NaroEnina
taaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Ste«?. 1 Din
UREDNIŠTVO "UPRAVA: pri g. Benko nar. poslancu v M. Soboti telefon številka 8.
štev. rač. poštne hran. 13.549
»sitala vsako nedeBio
lil. LETO
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim «glasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNlbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraCalo
Murska Sobota, 22. lulija 1934.
ŠTEV. 30
Izvoz in prodaja sadja.
Ena največjih napak v našem srezu je prerano spravljanje sadnega pridelka. Ne le da poškodujemo pri tem sadno drevje, ker mu polomimo vodni les, je tako s silo potrgano sadje malo vredno, naj si ga že uporabimo za dom ali za prodajo, ker je prerano brano sadje še nedozorelo, ne da niti okusnega niti trpežnega sadjevca, na trgu pa pokvari cene dobremu blago.
Navezani smo na inozemska tržišča, kamor ne prihaja Ie naše, ampak tudi ameriško, avstralsko in drugo sadje, ki je mnogo skrbneje spravljeno. Radi tega je pa razumljivo, da to sadje doseže lepše cene in uspešno konkurira našemu. Nevarnost je, da mi vsled tega izgubimo sadni trg, kar bo imelo za posledico, da se naše sadje, ki je sicer odlične kvalitete, ne bo moglo prodajati.
Ako naj tekmujemo z uspehom na tujih sadnih tržiščih, je pogoj, da poznamo zahteve in običaje svetovnega trga ter se mu prilagodimo.
Sadje naj se ne obira prerano. To je posebno važno pri zimskem sadju, ki pridobi največ na teži in kvaliteti baš zadnje dni. Rano poletno in jesensko sadje je obirati, ko je popolnoma razvito (drevesno zrelo), torej predno je užitno zrelo. Zimsko sadje je pustiti čim dalje na drevesu.
Po pravilniku mora biti sadje, ki je namenjeno za izvoz, zrelo, brano z roko in nepoškodovano. Zeleno nezrelo, prezrelo, obtolčeno, nečisto, deformirano, poškodovano po toči, streseno in omehčano sveže sadje se ne sme izvažati kot sadje za jelo.
Jabolka ne smejo biti manjša od 5 cm v premeru. V eni pošiljki morajo biti plodovi ene vrste in enega razreda ter približno enake velikosti, sicer se mora to sadje označiti kot .mešano" ali „predelavo."
Pregled in kvalifikacijo sadja bodo vršili posebni komisarji odnos, sres. kmet. refer. in izdajali tozadevna potrdila. Ako roba ne bo odgovarjala predpisu navedenega pravilnika, ne bo komisija (komisar) izdala tega potrdila.
Navajam nekatere termine, pred katerimi se spodaj navedene vrste ja-' boik ne smejo trgati: Beličnik, shar lamovski, rdeči astrahan ne pred 15. VIII., pisani kardinal, car Aleksander
ne pred 10. avgustom, Grafensteinci ne pred 20. avgustom, ovčji nos, re-monične, bismark ne pred 1. septembrom, zlata reneta, mošancka, dama-sonov kosmač, batul, baumanova reneta, albertova reneta, zeleni in rdeči štetinec ne pred 10. sept., kanadka, boskobski kosmač ne pred 20. septembrom, kaselska renata, pogačne ne pred 1. okt. Jonathan zimske mošanč-ka, bobovec ne pred 10. oktobrom.
Preranega spravljanja sadja pa ne zakrivijo vedno posestniki, ampak v prvi vrsti oni sadni trgovci, ki tako zeleno robo kupujejo in silijo sadjarje k prenaglemu spravljanju ter izkoristijo baš najugodnejši položaj, ko je
na kmetih najhujša stiska za denar.
Velika nadloga za kmeta prodajalca so razni mešetarji (prekupčevalci), ki blago kupujejo za tega ali onega. V slučaju, da kupujejo prekupčevalci za kakega trgovca, morajo imeti posebno pooblastilo, katero izda trg. gremij in ga vidlra sresko načel-stvo. Če pa kupujejo na svoje ime,
spravili tudi na spomenike in so porušili celo vrsto spomenikov na Dunaju, Gradcu in drugih mestih. V večih šoiah, predvsem na podeželju so eksplodirali peklenski stroji. Še večjo škodo so povzročili atentati na električno omrežje. Atentat je bil izvršen tudi na neko župno cerkev na Tirolskem. Peklenski stroj je porušil
bi se mogli izkazati z obrtnim listom, eno steno, tako da se je udri strop V vsakem slučaju priporočam, da se cerkve. Na mnogih krajih so namera-%
sadje prodaja le proti gotovemu plačilu, vali komunisti in socialisti prirediti Prekupčevalci največkrat povzro- velike demonstracije. Do posebno čajo z nerednim prekupčevanjem, kme- hudih spopadov med demonstranti in tu veliko gmotno škodo, na drugi i javnimi organi je prišlo v okolici
strani pa pomenijo nelojalno konku renco za našo solidno trgovino
POUČIM
Iz raznih mest Nemčije so
prispela poročila nemški državni vladi, da so bili na večih krajih izvršer4', atentati s peklenskimi stroji, ki so jih izvršilih odpuščeni člani napadalnih oddelkov, ki so se pričeli tajno organizirati po vsej Nemčiji. Baje so ti puntarji v zvezi z komunisti, ki jim dobavljajo potreben eksploziv. Pa se še upa Hitler praviti, da je zadušil vsak upor in da je po vsej Nemčiji mir in red !
Hitler je imel prejšnji teden velik politični govor v nemškem državnem zboru. Ves svet je bil radoveden kaj bo Hitler povedal in je pričakoval, da bo povedal, zakaj je pomori! svoje prijatelje. Ko pa se je videlo, da govori le o krvavih dogodkih z dne 30. junija, so bili vsi razočarani. Priznal pa je, da je dal umoriti 77 oseb in da prevzema pred zgodovino vso odgovornost. Govor je bil brez kakšne posebne vrednosti.
Avstrijska vlada je izdala zakon po katerem se morajo do 18. julija izročiti ali naznaniti oblasti vse zaloge razstreliv. Za vse najdene zaloge po 18. juliju pa bo vsakdo postavljen pred izredno sodišče, ki sme izrekati tudi smrtno kazen.
Francoski zunanji minister je bil v Londonu, da pridobi Angleže za svoje politične načrte, ki obstojijo v sklenitvi medsebojnih paktov tudi z drugimi državami. Te varnostne meddržavne zveze so velik uspeh za evropski mir.
