstavili številne mlade plavalce, kot so Goršič, Gušperin, Lukman, Barova, Gasparijeva in Kunčeva. Drugoplasirana ekipa iz Kamnika je vsekakor največje presenečenje letošnje sezone. Gorenjska, nekdaj v plavanju nepomemben in nekvaliteten del Slovenije, je z njimi postala močna. Plavalci Mladosti iz Kranja so svojo nalogo vestno izpolnili. Dočim so v moških disciplinah plavali v senci nekaterih drugih, je ženska ekipa pokazala premoč, škoda je le, da ekipa nima plavalke, ki bi bila enakovredna hrbtašicam drugih klubov. Razočarala f& ekipa ljubljanske Ilhije. Njene gonilne sile Pire, Kane m Poljakova niso mogle priboriti boljšega mesta. Opaziti je, da vodstvo tega kluba posveča premalo pazljivosti mladini in <i išče novih moči v raznih drugih klubih (kranjsko     Mladost!). Mariborski
Branik je sicer postavil močno ekipo, vendar ni mogla konkurirati prvi trojici. Ugajala sta Brandner in Vauhnikova, razočaral pa je lansko leto mnogo obetajoči Doležal. Zadnje tri ekipe so sicer precej zaostale po točkah. Prešeren iz Radovljice ima dovolj nadarjenih plavalcev. Isto velja za plavalce Bleda, kjer smo pogrešali hrbtaša Jarca. Rudar je sicer nastopil v vseh disciplinah, vendar eni razen Letnika in štafete 4 x 200 m crawl ni nihče plasiral v finale.
To prvenstvo je organiziral kranjski plavalni klub Mladost in lahko trdimo, da se je program odvijal v najlepšem redu. Seveda je prišlo tudi do zastojev, a to zaradi številnih sporov med delegati klubov zaradi disk valiti kaciranih tekmovalcev. Delegati nekaterih klubov so se vse prevneto bo-lili za točke ckoli sodniške mize. Nerazumljivo je tudi, zakaj so vse waterpolo tekme sodili le sodniki člani ljubljanske Ilirije. Presenetila je tudi neobjektivnost pub'ke, ki se je pripeljala iz Kamnika. Voditeljem plavalnega športa v Kamniku priporočamo, naj poleg plavalcev vzgajajo tudi gledalce. — lj
V Mojstrani segajo korenine smučarstva daleč v minula stoletja. V preteklosti so bile tu smuči samo nujen pripomoček za hojo pozimi, v zadnjih tridesetih letih pa so postale najpriljubljenejši in najbolj razširjeni športni rekvizit. Na razstavi nas že ob vhodu opo-zore nase starinske smuči, s kakršnimi so nastopili očetje današnjih reprezentantov na prvih tekmah. Stara slika kaže moštvo iz Mojstrane na prvem državnem prvenstvu v Bohinju (1921. L), skromna medalja pa pove, da so že prvič posegli mojstranšR smučarji v borbo za najboljša mesta. Od takrat je smučarski šport v Mojstrani in na Dovjem v stalnem razvoju. Redka so bila lota, ko ni bil vsaj eden od drž. prvakov v raznih smuških disciplinah Dovjan ali Moj-strančan, včasih pa sta jim pripadla tudi drugo in tretje mesto.
Vti obiskovalci razstave enoglasno priznavajo, da tako dra_ goceneega gradiva ne premore najbrže noben drug kraj v naši domovini. Skoraj 500 razstavljenih predmetov (pokali, kipi, medalje, plakete, diplome .. .) govori o razvoju smučarstva, o njegovem poletu, o ljudeh, ki so pokazali kvalitete našega smučarstva ne le nam ampak tudi svetu, saj so bili doma iz kraja, kjer se človek, kakor hudomušno pravijo, že rodi z »dilcami« na nogah.
Razstavljena so le najpomembnejša priznanja. Praktičnih daril skoraj ni videti — najbrž so se jih razstavljaci ogibali. Ob izhodu pa so mi pokazali dva polna kovčka blaga, ki ga za razstavo niso odbrali in skladovnico diplom, ki jih niso imeli kam razstaviti.
Poleg tujcev si razstavo zelo radi ogledujejo tudi domačini. Saj doslej niso vedeli, da so v desetletjih nanosili domov že toliko dragocenih priznanj in spominov. Vrvica, potegnjena zkozi zanke smučarskih palic, brani gledalcem dostop k razstavljenim predmetom. Glave se stegujejo čez vrvico, oči se trudijo, da prebero drobna posvetila na trofejah. V stalnem vrvežu se razločijo le besede:
»Zakopane, Sant Moritz, Kortina, Kitzbiiclil, Holmenko-len, Planica ...«
Vsak droben predmet vodi ljudi daleč v svet. Premnogim se vzbudi ob ogledovanju razstave majhna iskrica zavisti. »Ves svet so videti,« je nekdo vzčihnil, »človek pa je zakopan v te svoje doline!« Pa se je brž oglasil sosed: »Kajne, s polnimi kovčki dobrot so le-nuharili po švicarskih, francoskih in kaj vem kakšnih hotelih, če bi vedel, koliko naporov, drznosti in znanja jo treba, preden se ti odpro vrata v svet, bi drugače govoril!« Res je. Vse tisto, kar so ti djtudjfe \tidelii in doživeli je
OBJAVE * SPOREDI * OGLASI
Avto-moto dirke na šmarjelni gori
Kranjski avto.moto klub je priredil v nedeljo, dne 9. avgusta po noai cesti na šmarjet-no goro gorske motorne dirke, ki so se jih udoleežili številni tekmovalci iz Slovenije in Hrvatske. Pokrovitelj dirk, Obrtna zbornica je zmagovalcem pi4 pravila 16 lepih pokalov. Najuspešnejši tekmovalec je bil Trždčan Rupar, ki je dosegel tudi najboljši čas dneva.
V posameznih kategorijah so bili doseženi tile časi: 125 cvin: 1. Peter Mrak 3:06,3; 250 coni: 1. Rupar 2:52,0 (najboljši čas dneva); 350 ecm: 1. Rupar 2:530,; 500 cem Suša 2:53,0; prikolice do 600 ecm: 1. Tažur (Zgb) 2:59,2 . sovozač Vuko-vlč; prikolice nad 600 ocm: 1. Kermavner 2:58,2 - sovozač Hrast; avtomobili: 1. škerl 3:06,0.
KINO
Kino   »Storžič«,   Kranj: do
17. avgusta ameriški barvni film »Konec sveta«. Predstave ob delavnikih in v nedeljo ob 16., 18. in 20.30 uri. V nedeljo, 16. avgusta, matineji: ob 8.30 »Konec sveta«, ob 10. uri »Velika reka«.
Kino »Partizan«, Kranj: do 16. avgusta amer. barvni film »Konec sveta«.. 17. avg. ameriški film »Velika reka«. Predstave ob 20. uri.
Kino »Svoboda«, Kranj — Stražišče: 15. in 16. avgusta ameriški film »Velika reka«. Predstave v soboto ob 18. uri, ob 20. uri dvojni program »Velika reka« in »Konec sveta«. V nedeljo ob 10. uri matineja a-meriškega barv. filma »Konec sveta«.
Letni kino »Svoboda«, Jesenice: do 16. avgusta ameriški film »Pohod v džunglo«. 17. do 19. avgusta nemški film »Mamljiva nevarnost«; 20. do 23. avgusta amer. barvni film »Konec sveta«. Predstave ob 20.30 uri.
Kino »Plavž«, Jesenice: 16. in 17. avgusta ameriški film »Zlomljena puščica«; 18.—20. amer. film »Pohod v džunglo«. 21. do 24. avgusta, francoski film »Frizer za dame«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo matineja istega filma (vstopnina 10.— din).
Mestni kino Radio, Jesenice:
od 16. avgusta do 1. septembra zaprto.
Kino Javornik - Kor. Bela: 14. do 16. francoski film »Prepovedane igre«. Predstave v petek ob 20. uri, v soboto ob
18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo matineja istega filma (vstopnina 10 din).
Mestni kino Javornik: do 18. avgusta avstrijski  film »Eva
podeduje raj«; 19. do 23. avg. angleški barvni film »Ljubezen je lepa«.
Mestni kino Domžale: db 16.
avgusta jugoslov. film »Vsi na morje«; 19. in 20. angleški film »Pekel je razprodan«; 21. do 23. amer. film »Interniezzo«.
Mestni kino Kamnik: do 18.
avgusta avstrijski film »Eva podeduje raj«; 19. do 23. avgusta angleški barvni film »Ljubezen je lepa«.
OBJAVE
OBČINSKI ODBOR ZVEZE BORCEV v Radovljici vabi vse svojce in sorodnike padlih borcev, bivše borce_in aktiviste ter vse okoličane, da, se udeleže SLAVNOSTNEGA ODKRITJA SPOMINSKE PLOŠČE 27 padlim borcem, ki bo 26. AVGUSTA T. L. ob 10. uri pred Zadružnim domom na Lancovem pri Radovljici.
Svečanost bo pod pokrovi-t eljstvom narodnega heroja Dožman Antona - Tončka.
Filat« lističiia društva Radovljica, Bled in Jesenice piiredijo I. gorenjsko filntelističn> razstavo na Bledu od 15. do 25. avgusta v osnovni šoli na Bledu. — Vabljeni!
MALI OGLASI
Pozor! Cenjene stranke naprošam, da dvignejo popravljene dežnike, prinesene v popravilo do 30. julija, najkasneje do 31. oktobra, sicer zapade njihova lastninska pravica. — Alojz Jenko, dežnikar, Kranj.
Prodam 3 nova kompletna sobna vrata. Naslov v upravi lista.
Preklicu jem št. bloka 18503, izdanega v Komisijski trgovini Kranj. — Vinko Grošelj.
Prodani veliko žlezno blagajno. Naslov v upravi lista.
Tombola v korist gradnje ctste Žiri-Smrečje
Poskusite svojo srečo in udeležite se velike TOMBOLE z BOGATIMI DOBITKI, ki jo prireja SZDL ŽIRI V NE-DELIO, 23. T. M. OB 15. URI. — Po končani tomboli bo PROSTA ZABAVA. — čisti dobiček je namenjen z;i gradnjo ceste Smrečje—žlri. — Tablice si lahko nabavite v vseh večjih trgovinah in trafikah po Gorenjski, oziroma pred pričet kom tombole v žireh.
Prodam dobro ohranjeno moško dvokolo, znamke »Bianco«, Kranj - Gregorčičeva cesta 2, dvorišče.
