LJUBLJANA,
20. NOVEMBRA 1968
LETO XIX ST. 19
UPOŠTEVATI ANALIZE, MOŽNOSTI RAZVOJA, POTREBE — OB SODOBNI TEORIJI IZOBRAŽEVANJA
Ob tezah o razvoju in izpopolnjevanju sistema vzgoje in izobraževanja
Želim dati nekaj pripomb in predlogov k »Tezam«, in Kaj je vsem, ki so za ali proti da brez upoštevanja stopnje raz-sicer poglavju o srednjem šolstvu, toda samo za področje	»Tezam«, skupno?	voja ni in ne more biti nobene
izobraževanja strokovnih kadrov (ne pa gimnazijam in vzgo- Ce hočemo sodoben sistem šolske reforme. Tu je iskati iz-jiteljskim šolam). Ob tako pomembnem dokumentu, ki bo izobraževanja strokovnih kadrov, hodišča, katerim pa družba do-odločujoče posegel v izobraževanje bodočih generacij, je ne moremo pogrešiti naslednjih daja to, kar zaradi razvoja sodi potrebno skrbno, predvsem pa konkretno in konstruktivno dejavnikov:	k formiranju celovite osebnosti,
razpravljati. Zato bom poskušal k problematiki dati tudi — smotri, ki jih terja družbeni Pa nai £re 23 delavca, ki dela bolj
razvoj;	’	ali manj zahtevno delo.
—	nivo osnovne izobrazbe, ki
je danes daje osemletna šola;	KAJ
—	stopnja tehnološkega razvoja posameznih gospodarskih dejavnosti in njihov razvoj v bo-
svoje osebno mnenje.
»Teze« so sprožile nekatere pomembne procese
Ne glede na to, ali
so teze
»Teze« nekateri hvalijo, drugi napadajo
Ne spominjam se, da bi v
»TEZE« UPOŠTEVAJO ' IN KAJ NE?
Nekaj pripomb k poglavju »Tez« o SREDNJI SOLI. Kakor
dobre ali pomanjkljive, so spro- vseh letih po vojni razpravljali o ,	-	. .. .
in
Va2nejša tale:"
k,r~ izobraževanje strokovnih sej da so mnoga nasprotja posle- ,	.	Vovsno c	-nn
kadrov je mogoče reševati samo dica nesporazumov. Načela, ki jih !envl .J” kaksne so P°trebe P° OKvmi celote, to je, povezanost vključujejo »Teze«, bi predlaga- Ka“lxb n;®d ^oistvom in gospodastvom je telji morali bolj pojasniti. Odpadlo bi mnogo nepotrebnih razprav. Za razumevanje sistema izobraževanja strokovnih kadrov
— mladino in odrasle, ki mo- J® ™an?’ »Teze« predlagajo po-
dujnost;
7- začeli smo se resneje zavedati, da brez dobrih kadrov v
strani pa pohvaljen kakor ta. Zdi stim jn znanju ustrezno za sli. dveletne samostojne šole, po kon-™	™	w^.oiQ_	eam osemletni soli. Ideja je po-
zitivna, če ne bi pri tem bilo -“materialne možnosti Jugo- k°Pice vprašanj. Dotaknil se bom slavi je*	samo nekaterih, predloge za re-
— stopnja razvoja teorije iz- šitve pa dal na koncu, vania strokovnih kadrov.
OB RAZSTAVI J. A. KOMENSKEGA
v Slovenskem šolskem muzeju
V dogovoru s Pedagoškim prvi slovenski prevod (1. 1893). muzejem J. A. Komenskega v Njegov življenjski realizem ga Pragi, Hrvatskim šolskim mu- je usmerjal v moderno filozo-zejem v' Zagrebu, Pedagoškim fijo. S svojimi spisi je vplival muzejem v Beogradu ter Slo- na pedagoške nazore sodobni-venskim šolskim muzejem je kov in vseh kasnejših genera-pripravil Pedagoški muzej v cij. V njem vidimo utemeljite-Pragi razstavo »Življenje in delo Ija pedagoške znanosti, pred-J. A. Komenskega«. V,Ljubljani vsem didaktike, bo odprta razstava v torek, dne Vpliv Komenskega na Sloven-26. novembra 1968, ob 11. uri v ce seže v čas o. Hipolita, ki je prostorih Slovenskega šolskega priredil leta 1715 njegov Orbis muzeja.	pictus (Svet v podobah). Iz bi«
J. A. Komensky je bil rojen bliografije o Komenskem, ob-28. III. 1952 v Nivnici pri Ogr- javljene v Sodobni pedagogiki skem Brodu na Moravskem št. 7-8, 1968, je razvidno, da so (CSSR) in umrl 15. XI. 1670 v cenili njegova dela slovenski Amsterdamu. Pokopan je v Nar- prosvetni delavci že v prejšnjih denu. Bil je najpomembnejša obdobjih, takoj ko se je pričela pedagoška osebnost XVII. sto- sistematična organizacij a (šolstva letja. Komensky je utemeljitelj na Slovenskem.
obraževanja strokovnih kadrov.	Otrokom, ki ne končajo osem-
Našteli smo samo nekatere letne šole v roku, bo treba dati
kadrovskih TtraMurair in neka- strokoma ^nh^	bistveno vphvajo na izhodišča, Ta problem je poznan. Ce so
jedoče na razvoj ne moremo mi- s0 sicer dovolj tudi načela, ven-v ec razpravljamo o slabih dar je kljub temu
Te pa,
hiPr,fuSno^n^ s*:ro,kPvnbl m siru- menim, da ni dovolj. Zato so pri-ki so pogoj za sodobni pombe upravičene. Zato se pri
aobraževalni sistem;
_ ' spoznali smo, da smo zane- razumeli parili nekatera področja izobra-evanja in jih kljub predlogom 0 danes še nismo sistematično esevali. Sem sodi izobraževanje delovnih organizacijah, specia-.'ziranih poklicev in funkcionalno
i?kra?evan^e- Ne trdim, da tega izobrazbi je potrebno v izobraževanja ni, pač pa, da ni-uiamo za to urejenega sistema;
razvoj in oblike	sistema.	Nobe-	številke točne, se mora 50 %	mla-
nega	ni mogoče	zanemariti.	Za	dine v Jugoslaviji zaposliti, če-
kakršen koli sistem se zavzema- prav ne končajo redno osnovne mo, ti dejavniki so vedno pri- šole. Tej mladini je potrebno šotni.	posvetiti pozornost, kakor	tisti,
ki dovrši osnovno šolo In nada-Kaj smo v izobraževanju ljuje študij v srednji šoli. »Teze« premalo upoštevali?	morajo to predvideti.
Diskusija o sistemu izobraže- — Razlogi za dveletno srednjo Zahtevo po povečani splošni vanja strokovnih kadrov, ki ne §0j09
'------ upošteva stopnje
razlagi »Tez« nismo popolnoma
Skrb za povečano splošno in politehnično izobraževanje je treba pozdraviti
»Tezah« temelj‘ in ne
tehnološkega razvoja, rasti go-
Niso mi znani vzroki, zakaj se
w	sls,cma, Pod-OTeti- To..s° ^ narodi že spodarstva6 danes »jutri«, je PrfdlaŠa Prav dYeIetna srf^a
oživlja se miselna Resolul davno	i /T- 7?™' jalova- °d tega 30 ^sne stok- ^bieSrilJnoma'0nosate!
”a£E?ISS3i- M Erši SE	£
cijo
bes »Teze«.
v tem smislu so »teze« razgi Dale javnost.
stvu so nevarni!
Tisti, ki bodo končali srednjo
svoje pomisleke in predloge.
Domovinska vzgoja
j zgoja in izobraževanje v naši u° 1 temeljita na idejnih osno-ou- socialistične družbene ure-nve j;j na zgodovinskih in r0 }Urnih pridobitvah naših na-nj?-V' Zal° smo vedno sezna-^Jaii učence z osvobodilnim in'>ein' 2 na*° slavno preteklost-nAs svetlimi zgledi naših pred-
'v-oa	(a^.0 razvijan čudj
ZTotično zavest. Vendar lahko v ,,lo bolj ugotavljamo, da smo loa^°Pu drugih smotrov in na-
vin-'h'a^e	Posveeali domo-
"ki vzgoji še vse premalo
^rnosti.
šoln .sP0~nanje postavlja pred jitpj. *n še posebno pred vžgala •>e’ '%ove in odgovorne na-vm?' Nafti bomo morali več aei5~n?s{* in oblik, potrebno bo za Slstematičnega prizadevanja n. “kovanje socialistične do-m°vtnske zavesti.
be7°dov’’na nas “či, da je Iju-•t do domovine
»Tez« imeli tu dober namen. Ce vah. Konkretno, strokovnjaki pa niso realni, je prav, da darho ugotavljajo, enajst stopenj tehno-	,
loškega razvoja do avtomatiza- solo, se bodo ^ raje odločali za cije. Vsaka stopnja terja določene poklice, ki so že danes bolj pri-profile kadrov. Ce se šola tem vlačni; tako obrt, gradbeništvo, zahtevam ne prilagodi, delovne rudarstvo itd. ne bo moglo priti organizacije pa dodajo še svoje do kadrov z ustreznim predzna-specifične zahteve, je kritizirana njem, če ta dveletna šola ne bo šola. Ta pa je samo delno kriva obvezna za vse. V tem je velika za neustrezen kader. Vzroki in nevarnost.
izhodišča so v napačnem formira- _ Cas za izobraževanje za nju zahtev po izobrazbi. Stati- poklice bo krajši? stika kaže, da je pri nas delitev girša razgledan0lSt in splošna dela taka, da okoh 90% zaposle- izobrazba bogta sicer	šila
mh dela opravila kjer prevladuje usvajanje strokovnih znanb toda pretežno ročno delo. Dalje podat- v nobenem primeru izobraževa-ki strokovnjakov iz inozemstva nje ne more biti krajš Razl i; povedo, da je za opremo v mo- m klica ostane tudi dve_ derni proizvodnji z visoko deli-	s„n!
tvijo dela potrebno vložiti za vsako delovno mesto okoli 5000 dolarjev. Da pa je v opremo za
uumovme največja zdrv*?7 in mogočna sila,
nof> zavest
sdri/ tn mogočna sna, ki narod. Nacionalni po-
j ------- posameznika, da
ada svojemu ljudstvu, je
Pr
neizrrny,
svnh Tja tnoč in jamstvo 7°ani razvoj.
a je bila naša domovinska
vzro^1 sanemarjena, je bilo več bua ~V' Premalo poudarjena je Vse p26 v samih učnih načrtih, v nat urna}0 Prostora pa je našla strojen učbenikih, pa naj gre za PrisrtpV?e taiste ali za literarne smo E-e v vaših berilih. Tako Zornolr Posvečali premalo po-pri „ 1 Povsod: pri zgodovini, tja 5°ukM slovenskega jezika, u3otarT S^as^ene^a Pouka, ko Zabijal ■lamcl’ da mladi kar po-sJco r,'?0 vašo borbeno partizan-
R Pesem.
enaa7i-ianje tradicij NOB je Vtovir7iPomerrihvejših oblik do-v0 ni n, vz9°je. To prav goto-dolžne,^* 0pa samo šole, ampak ivtarnn ce^otne družbe, vendar Vajširšp Prav^ vzgojitelji za to ^°9odkih rnP^n°sti. Ob slavnih ne0a j,-• *2 varodnoosvobodil-č-arnih Va’ vjegovih legen-Znanih ,• ero^h, ob pogumu vseh Zriava „n~neznavih junakov spo-da in as učenec, kaj je svobo-svojo i?°~visnost ter poglablja
Za rn^--Zen. do domovine, tradicij Mr,an^e revolucionarnih r°dom „ • ® med našim mladim Prav "lSTnv° storili dovolj, če-P°trebnn ■	da bi bilo to
Tptzadevau ^noJ si včasih tudi Pilarji	to popravili.
finsko literaturo s tema-
tiko NOB smo našli v mladinski periodiki vedno manj prostora, v listih za srednješolsko in višješolsko mladino o njej bojda nismo več pisali. Med listi za osnovnošolsko mladino sistematično goji tako literaturo le »Kurirček«, drugod zasledimo tematiko NOB le priložnostno, zgolj ob največjih praznikih.
Za reprodukcijo partizanske grafike bi bilo vedno veliko zanimanje, enako tudi za glasbene storitve z revolucionarno tematiko, zato takih gramofonskih posnetkov na trgu ne bi smelo primanjkovati. Tako nas torej tudi na področju tiska in založništva čaka kup nalog, ki jih bomo morali opraviti, če bomo hoteli poglobiti našo domovinsko vzgojo.
P.evolucionarne tradicije je treba še bolj vnašati v delo kulturno-prosvetnih in športnik organizacij in zlasti vseh tistih, ki delajo z mladino. Tudi radio in televizija bi lahko s svojimi mladinskimi oddajami dosti več prispevala k domovinski vzgoji.
Težišče vzgojnega dela pa bo slej ko prej v šoli. Tu bomo morali posvetiti posebno pozornost pouku zgodovine NOB. To so ure, ki lahko res mnogo prispevajo k domovinski vzgoji, zato velja skrbno proučiti učne metode in oblike dela. Sicer pa naj bo ves pouk prežet z domovinsko vzgojo. Najti moramo primerno vsebino in način za oblikovanje socialistične patrio-tične zavesti in storiti vse za osveščanje našega mladega rodu. Tako bomo mladino še bolj vzgojili v ljudi, ki bodo znali spoštovati svoj rod in vse, kar so pridobile generacije pred njimi.
Nepopolno vrednotenje vzgojnega in izobraževalnega dela v zadnjem obdobju in neurejen materialni položaj šolstva sta v mnogočem otežkočala vzojne uspehe.Prosvetne delavce sta silila, da so cepili svoja sile in jih trošili tudi zunaj vzgojnega procesa. Zdaj je družba trdno odločena urediti te probleme in zato ne dvomimo, da se
letni šoli enako zahteven, srednja šola bo dala politehnično znanje, kar pa je povsem nekaj drugega , ,	,	.	.	kakor profesionalno - strokovno
d!^VT°.m!S^T..aVt0Tah,!ir” znanje. Poleg nespremenjenih
podjetju potrebno vložiti okoli
strokovnih znanj se bodo splošna
50.000 dolarjev. Ti podatki pove- razširi]a; odkod zaključek, da"bo do, da prehod v višjo razvojno izobraževanje za poklice krajše? stopnjo tehnološkega razvoja ni	T_ .	_
enostaven in poceni in da je , ~ Kako res,tl Prehodno raz’ treba hudo premisliti, kako ti aoDJ,e', ...	_	. .
prehodi vplivajo na izobrazbo Pred sprejetjem »Tez« bi mo-kadrov. Kakšen je naš razvoj ^1° biti jasno prehodno razdobje, posameznih gospodarskih dejav- n‘ n}aJben problem spričo nosti, ni da bi ugotavljali v tem tega, da je. vsaka republika na-članku. To bodo povedali gospo- Pravila svo^ Predpise, specifičen darstveniki. Za nas je pomembno,	(Dalje na 2. strani)
osnovne šole In je izdelal prvi Zaradi njegovih naprednih moderni šolski sistem. Imel je nazorov so ga pregnali iz dotočno predstavo o enotni šolski movine in se je skoraj vse organizaciji. Vzgoja naj bi pri- življenje zadrževal v tujih de-čela že v predšolski dobi ter se želah. Razstavljeno gradivo po-nadaljevala 6 let v osnovni šoli, jasnjuje življenje in delo tega ki bi jo morali obiskovati vsi velikega reformatorja šolstva in otroci, revni in bogati. V njej bi utemeljitelja pedagoške znano-se učili vsega, kar je potrebno sti. Iz teh razlogov so šolski za življenje. Učni jezik je ma- muzeji v SFRJ pripravili to rinščina. Na to njegovo zahtevo razstavo, da opozore našo jav-so se sklicevali slovenski učite- nost nanj. Leta 1970 bo minilo Iji v dobi Avstro-Ogrske mo- 300 let, odkar je umrl ta veliki narhije. Napisal je vrsto del. slovansk* pedagog, ki so še danes aktualna. Poseb- -r,,,	,	, 1K
no se je proriavi! z Veliko d.- cembra jn	k; jih
daktiko, ki je bila prevedena ze zanimajo pedagoška in vzgojna
takoj po izidu v številne jezike š ai d °. i o2]eda1o nK	snn-iotnino nioar,- vprašanja, aa si jo ogieaajo.
Ob proslavi 300-letnice njegovega rojstva je izšel tudi njen
France Ostanek
l!li!!l!li!!!!!lll'll
Iil9!!llii!"!!!l!!l!lil!!l!ll!l!!llll
umislili'#
KAKŠNI SO POGOJI ZA USTANAVLJANJE POSEBNIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI
ZA PREKINITEV »DIALOGA«
med gospodarskim in izobraževalnim področjem
Trditev, da gospodarstvo pod- ustanavljanja, vire finančnih sred-pira zamisel o ustanavljanju po- štev in drugo problematiko. Gra-
prispevati denar za izobraževanje, bila dodatna sredstva delovnih or-Tako bi imela sredstva iz repub- ganizacij namenjena za izboljša-
sebnih izobraževalnih skupnosti,	divo so na sestanku	zelo ugodno	liškega	prispevka zgolj	dopolnilno	nje kakovosti izobraževalnega deni od včeraj. Mnenje, da bi bile	ocenili in poudarili,	da pomeni	funkcijo in bi ne bila	osnova za	la	in za razširjanje materialne
takšne skupnosti potrebne in za pomembno osnovo za konkretno financiranje zavodov v okviru po- osnove izobraževalnih zavodov, gospodarstvo koristne, so že več-	reševanje tovrstne problematike,	sebndh	izobraževalnih	skupnosti.	Medtem ko bi bilo v neposred-
krat potrdile razprave, ki jih je Kje je poglavitni	vzrok, da ni	Odpor	gospodarskih	organizacij	no	razmerje med izobraževalnim
0 tej problematiki organizirala re- prišlo do ustanavljanja teh sa- je potemtakem razumljiv.	področjem in dinovnimi organi za-
Udeleženci sestanka so zato so- cijami sprva vključeno le srednje glasno podprli spremembe dolo- šolstvo, naj bi se vanj postopoma
publiška gospodarska zbornica, moupravnih mehanizmov? Sploš-Kljub temu da ni načelnih pomi- neveljavno mnenje je, da se je _ stekov v zvezi z ustanavljanjem uresničitev nameravane akcije za- čila, predlaganega v omenjenem vključile tudi višje in visoke šole.
PIS, pa vendar v naši republiki ustavila ob določilu 38. člena za doslej še nismo ustanovili nobene kona o izobraževalnih skupnostih
gradivu. V tem je poudarjeno, da S prispevkom za strokovno
bi moral zakon nedvoumno dolo- izobraževanje naj b; bile enako-take skupnosti. Vprašanje njiho- in financiranju vzgoje in izobra- čati, da pripadajo posebni izobra- merno obremenjene vse delovne ve ustanovitve še vedno niha med ževanja. V tem določilu je nam- ževalni skupnosti (to velja tudi za organizacije. Zato bi moral biti
mnenji za in proti.
Opredeliti vlogo PIS in razi
reč zapisano, da »posebni izobra- delovne organizacije, ki »nepo- v zakonu točno določen odstotek
ževalni skupnosti pripada poleg »redno organizirajo in financirajo denarja, ki bi ga prispevale povedati nekatera vprašanja, ki za- sredstev, ki jih ji zagotovijo de- izobraževanje kadrov za svoje po- sebnim izobraževalnim skupno-
trebe«) iz republiškega prispevka stim.
virajo njihovo ustanavljanje - lovne organizacije, tudi del sred-to je bil namen sestanka sekcije štev iz republiškega prispevka za
za izobraževanje sredstva, ki so Kako naj bi ustanavljali po-
za razvoj družbenih odnosov na izobraževanje...« Uresničitev ta- potrebna za financiranje celotne sobne izobraževalne skupnosti?
______	^ _ bomo ? Področju izobraževanja in vzgoje kega določila bi privedla do po
vzgojitelji posvetili z“vsemi svo- i ori republiški konferenci SZDL. novne neenakosti na področju fi- inštitucij. Sredstva naj bi zbiral jimi močmi svoji osnovni nalogi jj	bil v četrtek, 14. novembra, nanciranja strokovnega šolstva
osnovne dejavnosti izobraževalnih Predlog pravi, da naj bi se izoblikovale te samoupravne insti-
domovinska vzgoja, mesto, ki ji pripada in ki ga zasluži.
VELIMIR BATIČ
Osnova za razpravo je bilo Postavilo bi posebne izobraževal- nosti, ta pa bi jih razdel jevala po aradivo (pripravila ga je skupina ne skupnosti in s tem zavode, ki sebnim skupnostim na podlag avtorjev: France Jalen, Gregor bi bili v njihovem okviru, v ne- enotnih meril. Tako bi poseb n r
pri republiški izobraževalni skup- tucije v okviru posameznih gospodarskih dejavnosti oziroma vej Iružbenih dejavnosti, ali pa aso-jiacij delovnih organizacij —-
Kocijan, Marjam Rogelj, Janez Ze- enakopraven položaj. Se posebej izobraževalne skupnosti same raz- oredvsem po načelu interesa teh leznik), ki opredeljuje pomen PIS, prizadete bi bile delovne organi- polagale z denarjem za svoje izo- organizacij. Ma sestanku so pred-
obravnava vprašanje njihovega zacije, saj ti morale tako dvakrat braževalne zavode, medtem ko bi
(Dalje na 3. strani)
s skupščine republiške izobraževalne skupnosti
NESPREJEMLJIVA STALIŠČA
Mnogim protestom zaradi nepravdnega vrednotenja učiteljevega dela se je pridružil tudi oster protest članov skupščine republiške izobraževalne skupnosti, ki je pred nedavnim odločno zavrnila prvi predlog stališč, sklepov in priporočil glede družbenoekonomskih izhodišč za oblikovanje dohodkov in kritje potreb splošne porabe v prihodnjem letu.
Predlog, ki ga je pripravila skupna komisija republiškega, gospodarskega in organizacijskopo-litičnega zbora, namreč predvideva, naj bi se sredstva za vzgojno-izobraževalno področje povečala v 1969. letu (v primerjavi z letošnjim letom) le za 18,5 odstotka, namesto za 31, kolikor jih zahteva predlog izvršnega odbora republiške izobraževalne skupno-stisti. .
V čem je razloček med izračuni enega in drugega predloga? Poglejmo najprej izračun, ki zadeva osebne dohodke. Medtem ko upošteva predilog republiške izobraževalne Skupnosti pri izračunu kvalifikacijsko strukturo in sistematizacijo delovnih mest, so menili člani skupščinske komisije, da je že dovolj, če obračunavamo osebne dohodke glede na številčno zasedbo, dejansko kvalifikacijsko strukturo in opravljene pedagoške ure. Denarna razlika med prvim in drugim načinom izračunavanja je 2 milijona 400 tisoč din.
Ob takšni »logiki« so opozorili člani skupščine na mnoga protislovja. Vsa leta govorimo o tem, da je treba kvalifikacijsko strukturo v šolstvu izboljšati, zato je omenjeno izhodišče povsem nesprejemljivo. Izhajati iz obstoječe kvalifikacijske strukture pomeni še dalje podpirati slabo kakovost. dela v šolah, saj je 40 odstotkov prosvetnih delavcev nekvalificiranih. To pa je tudi povsem v nasprotju s predpisi republiške izobraževalne skupnosti, ki nalaga v že sprejetih osnovah meril temeljnim izobraževalnim skupnostim, da morajo del sredstev za osebne dohodke iz neustrezno zasedenih delovnih mest namensko porabiti za izboljšanje kvalifikacijske strukture učiteljskega osebja.
Napačno bi bilo tudi razdelje-. vati denar po dejanski zasedbi in opravljenih pedagoških urah. Upoštevati velja namreč dejansko opravljeno delo	in	v	tem	tudi
honorarno delo,	ki	ga	za	sedaj
—	ob takšnih denarnih pogojih in glede na naravo šolskega dela
—	ni mogoče odpisati. Poudariti
velja tudi vzroke	za	nastanek
honorarnih ur v šolah (ki so bile vsa leta pod ceno honorarnega dela pri nas!): na prenekatere razpise prostih delovnih mest sploh ni bilo prijav, včasih pa šole niti nimajo denarja, da bi za majhno število	ur	odprle	novo
delovno mesto.
Druga »posebnost« predloga skupščinske komisije je stališče, da prihodnje leto za materialne izdatke ni mogoče dati več kot letos, sredstva za investicije pa
naj bi ostala na letošnji ravni (5 milijonov). Veliko razliko v primerjavi s takim tretiranjem kažejo izračuni analize potreb, ki jo je napravil izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti. Po teh podatkih bi morali povečati sredstva za materialne izdatke za 39 milijonov 200 tisoč din, saj bi le tako lahko zagotovili ustrezno razmerje med osebnimi in materialnimi izdatki. Tudi sredstva za investicije (letošnjih 5 milijonov) bi morali povečati na 35 milijonov 500 tisoč. Ta denar pa naj bi — tako meni skupščinska komisija — dobili z raznimi prispevki.
Delna sanacija šolstva je predlagana torej na podlagi osebnih dohodkov, ne pa na podlagi materialnih izdatkov. To je neopravičljivo, saj je s tem prizadevanje prosvetnih delavcev in nji-
hovo bojevanje za višjo raven šolstva degradirano na mezdno gibanje. V razpravi so tudi pou-
Zahtevo po posodobljenju pouka poudarjajo učitelji že vrsto let. Izobraževalna skupnost bo vsekakor vztrajala pri postavljeni ceni izobraževanja. Številke, ki so v predlogu komisije, pa ne zagotavljajo drugega kot nadaljnje siromašenje, saj glede na nenehne podražitve ne zagotavljajo niti letošnje ravni.
Omenjeni predlog komisije je skupščina republiške izobraževalne skupnosti odločno odklonila, obenem pa je predlagala tudi edini izhod v primeru, če res ni ustreznega denarja za izvedbo sedanjega učnega programa na ustrezni ravni: učnovzgojni program je treba črtati do tolikšne mere, kolikor ga bo družba sposobna financirati.
Ob sklepu seje je član republiškega IS dr. Vladimir Bračič ponovil, da izvršni svet še vedno vztraja pri sprejetih stališčih, meni pa, da predloga republiške izobraževalne skupnosti, kar zadeva materialne stroške, prihodnje leto ne bo mogoče v celoti uresničiti. Izvedljivo bo najbrž le 10-odstotno povečanje sredstev za materialne izdatke (v primerjavi z letošnjim letom), za investicije pa bo treba zbrati 15 milijonov sredstev iz republiških virov in samoprispevkov.
S stališči, sprejetimi na seji, bo izvršni odbor republiške izobraževalne skupnosti seznanil skupno komisijo treh skupščinskih zborov. Obenem je skupščina pooblastila izvršni odbor, da bo ob novem predlogu izoblikoval tudi morebitne konkretne amandmaje.	M. K.
Ob pripravah za nov sistem financiranja in urejanja kulturnih dejavnosti
Ni nova ugotovitev, da tudi materialni položaj kulture (ne le šolstva) v naši družbi ni zadovoljiv. S tem vprašanjem se je republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti že večkrat ukvarjal z namenom, da bi se našle boljše oblike financiranja kulturnih dejavnosti in se hkrati pospešil razvoj samoupravljanja ter se zagotovila kvaliteta dela teh dejavnosti.
13. novembra je republiški odbor sindikata povabil na razgovor o teh problemih predstavnike vseh naših najpomembnejših kulturnih institucij in predložil gradivo, ki ga je izdelala skupina več avtorjev (S. Bauman, S. Bohanec, F. Jamnik, G. Kocijan in dr. B. Kuhar). To gradivo prinaša »osnove sistema samoupravljanja in financiranja kulture« s konkretnimi predlogi, kako bi sistemsko za daljše razdobje uredili to vprašanje.
Dosedanji način financiranja kulture — tako beremo v tem gradivu — ni dovolj upošteval in spodbujal uspehov na kulturnem področju. Poglavitna osnova v dosedanjem financiranju je bila v glavnem še vedno institucija: osebni dohodek zaposlenih in pa stroški poslovanja. Kulturne ustanove so premočno vezane samo na proračunska sredstva.
Kakšna so izhodišča sistema, ki ga predlaga sindikat
Po omenjenem osnutku bi bilo najbolje, da bi ustanovili republiško skupnost za kulturo; preko takega organa naj bi republika pospeševala, usklajevala in usmerjala dejavnost in razvoj kulture v celotnem nacionalnem prostoru. Podobno naj bi ustano-viii tudi v občinah občinske skupnosti za kulturo, ki bi skrbele za razvoj tuiture tudi na svojem območju, skladno s potrebami in hotenjem občanov.
Ti samoupravni mehanizmi bi
opravljali zlasti tele naloge: na podlagi splošnih smernic razvoja kulture (»nacionalnega programa«) in pa tistih, ki jih sprejemajo skupščine družbeno-politič-nih skupnosti), bi morali izdelati konkretne programe delovanja in razvoja kulturnih dejavnosti; določali bi kriterije za vrednotenje delovnih programov kulturnih dejavnosti ter spremljati njih uresničevanje; analizirati dosežene uspehe, usklajevati in povezovati dejavnost posameznih kulturnih področij ipd.
Pri uresničevanju samoupravnih odnosov na kulturnem področju bi morali izhajati iz interesov v prvi vrsti samih delavcev v kulturnih institucijah, nato občanov — koristnikov kulturnih dobrin in pa delavnih organizacij sploh.
Značilnosti novega sistema samoupravljanja in financiranja bi bile:	,
—	ustvariti bi moral možnosti za aktivno vplivanje in sodelovanji Vseh dbč&hov pri oblikovanju in uresničevanju kulturne politike;
—	omogočil naj bi neposredno povezanost lin Usklajenost med splošnim gospodarskim razvojem ter razvojem kulturnih dejavnosti;
—	zagotovil naj bi stabilno materialno osnovo samoupravljanja na področju kulture in spodbujal racionalno porabo sredstev ter čimbolj učinkovito delo v kulturnih ustanovah;
—	zagotovil financiranje tistih dejavnosti, za katere je v okviru nacionalnega programa družbena skupnost zainteresirana.
Viri za financiranje kulture bi bili (v republiki) tile: del prispevka iz osebnih dohodkov, del republiškega davka od prometa blaga na drobno, prispevek od dohodka od avtorskih pravic, patentov, od filmskega prispevka in posojila, darila ipd.
Za ali proti predlogom
Ob tem predlogu sindikatov se je razvila živahna razprava, v kateri so bile poudarjene predvsem naslednje misli: republiški sekretar za prosveto in kulturo Tomo Martelanc je dejal, da pripravlja sekretariat prav podoben predlog, kot je ta. V njem sta poudarjeni zlasti dve stvari — razvoj samoupravljanja v kulturnih institucijah in pa zagotovitev sredstev. Vendar so tudi razlogi proti ustanovitvi republiške kulturne skupnosti (in občinskih), češ da je ta aparat (podobno, kot ga imamo v šolstvu) le predrag.
Nekateri so bili mnenja, da je res že skrajni čas, da se stvari v kulturnih institucijah urede, kajti delavci v njih so že izgubili vsako voljo do dela, ker ne vidijo perspektive. Spremeniti bi bilo potrebno znano mentaliteto nekaterih občinskih organov in posameznikov, ki pride do izraza pri financiranju kulturnih dejavnosti im ki močno zapostavlja prizadevanja delavcev na tem. področju. Nismo še vsi uvideli tega, da normalno razvijanje kulture pri majhnem narodu terja mnogo (Večje žrtve kot pri velikih narodih. In končno je pomembna tudi misel tov. Lojzeta Filipiča: da bodo imeli ukrepi za zbiranje sredstev na osnovi davkov (kot jih našteva sindikalni predlog) lahko prav nasprotni učinek — denar bo šel iz žepa našega potrošnika in bo zaradi tega le«ta imel manj možnosti izdajati še posebej denar za posamezne kulturne prireditve, knjige, razstave, koncer te ipd.