Dolifuss je nenadoma preosno-val svojo vlado, tako, da je sedaj še
bolj kot doslej, zedinil v svojih rokah državno upravo. On sam je sedaj tudi vrhovni poveljnik vojske. Ustanovljen je poseben komisarijat za pobijanje protidržavnih pokretov.
Predsednik bolgarske vlade Georgijev je imel velik politični govor, v katerem je razlagal, zakaj je prišlo do državnega udara. Omenil je tudi razpust makedonske revolucionarne stranke, pri kateri je vlada zaplenila 75.000 pušk, 800 tisoč strelnih nabojev, tisoče bomb in peklenskih strojev. Te številke dokazujejo, da bi lahko izbruhnila strašna meščanska vojna. Pomenile pa so tudi zunanjo politično nevarnost, ki bi lahko do-vedla do vojske s sosedi. Nova bolgarska vlada hoče čim tesnejšega sodelovanja z našo državo in na tej poti so se dosegli že lepi uspehi.
Albanski kralj Zogu namerava v začetku avgusta uradno posetiti Turčijo. To bo prvo potovanje albanskega kralja v inozemstvo, odkar je zasedel albanski prestol.
V Ameriki v San Franciscu je izbruhnila generalna stavka. Prišlo je do spopadov med vojaštvom in delavci. Ves promet v milijonskem mestu je ustavljen. Vojaška posadka je ojačena na 50.000 mož, po mestu pa neprestano patruljira 25 oklopnlh avtomobilov. Enako nevaren položaj je tudi v vseh drugih mestih.
Nemiri v Avstriji še niso prav nič ponehali. Zdi se, da hočejo hit-lerjevci izkoristiti čas do 18. julija, ko stopi v veljavo smrtna kazen za teroristična dejanja. Sedaj so se
Dunaja. Nekaj demonstrantov je bilo na mesto ubitih z ostalimi pa je imela policija pravo bitko in je borba trajala pozno v noč.
Za ozdravljenje našega gospodarstva pripravlja vlada celo vrsto novih uredb, v ureditve perečih gospodarskih vprašanj. Izvedena bo revizija zaščite kmetov, obenem pa bodo zaščiteni tudi trgovci in obrtniki. Velike važnosti bo zlasti nova uredba o kartelih. Posebna u-redba se nanaša na zaščito izvoza našega žita. Nanaša se predvsem na pospeševanje izvoza pšenice in koruze ter določa ukrepe za dosego čim boljših cen. Pripravljajo pa se tudi še drugi ukrepi, da se pomaga našemu gospodarstvu na noge.
Romunski kralj bo v kratkem odpotoval v inozemstvo. Govore, da bo prišel za nekaj časa tudi na Bled.
Naš prometni minister Milo-savljevič je bil vsled težke bolezni razrešen svoje dolžnosti. Za novega prometnega ministra je postavljen g. Ognjeslav Kuzraanovič.
Letošnja žetev pšenice
V dravski banovini se bo pridelalo 560 000 metrskih stotov pšenice (lani 633 900 stotov), to je za 11.6 odst. manj. Skupno znaša cenitev letošnjega pridelka pšenice 19,800.000 metrskih stotov, medtem ko je znašala lanska žetev 26,345.573 stotov. Letos je žetev manjša za 6,545.573 stotov ali povprečno za 25 odst.
Iz tega pregleda se vidi, da je letošnja pšenična žetev približno slabša srednja žetev. Povprečna pšenična žetev v zadnjih 10 letih (od 1924 do 1933) je bila 21,500.000 stotov, to je, letošnja žetev bo od povprečne žetve preteklih 10 let za okroglo 17.000 vagonov slabša. Pač pa je kakovost letošnje pšenice zelo dobra.
Čas ie za letno obutev — Se en par za zniiano ceno.
BAT'A, H. SOBOTA.
1 ; i - - s; -, ? q
... v4ti t» *!; !*?.
Za kopališče v
Že zadnjič smo poročali, da je tukajšnji občinski odbor enoglasno sklenil, da se zgradi kopališče ter je v to svrho določil rednih 5000 Din v svoj letni proračun. Razumljivo je, da v današnjih časih ne more občinski odbor sam realizirati načrte, predvsem radi nedostajanja potrebnih kreditov, za to je bilo popolnoma pravilno, da se je predsednik občine g. Hartner, ki je sprožil in ki vodi vso akcijo, obrnil do najširše javnosti in sklical v to Svrho anketo. Vršila se je v torek zvečer v zbornici tukajšnje občinske uprave. Da je kopališče potrebno in da je akcija g. predsednika občine našla največje razumevanje v vseh krogih, je že pričal poset sam. Poleg zastopnikov oblasti, društev, klubov iq korporacij je bil navzoč tudi g. poslanec Benko, sreski načelnik g. Lipovšek in druge vidnejše osebe tukajšnje javnosti. Anketo je vodil predsednik občine g. Hartner, ki je po uvodnih formalnostih utemeljil potrebo kopališča. Naglasil je, da drugi kraji, ki so po številu prebivalstva manjši od Sobote, imajo že svoja javna kopališča, ker so uvideli vso važnost lake naprave za splošno zdravstvene razmere svojega prebivalstva. Za naš kraj pa je še večje važnosti. Da je Ledava s svojim počasnim tekom, na ilovnatem terenu, s svojo umazano vodo neprimerna za kopanje, bo pač vsakemu razumljivo. Mura pa je predaleč, vsled tega hodijo lahko tja le tisti, ki jim prestaja na času, a tudi na denarju. Voda in solnce je predpogoj našemu zdravju. Zato je naša dolžnost, da to nudimo predvsem naši mladini radi resnice, da le v zdravem telesu biva zdrav duh.
Iz finančnega načrta za zgraditev kopališča pa posnemamo sledeče : Stroški za zgraditev kopališča, ki bi obsegalo dva bazena, prvi v velikosti 33 J/3 m X 15 m, a drugi manjši za otroke, bi znašali 150.000 Din. Kakor smo že omenili, je občina prispevala 5000 Din. Ostali znesek pa bi se dobil in sicer : pri ministrstvih za narodno zdravja, za socialno politiko in vzgojo naroda, pri banovini, higijenskem zavodu v skupni vsoti ca 80.000 Din. Preostanek pa bi še dali tukajšnji denarni zavodi, društva, kor-poracije, privatniki, uradniki i. t. d. in sicer kot prispevek ali pa kot brezobrestno posojilo, ki se bi vračalo po rentabilnosti kopališča. Ker se računa, da bo kopališče imelo letno najmanj 15.000 Din čistega dobička, prištevši
Jan M.