Gospodinjsko pomočnico od 7. do 15. ure iščem takoj. —• Ing. Knific, Kalvarija 84 — Kranj.
Prodam pritlično stanovanjsko hišo in 1,20 ha zemlje. — Selo 27, p. Vodice.
Prodam hišico z delnimi popravili. Poizvedbe med 18. in 20. uro pri A. Kiistančič — Kranj, Titov trg 23.
Preklicujem neresnično obtoževanje, s katerim sem žalil tov. Franca in Anico Boncelj in se lepo zahvaljujem, da sta odstopila od sodnega postopka. Andrej Kmetic, Kranj.
Parcelo, 1500 m.2, na Bledu (pesek v zemlji) prodam ali zamenjam — oz. kupim parcelo ali manjšo hišo v Kranju ali okolici. — Naslov v upravi.
Partizanski dnevnik
Za proslavo 10. obletnice zgodovinskega sklepa AVNOJ-a o priključitvi vse Istre in Slovenskega Primorja FLRJ, goriške fronte, ustanovitve primorskih brigad in IX. korpusa, ki bo 5. in 6. septembra, združena z zl>orom borcev IX. korpusa ln vseh prekomorskih brigad n.a Okroglici, bo Okrajni odbor SZDL Gorica izdal v tednu proslave slavnostno številko priljubljenega »PARTIZANSKEGA DNEVNIKA«.
»Partizanski dnevnik« bo na 24—28 straneh prinesel članke naših vodilnih tovarišev, zanimive spomine iz bojev Ta osvoboditev Primorske, bojev prekomorskih brigad, dokumente o fašističnem besu nad našim ljudstvom, članke iz našega gospodarstva in druge zanimivosti; vse bogato opremljeno s slikami.
»Partizanski dnevnik« bo v prodaji po 10 din, kar je veliko pod ceno. Zato NAPROŠAMO VSA PODJETJA ŠIROM SLOVENIJE, DA PODPREJO IZn> LISTA S SVOJIMI PRISPEVKI V TISKOVNI SKLAD. Darila pošiljajte na tekoči račun : Uprava »Primorskega novic«, štev 655-T-199 pri NB v Novi Gorici.
Uredniški odbor »Partizanskega dnevnika«
ZAHVALA
Ob tragični izgubi dragega moža, očeta, sina in brata
Franca Peternelja se iskreno zahvaljujemo članom sindikata, organizaciji ZB, goditi iz Kranja, posebno pa mesarjem iz škofje Loke, ki so ga v tako lepem številu spremili na njegovo zadnjo pot. Zahvaljujemo se tudi govornikom protestnega zborovanja v Škofji Loki, ki so protestirali nad krivci gnusnega zločina in zahtevali za storilce najstrožjo kazen.
Brat Mirko, Radovljica, Mestni trg 24 ■
z družino Peternelj.
GASILSKI KOTIČEK
Konferenca častnikov in podčastnikov
Obveščamo vse gas. častnike in podčastnike, da se vrši v nedeljo dne 23. avgusta 1953 konferenca s pričetkom ob 7.30 uii zjutraj, v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora, Kranj.
Ker je konferenca za poživitev dela na terenu važna, je za vse častnike in podčastnike strogo obvezna.
Vrnitev vstavljivih brizgalnic
Vsa PGD, ki so prejela vstavljive brizgalnice za vež-banje pionirjev pozivamo, da nam jih do 23. t. m. vrnejo.
Na pomoč!
V. d. sekretar: Predsednik: Maks Tvrdy     Viktor Bizjak
PRISPEVEK ZA SKLAD PREŽIHOVEGA VORANCA
Sekcija koroških borcev ZB NOV in klub koroških Slovencev v Mariboru sta v letu 1951 ustanovila in prevzela pokroviteljstvo »Sklada Prežihovega Voranca« v Mariboru. Doslej so zbrali v ta sklad že 614.049 din jn iz teh sredstev prispevali za ureditev dijaškega doma v Celovcu, podprli 4 tamburaške zbore pri nabavi instrumentov ter poslati več knjižnih daril koroški mlad:ni in klubu koroških študentov v Ljubljani.
skromna, res skromna nagrada za ono, kar so storili.
Pot v svet so si utrli sami. Na to opozarja precej samozavesten napis na steni, kjer so po vrsti napisane države, (14 jih je), v katerih so že bili. Mojstranški tekmovalci so častno zastopali svojo domovino in ponesli glas o njej celo v kraje, kjer so jih pred njihovim prihodom slabo poznali. 6 olimpijskih značk priča, da je tolikokrat drsela smučka mojstranškega tekmovalca po olimpijski progi. Nad dvajset trofej pa pove, da je v Mojstrani in na Dovjem dosti državnih prvakov, še nekaj imen. Janša Jcško
— devetkratni državni prvak v smuških tekih na 18 kilometrov, je danes smuški veteran, živi na Dovjem in se rad spominja slavnih časov, ko ga je vodila pet skozi češko, Poljsko, Švico, Nemčijo, Francijo... Spominja se borb s tujimi tekmovalci, ko se je boril za čast svoje dežele in zmagoval. Spominja se teka na 50 kilometrov in ves nesrečen je bil prva leta po osvoboditvi, ko ni in ni hotelo biti od nikoder podmladka, da ti nadaljeval tam, kjer je sam nehal.
Pa je le zrasel naraščaj. Z. Hlebanja, mladi tekač, ki je že lansko zimo ostal le nekaj sekund za državnim prvakom, razstavlja že prav čedne stvari. Najvišja vojaška odlikovanja z armijskega prvenstva Švice, plakete in pokale z vrezanimi rimskimi šte\tlkama za L, H., HI., mesto iz Nemčije, Avstrije. ..
Tu je tudi Gregor Klančnik
— tekmovalec, smuški trener, direktor ravenske železarne. Ko smo že pri Klančnikih, ki so nas že večkrat častno zapali, naj omenim Gregorja, Korlna m Lojza. Ustavimo se v kotičku, kjer so razstavljena Karlova priznanja. Obiskovalci bi radi videli njegovo sliko, pa je ni dal.. Saj ga je mogoče spoznati tudi brez slike. Kakih 40 predmetov iz vse Evrope in Amerike ga prav dobro pokaže. To je njegova najvernejša slika. Skakalec, kd drzno leta, in si je v letih svojega udejstvovanja pridobil do potankosti izdelan stil ter .se navadil drseti čez doskočišče skrajno varno! Zalezujejo ga že leta in mnogi so mu že o-betali zasluženi pokoj. A Korl še ne misli odložiti smuči.
Brata Jakopiča — Gustl in Albin — sta v desetletju pred minulo vojno s svojo vztrajnostjo in smelostjo mnogokrat presenetila sodnike in odnesla domov marsikateri pokal, značko in diplomo. Na razpra-stavi je le majhen del njunih spominov na nekdanje dni.
Tu so še imena: Lihtenegar, Krznarič Mato in Pavel, Janša Janko in prav na koncu Čebašek Jože in Marjan. Zadnjemu je komaj 8 let, pa je na lanskoletni gorenjski olimpiadi v Kranju že odnesel prvo nagrado v teku. In končno še Polda Janez. Razstavljalci so bili v zadregi, ko so urejali njegova priznanja. Prinesel je same tako pomembne in lepe predmete, da se skoraj niso m/ogli odločiti, čemu naj sje odpovedo. Poldmih spominov je cela gora in bi lahko o njih nanisal dolgo reportažio. Dovolj je, da se ozreš v sliko, kjer je naš Janez vleknjen naprej in brzi skozi ozračje. Reporter ga je ujel tako, da ni videti zemlje pod njim, le nad njim je bel oblak, ki zakriva sonce. Ob pogledu na to sliko imaš občutek, da je zraščen z oblakom in z njim vred prosto plava po eračnih višinah.
Pred dnevi se je sklad Prežihovega Voranca ponovno obrnil na delovne kolektive in organizacije, naj podpro stremljenje ustanove in pošiljajo svoje prispevke na čekovni račun 6-401-T-472.
¥ E I
It lir /H IIIIIL    trgovina s tehnično železnino in kovinskim blagom na debelo in drobno
uvoz - IZVOZ LJUBLJANA
TITOVA C. 16 - TEL 20-145
Konsignacijsko skladišče in zastopstvo za LRS: SCHOELLER - BLECKMANN Stahbveike  Akticngesellsehaft \Vien — Tvornice Temi t z _ Miirzuschlag . Honigsberg Phoniv jekla — Brzorezna, orodna in konstrukcijska legirana in nelegirana jekla Jekla /a vrtanje kamna — Nerjaveča jekla in pločevina
Pile in orodje z vložki trde kovine — Svedri za kamen in premog z vložki trde kovine
po vaseh in mestih gorenjske
Iz Kamnika
Društvo Rdečega križa v Kamniku je to nedeljo priredilo veselico z bogatim srečo-lovom. (Prireditev je bila v mestnem parku in je lepo u-spela.
Kamniški maturanti so v korist maturantske ekskurzije or.
Po večerji smo si z gosti o- cert, na katerem bosta sodelo.
gledali nočne plavalne tekme vala godba na pihala z Javor-
in Gorenjski sejem, kjer smo nika in pevski zbor iz Podnar-
se ob veselih zvokih malo za- ta.
vrteli. _
Ameriškim  študentom je  v |}[ ŽGlfiZfllkOV Kranju zelo všeč. Zelo so pohvalili novo preurejeno kavar- Planinsko društvo za Selško no Evropo in dobro hrano ter d°lino v Železnikih je zelo de-kulturno postrežbo v njej. Ra- lajvno in Je pred kratkim iz-
ganizirali koncert solistov, ki d{ bi si Pedali Bled in Bo- dal° v samozaložbi lep propa-
je bil za Kamnik  redek umet. hmj toda žal imajo druge na- gandri prospekt »Selška doli-
niški užitek. To pot je prvič crte' sklenili pa so, da se dru- na<<- kJer so v zgoščeni toda
v svojem rojstnem kraju sode- g.Q ieto vrnejo   Obljubili smo pregledni obliki prikazani vsi
deloval slavni tenorist ln pr- ?jn>        Jlm ^0 rezervirali kraJi *n lepote Selške doline. SS?1?SSL
vak zagrebške opere Jože Go- hotel v Bohinju. Nič kaj po- Društvo  ima  377 članov po
stič, ki je za kratek čas prišel hvalno se namreč niso izrazili vseJ dolini. Naredilo je tudi 10-
na počitnice. Prispel je iz Pa- 0 našem  Putniku,  s katerim letni perspektivni plan  o na-
riza, kjer je zadnje čase gosto. da m- mogoče dosti urediti. predku planinstva in turizma v
val. Sodelovali so še sopranist.     Sklenili °smo nova prijatelj- ten krajih- V glavnem je nji-
ka Pepca   Miheličeva,  basist stva in g tem trdili povezavo nove predloge že osvojil občin.
