Priloga ,5Našemu Listu" št. 44. V Kamniku, 1. septembra 1906. Izhaja \sako soboto in je za naročnike ,,Kaspga Lieta" v kamniškera okraju brezplačen. Kamničan Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 10 v. za enkrat, za večkratno ob- javljenje po dogovoru. Kamniška Bistrica in nje nprava, (Nadaljevanje.) Gozdarstvo ni igrača; vsak gozdar, ki hode ra-cijonelno gospodariti, mora se popolnoma uživeti v dotični kraj. Če se ne motimo, obsega posestvo kamniške korporacije kakih 10.000 oralov. Kako je mogoče, da bi se gozdar v tako kratki dobi, ki jo prebije v korporacijski službi, uživel in spoznal vse dobre in slabe strani tako velikega posestva. Po našem mnenju bi potreboval zato vsak — in naj bo še tako zmožen gozdar — par let. Kaj je temu vzrok, da se pri naši korporaciji tako pogosto menjavajo gozdarji, tudi mi ne vemo, morda nam bo mogoče pozneje tudi v tem oziru spregovoriti. Preveliko iztrebljenje je seveda danes težko po-praviti, kajti gozd potrebuje leta in leta, da se zopet zaraste. Upravičenci korporacije se bodo pa morali privaditi temu, da bodo v prihodnjih desetih letih dobili mnogo manj lesa kakor so bili vajeni do sedaj, kajti vsak greh se enkrat maščuje. Nasprotno se bodo pa stroški za drvaije, spravljanje lesa in plavbo v bodočih letih znatno zvišali, ker bo treba poseči v gozdove, ki so manj pristopni. Splošno se pa morda precenjuje obilico lesovja v Bistriških gozdih. Če bi se v prejšnjih letih ne bilo preveč na gotovih krajih sekalo in bi se bila izraba lesa tako razdelila, da bi se manjši del vsakoletnega iztrebljenja določil na strugi bližje ležečih krajev, večji del bi se pa vzel iz drugih oddaljenejših krajev, seveda bi se moglo to goditi le tako, da bi se takoj skrbelo za nove nasade, potem bi bila izraba lesa dobro razde-ljena in bi bilo ob enem tudi skrbljeno za prihodnja desetletja za povoljno množino potrebnega lesa. Kakor se pa takrat ni pazilo na pravo strokovnjaško oskrbo gozdov, tako se godi tudi še dandanes in se le zato skrbi, da se z malenkostnimi sredstvi kakor le mogoče veliko rnnožino lesa producira. Tako gredo ti grehi vedno naprej. Posledice tega občutijo se že danes, a se bodo čutile še bolj v prihodnje. Oskrbovanje gozdov mora pač biti preračunjeno za deset- in desetletja in ne po načrtu kakor ga potrebuje n. pr. kmet na svojih poljih, kjer lahko svojo setev in žetev vsako leto določuje. Kakor smo že zgoraj omenili, je pa vzrok nazadovanja naših gozdov največ kriva večna menjava gozdarjev, malo stanje gozdnih čuvajev, pa tudi ma-lomarnost drvarjev in onih, ki plavijo les. Oglejmo si nekoliko transportna sredstva, ki jih irna korporacija na razpolago. S tem smo prav urno pri kraju. So tudi jako enostavna in naravna. Edino, kar more korporacija izkazati na transportnih sredstvih, je staroslavna pravica plavbe, na kar so upravičenei tudi jako ponosni, saj se plavi že deset-in desetletja in navzlic temu, da so upravičenci se vedno sklicevali na svoje pravice, ki jih imajo od starodavnih časov do plavbe, smo vendar dočakali srečno čas, da se prostor, kamor se laliko odklada naplavljeni les, vedno bolj bliža izvirku Bistriee! Če bomo dolgo živeli, bomo morda celo učakali, da se bo smelo plaviti le do — izvirka in ne dalj —. Saj je pa tudi ravno pravica plavbe največ kriva, da je toliko tako izbornih cest na razpolago, kakor jih irnamo v Bistrici, res občudovanja vredno. Danes je le skoraj obžalovati, da se ni pred desetletji delalo ovir plavbi ali pa da se ni plavbe sploh recimo po preteku gotove dobe, prepovedalo. Potem bi bili upra-vičenci primorani