Vsekakor je treba pozdraviti prizadevanja sindikata, da se končno uredi pereče vprašanje naše kulture; vendar so stvari tako zapletene, da bo potreben ne le trezen premislek, ampak tudi postopna realizacija in to v najtesnejšem sodelovanju z drugimi republiškimi organi.

DEJAVNOST SINDIKATA
Iz poročila o izvršitvi programa RO in njegovih organov (1.9.67—31.9.68)
(Nadaljevanje)
USTANAVLJANJE POSEBNIH IZOBRAŽEVALNIH SKUPNOSTI IN FINANCIRANJE STROKOVNEGA ŠOLSTVA Financiranje srednjega strokovnega šolstva se je že v letu 1967 zelo zaostrilo, ker v zakonu o izobraževalnih skupnostih ni dobilo ustrezne sistemske rešitve. Zato si je republiški odbor postavil nalogo, da bo prek občinskih odborov sindikata delavcev družbenih dejavnosti vplival na to, da bodo občinske skupščine in delovne organizacije izpolnile obveznosti do strokovnega šolstva, in si hkrati prizadeval za ustanavljanje posebnih izobraževalnih skupnosti. RO je tako sodeloval pri široki akciji za sanacijo strokovnega šolstva, ki smo mu bili priče v lanskem letu; na svojih bazenskih posvetovanjih v letu 1968 s predsedniki občinskih in medobčinskih odborov sindikata je dajal močan poudarek prav temu vprašanju. Razen tega je imenoval posebno strokovno skupino, ki naj bi proučila vprašanje posebnih izobraževalnih skupnosti in dala predloge za rešitev.
Republiški odbor je razpravljal tudi o organizaciji in usmerjanju razprave o zveznih tezah o razvoju in izpopolnjevanju sistema vzgoje in izobraževanja v SFRJ. (Teze so bile objavljene šele v maju 1968.)
PROUČITEV FINANCIRANJA KULTURNIH DEJAVNOSTI IN PRIPRAVA PREDLOGA ZA SISTEMSKO REŠITEV TEH DEJAVNOSTI
Republiški odbor že dalj časa zahteva, da bi bili tudi v kulturnih institucijah ustvarjeni pogoji za uresničevanje principa dohodka in delitve po delu. Zato je RO sprejel obvezo, da bo izdelal osnove sistema samoupravljanja in financiranja kulture, da bi bili zagotovljeni stabilnejši viri sredstev za financiranje kulture jn uveljavljen ustrezen način razdeljevanja sredstev med kulturne institucije. To gradivo je bilo izdelano, o njem so razpravljali tudi že stalni odbori kultumo-pro-svetnega zbora skupščine SRS. (13. novembra letos je bil ob tem gradivu širši posvet, o čemer poročamo posebej.)
Poročilo republiškega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti o izvršitvi svojih nalog v preteklem obdobju navaja dalje svoje sodelovanje pri pripravi zakona o organizaciji uprave in spremljanje reorganizacije republiške uprave; skrb za sprejem in uveljavljanje predpisov o sistemu strokovnih izpitov in strokovnega izobraževanja delavcev v upravnih organih; spremljanje integracije denarnih in zavarovalnih zavo-
dov; decentralizirajo službe družbenega knjigovodstva; uvajanje novega delovnega časa v organih in organizacijah javnih služb; priprave na VI. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije in drugo.
PRIPRAVE NA VI. KONGRES
ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE
Tudi v strokovnih sindikatih se je razvila — tako ugotavlja poročilo RO — izredno živahna predkongresna aktivnost. To velja tudi za sindikat delavcev družbenih dejavnosti Slovenije, čeprav naloge v zvezi s predkongresnimi pripravami niso bile posebej predvidene v programih dela.
Republiški odbor in njegovi organi so tesno sodelovali z republiškim svetom ZSS in centralnim odborom sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije v pripravah gradiva za VI. kongres.
Posebne razprave o predkongresnem gradivu so zajele naslednja vprašanja:
— razvoj kulture kot integralne sestavine družbenega dela; nadaljnji razvoj izobraževanja glede na krepitev družbenoekonomske moči delavskega razreda; nadaljnji razvoj zdravstvene zaščite in socialnega varstva; nadaljnji razvoj sindikatov.
85 obiskov, Številni
POSVETI IN RAZGOVORI
V času, ki ga obravnava poročilo, sta bili dve plenarni seji republiškega odbora, ena plenarna seja RO skupaj z republiškim svetom ZSS in konferenca slovenskih sindikatov; razen tega je imelo predsedstvo RO v tem času 9 sej, pododbori 35
sej in organizacijsko-kadrovska
komisija 7 sej. Republiški odbor in njegovi organi so organizirali še: 9 regionalnih posvetov s predsedniki in tajniki občinskih oziroma medobčinskih odborov našega sindikata, 9 posvetov s predstavniki občinskih in podružničnih vodstev našega sindikata in s predstavniki drugih organov in organizacij (d problematiki zdravstvene službe), 5 drugih posvetov 6 aktualnih vprašanjih (o delovnein času, samoupravljanju itd.), P obiskov (sestanki, predavanja, razgovori) občinskih vodstev >n sindikalnih podružnic.
(Prihodnjič bomo začeli n0 tem mestu seznanjati naše bralce z nekaterimi dokumenti. kJ jih je sprejel VI. kongres Zveze sindikatov Jugoslavije.)
OBVESTILO
Prihodnja številka »Prosvetnega delavca« bo izšla čez tri tedne — II. decembra.

Upoštevati analize, možnosti razvoja, potrebe - ob sodobni teoriji izobraževanja
(Nadaljevanje s 1. strani)
sistem. V strokovnem izobraževanju je v Jugoslaviji toliko različnih posegov, da jih je potrebno uskladiti in poiskati to, kar je vsem skupno in kar je specifično za vsako republiko. Zato je prehodno razdobje zelo pomembno.
— Zaključno izobraževanje v delovnih organizacijah
Po »Tezah« bo proces izobraževanja za poklice potekal deloma v strokovni šoli, deloma (zaključno izobraževanje) pa v delovnih organizacijah. To je izreden napredek in nujnost, ki pa je realen samo tedaj, če bodo urejeni naslednji pogoji: organiziran sistem Izobraževanja v podjetju, to je, kakšna je izobraževalna služba. V Sloveniji imamo od nekaj tisoč podjetij urejeno izobraževanje v okoli 130 podjetjih. Drugod so tudi kadrovske službe šibke, nimajo izdelanih najosnovnejših pogojev za kolikor toliko urejen način izobraževanja. Kjer sistem izobraževanja v delovni organizaciji ni urejen, bo zaključno izobraževanje usmerjeno na priuče-vanje za delovno mesto, ne pa na profil kadra določenega poklica. Čeprav to povezavo med šolo -podjetjem močno pozdravljam, je treba na to nevarnost opozoriti. Ta problem je bil za države z 'drugačno materialno bazo za izobraževanje, kakor pa je naša, •den od najtežjih.
PREDLOGI
Gotovo z dosedanjimi pojasnili problematika »Tez« ni izčrpana. O tem je potrebna poglobljena analiza. Kljub temu prehajam takoj na konkretne predloge, ki so v neposredni zvezi s »Tezami«.
NALOGE, KI BI JIH MORALI REŠITI V ZVEZNEM OKVIRU
— Smotri in izhodišča morajo temeljiti na jasno formuliranih stališčih, kakšna naj bo smer vzgajanja in izobraževanja strokovnih kadrov. To pri nas ni neznano. Teže pa je, kako ugotoviti stopnje tehnološkega razvoja v posameznih gospodarskih dejavnostih, ne samo za danes, temveč tudi za bodoče. Brez te osnove je smer razvoja poklicnega izobraževanja lahko napačno namerjena.
— Nomenklatura poklicev.
Smotrom in izhodiščem mora slediti nomenklatura poklicev, ki jih naše gospodarstvo in družbene službe potrebujejo. Nomenklatura mora vključevati vse poklice od specializiranih delavcev (ozkih profilov) do fakultetno izobraženih kadrov. Ti poklici bi morali biti družbeno priznani za vso državo.
— Analiza poklicev je naslednji sestavni del nalog, ki veljajo za vso Jugoslavijo. Analiza po-
klicev je lahko merilo in osnova za izdelovanje drugih materialov za izobraževanje, predvsem učnih načrtov, pa tudi za normative cen.
Smotri, izhodišča in nomenklatura poklicev ne poznajo republiških meja. Posamezne gospodarske dejavnosti se razvijajo ne glede na občinske in republiške okvire. Ključavničar, električar se v osnovi ne moreta razlikovati od kadrov teh poklicev v drugih republikah. To velja tudi za druge poklice. V tem si moramo biti enotni. Tu je pri nas največji razkorak, od tod različni pogledi na vsebino izobraževanja.
Če bi uspeli doseči enotnost v smotrih, nomenklaturi in poklicih za vso Jugoslavijo, bi na tem lahko gradili celovit sistem. Gospodarstvo mora postaviti pred šolstvo zahteve v taki obliki. To je realna osnova razvoja, vse drugo je govorjenje na pamet. Navedeni elementi pa nastajajo samo z analizami, so torej rezultati objektivnih pokazateljev.
— Izobraževanje v delovnih organizacijah
To oodročje ne bo moglo dolgo ostati izven vsaj okvirne pravne ureditve, ki ne bo omejevala samoupravljalskih pravic delovnih organizacij. Tudi tu je naloga federacije, če hočemo povezati šolstvo z gospodarstvom.
— Predlog o »srednji šoli«, kot jo predlagajo »Teze«
Iz vsebine »Tez« ne vemo, če so njeni avtorji iz analize posameznih stopenj tehnološkega razvoda prišli do zaključka, da je sedanjo splošno izobrazbo (osemletno šolo) treba podaljšati na dve (samostojni) leti. Če so na tem gradili in so na voljo dokazi, je treba temu slediti in »Teze« sprejeti.
Če temu ni tako, smo v konfliktu z ekonomiko v izobraževanju. Splošna izobrazba ima v okviru določenega poklica omejeno mesto, ne zato, ker smo proti pjej, nasprotno — zaradi cene izobraževanja, pogojev zmogljivosti in časa, ki je za izobraževanje potrebno. To pa so dejavniki, pred katerimi se vsaka želja po neomejenem širjenju splošne izobrazbe umakne. Dokaz: danes ne moremo podaljšati izobraževanja za nekatere poklice za mesec dni, ker nam primanjkuje sredstev. Gospodarstvo ne prenese predragega izobraževanja, pač pa bo vedno pristalo na predloge, ki bodo utemeljeni. Med drugimi so taki predlogi naslednji:
x analiz poklicev je mo-goce, dobiti nekatere zahteve po splošni izobrazbi, ki so zadovoljiva osnova za obvladanje določenega poklica;
temu je potrebno dodati to, cesar iz analize poklica ni mogoče dobiti in zahteva družba. Ta del znanj je dogovor, ki lahko zajema več ali manj splošnoizobraževalne vsebine;
dokazati je potrebno, da sedanja osnovna izobrazba za poklice ne ustreza. Toda praksa kaze, da mladina, ki prihaja iz
osemletne šole, vedno ne obvlada vsebine, ki je določena v programu. O tem lahko povedo strokovne šole več.
Tu tiče vzroki, ali podaljšati izobraževanja na eno ali dve leti. Prepričan sem, da bo do podaljšanja v bodoče moralo priti, prepričan pa sem tudi, da še nekaj let zaradi materialnih pogojev tega ne bo mogoče. Ker gre za perspektivo, pa je morda rešitev naslednja:
•	uporabiti izkušnje drugih dežel in postopoma, morda za eno leto, podaljšati zahtevo po izobraževanju v osnovni šoli, toda takrat, ko bomo izčrpali možnosti, ki jih še imamo v sedanji osnovni šoli. Tu so še velike neizkoriščene rezerve za boljšo kvaliteto;
•	če pa se kaže potreba (toda samo na osnovi analiz) podaljšati šolanje, če je treba tudi za dve leti, upoštevati pa ceno izobraževanja, pogoje, učni kader in finančno zmogljivost;
•	ob kakršnemkoli podaljšanju je treba računati z vso mladino, ne samo s 50 %, kakor je to danes v Jugoslaviji.
Zvezni dokument naj bi dal republikam možnost, da same po svojih potrebah in poudarku preidejo na podaljšanje. Zato profil določenega poklica, ki bi veljal za Jugoslavijo, ne bo trpel.
NALOGE, KI SODIJO V PRISTOJNOST REPUBLIK
— Učni načrti sodijo v pristojnost republik, toda izdelovati bi jih morali na osnovi analiz poklicev, ki veljajo za vso Jugoslavijo, s tem da republike vnašajo svoje posebnosti;
—	oblike in sistem pouka iz' hirajo republike same. Če gre za enotno sprejeto analizo poklica’ se strokovni profil kadra v re' publiki ne more zgubiti;
—	šolanje za vse poklice, ki so navedeni. Republike so dolžne odpirati šolanje za poklice, ^
bodo navedeni v nomenklaturi-Za nekatere bo izobraževanje or' ganizirano po redni (šolski) P°"! za druge pa bo treba poiskati druge oblike. Pri tem so PraV tako pomembni poklici za specializirane dejavnosti, za katere m°' ra poskrbeti republika. Delovn^ mesta pa so zadeva delovnih organizacij samih;
—	odprtost sistema
Republika je dolžna, da izdej® učne načrte in druge material tako, da bo sistem izobraževani omogočal prehod na ustrezn stopnjo izobrazbe;
—	funkcionalno izobraževani6
Izobraževanje vodstvenih strokovnih delavcev je sestavni del izobraževalnega sistema v r®' publiki. Ta dejavnost je izrerZ, pomembna za vse delovne ors* nizacije. Načrtnega usmerjani na tem področju pri. nas ni. ni to velika pomanjkljivost? Za je na tem področju škoda nePr__ cenljiva. Kdo je za to odgovore > nihče pravzaprav ne ve;
—	proučevalno in raziskoval«0 delo
Eden od nepogrešljivih P°® jev za solidno razvijanje sistem izobraževanja strokovnih kadru.
je znanstveno-raziskovalno	J
Naša republika daje za izobra
vanje strokovnih kadrov ogro , — sredstev. Znano pa je, d0 mo ustrezno razvite raziš
no mamo
Slavko
Podmenik:
Današnji problemi idejnosti pouka in vzgoje
(Razširjen ponatis iz Teorije in prakse)
(Nadaljevanje iz prejšnje številke) marsikoga drugega) v idealizira-
Sola (učitelji) se bo morala n;ie lastne vl°Se’ da morajo po-Vključiti in se že vključuje v ce- sredovatl in osebno predstavljati toten način družbene aktivnosti učencem »popolno in dokončno ki vedno bolj prevladuje v naši resnico~ oziroma »marksizem«, ki družbi: da bo idejni boj in javno ga P°lmuie.io kot posredovanje delovanje ter dogovarjanje posta- taksne »resnice« (idej). Enako se lo edini način, kako se ljudje ze- doSaja, ko uradniki idealizirajo dinimo za določene cilje in akcije svojo vlogo v imenu delavskega ki jih potem tudi dosledno izval razreda (npr. kot »razredni brat-
jamo.
je« na Češkem), ko si domišljajo,
r/ oti0- « -1 op“vis
BOciti m pomagati, da bodo svoje oblasti države ali kot ozke ano-kf0’nomen0j0 bi*tVe"0 aktivno?t- nimne skupine v imenu »socializ-noSh lw ^ve^avlian-le^ “eb- ma<< aii v	zvezah ali kot
Ki	am	«—***
°oij ustvarjalno in v čim bolj Ravno marksizem predpo-humanih odnosih enakopravnega stavlja in zahteva, da noben člo-sodelovanja. Na eni strani tako, vek, tudi ne učitelj (in noben »voda učitelj lahko zadosti zahtevam dilni človek«), ne nastopa pred družbe, da vzgaja k socialistič- drugimi, za druge ali celo nad •Jim odnosom in poučuje znanost, drugimi, posebno še pred mla-Na drugi strani pa tako, da najde dimi, razvijajočimi se ljudmi kot mdi možnosti uskladiti s tem tudi absolutna, vsevedoča avtoriteta, •iste objektivne vplive in subjek- Nastopa naj kot človek, ki ima tivne vsebine zavesti, ki sicer po- sposobnosti, znanje in moralne •Penijo drugačen, vendar ne »so- kvalitete, da uči in vzgaja oziro-v,ražen« idejni tok: ne v obliki ma opravlja določeno funkcijo, pa tihega kompromisa ali admini- vendar ni »idealen«, se tudi sam strativnega prisiljevanja, temveč bori s problemi, slabostmi in te-* odkrito izmenjavo mnenj v ko- žavami. Zato je ravno mladina •ektivu in v strokovnih aktivih in najbolj odločno nastopila in na-2 jasnimi dogovori o reševanju stopa proti pojavom birokratizma (udi teh problemov (intelektualno in drugega individualizma (odtu-Pošteno).	jevanja). Za razvoj mladega in-
Tu seveda nastopa vprašanje: !flekta in ^akterja je najbolj ni učitelj ki mora učiti sk°d Jivo, ce mu dokazujemo “■marksizem«, sam pa vanj ni pre- absolutnost, dokončnost posredo-Pričan dvoličnež, ki s to dvolič- y.anega fnan-la ^ in?etnu ?ezn?ot,-n°stjo negativno vpliva na vzgojo	lastne avtoritete ah višjih
Ucenca? S takšnim postavljanjem sd ah sam? znanof1]' ^aibolj ko-Vnrašanja skušajo včasih vplivati, nstno Je’ ce,se ^ cI°vek Pre: da bi učitelji »postajali mark- pnca v neskončno sestavljenost sisti«, če (ker) želijo ostati v šoli, m glbante stvarnost! ki je ne mo-Vpoklicu. Tega vprašanja sploh ™
ne moremo rešiti, dokler si ne Pojasnimo, kaj pojmujemo z “marksizmom«: ali so učitelji, ki
nenehno globlje in globlje spoznavamo in obvladujemo. To ne zmanjšuje vrednosti znanstvenih
smer težijo po' »socialističnih ’od- d°gnank temveč prav odpira pota
Uosih in vzgoji in posredujejo zpanost«, s tem že zares mark-s*sti? Ali ni marksizem mnogo Jc? Ali ni zahteva po »marksiz-
za še globlje in celovitejše ustvarjalno uveljavljanje mladih. Odklanja strah pred neskončnostjo. ki je sicer vir intelektual-
mu«	__i	ne zmede, mistike in raznih vrst
PtevS Svital31 nek°llk0 eksistencialnih stisk in filozofij.
Tudi ne manjša prave avtoritete.
Ne želim reči, da »marksizem« Prav nasprotno, stopnjuje jo, če Pomeni samo ustvarjanje novih omogoča učencu samostojno, odkritij, teorij in vrhunsko aktivno vlogo pri dojemanju sve-srnerjanje družbene prakse. Po- ta in družbe in široko perspek-meni tudi: znati, hoteti in stvar- tivo. Sicer nastopa’ lažna, avtori-o v praksi uresničevati zadostno teta. ki ji lepo pravijo »straho-Ptoto takšnih interesov, znanja spoštovanje«, h metod, da to pomeni samo- „ j-	,
s ojno učinkovanje v smeri do- Tudl Za intelektualno, čustve-slPdno enakopravnih odnosov no in ™oraln? stabilnost ucitelje->Ped ljudmi in na spremembe v ve osebnosti je najbolj zdravo, ce daravi in da s tem aktivno omo- more odkrito razmejiti med svo-f«amo ljudem, da se organizira- Jim strokovnim znanjem in moz-do in učinkovito borijo za cilje no*tmi-v kl '1lh dolzan POsredo-komunizma (doslednega burna- vatl.. uconcem, na em strani in d>zma). Ce pa se vprašamo ali svojimi drugimi prepričanji ki so vsi učitelji, ki niso religiozni niso v skladu 2 zabtevami sodob-ah kako drugače idealistično ne znanost, m marksizma, na dru-dsmerjeni, zares tako aktivni, bo- gl sKtranJ: ludl za raz7°t. ncencfeve d10 verjetno morali negativno od- ?sebnosti je mnogo bolj koristno, fvoriti. Številni pogoji in vplivi	taksno razmejitvijo od-
usmerjajo, da mnogi, tudi knto ,in .1^0 seznam, kakor če ^fsikateri med komunist , raje ° uglba ob dvosmiselmh be-
£akaio. kaj bodo narekovale in sedah J" ob	obna^-
dkrenile »site zgoraj«. !n ne samo nju uclteljev. Mladi cenijo od-
Sicf'S'iimlddloTilnimdirmadi
niki >n funkcionarji.
itn 9^ ne upoštevamo te stvar-Zaht ' Postavljamo idealizirane g tove po »marksizmu«. Ravno em Pa potiskamo učitelje (in
»nezmotljivosti«. Tisti, ki pa tudi sami že doživljajo razmere, da samo s hierarhičnim, »nezmotljivim« položajem, z »osebnimi zvezami« dosegajo zadovoljitev vseh temeljnih potreb, se seveda učinkovito zgledujejo po takšni »nezmotljivosti« in tudi sami rastejo ............I“,i'l,ll“'“»l!l!lll[lillllllllllllilllim	v »absolutno objektivne« uradnike in managerje, ki so iniciativni sjj!de dejavnosti. Ali ni to neza- sarno- dokler se lahko osebno uve-Vpffda pomanjkljivost, da za tako 'iavljajo z »zvezami«, nad drugi-swkanske vsote vloženih sred- m; oz z vod.lno vlogo za »neved-dišta,nin™ raziskovalnega sre- no ljudstvo«.
denar.Za šolstvo vlagajo ogromno posebna vprašanja. Eno takšnih za	še delovne organizacije je vprašanje zmogljivosti otrok v
da g °Je luterne potrebe. Mislim, raznih razvojnih dobah za doje-svoi0 ^ nas ustanove, ki bi po manje in vrednotenje družbenih blem naravl dela morale te pro- odnosov in idej. Nekateri učitelji UČene Proučevati in dajati pro- se pogosto sklicujejo na nezmož-oPrave Predloge. Teh	poslov	ne	nost, nezrelost otrok, da	bi dojeli
Sekrer 'Zavod SRS za	šolstvo	niti	tako komplicirane odnose. Pri
r° j ariat za prosveto in kultu- tem zelo radi zanemarijo, da do be’Se? ni njihova naloga. Zato te določene starostne dobe za otro-za p06 ?e veljajo njim. Kdo bo ka problem dvoličnosti sploh ni-vaniI°U^evah10 delo, za izobraže-dočp strokovnih kadrov v bo-°dgovoren?
r~ Učni kadri	-------■	— — - — —----------
dredffk°n 0 pednjem šolstvu terja ?e d?.volj ^koreninile malome-^ ecUtev	'	•	v	J	scanske »■vrednote«. Ko	pa mlad
/°v. ^ rnoia h r911,1 f	^LCm 1	'a"	človek dozoreva in tudi	sam za-
9a sodim kJld0lzn0SVnPraVICa’ hteva celovitejšo razlago, postaja J,udi »Tp,kak°_!e .zakoni.lzvaja' s tem zmožen, da -tudi razumsko
dojame in hote obvladuje takšna
Upoštevajmo, da k sred- Tu se seveda odpirajo številna
ma enakega pomena kakor za mladino in odrasle. Tako kot npr. tudi za marsikatere odrasle ljudi sploh ni več dvolično to. kar je za mladino, ker so se v teh odraslih
“Teze« načenjajo ta pro-, -crofil
L^ževanil TT ^ “ P^vja te ima bo ,w_yanJe strokovnih kadrov	J,'	n,„
Potreb:
?	spi
?abenjaakliuC!k
no spremeniti.
samo tole: »Teze«
terese, sicer pa se vključuje v ideološko racionalizacijo in mi-stifikacijo lastnih interesov). Ta-
dveletno t®™6, ki jih je (ra- kra^. pa se dogaja da mu odrasli, 6 resoiur;; srednje sole) odprla k; mu prej zaradi nezrelosti niso ,6ta> toda Resoluci-ia n( zaži- odkrito pojasnili celote, zdaj ho-ria tzobražp^a P-° krjvdt ustanov gej0 p0jasniti zaradi »avtoritete«;
razlnui n,ie’ . botrovali so kaj ge ^ Zvedel za protislov-r*'■ Adi	nej a^ere srn° orne_ nost, za neenotnost med prejšnjo
i®1?1 razontm ^ danes na podob- ;n S€danjo razlago, za neenotnost ®ti? Ce ni ’ kakor pred osmimi rpgd starši ali med učitelji. Pro-a trdnih t ornn. ztdad zgradbe blem je enak kakor v politiki: drznostih ,,eme.Pb (analizi in avtoriteta vodilnega posameznika ,°dobni ten a.ZV0''a’ potrebah in ali organa (oz. poslušnost vode-°rno {e 1'N izobraževanja), se nega) je možna samo. če so sta-Podobn	Butovo znašli Hšča dovolj enotna, da ne vzbu-
zkUšeni bno^. . t^Putju za nekaj jajo suma o resničnosti. Toda sa-^Pisati npgateiSi i11 morali bomo ma »resničnost« ni za samostojno Vo resolucijo.	mislečega človeka, predvsem
T_	mladega, nekaj absolutnega, tem-
ivAN BERTONCELJ več je proces, v katerem se do-
gnanja, ideje in stališča stalno usklajujejo in preverjajo s stvarnostjo. Vsak človek, ki naj se razvija v samostojno in celovito osebnost (samostojna pa je lahko le, če je dovolj celovita), mora bistvene resnice preverjati in sprejemati preko lastnih doživetij. Za tiste, ki jim »resničnost« pomeni enkrat za vselej dokončano, popolno spoznanje, dogmo, pa seveda takšen proces pomeni »kršitev avtoritete«, »podiranje sistema«, »izgubo čvrste opore«, »popolni relativizem« ipd. Zato med ljudmi, ki gojijo dogmatično miselnost in odnose zaprtih skupin, osebnih zvez in uradniške hierarhije, srečamo zmerom tudi paničen strah pred razkrivanjem protislovij oziroma neenotnosti pri njih samih in med njimi samimi, med vodilnimi. Posledica takšnega dogmatskega ohranjevanja »enotnosti« in »avtoritete« ob (kljub) stvarni neenotnosti, ki nujno izvira iz individualističnih odnosov, iz same uradniške hierarhije, je zmerom ta, da to daje potuho negativnim silam, ki se lahko nemoteno razvijajo, dogovarjajo, združujejo in učinkujejo pod plaščem »enotnosti« in »avtoritete«. Končna posledica pa je zmerom ista, namreč da nujna neenotnost zmerom izbruhne šele kot kriminalno dejanje ali kot fizični konflikt. V polpretekli zgodovini imamo dovolj primerov in dokazov za to. Jasno je tudi, kakšen je lahko vzgojni pomen in vpliv takšne »enotnosti«: razočaranje nad iluzijami, nad idealiziranimi, fetišiziranimi odnosi, ljudmi, vodstvi, organizacijami in idejami. Tudi o tem imamo dovolj primerov. V zadnjem času tudi v mednarodnem obsegu’ (CSR). Posebno vprašanje je tudi vprašanje učiteljevega vzgojnega vpliva z zgledom (ker mora »dati samega sebe«, drugače ni dober učitelj). Zaradi dejstva, ker ima zgled obnašanja zares močnejši vpliv na ljudi, posebno mlade, kakor logična prepričljivost idej, in se sama resničnost idej meri ravno z dejanji, pogosto v učiteljskem poklicu idealiziramo zahtevo po »zgledu«. Medtem pa jo npr. sploh ne poudarjajo za vodilne ljudi v politiki ali v državni upravi. Nekateri to zahtevo celo razglašajo za »moraliziranje«. Tudi to zahtevo je treba postaviti v realne, objektivne okvire. Upoštevati je treba, da je tudi učiteljevo obnašanje določeno s celoto objektivnih delovnih pogojev (o katerih smo že govorili). Vprašanje je. koliko in kako lahko učitelj vzgaja s tem, da je za zgled z »idealnimi dejanji«, medtem pa učenci doživljajo doma in drugod zelo ali popolnoma drugačno obnašanje in odnose. Vprašanje je sploh, kaj naj pomeni »dati samega sebe«; prikazovati učencem neko idealizirano, inscenirano obnašanje, ali tisto stvarnost, ki jo učenci tudi sami doživljajo in s katero se morajo in se bodo morali trdo boriti? Razširjeno je pojmovanje, da »negativni primeri«, ki jih oziroma ki bi jih učenci slišali ali doživeli v šoli, »negativno vplivajo«, »kvarijo« učenca in so mu zato potrebni samo »pozitivni primeri«. To vzgojno stališče botruje tudi učni metodi, po kateri se učencem razlagajo načela socializma, družbene ureditve ipd. tako, da se za njih poišče samo pozitivne primere. Mislim, da vemo, kam pripelje ta deduktivno-dogmatska metoda.
Sploh je narobe zamišljati si učitelja med učenci kot Robinzona, ki sam, čisto individualno vceplja učencem vzgojne smotre in cilje. Medtem pa učenci (in učitelji) stvarno doživljajo in vrednotijo celotno obnašanje, v sklopu obnašanja drugih učiteljev in v sklopu doživetij vsega drugega okolja. Zato učitelj, ki s svojimi besedami ali dejanji (ali z obojim) idealizira stvarnost, slej ko prej doživi razočaranje, posmeh ali obsodbo učencev, ko dovolj dojamejo celovito stvarnost. To ne pomeni, da učitelj ne bi smel in celo moral učencem odpirati določene »ideale«, ki pritegujejo in spodbujajo v boju za njihovo uresničevanje. Toda to ne bi smelo biti idealiziranje, ki prikazuje neuresničljive, enostranske cilje (npr. osebnost, ki pozna in obvlada same dokončne resnice, nezmotljivost, popolna enotnost ipd.).
Najnovejša zgodovina nam ponovno kaže, da tudi socializem ne more biti sistem tutorstva, duše-brižništva »idealnih voditeljev« nad »nebogljenim ljudstvom«. Idealnih voditeljev ali učiteljev ni, lahko so samo idoli. Zn Marxa tudi komunizem nikoli ni bil »ideal«, stanje, ki ga je treba enkrat za vselej doseči, temveč stvarno gibanje, ki se uresničuje in razvija z nenehnim bojem za popolnejše odnose, z enakopravnim uveljavljanjem sleherne osebnosti. Zato marksizem ni samo ali predvsem teorija za pojasnjevanje, temveč predvsem za usmerjanje praktične akcije.
Zato tudi vprašanje, ali so sami učitelji dovolj zreli za odnose odkritega in javnega boja mnenj ter dogovarjanja za enotno akci-
jo, ne moremo reševati s kakšnim uradniškim, administrativnim ocenjevanjem, temveč ie tako, da omogočimo takšne odnose, ker z njimi omogočamo najširše uveljavljanje vseh naprednih sil. Socialistični odnosi — posebej še, če se uveljavljajo s samoupravno organizacijo — omogočajo razvoj in delovanje dovolj močnih in množičnih naprednih interesov, da omenjene idejne razlike in nasprotja ne morejo pomeniti tako »reakcionarnih« sil, ki bi z nasiljem ogrožale obstoj socializma ali v šoli obstoj in uspehe socialistične vzgoje. Mnogo bolj se reakcionarne, sovražne sile lahko razvijajo v birokratskih odnosih in v vzdušju, ko ilegalno »odkrivajo« in »kritizirajo« prepovedane probleme, težave in napake. Mislim, da. so dogodki na Češkoslovaškem zelo grobo pokazali tudi to dejstvo. Tudi za razvoj in učinkovitost dosledne marksistične teorije in idejnosti je najbolj koristno, če se lahko odkrito primerja in konfrontira z drugačnimi tokovi (če je dosledna, se ji ni treba bati poraza).