Ivo Kordaš, flavtist žigon in našega društva s tujimi štu- ski odbor v Železnikih, mnogi
pianist Boro Klemenčič, Hubert dentovskimi      organizacijami. Pa *B čakajo rešitve. Občina v
Bergant ter Samo Vremšak. jjpamo,  da  bomo naše nove Železnikih društvu med drugim
Občinstvo je v soboto in nede- ko,iege  drugo leto sprejeli v predlaga, da si omisli regula-
ljo zvečer napolnilo gimnazij- gvojih lastnih klubskih prosto- cijski in    urbanistični načrt,
sko telovadnico in je z dolgo- rih pristopi k popravilu hiš, zida-
- nju modernega hotela, meha-
IZ DOfUŽSS nične delavnice, izboljša ulično razsvetljavo in podobno. Naj-
Gospodarska razstava Ljub- večja pa -e potreba po izbolj-
ljanskega okoliškega okraja v gan^ avtobusnega prometa v
Domžalah, je bila zaključena Sel&ki dolini Pred vojno je vo.
la govore ob otvoritvi novega I Ponedeljek z lepim uspehom zil avtobus potnike v železni.
doma, je manjša skupina mla- *Z^?***<?°- °? ke zdaJ le <»-
dih planincev pod Njivicama J0000 gj*; ^ £ bl" krat, kar je odločno premalo in
iskala planike   Med njimi je 10 PreceJ- čeprav ta razstava zaradi tega močno trpi napre-
bil tudi 26 letni Ivan Jakopič, ni ^ela komercialnega name- dek in razvoj teh krajev. Avto.
rojen v Savijah in zdaj usluž- na- Industrijska ?°die\ja    50 »usni: promet se mora v naj-
prikazala svoje delo, dočim po- krajšem času poživiti in izpo-
godb niso sklepala,  ker niso polniti z več avtobusi. Prav ta-
imela na razstavnih prostorih ko predlagajo dograditev viso-
svojih zastopnikov. Mnogo bolj kogorskih cest Železniki—Pr-
dosko^ mu je na spolzki tral Pa *° *» S?**^ ohr}rii]f: tovč-Pečan—RJ.b&eva planina
začel je dr- P0^   0 kolar3i m kovači, ki —Bohinjska Bistrica, ki so Ja
so prodali več zapravi j ičkov m pred vojno že 3/4 dovršili in
mini.  Kljub obupnim poizku- vozov ter    i^^J1 ceste Selca—Podnart. Društvo
som se ni mogel ustaviti. Drsel s
Pozdravljeni v kraju narodnega heroja Staneta Žagarja
Občani Krope ko'»slovesno proslavili svoj praznik
S slavnostno akademijo na deloval v tej tehniki, je zbra- Na planini Vodice nad Kro-
trgu v Kropi so v soboto zve- nim govorni o nastanku, delu po pa so proslavili 12. obletni-
čer občani Krope začeli pro- in življenju v tehniki. Nimam co Ustanovitve slavnega Can-
slavljati svoj občinski praznik, prostora, da ti napisal vse, kar karjevega bataljona. Na sveča-
Akademija je bila lepa kultur- sem čutil ob njegovem govoru, nosti je govoiil org. sekretar
na prireditev, na kateri je po- Tovariši, ki so delali in živeli OK ZKS za radovljiški okraj
leg domačih kulturnih skupin v tehniki, so morali premago- tov   Ivan Bertoncelj - Johan.
nastopala tudi skupina iz Pod- vati ogromne napore in po voB v dopoldanskih urah je ime.
narta in godba z Jesenic. Ta ^dnovmso v.deh dnevne svet- la jese£iška godba na trgu v
večer so nekdanji borci in ak- tobe Majhen prostor (podoben ^ pxolxJ£S koncert go.
uvnsti Cankarjevega bataljona bunkerju m močno vlažen) je £ » »     * med tem časom
odšli na planino Vodice, kjer imel skrite izhode^ Vcas.h je ^    r^   zanimivosll v
je bil 6. avgusta 1941. 1. usta. skrival tudi do sedem tovari- j£op  \n okolici   p     ldne je
bilo veliko zborovanje, nastop
je bil 6. avgu:
novljen bataljon. šev,  stalno pa sta bila tam
V nedeljo dopoldne je bila na dva ali triJe- Po nesrečnem naključju je prišlo do izdajstva,
trajnim ploskanjem izrazilo svoje zadovoljstvo.
SPET ŽRTEV PLANIK
Medtem ko je večina turistov na Veliki planini posluša.
ben kot tekstilni tehnik v Kranju. V skalni steni je utr-
gal par cvetov, potem pa je zastoondke
■dbnMI    T>o,r^^l    na    t«im     Vri   SVOJ m ZaSlOpillKC
skočil navzdol na travo. Pri doskok j mu je 1: vi spodrsnilo in začel je seti navzdol po travnati str-
združenih   pevskih  zborov iz Krope; in Podnarta ter druge .k': JL?°^S^J^^.t0,: Prireditve z ljudsko zabavo. Po-
varišev. Trije, med[njimi tudi poldmskih Ureditev se je u-
^>CP    3ins gf   T1" deležil° nad dva tis<*
teta KPS za gorenjsko, tov. Karel Preželj z Jesenic, so si
Tako in podobno bodo obča-
snim pohištvom. Cenijo, da Je na Rat it ovcu (16666 m) do
TTn         o^^^T^rr^o+^^n »o le ti narodih kupčij nad mi. trdilo novo olaninsko   kočo ,     ,    dlla pan ,prelKo ^obravskin polj
je kakih 200 metrw nato pa         dinarjev. Zabavni prostor, g*S°JTarnani kot i 8poredu °£'la vrsta s?™^^ do tega mesta. Tu je bilo zbra-
ga je vrglo čez^8 -etre^ok ^ ^ ^         „ £ ^ ^^^o^^.^ ***** *™> ** ™ nih še več ljudi. Tovarišica, ki
vk~U«šiVtS večer.^ ljudiGostinstvo le '^^^^^7 «S5 ^^^^TŠS^o  * ? ^ * ^^!^^iin
pr. hiteli do njega, drugi pa so tu PnJ°     sy°J račun' cePrav dolini je vredno vse pohvale, obvestili reševalce na    Veliki » «J*> navili cene: vino po 1   • •   t-     4.    xi„^„  r^>__^irQ 300 din, klobasa 100 din. Toda,
tTZneKLZ kTb^ ^ »^e,«,e «o t^. X   iz Martini f rha
• Kmetijska zadruga na Mar'-
Pretekli petek  dopoldne se tjni vrhu je letos zgradila v
je zgodila na križišču v Dom- Železnikih moderne in prostor-
žalah prometna nesreča.    Po ne obrtne delavnice, kjer delajo tiz-inska   tehnika na Go^cnj-
stranski domžalski cesti je pri- mizarji, kolarji in kovači orodje skem, se je zbralo že precej
vozil osebni avtomobil, ki ga za potrebe zadružnih in osta- ljudi. Prišli so domačink., šol-
je upravljal šofer brez Izpita, lih kmetov. Med drugim izde- ska mladina, jeseniška jptloa
SKUD >Tone šifrer« v škof ji Zaletel se je v osebni avto, ki lujejo tudi nove kmečke vozo- in svojci padlih tovarišev, ki so
Loki je ob zaključku gledali- je privozat iz Celja.  Nesreča ve. V Železnikih so odprli tudi delali v tehniki. Na hiši je bila ške sezone   uprizoril   opereto je povzročila občutno material
sami  vzeli  življenje, da niso ni Krope vsako leto preživeli
prišli živi sovražniku v roke. SV°J praznik, ki ne bo obujal
Kurir tehnika in gospodar hiše samo spominov na 'zgodovinske
sta bila kasneje ustreljena *ot dni iz NOB, ampak bo hkrati
talca. O tem nemo govori tu- tudi  pregled političnega, kul-
dl plošča na hiši, ki bo ohra. turnega, gospodarskega in so.
nila bodočim rodovom spomin kalnega razvoja občine od o-
na mrtve borce. svoboditve dalje.
Nato nas je pot vodila na Sr. Vsako leto se bodo spomi-Dobravo, kjer smo se poklonili njali, kako je vsa gorenjska spominu padlih borcev ln tal- predvsem pa področje Jelovi-cev, med katerimi leži tudi na. oe, Pokljuke in Mežaklje sle-rodnl heroj Stane Žagar s hčer- dila prvemu znaku za oboro-ko in sinom. Med padlimi je ženo vstajo. Iniciator upora na večina tovarišev, ki so bili u- tem področju je bil narodni he-čencl tov. Žagarja. Prisostvo- roj Stane Žagar, ki je več let vali smo še kratki spominski služboval kot učitelj na Sred-svečanostl ob vhodu v dolino nji Dobravi pri Kropi. Pod nje-Vršiča pri Kamni gorici. Le govim vodstvom se je 18. ju-dobrih deset minut nas je vo- lija 1941. vršila na planini Vodila pot preko dobravskih polj dice nad Kropo širša konferenca, ki je pripravila pogoje za ljudi. Tovarišica, ki ustanovitev   prvih oboroženih
lih borcih, je ob koncu odkrila vega gorenjskega
Cankar-
iz Kamnika in Tone Erjavšek iz Stahovice prišla do ponesrečenca, je bil že mrtev. Prenesli so ga v mrtvašnico v Stahovici.
jevega bataljona. Tako je bil 6. avgusta 1941. leta iz jelov-ške čete »Rije Gregoriča« in jeseniške čete ustanovljen Cankarjev bataljon.
Prijetno naselje in lepo nedelj- tudi spomenik prvemu padle-
sko jutro sta skromno sveča- mu borcu fe občine. Na tem
nase napolnila z globokim ob- mestu je avgusta meseca 1941.
čutjem tega praznika. Pred ni- leta padel tov. Podlipnik z Do-
šo, kjer je od 11.  decembra brave 1912 pa do 7. aprila 1943. delovala v tistem času edina par.
