Razne stvari. Iz domaČih krajev. Slavlje v Lehnu. Kakor so prihajali za Viljem Tella svobodoljubni Švicarji na planoto Riitli, da se posvetujejo, kako osvoboditi domovino težkega tujega jarma, tako so se zbirale zadnjo nedeljo dne 4. avg. v Lehnu rodoljubkinje in rodoljubi iz zelenega Pohorja in dravske doline, da storijo nov korak za osvoboditev slovenske šolske dece. Dstanovila se je ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda za Sv. Lovrenc in okolico. Zborovanje je otvorila sklicateljica gospica Mina Pernatova, pozdravila s prisrčnimi besedami od raznih strani došle goste ter omenila namen zborovanja. Z burnim ploskanjem so ji odzdravljali navzoči. Slavnostni govor je imel gosp. prefekt Kor o š e c. Na smrtno postelio je položen narod, ki si upa zagotoviti svoj obstanek le s pomočjo drugih prijateljskih mu narodov, ali pa ki samo sanja o zlatih časih lepše bodočnosti, ko bodo morda ugodni valovi političnega morja vrgli potapljajoči se narod na suho ter mu rešili na tako čudežen način njegovo življenje. Narod, ki hoče živeti, mora znati sam braniti svojo čast, mora se tudi s a m boriti za svoj obstoj ter neprestano delati za svoj prosvetni in gmotni napredek. Ne v sanjarjenju, ampak v delu je reSitev vsakega naroda! In jedno tako delo se je izvrSilo danes, ko se Je ustanovila ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda. Sezidal se je nov arsenal, v katerem bodo skladale vrle rodoljubkinje bojna orožja ter jih izročala slovenskim boriteljeiu, da branijo slovensko deco potujčenja. Zborovalci so dičnim gospem in gospicama iz Št. Lovrenca in okolice za njih rodoljubno delo zaklicali z govornikom: Cast in slava! Na to je bila pod predsedstvom gospe Urbanč e v e volitev novega odbora. Z vsklikom se je izvolil pripravljalni odbor kot odbor za prvo društveno leto. Blagajničarka gospica Julčka Ladinekova je poročala o gmotnem stanju mlade podružnice. Podružnica ima 4 ustanovnike in 65 rednih udov. Glasen dokaz, kako marljivo je agitiral pripravljalni odbor! Gospica blagajoičarka je sklenila svoje poročilo z besedami, polnimi ognjevite Ijubezni do domovine, ki so izvale pri zborovalcih plameneče navduSenje. In začela se je prosta zabava. Podružnica je storila vse, da je tudi ta dobro uspela. Tamburanje, petje, šaljiva poSta, buffet itd. vse je pomagalo, da se j$ostje dobro. zabavajo. Naj procvita Sentlovrenska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda! Velik politični shod skliče kat. pol. druStvo za okraj Sv. Lenart v Slov. gor. dne 25. avgusta k Sv. Trem Kraljem, župnije Sv. Benedikta. Poročala bosta državni poslanec dr. M. Ploj in deželni poslanec prof. Fr. Robič. Govoril bo tudi o živinoreji g. potovalni učiteli JelovSek in razni drugi govorniki. Ta shod utegne biti največji, kar jih je doslej priredilo imenovano politično druStvo. NatanCneji vspored priobčimo pravočasno. f Ivan Miklošič. Dne 3. avgusta je umrl v Mariboru c. kr. vadnični učitelj na učiteljišču mariborskem g. Ivan Miklošič v starosti 77 let. Bil je slovenski skladatelj. Blagor njegovi duši! f Dr. Ivan Erižanič. Pogreb dr. Ivana Križanič pri Sv. Križu na Murskem polju dne 2. avgusta je bil veličasten ter je pokazal, kako so ga Ijubili duhovni sobratje ter spoštovalo verno ljudstvo murskopoljsko. Duhovnikov je bilo pri pogrebu 62, ljudstva pa na več tisoče. V slovo je govoril pokojniku stolni župnik preč. g. Jakob Bohinc, maševal preč. g. kanonik dr. Ivan Mlakar, pokopal