Namen našega članka je bil tudi prispevati k načrtni in učinkoviti obravnavi idejnih problemov. Če hočemo dovolj učinkovito delovati v smeri usreničeva-nja marksistične idejnosti, moramo upoštevati vsa temeljna načela marksizma:
—	prakso kot temeljno izhodišče spoznanja in praktično učinkovanje kot bistven člen spoznavanja, ki omogoča dojemanje celovitih zvez = materializem;
—	celostno strukturo zakonov narave in družbe — splošne, posebne in posamične zveze = dia-lektičnost;
—	aktivno povezavo in soodvisnost spoznanja in praktičnega učinkovanja = enotnost teorije in prakse:
—	upoštevati že dosežena spo-, znanja ter razvoj pogojev za njihovo uresničevanje v sedanjosti in prihodnosti = historičnost;
—	upoštevati delitev dela, koordinacijo raznih področij znanja in prakse *= medpredmetnost;
—	upoštevati celoto metod — empiričnih, logičnih in teoretičnih = sistematičnost;
—	upoštevati strukturo in zakonitosti samega mišljenja, tudi možnosti iluzij, napak, relativno samostojnost idej = konkretnost, kritičnost, verificiranost;
—	poleg načel o. spoznavnem procesu mora ustvarjalna misel za akcijo upoštevati tudi smotre, motive akcije = vrednostni vidiki človekove aktivnosti, idejnost vsake oblike zavesti, tudi znanosti;
—	upoštevati je treba osebnost človeka, ki se razvija ob objektivni vlogi več vrst potreb pod vplivi več vrst materialnih pogojev in je za razvoj mnogostran-skega, neodtujenega človeka nujna določena celota takšnih pogojev = celovitost, totalnost človeka;
—	človek pa se ne oblikuje kot pasiven produkt pogojev ali kot pasiven »odsev« objektov, temveč samo tako, da aktivno doživlja in deluje na pogoje in objekte = ustvarjalnost;
^— to se dogaja zmerom v določenih medčloveških odnosih, v katerih človek človeku omogoča zadovoljevanje največ najpomembnejših potreb in zato najbolj vpliva na oblikovanje človeških teženj, karakterja in intelek-ta = generično bistvo, humanizem (»človek je človeku največje bogastvo«).
Vsako izmed načel pomeni eno izmed temeljnih splošnih nalog, s katerimi moramo računati, če hočemo’ uresničevati marksistično idejnost pouka in vzgoje. Iz konkretnih pogojev današnjega časa pa izvirajo številne posebne naloge. Te naloge bomo skušali postopoma uresničevati s posebnimi programi organizirane skrbi za reševanje posameznih problemov idejnosti pouka in vzgoje.
Zato si je Seminar za aktualne probleme socializma na Visoki šoli za politične, sociološke vede in novinarstvo zastavil nalogo, da med drugim organizira tudi pripravo in obdelavo aktualnih družbeno-političnih tem v zvezi z idejnostjo pouka. Načrt za to šolsko leto obsega teme: Današnji problemi idejnosti pouka in vzgoje; Sola in filozofija; Sledovi stalinske vulgarne teorije in metode v naši teoriji in praksi; Teoretični premiki in vztrajanja v filozofiji Sovjetske zveze. Poseben program ima seminar »Sola, religija, cerkev«.
Prav tako se snuje poseben seminar o samoupravljanju v šolstvu: odnosi med samoupravo: mi organi v šolah; funkcioniranj' samouprave v šoli; dijaška samo uprava in šola; delitev dohodka in kvaliteta učiteljevega dela.
Dobili smo pobudo tudi za temo »patriotizem in domovinska vzgoja otrok danes«. Za to temo
bi seveda morali uvodoma obdelati probleme mednacionalnih od- : nosov in nacionalizma ter med- i narodnih odnosov in internacio- \ nalizma.
Seminar za aktualne probleme socializma bo za te teme poslal razpis (ponudbo) za udeležbo vsem pedagoško-prosvetnim službam in šolam v Sloveniji. Enodnevnih ali največ dvodnevnih seminarjev z določenimi temami naj bi se udeleževali posamezni pedagoški svetovalci in učitelji, ki jih določena tema zanima oziroma so zanjo strokovno odgovorni in bi jo potem obravnavali z učiteljskimi kolektivi ali strokovnimi aktivi na področju svoje temeljne izobraževalne skupnosti. Za vsako temo bodo vnaprej pripravljene vsaj razširjene teze, viri podatkov in seznam literature. Teme bodo pripravljali pedagoški delavci z raznih fakultet m visokih šol. Na samem seminarju’ bomo spremljali mnenja, stališča, kritiko in zahteve udeležencev in rezultate posredovali vsem prizadetim. Programiranje tem bo izhajalo (in že izhaja) iz potreb, ki jih bodo izražali šolski kolektivi in pedagoško-prosvetne službe ter iz potreb in novosti v razvoju družbenih ved in družbeno-političnih odnosov, ki jih bodo izražali nosilci (avtorji) tem na fakultetah in visokih šolah ter ustrezni družbeno-politični organi in ustanove. V Prosvetnem delavcu bomo publicirali teme, ki jih bodo avtorji priredili za tisk.
Vsa ta dejavnost se vključuje v sistem rednega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev. Seveda je obseg in uspeh teh prizadevanj odvisen tudi od finančnih sredstev. Seminar na Visoki šoli za politične, sociološke vede in novinarstvo bo lahko organiziral tiste seminarje (teme), za katere bo v. šolah in pedago-ško-prosvetnih službah (oz. temeljnih izobraževalnih skupnostih kot nosilcih financiranja) dovolj odziva in pripravljenosti plačati udeležbo svojih učiteljev oziroma svetovalcev. Za financiranje samega programiranja, pripravljanja tem in metodologije smo že pred dvema mesecema predložili predračun Republiški izobraževalni skupnosti.
Menimo, , da samo s takšno konkretno skrbjo in postopnimi ter vztrajnimi napori lahko začnemo reševati tudi probleme v zvezi z idejnostjo pouka, ki so posebno zadnja leta bili zelo zanemarjeni. Sistem rednega strokovnega usposabljanja učiteljev pa bo moral zajeti tudi redno obdelavo in obravnavo problemov idejnosti v vsakem posameznem učnem predmetu (stroki, veji znanosti) in še posebej v pedagoški ’ teoriji in praksi.	(
Center za aktualne probleme socializma na Visoki šoli za sociologijo, politične vede in novinarstvo
RAZPISUJE
SEMINAR O DVEH SPLOŠNIH PROBLEMIH IDEJNOSTI POUKA IN VZGOJE ZA UČITELJE IN PEDAGOŠKE SVETOVALCE.
NAMEN seminarja:	usposobiti
udeležence, ki želijo aktivno in samostojno obvladati probleme v razpisanih temah, da jih potem obravnavajo v svo.icm ali tudi v drugih šolskih kolektivih ali strokovnih aktivih fs podporo temeljne izobra-ževalne skupnosti, ob iniciativi pedagoško prosvetne službe ali tudi ob organizacijski vlogi delavske univerze!.
VSEBINA (teme) seminarja:
1.	SOLA IN FILOZOFIJA (dr. Vo-jan Rus)
2.	DANAS^J? PROBLEMI IDEJ-NOSTT POUKA IN VZGOJE (mr. Slavko Porlmenik)
METODE seminarja:
1.	tema? predavanje z razpravo
na osnovi vprašanj (kot
v drugi temi pod c)
2.	tema: a) razprava s predavate-
ljem na osnovi članka v Prosvetnem delavcu (št. 18 in 19/19G8);
b)	na osnovi kratke uvodne obrazložitve;
c)	na osnovi pismeno ali ustno vnaprej postav-Uenih pripomb, sta-liš*, kritike, zahtev ipd.
CAS seminarja:	določi se na-
knadno na osnovi prijav in bo pravočasno sporočen vsem prijavljen-cem. Traial bo en dan: največ 4—5 ur dopoldan in 3 ure popoldan (ali manj — po dogovoru> ORGANIZACIJA seminarja:
1.	Vse zainteresirane prosimo, da do 30. 11. pošljejo PISMENO PRIJAVO z vprašanji in predlogi na naslov: Center za aktualne probleme socializma. Visoka šola za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Ljubljana, Titova 102.
2.	V prijavi navedite podatke (po vrstnem redu):
a)	Ime in priimek
b)	PokRc (stroka)
c)	Naziv
d)	Ustanova, kjer ste zaposle-ni(a)
e)	Starost
f)	T eta službe
g)	Seminar bo ob zadostnem številu prijav 20 XII. dopoldan med 8 in 13; popoldan med 15 in 18
h)	VPRAŠANJA za 1. in 2. temo (vsako posebej);
3.	S tem razpisom bomo še POSEBEJ SEZNANILI izvršne odbore vseh temeljnih izobraževalnih skupnosti in občinske komiteje ZKS, da bi s svojih vidikov omogočili oziroma spodbudili udeležbo;
4.	STROŠKI OZ. PLAČILO za seminar (ki jih poravna šola ali pedagoško-prosvetna služba ali temeljna izobraževalna skupnost, kjer je udeleženec zaposlen): za prijavo ih organizacijo seminarja, za honorar predavateljem, za teze *n za kritje administrativnih stroškov ipd. Skupno 60—80 N-din — odvisno od udeležbe. Opozarjamo, da se mora center popolnoma samostojno vzdrževati.
5.	NAČIN PLAČEVANJA stroškov: na osnovi izstavljenega računa.
Dodatno pojasnilo: čez 20 dni bo enako razpisan seminar o SAMOUPRAVLJANJU v Šolstvu.
Za prekinitev »dialoga« med gospodarskim in izobraževalnim področjem
(Nadaljevanje s 1. strani)
lagali, naj bi za sedaj ustanovili PIS tam, kjer so za to pogoji. Za sedaj bi lahko storile to nekatere
Učiteljem
likovnegn
pouka
V	osnovni šoli Karla Destov-nika-Kajuha Šoštanj smo 22. februarja letos odprli spominsko sobo Karla Destovnika-Kajuha. Obiskovalcev je vedno več, prihaja predvsem osnovnošolska mladina v času izletov. Ker je naša sobica majhna, lahko v njej opazuje hkrati zbrano in nemoteno okrog 15 učencev. Zato bomo na šolskih hodnikih uredili vsako leto likovno razstavo osnovnošolcev, ki bo odprta od 22. februarja do 20. junija. Razstava bo lepa dopolnitev spominske sobe. Oboje bo omogočilo koristno porabo časa in razdelitev skupin, predvsem pa bo obiskovalcem poglabljalo zanimanje za likovni pouk. Razpis za udeležbo na razstavi bo objavljen v Pionirskem listu. Prispevke bomo zbrali do 20. januarja 1969. V počitnicah bo dovolj časa za ureditev razstave. Določili bomo tudi troje nagrad, ki bodo Dodeljene na dan otvoritve 22. februarja 1969. Letos ne nameravamo mladih risarjev vsebinsko omejevati. Zaradi praktičnih razlogov pa bomo zbirali le risbe v velikosti listov, ki so v šolah splošno v rabi.
V	prepričanju, da nam ni po-teebno podrobneje opisovati pomena naše zamisli, vas vljudno 'rosimo, da bi v vaših učencih zbudili zanimanje za udeležbo
oa razstavi. Obenem vas že seda’ •liudno vabimo na otvoritev, k' ho 22. februarja 1969.
Učiteljski zbor osnovne šole
Karla Destovnika Kajuha — Šoštanj
panoge kot npr. gozdarstvo, go-promet, grafična in papirniška stroka, tekstilna stroka itd. Predvidevajo, da bi lahko nekatere posebne izobraževalne skupnosti zaživele že s l. januarjem, druge pa seveda takrat, ko bodo pogoji za to.
Kakšen je pomen posebnih izobraževalnih skupnosti? Dosedanji prepad med izobraževanjem in potrebami gospodarstva in družbenih dejavnosti je treba čimprej odpraviti. To vlogo bi opravile posebne izobraževalne skupnosti, ki bi povezovale hkrati gospodarske organizacije in izobraževalne zavode. PIS bi vplivale na vzgoj-noizobraževalne programe v skladu s potrebama določene gospodarske panoge, na širjenje ali zvečanje zmogljivosti posameznih zavodov. PIS bi bile torej skupnost vseh zainteresiranih družbenih organizmov in obenem tudi šol. Prispevale bi lahko pomemben delež k prekinitvi »dialoga« med izobraževalnim področjem in gospodarstvom: s pravilno usmeritvijo bi odpravile vrsto očitkov o ekstenzivnem širjenju šol, neurejenosti omrežja, neživljenjskosti učnih programov v šolah idr. Interesenti, združeni v PIS. se bodo lahko lotili načrtovanja kadrov in vplivali na teoretičm in praktični del pouka v strokovnih šolah. Takšna skupnost bo lahko dala konkretne predloge za noveliranje programov od poklicnih šol do fakultet. Osnovni smoter posebnih izobraževalnih skupnosti je torej v razvoju in obenem v racionalizaciji strokovnega šolstva.
Ob ustanavljanju posebnih izobraževalnih skupnosti pa se po-iavlja še vrsta problemov, ki jih bo treba proučiti in analizirati. Eno takih je npr . vprašanje, kako se bodo vključevali v posebne zobraževalne skupnosti tisti izobraževalni zavodi, ki izobražujejo kadre za več dejavnosti gospodarstva idr.
M. K.
Ekskurzija
po Cankarjevi Vrhniki
V nedeljo, 10. novembra se je zbralo na Vrhniki ob Cankarjevem spomeniku začuda veliko pi-
Tuji jezik doma in na tujem
Osemnajst Jugoslovanov, med temi štirje Siovenci, smo se ude-
sateljevih častilcev. Med njimi so lsžili s®1- lar')a za nemški jezik
bili zlasti profesorji slovenščine, videli pa smo tudi mlade obraze študentov in nekaj izobražencev drugih strok. Mnogi so se zavzeto pripeljali iz oddaljenih krajev, tako iz Celja in Idrije, večina pa je bila seveda iz Ljubljane in okolice. Ekskurzijo je za Cankarjev jubilej organizirala ljubljanska podružnica Slavističnega
V kolikor bo tuji jezik res samo fakultativen, menim, da v mestih ne bo problemov za prijave. Saj nekateri starši že sedaj svoje predšolske in manjše šolarje pošiljajo k pouku. Starši v mestih tudi računajo v glavnem z nadaljnjim šolanjem svojih otrok in vedo, da se otrok v srednji šoli ne more naučiti toliko jezika, da bi lahko usfpešno študiral.
Kako pa bo na vasi? Starši smatrajo v glavnem le obvezne ure za pouk, tako bo tudi vprašanje tujega jezik- na tehtnici. Za nizko število pri.i vljoncev go-
ri poklica. V prvi vrsti je treba misliti na otroka! Toda tukaj smo tudi učitelji! Morda se bomo spomnili nekoč, da je matematika, zgodovina ali kaj drugega tudi pretežko breme, kdo ve ...
Brez dvoma bodo tekle o tem še razprave. Morda je koncept nekje že jasen, in vse razprave le formalnost. Ni moj namen koga prepričevati, da je znanje tujega jezika danes potrebno. Oglašam se zato, ker menim, da se prizadeti smejo oglasiti, kadar se kroji njihova usoda, če imajo prav ali ne, in če se njihove mi-K. D.
NASI PEDAGOŠKI POMENKI
KAKŠEN VZGOJNI UKREP?
v Dresdnu.
Ni moj namen, da hi se sedaj na široko razpisala, kako je potekal seminar. Oglašam se v glavnem zato, ker ravno sedaj pri nas razpravljamo o tem, ali bo tuji jezik obvezen ali fakultativen.
O poteku samega seminarja samo nekaj besed. Priznati moramo, da je bila organizacija seminarja odlična. Zdi se mi, da je
.	.	.	bil program, kar zadeva fone- ™	_______ —-------------
društva, vodil pa jo je prof. Fran- tične in govorne vaje, ustrezno iz- tovo ne bo oddelka. Kaj bodo po- sli upoštevajo ali ne. ce Dobrovoljc.	bran. Morda bi le kakšno preda-
.	,	' ..	vanje brez škode izpadlo.
. lJdelazenci ekskurzije so ob v DDR poučujejo od 5. raz-njegovi besedi spremljali vsa vrh-	naprej obvezno en tuji jezik
niška leta c-anKarjevega življenja, (ruski), v 7. razredu pa se učenec ko se je družina obubožanega kro- Jahko Uči še 2 jezika — angleški
ali francoski jezik fakultativno.
Učbeniki za tuje jezike so podobni našim. Učitelj pa ima odličen priročnik, kjer je nakazan celo metodični postopek za posamezno lekcijo, podobno kot naša 5. angleška vadnica. Ob hospitaciji smo lahko opazili, kakšne težave povzroča nemškemu učencu v 5. razredu izgovorjava ruskih besed. Pripomnim naj, da otrok začne obiskovati šolo s 6. leti, razen redkih izjem.
Sole, ki smo jih videli, so tehnično dobro opremljene, sicer pa so v rabi AV sredstva kot pri nas. Ob koncu šolskega leta se učenci pomerijo v znanju tujih jezikov v obliki tekmovanja. Najboljši lahko pokažejo svoje znanje v glavnem mestu. Mislim, da je to ena izmed dobrih vzpodbud za uspešnejše delo. Na razno- tem starši svojega enajstletnega lago imajo tudi različne plošče.
Ko smo vse to vadeli, nas je doma toliko bolj presenetilo dej-
Vprašanje: Med šolsko nalogo je učenec motil razred s tem. da je svoje sošolce nenehno nekaj spraševal. Kljub opominom svojega vedenja ni spremenil. Vzela sem mu zvezek in ga po
lahko disciplinsko preganjajo. Na vprašanje — kako bi morala ravnati, mi je odgovoril: pravilno je tako, da ga presedem v posebno klop. Ob talci grožnji sem se vznemirila. Želim
jača iz pogorele hiše na Klancu selila križem po trgu in sprva životarila tudi po opuščenih hlevih. Vodnik je spregovoril o članih pisateljeve družine, posebej o očetu in njegovem značaju in o razvoju socialnih razmer doma, a tudi o številnih drugih Vrhničanih, ki so Ijakorkoli posegali v Cankarjevo življenje in ustvarjanje: o trgovcu Mayerju, o Jelovško vih, Grudnovih, Opeko vih, Kotnikovih (Jakob Ruda, Kralj na Betajnovi) in drugih. Navzoči SO ogledali vse življenjske postaje Cankarjeve družine, obiskali Klanec in Sv. Trojico, brezskrbno »enajsto, šolo«, potok Klis in šolo na Hribu, hiši, od koder je pisatelj odšel na ljubljansko realko, kjer se je porodila Skodelica kave, grob obeh staršev in sestre Francke. Ekskurzijo so sklenili spet pred pisateljevim spomenikom, nekateri pa so se odpeljali še na Verd, da so si
Naši udeleženci seminarja za nemški jezik polagajo cvetje pred jugoslovanski spomenik žrtvam
v Buchenvvaldu
ogledala nekdaj mogočno Kotni- stvo, da smo Slovenci nenadoma kovino z ostanki parka in obiskali rojstno hišo slikarja Petkovška.
Včasih je pri razlagalčevih besedah šlo za drobne podatke, drugič, za celovite oznake, ob koncu pa je Cankarjeva Vrhnika z ljudmi in razmerami ter pisateljevimi motivi iz mladosti zaživela v tako nazorni podobi, kakor jo m-cre podati le razgledan pozna-je s srcem pri svoji še
bolj prepričali, da za dojemanje in posredovanje književnih del določenega ustvarjalca, kakor so nepogrešljive iz temeljne, estetika, psihologija in filozofija ne za-dostujejo( ker rade zavajajo v esejistično subjektivnost), ampak jih morajo podpreti tudi biografija, topografija in sociologija, v našem primeru študij in poznanje Can
valeč, ki
stroki. Ob ekskurziji smo se
po tolikih letih spoznali, da nam je tuji jezik postal breme, ovira za napredovanje učenca in da nam je morda celo nepotreben.
Ne spomnim se več, kje sem pred meseci prebrala članek, da pač človek lahko postane dober obrtnik, fizičen delavec, če obvlada tuji jezik ali ne. O tem bi lahko več spregovorila, saj poznam prijave na delavski univer-
otroka pošiljali v mesto v šolo, če namerava otrok nadaljevati šolanje?
. Vemo, da je že danes pritok s podeželja na naše univerze zelo nizek. Ali ne bo to tudi eden izmed dejavnikov, da se bo število še znižalo? Ali ne bo pomenila ukinitev obveznosti tujega jezika degradacijo za našo ‘ osnovno šolo?
Zdaj se sprašujemo, ali bi uvedli kmetijstvo, ko vendar vemo, da nimajo šole kmetijskih kompleksov, niti mehanizacije,
Z REPUBLIŠKEGA POSVETOVANJA O VARSTVU OTROK
Skrb za varstvo in vzgojo otrok — naloga vse družbe
zi, kjer se prijavljajo na tečaje kjer naj bi otrok videl napredno za tuje jezike ljudje različnih profilov in obrtniki niso na zadnjem mestu. Pa to ni bistveno! Ce bomo namreč izhajali s tega stali- uk, kjer. srna vendar imeli ob-	SOla‘teFcanoTi bo' zpm pripra-
šča, kaj je komu potrebno nepo-^jbklivne'j/ogcije"to tddi	akcijski'prdgrlm za piihfcdnje
in sodobno obdelovanje polja, niti strokovnjakov, ki bi poučevali. Spomnimo se na gospodinjske po-
Ce na kratko ocenimo posvetovanje o vzgojnih, zdravstvenih in socialnih problemih otrok, ki ga je 11. novembra pripravila ZMP v ljubljanskem klubu poslancev, lahko ugotovimo, da sodi v tisto zvrst obravnave, ko razpravlja o omenjenih problemih širok krog ljudi, ki je za to ne le poklican, temveč tudi strokovno usposobljen. Po treh referatih, ki so temeljito osvetlili področja vzgoje, zdravstva in socialnega varstva’, je več kot dvajset udeležencev izreklo vrsto mnenj in predlogov, ki pomenijo hkrati konkretne napotke za delo v prihodno-
sredno pri delu, potem se res lahko vprašamo, kateri predmet iz obvezne šole, razen tehnične vzgoje in slovenskega jezika, bi
kaj se je zgodilo z gcspodinst-vom?
Res je, da bi imel učitelj, ki ki bi poučeval tuji jezik samo fa-
potreboval naš delavec. Danes, ko kultativno, lažje delo V razredu
karjevega življenja, rodu, krajev stremimo za splošno izobrazbo in bi imel samo zainteresirane
in razmer.
Ker bo na Vrhniko tudi v prihodnje prihajalo mnogo pisateljevih častilcev, bi bilo prav, če bi prof. Dobrovoljc napisal vodič po Cankarjevi Vrhniki, da bi njegovo poznavanje stvari v primernem izvlečku postalo dostopno tudi drugim. Vodič naj bi bil ilustriran in naj bi izšel v zbirki Kulturni : in naravni spomeniki Slovenije (Mladinska knjiga). Predvsem pa z veseljem pričakujemo izid' Cankarjevega albuma (mariborska Obzorja), ki bo ob tehtni Dobrovo!jčevi spremni besedi prinesel okrog 600 slik, med njimi’ mnogo javnosti doslej neznanih: upajmo, da bo izšel vsaj na spomlad, neposredno po petdesetletnici pisateljeve smrti.
Joža Mahnič
kultiviranostjo človeka, ^ko želi- morda bolj nadarjene učence. To-
mo dati našemu osnovnošolskemu otroku nekoliko širše obzorje, menim, da so taka gledanja ozka, če že ne osebna. Priznti moram, da imam vsaj bežen vpogled v znanje tujih jezikov v osnovni šoli. Ne bom trdila, da otrokom ne dela težav in da se otroci jezika v osnovni šoli gladko naučijo. Še zdaleč ne! Vendar lahko učitelj tudi pri manj nadarjenem učencu doseže, da bo vsaj pasivno obvladal jezik. Kdor bo šolanje nadaljeval, lahko svoje znanje izpolni, kdor pa ne, mu bo vsaj včasih prav prišlo! saj vemo, da si naši ljudje iščejo zaposlitve tudi izven naših meja.
Ob kolikšnem razvoju tehnike, terciarnih dejavnosti, turizma si kaj težko zamišljamo človeka, ki pozna samo slovenski jezik.
da kako bo rešen problem učiteljev, ki imajo kvalifikacijo samo za tuje jezike in ne bodo imeli dovolj prijavljencev? Spomnimo se, kako smo pred leti še prepričevali mlade. (in tudi ne samo mlade) ljudi, naj redno ali izredno študirajo. Nekaj jih je medtem že končalo. Poudarjali smo, kako je tudi jezik cenjen doma in v svetu, zlasti sedaj, ko se na široko odpirajo meje.. Ali ne čaka morda človeka na šoli podobna usoda kot gospodinjske učiteljice, ki so se morale lotiti vseh ur, ki so pač nekje preostale?
Res je tudi. da je nekaj učencev padlo tudi iz tujega jezika. Vendar menim, če je učitelj videl, da otrok ne zmore, da tudi šolanja ne bo nadaljeval, da ni oviral otroka zaradi tega pri izbi-
Dvajset let vrtca na Janže vem vrhu
Razgovor z ravnateljico Mimico Pelclovo
Skupščina občine Gornja Radgona je dala ponovno soglasje k imenovanju vzgojiteljice Mimice Pelclove za direktorico otroškega vrtca Janže v vrh za naslednjo štiriletno mandatno
Mimica Pelci. Za svoje nesebič- mati je bila pred devetnajstimi no in požrtvovalno delo je bila leti med mojimi prvimi cicibani, odlikovana z redom dela prve Vaš vrtec je zaslovel tudi iz-stopnje s srebrnim vencem. Ta- ven občinske meje? kole nam je pripovedovala:	Res je, poznajo ga v bližnji in
»Bilo je 19. avgusta 1949. leta, daljnji okolici. Glas o njem je ko sem bila nameščena kot ob- segel tudi v Ljubljano: Obiskali solventka vzgojiteljske šole v na so ga razni predstavniki. RTV novoustanovljenem vrtcu v Jan- Ljubljana nas je snemala za ževem vrhu. Hudo mi ’je bilo radijsko in televizijsko oddajo, prevzeti to težko nalogo, saj sem Od DPM Beograd in Ljubljana prišla v nepoznan kraj, kjer je smo dobili za nagrado opremo bilo treba iz preproste kmečke in televizijski sprejemnik. Vrtec hiše ustvariti vrtec. Toda kaj uživa doma in v okolici velik sem hotela! Poiskala sem stano«. ugled. Večkrat smo prirejali z vanje in pričela z delom.«	otroki nastope, enkrat na leto
Kako ste se lotili nelahkega pa razstavo vzgojil, ponazoril in
leto, ki bo zajel tudi predloge za izboljšanje družbenega varstva otrok vseh starosti.
Glede na to, da je skrb za vzgojo in varstvo otrok, zagotovitev pogojev za njihov normalni razvoj in ustreznih življenjskih pogojev del splošnih naporov za uresničitev socialističnih družbenih odnosov pri nas, mora družba te pogoje tudi zagotoviti. Od tega, kako bo usposobljena mlada generacija za življenje, sta odvisna tudi hitrost in raven našega nadaljnjega napredka.
Skrb za otroke bi morala biti očitna že v ustvarjanju primernih delovnih pogojev mater, ki imajo majhne otroke, in v odnosu delovnih kolektivov do teh žena. Dosledno bo treba uresničiti predvidevanja srednjeročnega načrta razvoja vzgoje in varstva otrok, ki pravi, naj bo do 1. 1970 v varstvu 30 tisoč, tj. 15 odstotkov otrok do sedmega leta starosti. Bolj kot doslej naj bi zaživele oblike vzgojnega dela s predšolskimi otroki v krajevnih skupnostih (delo na igriščih, razne prireditve, vzgojne dejavnosti v krožkih, letovanja idr.).
Zaradi nezadostne družbene podpore je razvoj podaljšanega in celodnevnega bivanja v šoli povsem stagniral in sploh ni v skladu s predvidevanji srednjeročnega načrta. Namesto da bi to dejavnost v šolah čim hitreje razvijali in ji nudili tudi ustrezno denarno podporo, ostajamo letos pri podatku, da ima od 230 tisoč šolarjev varstvo le 8907 ali 3,9 % osnovnošolskih otrok.
V razpravi so obravnavali* tudi problem pcnavljalcev in menili, da je zadnji čas, da poskrbimo za otroke, ki žive v slabih socialnih razmerah. V ta namen naj bi se socialna služba tesneje povezala z družbenimi organizacijami, saj bo tako mogoče pričakovati v večji meri podporo občanov pri reševanju problematike ogroženih otrok.
slala iz razreda, da ne bi trpelo odgovor, ki se ga bom v svoji zbrano delo učencev med na- praksi zvesto držala, logo.	Odgovor: Ko ste poslali učen-
. ca iz razreda, ste uporabili do-Tovans iz kolektiva me je ločen vzgojni ukrep. Vzgojni zaradi tega ostro grajal, ces da n^gp pa je jahko pohvala, ravnam nepedagoško m da me nagrada) kazen in še kaj. vsak
pedagog tudi dobro ve, da v konkretnem življenju nimamo in ne moremo uporabljati pedagoških receptov, ker je pač vsak človek — mlad ali odrasel — osebnost zase. Ce hočemo kot učitelji-vzgojitelji ravnati pravilno, moramo v danih situaci-cijah upoštevati zlasti otrokovo osebnost, dano situacijo, pedagoško atmosfero, ki prevladuje v razredu nasploh, in še kaj. Prav zaradi tega bi bilo težko povedati, do katere mere vaše ravnanje je ali ni bilo pravilno, tj. pedagoško utemeljeno in neoporečno.
Vsekakor drži, da načelno pedagoško ni pravilno poslati otroka iz razreda. To velja za vsako, posebej pa še za osnovno šolo. V posameznih primerih pa, ko bi učitelj izkoristil že vse druge možnosti (med njimi tudi opomine, ki jih navajate, presaditev v posebno klop, ki vam jo je predlagal vaš kolega), bi’ morda postal tudi tak ukrep pedagoško utemeljen. Vendar pa velja to res samo za posebne primere. Učitelj, ki se je že oblikoval v pedagoško osebnost, verjetno v vsej svoji dolgoletni praksi do njega ne bo prišel nikoli. »Disciplinsko preganjanje« — kot grožnja, najbrž ni bilo mišljeno dobesedno. Vsak človek, zlasti pa mlad učitelj, v svoji praksi tudi včasih pogreši. To je človeško, pri tem pa je važno zlasti to, da je pri' pravi j en svoje napake poprav* Ijati, se učiti in izpopolnjevati, da hoče kot pedagog nenehno napredovati in rasti. Po vašem pismu sodim, da je ta želja v vaši zavesti močno prisotna.
O problemu kazni se boste poleg drugih člankov in razprav v strokovni literaturi zlasti lahko poučili v dr. Slmčnikovl razpravi, ki je izšla v Državni založbi Slovenije.	V. C.
V razpravi so tudi podprli mnenje, da je treba dati ustrezne materialne možnosti prosvetno pedagoški službi, raziskovalnim institucijam in svetovalnim službam, ki delajo v šolah — za razvijanje njihovega znanstveno raziskovalnega dela. Za to dejavnost pa bo samo pomoč občanov odločno premalo, saj tako zahtevnega in pomembnega področja ni mogoče financirati le s samoprispevki. Finančna intervencija vse družbene skupnosti ni le potreba, temveč nujnost, ki jo velja uresničiti v čim krajšem času.