9z Loke
23. avgusta zlet ,vSvobod" k Završnici nad Žirovnico
V območju radovljiškega o- LRS tov .Miha Marinko, k: mu
»Tam na gorah«. To je bila no škodo, razen tega pa je do
ena najboljših uprizoritev v le. bil lastnik inozemskega oseb-
tošnjem letu. Izvedba   dela j6 nega avtomobila iz Švice manj.
zahtevala mnogo truda in po- §e praske. Krivec nesreče je bil
žrtovainost!   vseh sodelujočih, domači šofer, ki ni upošteval
Občinstvu je opereta ugajala, prednosti vozila na glavni ce-
saj je bilo 12 predstav popol- gti. Obvezal se je, da bo takoj
noma razprodanih. Dvakrat je poravnali vso škodo, kljub te-
svojo trgovino, ki uspešno za- z zastavo pregrnjena spomin- kra;ja obstoja že sedem delav- je prav tako dobro znana lz-taga prebivalstvo s kmečkimi ska plošča, ki so jo izdelali v sko pr0svetnlh društev »Svobo. letna točka na Završnici. Prod.
pridelki. Kropi. Tov. Godina, kl je tudi da>i kJ fle-^je^ povezano in so priprave obetajo, da bo Trtrt k
se sedaj odločile tudj za sku- Završnici 23. t. m. zajel ne le pen izlet. Med njimi prednjači člane Svobod in kulturne de-> Svoboda« z Jesenic, za kate- lavce gornjesavskega in boro pa javorniška, hrušičanska, hinjskega kota, temveč tudi dobravska, gorjanska, leska, večino prebivalstva tega pre. leška, žlrovniška in ostale Svo- dela, saj imajo vlaki ugodne
Poštarji sb otvorili planinsko kočo
Minulo nedeljo se je zbralo predsednik Planinskega dru-
SKUD Tone šifrer z; iispehom mix pa se bo moral še zagovar. na Vr-šiču okrog ^tisoč planin- štva^ Jesenice in drugi.^ Vsi _so bode ne zaostajajo dosti.  So zveze; na razpolago so tudi
sicer manj številne, delavnost avtobusi, ki bodo vozili udele-pa je pri vseh vredna prizna- žence z vseh strani. Letošnji nja Skupen izlet, ki bo v ne- zlet »Svobod« k Završnici mo-deljo, 23. avgusta, k Završnici ra delo »Svobod« radovljiške«;:! nad Žirovnico, bo še bolj utr- okraja še bolj utrditi. Pred-dil vezi med društvi. Poseben vsem pa mora doseči reorga-pripravljalni odbor ima polno niziranje tistih prosvetnih dru-
gostoval v Železnikih, v pro- jati pred sodnikom za prekr gramu pa ima še gostovanje §ke 1 na Trati.
Kvalitetna  izvedba   operete IZ KOnlGMlC
dokazuje, da ima škofja Loka Borba proti koloradskemu dobre talente, s katerimi bl se hrošču je prl nas USpešno zadalo v bodoče še marsikaj kljucena. Kmečka delovna za-ustvaritl. Na vsak način pa je
cev in ostalih ljubiteljev gora, čestitali planinskim poštarskim
ki so hoteli prisostvovati otvo. aktivom k dogradi t vi najlepše
rit vi nove planinske postojan- in najmoderneje urejene pla-
ke na Vršiču. Že v soboto zve- ninske koče na Vršiču. Koča,
čer je bilo na Vršiču praznič- ki stoji na razvalinah nekdanje
no razpoloženje, kateremu so jugoslovanske karavle, ima v
dajali svečan zunanj. izraz šte- spodnjih prostonh   kuhinjo z
pr SKUD
potrebno,
vključi v SKUD. želj valstva je tudi, da bl sestavil pevski zbor, katerega Ločanl po pravici pogrešajo.
Dne 11. avgusta 1953 jo pre-
katerim jo šlo škropljenje hi tro od rok. Na območju občine smo poškropili nad 130 ha krompirjevih njiv, tako da je hroščev ob pojavu drugega za
vi ln i kresovi, rakete in godba vsemi ^ pritiklinaml^ in. ^OMUOO roke dcja Teffa dne mora hiti žteVi ki ge delujejo pod našlo
na Završnici okrog deset tisoč vom SKUD-ov ali KITD-ov v ljudi.. Poleg svobodašev radov- delavsko prosvetna druUva ljiškega okraja se bodo udele- »Svoboda«.
v SKUD. želje prebi- ^ A S ai,^2^!"hl! *m Vršič vvmo mrav- dilnico.^ V zgornjih prostorih
žiile Izleta tudi »Svobode« dru-
ko 2.000 ljudi na trgu v škofji roda komaj za »seme«. Poseb Loki zborovalo v znak protesta proti zločinu pri Sv. Duhu. Zborovanje je v imenu Socialistične zveze delovnih ljudi vodil njen sekretar. V kratkem govoru je poudaril nebudnost pri raznih nepravilnostih, ki so dale povod ne samo pretepom, ampak tudi ostalemu kriminalu.
Zborovalci so v tirnenu ljudstva sprejeli resolucijo v kateri zahtevajo, da se kazn'. pro.
ljišče. Po novi, z belim peskom so ležišča in skupno ležišče posuti cesti od Tičarjevega do. Koča se ponaša tudi s telefon-
ma do Solne glave, pod katero sko zvezo, četudi stoji v vi-        k,".ajeV, pa tudi kudturno-
prosvetna društva, ki se še niso reorganizirala v »Svobode«.
P. U.
no pohvalo pri organizaciji tega koristnega dela zasluži občinski, vodja akcije tov. Anton Griibenc .
Iz Krope
Jutri odprejo v Kropi kopališče! Vztrajno in naporno delo Kroparjev bo tako kronano
so   zgradili    poštarji-planincil šini 1700 m. Graditelji poštar-
svojo planinsko kočo, so je vi- ke  koče  pod Solno goro na
la prava povorka planincev in Vršiču ki so resnični ljubitelji Na*zletu bodo sodelovale" vse
drugih gostov.    Ob dvanajsti planin, so znosili v slabih dveh ,r(xW>c na p1hala okraja Radov.
url je po kratkem pozdravnem mesecih od Tičarjevega doma j.ica k{ .jn .   kar   ot Naslo.
nagovoru spregovoril Vladimir do nove koče 13« ton gradi«*- ;.,„ ' Vkx,0   ysi 'pevKlki zbo,ri-
Mrak. pomoćnih direktorja Di. nega materiala, kar je dokaz Zdruzeno }xy(\0 Zilpeli dve i^o-
rekcije PTT Slvoenije, kl ima izredne požrtovalnosti. Poštar- pasamc-zno pa vsak zbor ^ bila ustanovljena 1947. leta
za dograditev nove poštarake jLplaninci    so na svoj    novo "    '3  p,!,sTr,i ' Nastopila  bosta na *olJ° naših delavcev in in-
koče na Vršiču največ zaslug, zgrajeni dom upravlčno ponos- povska zbora jeseniške »Svobo-
Navzoče planince je pozdravil nt in bi biio prav, da jih v ve. de<s; zbor javorniške »Svobode»
D»*obne iz lfudskp len I ISnl c«*
Ljudska knjižnica v Kranju
tUdI    direktor   direkcije PTT liki ljubezni do planin in po- ka)kor tudi žimvniški zasipški',
tellgence. Uprava je sklenila, da bo sabrala čimveč dobrih leposlovnih in znanstvenih kuj« g.
z uspehom^ Materialno so do- Slovenije, tov. Jože    Gerbec, žrtvovalnosti posnemajo ostala radovrljlškl ln ^nj^ G^vnl vir za  rast knjižnico
mačemu TVD »Partizan« po- predsednik    Planinske    zveze planinska društva z vzdrževa-ZSS   »Plamen«    OLO Slovenije Teodor Košir, zastop- njem    dosedanjih planinskih drugI,    da   ie rJ'^ gorske   reševalne   službe, postojank.
magali
Radovljica in
zbori. Mod drugim bo nastopala tudi jeseniška folklorna skupina in jeseniški zabavni orkester, ki bo poskrbel za ples in ustregel predvsem mladini. Na zlet »Svobod« radovljiškega okraja bo poleg predsednika Zveze Svobod tov. Ro-
ti kriminalu t>oostre in da se zgTadii0 moderno   športno in
za ta uboj vrši sodba na licu i|U(y(0 kopališće, kl bo v Kro. Uu                     ■» If^lSUS
mesta. Resolucija je bila odpo- pl v voliko km,st   v no(ll-ijo UtVOlItGV GOBIld   113  vGIIKI PlalllilC
»lana Vrhovnemu sodišču LRS. ob g url zjUtraj začne na tem
m     mm        - kopališču    tekmovanje    za o- Qb otvoritvi planinskega do- tov. Bučar je obljubil domžal-
IZ W*3I1I3 krožno prvenstvo   v  plavanju ma se je zbralo na V Ukfl plani   skim  planincem še    nadaljno genta povabljen tudi tov. Ed-
Skupina študentk ln študen- članov »Partizana« na Gorenj- nl toliko planincev kot še nI- moralno fai finančno    pomoč vard Kardelj, ki  je imel na
tov kalifornijske univerze, ki jo skem, ob 14. uri popoldne pa kop doslej, že v soboto je bil zveze ]ter jim Izročil krasen Završnici sestanke že v  času «kih in 310 nemških knjig. V
na potovanju po Evropi, se je bo svečana otvoritev kopališča, dom zaseden do zadnjega ko- spominski   album.   Z   lepimi predvojnih »Svobod«.   Povab- tem poletju je knjižnica naba-
tJčka, prav tako tudi vse plan. planinskimi slikami sta obda- ljon je še predsednik
j - bil Okrajni sindikalni svet, ki je knjižnico materialno podprl. Poleg toga so priskočili na pomoč tudi naši Inteligenti in darovali knjižnici voliko število knjig.
Koncem junija tega leta jo bilo v inventarni knjigi vpisanih il 1.768 zvezkov. Od tega je 500 srbohrvatskih,  101) ru-
konec prejšnjega tedna ustavi la tudi v Kranju. Kranjski štu dentje smo se spoznali s simpatičnimi mladimi. Američani prav po naključju. Ker jih j? zanimalo marsikatero vprašanje o Jugoslaviji, so nas v sobo popoldne povabili na prija
Kroparji vabijo na slavje.