pa ga je preč. g. stolni prošt L. Herg. Životopis prinesemo v edni prihodnjih številk. Potrjenje. Cesar je potrdil izvolitev g. Fr. Welle, načelnikom in g. I. RoSkerja njegovim namestmkom okrajnega zastopa Sv. L e n a r t v Slov. goricah in g. Jos. Janežiča, načelnikom okrajnega zastopa B r e ž i c e. lmenovanje. Avskultant g Fr. Mavar, ki je nekoliko časa bil tudi pri tukajšnjem sodišču ter je slovenskim krogom v ljubem spominu, je imenovan sodnim pristavom za Podgrad v Istri. Čestitamo! Dani se! Pri Sv. Benediktu v Slov. gor. sta vrnila »giftno kroto» tista dva naročnika, ki sta se prva naročila na njo. Spoznala sta, da je vsa pisava «Štajerca» ali »giftne krote» sama laž, hinavščina, lumparija, lopovstvo, nemškutarija i. t. d. Vrlo dobro! Vrbu tega sta postala uda bralnega društva in naročnika «Našega Doma>. Nekaj pa je še trdovratnih. To pa so ljudje, o katerih lahko z ozirom na «Štajerca> rečemo: Gliha vkup štriha! Slovenska trgovina v Mariborn! Lepa, moderna trgovina s špecerijskim in mešanim drobnim blagom, z dovoljenjem za pretakanje in prodajanje piva, vina in žganja v steklenicah, — edino v najlepši in najživahnejši ulic-i v Mariboru se takoj s proste roke za gotov denar proda. Voč pove gospa Amalija Marin, Bismarkstrasse (poprej Biirgerstrasse) v Mariboru. Pri Mariji Snežni na Velki je Sola zaprta zaradi oslovskega kašlja, ki vlada med otroci. Utnrlo je že več otrok. — Dne 28. julija je umrl edini sin svojih starišev Janez Perko, priden mladenič, star okoli 32 let. Hudo prizadete stariše tolaži Bog! Iz Cmureka nam pišejo, da se je 4. t. m. blagoslovila tamkaj zastava veterancev. Na jedni strani zastave je sv. Jožef, na drugi cesarski orel. Blagoslovljenje se je vršilo na glavnem trgu. Mnogo društev s 15 zastavami se je udeležilo slavnosti. Tudi hajlalo se je. Kat. pol. društvo nSava" ima dne 11. t. m. ob 3. uri popoldne svoj občni zbor in javni shod v hiši g. Jan. Iljaš-a v Pišecah. Dnevni red: pozdrav predsednika, razlaganje društvenih pravil, govor o liberalizmu — govori g. dr. Fr. Jankovič, okr. zdravnik v Kozjem, poročilo drž. in dož. poslanca g. J. Z i 6 k a r j a, sprejem novih udov in prosti nasveti. Odbor «Save». Umrl je v Padovi na Laškem jurist g. Makso Čuček, sin g. dr. Čučeka ter svak g. dr. Jurtele v Ptuju. R. i. p.! Strašno smrt je imela žena g. žingoviča v JaniSbergi, Marija Zingovič. 2e trikrat so priSli neki fantje k Žingoviču, a tretjikrat zažene nek fant nož 60-letni starki v prsi, da je k priči izdihnila svojo dušo. Blaga žena bo pokopana pri Kapeli 6. avgusta. Lahka ji bodi zemljica! Za železnico Grobelno-Slatina se je pooblastil štajerski dež. odbor, nakazati dovoljenih 800.000 K dotičnemu delniškemu društvu, ako: 1. ne bodo presegali stroSki 3,040.000 K. 2. Ko dobi dotična delniska družba koncesijo ter železnico tudi dogradi. 3. da družba povrne dež. železniskemu odseku vse stroške, katere bo ta imel z načrti. 4. da se prepusti dež. odboru v upravi nove železnice primerno zastopstvo deželnih interesov. Vsenemški poslanec Franko Stein pride 25. avgusta v Celje in bo baje od nemških Celjanov slovesno sprejet. Celjski občinski svet ga bo pričakoval na kolodoru. Slovenci ne smejo sprejemati slovesno svojih gostov, pač pa Nemci. Zakaj ta dvojna mera? Sicer pa tudi Stein in njegov sprejem ne bo podaljšal življenja >nemškemu« Celju! Duhovniške vesti. V Langu pri Lipnici je umrl upokojeni župnik č. g. Anton Šunko, rodom Mariborčan. N. v