Trplanovina. 11
(Nadaljevanje.)
In križ je bil težek, ki ga je župan naložil Tonetu na pleča. Zarezal se mu je v živo, kot bi bil iz jekla, z robovi kakor nabrušena rezila ... V sebi pa je nosil zamolkle besede, vsaka je imela svoj spačen obraz in krohot, ki je spominjal na pesji lajež. Pa je mislil, da jih bo u-plaiil z besedo : Pravica I In ko je z njo švistnil po njih, se je odtrgal krohot in ostalo mu je trpko spoznanje : Iščeš jo zaman 1
Kakor da bi se odprla nevidna vrata je videl svojo pot pred seboj : Križajoče ceste, ki se zaganjajo v strmino, ob robovih tri sežnje visoki kupi umazane prsti, ki jo je zemlja bruhnila iz notranjosti. In teh je brez konca io kraja ... Kot dolgi iztegnjeni prsti silijo v noč in grabijo stffeioo riad sabo, ki se je zagnala v nezbanost. . . Poti pa nI več naia], saj je za sako čutil prežeče obra-
Murski Soboti.
še redno občinsko podporo, se bo ves dolg na posojilih amortiziral najmanj v 5—6 letih.
Po besedah g. župana so se še drugi oglasili k besedi, ki so odobravali predloženi finančni načrt in ponovno povdarjali nujnost take naprave za naš kraj.
H koncu se je izvolil še ožji odbor, z predsednikom občine na čelu, v katerem so še sledeči gg. : Pertot, Čeh, Holcman, Lainščak, Cvetko, dr. Gregore, ing. Lah, Lipič in Nemec. Kot tehn. strokovnjaki so prideljeni gg. ing. Hofbauer in arhitekt Novak.
Prvi korak je napravljen 1 Akciji, ki je v veliki meri odvisna tudi od razumevanja vsega tukajšnjega prebivalstva, želimo, da bi se njihovi načrti čimprej uresničili 1
Do sedaj so darovali deloma kot podporo, deloma kot brezobrestno posojilo sledeči gg.: Hartner Ferdinand 3000, Benko Josip 3000, Arvai Vincenc 2000, Hahn Izidor 2000, Dr. Gregore Albin 1250, Ceh Franc 1000, Peterka Rudolf 1000, Lipič Josip 1000, Lanščak Franc 1000, Dr. Valyi Aleksander 1000, Hirschl FeridlOOO, Andersch Josip 1000, Mesarič Štefan 1000, Dr. Pintér Nikolaj 1000, Dr Fleck Friderik 1000, Dittrich Eduard 1000, Štivan Ernest 1000, Brumen Joško 1000, Šiftar Ludvik, tovarnar 2000, Šiftar Karol 1000, Faflik Alojz 1000, Hahn Pavel 1000, Koder Franc 1000, samec Jože 1000, Dr. Šerbec Jože 1000, Frim Ladislav 1000, Dr. Šumenj ak Slavko 250, Lipovšek Gašpar 250, Velnar Jože 250, Kunaver Joško 250, Ferjan Milan 250, Ing. Lah Jože 250, Vutko-vič Slavko 250, Gabrijelčič Franc 250, Ing. Hofbauer Hugon 500, Bezenšek Rezi 250 in Čižek Gustav 250 Din.
Poloviina voznina za novoporoience
Prometni minister je izdal pravilnik o znižani vozni ceni za novo-poročence. Mesec dni po poroki imajo pravico do polovične voznine pri ženitovanjskem potovanju. Potovanje se mora izv/šiti najkasneje mesec dni po poroki. Za dosego te ugodnosti se mora predložiti poročni list ali pa potrdilo pristojne policijske oblasti.
Vojaška akademija
Vojaška akademija sprejme letos 300 gojencev, abiturientov gimnazij in realk ter visokošolcev. Rok za prijave je do vštetega 31. julija. Pogoji za sprejem se lahko vidijo na vseh po veljstvih vojaških okrožij in na občinah. Vojaška akademija je povišana na stopnjo univerze. Študij traja tri leta. Šolnina in vzdrževanje gresta na državne stroške.
Odborova seja sadnih trgovcev.
Dne 15. julija 1934. se je vrštla seja odbora za odsek trgovcev s sadjem, v posebni sobi restavracije g. Benka Josipa, katere so se udeležili razen odbora gg. Čeh Franc, predsednik Združbe, Brumen Joško in Nemec Janez podpredsednika.
Predsedajoči g. Čeh Franc poroča
0	raznih načinih pakovanja svežega sadja namenjenega za izvoz, o prošnjah sadnih trgovcev, ki prosijo, da bi se jim z ozirom na to, da prihajajo nakupovalci iz drugih srezov v naš srez nakupovat sadje, dovolilo tudi njim več sadnih nakupovalcev. Po daljši debati se sklep, ki je bil narejen na sestanku sadnih trgovcev na Cankovi 8. julija 1934., razveljavi in se sklene, da sme letos imeti vsak trgovec s sadjem, isto Število sadnih nakupovalcev, kakor lansko leto, vendar samo take, ki so že bili sadni nakupovalci.
lavna borza dela - ekspozitura v Murski Soboti.
Pregled stanja na delovnem trgu. Iičejo delo moški : 10 poljskih delavcev, 1 kovač, 2 str. ključavn., 7 mizarjev, 1 vrvar, 1 krojač, 1 čevljar,
2	mlinarja, 3 peki, 1 točaj, 3 zidarji,
1	slikar, 1 tesar, 1 trgov, pom., 2 težaka, 1 uradnik, skupaj 38 možkih;
3	poljedelske delavke. Delo je na razpolago: 2 hlapcema, 1 mlinarju, 1 kuharici, 3 služkinjam.
Sokolski nastop v Šalovcih.