In če trdimo, da je vzgojnovar-stvena.dejavnost del celotnega vzgoj-noizobraževalnega sistema, jo moramo tako tudi vrednotiti. Upoštevati moramo potrebo po njenem posodobljenju in zanjo po ustreznih merilih tudi odmerjati denar.
M. K.
PROSTI ČAS OTROKA IN MLADOSTNIKA
Pogoji življenja ob uvajanju proste sobote in mestnega življenja sploh puščajo človeku in doraščajo-čemu otroku vedno več prostega časa. Zveza prijateljev mladine v Mariboru je pripravila o tem posvetovanje. Po uvodnem referatu tov. Vide Rudolfove se je razvila živahna diskusija.
Predsedstvo je zbralo naslednje sklepe in priporočila:
— ob uvajanju mehanizacije v življenje in prehodu na nov delovni teden je nujno, da si človek razporedi prosti delovni čas na: pasivni počitek, aktivno drugo delo in z njim obogati svojo osebnost.
— Aktivnost v prostem času nc more biti samo zabavna, ampak tudi rekreacijska in kreativna. Človek naj po delu in rednem počitku še vadi pri športu in ustvarja nekaj, kar zmore in ga veseli.
—- Zaradi že poznanih zakonitosti razvoja otrokove osebnosti je nujno, da otroka čimprej — po možnosti že v predšolski dobi ali najkasneje v času osnovne šole uvedemo preko igre, zvedavosti in naravne potrebe po gibanju in uveljavljanju v vsebinsko bogato »delo«, saj se le tako formirajo trdne osnove za splošno delovno sposobnost in široko socializacijo osebnosti. Se vedno namreč velja izrek: kar se Janezek nauči, to Janez zna.
dela?
Z adaptacijo je bilo treba zgradbo za vrtec primemo urediti. To se mi je posrečilo s pomočjo mater - zadružnic, ki so
otroških izdelkov, kar je razvidno iz bogate, s slikami opremljene kronike.
In vaše želje?
Včasih sem si želela, da bi se
že dolgo želele, da bi dobili nji- preselila z družino kam-drugam, hovi otroci skrbno zavetišče. Pri Predvsem zaradi stanovanjskih tem so pomagali tudi drugi de- neprilik, saj nas stanuje v eno-javniki in tako smo še isto jesen sobnem stanovanju kar pet. Ker odprli vrtec, ki dela zdaj že se mi tudi drugod ni posrečilo
dobo. Vrtec na gričku Slovenskih goric je 6 km oddaljen od Radgone. Letos poteka 20. leto,
dvajseto leto.
Koliko otrok ste »izšolali« v vašem vrtcu?
V navedenih letih je šlo skozi vrtec blizu tisoč predšolskih otrok, ki si zdaj v šolah in tudi že v svojih poklicih utirajo pot
dobiti primernega stanovanja, sva se z možem odločila za gradnjo lastnega doma na Janževem vrhu. Želim, da bi bil čimprej do kraja dograjen. Tako bom ostala zvesta vrtcu, ljudem in političnim organizacijam v Jan-
v življenje. Zanimivo je, da sem ževem vrhu, kjer sem preživela
odkar je prišla orat ledino — prav letos doživela, da je odšla poleg hudih, tudi mnogo dobrih
kar iz šple mlada vzgojiteljica iz vrtca v šolo deklica, katere in lepih let...
I. Kovič
Dr. BORUT BELEC: LJUTOMERSKO-ORMOSKE GORICE
Pred^tedni je izdala maribor- poglavij, v katerih je zajel avtor ska založba Obzorja knjigo preda- vse važnejše komponente od kli-vateLa pedagoške akademije v matskih elementov, družbeno hi-Mariboru dr. Poruta Beleča »Lju- storičnih dejavnikov, problemati-tomersko ormoške gorice«. Knji- ko viničarstva, kmečkih naselij, ga obsega 290 strani in je prav- demografski razvoj, zemljiško po-zaprav skrčena oblika avtorjeve sestniške razmere in končno — disertacije. Malokdaj je mogoče razvoj agrarne pokrajine Ijuto-dobiti tako kompleksno obdelano mersko ormoških goric. Knjiga je gradivo, kot ga je zbral dr. Belec, bogato ilustrirana s številnimi Kdor bo knjigo prebiral, bo lah- redkimi in pomembnimi slikami, ko takoj ocenil, kako pomembno grafikoni in tabelami. Vse to pa delo je opravil avtor; z njo je za- je zahtevalo mnogo truda in polnil vrzel na področju tovrstne literature in marsikje zaoral ledi-no tega tako odmaknjenega področja. Res je, da sta že pred vojno poskušala delno obdelovati to področje prof. Jože Kerenčič in
Fran Žgeč, vendar pa so dobile _~-c_,_
šele s to znanstveno razpravo lju- geografom, temveč tudi vsem.
znanstveno raziskovalnega dela. Tekst je so-čen in vsakomur razumljiv. Posebna vrednost dela je tudi v tem, da je avtor marsikje obravnaval problematiko vse do današnjih dmi.
Knjigo toplo priporočam ne le
— Med materialnimi dobrinami v sodobnem času človek včasih g ubija smisel za duhovne vrednote, zato je nujno, da otroka od malega »inficiramo« s potrebami P® kulturnih dobrinah. iJreko bogatin interesov je treba miade vključiti v: šport, umetnost, poljudno nost, izletništvo, taborništvo, planinarjenje ...
— Otrok sam ne bo znal izkofi' ščati svojega prostega časa in P0' trebuje vodenje in zgodnje usiner-janjc.
— Otrokovo udejstvovanje v stem času mora biti primerno sta-rosti. Zabava naj bo aktivna. in zabava ni samo pravica otrok* ampak tudi dolžnost v skrbi za ra25' voj lastne osebnosti. Reakcija n, samo sproščanje in zabava, ampa^ tudi izobraževanje. Ko mladim bavo nudimo, moramo od njih UU kaj zahtevati: spoštovanje do d«" la, ki je produktivno, rekreativu In kreativno.	.
— Specializirana športna in ku “ turno-prosvetna društva naj * tesno povezala z otroškimi vrtci 1 šolami ter vključila v svoje rrpr10 pravnice« čimveč predšolskih najmlajših osnovnošolskih otrok.
— Na roditeljskih sestankih v šolah za starše naj bi nosanu strokovnjaki demonstrirali star-.e delo z otroki in jih tako usposa Ijali za bolj učinkovito pripre, najmlajših na redno delo in k°D J v poznejšem življenju.	a.
— Ogromen pomen za aktiven ° nos do knjige ima tekmovanje ‘ Prežihovo bralno značko, ki Sa J treba širiti med nove bralci ,	*
— Nujna je organizacija ti#1* »malih šol«, posebno na podežeu * s čimer bi vsaj delno prip^f otroke na delo v skupini — š0*1, ba
— Preko šol in vrtcev je _ usmeriti čimveč otrok v lut,coma gledališče, glasbene šole, ^Porvo-društva in druge aktivnosti oz. s hodne dejavnosti. Glasbena š°la' « bi poovno uvedla »šolske lJ?ncerr0K s komentarjem. Vključevanje o in mladine v razne interesne javnosti je najboljša preven ^ proti pohajkovanju, izživljanju ^ ^ igralnih avtomatih, v alkoholu
— Vodstveni kadri naj bi s? jifjo no usposabljali za delo z roi?;*Pg-na dodatnih seminarjih ter PrlL«-nili ce.
tovarn, ke.
— Ponovno je izražena jena veliko potreba po
in *• ; tnezni
usposabljali
^"^otnih semmarpn	^ien-
voje vrste mlajše u0°!;rp iz izkušene mojstre in ^^UjjoU-arn, razne entuziaste — saIU
in P0”
Mpi.........- I
kulturnem domu za otroke in
Ki
i morali etan	'J"avto-
dom«, ne pa bife z igralnimi ,c0 oni in mnžirane in
»Kulturnem domu za ourun^ dino«. Mladinci že imajo svoj ^ mlajšim bi morali dati »Pi°n
tomersko ormoške gorice tisto mesto, ki jTrh gre. Avtor je skrbno m vestno zbiral gradivo po arhivih in na terenu, uporabil je že dognane znanstvene izsledke ter ustvaril kompleksno podobo tega območja.
Knjiga je razdeljena na več
se zanimajo za to skrajno severovzhodno - območje. Menim, da takšna knjiga ne bi smela manjkati v nobeni knjižnici. Z njo nam je dal mladi avtor pomemb no publikacijo, ki jo bodo lahko koristno uporabljali številni pedagogi.	Novak Drago
mati, ki lenijo možgane i11 pasivizirajo.	,t„ne2a
Izvajanje tako zastavlj orograma bo zahtevalo od vse J\\mo ukvarjamo	z mladino.	,:sne
truda, vztrajnosti, orgamzac J spretnosti. Kulturno prosvetne tef-nizarije bodo morale vztrajno «ati	in zahtevati	za svojo
več	sredstev Iz	družbenih s^ui(ijf-
saj	ie uvajanje	mladine v	K	oCia*
no življenje najširša možnost » lizacije in humanizacije človeK
Tilka We0
PROSVETNI DELAVEC
radio in Sola
NIŽJA STOPNJA:
SilEDNJA STOPNJA:
6. in 7. decembra:	3. in 4. decembra:
ZAKAJ OČKA PONOČI	O RITMU
DELA	
	10. in 11. decembra:
13. in 14. decembra:	NEŽIVA NARAVA IN NASA
BELO PISEMCE POTUJE	RUDNA BOGASTVA
30. in 21. decembra:	17. in 18. decembra:
DARILCE	Črne doline
37. in 28. decembra:	
SNEŽNA KRALJICA	34. in 25. decembra:
	SRNJAK S SREBRNIM
3. in 4. januarja:	ROGOVJEM
POJTE Z NAMI	7. in 8. januarja:
10. in 11. januarja:	FRAN LEVSTIK,
KAJ JE NOVEGA	PESNIK ZA OTROKE
V ZIMSKI PRIRODI	
	14. in 15. januarja:
17. in 18. januarja:	TILLOVE DOGODIVŠČINE
JU-JU	V GLASBENEM ZRCALU
Ta red opazujemo tudi v razvoju glasbe. Iz razkosanega, neurejenega prvinsko občutenega, svobodnega ritma, postopoma, zaidemo v enakomerno menjavo in ponavljanje ritmičnih obrazcev, ki pa jih večkrat in vse preradi zamenjujemo s taktom.
Ritem nam nakazuje značaj skladbe. Tako pravimo, da ima npr. uspavanka počasen, umirjen ritem, koračnica ali polka pa živahen ritem.
To kar smo povedali o ritmu, naj bi bil dovolj velik okvir za našo oddajo, o kateri bomo skušali prikazati, kje in kako je ritem prisoten v našem življenju. Najti pravšno obliko za vsebinsko zahtevno nalogo, kot je predstavitev ritma, ni lahko, posebej, če zato nimamo na voljo dovolj časa in povsem praktične. zasnove. Skušali bomo prikazati nekaj vsakdanjih primerov v kakršnih je ritem še posebno hitro in lahko zaznaven.
Spremljali bomo učenca Marka od trenutka, ko se zbudi, do njegovega večernega počitka. Kaj vse bo videl, zaznal in občutil sam in kaj vse se mu bo razkrilo v sanjah, je vsebinski okvir naše oddaje, v kateri vas želimo seznaniti z ritmom in njegovimi posebnostmi.
Nižja stopnja:
ZAKAJ OČKA
Morebiti se spet ne bomo do kraja ujeli s šolskim programom, ker je to pač od sile težko. Zdi se nam pa vendarle, da ne moremo dosti pogrešiti, ako včasih, ko je noč toliko daljša od dneva in ko so dnevi lahko tako mrki in temni, da sredi popoldneva ne moremo brez luči, ako torej v tem času programiramo oddajo, ki pripoveduje o razvoju svetil.
Kakor je tema za radijsko obdelavo videti nehvaležna, je avtor vendarle znal najti pravi način, da snov približa poslušalcem te stopnje. Ne raztega suhoparno, marveč v zgodbah prikaže razvoj svetil, njih uporabo in pomen za ustrezna obdobja.
Pripovedovalec se predstavi kot tehnik v elektrarni. »To je posel kot vsak drugi,« pravi, »samo da se moj razlikuje od ostalih po tem, da delam takrat, ko vi spite. Vso noč sedim v elektrarni za dolgo mizo, pred menoj na zidu pa se prižigajo in utrinjajo lučke. In kadar se utrne katera izmed lučk, potegnem za ročico in se spet zasveti. To je pravzaprav vse moje delo. Če tega ne bi delal, bi bila kar nenadoma
S.	decembra ob 14.05 II. program 5. decembra ob 8.55 I. program
VOKALNA IN INSTRUMENTALNA GLASBA
Srednja stopnja:
3.	decembra ob 8.55 I. program
4.	decembra ob 14.05 II. program
O RITMU
Kadar govorimo o ritmu, največkrat mislimo le na tisti ritem, ki ga zaznavamo v glasbi in le malokrat pomislimo, da je ritem pravzaprav vse, kar se giblje v nas samih in izven nas. Rojstvo in smrt, bitje srca, hoja, menjava dneva in noči, menjava letnih časov itd. itd. vse to je ritem, je življenje. Ni življenja brez ritma, kakor tudi ni ritma brez življenja. In ker je tudi glasba del življenja, je ritem nje bistvena prvina. Da, celo bolj močna, bolj važna in značilna prvina, kot npr. melodija. Ritem v glasbi lahko nastopa samostojno, brez melodije (npr. izvajanje različnih ritmičnih obrazcev črnskega bobnarja) melodija nikdar ne more živeti brez ritma.
Kakor življenje je tudi ritem podvržen zakonitostim razvoja. Pred tisoč leti ni bil takšen, kot ga poznamo in občutimo danes. Bil je bolj ,svob.oden, ne tako utesnjen uklonjen, ni bil porazdeljen na enake časovne enote. Bil je izraz človeka, ki ni poznal tako natančnih merskih enot, ki jih je današnje življenje polno na vsakem koraku. Ker je šel razvoj življenja postopoma svojo pot, današnji človek te uklenjenosti ne občuti tako močno, kot bi jo občutil npr. član primitivnega afriškega plemena, če bi ga iz širnih pragozdov kar naenkrat posadili k nam. Ta primitiven človek meri čas po soncu, dolžino na korake, težo na posode, to je z merili, ki le približno ustrezajo natančnosti. Zato se prav tako svobodno izživlja v glasbi. Takšen je tudi njegov glasbeni ritem. Pri tem ugotavljamo, da je ritem na tej razvojni stopnji: veliko bolj važna in veliko bolj pomembna prvina kakor melodija.
Človekova želja po redu, po urejenosti, po natančnosti, je v tisoč in večletnem razvoju iznašla obrazce, ki ne dovolijo več takšne svobode v načinu življenja. (Redna prehrana, spanje, enakomerna porazdelitev dnevnih opravkov, natančne merske enote, vozni redi itd.)
Višja stopnja:
V naših prejšnjih oddajah iz glasbenega cikla smo že globoka pogledali v skladateljevo delavnico. Ogledali smo si melodijska vzpored-ja in zaporedja, iz katerih teše skladbo. Opazovali smo sozvočja, ki z njimi spaja velike in male melodijske zamisli. Seveda si tudi zvočni material skladatelj zbira sam. Sedaj ga vodi nagnjenje, drugič je odločilna naročilo, tretjič pa glasbena vsebina, za katero se je bil odločil. Zato so nekatere skladbe pisane za en ali več človeških glasov tja do pevskega zbora; druge skladbe pa so izdelane za glasbila, instrument ali več instrumentov tja do velikega orkestra. Veliko število skladb pa je napisanih za glas in instrument, na primer opere, oratorij in kantate, kjer sodelujejo zbori in orkestri v isti skladbi.
Bili so v davnini časi, ko so se zelo preproste skladbe dale po istih napisanih notah peti ali igrati. Cim bolj pa se je razvijala tehnika petja in tehnika igranja na instrumente in čim bolj so se instrumenti sami razvijali, tem manj je to možno. Prav zato se mora skladatelj vnaprej odločiti, za kakšne izvajalce bo napisal svoje delo. Kdor misli, da se dajo nekatere glasbene zamisli izvajati samo s pevci, druge pa samo z instrumenti, se seveda moti. Poznamo nešteto primerov, ko ista razpoloženja, iste plesne stavke, iste opise dogodkov najdemo zdaj v pevskem stavku, zdaj v instrumentalnem stavku.
Avtor naše oddaje prof. Pavle Sivic navaja številne primere, da začnemo primerjati izredne lepote in moč vokalne in instrumentalne
glasbe pri drobnih skladbah in mali zasedbi. Tako spoznamo, kako zveni sam klavir, kako pevec s spremljavo klavirja, kvintet, nato moški zbor, godalni orkester; končno, kako mogočen zvok ima velika godba na pihala in trobila in veliki mešani zbor. Seveda v oddaji, še zdaleč niso izčrpani vsi sestavi. Iti so igrali in še igrajo važno vlogo v tolmačenju glasbe. Za zaključek slišimo še najučinkovitejši način sodelovanja glasbenih izvajalcev, veliko vokalnoinstrumentalno zasedbo, v kateri sodeluje veliki simfonični orkester, pevci solisti in veliki mešani zbor. Tak izvajalski aparat se lahko povzpne do izredno mogočnih viškov, silnih, stopnjevanj in ostrih nasprotij v razpoloženjih.
VIŠJA STOPNJA:
3. in 5. decembra:
VOKALNA
IN INSTRUMENTALNA 'GLASBA
10. in 13. decembra:
SCOTTOVA POSLEDNJA POT
17. in 19. decembra:
PO STOPINJAH DESETEGA BRATA
24. in 38. decembra: STILIZACIJA
IN FIGURACIJA MELODIJE 7. in 9. januarja:
TOLMINSKI PUNT
14.	in 16. januarja:
Car ritma
6.	decembra ob 14.95 SI. program
7.	decembra ob 8.55 I. program
PONOČI DELA
soba v temi in mama bi iskala vžigalice, da bi lahko prižgala svečo. Zmanjkalo bi elektrike.«
. Iz službe se vrača zgodaj zjutraj. Tistega dne najde svojega malega sina budnega. Tonček mu potoži, da m je bilo tako zelo strah, da še do električnega stikate ni upal stopiti. Očeta^ prosi, naj ga ne pušča samega. Oče mu razloži, zakaj mara v službo, in mu ponudi, da ms bo povedal zgodbice o strahu in te« mi in luči.
Prva zgodba popelje pc .šale® v prazgodovino, v čas jamskega človeka. Krdelu, ki je prebivalo v votlini, je jelo zmanjkovati hrane, zato s-o se vsi odpravili v oddaljenejša lovišča. V votlini so pustili bolnega dečka samega — z nekaj hrane in lojenko, ki jo je izumil star jamar. Izdolbel jo je bil iz kamna, nalil vanjo živalskega loja, stenj pa je zvil iz mahu. Dečko se teme ni bal, bal pa se je tega, kar bi se lahko skrivalo v njej. Tedaj je prišel jamski medved; Fant je vedel, da se zveri ognja boje, z brljivko ga je dolgo držal od sebe, na srečo pa so se jamarji vrnili, preden je svetilka utegnila dogoreti. In stari jamar je bil ponosen na svoj izum, ki preganja mrak in hkrati zveri.
Vsaka naslednja zgodba popelje poslušalca dalje v razvoj svetil. Druga omenja lojenko; lončena posoda, v njej olje in laneni stenj, za pri-jetnejši vonj pa še vonjave, ki so jih prinašali trgovci iz jutrovih dežel. Barbari, ki so napadli in zavzeli dežele starega veka, so uničili že ustvarjeno kulturo in so si svetili spet s trskami.
Tretja zgodba se dogaja na gradu, kjer razsvetljujejo sobane z baklami. Četrta pripelje že do petroleja. Konča pa se pogovor med očetom in sinom spet pri električni žarnici. Zdaj, ko Tonček ve, kako imenitna stvar je električna luč, tudi razume, kako važno delo opravljajo električarji.
Morda se bo komu zdela, da je avtor s tekstom, ki seže vse v predzgodovino, prezahteven do poslušalcev, ki jim je oddaja namenjena. Vendar upamo, da bodo mali šolarji vendarle zlahka sledili in s pridom poslušali,, ker vse je povedano preprosto in privlačno.
10.	decembra ob 8.55 I. program
11.	decembra ob 14.05 II. program
Nižja stopnja:
13.	decembra ob 14.05 II. program
14.	decembra ob 8.55 I. program
MEŽSVA NARAVA \U NAŠA RUDNA BOGASTVA
BELO PISEMCE POTUJE
del rdečo vrtnico, kadarkoli je v tej zimi pogledala v dolino, kjer živi Dušan.
Poleg te zgodbice bodo otroci zvedeli najnujnejše o tem, kako je bila pisma. Pač, oče dobi časopis po treba pismo napisati, ga opremiti
jz pa	0	k^o lahko potuje
Zamislili smo si oddajo, ki naj bi
malim šolarjem prav preprosto raz- pošti, mami piše včasih sestra Oddaja o neživi naravi posreduje tožila, kako potuje pismo od odpo- mesta, teta Polona sprejme sleherno pismo po svetu, poslušalcem v obliki pogovora os- šiljatelja do naslovnika. Ta naš na- leto zimsko razglednico, na kateri novno znanje o »sklenjenem siste- men je z »drobnim pismom«, ki po- piše z zlatimi črkami »Srečno novo
režive narave, namreč o tistih	tuje, tudi dosežen.	Avtorica	Ela Pe-	leto!« Mali Kristini	se je	zdelo, da
' '	roči pa je vse zavila še v	zgodbo,	ne pozna nikogar, ki bi ji	lahko piki je dala oddaji	dodaten	globlji	sal. Pa je vendarle	poznala nekega
smisel:	pismo je	lahko topla vez	— Dušana iz mesta.	Poleti	je bil Du-
priinah in dogajanjih v naravi, ki predstavljajo »podlago«, »okolje« vcernu organskemu življenju, torej tudi življenju človeka. In ker je človek družbeno bitje, ker živi v
med srci in ljudmi. Pripovedovalka se
pogovarja
organizirani skupnosti, se v njegovo malimi poslušalci ... Kdo je že do-
,	~	•	4-,,4-4	1^41	^4	T\/Tor-»i cfa no r»nc:lalP
naravno okolje »vključuje« tudi tista neživa narava, ki je temelj sodobne industrijske družbe, namreč rudno bogastvo.
Avtor, dr. ing. Jože Duhovnik,
bil pismo? ... Meni ga je poslala sestra... Meni ni še nihče nikoli pisal... Pismo dobiti je lepo ... Nosim ga vsak dan v žepu. In kadar se le spomnim, ga po-
preberem
šan v hribih na izletu. Takrat mu je mala Kristina postrega z latvico mleka.
Tega doživetja se je Dušan spomnil, ko je mestne ulice pokril prvi-sneg in ko se je ozrl proti hribom. Sklenil je, da bo mali Kristini pisal. V trgovini je kupil drobno belo
začenja pri najpreprostejših opazo- novno preberem ali pa preberem pis napisai ga je lepo, s tiskani-vanjih v neposrednem otrokovem še enkrat^ tisti stavek, ki mi je bil mi črkami da bc) Kristina morda
okolju in postopoma širi ta prostor najbolj všeč ... do obsega Slovenije »naravnega okolja« nacionalnega gospodarstva.
Višja stopnja:
n. decembra ob 14.05 II. program
19. decembra ob 8.55 I. program
PO STOPINJAH DESETEGA BRATA
Avtor oddaje, Niko Grafenauer, je s spretno kombinacijo stvarnih podatkov o kulturnih razmerah v drugi polovici 19. stoletja, dejstev iz Jurčičevega življenja in odlomkov Levstikovega literarnega programa ter citatov iz njegovih kritik in pisem ustvaril plastično podobo »prvega slovenskega romano-
IbOlJ vsec...	vama nrehraln kakšno besedo če-	»i-jj-veso
Si. 1	v luči sedanjih pogledov na litera-
Srednja stopnja:
17.	decembra ob 8.55 I. program
18.	decembra ob 14.05 II. program
turo.
Posebna vrednost oddaje je nenehno in sprotno soočenje nekega
ČRNE DOLINE
industrijski velikani, med njimi v prvi vrsti trboveljska strojna to-
zdrave in rdečo vrtnico — Dušan.
Pismo je zalepil, napisal Kristinin naslov, na hrbtni strani še svoj
naslov, da mu bo Kristina lahko Hterar programa, namreč Lev-odgovonla prilepil znamko, ki jo je stik	/ njegovo’ reakcijo v
posebno skrbno izbral, nesel p s- Jurčičev^ spisih in sooeenj'e teh spimo na pošto, da &a žigosajo, ga	v z	kritičnimi pri-
gel v nabiralnik m ga potem v pombamk
S tem soočenjem se je avtor oddaje izognil obširnim lastnim raz-Naslednjega jutra je pismonoša lagam in komentarjem. Mladi po-osrečil Kristino s prvim pismom, slušalci morajo takorekoč neposred-Ko sta ga z mamo prebrali, sta, seve, no sodelovati v dogajanju in takšno iskali rdečo vrtnico. Ni je bilo. sodelovanje je pravzaprav največ,
socialne in .no-	£2S? ttS&SlfSSZS. ” S S.
nemške. PovaeMs ,e rasmerom. pse- »Jtaggg «•	S SS	ienca, d," fe vi- na ,o vnaprej opozori.
vseh treh zasavskih mest. To zdaj
Zasavski revirji so eno najpomembnejših slovenskih industrijskih _ središč, prav gotovo vredno posebne varna. Hrastniška steklarna je iz mislih spremljal z vlakom vse obravnave v »pokrajinskem« ciklu, glažute postala velik in pomemben do zadnje postaje pod hribi, namenjenem poslušalcem na srednji člen v zasavskem gospodarstvu. Zra-
stopnji.
sla in modernizirala se je trbovelj-
Oddaja bo — kot še vse doseda- ska cementarna. V dobršnem delu nje iz tega cikla — zajela vse zna- so obnovljeni rudniki in rudniške čilnosti treh zasavskih dolin: geo- naprave.
Velikansko povečanje proizvod-
n omske. Povzetek je prost prav zavoljo izrazite podobnosti med zagorsko, trboveljsko in hrastniško dolina. Vse tri so se zajedle v gorati svet pravokotno na skalni kanjon Save; izdolbli so jih v davnini potoki, ki se izlivajo v
niso več siva, mrka rudarska naselja. Asfaltirali so ceste, zgradili svetle bloke in stolpnice, nove trgovine, banke, bolnišnice, šole, športne
24.	decembra ob 8.55 I. program
25.	decembra ob 14.05 II. program
največjo slovensko reko; vse tri do- objekte in ne nazadnje — nove de-
Srednja stopnja:
SRNJAK S SREBRNIM ROGOVJEM
line so tik ob Savi tesno stisnjene, a se po nekaj sto metrih v notranjosti razširijo, podobne razprostrtemu jezerskemu dnu. V vseh treh dolinah so odkrili bogate zaklade rjavega premoga. Zasavski rudniki
lavske domove, kjer neugasljivo živi tisti del slovenske kulture, ki raste iz predvojne progresivne proletarske tradicije.
Oddajo bomo spletli v razponu med »nekoč« in
»Srnjak s srebrnim rogovjem« je mladinska radijska igra hrvaškega pisatelja Miljenka Mažurja.
poklonil njegovo rogovje, saj ni še nikoli imel tako imenitne igračke. Ne ve še, kaj ta njegova strastna
pieui v iaz,ij.-»iw Vsebina je zelo preprosta. V ne- želja pomeni za srnjaka pa tudi za danes«. Pokazala kem gozdu daleč nekje v času in njegovega očeta, ki je odličen in ivu	če izvzamemo bo kolikšen napredek je bil štor- prostoru živi lovec z bolnim sinom, pošten lovec dobrega srca. Igra uso-
£ v ?em zanimivem koščku sloven- V tistem gozdu ž^ijo tudi srnjaki de P^e svoj vozel (in pisatelj svo
'elenje — poglavitni	. - , .
r ogovni bazen. Izkopani rovi, tti - edijo premogovnim plastem in ži-m, se raztezajo že na desetine ki-metrov daleč. V zasavskih dolinah : orajda ni bilo družine brez ru-
ske zemlje in	kaj vse je bilo treba	s srebrnim rogovjem, pravzaprav od	jo	zgodbo),	dokler lovčev	sin	ne
storiti zanj' —	koliko žuljev, znoja,	vseh, kar jih je bilo, je ostal živ	spozna	rogovja,	ne da	bi	bil	hkrati
prelite krvi in	neusahljivega zaupa-	samo še eden. Vse druge so lovci
nia v življenje	je bilo treba za do-	že pobili prav zaradi dragocene tro-
-	-	•	'	feje. Ta edini srnjak s srebrnim
sedanje cilje; in kaj vse bodo mo- „	.
u’ške tradicije- v vseh treh doli- rali Zasavci še storiti, če hočejo rogovjem pa je^ nekega dne sel mi-{-T so rudniki' prinašali prebival- uresničiti cilje, ki si jih zastavljajo mo lovčeve koče in borni sm ga je
danes.
Avtor oddaje je Viktor Konjar.
• „1 zaslužek in kruh. V Zagorju, Trbovljah in Hrastniku je v desetletjih razvoja kapitalizma zraslo -edro slovenskega proletariata. Revirji niso dajali slovenski deželi zgolj virov pogonske in toplotne energije, pač pa tudi in predvsenr vir progresivnih idej o življenju in družbeni revoluciji. V osrčju delavskega gibanja, ki je živelo in se razraščalo v Zasavju, pa je cvetelo vrhu vsega še bogato in raznoliko kulturno življenje — slovenska proletarska kultura v najboljšem pomenu besede. V Trbovljah, denimo, je doma slovenska proletarska poezija, v Trbovljah je cvetelo naše zborovsko petje — iz sive, nespodbudne rudarske vsakdanjosti sta rasla vera in upor.
Nemška zasedba je v zasavskih dolinah uveljavila strahovlado. Revolucionarji so rodne kraje zapu-
videl in si nenadoma strastno zaželel, da bi mu oče za rojstni dan
Nižja stopnja:
NOVOLETNO DARILCE
srnjak ob življenje.
Tedaj pa je morda že prepozno. Morda, ker igra se tu konča in nima pravega konca. Pisatelj prepusti otrokom, da zgodbo zaključijo vsak po svoje, kakor jim veleva srce.
20.	decembra ob 14.05 II. program
21.	decembra ob 8.55 I. program
Pred novoletnimi prazniki je ne- spletla Marjetki kapico z rdečim Zadnji dan starega leta so vsi kako vse drugačno razpoloženje — cofom, Marta nima nič primernega zbrani. Nekdo je že zavrtel gramofonsko ploščo in jo primerno utišal, saj so ob novoletni jelki primerne le tihe melodije, prižgali so svečke, se objeli in vsem se je zdelo, da se niso imeli še nikoli tako radi kot ta hip. Tedaj se je Marjetka spomnila račke z razbitim punčko Tako" iščejo vsi za drob- kljunom, namenjene Anici, in posta-
tudi v razredu; pogovori, pričakova- in tudi denarja ne, spomni pa se na nja, priprave — notranje in zuna- lepa jabolka v kleti in oiehe ^ter nje. Temu razpoloženju primerno	’	’	't'1	”	J"”
dopolnilo smo želeli dati tudi z oddajo radijske šole, hkrati z razpo- janu žogico za namizni tenis, Joze-
upa, da jih bo prijateljica vendarle vesela. Tonček bo podaril Bo-
loženjem navreči še spodbudo za gojitev lepih, tovariških, človeških odnosov med člani razrednega kolektiva.