m. p.! Okrajni zastop mariborski je podaril nemškemu šulferajnu 200 K. Da se mestni gospodje, ki sedijo v zastopu, niso temu izdatku uprli, nam je umevno, da pa tega niso storili zastopniki kmetskih občin, kaže, kako malo znajo zastopati kmetske koristi. Okrajni zastopi ne smejo za take nepotrebne reči izdajati denarja, ki ga z žulji zasluži kmetski davkoplačevalec. Za regulacijo Pesnice pa je dal okrajni zastop celih — 30 K!! Iz šole. Jednorazredna Sola pri Sv. Roku pod Bočem se razširi v dvorazrednico. Dčiteljica v Slov. Bistrici gca Em. Gherbas je stopila v pokoj. Nadufiitelj v Zetalah je postal učitelj g. Martin Sotošek, učitelj-voditelj pri Sv. Joštu na Kozjaku g. nadučitelj iz Primorskega lvan Krajnik, učiteli pri Sv. Nikolaju pri Laškem je postal gosp. Henrik Hribernik, v Hrastniku g. Jakob Rainer iz Kranjskega. V Majšberg prideta kot učitelj g. Ivan GlinSek, kot učiteljica gospa Ljudmila GlinSek roj. Liek iz Nove cerkve pri Ptuju, na šolo Ptuj okolica pride gca. Marija Luknar. V Zdolah pri Brežicah bode v nedeljo dne 11. avgusta t. I. takoj po večernicah — v gostilni gospoda Črnoga javen shod. Dnevni red: Gospodarska organizacija v breškem okraju. Glavna sknpščina družbe sv. Cirila in Metoda. Z včerajšnim vlakom prišlo je le Se malo skupščinarjev v Maribor. V Narodnem domu je bil zvečer sestanek doSlih gostov in mariborskih rodoljubov. Ob pol desetih se pripelja vodstvo družbe in menda večina skupSčinarjev. Na kolodvoru ne bo slovesnega sprejema, ampak Sele v Narodnem domu. Govorila bo blagorodna gospa dr. Glaserjeva, šopek bo izročila predsedniku družbe učenka Ela Marinova. Iz Rogačke Slatine. Dne 30. julija so se poklonili Hrvalje in Slovenci škofu Strossmayerju, ki biva sedaj v Slatini. V imenu Slovencev je govoril «5. g. nadžupnik slatinski Fr. Korošec. — V ponedeljek, dne 5. avgusta so priredili svetokrižki Slovenci na vrtu g. Fr. Ogrizeka veselico v čast škofu Stossmayerju. — V Slatini leži bolan tržaški škof monsig. Šterk. Zdravje se mu je zadnji Cas zboljšalo. V Št. Lovrencu nad Mariborom je dne 31. julija pokral neznan tat ves denar iz nabiralnikov v ondotni župni cerkvi, samo v ednem je pustil 2 kr. Iz Ruš. Pokojni gospod dr. Ivan Križanič, stolni dekan, ki so nenadoma naglo umrli, so hodili pred svojo smrtjo Se v RuSe na božjo pot, se Mariji priporočat. Njih navada je bila, vsako leto preljubo mater Marijo v RuSah obiskati, zlasti ako so imeli kaj posebnega na srcu, ali da se Mariji zahvalijo za kako izproSeno dobroto ali da se ji v kaki težavi priporočijo za pomoC. Tako so prišli letos na Marjetino 20. julija s svojim dobrim prijateljem g. Str. peS iz Maribora, so tukaj opravili daritev sv. maše, po zajuterku so dolgo molili v cerkvi, potem pa se spet peS v mesto povrnili. Bili so bolj zamišljeni in tihi ko drugekrati, in vprašani, kaj neki imajo na srcu, se izrazijo: Ne počutim se nekaj prav dobro, zato hodim peS in sem priSel rufike matere božje pomoči prosit. Marija jim je gotovo čez 11 dni, 31. iulija na njihovi smrtni postelji na strani stala in jih tolažila. Blagi pokojnik bodo RuSancem v vednem spominu ostali, ker so tukaj tolikokrat božjo besedo oznanovali, po svojem romanju v Lourd v Rušah tridnevno poboznost na čast lurški Mariji obhajali; imeli so vse tri dni sami vse propovedi; zato je tudi nepričakovana rest njihove nagle smrti Rušance do srca pretresla in občno žalovanje povzročila. R. i. p. Na Humu pri Ormožu bode dne 15. t. m. to je