Sokolskim nastopom, ki smo jih videli zadnje čase, se je častno pridružil telovadni nastop Sokolskega društva Šalovci v nedeljo, dne 15. t. m., katerega se je udeležilo razen domačinov tudi številno občinstvo od blizu in daleč. Po pozdravnih nagovorih staroste br. Makarija in br. Ni-šelvicerja imenom prekmurskega okrožja, ki sta užgala med zbranimi vihar navdušenja, so se vrstili nastopi posameznih oddelkov, ki so nam po-kažali lepe uspehe tihega sokolskega
dela. Težko je reči, kateri so bili boljši, vsem se je videlo, da z ljubeznijo in vso resnostjo sodelujejo. Ne da bi hoteli delati izjemo, omenimo šalovsko deco in naraščaj iz Ša-lovcev in Vel. Dolenčev, ki so res lepo in skladno izvajali proste vaje, ljubki nastop mačkovske dece, dovršene proste vaje devetorice članov iz Rakičana, proste vaje članov in članic in kot zaključek orodno telovadbo članov z vrhunskimi vajami. Vsak oddelek je pokazal vse, kar zmore in kar zna. Ta nastop je zopet pokazal, da se mladina ob naši severni meji vzgaja v pravem državnem in sokolskem duhu in da so tu zvesti čuvarji narodne in sokolske zavesti. Skratka, bil je lep popòldan, ki se je zaključil s prijetno zabavo. Sicer je bil obisk povoljen, gotovo bi pa bil še boljši, če ne bi imela bližnja strelska družina v Križevcih nagradnega streljanja. Želeli bi, da se sosedna društva, ki imajo vendar isti cilj, vzgajati mladino v narodni in državni zavesti, v bodoče ozirajo na druge prireditve v bližini, kar bo gotovo ne samo vsakemu posameznemu društvu, temveč tudi namenom, katerim služijo, le v korist.
TTiurska Sobota :
—	Kraljeva zahvala. Športni klub Mura v Murski Soboti je prejel od kabinetne pisarne zahvalo Nj. Vel. kralja za vdanostno brzojavko odposlano s proslave desetletnice obstoja kluba. Za pozdravno brzojavko pa se je zahvalil tudi minister za telesno vzgojo naroda.
—	Poročila sta se v Mariboru gospodična Cvetko Olga in g. Haj-dinjak stud. medicine. — V nedeljo sta stopila pred oltar učiteljica gdč. Kalat Štefi in učitelj g. Jazbec L. — Mladim parom mnogo sreče 1
—	Nov oddelek v javni bolnici. Na tukajšnji bolnici se je nanovo u-stanovil kirurški oddelek. Za šefa tega oddelka je imenovan dosedanji pri-marij g. dr. Vladimir Brezovnik. Na ta način ima bolnica sedaj dva oddelka: kirurški in splošni. Splošni oddelek, ki je edino do sedaj obstojal vodi i naprej g. dr. b. Brandieu. Da se je tukajšnja bolnica povspela na tako visoko stopnjo je treba pripisati
je. Ker jo je dogodek silno razburil je vzela iz torbice srebrno tobačnico. Poiskala si je cigareto z zlatim ustnikom in jo prižgala, da se umiri.
Ves prašen je Tone stal na cesti. Ko se je čistil obleko je z začutil pekoče bolečine v kolenu in v ramenu. Pobral je klobuk, ki mu je padel pri padcu na tla in nadaljeval pot. V sebi ni čutil nikake jeze, le neskončno mu je bilo hudo in najraje se bi raz-jokal kakor otrok, ki se krivi pod šibo. Bolečina v kolenu mu je delala pot težavno. Le počasi je stopal po cesti, le na svojo bolečino je mislil, ki se mu je zapekla v meso pri vsakem koraku in vsakokrat kadar je zganil desnico. Moral je večkrat počivati in pot do hriba se mu je zavlekla v neskončnost. Gotovo ne bi prišel pred nočjo domov, da se ga ne bi bil usmilil star voznik, ki se je $ praznim vozom vračal iz vasi. Tone je prisedel k njemu in oba sta dq|go časa molčal*. Le enakomeren peket ko^t in ropotanje slabe zavore 'na vozu je padalo v tišino. (Dalje.)
ze, ki so se strnili kakor zid za njegovim hrbtom. Poznal jih je :
Prav na levi je Recek. Bog mu bodi milostljiv! Pod zemljo je že. Trd in bogat kmet je bil. Ko je prosil, da bi se smel poročiti z njegovo hčerko, mu je zabrusil : Hlapec 1 In je šel med hlapce v svet. Mogoče bi ostal drugače doma in Trplanovina bi imela danes svojega gospodarja. Pa poleg njena Frill . . . Nadzornik v rudniku. Na roke je gledal kako si kopal, trgal in drobil črno skalovje. Njegovi ukazi so upognili hrbtenico in pili moč iz telesa kakor pijavke. In teh Frillov je bilo mnogo, dolga, dolga leta so stali za njegovim hrbtom in spremljali «o ga vse do vrat bolnišnice. Pa so zòpet prišli drugi. Prvi izmed njih mu je napisal na črno tablico, ki je visela nad njegovo posteljo tri spakedrane črke : Tbc. Obsodba je bila napisana in ni več hodil v Sah!. Dona je sedel, le okrog prvega je šel v pisarno kjer so njtt izplačali revno podportK Pa so segle pohlepne rokeR po njej in Š§1 je na pot kakor berf .*! . Rifef pfrazl
za cesto . . . Slednji med njimi je bil županov 1 . . .
„Moj Bog, kam sedaj ?. . . Prokleti 1" Tone je kriknil, hripavo se je odtrgalo iz njega, v hipu pa se je zavedel in se ozrl okrog sebe. Bil je iè izven vasi, sredi polj, ki so spokojno ležala kraj ceste. Ni se še prav ozrl, ko je zaslišal tik za hrbtom drdranje voza in peket kopit. V čudnem strahu je hotel planiti proti njivi. Sirovo pahnjen iz misli, ki so ga vsega objele, je bil ves zbegan. Krilil je z rokami in se opotekal kakor omotičen. Ni vedel kam naj plane pa so že švignili mimo njega konji, blatniki kočije pa so zadeli z vso silo v njega, da se je opotekajoč zgrudil na kup kamenja. Zaslišal je še kletev kočijaža in med ropotanjem kòles, kričav ženski glas :
„Grozno 1 Pri belem dnevu pijan 1? Potem pa je voz zginil v oblakih prahu. Na ovinku, kjer pot «koro pravokotno zavije v njive, seje ozrla dama na vozil. m ko § Videla, da *e y daljavi W cèfte iguje neznanec, je 41 pelje počasne-
kvalifikaciji in odličnim operativnim i uspehom novega šefa ustanovljenega , kirurškega oddelka g. dr. Brezovnika. , K temu je treba še pripomniti, da je ' s sistemizacijo novega kir. oddelka naša banovina pridobila novo kirur- I ško mesto, kar je od velikega pomena za naš kirurški naraščaj. G. dr. Brezovniku iskreno čestitamo k doseženim uspehom, ki so plod njegovega dela.
i
—	Na streliSču tukajšnje strelske , družine se vrši vsako nedeljo streljanje. Dosedanji obisk je prav zadovoljiv in , so se dosegli že lepi rezultatati. Na Čelu strelcev prednjači notar g. Je-zovšek, ki je dosegel največje število točk. Vse člane strelske družine pa opozarjamo, da naj se redno udeležujejo vaj, ker po pravilih nihče ne bo pripuščen k poznejšemu tekmovanju, kdor ni absolviral določeno število streljanj.