Dogajanje v oddaji poteka po dveh tirih, če lahko tako rečemo: v razredu, ki ga vodi učiteljica,
tu avtomobilček za njegovo zbirko avtomobilčkov, Anico pa — kdo ve, če bi razveselil Anico z majhno
nimi, primernimi darilci, le Janezu ni do takih reči; vsem skupaj bo iz srca voščil: srečno novo leto —
in prek pripovedovalca, ki se obra- pa bo tudi dobro in prav.
ča na vse male poslušalce.
Razred sklene, da bo pripravil
Marjetka in Anica sta bili do-
lo ji je hudo, A vse se je izteklo lepo in vse se je poravnalo tudi za Marjetko, ko so razvili darila, saj je bila Anica steklene račke iz srca vesela in je prijateljici povedala,
slej najboljši prijateljici. V zadnjem 5esar doslej ni upala, da je nam-
stili in sodelovali v organizacijskih novoletno praznovanje čisto po svo- času pa je nekaj narobe po Marjet- reg nekoč sama, po nesreči, razbila jedrih narodnoosvobodilnega boja, je Priskrbeli bodo drevesce, napra- kini krivdi, ker je_ preveč vase za- rafki kijun _ Sredi razredne za-Večina prebivalstva je molče prena- vjb zanj preproste, cenene okraske verovana in preveč zahtevna. Zdaj, bave je potrkal na vrata pismonoša
šala vojno gorje in zatrtost.
Povojno obdobje prinaša zasavskim krajem nov razmah. Razen
in pripravili drug drugemu presene- ko pripravlja spominčke, hoče Ani-čenje — majhno skromno darilce.
namerno prezreti.
nazadnje
rudnikov, dotlej domala edinih go- sprejeta, začno glavice brž razmiš spodarskih objektov, zrastejo novi Ijati:	»Komu in kaj?« Anica bo
Ko je ta okvirna skupna naloga vendarle zavije tudi zanjo darilce:
stekleno račko, ki ima pa razbit kljun — češ dobro bo.
in prinesel še Janezovo voščilnico za srečno novo leto.
Oddaja je preprosta in ji bodo zlahka sledili vsi nižji razredi.
•PROSVETNI DELAVEC« — 20. novembra 1968 — St. 19 — Stran 8
ZT. decembra ob 14.05 II. program
28. decembra ob 8.55 I. program Nižja stopnja:
3.	januarja ob 14.05 II. program
4.	januarja ob 8.55 I. program
SNEŽNA KRALJICA
POJTE Z NAMI
*
Andersenova pravljica o snežni kraljici je preveč znana, da bi povzemali njeno vsebino. Zgodba o peklenčkovem zrcalu, ki je imelo to lastnost, da je vse dobro in lepo, kar se je v njem zrcalilo skrčilo v nič a tisto, kar ni nič veljalo in je bilo grdo, je še bolj bodlo v oči in se šopirilo, pravzaprav ni namenjena otrokom, vsaj ne tistim najmlajšim, kakor so poslušalci radijske šole za nižjo stopnjo. Če pa smo se vzlic temu odločili za priredbo, je to zaradi odlične in napete zgodbe, ki ohrani svoj čar, četudi jo osiromašimo za ves podtekst, za vse tisto globlje, kar presega zmožnosti dojemanja otroka v prvih razredih osemletke.
Zgodba o srečnem otroštvu dveh siromašnih mestnih otrok, Kayja in Gerde, ki sta imela malo večji vrt kakor en sam cvetlični lonček in ki nista bila bratec in sestrica, pa sta se imela rada, kakor če bi to bila, o njuni ločitvi in končni združitvi, ko odkrijemo, da sta že odrasla človeka, bo gotova prevzela mlade poslušalce. Morda ne bodo razumeli, kaj je bilo s peklenčkovim zrcalom, kako ali čemu, da se je zrcalo razbilo in kakšna resnica se v tem skriva. Posebno še, ker je zrcalo v priredbi omenjeno zaradi časovne stiske sama mimogrede. Zato jih velja na to še posebej opozoriti. O tem, kako se je zrcalo razletelo, piše Andersen:
»Nekaj koščkov je bilo komaj tako velikih kakor peščena zrnca in ta so letela vsa naokoli po svetu in komur je takole zrnce priletelo v oko, je v njem obtičalo. In potem so videli ljudje vse narobe ali pa so imeli oči samo za tisto, kar je slabega pri kaki stvari. Zakaj vsaka še tako majhna črepinja zrcala je obdržala iste moči, ki jih je imelo celo zrcalo. Nekaj ljudi je dobilo črepinjo zrcala celo v srce, potem pa je bilo to kar grozno. Nekatere črepinje so bile tako velike, da so jih uporabljali za okenske šipe, toda gledati skozi te šipe svoje prijatelje ni bilo dobro. Drugi koščki so prišli v naočnike in tedaj, če so ljudje te naočnike nataknili na nos, je bilo kar hudo videti prav in biti pravičen.-«
Ne glede na to, kako in koliko otroci ta uvod z zrcalom razumejo, ostane še zmerom zgodba o Ger-dinem iskanju malega Kyja, ki sta mu taka drobca zrcala priletela v oči in srce. Odpeljala ga je s seboj snežna kraljica v svoj grad na daljnem in mrzlem severu in za njim je izginila vsaka sled. Toda Gerda hodi iz kraja v kraj, in doživetju sledi doživetje, sami napeti prizori, dokler Gerda ne pride v ledeni grad, najde Kayja in s svo-
15.	novembra preteklega leta je bila na sporedu radijska šola za nižjo stopnjo z naslovom »KATERA PESMICA VAM JE NAJBOLJ VŠEČ?-« Predvajali smo tri pesmi skladatelja Boruta Lesjaka: ŽABICA, PUTKA NOČE V VODO in MOJ BALONČEK.
Otroci ■ so morali izbrati med tremi predvajanimi pesmicami tisto, ki jim je bila najbolj všeč. Pesmico, ki bo dobila največ glasov, za katero se bo torej odločila večina,
se bomo naučili v prihodnji radijski šoli. To je bila torej obljuba, ki smo jo dali. Pisem otrok z njihovimi odločitvami do zdaj še nismo prejeli, zato vam še ne moremo najaviti pesmice, ki bo na sporedu, niti objaviti notnega zapisa. To bomo storili v tednu pred oddajo, v radijski prilogi DELA, kjer bomo še enkrat opozorili na radijsko šolo in objavili note pesmice — zmagovalke.

j;

jimi vročimi, iz ljubezni porojenimi solzami stopi ledeno kepo in zrcalna zrnce v njegovem srcu, da tudi njega oblijejo solze spričo dokaza tolikšne ljubezni in te solze mu potem izčistijo še oko.
Priredba pravljice »Snežna kraljica« bo na sporedu kot zadnja redna oddaja radijske šole za nižjo stopnjo v koledarskem letu 1968 in sodi torej že v praznično vzdušje pričakovanja dedka Mraza.
U Razpisna komisija pri
|	OSNOVNI ŠOLI KRMELJ
B	razpisuje delovno mesto
I	RAVNATELJA
7. januarja ob 8.55 I. program Srednja stopnja:	8. januarja ob 14.05 II. program
FRAN LEVSTIK, PESNIK ZA OTROKE
Fran Levstik se je rodil 1831, kot kmečki sin v Retjah pri Velikih Laščah na Dolenjskem. V gimnazijo je hodil v Ljubljani. Vendar ni nikoli napravil mature, čeprav je bil zelo dober dijak. Tako ni mogel nadaljevati študija na univerzi. Toda že v gimnazijskih letih je začel pisati pesmi in jih je leta 1854 izdal v knjigi. Pesmi so pri mladini doživele velikanski odmev. Zaradi svoje iskrenosti, pikrosti in bodic, ki so letele predvsem na mračnjaško duhovščino, se je le-tej zelo zameril. Odslej naprej ga je preganjala skoraj do konca njegovih dni. Zakaj Levstik je bil mož, ki je vselej odkrito povedal, kaj misli. To pa se tedaj na Slovenskem ni cenilo, ampak preganjalo. Tako je pesnik zelo težko našel službo, da se je lahko preživljal. Ker pa je s svojimi kritičnimi spisi, javnimi nastopi in pesmimi neusmiljeno šibal tedanje razmere pri nas, jo je pogosto tudi izgubljal.
Vse to pa ga ni odvrnilo od njegovega vsestranskega književnega dela. Pisal je kritike in razprave, pesmi, drame igre, napisal je čudovito ljudsko povest Martin Krpan, ukvarjal pa se je tudi z jezikovnimi vprašanji in je veljal za enega najboljših poznavalcev slovenskega jezika v tem času.
V kasnejših letih je začel pisati tudi pesmi za otroke, ki jih je pod nalgovom Otroške igre v pesmicah priobčil v mladinskem listu Vrtec, katerega je dolgo časa tudi jezikovno popravljal.
Pogosto je zahajal v družino svojega prijatelja dr. Hinka Dolenca. Posebno rad je bil v družbi domačih otrok, s katerimi se je šalil, pravil zgodbe, jim prinašal svoje pesmice.
In takega — pesnika za otroke, vam bomo v tej oddaji predstavili Frana Levstika.
Oddajo je napisal Niko Grafenauer.
Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati po 42. členu statuta še naslednje pogoje:
—	da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole,
—	da ima 5 let vzgojno izobraževalne prakse.
Kandidati naj k vlogi prilože dokazilo a izobrazbi, dosedanji zaposlitvi ter potrdilo o nekaznovanju.
Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Razpisna komisija pri osnovni šoli Krmelj.
Razpisna komisija pri
osnovni šoli Alojza Hohkrafuta v Trbovljah
razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA
Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje:
.— da imajo srednjo, višjo ali visoko izobrazbo pedagoške smeri,
,— da imajo 10 let vzgojno izobraževalne prakse.
Stanovanja ni.	....
Prijave o' razpisnih pogojih naj pošljejo kandidati razpisni knmisiii v 15 dneh no obiavi.
miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillllliilllllllllllllllllllllllllllllllllll^
7. januarja ob 14.05 II. program
9. januarja ob 8.55 L program	Srednja stopnja:
14.	januarja ob 8.55 I. program
15.	januarja ob 14.05 II. program
TOLMINSKI PUNT	TiLLOVE DOGODIVŠČINE V GLASBENEM ZRCALU
Po velikih kmečkih uporih hrvaških in slovenskih kmetov v 16. stoletju med kmeti ni ugasnila iskra upornega duha. Centralizacija državne oblasti — bila je znak dokončnega zatona fevdalnega srednjega veka — se je slej ko prej nadaljevala in z njo vedno večje dajatve, ki so težko padale na ramena kmečkega prebivalstva.
Dogodki so postavljeni v leto zadnjega »punta« leta 1713 na Goriškem. Oddaja je napisana v obliki dramatizirane kronike. Ta govori najprej o razmerah v pokrajinski upravi. Avtor potem pred poslušalci razgrne podobo uporne goriške pokrajine: organizacijo upornikov, sestanke in načrte kmečkih voditeljev. Kmečko prebivalstvo se v stiski najprej zateče k pasivnemu odporu: kmetje odklanjajo plačevanje povečanih dajatev, hkrati pa se pripravljajo, da bodo vsak čas lahko z nasiljem odgovorili na nasilje. Na to jim ni treba dolgo čakati. Državni zakupnik Bandel čuti zaslombo tako plemičev kot novo usmerjene centralne oblasti in se loti ropanja — po njegovem — nezaščitenih in nemočnih kmetov. Po kratkem obotavljanju se kmečka vojska zbere in zdi se, da bi se mogla v trenutku polastiti položaja, a kljub temu voditelji upora pristanejo na pogaja-
Nižja stopnja:
KAJ JE NOVEGA V
To je druga izmed treh prirodo-pisnih oddaj, s katerimi smo se letos namenili šolarje malo podrobneje seznaniti z dogajanjem in spremembami v posameznih letnih časih. Povedali smo že, da želimo s temi oddajami pripomoči, da bo začel otrok ostreje opazovati življenje okrog sebe, da bo skušal vsakemu »zakaj« sam poiskati ustrezni »zate«; tako bo tudi spoznal, da se mu v naravi ponujajo izredno lepa doživetja, zanimiva odkritja in nova spoznanja.
Avtor je uporabil v tej oddaji isto radijsko obliko kakor v jesenski. Pripovedovalec je novinar — radijski striček, ki zbira tokrat novice iz zimske narave. Sporočajo mu jih sproti po telefonu sodelavci, njihovim poročilom prisluhnejo hkrati šolarji ob šolskih sprejemnikih, da je pa možna še podrobnejša razlaga, je tu spet mala Minka, tista radovednica, ki sproži ob posameznih poročilih razglabljanja — zakaj in čemu tako. Mimo tega skuša pripovedovalec aktivirati vse poslušalce, sprašuje jih in vzpodbuja, naj glasno odgovarjajo (k temu naj po svoje pripomorejo tudi vzgojitelji, ki z razredom poslušajo), zastavlja jim uganke v obliki zvočnih efektov, vtisov in podobno.
Minca se spet čisto nenapovedano prikrade v radijsko izbico. Zavita je v topel plašč in na nosu ima »ščinkavca« — sama je. Ko izve, da pričakuje »striček« novic iz zimskega gozda, trdi, da to' pač ni kaj prida, saj je pozimi v gozdu vse tako tiho, iz česar sklepa, da v njem ni kaj dosti živega.
nja. Ko oblastniki sprejmejo njihove zahteve, menijo voditelji, da je njihova stvar dognana, upor pa se kljub temu konča z grenkim porazom. Na uporno področje pošljejo cesarsko vojsko, polove voditelje upornih kmetov, jih obesijo in usmrte.
Oddaja se konča z mislijo o pomenu žrtev. Imena umorjenih voditeljev postanejo ljudska legenda. V tej legendi se preraja ljudska vera v težkih trenutkih. Tolminski punt je z njimi postal člen v verigi revolucionarnih dejanj, ki imajo za zadnji cilj — dokončno osvoboditev človeka.
Kaj bi nas moglo bolj razveseliti kot vesela, smešna zgodba? In kako šele nas bo razveselila, če je ta zgodba dvakrat smešna, po pripovedi, po svojih dogodivščinah in potem še po glasbi, v kateri je zajeta vsa ta vedrost.
In takšno zgodbo je izbrala Milena Ogorelčeva.
V oddaji bo šolarjem predstavila Tilla Eulenspiegla iz Flandrije. Njegova zgodba živi že 600 let. Ljudje si jo pripovedujejo in zapisali so jo v knjige. Marsikaj so ji od tistih časov pridali in si tako dali duška nad vsem, kar jih je težila
Till Eulenspiegel je bil velik šaljivec, vse življenje je uganjal norčije. Potoval je iz kraja v kraj.
Višja stopnja:
14. januarja ob 14.05 II. program
16.	januarja ob 8.55 I. program
ČAR RITMA
»Car ritma« je šesta oddaja iz glasbenega cikla radijskie šole za višjo stopnjo in hkrati logični zaključek. V prejšnjih oddajah sta dr. Valens Vidušek in prof. Pavle Šivic pokazala, kako moramo gledati na glasbo oziroma kako jo moramo poslušati in dojemati. Razložila sta tudi razne pojme in pojave; tako smo lahko spremljali razvoj najpreprostejše melodije do najbolj kompliciranih variant. Bil je govor o sozvočjih, o vokalni in instrumentalni glasbi, o stilizaciji in figura-ciji melodije, samo o ritmu še nismo
slišali ničesar. Ritem pa bo v tej zadnji oddaji cikla analiziral in nam pojasnil njegov čar prof. Pavle Kalan.
Nižja stopnja:
Hvalil je lepoto in dobroto, a iz vsega srca se je norčeval iz neumnosti, škodoželjnosti, požrešnosti in še iz drugih človekovih slabih lastnosti. Ljudi je imet rad, posebno tiste preproste, ki so imeli pod številnimi gospodarji težko življenje, in prav tem je želel privoščiti vsaj malo veselja. Ljudje so ga radi poslušali in radi so pri njegovih norčijah sodelovali in potem so to naprej pripovedovali in tako širili Tillovo veselost in modrost.
Tillove zgodbe so bile kakor zrcalo časa, v katerem so jih. pripovedovali. Tudi Tillov priimek je sestavljen iz dveh besed: Eulen-Spe-gel. Prva pomeni sovo, ki je prispodoba modrosti, druga pa zrcalo — prisopodobo komedije.
A naslov naše. oddaje je: Tillove dogodivščine v glasbenem zrcalu.
V prvem delu oddaje se bomo seznanili s Tillovimi. dogodivščinami z njegovim življenjem in s časom, v katerem je živel, v drugem delu pa bomo poslušali glasbo, s katero ga je oživel pred dvainsedemdesetimi leti skladatelj Richard Strauss.
17.	januarja ob 14.05 II. program
18.	januarja ob 8.55 I. program
JU-JU
A. N. Kuprin je poleg drugih del napisal tudi dragoceno knjižico pripovedk. Vse govore o živalih in kažejo, kako dobro je znal pisatelj opazovati in kako tenko je znal prisluhniti življenju v naravi.
In kaj je rekel Matjažek?
Pritisnil jo je k sebi, in če je le mogel, jo je poljubil na gobček. Potem pa se je oglasila mama in ga oštela.
Zakaj pa?
10.	januarja ob 14.05 II, program
11.	januarja ob 8.55 I. program
UMSKI PRIRODI
Toda poročevalci se oglašajo drug za drugim in sporočajo novice iz zimskega gozda. Zarana je na novem snegu videti vse polno čudnih znamenj, v sneg so se zgodnji sprehajalci »podpisali« bodisi z nogami, bodisi s smrčkom, s konci kril, z repom pa tudi s trebuhom — na primer lisica, ki se plazi za plenom.
Boj za obstanek je pozimi trši kakor kdaj koli. V debelem snegu je težko priti do hrane. Se roparicam prede trda, kaj šele tistim, ki se hranijo z rastlinami. Živali se druga druge izogibljejo, druga pred drugo beže; ume noge so pogosto edina rešitev.
Divjadi pomagajo prebroditi zimo logarji in lovci; tudi otroci-smučarji pomagajo spravljati v gozd krmo za srne, fazane, jerebice. Zanimiva pa je novica, da je krivo-kljunovo gnezdo pozimi polno mladine — tam, kjer je dovolj smrekovih in borovih storžev. Dobro kosilo brani telo mraza kakor topla peč.
Sporočilo iz tujine prinese veselo novico, da je pticam selivkam v južnih krajih lepo, da imajo hrane na pretek. Pri nas pa otroci pomagajo pernatim prijateljem prebroditi najtežje dni.
Tako se niza novica za novico in spet najde vsaka v razgovoru med pripovedovalcem in. Minco svoj zakaj in svoj zato.. In ko poslednji poročevalec pove zgodbo, ki jo je razbral iz sledov v snegu, zgodbo, kako je volk preganjal srno, in kako se je ta z begom rešila, ko je zasledovalec po naključju izbezal iz brloga še medveda, poteče čas poročil in pripovedovalec ter Minca se poslovita tudi od poslušalcev.
Že pred leti smo iz te knjižice izbrali zgodbo o muci Ju-Ju in ji dali za slušno dojemanje primernejšo, bolj radijsko obliko. Letos smo si jo namenili ponoviti, in sicer kot ilustracijo k razrednim razgovorom o domačih živalih.
Prijetno in zanimivo teče pogovor med pripovedovalcem in malo Marjetko. Takole na primer ...
»Povsod po hiši je bilo Ju-Ju zadosti. Zjutraj pa je prišla najprej k meni, čeprav je bilo iz sosednje sobe slišati Matjažkov glas. S šapico in gobčkom je odrinila priprta vrata, skočila na posteljo, rinila vame svoj rožnati nosek in kratko rekla: Murrm.
Kaj je to rekla?
Ju-Ju se ni nikoli drugače oglašala, samo:	murrm. Je pa ta
»murrm« zmerom drugače zvenel. Enkrat je pomenil dobrikanje, drugič nemir, včasih je Ju-Ju z njim prosila za kaj ali se česa branila, včasih je pomenil hvaležnost, drugič spet jezo... Če je rekla takole na kratko: »Murrm«, je pomenilo: »Pojdi z menoj . . .« Oblekel sem se in šel za njo. Obstala je pred vrati, za katerimi je spal Matjažek z mamico. Potihoma sem vrata odprl. Ju-Ju se je komaj slišno zahvalila: »Murrm!« in smuknila noter.
K Matjažku?
»Ne, jutranji pozdrav je opravila Ju-Ju lepo spodobno, po vrsti. Najprej je skočila na posteljo k. mamici, šele potem prek ograjce na Mat-jažkovo posteljo.
Kaj pa je rekla Matjažku?
»Murrml« tudi. njemu je; rekla »Murrm!« ampak z drugim gl-som. Pomenilo je: »Dobro j n trti, prijatelj! Si dobro spal?«
Zato, ker ni pametno poljubovati živali. Tudi muce namreč lahko prenašajo bolezni, saj veš, kod vse stikajo.
Pa še drug primer:
»Nekega dne sem delal na vrtu. Bilo je vroče. Neslišno mi je prišla za hrbet Ju-Ju in rekla — murrm.
Kaj je to rekla?
To je pomenilo: pojdi, žejna sem. Vzravnal sem se, Ju-Ju pa se je že odpravila po stezi proti hiši. Nič se ni ozrla, tako mi je zaupala. Vljudno sem odprl vrata pred njo in jo spustil naprej. V kuhinji je lahkotno skočila na umivalnik pri vodovodu, me postrani pogledala in rekla: »Murrm!«
Že vem kaj je rekla, spusti vodo, je rekla.
Spustil sem vodo, da je tekla v tenkem curku. Ju-Ju je ljubko zvijala vrat in srebala. Mogoče si že opazila, da mačke ne pijejo- dosti in dolgo. Tisti dan se mi je zahotelo, da se malo pošalim. Zaškrnil sem pipo, da je voda samo kapljala. Mačka je bila nezadovoljna. Nestrpno se je prestopala po robu umivalnika, pogledovala zdaj kapljajočo vodo, zdaj mene. »Murrm«, je rekla očitajoče, češ, nehaj s takimi neumnostmi. Potem je z noskom nekajkrat udarila ob pipo.
Pa ji nisi dal več?
Pač, Marjetka, prav sram me je bilo. »Oprosti, Ju-Ju,« sem rekel ...
Dalje pripoveduje pisatelj med drugim še. kako mu je bila Ju-Ju zvest »sodelavec«, ko je ponoči pisal povesti in nazadnje še, kako je hotela nekoč telefonirati Matjažku.
Iz oddaje bo poslušalec torej, na prijeten: način zvedel, marsikatero posebnost in značilnost mačk.
¥
PROSVETNI DELAVEC* — 20. novembra 1988 — St. 19 — Stran 7
Pismo iz anglije
V neki londonski šoli
POVZETEK: NEKATERE kone miselnost, da je naloga šo-SLABE IN NEKATERE DOBRE le le »-razvijati-« otrokove sposob-STRANI	nosti, ki jih že ima, in prikroje-
Pouk preveč poudarja pomen vati pouk njegovim interesom, otrokove individualnosti. Ko pra- Učitelj mora aranžirati okolje, v vim to, mislim dvoje:	katerem bo otrok svobodno rastel,
1) Sola si prizadeva prilagoditi in idealna bi bila taka učna si-pouk tako, da bo primeren otro- tuacija, ki bi že sama -od sebe kovi starosti, sposobnostim in omogočila optimalen razvoj
Pred začetkom študija metodike pouka fizikalnih ved in matematike na londonski univerzi sem moral opraviti tritedensko preliminarno prakso v neki londonski osnovni šoli. Praksa je vključevala tudi opazovanje celotnega delovanja
šole.
Ta moja dolžnost je pri kraju in napisal sem poročilo o mojih vtisih in delu na šoli za študijskega mentorja. Zdelo se mi je, da bi bil del tega poročila lahko zanimiv tudi za koga od mojih kolegov v domovini. Zato sem vam napisal tole pismo.
Šola je razmeroma majhna, -ma le sedem razredov — to je ravno toliko, kolikor letnikov ima 'jpgleška Primary School, ki ni cisto identična z našo osnovno solo. Delovni pogoji so po mnenju učiteljev malo nad povprečjem. To velja posebno za zgradbo, je stara manj kot desetletje. Zgradba je vsa pritlična in vsak fazred ima kar dva izhoda na igrišče. Obdana je z velikimi igrišči in tratami, čeprav je naseljenost zelo gosta. Ena s*ema v vsa-tem razredu je zasteklena, na vseh ostalih stenah pa so ali klasične šolske table ali pa velike oeske, kamor otroci obešajo svo-likovne in pismene izdelke. Golega zidu ni do take višine, ki 30 otroci morejo doseči, če sto-ijijo na mizo. Tla so povsod taka, se jih da pomivati z vodo.
Vsak razred ima svoje stranišče in umivalnico in svojo shram-o° Za učila. Vsi ti prostori tvorijo celoto. Igrišča okoli stavbe so ure-3ena tako, da je polno prostorčkov im skritih kotičkov, kjer se 3h-ko zbirajo manjše skupine
otrok.
Od notranje opreme velja oceniti omare s policami in pre-oalj vzdolž vseh treh sten učil-ac- Visoke so le toliko, da je gornja ploskev uporabna tudi za kako delo.
Vsak razred ima knjižnico, ki ,te.je nekaj sto knjig, ki so iz-čf3116. za njihovo starost. Razen sga ima še posebno biblioteko učbenikov. Učenci dobe vse šol-'-Ke potrebščine v šoli. Knjige si ctroci izposojajo sami in jih ne-Pfestano rabijo pri. šolskem de-u- Isto, velja za učbenike. Celo za najbolj standardne predmete, kot -ta aritmetika in materinščina, 'Porabljajo hkrati po tri in več Učbenikov.
Posebej naj omenim še množi-0 slovarjev in enciklopedij za aziične starostne stopinje, ki jih .moci uporabljajo pogosteje kot Katerikoli učbenik, v Razen razrednih knjižnic ja r>rtSulska kJUižmca- Je kar na cd-g" Policah na hodniku. Vsak ari Po pouku prideta dve mate-rat° .k ki so v šoli, da registri-
izposojo. Otroci si izbirajo ^VPge sami.
V vsakem razredu je klavir.
aj> 1 vadnica ima poleg klasAč-n telovadnih orodij še orodja, ta]!feie,na za majhne otroke. Tudi hih u 6 klavir pa množica različ-n bobnov in tolkal. 0'troci v edin nu tičejo po vseh teh rečeh zpJ1- e jih ne naganja proč. Ra-vV "tega je v šoli več kot deset bg ln> kitare, čela, piščali, tro-jmp te. in še nekateri drugi posa-c,_„2riii instrumenti. Vendar večina kr,®1116 Pi šolska last temveč last j^ju^zhh šolskih oblasti. Šola si brit'6- 0 5lPre'rno izposodi po odo-pj. Z1 inšpektorja za posamezen in jo ima na posodo ta-(ja .ulgo^ dokler inšpektor meni, ta>s ■i® Primerno uporabljana. Na da ^učin se zmanjša verjetnost, bišču! krstrumenti ležali v skla-harn"n ne '(^a s^uz*k svojemu
table skoraj ne
UPORABLJAJO
od je formalno zelo različen tiav„!:'teSa. na kakršnega sem bil doma.
razre^?iui so razporejeni v višjih •tati* .	7 skupine, ki pa niso
siniti po številu niti po se-Poi-pV klize so razpostavljene v jih j,^'nem razporedu, le v vrstah da Si. serri videl nikoli. Ni kazalo, Vajo* P,r* razporedu kaj prizade-ker b^a, bi otroci videli na tablo, ravnn -1® velik del bil° obrnjenih r,r°R nasprotni steni. Naj-' sko:ro0 116 rnoti dosti, ker table dveh uporabljajo. V prvih v^a^edih pa otroci počenjajo tlčjijg,..cas,a, kar se jim zljubi. SkUDi.JICa z-bere zdaj tu zdaj tam ziral _ 0 *n za kratek čas organi-raziifn°Uk Za nekaj otrok, vendar Izb0*r t.Sa za različne skupine, v ni ®kupine napravi tako, da so spOsob~0Uvenci PrihRžn0 enakih
^isjih razredih je nekoliko istejj, dP^ogenosti, tako da ob cev doi Su navadno večina učen-cim0 k3 Približno isto stvar — re-hig n_c ere sli računa. Vendar ni ^ajo ..bavHdnega, če nekateri de-ber0 n7kaj drugega. Tisti, ki ^azilen * ^‘Cupajo, pa uporabljajo gavia 6 knjige ali različna po-terti knjigi spet v skladu s teli’ aar že znajo in koliko učila z miC-ukuie od njih. Učitelj de-sa ali a3bno sikupnio po nekaj ča-preSleduje in ocenjuje ncencev, jih komentira in
svetuje, kako jih dopolniti, popraviti in nadaljevati. Pravilnost rezultatov računskih nalog in pravopisa, zlasti manj znanih besed, preverjajo učenci sami. Za to imajo na voljo posebne knjižice z rezultati in knjižice za pomoč pri pravopisu za njihovo starostno stopnjo.
Razen tega »-glavnega« pouka poteka sočasno še neke vrste dopolnilni pouk: pouk branja in pisanja, igranja na različne in stru-mente in ritmike. Zato skoraj nikoli niso vsi učenci v razredu. Ta dopolnilni pouk je organiziran v čisto majhnih skupinah aii pa individualno in traja le kratek čas — šola ima zato zaposlene učitelje, ki prihajajo le po nekaj ur na teden (za nekatere instrumente) ali pa so tam le dopoldne (branje in pisanje). V vsem času, ko sem bil na šoli, nisem imel prilike, da bi slišal učitelja govoriti • celemu razredu, razen ob dveh priložnostih: ko jim je dajal kratka in samo zelo okvirna navodila za celodnevno delo in ko jim je bral zgodbo iz knjige ob koncu pouka.
Telovadbo učita v višjih razredih dva učitelja — eden fante, druga dekleta. Ker sta sicer razredna učitelja, ju v tem času nadomesti v razredu kdo drug. Vsak teden imajo višji razredi po eno uro plavanja, za. kar imajo poseben dogovor z upravo krajevnega bazena.
V zadnjih štirih razredih poučujejo francoščino po dve uri tedensko. Šele zadnje leto se lotijo zapisovanja in branja — pred tem pa uporabljajo le avdiovizualne pripomočke brez učbenikov.
ASSEMBLV — C AS ZA POHVALE
Posebej' moram omeniti še vsakodnevni zbor učencev pred poukom — as.sembly — in z njim v zvezi religijo in njeno mesto v šoli.
Potem ko ob devetih učitelji registrirajo prisotnost in pobero denar za kosilo (ki stane približno 200 din), se vsi učenci zbero v telovadnici. Prihajajo v vrstah po razredih in posedejo po tleh na točno določenih mestih. Vsi učitelji stoje ob straneh. Disciplina je vzorna, če jo primerjam z vojaško. Med prihajanjem predvajajo tiho klasično glasbo s plošč. Ravnatelj jim nato zaželi dobro jutro in otroci mu v zboru odgovore na pozdrav. Nato vstanejo in molijo. Ob tem jili ravnatelj spomni na bolne sošolce, na tiste, ki so v bolnišnici ali ki jih je prizadelo karkoli nenadnega in hudega.
Po molitvi zapojejo nabožno pesem iz zbirke takih pesmi, ki jo ima vsak učenec, ki že zna brati. Petje spremlja ravnatelj na klavirju.
Otroci nato spet posedejo in poslušajo nagovor, ki jim ga je pripravil za tisti dan ali ravnatelj ali eden od učiteljev. Nagovor vsebuje moralni ali praiktično-vzgojni nauk.