Iz Lancevega
Na področju Lancovega ln okolice je med narodnoosvobodilno borbo padlo 27 borcev, med njimi tudi narodni heroj Jožo
šarske koče. Mnogi so se uta- rovala   novi   dom zastopnika
borili pod šotori. Zjutraj    so PD Kamnika tov. Rcpanšok
pričele piihajati nove množi. Štefan in zastopnik PD Celja
ce. Svečanost otvoritve doma tov. Tine Orel. V imenu iM>
je začel s  pozdravnim govo- Ljubljana matica ln Turistič-
rom   predsednik   Planinskega ne zveze  Slovenije je izrazil
društva   Domžale   tov. Franc čestitke   tov. M ar zel.
rljo Anton Potočnik je kupo
toljskTrazgovor v kavarno Ev- Gregorčič z Jesenic. Vsem škoffc> kl je lepo podal togodo. je še zastopnik PD Kranj°in J!? ^TS^M^lU1 S^L^z ^f^^8^ prV6**J ropo V imenu KAD je amori- padlim borcem bo kraje vrt. od- vino Kradnje in tako seznanil zastopnik l'I> zel zničar. kl je , VP^JC P    ,    • ' ,,>,la  lahk(> razl«<renio, da
ške kolege pozdravil predsednik hor ZB   I^ancovo  l   pomočjo ^ navzoče s požrtovalnostjo s svojim domom na Kisovcu lastnikom Janez Vilfan. Razvil S(> je živa. mostnega o<llK>ra ZB v Radov- jn  napori  domžalskih  planin- najbližji   sosed novemu domu.
ljlci 16. avgusta odkril    spo- cov Nato je t.zročil ključe do- Burno pozdravljena se je pri
vlade vila f>94 novih knjig. V Iknjiž-
- nlco se je vpisalo 12665 čitate-
ljev. To so v glavnem delavci (5101) ln mladina (5053). Izposojenih je bilo največ leposlovnih knjig (1578,S); skupno število knjig, ki smo jih izposodili pa znaša '21845. Ce preudarno statistiko prvega pol-
so
bili    najbolj    brani pisatelji izkusno vožnjo. Pod Vršiči m je  l-'ranco  Bevk,  za njim Miško
Smrtna nesreča na irsTii
Upravnik klavnVce in mosa-
hon in prisrčen razgovor. Mlade Kalifornijce je posebno zanimalo našo zadružništvo in Stepiručeva zadeva, nas Kranjčane pa črnsko   vprašanje v
prevzel vožnjo Potočnik in kor Kranjec,  Franc  Sal M<i Finž-
minsko ploščo, ki bo vzidana ma gospodarju tov     Lenčku. družila 'čest) tkam prodgovoinl- je bil preveč siguren, da zna gar in Josip Jurčič. Orl tujih
voziti, je hudo povečal brzino, pisateljev pa je zlasti priljub-
kar se mu je takoj maščevalo. ^n Henrlk SU^rk. evvlcz.
Nekega ovinka namreč nl mo- Posledica   hitrega razvoja
zvoziti, ln Ho * mrvfoH^m wftd knjižnice je pomanjkanje pro-zl tel v pr
na zadružnem domu v Lanco- Toplo pozdravljen je prvi če- kov 81 letna gospa Fanny Co
stital domžalskim planincem k ptiand, bivša lektorica an-le velikemu  uspehu tov.     Tomo škega jezika na naši univerzi. Brejc, pohvalil njihovo d iav-  Prisrčnega pozdrava je bil do-nost in kot ljubitelj naših gora ležen tudi slikar naših planin
veni.
Svečanosti so bo poleg okoli-
ZDA in Mc (^arthy, o katerem čanov udeležilo tudi večje šte zdaj piše jo časopisi  po vsem vilo bivših borcev iz Jeseniško.
svetu. Po pomenku smo tudi bohinjskega  odreda.   Pokrovi- je povdarll, da je ravno plan- Makso   Koželj. Po svečanom
je z motorjem vred ^\l^\co je pomanjkanje ]
. .   m štorov. 1 >a bi to poi-oče vi
opad, lastnik motor. ,            ....           '     .  ..'
*~ sanje rešili  je Mestni ljuc
\ |>! i-
1111 i Od
veselo zaneli nekaj naših lepih  teljstvo  nad  svečanostjo     je. ninstvo ti.sto, ki v veliki m-rl dolu  otvoritve  so    je   razvila J*1, K1 J° M'(U'1 /-1U1'IJJ' Pa jo       odbor sklenil Sindikalnemu do
narodnih in partizanskih pesmi, pnv/.el priljubljeni narodni h«'- pomaga ustvarjati resnično piijetna zabava oi) sodelova-Tudd Ameiičani so se pokazaill roj Tonček Dežman. Po slav- tovarištvo v družbi. Zastop- nju domžalskih pevcev in god-kot dobri pev I nosti bo pevsko-godbenl kon- nlk Planinske zveze Slovenije benlkov.
sieeo /,e na cest j padel na tla.   ,,,,, ,,, l7l,, |   ,1(>Vl c, ki
Potočnik se je hudo poskodo- )M,do ust ivznH, knjižnici m čl-val in je poškodbam podlegel, talnlcl. M-
K ŠTEV. 33.
Priloga za poduk m razvedrilo
15. Vin. 1953
Štirje iz Kranja s čolnom po Savi
Preko slovenskih in hrvaških ravnin
Pravzaprav bi morali naslov spremeniti in mu dodati še enega udeleženca ekspedicije, kajti Lojze se je odločil, 'da nas bo spremljal skozi vesele in žalostne trenutke prav |do konca. — Obetal se je vroč dan in drug za drugim smo poskakaii v reko, plavali za čolnom ter metali gumijasto žogo sem teir tja. Včasih je kdo šel na breg napolnit steklenice s hladno studenčnico, Ki je vsepovsod curljala iz škriljevcev. Vinogradi na zelenih gričkih so kmalu odprli prijatelju, stegnjememu preko vse palube, pesniško žilico, da je pričel na glas sanjariti o obokanih vinskih kleteh, kjer samo odpreš veho in hladna kapljica steče naravnost v grlo...
Opoldansko zvonenje nas je opomnilo na redni dnevni obrok, ki se mu pravi kosalo. Kmalu je v senci košatih vrb zaprasketal ogenj in v loncu je pričelo prijetno šumljati. Ko smo bili zopet na1 vodi, nam je naenkrat priveslal naproti mlad fantič v kajaku, okrašenem z različnimi zastavicami. Seznanili smo se in poklonil nam je dve. Kar žal mi je (bilo, da si nismo že v Kranju preskrbeli vsaj slovenske troboj-ndce; čoln bi tako izgledal precej bolj slavnostno.
Počasi, a vztrajno smo veslali proti Krškemu, ko nas je malo pred Rajhenburgom dohitel čoln z dvema domačinoma. Peljala sta se iz Šoštanja v Zagreb obiskat sorodnike (m imeli smo torej skupno pot. (Sem in tja nas je prosil kak kopalec ob bregu, da se je peljal nekaj časa z nami. Ob sončnem zahodu smo prišli do velike brzice pri Krškem. Sava teče tu skozi dva rokava m odločili smo se, da zaplujemo za našim kajakašem po levem. Prav smo storili, kajti znanca iz Šoštanja sta prav grdo nasedla na sipini. Obrežje se je počasi zavijalo v mrak, oblaki so hiteli preko neba na kranjsko stran in v vso to romantiko se je vsul k sreči ne prevelik roj komarjev. Upalfi smo, da vsaj do Brežic ne bo dežja. Kajak je šel naprej za izvidnico, »matična ladja« je pa plula počasi za njim. Res smo kmalu zagledali most čez Savo, katerega so v kratkih presledkih osvetljevali avtomo-
bilski žarometi. Na desni je pritekla Krka — bili smo v Brežicah.
še pred svitom smo se spet podali na pot. Vsi zaspani smo se petoglavo opotekali po čolnu in šele močan sunek v grobo skalo nas je popolnoma vzdramil. šoštanjca sta nam sledila kakih 50 m zadaj; menda sta imela posadko čolna »želja« za precej izkušeno, v resnici smo se pa tudi mi podajali v popoloma neznano prihodnost. Tako se bližamo Hrvatski. Na desni Gorjanci, na levi Sotla. Tu nekje vidimo prvi mlin, plavajoč na vodi. Grič na obzorju bo verjetno že Zagrebačka gora. Vetrič nam zapiha v pozdrav — kako lepo bi se uprl v široka bela jadra. Teh pa na žalost ni. Kljub temu smo kmalu mimo Podsu-sjeda, kjer je slikovit pogled na grajske ruševine, k- so še danes nemo svarilo na grozodejstva mogočnega Tachvja. Opoldne smo bili že v Zagrebu. Pri pristajanju se je pa mlajšemu šoštanjcu pripetila nesreča. Z vso silo je udaril z nogo ob kamen in ko smo mu obvezali globoko rano, se je naša zaloga obvez zmanjšala na polovico. Upamo, da teh po-
vojev ne bomo več rabili. V hrvatski prestolnici smo se le toliko zamudili, da smo izpopolnili ladijske zaloge telesne in duševne hrane, pa spet od-rinik od brega. Pokrajina je pričela postajati enolično nižinska, tukaj so doma prvi močvirski ptiči: čaplje in čigre, ki so tu in tam frfotali iz goste obsavske šikare.
Zdaj bomo lahko vozili noč in dan. Nikjer ni nobenih skal in ne brzic. Sonce je že nizko nad obzorjem, ko se blizu brega prikaže samotno človeško bivališče. Nekdo mora pretiti gosto vrbovino do hiše. Vrne se z vodo in pove, da je nekje blizu Petrinjac. Druga straža se je menjala, ko so se zvezde zavrtele že čez polnoč. Po cesti ropoče samoten voz. Opazili smo, da kmetje delajo zaradi poletne vročine večinoma ponoči.
Mi bomo rajši samo podnevi, ker ima noč svojo moč in nas boli od trdih desk vseh 12 parov reber drugo jutro. — čas je že, da bi izkoristili prijetne panonske sapice. V nič več kot petih urah smo posekali drevesce za jambor 'n sešili jadra iz starih šotork. Ko je končno naprava stala v čolnu, nismo
imeli droga kam pritrditi, pa še veter je zapihal nasproti. Postalo je jasno, da iz te mo -ke ne bo kruha in vse skupaj smo vrgli v vodo.
Vasi so sedaj malo bolj strnjene, v vsaki sprašujemo, koliko je še do Siska. Priletna ženica pravi, da kakih 20 km, a jo gazda takoj pobijei: »Kaj ti veš! še 35 km.« Obupani srno nad temi razdaljami, ker so v vsaki naslednji vasi večje. Pokrajino zakriva gosta podrast topolov in vrb. Kjer je grmič je prekinjeno, čofota po ilovnatem bregu jata gosk, drugod pa izplakujejo perilo vaške žene. Sem ter tja se ustavimo za hip toliko, da se napijenio slabe vode in da nam mlade selja-kinje natresejo poln predpasnik jabolk. Po poljih raste do koder seže oko le koruza in konoplja, le ob zanimivih hišah panonskega tipa leži njivica krompirja. V polmraku tiho zaplujemo skoz1- romantične kotičke, kjer se daleč nad gladino sklanjajo upognjene veje in tvorijo zelene predore. Nad reko zakroži lunj, značilna močvirska ujeda.