—	Na dan Rdečega križa so darovali za tukajšnji sreski odbor društva Rdečega Križa, na nabiralni poli g. Koder notarja in g. Velnar, šol. nadzornika sledeči gg: Brumen Joško 30, Trautman Aleks. 20, Dr. Škrilec 20, Mesarič 20, Kmečka hranilnica 100, Preis 10, Nadai 20, Koder Franc 50, Cvetič 50, Polak R. 20, Šeruga J. 10, Brumen Genovefa 10, Reš 10, Dr. Goljevščkova 20, Verteš 10, Papič Franc 20, Šafran 20, Majer 10, Vra-tarič 10, Paurič 20, Dr. Pinter in Fieck SO, Kukel 10, Türk 20, Močnik 10, Benko 10, Kuhar Franc 50, Trautman Bernad 20, Fridrich M. 10, Gjörfi N. 10, Koder Anton 50, Bac Ludvik 20 Din. (Nadaljevanje.) Odbor se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje 1
Gornja Lendava :
—	Slavnostna otvoritev streliSča. Streljačka družina se mrzlično pripravlja na slovesni dan otvoritve strelišča, ki bo v nedeljo 29. julija 1934. Omenjena slavnost bo velikega obsega kar že priča spored, ki si ga
i je zamislil odbor tako-le. Ob 11. uri je zbor strelcev, od 12.—14. ure bo j sprejem gostov. Ob V2 15. uri krene povorka od gostilne Maršik na strelišče. Na strelišču bo ob 16. uri po-: zdravni govor, ki se zaključi z državno himno. Nato sledi otvoritev stre-1 lišča z častnimi streli zastopnikov ob-] lasti in članov društev. Po javnem i streljanju krene povorka na glavni trg, kjer se izvrši pred zastopniki oblasti mimohod (dtfile) vseh gasilcev. Po končanem sporedu bo v vseh prosto-j rih gostil. Maršik prosta zabava. Že sedaj vabimo k slavnostni otvoritvi vse streljačke družine, sokol, čete in društva ter ostalo občinstvo, da se ta i dan polnoštevilno odzovejo. 29. junija vsi v Gor. Lendavo, to zahteva narodnostni čuti
—	Nesreče. Čurman Josip iz Soti-ne je pri cementiranju razbijal kamen. Drobec kamna ga je zadel na hrbtno stran leve roke ter mupovzročil precej globoko In i cm dolgo rano. — 60 letni Celeč Tereziji iz Dol. Slaveče je zadala krava pri molzenju tak udar,
da je pri tem padla in si zlomila eno kost desne podlehti. — Sarközi Juliju iz Serdice je na ravni premočeni cesti spodrsnilo in si je pri padcu zlomil desno roko v zapestju. Vsi ponesrečenci se zdravijo v domači oskrbi. — 7 letno Obal Gizelo je po nesreči sunil 5 letni otrok z zaprtim nožem v levo oko in ji prebil rože-nico. Oko je v nevarnosti. Odprem-ljena je bila takoj v bolnico.
—	Ne jemlji sosedovo sadje ! 3 fantje iz Kovačevec so si privoščili sosedovo hruško. Prav hlastno so se inastili z dobrim sadjem. A »nepovabljene goste" zapazi sosed ter se jim bliža z namenom, da jih prežene. Ko zapazijo fantiči soseda, pričnejo naglo plezati raz drevo, da bi tako utekli kazni. Dvojica je srečno pobegnila, a tretji, 10 letni Sapač Rudolf, pa je hudo izkupil. Pri skoku z veje je padel tako nesrečno, da si je zlomil ključno kost. Prepeljan je bil takoj v bolnic. Slučaj naj bo resno opozorilo za mladino, ki po večini brez potrebe sega po tujem sadju.
—	Osebne vesti : Gg. Šoštarec Alojzij iz Sodišinci, Koren Ivan iz Renkovci in Berden N. izBogojineso bili v Mariboru posvečeni za duhovnike. — G. Šoštarec je dne 15. julija 1934 ob ogromni vdeležbi naroda v tišinski cerkvi pel novo mašo. — G. Koren bo imel novo mašo dne 22. julija 1934 v Turnišču, dočim bo g. Berden imel novo mašo v Bogojini. Mladim duhovnikom čestitamo in želimo obilo blagoslova v njihovem zvi-šenem poklicu.
—	Preklic. Članek, ki je bil objavljen pod naslovom »Dobre vezi s Francijo" preklicujemo, ker smo naknadno doznali, da se gospa Žekš Frančiška iz Kovačevci ne bavi s spravljanjem delavcev v Francijo. Res je, da je s pomočjo svojega sina, ki je v Franciji, spravila nekaj delavcev na delo, za kar ji pa gre vse priznanje in zahvala, saj je s tem pomagala nekaterim našim brezposelnim do kruha.
Intervencije :
Vsled intervencije g. banskega svetnika Küharja je dne 8. 6. 1934 v svrho asanaclje vodnjaka prispela od Higijenskega zavoda v Lljubijani na Gorico komisija. V to svrho se dela sedaj načrt in je pričakovati, da se bo delo na tako potrebnem vodnjaku na Gorici kmalu začelo. Izvirajoča voda je zdrava in v taki množini, da bo zadostovala ne samo za prebivalce Gorice, temveč tudi za bližnjo okolico.
Ravno tako se bode na pobudo banskega svetnika g. Küharja s pomočjo Higijenskega zavoda napravil pred šolo v cerkvenem parku v Puconcih moderni vodnjak, ki bo ustrezal vsem potrebam naroda, a zlasti šolskim otrokom. G. banskemu svetniku se za njegov trud prav toplo zahvaljujemo.