Potem slede javne pohvale učencem, ki so prejšnji dan dosegli kak pomemben uspeh: se naučili plavati, preplavali določeno razdaljo, uspešno odigrali nogometno tekmo z moštvom sosednje šole, sodelovali na prireditvi ali kaj podobnega. Pogosto pohvala ni samo ustna, temveč tudi pismena ali spremljana z majhno nagrado. Pohvaljeni se zbero spredaj in sošolci jim- čestitajo s ploskanjem.
Na koncu je spet molitev in nato se ob zvokih klavirja ali glasbe s plošč učenci počasi in disciplinirano razidejo po razredih.
Molitev spremlja tudi kosila. Pouk religije je sestavni del šolskega dela in ga vodi razredni učitelj. Ni obvezen niti za otroke niti za učitelje, vendar morajo starši otroka posebej izjaviti, da ne žele, da bi bil njihov otrok prisoten pri takem pouku. Na šoli niso imeli še nobenega primera take odtegnitve niti pri učencih niti pri učiteljih.
Vsi otroci dobe dopoldne mleko zastonj. Opoldansko kosilo ni obvezno, ker gredo nekateri kosit domov, vendar so ti v manjšini. Učitelji jedo s svojimi razredi. Ker je to njihova dolžnost, kosila ne plačujejo.
Še nekaj besed o organizaciji dela in učiteljih.
Učnih načrtov, kot smo jih navajeni pri nas, nimajo. Vsak dela po svojem načrtu, ki se običajno iz leta v leto spreminja. Tudi izbira učbenikov je učiteljeva na-
loga. Omejitev pri tem predstavljaj o le finančne možnosti. Na vsak razred pride določena vsota denarja za učbenike, učila in šolske potrebščine. Učitelj je navadno ne sme prekoračiti.
Poudarek na svobodi dela je tolikšen, da učitelji vedo zelo malo o delu svojih kolegov. Tudi ravnatelj mi je s ponosom zatrdil, da ne ve, kaj učitelji uče, ker še ni imel časa kontrolirati, da pa svojim učiteljem popolnoma za-‘:pa.
Delo na šoli traja od 9.- do 16. ure. Vmes je sicer enourni opoldanski odmor — toda le za učence. Učitelji morajo biti z njimi na igriščih, ali v jedilnici. Isto velja v času dopoldanske in popoldanske malice. V resnici so bili vsi učitelji vsak dan v šoli vsaj že pol ure pred začetkom pouka, da so pripravili vse potrebno v razredih. Tudi po pouku jih čakajo še nekatere dolžnosti: tečaji, roditeljski sestanki, popravljanje testov. V času, ko sem bil na šoli (10 dni), smo bili štirikrat zaposleni do 18. ure.
Sobote so proste. Učiteljeva začetna plača je okrog 800 funtov letno. (Zaradi ocene naj povem,
nagnjenjem. Ker računa predvsem na sedanje sposobnosti in nagnjenja, ki so bistveno odvisna od določenega okolja, uvaja že ob samem vstopu v šolo socialno diskriminacijo. Otroci iz nižjega socialnega razreda se uvrste v počasnejše skupine v razredu. Ker razredov praviloma ne ponavljajo, prihaja v višjih razredih osnovne šole do neverjetnih razlik med znanjem učencev v istem razredu.
Ker so razredi številni, se učitelj nima časa dosti ukvarjati z njimi. Starši doma jim ne morejo in ne znajo svetovati. Ko po dopolnjenem enajstem letu opravljajo izpit za vstop v srednjo šolo (eleven plus), se navadno uvrste v šole za povprečne in podpovprečne učence ali v razrede s takimi učenci, če šole ne zahtevajo sprejemnih izpitov. S tem se jim praktično zapro možnosti za vstop na univerzo, čeprav teoretično take možnosti obstajajo.
2) Poudarjanje pomena otrokovih posebnosti je docela spremenilo organizacijo dela. Učitelj iste reči razlaga in obdeluje v vsaki skupini v razredu posebej, primerno njihovi inteligenčni stopnji in ob različnih časih. Učiteljevi
kega otroka in bi bil učitelj ob njem odveč. Približno na tak način mi je opisala svojo vlogo mlajša učiteljica, ki je najbrž te ir uje prinesla z učiteljišča. Seveda ne prenesejo nobene resnejše kritike in njihovega obstoja ni moč razumeti drugače ket ostro reakcijo na pouk, ki je otrokovo osebnost docela potisnil v ozadje. Učitelj je v vsakem učencu videl le snov, iz katere je mogoče oblikovati poljubne izdelke, pri čemer ; -etode oblikovanja niso bile bistvene, saj namen posveti sredstvo. (Kaj niste še slišali katerega od svojih kolegov, da s takim »-materialom«, kot je letos npr. v 2. d, človek ne more delati ...?«)
Pomanjkanje učnih načrtov, ki jim tu ne pravijo nikoli drugače kot svoboda učitelja, lahko pov-vzroči nesimetričen razvoj šole. Mislim, da sem imel priliko videti ravno tak primer. Glasba in telesna vzgoja sta zavzemali centralno mesto in dajali podobo šoli. Naravoslovje in matematika sta bila skoro docela zanemarjena, če primerjam stanje na šoli s tistim, ki ga je moč doseči v tej deželi zlasti v zadnejm desetletju, ko so razvili toliko novih piro-'
Predel Montmartra z boemsko krčmo »Pri urnem zajčku«, kjer so se zbirali konec XIX. stoletja mnogi umetniki. Ta predel Montmartra je ohranil svojo nekdanjo podobo, vendar je dandanes le še atraktivni, a še vedno simpatični predel Pariza, mikaven zlasti za tujce
da sem prvi mesec v Londonu porabil 60 funtov samo za hrano in stanovanje — živel sem v študentskem domu in bil stalno po malem lačen, čeprav sem hodil v najcenejše restavracije samo po enkrat na dan. Poštarji pa zaslužijo po 17 funtov tedensko.)
napori so lahko znatno večji, kot pri frontalnem pouku, kljub temu pa more spremljati le delo majhnega števila učencev. Izkoristek njegovega dela je najbrž slabši, ker so frontalni pouk docela opustili.
Takim postopkom botruje brž-
lllll!!
jektov in metod, da si človek skoro misliti ne more.
Vzgoji posveča šola veliko pozornost. Opisal sem jutranje zbore. omenil skupna kosila, kjer se otroci uče lepega vedenja, in povedal, da so učitelji vedno z otroki. Razen tega posvečajo vso skrb
osebni higieni in skrbnemu oblačenju (otroci nosijo uniforme). Ravnatelj vsak dan sprejme približno desetoricb otrok na osebni razgovor. Ob tej priliki s testi ugotavlja napredek pri učenju in obravnava z njimi dobre in slabe strani njihovega dela in vedenja. Testi so prikrojeni tako, da ne kontrolirajo naravnost dela v razredu, temveč splošen razvoj otroka.
Seveda ta skrbnost pri vzgoji f ne pomeni, da so metode ved-nc pravilne. Omenil sem že religijo. Pametni .‘..arši gotovo ne bedo izpostavljali otroka vsem neprijetnostim, ki bi izvirale iz tega, da bi se otrok počutil drugačen od sošolcev, če bi se ne udeleževal vseh oblik verske goje< ki je vpletena v ves sistem. Take metode indirektnega pritiska na.otroke, katerih starši drugačne vere ali ateisti, gotovo vzgoji prej škodijo, kot koristijo.
Velik poudarek pri vzgoji je navajanje na samostojnost. To se kaže pri vseh malenkostih in pomembnih rečeh v šoli. V prvem razredu učiteljica fantkov, ki so delali velik hrup z deskami in kosa lesa za igranje, ni ozmerjala, temveč jih je vprašala, kaj delajo. Ko so ji odgovorili, da so napravili stroj, jim je rekla, da najbrž ni posebno dober, če dela tak hrup, da človeka glava boli in da bi ga kazalo popraviti; Kmalu je 1 ilo hrupa res manj.
V	drugem razredu so se otroci sami odločili, ali gredo na dvoriš v puloverjih ali brez njih* potem ko jih je učiteljica opozorila, naj pogledajo, kakšno je vreme zunaj.
V	tretjem razredu so zjutraj vsi skupaj ugotovili, kaj morajo čez dan napraviti, in izračunali^ koliko časa imajo. Potem pa so se otroci sami odločali, kaj bo kdo delal.
Podobno je z odhajanjem h glasbenem pouku. Otroci odhajajo izmenoma v določenem časovnem intervalu po vrstnem redu^ ki ga sami sproti določajo. V višjih razredih znajo uporabljati slovarje, enciklopedije in priročnike zares zelo spretno.
Druga poanta vzgoje je svoboda in odgovornost. Vse knjige v šolski in razrednih knjižnicah so na odprtih policah v razredih in na hodnikih. (Ali je že kdo pri nas videl tako knjižnico?) Isto velja za vse igrače in učila v sobah poleg razredov. Otroci smejo uporabljati vse in spet devati vse nazaj na svoja mesta. Ne bom rekel, da je red pedanten. Toda nereda je veliko manj, kot bi si kdo predstavljal. Od časa do časa morajo opraviti generalno pospravljanje, ki ga pa otroci napravijo sami pod učiteljevim nadzorstvom.
Mnogo truda je bilo vloženega v to, da otroci tudi delajo in ne samo govore. V to kategorijo bi vštel: risanje in slikanje, modeliranje s plastelinom in glino, ročna dela z lesom, papirjem in šivanje, igranje igric, igranje na instrumente, ritmične vaje, športne igre, plavanje in gotovo sem še kaj pozabil.
Na ko'-.cu naj še enkrat zapišem, kar sem sicer gotovo pove-, dal že na začetku. Zapis se nanaša le na eno samo šolo in v njem ne poskušam napraviti nikakršnih generalizacij za celotni šolski sistem.	Janez Ferbar
!!l!l!!llll!lllllll!!IIUI!!ll!llilU!
I!l!l!!l!l!!!!llll!!'lllll!ll!lll!!l!l!!
Utrinki s popotovanja po Franciji
Letošnja strokovna ekskurzija Slavističnega društva Slovenije je bila usmerjena v Francijo. Ljubljanska podružnica je kot vsakoletni organizator tovrstnih ekskurzij pridobila za strokovno vodstvo romanistko prof. Marijo Sajetovo, umetnostno zgodovinarko prof. Mileno Kožuhovo, prof. dr. Joža Mahnič pa je pripravil literarnozgodovinski pregled slovensko-francoskih in francosko-slovenskih umetniških stikov. Zaradi izredno bogatega programa in neutrudljive požrtvovalnosti predavateljic je terjala letošnja strokovna ekskurzija tudi mnogo večji napor sodelujočih slavistov. Kakor je jedro ekskurzije predstavljala Francija s Parizom, pa je bilo vso pot, ob vseh postankih od Avstrije do Švice in Italije, poskrbljeno za informativno in strokovno besedo. Vsak udeleženec je že na začetku sprejel ciklostirano besedilo (skupno 23 strani!), ki precej presega zgolj informativnost običajnih potovalnih aranžmajev, pri čemer gre zasluga prof. Sajetovi in prof. Kožuhovi, ki sta posebej za to priložnost pripravili gradivo ter žrtvovali svoj prosti čas. Težo vodenja ekskurzije kot tudi predavanj je imela prof. Sajetova, omeniti pa je treba tudi razumevajoče ravnanje podjetja Kompas, ki se je v marsičem potrudilo, da je bilo potovanje kolikor mogoče zadovoljivo. Udeleženci v dveh avtobusih so živo spremljali bogate vtise in razlage. Vtise in spoznanja z ekskurzije je spričo obsega, ki ga dopušča časopis, skoraj nemogoče v celoti strniti na celotno popotovanje, zato velja omeniti vsaj postanke in oglede v Franciji, če že izpustimo druge dežele: Ronchamp, Dijon,. Včzelay, Pariz, Versailles, Chartres, dolina Loire z gradovi Chambord, Blois, Chenonceau ter Tours, Bourges, Autun, Chamonix. Pričujoči zapiski so 'e drobni utrinki z dela tega popotovanja in hote uravnani kot odraz osebnega doživetja.
Vezelay. Po dolgotraj'ni vožnji po gričevnati Burgundiji se je dan prevesil v večer, ko so
se iznenada prikazali obrisi mesta:	Vezelay, strnjeno mestece
na vzpetini griča, ki je malo bolj pridvignjen od ostalih. Iznad slikovitih streh strednjeveškega mesteca so se zrcalili obrisi romanske katedrale. In ko se je avtobus ustavil, je na mah zaobjelo človeka mestece s staro, vzpenjajočo se ulico, kjer »hiše so hišice«, s pomirjujočim prizvokom domačnosti: skopa večerna svetloba je zaznamovala obrise kamnitih hiš, naslonjenih druga na drugo, eno drugačno od druge, za debelimi zidovi kakor da si slutil starodavno domačnost in spokoj. Tu je živel zadnja leta Romaine Rolland. Sem se je vrnil veliki pisatelj po več kot dvajsetih letih iz Švice, kamor se je moral umakniti, ko so ga med prvo svetovno vojno obdolžili izdajstva: tedaj je bil obupno sam, ko je kriknil svetu, naj vojaki odvržejo orožje, naj se ne vojskujejo in ne nasedajo lažno-patriotskim svetlicam.
Ko prideš do starinske krčme, ne moreš drugače, kakor da se zazreš skozi vrata v gotsko obokani strop, ki nudi zavetje gostom ob nekaj mizah. Občuduješ razkošje kamina, kjer ogenj ravnomerno plapola iz starih panjev, ima te, da bi sedel za težko mizo z okornimi stoli in radovedno gledal po cinkastih krožnikih na steni, dokler ne bi dobil burgundca. In zazdi se ti, da je prav tod moral posedati Miklavž Bregnon in modrovati o življenju.
Ko se odtrgaš od vrat ter kreneš dalje navkreber, pogledaš spotoma na festivalski lepak, ki vabi na vsakoletni poletni festival »Son et Lumiere«. Ulica se razpotegne v kar prostoren trg in že stojiš pred ogromno romansko katedralo. Cerkev Sv. Magdalene je iz XII. stoletja, ponaša se z imenitno arhitekturo, ki že kaže znamenja gotike ter z izredno bogatimi portali. Notranjost cerkve so nam odprli in le delno osvetlili, vendar je bil učinek morebiti še večji ob .igri svetlobe in sence. Le notranjega portala ni moč videti, ves je v temi. Tako smo prikrajšani za eno tistih umetnin romanike, ki kljub anonimnemu mojstru ustvarjajo pojem tovrstne umetnosti.
Ko vodi pot znova po prijazni ulici navzdol, so luči prižgane, oko pa se kar ne more nasititi starinskih hiš, ki počivajo v tišini. Zvečer je tu najavljen koncert in na mah se ti zahoče, da bi razkošju vidnega doživetja dodal še razkošje zvoka. Misel na Jeana Christopha pa preženeš ob strmem spoznanju, da je treba na pot.
Vezelay. V XII. stoletju je imelo mesto okrog 10.000 prebivalcev. To je bil čas križarskih vojn, čigar edina imenitost je ostalina bogate romanike. Danes šteje Vezelay nekaj nad 600 prebivalcev. Ponaša se lahko s prireditvami »Son et Lumiere«, me sto, ki kljub šeststotim prebivalcem uspeva in privablja obiskovalce iz tujine in domačih krajev. Ponaša se lahko z gorečo skrbjo za starino in z Romainom Rollandom, še vedno ne dovolj priznanim umetnikom v Franciji.
»Ali si bil v Parizu?« me je pobaral znanec, ki je vedel za slavistično ekskurzijo. »Bil« sem dejal ogreto in hkrati medlo. »No?« je začudeno oprezoval, pričakujoč morda slap besed in prebujeno navdušenje. »Komajda priokus o Parizu.« »Aha,« se mu je raztegnilo lice, »zahotelo se ti je, da bi bil mesec dni v Parizu, morda dva, kajne?« — »Morda tri,« in oba sva se razumevajoče zasmejala.
Tako je kakor z novim znancem, ki ti nenadoma, ne da bi prav vedel zakaj, postane simpatičen in slutiš, da bi se razvilo prijateljstvo, ko ne bi bil posredi odmerjen čas. Vsako mesto ima svoj obraz. Ne moreš ga koj razpoznati in presoditi. Ne moreš na mah doumeti, kaj skrivajo gube stoletij, kako tod utripa življenje in misel. V zadregi si prikličeš Pariz Balzaca, Pariz Berlioza, Pariz Zolaja, Baudelaira pa Pariz Pilona in Pariz Voranca. In ko avtobus drvi po širokih bulvarjih od Magnete do Plače de !a Repu-blique, mimo Plače de la Bastille preko Seine, se drobci zgodovine zapletajo v živ utrip ljudi in ulic, s tistimi strnjenimi večnadstropnimi hišami z mansardami, ki so tako nepogrešljive, v Parizu. Vlačilec v kanalu ob cesti in znova bulvar z drevjem in starimi hišami. Pa te poprime, da bi prehodil počez in podolgem Pariz, da bi se utrujen z metrojem vračal v hotel, da bi segel v preteklo in zdajšnje. Hotel bi, da bi ti bile gube obraza domače in zgovorne, da bi obraz razločil med mnogimi.
(Nadaljevanje prihodnjič)
JOŽA
ZAGORC:
MED BREZAMI IN VINOGRADI
Učitelji si nekoč službe ni-	zla sem	v posteljo	in zaman ča-	voljeno umivati, se je spet posu-	jine. Cesta se je bleščala. Tu in	razporejal	in vodil.	Razred je pri-	na devet, toda točno. Na konfe-
smo izbirali sami. Nekako ne-	kala na	spanec.	šil v že dokaj umazano učiteljico,	tam se je oglasil čriček. Lakota	stal, Tine	tudi.	renči mi je pojasnil, da moram
pisano pravilo je bilo, da so te Nekoliko se mi je vrtelo. Pod Medtem so mi tudi že našli me je zmagala, da sem poskušala Med delom, ki so ga prišli dati v višjih razredih osnovne šo-poslali daleč od doma. Mladi,	levim očesom je sumljivo kiju-	stanovanje.	grozdje v mnogih vinogradih in	gledat vsi vaščani, sva s Tinetom	le osnove gospodarskega, kultur-
neizkušeni, zaletavi in ihtavo	vala pritajena bolečina. Zob. Pre- Pajki vseh starosti in vrst so	končno našla sorto, ki je že	bila	kramljala. Svetovala sem mu	nega in političnega znanja. Moj
pripravljeni za delo, predvsem hlad. Prva poklicna žrtev.	se morali umakniti nepopustljivi zrela. Nazobala sem se jagod v naj zaukaže odmor. Takoj je spet pouk, da je preveč na stopnji
pa radovedni, smo se znašli Okoli hiše so umirali glasovi metli. Njihovo ogorčenje nad iz- mesečni noči. Jutrišnjega dne me zabrlizgal.	srednje stopnje. Ni ga prepričalo,
čez noč v povsem tujem oko-	dneva. Psi so pričeli lajati. Morda	gubo priborjene dolgoletne domo-	ni bilo več strah.	— Odlično!	da se jih skoro polovica do mo-
bo luna. Da bi bilo vsaj toliko	vinske pravice je bilo tolikšno, Ob vrnitvi kokoši ni bilo	več	— Bi hotel tudi mene naučiti	jega prihoda ni znalo podpisati.
Proga iz Ljubljane je bila tisto	sve^°be> da se dotipljem do pe-	da so vedno novi prihajali, sple-	na stopnicah. V sobo je lil	soj	te umetnosti? Veš, pri telovadbi	Najbrž je bil del resnice v nje-
leto nekoliko od Semiča dalje še	trole-ike-	Domačija	se je potišala.	tali mreže, lezli, se spuščali, ni-	mesečine. Zaspala sem kot ubita	bi mi zelo	prav	prišla,	saj nimam	govih navodilih. Moj revolt pa je
porušena. Vlak nas je pač izložil	vrtu	80	drevesa zado-	hali, ždeli, skakali, prežali, predli	in zjutraj sem zamudila šolo.	piščalke.	bil premočan, da bi sploh lahko
tam, do koder nas je" še lahko	bogato jesen.	in spet predli mreže, kjer so bile
peljal. Tam nas je čakal odprt Iz teme so me tolkli tik-taki najmanj pričakovane in zaželene, kamion Po grapavi belokranjski stenske ure- Vsake četrt ure sem V borbi z njimi sem se privajala cesti smo se gugali čez kamenje se prav Pošteno ustrašila. Z vztrajanju, prilagajanju, menja-in drveli v sončni dan Semiški roPotaj°eim zvoncem je priredila nju taktike, doslednosti, nepo-vinogradi so nas izročili belim Pravi zv°čni pretres. Štela sem in pustljivosti, odkrivanju vzročnih brezam in rdeče-riavim stelini- štela’ da bi ^ ulovila, pa sem jo zvez, skritim nagibom, presenet-kom.	zdaj Prehitela, zdaj zamudila. Ni- Ijivim motivom. Končno sta obe
ŽVIŽGI, LISICE IN KLOPI V DIMU
Trudila sva se nekaj dni. Brez načela pameten pogovor, uspeha. Toda pri telovadbi se je Psi lajajo, karavana nadaljuje Tine — moja živa piščalka — pot.
„	,	.	,	,	toliko nažvižgal, da sem imela v Pripravljali smo se že na dru-
Svečemca doživetega spo-	mir_ Dobro se mi je zde- go proslavo. Dedek mraz. Upravi-
znanja zezlo čarobno me- jo, zd. ge da Tinetu 0d- telj me je zadolžil, da s svojimi todika. Kdo te v celoti osvoji. slej je pretepel vsakega, ki mu je učenci pripravim program. Že 29. Vsak dan sem znala vso snov, rekel Hudič črni, in kolikor vem, novembra smo imeli akademijo-
Prisluhnite havajskim kita-
Belo krajino ki je do takrat kakor se nisva udomačili. Ob strani popustili. Pod okno se je ki naj bi jo posredovala otrokom, je uspel. Njegov humor je ostal, Saj je uspela, toda za dedka Mra-nisem še nikdar videla sem si steno kamre se je drgnilo nekakš-	naselili velik križavec. Bil je moj-	dobesedno	na pamet. Napisala	a ni bil več jedek in zagrenjen,	za mora biti kaj svežega,	prese-
predstavljala kot zelen travnik s no rasthnje. Koprive so goste, ne	ster močne in izredno natančno	sem si jo,	a ne v predpisani šol-	postal je svetel in žareč, kot nje-	netljivega. Grizlo me je.	Iskala
kolom belo oblečenih deklet in bi m0§le tako nihati. Ne, niso oblikovane mreže. Zaslužil si je ski dnevnik, saj me je bilo sram govo pogumno oko.	sem pot iz zadrege in postavila
s čredo ovac za ozadje Pisanice	k°Privei Vrtnice rastejo bolj	muho. Tudi dobil jo	je. Vsak	dan.	tako	natančnih	priprav. Podrobno Šolski program je tekel	po	vse na	kocko. Morda mi bodo
sem slutila skrite pod grmovjem	®vrsi°- Veter je premalo močan,	V sobo ni silil. Dlje	kot	na polico	sem	jo znala	zato, ker so bili	predpisanem učnem načrtu.	Na	sledili.
Breze vse zlate in razčesane šu- da b* pb ^akko 't;ako upogibal. Le ni prišel terjat svojega obroka, učenci tako bistri, da so me nji- vrsti je bila učna enota — Lisica. Pričeli smo vaditi. Nekaj dni me vzgovornem vetriču” Stel j ni-	na^ b' bilo? Prav mi je! Če Postala sva skoro prijatelja. hova vprašanja temeljito sprav- Pri tej uri sem doživela prvo smo se le smejali in nismo in
ki so tu le zato, da te božajo bi Podnevi obšla domačijo, bi ve- p od ostrešje sem porinila leži- IjMa iz tira in sem se za nada- upraviteljevo inšpekcijo. Vse je nismo mogli napredovati. Končno kadar se potepaš’med njimi Na de^a’ ^a^ drsi ob steni. Tudi te	šče. Na tramu sem si uredila	Ijevanje ure po odgovoru lahko	teklo tako, kot so me naučili v	smo zaslišali sami sebe in	se prigodah morda celo sede palčki če no^i bo enkrat konec. Tema kot	knjižnico. Strah me je bilo dol-	zanesla le	na svoj spomin oziro-	šoli. Brez zastoja. Razred pa se je	vadili kon iki. Dobili smo	instru-
že ne majhne in premajcene vile v ro§u- Strah me pravzaprav ni. gočasja. Pa ni prišlo na vrsto. ma na pisano podrobno pripravo, dolgočasil. To sem čutila. Tega ni ment, na katerega smo lahko vsi * j- , , Onstran veže spita gospodinja in Ves čas ni našlo trenutka za uspe- Neskončno sem jih občudovala, bilo mogoče zanikati. Odgovori so igrali. Kot smo zagrnili z zaveso n^mii cnrltr,- aJ p 'jN11? H"®0081'	pomočnica. Te nisem še videla,	žen napad.	Ljubilo se jim	je poslušati, če-	bili medli. Še oba dvojčka	sta	in se skrili.
temberPreslnsk’orn tak tV	Do sosedllie domačije ni daleč. Slonela sem na oknu.	Bila	sem	Prav	je bil moj	občutek negotovo-	obmirovala od dolgega časa. Žde-
tele žem in deSelfobteke	“J** “J*" ^	Pokrajina pr«, meno). « »d dne do dne moenejli.
manj bele, kot sem pričakovala. 0	c v .	. Poizkušala se^ misliti, čustvo-
Kamion se je nekajkrat skoro Pokrila sem se čez glavo m vati. Sama sebi sem se zazdela nrevrnil na vegasti cesti ki sn io za hip se klJUvajoca bolečina smesna. Nobenega vzroka za cu-zdelala neurja in promet’, ki ga ni pod očesom	in	Pomirila,	stvovanje ni bilo Mir pač. Noč.
bila vajena. Šofer je vozil še ved- P°te1n?	tlktakan>e	ure, spet 7 kra!u 81 bom sluzila svol
no v stilu vratolomne partizanske zbllvdd°- ?"sast 8? ^ 1?gr'i}adin krllb'
objestnosti po zmagi, zmagi, zrna- Pncela obdeiovati. Boh. Vedno Komaj sem dobro zaspala se gi. Ovac ni bilo. Pred opoldansko bo } bo11- Pod roko otipljem vročo	je nekje cisto blizu oglasil pete-
vročino so polegle v senco in pre- P0.*	° V? g3 , llCa- PlaciAem	lin- Je blla ura dvf? Stln?. Spa-
žvekovale. Belokranjci okoli mene b°zanje vetra s kamiona, placu-	nec me je zapustil Perna i so-
so bili sicer kosmati in poraščeni, Jeetm sreco Pubertetnega poguma,	vrazmk se je pomalem petelinil
tudi pogumni in dobrodušni so se ^2^1	72	2	222’ ,d„a ČL?!!'
mi zdeli, a palček ni bil prav nobeden med njimi.
la sta tam pred mojimi očmi in ram.
dušo. Zdim se čisto sama na vsem	ženem, pa mi lenoba in komod-
svetu. Ampak ni mi žal. Ne. Ni.	nost nista dali. Opravičila sem se
Tudi prvi ples z golimi rameni	s strmimi stopnicami, po katerih
sem plačala s pljučnico, pa mi	sem včeraj popoldne prilezla v
ni bilo žal. Nikoli mi ni žal. No- sobico.
Končno se je zdanilo.
Postelja je ostala seveda ne-y novo deželo pa je le moje. Nih-	pospravljena. Želela sem čimprej
Stala sem	čisto	snreHni	na	2 mi ga ne mora vzetk Dobro,	priti med nje, zaradi katerih sem
.	,sem,	ust0.	^Predaj	na	(ja sem sama Dobro, da ni niko-	prišla v ta kraj Mladi kolega me
.._.nionu m veter mi je božal lase gar. ki bi poizkušal {.staviti dleto fe spremljal in dušo. Peljem se na svoje pivo bolečine in blažiti njegov udarec, službovanje, Plavam. Nosi me. g ^om b; vse pokvaril. Moja prva
učiteljska noč poteka prav v redu. Poteka tako, da si jo bom
Pihal je suh in vroč veter.
Ustavili smo se v zaselku ob cesti in se napili vina. Kapnice so se ^em_ yse se b0 pozdravilo. Doži-posusile ze pred tednom ah kaj. vetje sreče na vožnji s kamionom Potem je slo še	-—--
drage v drago.
bolj smelo iz
Srhljivo me je spreletavalo od pričakovanja. Sopotniki se zame niso zmenili. Njihova telesa so zapomnila.0 To'zasluži, zaudarjala po potu in vinu. Novi duhovi zemlje in dela, ki jih ni-
Šla sva mimo požgane šole. Kmalu za ovinkom je zavil v neko stavbo. Nad njo je bil napis: MEŠANO BLAGO DEŽELNI PRIDELKI.
— Tu boste učili. Moram vas
c	_ Se je hiša zganila? Ni nekaj
sem bila vajena. Pogovor med zaškripalo? Tudi dleto bolečine	tjti razrect jmam čisto na
domačini, ves pojoč, mi je od- Je prisluhnilo. Nekdo oprezno sto- drugem koncu vasi
pa po stopnicah. Najbrž se je vr- UIU8el“ Kuucu vasi. nil gospodar. Morda mu je žena ~~ Nvala. In na svidenje, nezvesta. Morda jo zasleduje.	Sloka postava se je izgubila za
Morda bo že čez nekaj trenutkov oviukom.
krival le tu in tam znano sočne kvante, vse drugo je nerazumljivo brenčalo okoli mojih žareče sramežljivih ušel. Popotova-
nir kcTseTne* zavJaT n^nTnoma začel vpiti- saj v 'd ego vi Postelji _ Stopila sem med prazne klopi. 7° se ,ne zaXeda8 P?*5011!?1113 nekdo sni. Morda na se mi blede. Nato pred tablo.
samega sebe, niti okolice. Vtisi ”ekdo spi. Morda pa se mi blede.	unevniK ki sem
butajo in ni časa, da bi si jih ure- Ne! Rf nekdo oprezno z boso ^ap£a	imena so tnM
dil Šele čez dolga leta iih oceni; n02° stopa previdno in vztrajno ?a nasla v mizmci. imena so ona dolga lota „h ocenit ^ stopnicah navzgor.	ze vpisana. Zadnja številka osem-
Spet se je zdramila ura. Vsa hišestdeset. Razredov - štirje, mokra od potu sem do kraja otrp- Poti sost-l sedmi in osmi. Počasi nila. Koraki so pohiteli. Čeznje me ovijala groza. Tega ^ ne bije ura. Vse je padlo v lonec znam. Tega smo se premalo učili, po katerem tolče moje rnetodične priprave so bile
v soli tempirane na največ dvain-
dil. Šele čez dolga leta jih oceniš in urediš.
PRVA NOČ
Paul Delvaux: »Roke-« — olje — 1. 1941 (privatna zbirka) (Glej »Svet moderne umetnosti«!)
trideset učencev.
Vstopil je upravitelj.
Kaj vse je že bilo izgovor jenega na račun življenja mla- groze, dih učiteljic na vasi! Saj je srce.
res presenetljivo, kako se po- V pravokotniku okna se je javi v vasi in so vse oči obr-	pokazala senca. Stegnila se je	in
njene vanjo, ki ima pravico do	pričela _tresti oknico. Okno se	je
svojega življenja, a pri vsem
tem nobeno ni izpostavljeno v sobo, bolj črna od noči. Dar	j o
tolikim ocenam kot prav njeno,	govora me je zapustil. Misel	je	moji.	Bom	učila ves dan.