Zvečer okrog desetih smo zagledali na reki bager, krmilar na njem nam pove, da imamo do Siska še 23 km. Za danes bo dovolj. Na bregu je blata do kolen, pa se le prebijamo do temne, verjetno že speče vasi.
Bela hiša v VVashingtonu   sedež predsednikov ZDA
Nesreča francoske ladje. 12.000 Ionska francoska potniška ladja „Champoiioii", ki spada med najbolj luksuzne ladje v Sredozemlju, je v bližini obale v Bejrutu zaradi ogromnih valov nasedla na pečine. Medtem, ko je množica gledalcev na obali opazovala tragično borbo ladje s pobesnelim morjem, je ladja pričela tonili. Kapetan je pozval vse potnike, ki znajo plavali, da po-skačejo v morje in skušajo prili na obalo. Od 50 pla-vačev jih je 15 utonilo. Seie po 21 urah je prislanišKini reševalnim ekipam s čolni uspem rešili preostale potnike na ladji.
Belgijci porabijo največ mila. Za na-bolj čist narod smatrajo danes Belgijce. Po zadnjih slalisličniii podatkih porabijo v tej mali državi na enega prebavalca 13 kg mila letno, kar predstavlja svetovni rcKord. Na drugem ln-stu 9o /j£>a. z 12,5 kg, za njimi je Vel. Britanija z 11 kilogrami in četrta je Švedska z 10 Kg porabljenega mila.
Težka letalska nesreča v Floridi. Sezona katastrofalnih lelaiskih nesreč se nadaljuje. V mestu Milton (Florida) se je pred nekaj dnevi zrušilo veliko vojaško transportno letalo. Pri nesreči je izgubilo življenje 11 vojakov, 5 pa je težko ranjcnin. Letalo je pri strmoglov-ijenju uničilo 3 potniške avtomobile in neko garažo.
»lika za 18 mijjonov Irunkov. Neki ameriški muzej iz Konektikala je nedavno kupil sliko slavnega slikarja Engra, ki predstavlja vojvoao Orleanskega l-erdinanua Filipa. Za umetnino je muzej plačal 18 milijonov Iranko v.
Nova hrana za krave. Kakor javljajo inozemski časopisi in revije, so iznašli novo vrsto hrane za govedo, ki je posebno dobra za molzne krave. „Mo-lateik", laKo se nova hrana imenuje, dobimo, če krmi dodamo amonijaka. Ena tona moiateika slane samo okoli 10.000 dinarjev.
Našli so grob iz kamene dobe. „United Press javlja, da so kitajski arheologi v provinci Krangsi odkopali grob iz kamene dobe. V njeni so našli 154 cm dolgo človeško okostje, kameni le sekire in živalske kosti,
V višini 12.0110 m brez kisikove maske. Do predkrat-kim so bili strokovnjaki prepričani, da letalec, ki skače iz letala v višini 10 km brez maske za kisik, ne pride živ na zemljo. Med tem pa je nesreča nekega ameriškega pilota pokazala nasprotno. Pilot je moral skočili iz pokvarjenega letala v višini 12.000 m. Pri odskoku je izgubil masko, pa je kijub temu normalno pristal.
Nafta pod morjem. Geologi so pričeli iskali nafto pod, morsko gladino, ki pokriva 71 odstotkov površine našega planela. Potrjeno je, da so v zemlji pod morsko gladino ogromne količine nafte, ki bi jih lahko izkoriščali. To je mogoče zlasti v lis lili morskih pasovih ob obali, ki imajo ravno dno, tako imenovane „podmorske pločnike'', ki so široki tudi nad 10 km in samo 50 do 200 metrov globoki.
Nova angleška puška. Po večmesečni diskusiji med najboljšimi angleškimi vojaškimi strokovnjaki, je bil končno sprejel načrt, da se dosedanja standardna britanska pešadijska puška zamenja z novo. Nova puška ima kaliber 7.(52 milimetra, večji domcl in je Veliko bolj precizna od stare.
Najstarejši narod v Evropi. Malokomu je znano, da so lo Baski, ostanek prebivalcev sedanje Španije. Žive ob obeh straneh zapadnih Pirenejev. Pretežni del na Španskem, 120.000 v Franciji. Vseli Baskov je okoli /25.()00. Domnevno izhajajo naravnost od iberijeev. To je bil narod, ki se je po vsej priliki že dva do tri tisoč let pred našim štetjem naselil po Sredozemski kotlini. Feničani so poznati Iberijce že 1900 let pred našim šleljem. Z veliko golovosjo smatrajo zgodovinarji, da so prišli Ilierijci v Evropo že pred velikimi egiptovskimi dinastijami' v tretjem tisočletju pred našim štetjem. Prišli naj bi bili iz llinduslana, Id je bil njihova pradomovina. Jezik Iberijcev kot ludi jezik Baskov sta zelo podobna jeziku prvih bramanov v južnem Hinduslanu. Sorodna sla ludi s sanskritom, ,.omika-nim jezikom indijske književnosti" v \\. stoletju pred našim štetjem. V pradavnih časih sosedi Arijcev v Srednji Aziji, so Iberijci prej kot ti odrinili proti zapadu in se naselili v Evropi
Baski se torej po pravici nazivajo najstarejši in najbolj evropski narod.
Jak
A r lel
Novo leto
Marga je ležala štiri dni, toda devetindvajsetega decembra se je spel pojavila v družini Sveža, nasmejana, srečna, nekoliko presrečna. Izjavila je, da se je naveličala poležavanja. Ker je družini pokvarila praznike, vabi sedaj vse na silvestrovanje v svojo hišo. Celo Pack je vesel poljubil /eno I 'o dolgem času sla si mo/. in /ena zazrla v oči /. nekdanjim ljubečim pogledom. Marga je objela tUdI EviOO.
Sestrica draga, bila si skrbna in dobra z menoj, a jaz sem vrgla vale knjigo. Trosim, oprosti mi! —
Grdoba grda, seveda H oprostim, kar hočeš, samo ostani, kakršna si sedaj! —
Koga bo Marga povabila? vpraša
Beri EvicO,
NaŠO družino, vas. sodnika, zdravnika in še nekaj prijateljev, da, celo gospoda Marka. —
Bečite ji, naj povabi tudi Romija! želim, da bi bil  prisoten ludi on.
Homija? Saj  nam  ni  ti i 1 i praznikov
voščil, la kaconl — i las bi bil, da na \sak načini
— Ce iako želite, bo prišel, P\ Ica
Res so prišli drug za drugim vsi povabljenci, celo molčeči, ljubosumni Mark, w Roramija ni bilo
Tisti večer je gospod Smith do vtika raz-
VU zanimanje za kulinarične mojstrov in<-Margine kuhinje. Mladi detektiv se je naselil
pobotata 1 Mora priti
pristavi
kar V njeni kuhinji, kjer je opazoval kuharico, Margo, fckcdiilnik, hladilnik, pribor im posodo. Imel je odlično opazovališče skozi lipe kuhinjski h vrat. Lahko je videl vse, ki so prihajali ter vse, kar se je godilo z
jedini in pijačami. Ko je kuharica odšla
na neko veselico, je sam pomagal in dokazal, da je nadvse; pripraven. V shrambi poleg kuhinje je Jaek pripravljal in nalival pijače. Bil je pod slalnim Berlovim nadzorstvom. Marga je pripravila res bogato in izbrano večerjo. Pijače so bile odlične. Zalo je obednico kmalu napolnilo veselje. V salonu se je Marv Cooper zasidrala v kolu in uspešno uporabljala svoje osvajalne čare. Ves prisotni moški svet je bil zbran v polkrogu pred njo. Delala se je zdolgočaseno in brezbrižno, kar je njene častilce še bolj podžigalo.
Kako. da ljudje ne spoznajo, kakšna so srca lakihle kač? vpraša Evica Berta, ki je za hip pogledal V obednico.
Morda zato, ker jih obdaja preveč trdega in cvetočega mesa", — ji mirno odvrne  mladi  mož  in  spel  Izgine  v kuhinjo.
Veselosl je od ure do ure rasla- Jack
je   Odprl   že dCele   baterije   steklenic. Vselej
mu je Beri uslužno priskočil na pomoč. Nekdo je odprl radio.
— Ze dolgo nisva plesala, — je rekla Marga Jacku.
Začuden1 Jo j«' pogledal, potem pa je širok, srečen  nasmeh  preletel   njegov obra/.
— Pridi, draga! — Objel j|o je krog pasu in prvi par se je zavrtel. Bert je stal
na pragu in pil prvi kozarec pijače... prvi tistega večera.
Manjkalo je še petnajst minut do polnoči, ko je Mary z dramatično geslo dvignila Jacku prazni kozarec.
— Jack, nalii mi! —
— Ali nisi pila že dovolj? — jo vpraša bral veselo.
Tistega večera je pil Jack izredno malo; bil je povsem trezen.
— Nalij mi likerja! — zakliče Marv jezno.
Jack odide v kuhinjo. Na pragu je stal Bert in si prižigal Cigareto. Natančno je videl, kako je Jack nalival liker s češjami v novo vrsto kozarcev. V leni je pozvonilo. Jaek je pustil liker in šel odpret. Bila je I.eda. Jack jo je s hrbtom zakrival. Pogovarjala sla se šepelaje, o čem, Bert ni mogel slišali. Razgovor je bil kratek, nakar je Leda spel odšla. Jack se je vrnil h kozarcem z odsotnim izrazom na licu. Dal je v vsak kozarec jk) eno češnjo in odnesel polno taco v salon. Beri je odšel za njim. Jaeka so sprejeli z glasnimi vzkliki.
— Vsak hip ho polnoč. Primite kozarčke, da nazdravimo novemu letu! —
Mladi mož je obšel vse goste.
— Novo leto, novo lelo! — je zaklical sodnik in visoko dvignil kozarček. Iz radia S6 je zaslišalo zvonenje novoletnih zvonov.
— Srečno, veselo novo leto! — 30 vzklikali Margini gosli. Objemali so se in poljubljali   med seboj.