GASILSTVO:
Vatrogasni Savez je določil za gasilsko slavo vsako leto 15 julij. Že v tem letu se je 15. julij slavil pri gasilcih iirom države in tako tudi v naši župi. Prijetno je bilo videti strumne gasilce, med njimi častitljive starčke, ki so prihajali v odredih, deloma z godbami k službi božji in dalje na slavnostne prostore, kjer so
podali starešine jedrnate govore o pomenu gasilstva in vspodbujali tovariše k nesebičnemu, človekoljubnemu in vzajemnemu delu s ciljem : Bogu v čast in bližnjemu na pomoč.
Jedrnati, strokovno in patrijo-tično podani govori, učinkujejo na tovariše gasilce in navzoče prebivalstvo pri sličnih proslavah prav po-voljno ter zapuščajo pri prisotnih globok vtis. Tako je bilo n. pr. na Tišini, kjer je postrojenim gasilcem tovariš načelnik Sreš v zbranih bese dah povdarjal dolžnosti gasilskih ustanov, ne le za svoj prostovoljni poklic, temveč tudi napram kralju in domovini.
Čete Bakovci in Krog so dospele k sv. maši v Mursko Soboto z godbami in svirajoč po mestu strumno odkorakale na svoje domove. S tem so tembolj opozorile narod na gasilsko slavo, zakar jim gre prav prisrčna zahvala.
Želeti bi bilo, da se narod bolj oklene gasilskih slav in s tem izkaže priznanje onim številnim gasilskim četam, ki delujejo za vsesplošni dobrobit naroda.
ITied tednom :
DOmfl:
Stari guslar Survatovič iz Črne gore je izklesal umetniške gusle iz domačega marmorja. To svojo umetnino bo poklonil Nj. Vel. kralju.
Eden največjih milijonarjev v naši državi je Stipa Šare, ki se bo moral zagovarjati pred šibeniškem sodišču, ker je kupoval od tatov za malenkostne denarje razne stvari, ki so bile ukradene na ladjah in v neki tovarni.
Kmet Mile Djekič iz Miškovca je v blaznosti napadel vola in ga začel grizti z zobmi in klati s topim nožem. Vol se je blazneža zaman otepal in je izkrvavel, preden so domači prišli na pomoč.
Zaklade nekdanjih bosanskih kraljev iščejo kmetje v okolici Ključa. Povod temu je bil, da je neki pastir našel nekaj starinskih zlatnikov. Sedaj ljudstvo misli, da je v bližini zakopan velik zaklad.
Strašna žaloigra se je dogodila v vasi Selcu ob Albanski meji. Kmet Čeljoša je doma klal ovce za številne delavce, ki so mu delali na polju. Pri delu ga je opazoval njegov 6 letni sinček. Ko je oče z materjo odšel na polje, je otrok vzel nož in zaklal svojega eno-letnega bratca, ki je spal v zibelki. Ob groznem prizoru, se je oče tako razjezil, da je svojega sina vrgel v zid, da je obležal mrtev na tleh. Iz žalosti nad svojim početjem je potem skočil v vodnjak, kjer je utonil, obupana žena pa se je ustrelila.
DRUGOD :
V bližini Salerma (Italija) so otroci na skrivaj odpeljali nekemu posestniku konje s kočijo vred. Na poti pa so se otrokom konji splašil] ter zdrveli po cesti in naleteli na nasproti se bližajoči brzovlak, ki jih je povozil. Konji so bili popolnoma razmesarjeni, mrtvih paje bilo tudi vseh pet otrok, ki so se nahajali na vozu.
Neki posestnik v Rügenu si je v samomorilnem namenu napolnil vse žepe z dinamitom. Dinamit se je už-gal in nastala je tako strahovita eksplozija, da so se bližnje hiše tresle kot pri potresu.
Letošnja proslava ameriškega narodnega praznika v Newyorku je zahtevala 100 mrtvih in nad 100 ljudi hudo ranjenih. Nesreče so nastale radi velikega prometa.
Silne povodnji so nastale v južnem Afganu. Utonilo je nad 90 ljudi in na tisoč glav živine.
V Moskvi so ustrelili tri konjske tatove. Ti tatovi so bili vodje večje tolpe, ki je pozimi v bližini Moskve ropala konje in tudi zažgala mnogo hiš.
Iz neke bolnišnice za gobavce v Kalkuti je pobegnilo 550 bolnikov. Bolniki so se utaborjli na prostem in se niso prej umaknili, dokler ni vlada zvišala njihove bolniške prispevke zà prehrano.	_
SOKOL
Vsem edinicam Prekmurskega okrožja!
Pozivamo vse edinice, da nam najdalje do 30. julija 1934 brezpogojnö javijo itevilo udeležencev zleta v Zagrebu in sicer ločeno :
a) telovadcev, b) telovadk, c) ostalih članov, č) članic.)
Te podatke brezpogojno rabimo, radi določitve prostora. Zdravo I
Upravo S. d. Murska Sobota.
Kolesarska dirka S. K. Mure.
Kljub temu, da je v Prekmurju toliko koles kot malokje v ostali državi, je le malo takih, ki bi se ba-vili s kolesarstvom kot športom. Pri nas je bilo kolo pač le prometno sredstvo. V zadnjem času pa je med soboško mladino naraslo zanimanje za to težko športno pänogo in marsikateri soboški vozač je stopil v resen trening.
Z ozirom na zanimanje za kolesarstvo je Mura razpisala propagandno cestno dirko, ki sebo vršila v nedeljo,' dne 22. julija. Vozjiči bodo startali s športnega igrišča v odmoru nogometne predtekme Ptaj rez.—Mura rez. tér bodo vozili preko Martjanec in Dóbrovnika v Dolnjo Lendavo m od tam preko Beltlnec nazaj v Mursko Soboto; cilj bo na športnem igrišču.
Dirka obeta biti zelo zanimiva. Domači dirkači stojijo pred težko nalogo, zastopati morajo namreč sobo-ške barve proti rutiniranim nasprotnikom it Čakovca, Ormoža in Dolnje Lendave. Upamo, da bodo svojo nalogo dobro fmlili.
Nedeljski nogometni program
Poleg kolesarske dirke priredi Mura tudi dve nogometni tekmi. Po dolgem času bomo videli v Murski Soboti prvo in rezervno moštvo S. K. Ptuja. Tekma med Ptujem in Muro ima revanžni karakter, saj je Ptuj v spomladnem prvenstvenem tekmovanju odnesel pičlo zmago. Ptuj bo za Muro prav gotovo tndi topot trd oreh in domačini bodo morali napeti vse sile, če se hočejo rehabilitirati za zadnji poraz.	' Nc.