Dišalo je po jeseni Vas se je	prinesIa rešitev- °bisk ni bil na‘	^idnt?	dOP° dn®
zdelaSprLnlPI°e unn'tam^e^kdo menje"meni!.	P° - Na žalost, ne. Popoldne tra'iaI°’ da mi je ogorčeni pojasnil ugotoviti. Bila sta pravo živo src- ostrmela
Sredi zavzetega pripovedova-	se razočarano smehljala.	Željko	Smrtno resno in prebledeli so
— DobroCjutro*in veliko uspe n'’a ° — no vem več 0 čem —	je imel	velik podočnik na	desni,	se moji zlati učenci prijeli za no-
ase;p'rSd„'o";eie£££,£ 1»»»nrvrSL. ffSSft vjaS laTSSi TT.
-Dva klopi izbruhnil glasen prepir in sem ločila. Oba skupaj sta bila se je zavesa počasi odprla in zgo' pretep. Komaj smo ločili razpra-	odlična	učenca, kaj je znal eden	dilo se je, kar smo si tako želeli
skana petelina. Precej časa je	in kaj	drugi, tega nisem	znala	Dvorana se ni smejala, temveč
in se še bolj utišala-
in dva po-
— Nocoj si se zmotil!
imamo tu prve razrede.
pred hišo kuhal žganje. Ljudje so leno pogledovali od opravil. Obla- Senca je hušknila v svetlo liso — Ampak jaz ne znam učiti v klel!... ki nad pokrajino so se potepali okna in ropotajoč zdrsnila na tla. kombiniranem oddelku!!! in
like.
sano — Po vasi	je završalo: »No-	znanje, da je	konec dekliških	v razred.
va učiteljica je	prišla!«	— meni	sanj. Začelo se je življenje, ki bo Odšel je. Ostala	sem	sama	v
pa se je zdelo, da je vse	otrpnilo,	terjalo odgovor	tudi od mene.	bivši vaški trgovini,	ki	so	jo	za
Le nebo se mi	je zdelo	domače.	Mojih osemnajst	let se je prestra-	silo preuredili v šolo.
vse drugo je bilo začuda tiho in šilo.
Ne he en reov-,; c n m n a h1'0- Toda pri tej uri sta mi sko- Tako frenetičnega aplavza nismo do on meni s-ujnla raj zaspala	doživeli nikoli več. Za naslednjo
lovili in risali najčudovitejše Kdo je bil? To bom ugotovila. — Privadili se boste. Pomagal	k t 2° 2°l:i ,drug ob dru" Ko sva ostala sama z
:. V romanu je navadno zapi- Pozneje. Obšlo me je silno spo- vam bom. Kar pogumno. Moram	so gaHudič črnice vsak ^em’ Se m' ^ posvetilo:
odmor popeljal svojo klapo tik
Vsake groze je enkrat konec. točko miru ni bil° treba pr°sitl-/uveli smo bolj drug ob dru- Ko sva ostala sama z Upravite- Starši so dojeli, kako smo z otro-n iret uv,,« ,	— rr— ..	_	^ navezani ;n menda so me ta-
- Nikar jim ne razlagaj ti- krat sprejeli za svojo-
za katedTr^ kjer sJbiTa "nekdanja sptega- kar sami rets dobr.° poznaj°- . vrata zabita s starimi deskami. Fripo,V£??uJ. p,m t,sto- cesar niso tu z.a Vedna Vsak odmor sem vsa skrušena se ni v0 1 V1 e 1-
Odločila sem se, da ostanem
mirno.	Drugi dan sem spoznala po- semV1ePi^TpSj 0tnre0umnNoa nS Čakala- kda^ me bo Posekal nje^ Postalo mi je jasno, kaj je
Na krajevnem uradu sem zaprosila nakazilo za posodo.
— Popravljalec loncev vam
mu.	urugi aan sem spoznala po- sem se jim precej neumno na-	m ,	■ l- <svr>hnrJpn nf-ni mčrt irai lo
Mladost, ki se je potepala tam. močnico, ki ji je bil nočni obisk smehnila. Njihov Zdravo je bi! Več mopočc n vlzg- T®ga ni bdo stevanie kraievnih razmer kafie i ht h--	" u •
kjer se danes košati Litostroj, pa namenjen. Vame se je zazrlo kr- medel in ocenjujoč. Ko je v zvo- df S rm ff1*'sSno odbiL^e za ^robni	. ZblJC .POSOd° 12 Cina' _r-
je vendar zmagala začetno za- mežljavo in komaj godno bitje, niku udarilo osem, je bil razred pQbinl	m Pe. # v°3ni iny’^1^* v .	* ,	^	Nisem pristala. Greben upo
drego. Spominjam se, da sem pre- preplašeno in nesramno ter izzi- skoro poln.	io no„n aniclJ0 p?, bo'i'bl ln Mrzle iesenskp slanp so ms n0stl mi '’e zacvetel- ob dveb
senetljivo	hitro	dobila	odgovor,	volno, kot je lahko le dekletce	- Za	danes se	bomo spoznali.	e tri pS “Tni in dva “a	Pris^ile, da smo pom akni h klo-	iZjaVili’ dQ gred° d0m°V'
kMd	-hm	pn8me;|al l,pra;	trinaJ.s.tlb ,2:.	. , U1	Nelcaj	časa	je	šio prav redu,	drugi roki. Tud! otoaMe bR ^	Pi spredaj čisto do table, da	- Počakala bom v pisarni, da
ves črn in z iskrečimi	očmi, ki	tovalcc nikakor.	Kako bom Vzgo-	P	Hotela	sem jih	poslati domov,	Hu^ranje^ega"^ ga prepeS	h”n »gašperček«. IcT^bi^ rima	posodo” Objetih ^poMne^sem
moji	nezrelosti? Zelo	pa	so mi	rekli, cla imajo s seboj	z letalom v Bari in ga ne preveč	že tako huda, da nam je črni-	nakazilo dobila. Odšli smo skup«
..lo.nsp.am	nekaj čitank in bi lahko aanes natan5no zak ali sga nisP Ver. 10 sproti zmrzovalo, smo se od- P° zidanicah in natočili so n»
poizkusih, kako berejo.	jeli> da bo	^	ločili za kurjenje. Vsak dan sta	Povsod najboljšega. Samo zdrava
kier s°od™naU™kae vrata3 zSta^	UČeneC’ je bil strah in trePet vasi-	dva dežurna zakurna že ob sed-	mladost prenese brez škode tako
Menda je prvi vtis res lah- d^k® ; mesunDivo znžvižmln	absolutni vodja	vaške klape in	mih. Veselo je zaprasketalio, a	preizkušnjo...
ko usoden. Zdi se, da je zve- .jf., ’ P J zazvizgaio edini krivec vsegai pri ferner je jutranji veter z Gorjancev, ki je Po zimskih počitnicah me Je
Cnpt 5pm 7 pl pl n	bil zraven in o	čemer se mu še	razganjal megle, nam je tiščal	čakal dekret: Prestavljeni ste na
srLteh notem še rVamat, in	sanjal° ni- Tudi	name se je spra-	dim nazaj v razred. Zadnjih petih	manjšinsko šolo. Nastop službe -
so se neprestano smejale. Poska- jitelj pri kujoč je čebrnjal ob meni, ki sem dvoma je bilo zasejano, ga komaj dohajala korak ali kaj za njim. Moje oči so pobirale zdaj njegovo gibčno postavico — saj je martinček, mi je šinilo skozi možgane — zdaj otroke, ki so
ZMEŠANI OBČUTKI
zbežali za hišni vogal. Morala sem preslišati vsaj pol njegovih navodil in vprašanj. Nekajkrat se je zaskrbljeno ozrl.
zan s čudno željo po domačnosti. Kajti ta je, ali pa je ni nikoli.
Pa črv hoteli nntpm še r-ipiinnti in ^ J	-1 UU1 name S6 je Spra- “““ ““'-“j v	.Iimijai
pisati na tabla	1 vU: Deklice so bile zaradi njega kk>pi zaradi dima nisem več vi- takoj.
Naslednjega dne niso imeli Ob dveh popoldne so rekli, da ^njegovimi' dn^dl ^-U tajilen^^Dustiirrazmd6 ln tejdi . Zahvalila sem se poštaneb k'
z,n ^ issms?? k se« ^»sss zrszsftmz	“■
nezvedavo in nevsiljivo pozdravila. Moža ni doma. Odšel je po opravkih. Njegova postelja bo prazna. Za prvo noč hom spala kot bi obolelo vsaj pol vasi. Z v sobi pomočnice. Jutri bomo ure- mirno prijaznostjo sem spreje
dili do konca.
Dan se je prevesil Pod stopnicami sem prisedla
je rodil posvet vaških žena, iz gotovo pridem.	"	222’ bn^0''3 vprašaiDa s° bila fnii	rJia n^lfček’ sedla poleS starega voznik3
katerega se je skuhalo toliko ča- Tisto popoldne nisem vprašala Ap mri nn°r’- njeSovo masceva-	,	'.	, .	J...	in suho kljuse se je prerr{aknl J
jev in izcedilo toliko obkladkov, za kosilo, zvečer ne za večerjo. ,-?,;7Pi *	?',lm m'rom Pred'rn'	J i	J	•	pri šoli so me čakali učenci. Sp ^
Sveča mi je pogorela do konca. /V1Zg‘ V VSakem odmoru-Moja priprava za naslednji dan V razredu smo imeli vsak dan mala usluge, ker sem se do takrat je bila temeljita.	nekaj minut pripovedovanja o V šolo sem prihajala
nad mojim mirom predirni volja, brez nje bi zmrznili.	_____________ ______________
mili so me do tretjega ovinka in URADNO PRIZNANJE	jokali. Takrat mi 'je Bariča za'
V šolo sem prihajala ob pol uPa^a> da Je bda velikokrat J^
v večer že dokopala do te umetnosti. Ko Sredi noči sem morala na zrak. tem, kaj smo včeraj novega’ do- osmih. V mrzlem{ zakajenem raz” pena- ker ie vsak dan pobE:gm?
•	........ °	■	v šolo, sedaj pa jo oče pusti,
se je že veliko naučila. Bodo z
..v.	^^	! i i ^ i. a i ci uu zičuv. h-vutnuj novega uU" usiiiin. v iiuz-itjin, z.cus.ajenem raz- * v • --------- - ------ —r-
r,o me obiskovalke za hip zapu- Pričelo me je dušiti od vsega, če- živeli. S temi »govornimi vajami« redu me je čakal strogi okrajni v solo,^ sedaj pa jo oče pusti,
žganjekuhi. Postregli so mi s pp-	stile, sem obkladke ožemala za	sar sem se lotila. Moja pot po	sem začenjala praviloma jaz. Počenim kostanjem in moštom. Tudi	posteljo in čaje zlivala okenske-	stopnicah s svečo je seveda pre-	tožila sem razredu, da nimam
žganje smo poskušali. Vsa orno-	mu cvetju. Žene so bile navduše-	plašila vse kokoši, ki so se prebu-	žage, sekiro, da sama tega dela
tična od vožnje z vlakom, kamin-	ne — kako mi pomaga! — toda	dile in prestrašile. Pritekel je go-	ne zmorem in jih prosila za na-
nom, od doživetij, oredvsem pa	fuksije so pozneje zgnile, stena	spodar v nočni srajci in me pre-	svet, kdo bi mi lahko pomagal
od utrujenosti, sem komni čakala	za postelio pa se je po gospodi-	plašeno vprašal, kam grem. Ko	Vos razred se je priglasil, vsak	____
noči. Rada sem popila še ko-nrer njini ugotovitvi pričela potiti. No. sem mu rekla, da na sprehod, je s celotnim orodjem. Tolikšne po- nal sem jo po radiu.	da s':a se drzala za voz.
mleka, ki ie neznansko dišalo, granulom je šel svojo običajno nekaj zagodrnjal in se umaknil, moči res nisem pričakovala. Po- — Za nas je radio cerkvena Vse skupaj nas je odčaral Ti' menda je bilo kozje. V svitu pe- pot navzgor in nekaj več časa Bila je jasna noč. Luna je stalo me je strah, kako se bo ura.	netov žvižg Obstali so Mah3!3
trolejke so me spravili v čumna-	navzdol in končno je uplahnil,	vzšla in srebrno zategovala sence	invalid znašel v tem. Zato sem	Seveda	smo	začeli	po inšpek-	sem	jim	oni	pa	so v	zboru	zVl'
to. Vode za umivanje ni bilo. Zle-	Klovn, ki se mu sploh ni bilo do-	mirne vasi in kotanjaste pokra-	njega posebej prosila, če bo delo	torjevo	s	poukom	šele	ob	četrt	žgali	še dolgo	Slišim jih	še	sed«-
"— Zamudili ste šolo.	nekako, še laze, če bo
?•??	znala. Vseeno so vse obdeia
—	Ura je tričetrt na osem. Željku ali pa Veljku so se Pok k
—	Pravkar je odbila pol... nle smuči- vNa drugem paru, vs
—	Moja ura je točna. Narav- na en* smučki sta se peljala.
Novo
na knjižnem trgu
Jack Kerouac — »Na cesti«. Ko
gre beseda o beatnižki generaciji, je treba na prvem mestu navesti beat-niškega lirika Allena Ginsberga, nekakega vodjo pesniške »renesanse iz San Francisca-«. Ob njem je zrasel tudi romanopisec Jack Kerouac, Cigar najboljše pripovedno delo je Še vedno roman »Na cesti«. Beatniki so zrasli v odporu zoper zmehanizi-rano družbo, zoper človeka — robota, tuja jim je mamutska civiliza-dja brezdušja in vulgarnega materializma, toda v anarhičnem protestu zoper razmere ne najdejo skupnega vodila. programskega Jedra in se opirajo edinole na Whitmanov zanosni klic o svobodni Ameriki, Ameriki brez konvencij. Beatniki se prepuščajo nekonvencionalni življenjski radoživosti, izživeti hočejo sebe, se zadovoljiti s trenutkom, jazz in ritem so sestavile njihovega doživljajsikega območja kot tudi sla po potovanju, niso Jim tuja mamila. V tej anarhični Protestni sli po življenju, po spremembah, popotovanjih in užitkih Je Jack Kerouac odrazil podobo svoje generacije v nepotvorjeni sliki- Danes šestinštiridesetletni pisatelj se s svojim zadnjim romanom, kakor kaže, že odmika od povsem keatniškega pripovedovanja, toda 6no zgodnjih del, roman »Na cesti« •ohranja vso barvitost tovrstne pro-fce, še več, kasnejša dela Kerouaca he dosežejo romana »Na cesti«. »Na Cesti« je v bistvu novodobni pako-Ceskni roman z značilnim druženjem Pustolovskega in potujočega. Tu se razgrinja podoba mladih ljudi, beat-hikov, M z ukradenimi avtomobili drvijo širom in počez Amerike, se Oživljajo brez pomislekov, celo mi-too normalnosti, iščejo, nemimi kot se, dražljajev, po svoje pa so dobri, socialno anarhični, pogosto izredno ^teligentni in željni spoznanja. Ke-rauacova zasluga je, da je ustvaril heprikrito podobo beatnikov mimo Vsakršne črno-bele tehnike, z neizprosno resničnostjo je prikazal to tavajočo generacijo in pri osebah skušal izluščiti njihovo skrito jedro, ki se skriva za zunanjostjo. Čeprav Kerouac ne stoji v ospredju ameriškega literarnega pripovedništva, je reman »Na cesti« tisto delo, ki so ga prevajali malone v vse svetovne Jezike in po njem posneli tudi film. ^rpka podoba generacije, v brezciljnem tavanju in izživljanju potopljeni talenti, bi bila kar se da kratka ugotovitev o beatnikih, ki uporno prezirajo tradicijo in stehndzira-no uklemjenost. Nelahko prevajalsko «lelo je opravil Janez Sivec, za založbo Lipo je izdelal Jože Pohlen kričav in tokrat neestetski ovoj.
Dr. L. Žlebnik: DA BI SE BOLJE RAZUMELI

FRANCE PIBERNIK
Mali kvartet
Živimo v dobi, ko govorimo sicer o socializmu in o socialističnih odnosih, na drugi strani pa lahko opazujemo na vsakem koraku razprtije med zakonci, med znanci in prijatelji, tovariši na delovnih mestih itd. Nešteto je vzrokov, da so ljudje drug do drugega nestrpni, neprijetni in nelepi, da se prepirajo in si največkrat ustvarjajo življenje še grše kot je v resnici. Zanimivo je, da nismo v naši družbi v različnih organizacijah še nikoli toliko razpravljali o odnosih med ljudmi kot zadnje čase in so nekatere organizacije prirejale o tem pravcate seminarje z vrsto predavanj, razmišljanj, referatov in razprav. Res je. živčni smo, zadiramo se na otroke, ki niso ničesar ali še najmanj krivi, drug drugemu pa velikokrat zagre-njujemo življenje z natolcevanji, ljubosumnostjo, nevoščljivostjo, preziranjem in mržnjo.
Lahko rečemo, da je nujnost postavila v življenje knjigo, ki je napisana z znanstveno resnostjo, primerno poglobljenostjo. Napisal jo ie naš znani pedagoški in psihološki pisatelj Leo Žlebnik, avtor obsežne psihološke trilogije s področja mladinske psihologije ter raziskovalec odnosov med ljudmi. V svoj opus pomembnih del je vključil tudi delo »Da bi se bolje razumeli«, zanimivo in za naš čas aktualno knjigo, ki jo je izdala Cankarjeva založba v Ljubljani.
Knjiga »Da bi se bolje razumeli« ima po avtorjevih besedah namen vsaj nekoliko prispevati k temu, da bi drug drugega v medsebojnih odnosih bolje spoznali in razumeli ter tako tudi drug z drugim bolje sodelovali. Knjiga ni in noče biti niti psihologija niti etika odnosov med ljudmi, čeprav vsebuje elemente
psihologije in etike, kar je povsem jasno, saj posega globoko v človekovo duševnost, a tudi nakazuje smoter in etična načela, naloge moralne vzgoje ter vsebino in metode te najpomembnejše vzgojne panoge naše socialistične vzgoie. Avtorjev namen je, da bi s svojo besedo — tako s psihološkega kakor moralnega vidika — pomagal ljudem k boljšemu medsebojnemu spoznavanju ter tudi k boljšemu ravnanju, pot k temu pa so nekatere psihične in moralne sestavine osebnega in skupnega življenja, o kateri govori vsebina omenjene knjige.
Kakor vemo, so knjigo s pridom uporabljali v nekdanjih učiteljiščih pri pouku etike in psihologije, in sicer predvsem pri pouku etike. Tega predmeta žal v današnji srednji šoli nimamo, čeprav mladim intelektualcem ne bi škodilo, če bi zvedeli nekaj potrebnega tudi s tega področja, saj jih s šolanjem pripravljamo za ustrezno vključitev v družbeno življenje. Knjigo bomo lahko priporočili našim mladim ljudem za domače branje, priložnostno pa bomo pri filozofiji, sociologiji ter psihologiji segli po Žlebnikovi knjigi tudi v šoli, dijake pa ob tem navajali k sestavljanju samostojnih referatov V navedenem delu je namreč dosti gradiva, ki ga bodo naši mladi ljudje s pridom uporabljali.
Vsebinsko zajema knjiga problematiko s področja psihologije in etike. Uvodoma govori o našem vedenju in je nekakšen bonton, posebno v zvezi s pojmom in izrazom »tovariš«. Posebno toplo je napisan sestavek »Spoštujmo starost«.
Nadaljnje poglavje zajema mnoge poteze značaja, ki se nanašajo na lastno osebnost, pa tudi na druge. Tu zasledimo vrsto individualnih in socialnih čustev, ki oblikujejo človekovo osebnost. V posebnem od-
Pionir številka 3
Novembrska številka prinaša naslednje sestavke: Pionirji so proslavili dan republike, Od zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju do II. zasedanja AVNOJ, Nastopi človek (umetnost srednje kamene dobe), tri pesmi Miroslava Antiča (ena izvirna, dve prevedeni), Narodni park Sutjeska, Številčni liki, Fotografija je shodila, Vietnamska pravljica o čarobnem zrcalu, Tisoči kilometrov Emila Zatopeka, Srce — neutrudljivi motor, Zanimivosti od vsepovsod, Mahovi, Letajte — ptice brez kril (krmarjenje običajnega in brezkrilnega letala), Čuda vesoljstva, Uganke in Pionirjeva pošta.
Učenci bodo v 3. številki našli veliko zanimivega branja, pa tudi lepe ilustracije.
Mimo sestavka Srce — neutrudljivi motor pa najbrž tudi učitelj biologije ne bo mogel popolnoma brezčutno. Slikovna ponazorila so tako jasna, da že sama od sebe izzivajo k razmišljanju o tej edin-
stveni aparaturi, nameščeni v človekovem telesu. Sestavek je napisan nazorno in zanimivo (avtor: Marko Matjašič). Primerno izbran odlomek pa bi učitelj slovenskega jezika lahko uporabil kot narek za rabo ločil, posebej še vejice:
Tole o motorju, boste rekli, ne bo čisto držalo. Vemo, da bencinski motor poganja kolesa avtomobila, elektromotor kolesa trolejbusa, ampak srce? Srce črpa kri po žilah, ali ne? Torej je črpalka. A kaj poganja črpalko? Spomnite se na bencinsko črpalko, tisto majhno, prenosno. Bencinski motor ima majhno črpalko. Ko jo poženo, sesa vodo vase in jo v močnih curkih poganja po ceveh. No, tudi srce je motor in črpalka obenem, prav gotovo najbolj . . .
Marsikatero jezikovno zakonitost bi lahko ponovili samo ob zgornjem odlomku. Oblika? Frontalna ali pa skupinska, pa tudi kpt način individualnega dela z učencem.
BERTA GOLOB
Psihiatrično-psihološki leksikon
Prvi jugoslovanski leksikon s Področja psihologije in psihiatrije je lzšel v Zagrebu že pred petimi leti.
milil
milil
alvador Dali: »Rubinaste ustni-^	*— draguljarska uporabna
Umetnost. Ustnici iz rubinov, ®bje |z biserov. Nehote se spom-na Župančičev »biserno beli smeh-«
Napisal ga je hrvaški psihiater dr. Vladimir Hudolin.
Potreba po tovrstnem delu je bila tolikšna, da je bilo razprodano prej kot v enem letu. Zato je zagrebška založniška hiša »Panorama« pripravila drugo (razširjeno) izdajo te koristne knjige, ki se je v zadovoljstvo mnogih interesentov pred kratkim pojavila tudi v številnih izložbah naših knjigarn.
Avtor se v novi izdaji svojega psihiatrično-psihološkega leksikona ni oddaljil od prvotnega koncepta. Njegov leksikon je še vedno samo priročnik za prvo orientacijo na terminološko tako kompliciranem področju, kot je to posebno še psihiatrija. Poleg psihiatričnih strokovnih terminov se v leksikonu nahaja tudi določeno število strokovnih izrazov iz psihologije, vendar le samo toliko, kohkor je to nujno potrebno za boljše razumevanj e same pslihia-trije.
Pri sestavljanju strokovno tako zahtevnega leksikona je avtor s pridom uporabljal podobna dela iz nemške in anglosaške strokovne literature. Upošteval je, da ljudje danes le slabo poznajo latinščino in staro grščino. Za že udomačene strokovne izraze s področja psihiatrije in psihologije je uporabil fonetično
obliko pisanih besed, za tiste besede, za katere v hrvaščini ni mogel najti ustrezne jezikovne oblike, pa je obdržal mednarodno veljavne strokovne termine, napisane v Latinskem oz. grškem jeziku.
Brez dvoma je pisec opravil nemajhno delo, saj se je moral kritično prebijati skozi džunglo strokovne psihiatrične in psihološke literature z izredno pestro terminologijo. Le-ta zaradi številnih homoni-mov in sinonimov pogosto bega strokovnjake drugih profilov. Prav zato nam je takšno leksikalno delo še posebej dobrodošlo.
Razumljivo je, da uporaba tega obsežnega leksikona, ki obsega več tisoč gesel, nikakor ne more nadomestiti branja priznanih strokovnih del s področja psihiatrije in psihologije. Tega tudi nihče ne pričakuje. Dejstvo pa je, da bo najnovejši in razširjeni leksikon dr. Vladimirja Hudolina koristil ne samo slušateljem višjih in visokih šol, ki študirajo posamezne antropološke vede, marveč tudi poklicnim pravnikom, sociologom, psihologom, socialnim delavcem, pedagogom in defektologom ter vsem tistim, ki čutijo potrebo po razširitvi svojega obzorja na tako zanimivem področju znanosti, kot sta sodobna psihiatrija in sociologija.	VIATOR
stavku avtor pravilno poudarja, da ljudje nismo za »v predale«, da se torej med seboj razlikujemo po intelektualnih, emocionalnih in volun-tativnih funkcijah. Zelo pomembno je, da to tudi spoznamo, ker je na osnovi tega mogoče uspešnejše razumevanje nadaljnje vsebine. Ali z drugimi besedami: človek, ki hoče le razumevati to delo, mora do neke mere poznati občo psihologijo, saj naleti v knjigi na toliko novih pojmov, da je razumevanje le-teh pogoj za razumevanje vsebine. Hvale vredna lastnost knjige je tudi preprostost izražanja, ponazarjanje z mnogimi primeri iz življenja, ki olajšujejo sprejemanje. S tem v zvezi je posvetil avtor posebno poglavje miselnim posebnostim človeka; v tem okviru govori o pisanosti miselnega sveta, miselnem brezčut-ju, o dvomu in kritičnosti, posebno pozornost pa posveča govoru.
Precej prostora je posvetil avtor svetu čustvenih vezi in zavestni dejavnosti človeka, mnogo pozornosti pa njegovim pridobljenim 'lastnostim, kakor jih manifestira človekov značaj, posebno v odnosu do samega sebe in drugih ljudi, a tudi do dela, v katerem stopa poklicno v odnose z delovnimi tovariši v delovni organizaciji. Prav o teh odnosih smo mnogo razpravljali, saj je znano, da napravi mnogokrat človeka zadovoljnega že lepa beseda, ki je obenem tudi vir njegove delovne aktivnosti. To razpravljanje moramo nadaljevati. Za predavatelje je tu mnogo virov, mnogo pobud, ki jih lahko usmerjajo k nadaljnjim akcijam pri vzgojnem delu v šoli, v delovni organizaciji, v družini, ožjem socialnem okolju itd.
Knjiga je oblikovno zelo prikupna. Tekst teče gladko, posebno je treba pohvaliti lepo in razumljivo slovenščino, ki približuje knjigo tudi preprostejšemu bralcu, s čimer pa knjiga ni izgubila — kar želim še posebej poudariti — prav nič na svoji znanstvenosti. Menim, da sodi ta knjiga v vsako družino in da ne bi smelo biti staršev, ki je ne bi prebirali. Prav tako ijaj spremlja nenehno tudi učiteljevo delo. V osnovni šoli je mnogo priložnosti, posebno pri moralni vzgoji, ko je učitelj v zadregi, kie naj dobi snov za svoje delo. Pa še na nekaj drugega bi želel ooozoriti! Otroke, posebno mladostnike, moramo navajati na branje takšnih knjig, kakršna je ta Žlebnikova, saj bomo s tem najbolj služili smotrom šole za življenje, pa tudi šoli za starše. Končno bi bila naša dolžnost, da propagiramo branje knjige tudi v delovnih organizacijah, kjer je nešteto konfliktov, ki bi odpadli, če bi se ljudje bolje razumeli. In da bi se razumeli, naj bero Žlebnikovo knjigo, razmišljajo o prebranem, misli pa uresničijo v vsakdanjem življenju.
ALBIN PODJAVORŠEK
Vsa gorka tisočletja rož so padala semena skoz nizko dver v črnino neder večnih.
Še v dnu plasti pradavnih jezer ogljeni pelod hrani krstni prah za cvet, za pot navzgor, za maj,
da sonce pozno septembra ugasne rožnato barv>o
in z bronasto črko ustavi čas:
znamenja divjih škorpijonov,
ki preživeli so smer dežja
in vedo, zima ge zadnje želo za cvet
A seme v prstenem zalivu čaka poti: pot, ki ni pot, ampak le smer poti.
Vojaki cesarja poslednjega
Radi bi se vrnili
kakor vojaki cesarja poslednjega.
Pa nihče ne more reči tako: preblizu je dan, ko smo ubijali.
»Ravnina« je druga pesniška zbirka Franceta Pibernika, izšla je nedavno pri MK v zbirki Izvirna knjiga. Kakor se je že pri Piber-nikovem prvencu »Bregovi ulice« izkazalo, da pesnik stoji v svojem izraznem mediju sam zase, tako tudi pri »Ravnini« ni težko ugotoviti, da ga po nadrobnem soočanju z drugimi pesniškimi pojavi ni moč poenostavljeno zajeti v eno izmed struj sodobnih tokov.
Bolj pomembno kot to je spoznanje, da je v »Ravnini« izpričal nove kvalitete, nedvomno je Piberniku pesem zazorela v bolj prečiščeni in zahtevnejši pevnosti in povednosti. Emocionalno podoživljanje prirode se plete s premišljanjem, utrip kratkega življenja človeka je zaobjet v ravnini prirode, ki kakor da je negibna, stalna. Njemu lastno premišljanje Pibernik usmeri tudi v spominski svet kmečkega okolja, v zavzeto odsevanje iztrganosti in nepotesenih vprašanj. Zlasti ob prirodi se Piberniku utrinjajo meditacije, ki ob vprašanju človekovega življenja in sprejemanja prirode zahtevajo lastno izkustveno spoznanje. Le-ta se mu zrcalijo v magiji povednosti bogate metaforike, mestoma pa daje vtis, kakor da se je približal robu transcendentalnega dojemanja. Pibernikove pesmi, ki ne ko-reninijo v prirodi in kmečkem okolju, razodevajo zavzeto prisotnost pesnika, ki z etično in socialno-družbeno prisotnostjo korenini v širšem ali ožjem prostoru in času sedanjosti. Kakor je značilno za celotno liriko Franceta Pibernika, da je izrazito umirjena, tiho in ravnomerno ubrana, je tudi za pesmi, ki imajo satirični pridih, značilno, da odražajo njegov nerazburkani, zato pa utišani odraz prizadete in samosvoje misleče osebe. Tudi v formalnem pogledu prinaša zbirka novosti Pibernikovega izražanja: daljše pesmi mu omogočajo meditativno, razvito in obsežneje zaobjeto dojemanje sveta in spoznanja. Pravo nasprotje so nekajvrstične pesmi, kjer zažari trenutek — ne imoresionislični! — magija besedne povednosti. Metaforika podobe je bistvena obogatitev Pibernikove lirike. Oprema in ilustracije Janeza Bernika so povsem samostojno delo, ne preračunano na istoveten odraz liriki, vendar imenitno krasijo »Ravnino«.


Peter Blume: »Večno mesto-« — olje — med leti 1934 in 1937 New Vork, Muzej moderne umetnosti
l!llllll!lll!|l||||!lllll|llllllllllllllllll!!IIIUII!!lll!ll!lllllll!llllll!!llllll«lllllll!llllllllllllil!llillH
lllllll
Milili
Svet moderne umetnosti
i'&avZraz surrealizem ali tudi nad-pjtizern je Amdre Breton povzel na'	drami pesnika Apolli-
vi]11?’ k* -i® svoie delo podnaslo-Zmsk nad-realno dramo — upri-Vjn A,So jo leta 1917. Breton pra-kat • ®ti Psihični avtomatizem, s hlen^111 Se izraziti ustno, pis-ha?° aIi na katerikoli drugačen jw®’ ie stvarno delovanje misli. kon+	v odsotnosti vsake
v	ki bi jo vršil razum, iz-
,Vsake estetske ali moralne predkupacije.<-».Kakor je
neudovE
neutajljivo, da so P3^°va odkritja na področju vPliv i i;n Psihoanalize vidno Sed aIa 1?a SUirrealizem — zlasti sti ^^iskega sveta in podzave-surrT	freba vzeti z rezervo
hjk-, ^stično začetno poudarjanje ■hosred °^Ce^a avt°nlati,2rna<'‘' Ne-Platn en-lpirenos Podzavestnega na -i - o ni mogoč, nujno je, da v
dolog- .
tnalir m meri soupoštevamo kon-cij0 i110 misel, hoteno konstruk-loškem 1)eZe govoriti o psiho-harirni- a.vtomatizmu v okviru že tJh^bnega kiparstva. Ne kanem !?• P°iza|hljati, da je v glav-ste	surrealistične manife-
Uthefrni oseha — Andre Breton — Ven .?7 Pa je bilo več, tudi iz-ga ./ “-riškega mednarodnega kro-
disčnih	Pa ie že P® iZihp-
Utnet-rT določilih surrealistične osti iskal povsem individu-
alen izraz v okviru lastne ustvarjalnosti.