na Velike maše dan ob pol 3. uri popoldan v Solskem poslopju, na prošnjo občine, poučno predaval deželni potovalni učitelj g. Ivan Bele o sadje- in novi trtoreji. K obilni udeležbi so vabljeni vsi, kateri se za to imenitno preosnovo zanimajo. Odbor. V Novi cerkvi, v okolici Višnjavas, je treščilo dne 2. avgusta pri Francu Zupanek. Zgorela je hiša in hlev. Posestnik je bil zavarovan. Od Sv. Eme pri Šmarja nas opozarjajo, naj popravimo, da na shodu v Pristovi ni bil navzoč nadučitelj zibički, marveč neki drugi gospod, kojega pa so smatrali za zibičkega nadučitelja. Toliko resnici na čast! Žnpanstvo iljaševsko na Murskem polju nam je doposlalo prisrčno sestavljeno sožalnico za pokojnim dr. Ivanom Križanič, ki jasno kaže, kako globoko ga je ljubilo domače ljudstvo. lz Laškega trga smo sprejeli dopis, v katerem se ostro napada občinski zastop zaradi nameravanega vodovoda. Za vodovod je proračunjeno 120.000 K. Voda, ki se sedaj misli porabiti, neki ni najboljše kakovosti. Iz Loč. Obhajali smo tukaj od 28. julija do 1. avgusta tridevnico za odpustke svetega leta. Vodila sta pobožnost dva prečestita gospoda misijonaria iz Maribora: g. Frane Javšovec in g. Karol Jevšenak, ločki rojak. Obhajanih je bilo nad 1200 vernikov. — Gospod dal, da bi bila ta prelepa nepozabIjiva pobožnost celi župniji v izveličanje. Venec na grob dr. Ivanu Križaniču. Nenadna smrt stolnega dekana dr. Iv. Križaniča je hudo pretresla vse, ki so rajnega poznali, njegova izguba se čuti na vseh straneh, ker je rajni res bil vsestransko delaven. Ena najlepših zaslug je brezdvomno njegova prav očetovska skrb za naše dijake. Ustanovil je in dolgo lel vodil mariborsko dijaško kuhinjo, kjer se je vsak dan nahranilo mnogo ubožnih slovenskih dijakov. Rajni gospod je pri svojih mnogoterih prijateljih in znancih trkal za podporo, največ pa sam žrtvoval. 2 njim so dijaki izgubili skrbnega krušnega očeta. Žalostno bi bilo, ko bi sedaj zahirala prepotrebna dijaška kuhinja v Mariboru, ki je rajnemu bila tolikanj pri srcu. Zatorej uljudno pozivijenio vse častilce, prijatelje in znance, posvetnega in duhovskega stanu, da položijo venec na grob dr. Ivana Križaniča, ne iz cvetlic, ampak iz milodarov za dijaško kuhinjo v Mariboru. >Slovenski Gospodar« bo redno prinašal seznamek darov, poslanih za dijaSko kuhinjo v Mariboru v spomin na dr. Ivana Križaniča. Darovi se lahko pošiljajo upravnistvu «Slov. Gospodarja* ali pa na g. M. Štrakl-a, korvikarja v Mariboru. Iz drugih krajev. Smrt cesarice Friderike. Cesarica Friderika, mati nemškega eesarja Viljema II., je dne 6. avg. v gradu Friedrichshof umrla. Bolehala je že delj Casa. Požari na Kranjskem. Kranjska je letos hudo prizadeta po požarih. Dne 4. avg. je bil zopet velik požar v Podhpi pri Ajdovcu. Zgorelo je 49 hiS. Škoda je velikanska in ljudstvo trpi bedo. Zažgali so otroci. V največji vročini skoro zmrznil. Prebivalci mesta Hamiltona ne morejo skoro dihati od velik vročine. Vročina je dosegla že 40 stopinj C. Neki Toraa Powers ima v Hamiltonu ledenico, v katero se je Sel hladit, a zaprl je za seboj vrata tako nerodno, da ni mogel iz ledenice. Ko so Powersa našli v ledenici, bil je na ledu na pol — zmrznjen. Prastaro drevo se nahaja v Mehiki. Drevo spada v vrsto cipr.es in raste blizu znamenitih razvalin Mitla, v državi Kaksaka. Obseg debla meri 49 metrov in sodijo, da je drevo staro 800-1000 let. Prnska surovost. 