29. julija 1934 vsi v Gornjo Lendavo h slavnostni otvoritvi strelišča ! !

Pogoii
za sprejem v Državno moško obrtno šolo za pletarstvo v Ptuju.
Pletarstvo more nudili kot domača obrt mnogim lep zaslužek posebno takrat, ko kmetijsko delo počiva.
5	to obrtjo so pa dani življenski pogoji tudi vsem onim osebam, ki vsled svoje pohabljenosti ne morejo opravljati drugih poslov in je njih življenski obstoj odvisen le od milosti svojcev, javnosti in občin.
Državna moška strokovna šola za pletarstvo v Ptuju ima predvsem namen ižvežbati praktično in teoretično v pletarstvu in vrboreji učence obojega spola in jih usposobiti zä pletarske pomočnike. Slednjim pa pomaga po dovršeni učni dobi do zaslužka, ako nebi mogli pletarstva izvrševati na svojih domovih.
Učna doba traja dve šolski leti.
Šolsko leto se prične 1. septembra 1934.
V prvi razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovršili vsaj
6	razr. (fetnikov) osnovne šole in imajo najmanj 14 let. Prijave se lahko izvršijo pismeno in morajo vsebovati :
1. krstni Ust, 2. Domovnico, 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo, 4. Izjavo starišev (varuha) s katero se zavezujejo, da bodo vzdrževali gojenca, 5. potrdilo davčne uprave o višini neposrednih davkov roditeljev.
Šoli je priključen internat, ki se nahaja v Dijaškem domu v Ptuju. Oskrbovalnina v internatu Din 500.-mesečno, privatno tudi cenejše. Pridnim ubogim učencem se bodo po možnosti izposlovale podpore.
Prijave, kolekovane s kolekom Din 5.-, je vposlati vključno do 1. septembra 1934. Vsak prijavljenec sprejme pismeno rešitev.
Podrobnejša pojasnila daje upravitelj šole.
iz katerega lahko! naredite JaDIU5 izvrsten jabolčnlk ne da rabite naravnega jabolčnika po navodilu gosp. Dr. J. WoSnJaka. Lahko pa tudi uporabite namesto sladkorja VaS domali med. Pišite po navodila „Jablus" FRANC REINER, PODČETRTEK.
Pekovskega vajenca
' sprejmem takoj. JOSIP VIDENŠEK, pek Murska Sobota.
Sreska kmetijska razstava v H. Soboti
(Nadaljevanje)
Pri namiznih sortah je navesti tudi količino za prodajo in ceno.
2) Vina.
a)	Stara vina po buteljki po 0.71.
b)	Nova vina do 2 leti stara po 2 buteljki po 0.7 1.
c)	Peneča vina po 2 buteljki po 0.7 1.
Buteljke morajo biti etiketirane (s popisom sorte vina, lastnik vina, ime in priimek razstavljalca, količina za prodajo in cena).
3)	Tropino ve c po 2 buteljki po 0.6 1.
4)	Konjak po 2 buteljki po 0 5 1.
Tudi buteljke tropinovca in ko-njako morajo biti označene kot vinske.
5)	Grozdni sokovi (brezalkoholna vina) po 2 buteljki po 0.7 1.
6)	Razno predelano grozdje. 0.5 - 1 kg.
7)	Vinski kis po 1 buteljko 0.7 1.
III. Drevje in trsje.
1)	Sadna drevesa, cena istih, množino za prodajo, sadni divjaki, podlage, sadno seme itd.
2)	Trsni ključi, korenjaki, cep-ljenke po 5 komadov. Označene morajo biti vse razstavljene podlage in zahtevane sorte, količina pridelka za prodajo in cena.
3)	Sadjarsko, vinogradniško, kle-tarsko orodje, stroji, pripomočki, sredstva, fotografije, statistični materijal, modeli itd.
IV. Šolski vrtnarski oddelek.
Šolski modeli in drevesnica, načrti in modeli (vzgoja divjaka iz semena itd.) Sadovnjak : sajenje in oskr-bovnje sadnega drevja. Oblike sadnega drevja. Sadni škodljivci in bolezni (živalski, rastlinski), koristne živali. Sredstva za uničevanje sadnih škodljivcev.
Pridelki v šolskih sadovnjakih. Delovna šola in koncentracijski pouk s posebnim ozirom na kmetijstvo. Ze-lenjadni vrt. Cvetličarstvo na šolskem vrtu. Priprava zemlje, živa in mrtva plast zemlje. Učila in samoučila. Shranjevanje in uporaba vrtnih pridelkov. Reja malih živali. Šolski vrt in kmetijstvo. Literatura o povzdigi kmetijstva. Trgovski oddelek. Detal-nejši program šolsko vrtnarske razstave so že prejela šolska vodstva.
V. Gozdarski oddelek.
1)	Gozdna semena.
2)	Gozdne sadike iz ban. gozdne drevesnice Murska Sobota.
3)	Vrste gozdnega drevja, ki uspevajo v srezu in izdelki tukajšnjih žag, po vrsti drevja in sortimentih.
4)	Objekti, ki kažejo bolezni in poškodbe po gozdnem mrčesu na drevju.
5)	Najvažnejši gozdni škodljivci.
6)	Propaganda gozdarstva, razni idejni letaki, ki ponazorujejo pomen varstva izkoriščanja in vrednost gozda. Lovstvo v srezu, pomen, škodljive in
koristne divjačine za naše gozdarstvo. *
Privatni razstavljalci bodo na podlagi ocen prejeli nagrade v obliki orodja, strojev, semena, kmetijskih knjig. Kot najvišja nagrada se bo mogla priznati diploma ministrstva za kmetijstvo.
Vse zbrane razstavne predmete je izročiti razstavnemu odboru najkasneje do 1. X. dopoldne v Sokol-skem domu v Murski Soboti.
Razstavo bo svečano otvorila dne 13. oktobra 1934. kralj, banska uprava.
Po otvoritvi bo mogoč brezplačen vstop.
Ob priliki razstave se bodo vršila tudi razna kmetijska predavanja, ki se bodo še objavila.
KTTÌETUSTVO
Uničevanje poljskih miši.