Podobno kot poprej abstraktna smer, je sedaj tudi nadrealizem najgloblje pretrgal vezi s tradicijo, zametujoč vsakršna pravila in vzore — z izjemo tistih umetnikov, kjer najdejo sorodna, če že ne enaka nagnjenja, na primer pri Boschu, Arcimboldu, pri nekaterih risbah Viotorja Hugoja in podobno. Surrealisti so zamenjali racionalno gledanje na svet z iracionalnim. Porušili so vrednote tradicionalne estetike, ki poudarja zunanji soodnos predmetov, ter zoperstavili iracionalni, prikriti, nezavedni, tudi delirični soodnos v individuumu: mami jih vse tisto, kar gre prek logike, kar je skrivnostno, navzven nepojasnljivo, magično. Zavestno so hoteli rušiti tabuje, bodisi estetske bodisi etične, zlasti kar zadeva erotiko. Gotovo je bil nadrealizem med 1924. in 1930. letom uperjen tudi proti malomeščanstvu in vsakršni obliki akademizma; nadrealizem pa je ohranil svojo prisotnost tudi v kasnejših letih, tudi po drugi svetovni vojni.
Eden najizrazitejših predstavnikov surrealizma je Katalonec Joan Miro. Se preden je bil 1924 med podpisniki surrealističnega manifesta, je kazal nepomirljiv odnos do tradicije v slikarstvu in
v življenju. Prekinil je študij na akademiji, ker je menil, da mu le-ta bolj škodi kot koristi. Zgodaj je izrazil antiantelefctualno razpoloženje, njegova platna, reliefi in skulpture pa razodevajo intuitivno iskanje in malone otroško neposrednost. Kakor je bil pred 1923 izrazit modemi figuralist, pa je s svojo prvo surrealistično sliko »Zorana zemlja« (nastala 1923 —24) trajno ubral povsem nova pota. Kakor je bil Miro tihe in skoraj neopazne narave, pa se je izoblikoval v osrednjega slikarja nadrealizma, čigar ploskovite forme dajejo slutiti osnovno, malone otroško preprosto oblikovano obrisje predmetov, vse to pa prežemajo poenostavljene, a sočne barve. Kakor iz sna se v brezpro-storju odražajo ljudje in predmeti v poetični ubranosti barv. Morebiti je »Zorana zemlja« še v manjši meri pod vplivom poprejšnjega slikanja Miroja, toda ploskov,itost in poenostavljanje predmetov sta očitna. (Glej sliko v prejšnji številki PD!) Joan Miro rabi malo barv, te pa v čisti obliki, z močnim, sončnim kontrastom. Kot slikar ostaja sam zase, ne da bi v svojih poetičnih nadrealnih slikah našel učence.
Pravo nasprotje Mirojevi mirni in nevsiljivi naravi je Salvador Dali. Ekscentrični slikar iz
(24)
Katalonije je bolj senzacionalno učinkujoč kot pa umetniško prepričljiv. Dali je sam nazval svoje surrealistične slike kot odraz »aktivno paranoične kritične« metode. S surrealizmom se je seznanil kasneje kot skupina okoli Breto-na 1924. Dali je zapadel tudi občudovanju italijanskega quatro-centa in Raffaela, česar ni mogoče utajiti pri mnogih njegovih slikah. Ta povezava klasičnega s surrealističnim je postala Breto-nu dvomljiva, zato je odtlej Dalija zavračal kot konservativnega slikarja. Na področju uporabne umetnosti je prodal v povojnih letih -»eč draguljarskdh izdelkov, kar je manj znano, »Rubinaste ustnice« so primer, kako je Dali metaforo izpeljal likovno-uporab-no.
Belgijski slikar Paul Delvaux (rojen 1897.) se je zelo pozno odločil za surrealizem, poprej nihajoč med impresionizmom in ekspresionizmom. Pedanten v svojem surrealističnem slikanju je bolj po duhu surrealist, po načinu podajanja pa bliže stvarnosti, le da so ljudje in predmeti v medsebojnem nestvarnem odnosu. Del-vaux rad podaja iste ženske, bodisi nage, odete s tenčico ali z listjem, celotno »dogajanje« pa je
potisnjeno v tihi sanjski svet. Tudi Delvauxove »Roke« (1941) zaobjemajo erotični svet. Ženski in moški liki, kot da so planeti zase, oddaljeni drug od drugega, pozornost je osredotočena na obe nagi ženski — pri Delvauxu vedno isti lik — pogreznjeni vase, zamaknjeni v sanjsko negibnost dejanja, frigidno ozračje preveva celotno podobo.
Surrealizem se je v manjši meri odrazil tudi v Ameriki. Zanimiv primer je podal Peter Blume (rojen 1906) s sliko »Večno mesto«. V času nastanka tega olja med leti 1934 in 1937 je bila slika malone nerazumljena, pozneje pa so ji pripisali preroško vizionar-nost. Blume je kot slikar obiskal Italijo 1932., to je v času Mussolinijeve naraščajoče moči. Pod zunanjem videzom urejenosti in blagostanja pa je slikar razpoznal brutalni totalitarni režim in vse, kar izvira iz tega. Svoje doživetje Rima je podal v »Večnem mestu«. Blumeu ni do tega, da bi dokumentiral Rim, vendar tudi posredno spoznamo večno mesto: ostanki rimskega svetišča, v ospredju razbitine stebrov in kipa, zatem katakombe, koridorji Ko-lozeja, v ozadju forum, pa naj-novejši del mesta, zatem strmo se dvigajoče planine. Vsak od naštetih predelov ni odraz kakega določenega dela Rima, marveč svobodno in imaginarno skomponi-ran delež, ki je ubran v nad-realno celoto. Poglavitna je škatljica, iz katere se je kot strah presene-
čenja dvignila groteskna, strupeno zelena glava Mussolinija. Izbuljene oči stremijo v prazno, ob tem tvori kontrast berač na ruševinah ter Ecce homo v kapelici. Ljudje v katakombah so simboli skrivanja in odipora, posmeh obeh obrazov na forumu pa je številna sol-dateska, postavljena asproti maloštevilnim, preplašenim, golorokim ljudem. Celotna ubranost slike je v opreki s predstavo o bogatem in duhovnem, cvetočem, večnem mestu — kar pa je Peter Blume hotel izraziti. Majava in zastara” ča figura Mussolinija je izraz trenutja, berač, stiska ljudi okvir te dobe, celota pa podaja obsodbo totalitarizma, a hkrati vero v človečnost, ki se šele more uresničiti. Gotovo pa bi bilo napak, če bi slikarju pripisovali zgolj namen časovno konkretnega podajanja problematike. V okviru zastavljenih problemov je Blume segel tudi dlje in miselno zaobjel svoja spoznanja kot nekaj trajnega. V navedenem pa je že dovolj osnov, da spoznamo, kako surrealisti niso sledili le zahtevam psihološkega avtomatizma, sanjskemu svetu, podzavestnim vzgibom in deliriju, izjemnim psihičnim stanjem, pač pa da so zlasti v kasnejših letih tudi miselno aktivno prepletali odsev realnega spoznanja v fantastiki, v nad-sivarnosti.
(Nadaljevanje sledi)
VPRAŠANJA IN ODGOVORI
VPRAŠANJE: Osnovna šola Tolmin sprašuje, ali se polletne počitnice lahko štejejo kot letni dopust delavki, ki ni bila razrednik, niti ni imela po 20. juniju kakih drugih del, je pa bila od 23. 7. do 5. 11. 1968 na porodniškem dopustu. Letni dopust bi torej pričel z 21 junijem 19G8?
ODGOVOR: Po določilih 66. člena TZDR izrabi letni dopust učno ali vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih zavodih med letnimi šolskimi počitnicami in sme trajati največ toliko, kolikor trajajo šolske počitnice. Ce pa delavec iz objektivnih razlogov ne more koristiti letnega dopusta v. času šolskih počitnic, ga lahko izkoristi v drugem letnem obdobju. V takem primeru prizadeta delavka, ki je na primer v času šolskih počitnic na porodniškem dopustu, izkoristi letni dopust takrat, ko preneha ovira, žara-
: osnovna Sola
Š ADAM BOHORIČ, Brestanica
; razpisuje
■	prosto delovno mesto
\ učitelja \ za telesno vzgojo
i za določen čas (od 1.12.1968 Š	do 30. 6. 1969).
E	Pogoj: predmetni učitelj ali
5 profesor.
■	Nastop službe 1. 12. 1968.
j Na razpolago je samska soba. E Rok za vložitev prošnje je do E 25. 11. 1968.
di katere ni mogla koristiti letnega dopusta v času šolskih počitnic. Toda v tem primeru ima delavka pravico do letnega dopusta le v trajanju od 14 do 30 delovnih dni. Koliko dni letnega dopusta pripada v takem primeru delavki, pa mora delovna organizacija določiti s svojim splošnim aktom po merilih iz člena 67 TZDR. Prav tako mora delovna organizacija določiti v statutu, da v primerih, navedenih v 2. odstavku ipd. pripada delavcu manj letnega dopusta kot trajajo šolske počitnice.
Iz povedanega torej sledi, da je delavki pričel teči letni dopust z 21. junijem 1968 in je trajal le do 23. julija 1968, ko je nastopila porodniški dopust, ki je prekinil trajanje letnega dopusta. V tem obdobju je imela delavka 25 delovnih dni dopusta, torej samo 5 delovnih dni manj, kot znaša gornja meja, tj. 30 delovnih dni. Od določil statuta in splošnega akta delovne organizacije je torej odvisno, ali je delavka že izkoristila svoj letni dopust ali ne. In
■
j Delovna skupnost
jj osn. šole Črešnjevec
E razpisuje delovno mesto
E — PREDMETNEGA 5 UČITELJA E ZA SLOVENSKI —
5 SRBOHRVATSKI JEZIK
5 Pogoj:
E PRU ali učitelj, slušatelj PA 5 ali učitelj.
jj Rok prijave do zasedbe delov-jj nega mesta.
!ll!lllll!llllll!lllllllllllll!l!lllll!llllll!llllllllll!llll!llllllllllll!lllllillllll!llllllllllllllllllll!lllll!lll!llll!!l!lllllllll!lllf)
OSNOVNA ŠOLA VITOMARCI
ponovno razpisuje prosto delovno mesto
UČITELJA za razredni pouk
za določen čas (od 1. nov. 1968 do 15. aprila 1969). Pogoj:
učiteljišče z diplomo.

Posebna osnovna šola Ravne na
Koroškem
razpisuje
prosta delovna mesta za
4 učitelje — defektologe — ortopedagoge
z višjo ali visoko izobrazbo, od teh 3 za dislokacijske oddelke v Slovenjem Gradcu.
Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 15 dni od dneva razpisa.
Komisija za razpis delovnega mesta upravnika
vzgojno varstvenega zavoda Otroški vrtec
in Jasli Golnik
razpisuje delovno mesto
UPRAVNIKA
Pogoji:
1.	dokončana srednja vzgojiteljska šola,
2.	strokovni vzgojiteljski izpit,
3.	petletna pedagoška praksa.
Rok za predložitev ponudb in ustreznih določil ze 15 dni po objavi razpisa.
Vzgojni zavod Elvira Vatovec Strunjan
razpisuje
naslednja učna in vzgojna delovna mesta:
a)	defektologa — ortopedagoga
z višjo ali visoko izobrazbo, za pouk na posebni osnovni
šoli;
b)	2 defektologov — ortopedagogov
za vzgojno delo z duševno nezadostno razvitimi otroki. Pod b) se lahko prijavijo tudi učitelji ali vzgojitelji s srednjo izobrazbo, toda le za določen delovni čas.
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
Prijave morajo biti kolkovane z 0,50 N-din in opremljene s prepisom diplome in kratkim življenjepisom.

Komisija za razpis prostih delovnih mest pri svetu delovne skupnosti
1
Strokovne šole za notranje zadeve
Ljubljana — Tacen
razpisuje prosto delovno mesto
VZGOJITELJA (moškega) za delo z miličniki — kadeti
Razen splošnih pogojev po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih se zahtevajo še naslednji:
—	da je jugoslovanski državljan,
—	da zoper njega ne teče kazenski postopek,
—	da ni bil obsojen,
—	da obvlada slovenski jezik,
—	da je odslužil vojaški rok (prednost imajo rezervni oficirji),
—	da ima višjo ali visoko pedagoško izobrazbo,
—	da ima vsaj 2 leti prakse v vzgojiteljskem delu.
Rok za prijave je do 2. 12. 1968 po objavi v časopisu.
Prijave, kolkovane z 0.50 din. dokazili o izobrazbi, o jugoslovanskem državljanstvu, o urejeni ali odsluženi vojaški obveznosti, o nekaznovanju in z življenjepisom pošljite ravnateljstvu strokovne šole za notranje zadeve Ljubljana — Tacen 48. Nastop službe takoj. Osebni dohodki bodo urejeni po pravilniku. Stanovanj ni.
v kolikor ga ni (če je npr. v splošnem aktu določeno po merilih, da ji gre 30 delovnih dni), ima pravico izkoristiti še preostalih 5 delovnih dni do konca koledarskega leta.
VPRAŠANJEi M. V. bi rada vedela, koliko pedagoških ur mora opraviti tedensko prosvetna delavka v obdobju skrajšanega delovnega časa, ki ji pripada, če ima do 8 mesecev starega otroka. Pravi, da nekatere šole priznavajo prosvetni delavki s tedensko obveznostjo 22 ur polovičen delovni čas 11 ur, nekatere pa število ur povečujejo in če je to stvar posameznih delovnih skupnosti ali ne?
ODGOVOR: Že takoj v začetku moram povedati, da sem na to vprašanje odgovoril že v 9. številki »Prosvetnega delavca« in si obširen odgovor v tej številki preberite, a tudi v naslednjih številkah boste našli še nekaj pojasnil k temu. Ponovim lahko le to, da se posamezni elementi delovnega časa sorazmerno skrajšajo in da po določilih 70. člena zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, št. 6/68) znaša učna obveznost učiteljev za razredni pouk največ 24 učnih ur na teden in za učitelja za predmetni pouk 22 ur. Svet šole pa lahko tako določeno učno obveznost posameznim učiteljem za predmetni pouk poveča ali zmanjša za največ dve uri tedensko (torej tedensko najmanj 20 in največ 24 ur).
VPRAŠANJE: J. Z. iz Celja navaja, da je bilo navedeno v razpisu za delovno mesto upravnika dijaškega doma, da morajo kandidati imeti višjo izobrazbo in 15 let prakse na vodilnem delovnem mestu. Sprašuje, če je lahko sprejet na to delovno mesto sedanji upravnik, ki nima višje izobrazbe in to za nedoločen čas, in alj je umesten pogoj 15 let prakse na vodilnem delovnem mestu, ki je bil sprejet v splošni akt zaradi take prakse sedanjega upravnika, da bi dejansko onemogočal drugim zasedbo tega delovnega mesta?
ODGOVOR: Po določilih 23. člena TZDR (glej spremembo tega člena v Ur. 1. SFRJ, št. 26/68) morajo delavci izpolnjevati vse pogoje, ki jih v razpisu navaja delovna skupnost. Ce pa sta glede strokovne izobrazbe kot pogoj za sprejem določeni dve stopnji šolske izobrazbe ali več. itna prednost pri izbiri, kadar so drugi pogoji izoolnjeni, delavec z višjo stopnjo ustrezne šolske izobrazbe. Ce pa se na razpis ne prijavijo kandidati ali se prijavijo kandidati, ki ne izpolnjujejo pogojev iz razpisne objave, lahko organ, ki je določen za izbiro kandidata, sklene, da se raznis ponovi, ali da bo na delovno mesto začasno sprejel delavca, ki ne izpolnjuje vseh pogojev iz razpisne objave. V takem primeru razporedi delavca za določen čas (ne za nedoločen čas), dokler ne sprejme drugega po razpisu, vendar najdalj za eno leto.
Vaš sedanji upravnik je torej lahko sprejet na delovno mesto upravnika dijaškega doma kljub temu. da nima predpisane višje izobrazbe, vendar le največ za eno leto (kar pomeni za določen čas), Enako velja tudi za vse druge kandidate, ki pa morda ne izpolnjujejo zahtevane prakse.
V kolikor pač ni mogoče pričakovati, da bi v roku enega leta uspel razpis s pogojem 15-letne prakse na vodilnem delovnem mestu, bo morala delovna organizacija ublažiti ta pogoj razpisa.
VPRAŠANJE: Osnovna šola Ribnica navaja, da se večkrat med šolskim letom ali ob pričetku šolskega leta prešolajo učenci z drugih šol. Ob tem pa nastanejo težave, ker so imeli učenci na prejšnji šoli npr. pouk iz tujega jezika v angleščini, sedaj pa je tuj jezik npr. nemšči-
na. Sola nudi za učence 5. in 6. razreda individualno pomoč, da nadoknadijo snov iz tujega jezika, kar tudi šola sama plača. Toda tistim učencem, ki se prešolajo v 7. ali 8. razredu, pa je nemogoče pomagati in s tako obliko nadoknaditi snov dveh razredov. Taki učenci morajo opravljati privatni izpit iz angleščine za 7. ali 8. razred, stroške dodatnega pouka pa so dolžni plačati starši.
Ob taki praksi sprašuje šola, kdo je dolžan poravnati te stroške^ ali šola, ki za te ure v smislu obračuna pedagoških ur ne dobi sredstev; ali TIS, ki dodeljuje sredstva na osnovi delovnih programov šol, tj. nemščine kot tujega jezika; ali starši (otroci so večinoma iz oficirskih družin, ki se pogosto premeščajo)?
ODGOVOR: Po določilih 44. člena ustave SFRJ je osemletno osnovno šolanje obvezn in mora družbena skupnost zagotoviti materialne in druge pogoje za ustanovitev in delo šol ter drugih zavodov za izobraževanje občanov in za pospeševanje njihovih dejavnosti. Zato sem mnenja, da mora šola v predračunu predvideti tudi primere za prešola-nie otrok in sredstva za dodatno poučevanje drugega tujega jezika, TIS pa mora upoštevati tako planirana sredstva v delovnih nrosramih šol in jih šoli tudi dodeliti. Se naimanj pa so dolžni starši plačevati dodatne stroške za pouk tu i e ga jezika ob takem prešolanju. sai iz določil ustave jasno izhaia. da mora družbena skunnost zagotoviti materialne pogoje za delo osnovnih šol, kier je šolanje obvezno, starš: pa nrav gotovo niso krivi, da je tuj jezik po raznih osnovnih šolah tako različen.
VPRAŠANJE: Osnovna šola Ribnica piše, da se skrajšan delovni čas v času ponorodne zaščite matere-prosvetne delavke obravnava različno na šolah, po njihovem pravilniku traja delovni čas na šoli 4? ur tedensko, od česar odnado na učno obveznost 22 do 24 ur tedensko,. 20 oz;roma 18 ur tedensko pa na čas priprave in druge delovne obveznosti. Glede na ta delovni čas nrizna-vajo v poporodni zaščiti takle delovni čas: 3 učne ure po 45 minut na dan ti. 2 uri in 25 minut ali 18 ur tedensko in 1 uro 35 minut dnevno (kolikor znaša razlika na 4-urno dnevno zaposlitev) za nrinrnve in druge obveznosti tj. 9.5 ur tedensko, kar znaša skupno 27,5 ur tedensko. Sprašujejo, če je tak način izračuna pravilen ali ne?
ODGOVOR: Na to vprašanje sem dal odgovor že v 9 številki »Prosvetnega delavca« in tudi še enkrat kasneje. Tedenska obveznost prosvetnih delavk je v našem primeru 24 ur. od česar približno odpade 16 ur na učno obveznost, preostanek 8 ur tedensko pa na preostala dva elementa (pripravo in druge izven-učne aktivnosti). Gre torej za sorazmerno zmanlševanje 'elementov delovnega časa prosvetnih delavk v času poporodne zaščite. Temeljna pravica prosvetne delavke kakor tudi vsake druge delavke ie po dolo-ločilih 1. odstavka 40. člena TZDR, da dela v času, ko ima otroka starega do osem mesecev, štiri ure na dan ne glede na to, ali znaša poln delovni čas v njeni delovni organizaciji sedem ali pa osem ur dnevno. Sola bo torej smela zadržati tako delavko vsak dan štiri strnjene ure po 60 minut na delu. in torej samo 24 ur tedensko. Vaš dnevni izračun je torej pravilen, žal pa je nepravilno izračunan tedenski fond ur. Saj pravilno znaša 14 ur in 20 minut in ne 18 ur kot ste navedli. Ce k temu dodamo še 9 ur in 30 minut za druga dva elementa delovnega časa. znaša delovni čas pravilno 24 ur tedensko in ne kot izhaia iz vaših podatkov 27 ur in 30 minut.
JANKO BRUNFT. dipl. pravnik
JVovi filmi v kinu...
CAMELOT je film, ki je prejel kar tri Oscarje. Za scenarij, za glasbo in za kostumografijo. Režiser Joshua Logan si je to not izbral zanj nenavadno snov. Kralj Arthur in njegovi vitezi okrogle mize bi lahko bili snov za viteški superspek-takel, v katerem je vse podrejeno lepim ženam in vitezom, ki ne poznajo dvomov, popuščanja. Vendar so kralj, kraljica in vitezi Joshua Lo-gana ljudje iz mesa in krvi. Ljubijo, dvomilo, obupujejo, kombiniralo, razmišljajo kot vsak navaden zemljan. Z duhovitim, na videz celo enostavnim besedilom, s sliko, ki je prej lirska kot epska (takšna je povsod drugod), s poezijo, ki je nismo vajeni pri podobnih filmih, se posmehne vsem viteškim filmom, ki so polni blišča in patetike Dobili smo film, ki ga lahko označimo kot pravljico za mlado fn staro. To je tudi odlika filma, katerega premladi gledalci ne bodo v celoti razumeli. Film priporočamo. Razgovor po filmu je zaželen, ker omogoča poznejši drugačen pristop k vrednotenju viteških filmov nasploh.
NENAVADNA ZGODBA FDDVJA CHAPMANNA je film o dvojnem vohunu v drug! svetovni voini, Eddv izpolnjuje dvojn.* naloge predvsem sebi v korist. Tr. je zanimiva poanta. ki deglorificira enega največiib vohunov druge svetovne vojne. Zanimiva realizacija, odlična ekipa igralcev. Film priporočamo.
PIST^t.ar Z RDEČ reke Richarda Thropa ie v poplavi ničvredne zaloge slabih vvesternov še kar sprejemljiv. Posebnih kvalitet nima.
• • • fft tttst
MLADI UPORNIK - kubanski film iz cikla Odporniška gibanja, petek 22. novembra.
Mladi upornik je delo mlade, še icdozorele kinematografije, ki pa predstavlja zanimivo srečanje z malo znano ustvarjalnostjo kubanske kinematografije. Film je posnet po scenariju Cesara Zavatlinija z mla-
MATURANTKE
RANČ SMRTI (originalni naslov Noč grizlija) je film, ki je prav gotovo posnet za mlade gledalce. Zgodba o šerifu, ki hoče živeti mirno kot farmar, a mu to onemogočata preteklost in grizli, ni nič posebnega. Film bo pa gotovo naletel na odmev pri svoji publiki
MISIER 10 0!o. Sladkobna, banalna zgodba, izposojena pri romanih za pet par. Pobarvana ie še s poceni barvicami in zabeljena z obmetavanji in preganjani’, kakršne poznamo v nemi komediji.
SKRIVNOST RUMENIH NARCIS je nemška kriminalka, kakršne poznamo že nekaj desetletij. Niti v zapletu niti v realizaciji nič novega. Film ni vreden ogleda
MOŽ IZ MARAKESHA je akcijski film, ki je nastal v frnneosko-špansko-italiianski koprodukciji in ki ne prinaša nič novega. Filma ne priporočamo.
SVETI PESEK je film srbskega pesnika Miroslava Antiča, ki razmišlja o večno prisotnem problemu: o razkolu posameznik—družba, o vzrokih človekovega odtujevanja in o tragični nemoč* posameznika, da se vključi v dogajanja okoli sebe. Ta svoja razmišljanja ie vtkal v zgodbo revolucionarja, ki ni bil sposoben slediti naglim zapletom okoli resolucije IB Impresivne posamezne scene odtehtajo pomanjkljivosti, ki filmu onemogočajo, da bi zaživel kot popolna celota. Film ?e zanimiv za razrovor v srednjih šolah. Mladim gledalcem ga ne priporočamo.
televiziji
dostnim navdušenjem mladih ustvarjalcev, polnih id alizma in vere v revolucionarno Kubo
DIVERZANTI - jugoslovan. film v ciklu Odnorniška gibanja, petek 29. novembra.
Tc. je film o junaškem podvigu in nadčloveških naporih osmerice diverzantov, ki so pripravljeni žrtvovati svoja živlienja. da bi rešili obkoljene tovariše. Film ie primeren za gledalce nad 8 let.
Maturantke 5. č. učiteljišča v Ljubljani (1961/62) se dobimo 14. 12	1968
ob 20. uri v Lovski sobi restavracih? Slavija (Slamič). Udeležbo javite na naslov: Milena Rozman-Gradišar, Mo-škričeva 46/IV, Ljubljana do 1. 12. 1968.
Zakonca z višjo izobrazbo in nekaj leti prakse se želita zaposliti v istem kraju za pučevanje matematike — fizike in slovenščine — srbo- i hrvaščine v novem šolskem letu 1969-70.
Pogoj: družinsko stanovanje, ftaslov v upravi lista.
List Izdaja republiški odbor sindikata delavcev družbenih (lejav nosli Slovenile - izide štirinajstdnevno med šolskim letom — Ure-ta uredniški odbor
Odgovorni urednik Oragn Ham Naslov uredništva- Mubllana.
milanska r. f |	t(,| m 58r>
Naslov uprave: f fubljana Nazor leva i tel 22 284 Poštni oredal 355 VII Letna naročnina 10 N din (1900 S-dim. /3 šole in druge ustanove 20 N din r>00fl sj din»
Štev tek računa MM 8 26-1. Tisk C7.P Ljudska pravica.
V SLOVO KOLEGOM
Tov. FRANJO KULOVEC je bU
nazadnje pedagoški vodja v sprejemališču mladoletnih prestopnikov v varstveni ustanovi mariborskega zavoda za socialno skrbstvo. Rojen je bil 11. maja 1913. leta, umrl pa je po dolgi zahrbtni bolezni 7. marca 1968. Tudi Franju Kulovcu življenje ni prizanašalo. Prav zanj velja Murnov stih: »Le pelin pili smo z vrta, ko bili smo še mladi . . .<■ Ko je bil star sedem let, že ni imel več staršev, vzrejala in vzgajala ga je babica, ki je sama komaj živela z revno pokojnino. Z nabiranjem in prodajanjem gozdnih sadežev je žs v osnovnošolskih in pozneje v letih na učiteljišč pomagal služiti za vsakdanje potrebščine in knjige. Služboval je v Marjeti ob Pesnici, kot ravnatelj šole v Svečini, v Križu pri Rogaški Slatini in v Mariboru, kjer je po študiju kot pravi slovenski Makarenko delal med mladimi iztirjenci, ki jih je zaznamoval brezobziren čas, težke socialne razmere ter moralno nezdravo okolje In družba. Mnoge je ozdravil s svojo pedagoško in pristno socialistično etiko izžarevajočo osebnostjo ter z dosledno vzgojo k poštenemu delu — kot najvažnejšemu sredstvu za uspešno vzgojo prestopniške mladine. Kot odbornik DPM. RK, predvojne PC in PD. kot sindikalni delavec itd., je opozarjal na probleme mladine in nakazoval njihovo rešitev. Kot čebelar in sadjar je vzgajal kmečko mladino v ljubezni do domače zemlje, kot član Partizana je navajal mladino na trezno življenje ob telovadbi in športu. Manj besed — več dejanj, to je bilo
Franjevo življenjsko geslo. Pravilno in pošteno je poudaril v nagrobnem govoru njegov sošolec in tovariš bibliotekar Dušan Špindler, da je Franjo Kulovec ves čas in ob najnevarnejših pogojih delal med NOB kot aktivist in sodelavec revolucionarja prof. Kerenčiča. Šolska oblast in mestni svet sta visoko cenila njegove odlične pedagoške kvalitete in mu zaupala vzgojno vodstvo zanemarjene mladine. Franjo je užival neomajno avtoriteto pri mladini in oblasteh zato, ker j® tudi živel tako, kakor je mislU, >n delal v poklicnem in v vzornem družinskem življenju. Množica učencev, staršev in tovarišev na njegovem pogrebu je pokazala, kako spoštuje ljudstvo prave učitelja in vzgojitelje.
Tov. VALERIJA KAMENSEK, rojena leta 1904, umrla 3. aprila 196» v Trstu, je službovala med obema vojnama tudi v Dobjem pri Slivnici (pri Celju) in tik pred II. sve-tovno vojno na sreskem načelstvu v Mariboru. Kot zavedno in ponosno slovensko učiteljico jo je okupator zasmehljivo pregnal iz njenega stanovanja v hiši slovenskega odvetnika in socialista dr. Avgusta Reismana v Prešernovi ulici. Preselila se je v Ljubljano in pozneje v Trst. Ogorčena je ugotovila, kako so v začetku mnoge njene kolegice ostajale v okupatorjevi prosvetni in upravni službi. Pokojna je bila izredno značajna in priljubljena# napredna učiteljica in prosvetna uradnica.
Državna založba Slovenije
opozarja
na cenene knjižne izdaje slovenskih in tujih klasikov^ katerih dela so vključena med obvezno šolsko čtivo. V poštev pridejo predvsem knjige iz zbirke
© J. Jurčič: DESETI BRAT broš. 8,20 N-din
© Levstik — Kreft: TUGOMER broš. 10,00 N-din
© J. Kersnik: AGITATOR broš. 3,00 N-din
® J. Kersnik: CIKLAMEN broš. 3,60 N-din
@ I. Tavčar: MED GORAMI broš. 4,40 N-din
© I. Tavčar: V ZALI broš. 5,00 N-din
© I. Tavčar: 4000 broš. 5,00 N-din
© F. Bevk: KAPLAN MARTIN CEDRMAC broš. 6,60 N-din
© A. S. Puškin: JEVGENIJ ONJEGIN broš. 9,00 N-din
Za obvezno čtivo primerna dela, ki so izšla izven ^ zbirke »Klasje«:	s
© Jurčič — Kersnik: ROKOVNJAČI broš. 6,00 N-din
© I. Tavčar: VISOŠKA KRONIKA broš. 7,00 N-din
© I. Cankar: NA KLANCU broš. 6,00 N-din
© I, Cankar: MARTIN KAČUR
i broš. 6,00 N-din
© Prežihov Voranc: SAMORASTNIKI broš. 11,00 N-din
® M. Kranjec: OS ŽIVLJENJA broš. 8,00 N-din
@ B. Čopič- BITKA V ZLATI DOLIN i broš. 4,00 N-din
Knjige dobite v vseh knjigarnah Naročite jih lahke tudi pri zastopnikih založbe in pri upravi
DPŽAVMF 7AI otRP -■ OVENIJČ Ljubijarta, Mestni trg 26