2upan malega poznanjskega mesta Dobrzice — Brandenburger je imel terau «omikonoscu» — se je vrnil z oboroženimi orožniki v tamošnjo katoliško cerkev, ko je duhovnik Nizinski pripravljal poljske otroke za sprejem sv. zakramentov. 2upan je duhovniku naznanil, da je to storil na ukaz «landrata» Hahna. Duhovnik je zahteval pismeni ukaz, a ker ga župan ni imel, ugovarjal je zoper tako ravnanje in je dalje poučeval otroke. Toda župan je začel svoj uradni pruski opravek: zaplenil }e otrokom poljske katekizme in je preiskoval otroke. Duhovnik je znova ugovarjal ter je pošiljal otroke domu ali otroci niso smeli viin; orožniška straža pri vhodu jih ni izpustila. Vse to se je zgodilo vsled ovadbe, da duhovnik vzdržuje tajno poljsko šolo, kar pa se ni dokazalo, kajti duhovnik uči otroke svoje župnije samo krščanskega nauka, in sicer dvakrat na teden, v sredo in v soboto popoldne. — Tako poroča «Kuryer poznansky». Sneg na mesecu. Ameriški časniki pišejo, da so učenjaki Havardske zvezdarne napravili fotografične slike meseca, na katerih se vidi, da je na mesecu sneg. Ako je na njem sneg, bode tam gotovo tudi voda, led in ljudje. Kdor tega ne veruje, naj se sam prepriča. Velikonemško divjaštvo. Dne 30. m. m. so priredili češki pevci v Karlovih varih pevsko slavnost. Vsenemci pa so jih napadli in nastal ie hud pretep. Mej pretepom so Vsenemci vsega razmrcvarili češkega poslanca dr. Engela. Policija je imela polne roke dela. Turški vojaki lačni. Na NemSkem v luki Kiel je usidrana turška vojna ladija «Izidor», katera pa zdaj "mora vsled posebnega sultanovega ukaza precej odpotovati v domovino. Vzrok temu je, da moštvo in tudi časništvo mora trpeti gladu, ker v luki Kiel ne dobijo več ničesar na upanje, a pomorski minister turški nima denarja, da bi poravnal dolgove, katere je poveljništvo ladije napravilo. Znorel od vročine. V KoSicah na Ogrskem vlada neznosljiva vročina, posebno v gornjih delih pokrajine. Tu je te dni neki mladi gospod na ulici znorel od vročine. Hodil je po ulici, ustavljal se hkratu, snemal klobuk, zrl proti solncu in se smejal. Ko so ga ljudje vprašali, kaj dela, odgovarjal jim je, da mu je solnce izsušilo mozek, da je suh mozek jako dober itd. Odveli so ga v bolnišnico, kjer so konštatirali. da je ta sicer jako nervozni človek od vročine znorel. Zarubljena lokomotiva. Iz Katasa v Palfalvo na Ogrskem vozeča železnica je morala 15. t. m. svoj promet ustaviti. Družba dotične lokalne železnice je bila namreč dolžna 296 K davkov, katerih vzlic vsem opominom ni hotela plačati. Tako se je zgodilo, da so zarubili lokomotivo prav v hipu, ko se je vlak hotel premakniti. V vlaku je bilo mnogo ljudij, ki so morali iztopiti, kajti vlak }e ostal v Katasu. Naslednjega dne pa je vlak vozil zopet, kajti davek je bil plačan. Društvene zadeve. Družbi sv. Cirila in Metoda so od dne 13. do 31. julija poslali prispevkov p. n. gospoda in korporacije: Eaplan A. Ravšl pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. zbirko 20 K, občina Breznica 20 K, župnik Avg. Skočir v Gradcu 60 K, Roza Mikl v Ormožu ob godu Ane Miklove nabranih 734 K, v Šmartinu pri Velenju zbrana družba 33 K (mej temi župnik Josip Kunej 20 K); posojilnica v Spod. Dravogradu 100 K. — Blagajaištvo družbe sv. Cirila in Metoda. Eatol. podpoi-nemn draštva v Celja so darovali: blag. g. Konrad Wassič, min. svetnik 500 K, preč. gosp. kanonik dr. Ivan Mlakar 20 K, preč. g. 6. kan. Anton HajSek 10 K, 6. g. župnik Martin Ulčnik 5 K. Bog povrni vsera preblagim dobrotnikom. Sv. Križ na Mnrskem poljn. Veselica bralnega društva pri sv. Križu, ki je bila prestavljena, se priredi dne 15. avgusta popoldne v Solskih prostorih s sledečim vsporedom: 1. Pozdrav. 