Po nekaterih občinah so se že sedaj pojavile poljske miši v večjem številu. Da se to nadlogo čimpreje uniči, bi se moralo organizirati skupno uničevanje miši. V ta namen priporočam barijev karbonat, ki se je obnesel kot odlično sredstvo za uničevanje miši. Barijev karbonat (ki izgleda kakor bela moka) se zmeša s kuruzno moko v razmerju 1 proti 6, torej kg barijivega karbonata se zmeša s 6 kg kuruzne moke, s te mešanice se napravi testo. To testo se sme obdelovati le z zdravimi neranjenimi rokami ali z lesom, kar je še bolj varno. Dobro zgneteno testo se speče, kot pogača. Te pogače se nesme prejeti z roko, razrezati se jo mora s čistim nožem v komadiče v velikosti kuruznega zrnja. Tudi teh ko-madičev se nesme prejeti z roko, ker miši imajo silno dober vonj in bi se tako nastavljenega strupa izognile. Strup se nastavi v kako staro žlico po pet takih drobcev v mišje luknje.
Posodo, kjer se je delala ta pogača ter vse orodje in roke se mora dobro oprati, ker barij je hud strup. Zato se mora delati ž njim jako previdno, da ne pridejo do teh pogač druge živali ali otroci.
Barijev karbonat se naroči preko občin na sreskem načelstvu. K nabavni ceni bo tudi nekaj prispeval sreski kmetijski odbor.
Gradba silosev (železo betonski nižinski tip) se prične v ponedeljek dne 23. t. m. pri Titan Janezu v Černelavcih. Takoj nato ali istočasno se bo gradilu pri Perkiču in Kuminu v Veščici. Tu se bo lahko vsak ogledal, kako se gradi takšen silo. Nato se bo gradilo po temle vrstnem redu: Martjanci, Markišavci, Puconci, Predanovci, Pužavci, Strukovci, Can-kova, Pertoča, Dankovci, Križevci, Markovci. Ta vrstni red pa ni obvezen, lahko se spremeni v sporazumu s sresk. kmet. odborom kot lastnikom kovinastih opaž (modelov). Te modele si mora vsak sam odpeljati in jih potem nepokvarjene vrniti. Da bo šlo to delo hitreje naprej in da bodo prišli vsi do jeseni na vrsto, si naj vsakdo, ki namerava sedaj graditi silo, vse pripravi, kot pesek, gramoz in drugo.
Sržne cene:
Novi sad. Pšenica bač. okol. Novi Sad, 78 kg. Din 107.50-110, nova 79 kg. Din 102-105, bač. okol. Sombor, 78 kg. Din 105-107.50, nova 79 kg. Din 100-102.50, srem. bač.
78	kg. Din 107 50-110, nova 79 kg. Din 102 50—105, gbač. 78 kg. Din 107.50-110, nova 79 kg. Din 102 50 do 105, bač. potiska 77 kg. Din 110 do 112 50, nova 75 kg. Din 110 do 112 50, ladja Tisa 77 kg. Din 112 50 do 115, nova 79 kg. Din 112.50—115, bač. ladja Begej 77 kg. Din 112.50 do 115, nova 79 kg. Din 110 11250, slav. 78 kg. Din 107.50-110, nova
79	kg. Din 102.50-105, srem. 78 kg. Din 107.50-110, nova 79 kg. Din 100 do 102 50, gban. 76 kg. Din 102 50 do 105, nova ne notira, bač. ban. ladfa Donava, nova 79 kg. Din 110 -112.50,
gban. 77 kg. Din 105- 110 50. nova 79 kg. Din 100—102 50. — Koruza bač. Din 97-99, bač, okol. Sombor Din 98-100, ban. Din 95 97 srem. par. Indjija Din 97-99, ladja Šid Din 104-106, ladja Tisa in Donava Din. 106 — 108, moka neizpremenjena, otrobi bač., srem. v juta-vrečah Din 80 do 82 50, ban. v juta-vrečah Din 77.50 do 80, bač. v juta vrečah Din 85—90. Promet srednji. Tendenca omahujoča.
Mariborski živinski sejem dne 10. julija. Prignanih je bilo IT konjev, 15 bikov, 166 volov, 346 krav in 13 telet, skupno 557 glav. Povprečne cene so bile sledeče : debeli voli Din 3 50 - 3 75, poldebeli Din 2-2.75, plemenski Din 2—3 50, biki za klanje Din 3-3.50, klavne krave debele Din 2 50—3 50, plemenske krave Din 2 do 2 50, krave za klobasarje Din 1 50—2, molzne krave Din 2 50 3, breje krave Din 2 50-3, mlada živina Din 2 50 do 4, teleta Din 4-4 50. Prodanih je bilo 359 komadov, od tega 1 komad za izvoz v Avstrijo.
Svinjski sejem v Ptuju ll. julija je bil slabo založen in tudi kupčija ni bila boljša. Prignanih je bilo 157 rilcev. Cene za kg. žive teže so bile sledeče: debele Din 6—7, pto-lenki Din 5-6, plemene Din 5-5.50, mrtve teže Din 9: Prasci stari 8 — 10* tednov so se prodajali po kakovosti Din 75-140 komad.
Mariborski svinjski sejem 13. julija. Na svinjski sejem je bilo prignanih 176 svinj. Cene so bile sledeče : mladi prašiči 5 6 tednov stari Din 90—100, 7-9 tednov stari Din 120-150, 3- 4 mesece Din 250—300, 5-7 mesecev Din 320 380, 8-10 mesecev Din 400-450, 1 leto Din 500 do 550, 1 kg. žive teže Din 5 6, mrtve teže Din 8 50-10. Prodanih je bilo 114 komadov svinj.
Stavbišča
v Murski Soboti se prodajo iti se za plačilo sprejmejo tudi vložne knjižice murskosoboških zavodov. Naslov v PREKMURSKI TISKARNI.
J. 83/34 -7
Draibeni oklic
Dne 11. septembra 1934 ob 9. uri uri bo pri podpisanem sodišču v sobi-št. 18 dražba nepremičnin hiše, gozdov itd.
Zemljiška knjiga Tešanovci >/« vi. št. 121, 526; i/2 vi. št. 123, 426.
Cenilna vrednost : 25.764 D. 14 p.
Vrednost pritikline : 1685 Din.
Najmanjši ponudek: 17.17650D.
Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, s'cer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na draž-beni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Sresiio sodišče o M. Sobotf,
dne 4./7. 1934.
Travnik
10 oralov se proda tudi za vložne knjižice mur-sko-soboških zavodov.
Nasiov v PREKMURSKI TISKARNI