Bert, ki se je trudil, da bi še vedno motril vse, kar se je dogajalo, je naenkrat začutil na svojem vralu dvoje mehkih ročic in nežen glasek mu je zašepetal na uho:
— Srečno novo leto! — Evica mu je gledala v oči. Sklonil se je in jo poljubil na ustnice. Za hip se je vse zameglilo okrog njega. Ves se je predal užilku poljuba, po
katerem je že tako dolgo hrepenel. Hip nato
pa je že slekla Evica k staremu sodniku, tudi njega objela in glasno emoknila poljub na njegov osupli obraz.
— Pijače, hočem še pijače! — je vpila Marv. — Kakšna hiša je lo, da nima dovolj p jače! — je ponavljala v trmasti vinjenosti.
— Marga, li imaš poln kozarec. Hočem pili, razumeš, piti! —
— Toda Mary, iz kozarca sem že spila požirek! —
— Daj mi ga, Marga, kaj mi mar! — Počasi je Marga stegnila roko s kozarcem. Mary je pograbila polni kozarec in v hipu zlila vase ves liker. Opotekla se je proli divanu in se z vso težo sesedla nanj. Hip za tem je že ležala in spala.
— Smrči! — je ugtovil Mark in jo vso do obraza pokril s časopisi.
Stari in mladi so se vrteli v sunkovitih gibih, saj so bili vsi okajeni in čez mero veseli. Vsi, razen Berta, ki je spel čuval
J2a našo ženo in de
om
ii
Več pažnje pri oblačenju
Nega las
Kuharski
Ženska, ki je okusno oblečena v stilu, ki je lasten samo njej, vzbuja neko posebno o-čarljivost. Težko bi to točneje opredelili. Morda je to harmonija njene zunanjost*, in notranjosti izražena v oblačenju, morda je to siguren nastop dobro oblečene ženske v družbi in poklicu.
Poudariti moramo, da tu niso merodajni le luksuzni predmeti in da tudi s skromnimi sredstvi in dobrim okusom moremo   doseči   učinkovitost in
ozirati na to, ob kakšnih prilikah nameravamo obleko nositi. Pvi izbiri blaga moramo upoštevati še postavo pa tudi barvo las in polti.
Svetle, kockaste tkanine z velik.mi vzorci napravijo žensko večjo in močnejšo. Viso.ce in čebele ženske naj se jm .zo. gibajc.
Za visoke in zelo vitke ženske pa so kockaste tkanine in žive barve kot nalašč. Vsa na njih mora fcfeti veliko: velik ovratnik   na   bluzah, velike
Dve prikupni svileni obleki, pripravni zlasti za mlada dekleta
eleganco. Efektna je celo ena sama obleka, ki jo lahko oblečemo ob raznih prilikah. Zanjo al bomo nabavile enobarvno blago, iz katerega si bomo se-šile moderno in enostavno obleko. Dopoldne jo nosimo z ovratnikom in manšetaml iz belega pikeja in z usnjenim pasom, popoldne brez bele garniture, s šalom, ktt je v skladu z barvo obleke, zvečer pa preprosti kroj obogatimo s čipkami ali z umetnim cvetom-in z lepim pasom.
če hočemo biti dobro oblečene, moramo poznati blago vseh vrst in vedeti moramo kakšna tkanina bo najbolje ustrezala našemu namenu. Debelega blaga, ali velikih vzorcev ne moremo uporabiti za vse modele. Obleka je lepa samo takrat, če material in kroj lepo harmoni-rata. Previdno moramo izbrati barvo in vzorec blaga in se
športne torbice, širok bolero, ki skrajša telo. Navadno taki postavi zelo prlstoja športna obleki žive barve, usnjeni pasovi in veliku žepi pa ji dajo videz pravilnih oblik. Krila naj bodo široka in v bokih precej nabrana.
Velika in močna ženska je preveč vidna, da bi dala nase kaj kiičečega. Izbrala bo slog, ki je v skladu z njeno postavo. Frizura naj bo preprosta, obraz negevan, nakita malo, torbico veJike in udlolbne, nizki čevlji nevtralne barve pa okusno izdelani. Taka ženska se mora odreči klasičnim kostimom, ker so preveč moški in odkrivajo oblike, ki niso ravno dovršne. Zamenjala jih bo z vestjami in jopicami Iz dobre volne, ki jih nosi k enostavnim oblekam. Izogiba naj se bele široke bluze z velikim ovratnikom. Njeni klobuki so nizki h:
enostavni, nikdar pa se ne sme odločite krzneno čepico, ki jo napravi ogromno. Obleke naj imajo kimono rokava, bluza je nekoliko nabrana, krilo pa gladko in ne preširoko, ženska s tako postavo naj se odloči le za črn usnjen ali lakast pas. Zanjo niso volani, kockaste tkanine, primerne pa so dvodelne obleke iz kvalitetnega blaga, šantung se jim dobro poda. Barva naj bo temna, obleko pa naj okrasijo z belim naškrobljenim ovratnikom iz platna.
Za srednje in okrogle postave
je neobhodno potreben črn, ne preozek kostim, ki ga lepo osveži beda bluza. Take ženske naj po možnosti nosijo šiljast trikotni vratni izrez, pričeska naj bo resna, kratka. Lepo se jiim poda obleka z majhnim Popita vzorcem in črni čevlji z visokimi petami. Enostavnost je za omenjeno postavo glavno načelo, kričeče barve, bolero, volani in široka krila bi jo napravil smešno.
Majhne in drobne ženske že1-lijo izgledati večje, zato naj se izogibajo temnih črnih oblačil, ki jih napravijo še vitkejše. Njihove obleke naj bodo v ramah čim širše, v pasu pa stisnjene z ozkim pasom. Veliki vzorci n*_so zanje, priporočljive pa so volnene in svilene tkanine. Obleke naj ne bodo razrezane v mnogo delov, majhen bel detalj ob ovratnem izrezu osveži obraz. Lepa je dvodelna obleka s tesno oprijetim zgornjim d>elom. in širokim nagubanim krilom.
Klasični kostimi za take postave niso primerni, ker jih napravijo stare, niti nizki čevlji in kratka krila, da Izgledajo kot otrok. Za ples naj oblečejo široko nabrano obleko svetle barve. Močne barve povečajo majhno zunanjost. ,
Majhne m izrazito polne postave naj dobro pazijo, da bo obleka skladna z njihovo figuro. Nobenih načičkanih pričesk, volančkov in pentelj. Lasje naj bodo kratki, torbice majhne, čevlji vedno okusno Izdelani. Take ženske še pomisliti ne smejo na široke pasove, ki skrajšujejo život. Obleke naj bodo dobro krojene, krilo naj zakrije oblino bokov. Za delo so pripravne enostavne bluze z majhnim klasičnim ovratnikom in zvooasto krilo. Za svečane prilike pa lepa črna obleka s širokim ovratnlm Izrezom, lahko tudi namesto njega vstavi bel plastron. Progaste tkanine smejo nositi močne in vitke ženske. Močnejše si bodo izbrale ozke proge, vitke pa lahko nosijo širše proge, če želijo skriti svojo suboto, naj proge ležijo vodoravno.
Lasje zavzemajo važno mesto v ženski lepoti. Noanaalni, zdravi lasje odraslih žena so gosti, imajo lep (blesk in niso ne premastni, ne presuhi. Taki so lasje kadar so čisti, to je 7 do 8 dni po pranju glave. Lasje so podvrženi spremembam kakor vsi ostali deli našega telesa. Vsak las raste, doseže gotovo dolžino in starost (približno 2 leti J, Izumre ln odpade. Hitro ga zamenja nov las, zato nl treba imeti prevelikih skrbi, ko opazite, da vam zjutraj pri česanju osta-nekaj las na glavniku. To je normalen pojav in če so lasje zdravi, jih bodo hitro nadomestili drugi.
Bolezni kot je tifus, težka giipa ali porodna mrzlica povzročajo močno izpadanje ias, vendar to ni tako strašno, kot se nam v prvem hipu zdi, saj lasje po ozdravljenju kmalu zopet zrastejo.
Loj, ki ga izločajo žleza loj-nlce, da lasem lep blesk. Te žleze neprestano delajo. V normalnih pogojih postanejo' lasje mastni v 12 oziroma 14 dneh in tedaj jih moramo umiti. Ako se lasje zamastijo v 3 do G dneh po pranju glave, potem z njimi ni vse v redu. Preveč mastni lasje so znak bolezni lasišča, ki se razvija počasi in vztrajno. Pojavil se bo prhaj in posledica je zopet izpadanje, las. Kdor ima premastno lasi-šče, temu verjetno tudi. žleze na obrazu izločajo preveč loja. Zato njegova polt ni čista. V takem slučaju moramo poiskati strokovno pomoč pri zdravniku specialistu za kožne bolezni, ker samo s pranjem glave ne bomo dosegli uspehov.
Nasprotj'3 mastnih las so zelo suhi lasje. Taki lasje se lo-
mijo, nimajo sijaja, na lasišču pa se razvijajo suhe luske, pihaj. Vzrok temu pojavu so lojne žleze, ki izločajo premalo maščobe, končni rezultat pa je isti kot pri mastnem lasišču: hitro izpadanje las. Suhe lase umivamo na 3 ali 4 tedne, kožo na glavi pa masiramo z žvepleno mastjo (Schvvefelsal-be), dobro pa je tudi masiranje s Trilvsinom ali z drugimi tekočinami, ki vsebujejo chole-sterin. Mastno laslšče pudra-mo 4 do 5 dni z žveplenim pudrom (Schvvefelpuder). Od 6. do 10. dneva lasisče krtačimo z ostro ščetko, namočeno v te. koči preparat za nego mastne kože.
Dobra je mešanica 3 g sali-cilne kisline, 15 kapljic terpen. tinovega olja in 200 g alkohola.
Važno je tudi, da pri mastnih in pri suhih laseh pazimo, da bo naša prebava vedno v redu.
Da so lasje sivkasti in brez sijaja, je pogosto vzrok slaba trajna ondulacija, čezmeino izpostavljanje las sončnim žarkom, in morski vodi in pranje z milom. Lase moramo umivati samo s šamponom, ki ne vsebuje sode. Naš domači Eli-da šampon lahko mirno uporabljamo. Po vsakem umivanju negujemo lase z dobro kremo.
Prav tako postopamo z lasmi, ki se na vršičkih cepijo in lomijo. V takem primeru mora strokovnjak odrezati vse bolne vršičke. S skrbno nego bomo kmalu spet dosegli normalna rast las.