2. J. Aljaž: Triglav, poje mcški zbor. 3. Govor. 4. P. Hugolin Sattner: Na planine, poje moški zbor. 5. Kmet Herod, burka v dveh dejanjih. 6. P. Hug. Sattner: Pogled v nedolžno oko, čveterospev. 7. Vedeževalka, veseloigra v enem dejanju. Po veselici prosta zabava v prostorih gosp. Ign. Hauptraana. K prav obilni udeležbi vabi uljudno o d b o r. Slovensko politično gospodarsko društvo v Ljntomera priredi dne 15. avgusta 1.1. občno zborovanje s sledečim vsporedom: 1. nagovor predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. volitev novega odbora, 5. slučajnosti. Lokal restavracija Kukovca, čas ob 5. uri popoldne. Vsi udje so na ta shod in poleg tega tudi drugi, ki hočejo pristopiti, vabljeni. Ce prvi ob 5. uri razpisani občni zbor ni sklepčen, se razpi§e drugi na 6. uro. Bralno društvo pri Kapeli priredi dne 11. avg. v nedeljo popoldne veselico s tombolo, tamburanjem in petjem v gostilni pri «Zidu». Obenem zboruje Ciril in Metodova podružnica za gornieradgonski okraj ravno isti dan. Gostje dobro doSli! Kmetijsko bralno društvo Gornje Radgone priredi 18. t. mes. v prostorih g. Osojnika veselico s tamburanjem, petjem ter predstavo igre »Lurška pastarica«. K obilni udeležbi vabi domačine in sosede o d b o r. Iz Dnnaja nara pišejo: Že vtretjič je društvo >Zvezda« zalesketala ter razSirila svoje mile žarke na izlet v prijazen kraj dunajske "okolice, znane božie poti Maria Eneensdorf. A ni bilo samo društvo ,Zvezda', marveč zastopana so bila tudi razna druga narodna društva. Tukaj omenjam najmlajše, a skoraj bo najimenitnejše, mlado društvo >Krešimir». — Zbravši se na južnem kolodvoru, smo se že v vlaku imenitno zabavali. Izstopivše v kolodvoru v Encensdorfu nas sicer ni pozdravilo razno občinstvo, kakor je splošna navada v domovini, a vendar so nam bratska srca utripala tem bolj, ko smo videli, da nas je tako veliko število. Dospevši na prijazen vrt, smo se seveda najprej okrepčali, zatera je pa sledilo imenitno petje. Vsakdo se čuti tukaj domačega, ko vidi visoke gospode, imenitne dame, nežne gospice, dijakov, vojakov mnogo, rokodelcev in delavcev tudi, sploh ljudstva iz raznih stanov. 2alibog, da veliko dunajsko mesto ne hrani v sebi slovenskega duhovnika, katerega bi si gotovo vsak izmed nas želel v naše društvo. Vzdramivši nas iz melanholičnih pogovorov je zadonel glas krepkega moškega zbora: Sloveneem, za njo so sledile Se razne druge pesmi. Priznati moram, da nas je g. predsednik v resnici presenetil se svojimi izvanrednimi govori. V zahvalo so mu sledili gromoviti živio-klici. Med drugim se Je tudi zahvalil ostalim društvom za tako obilno soudeležbo. MeSani zbor zapoje »Lepa naša domovina«. Nato je pa imel govor gosp. predsednik hrvaSkega mladega društva »KreSimir«, kjer nas med precej dolgim govorom povabi v nedeljo na hrvaški izlet h gori sv. Vida, okolice dunajske. G. predsednik nam pove veliko veselje tudi za naše društvo, da namerjavajo vrli bratje Hrvati tamkaj prvokrat taraburati. Cast njih mlademu predsedniku, rodom Varaždinec! — Zabavali smo se pozno v nofi, a pri slovesu si je vsak želel že brže nedelje, da se zopet pozdravimo v že omenjenem kraju. Dpam, da bodete tudi vi, častiti bralci »Slov. Gosp«., lahko ponosni, da se na tu]i zemlji tako probudno razcvita slovenski narod!