Praktični so kratko ostriženi lasje. To so športne pričeske, zelo higienične in zato primerne modernemu tempu življenja.
recepti
Janezek: »Ali si ga tudi ti dobil za Novoletno jelko?«
Vsaka barva ne pristoji vsa- naj si izberejo zeleno, modro kemu tipu ženske. Blondinkam sivo in vijoličasto barvo. Brise poda rožnato, nebesno-mo- netke temno modro — žlvo-dio, skratka barve v svetlih to- rdečo. Črnolaskam se poda runih, žene z rdečkasUirni lasmi meno, rdeče ln sivo.
Suhi paradižniki: zrele paradižnike pretlačimo in mezgo posušimo na velikih krožnikih na soncu ali v peči (ko nehamo kuriti). Posušeni paradižnik hranimo v vrečicah, obešenih na suhem zračnem prostoru. Posušimo tudi olupke in jih shranimo posebej za različne juhe.
Jurčki v kisu: prav majhne, nepoškodovane jurčke spodaj obrežemo, jih operemo z mrzlo vodo, kuhamo nekaj minut v slanem kropu in nato na rešetu odcedlmo. Medtem zavremo nekaj vinskega kisa s celim poprom, klinčki in muškatnhn cvetom — dišav naj bo prav malo, da bo prevladal duh in okus gob — in nato gobe pre-vramo v tem kisu. Ko se ohlade, jih s kisom vred vložimo v kozarce. Naslednjega dne na-lijemo vrhu za prst na debelo dobrega olja ter kozarce zavežemo s pergamentnim papirjem.
Jurčki, kuhani v sopari: v
slani vodi prekuhane jurčke zložimo, ko se ohlade, v kozarce, dodamo nekaj celega popra ln nageljevo žbtco, nalije-mo vrhu dobrega belega vina, kozarec zavežemo in kuhamo v sopari kakih 6 do 8 minut.
Šalotke (čebuljice) v kisu: zelo majhne čebule olupimo v mlačni slani vodi in jih nato stresčmo v slan krop, da za-vro. Takoj potem jih damo v kozarce in jih zalijemo z razredčenim vinskim kisom, kateremu smo dodale 10 dkg sladkorja na V2 Htra klsa. čez nekaj dni kis odlijemo in ga ponovno prevremo, ko smo mu dodale nekaj zrn popra. Potem zavežemo kozarce s pergamentnim papirjem. Tako kon-servlrane šalotke so odlične za omake in solate.
Paradižniki v kisu: Lepe, cele parad'žnike zložimo v kozarce ter jih zalijemo s prekuhanim, ohlajenim kisom. Vrhu
nalijemo za prst na debelo oflj«. ter kozarce dobro zavežemo.
Paradižniki v soli: majhne, zrele, vendar še trde paradižnike obrišimo in jih zložimo v lonec ali velik kozarec. Prekuhamo osoljeno vodo — na 1 liter vode 20 dkg soli — in ohlajeno zli jemo na paradlilžnike. Jedi, za katere bomo te paradižnike uporabljale, solimo zelo malo ali nič. Tako konservi-rane paradižnike uporabljamo po navadi za juhe, guljaž in različne omake
IIIIIIIIHIIIIIIIllllillllllllllUinilllllllllllllllllllllllllllllHIlllllllllllllllllll.............................................................™.............,
ob kuhinjskih vratih in opazoval Jacka, 1 je  nalival pijačo.
ko
Petintrideset minul \%> polnoči je zado-nel i/, salona čuden krik, nakar je zavladala
smrtna tišina.
- Kaj se je neki zgodilo?. — je rekel Jack Bertu in ' nesel proti sobi novo laso likerja Vstopila sla. Zdravnik je bil sklonjen niti Marv, ki je še vedno, pokrita s časopisi, ležala na divanu. Zdravnik se je zravnal  bled  kol smrl.
— Mrtva je.       je zašepelal. Mrtva'.       je ponovil Bert
— Ne, arzenik. — Margi se izvije krik in pade. V
odpio vrata,      Bonunv Marini vslopi in zakliče veselo:
Nisem mogel priti prej. Oprostile!
Srečno in veselo novo leto vsem sku . . . Moj bog, kaj je? —
- Kap?
tem se
V sobo
Povsod   v mestu
novega leta, ko je \
so še slavili prihod, vilo na griču vstopil > i Ncik načelnik kraj vne policije. Hi 1 je resen, droben možiček, zelo razumnih oči. Na Bommvjev telefonski poziv je zapustil domačo veselico in se odpeljal v novoletno noč.
— Sirup, ni dvoma, je rekel resno, ko se je sklonil and Iruplo.
— Ali veste, doktor Willby, kaj natančnejšega? —
— Arzenik. —
— Sirup za podgane .kajne? — Medlem  je   Nidakov   pogled   obslal na
BertU Kingu," ki je skromno sedel V kolu. Začudeni pogled Je postal vprašujoč in izredno pozoren Gospod King je postal še manjši  in neznatnejši.
— Razumem, — j« rekel Nidak in pogledal po preplašeni družbi. Bili so lam vsi, razen Marge in njene matere. Tudi pri Margi je bil zdravnik ugotovil očitne znake zastrupitve  z arzenikom.
Nidak je odredil, naj vsi gostje odidejo ter se naslednji dan ob desetih spet zberejo na istem kraju. Dovolil je tudi, da Margo
preneso v Gardnerj:vo hišo, v njeno dt (klisko sobico. Jack je bil kot izgubljen. Taval je po hiši, dokler mu ni Nidak ukazal, naj se  umakne v spalnico.
V tej noči so Nidak in njegovi pomor, niki vse  najskrbnejc preiskali.
Naslednjega jutra se je vsa družba spet
zbirala v Marginem salnou. kjer so bili še pred kratkimi urami tako veseli. Dan je bij siv, tako siv kol Marvin obraz, dan siv i,u mrzel, kakor sama smrt Ob vhodu hiše j( slal Bert l'<) gričku je priSi iz katerega sla izstopila on ki je stekla v Canlner. jevo - Ali je I.eda že vedela, (lilo?, — vpraša Beri — No, bila je na obraz
ivto. eda,
ZtfO-
I Karrov sam in hišo.
kaj se je
gospo la Karra. Lzrehodu. Karrov
je bil  bled.  Dihal je sunkovito. Mislim, da bo kmalu vedelo vse me sto, kakor hilro izide vaš list.
Prekleli vohun, povsod vtikale svoj nos?, - - zarenči Karr, svetujem vam, da s prvim vlakom odpotujete! —
Všeč   mi   je   tu. imam mirno
vest'       odvrne smehljaje Beri.
Res ne vem, čemu bratim č;is s takim
idiotom, kakršen sle vi' vzklikne jezni urednik in odhiti v hišo
Z arzenikom in oksidom je zastrupljena.
Z belini arzenikom. je Izjavil zdravnik. Vsi prisotni so sedeli v polkrogu molčeči in bledi. Zdelo se je, da se pripravljajo na špii ilislično sejo.
Največja dopustna mera, uporabna v
zdravilstvu,   je   ena   desetinka   grama. Po
učinkovitosti strupa pa sklepam, da ga je
bilo v kozarcu najmanj Iri ali štiri grame.
Mi smo tole Ugotovili, je rekel policijski načelnik. Bržkone je bil to običajen strup za podgane Nikjer nismo našli sledu o njem, v nobenem kozarcu, ne na steklenicah, ne v ostankih jedi, ne v |m>sodi s češnjami, nikjer, razen v onem edinem ko zarcu.
Čigave prstne odtise ste ugotovili na njem',      je vprašal King.
Gospoda Gooper, gospe Cooper, go
spodične Cooper in nikoga drugega. —
— "Kakšen je bil izid vaše preiskave, gospod doktor?       je vprašal Hommv.
Gospodična  Cooper je  umrla zaradi zastrupitve z arzenikom. medlem ko je go spa   Gooper   iz.   islega   vzroka   hudo bolna. Obe sla pili iz islega kozarca. Načelnik je povzel:
Sedaj vemo, da sla bili obe zastrupljeni z isto pijačo Kdo jo je pripravil? — Nihče ni odgovoril.
Dobro, odgovoril bom sam. povzame Nidak. -    Bili sle vi gospod Cooper!
Jaek je bil neobril. oči je imel vnete, pod  njimi črne kolobarje
— Ce  pravile  vi,  —  ji' zašepelal. Nalil sem toliko kozarčkov. —
— Kko je serviral? Kdo je izročil za
Btrupljeni liker? Spel \i, gospod Cooper'
Kajne, da se ne motim? Vi sle pijače pripravljali,  vi  sle  jo  servirali.   Torej vidite
da prihajate samo vi v postov. Oprostile, da aovorlm tako naravnosti
Morda sem zblaznel, - zakriči Jack - loda zdi se mi, da me sumile, da sem hotel umorili svojo ženo
Ali ste bili vi. ga vpraša Nidak vljudno.
— Seveda, jaz sem prinesel kozarčke z  likerjem  v  salon.  To  je res.   toda nekaj
trenutkov prej sem moral za hip zapustiti
kuhinjo.
— Ni morda kdo na skrivaj stopil tedaj v kuhinjo' Kko je šel tedaj iz salona? OdločilO vpraša načelnik. Začeli so govorili VSi vprek. Nihče se ni spomin jal, nihče ni rekel, da gospoda Smilha tedaj "i bilo v salonu ...
Nidakov glas je poslal mrzel kol led. Samo vi ste imeli kontrolo nad polnimi kozarčki, Noben morilec ne bo kar na srečo postavil zastrupljene pijače med ostale in poleni prosil boga. Daj žrtev izbere pravO. Ne. Jaek Cooper. vaša žena je iz vaših rok prejela zastrupljeni liker, da ali ne?
Dobro, jaz sem bil, no, sle zadovoljni? — ca/kliče z blaznim glasom Jack.
Popolnoma Izjavi   načelnik mirno
Samo tega nisle pričakovali, kajne, da samo požirek, a oslalo ako sle namesto svoje
bo vasa žena izpila izročila vaši sestri, žene umorili sestro
Vendarle m storil, -
Molel 1)1
takega
Nidak
boste verjeli, da sem kaj zamrmra Jack. vedeti za vzrok nadaljuje
umoriti /eno l a?, vpraša
na   poročni dan tisoč  dolarjev. V
bil Jaek dedič'
orna j Jack
>o(le-slu-
Cemil naj In hole po štirih mesecih zako izzivajoče.
— Moja  hči je dovala   po dedu šlo čaju  njene smrti bi oglasi gospod (iardner.
Jack je obsedel negiben, z. Izgubljenim pogledom,  ne da  bi  l(0ga \idel.
Zahlevani, da pod nobenim pogojem ne  zapuslile  inesla,        je  strogo  rekel m'
čelnik,
<tf,AS GORENJSKE