misliti na druga sredstva in druge pomočke za spravljanje lesa, morda bi celo že imeli električno železnico do izvirka Bistriee, od tam pa uspinjačo na Brano, Sedlo in na druge take kraje. In tujeev bi kar mrgolelo bodisi v Kamniku samem ali pa njegovi okolici, in takih tujcev, ki ne gledajo na petak ali desetak. Ha, lepe sanje, kaj ? (Dalje prihodnjič). Gojenec kavalerijske kadetne šole Hans Herniann je fino olikan mladenič. Vsled notice pod naslovom ,,Kje pa smo?" katero smo priobčili v šte-vilki dne 25. avgusta t. 1. in v kateri smo grajali hrupne nočne prizore po naših glavnih ulicah, pro-vzročene od ljudij, ki bi se že zaradi svojega dru-žabnega stališča morali vzdržati takih hrupnih prizorov, se je čutil Hans Hermann silno užaljenega. Pov-darjamo izrecno, da nismo v omenjeni notici nikogar imenovali, to vsled tega, ker smo veliki sovražniki osebnosti in tudi pri tej priliki nismo namenoma hoteli postati osebni, drugič nam pa tudi niso bile znane vse osebe v dotični družbi, zato smo navedli le prizore, ki so se faktično vršili. Neumevno nam je toraj, zakaj se je čutil Hans Hermann užaljenega. V soboto opoldan, ko je bil naš urednik baš pri kosilu, pridirjal je Hans Hermann pred njegovo stanovanje porukal za hišna vrata s tako silo, da bi bila slaba vrata gotovo odjenjala; ker so pa hišna vrata močna in so vsled drugega vhoda, ki drži v nrednikovo stanovanje vedno zaklenjena, niso odjenjala. Vsled tega je burno pozvonil. V svoji dobrodušnosti je vstal naš urednik od kosila in mu je hitel nasproti. To svojo dobrodušnost pa bi bil skoro drago pktčal. Gojenec kavalerijske kadetne šole Hans Hermann g-a je nahrulil v takem tonu, kakor ga navadno rabijo domišljavi korporali brez vsake olike nasproti zabitim rekrutom Vsled takega prostaškega nastopa pozval ga je naš urednik, naj se vendar dostojno vede, na kar je Hans Hermann potegnil sabljo. V pravem času je še prijel urednik za roč sablje in tako onemogočil nje-govo namero. Zadevo naznanili smo komandantu kava-lerijske šole, katero obiskuje Hans Hermann kot gojenec. Nad arogantnim Hermanovim postopanjem se zgražajo skoraj vsi kamniški meščani, bodisi Nemci ali pa Slovenci. Ni še dolgo tega, ko je v zdravišenem parku nad nekim ubogirn, epileptičnim človekom po-tegnil sabljo in ga z njo tudi udaril, to pa vse zaradi tega, ker ga je naprosil za košček cigarete. Culi smo tudi, da je mogočni Hans Hermann s sabljo prepodil ubogega piskroveza, ker je baje ležal na tleh. Njegova olika sega še celo tako daleč, da niti slovenskih dam ne pusti v miru. Zgodilo se je pred dobrim tednoai, da je brez vzroka sunil neko damo, ki je mirno se-dela pred svojo hišo in se ji potem še porogljivo smejal. — Proti takemu nastopanju domišljave aro-gance, ki je olikanega človeka nevredna, rnoramo kar najodločneje nastopiti, sicer bi se res še znalo prigoditi, da ne bodo kamniški meščani imeli miru. Kaj malo poguma je treba irueti, napasti s sabljo mirnega in neoboroženega človeka. Naj bi raje tisti pogum taki mladeniči liranili za čas, ko bo treba na bojnera polju z britko sabljico dokazati, da niso samo salonski levi, temveč da gledajo hladnokrvno smrti v oči. To jim bo pripravilo čast in slavo, a ne arogantni in prostaški nastopi. Če vojaška oblast nima moči ali pa iz drugih vzrokov ne more pre-prečiti takih prostaških napadov in ne poskrbi, da se bo gojenec kavalerijske kadetne šole Hans Hermann vedel tako, kakor se spodobi dostojnemu človeku, potem ne nioremo drugace, kakor da klicemo eivilno oblast na pomoc. Saj moramo vendar mi civilisti, ki vzdržujemo državo, imeti še toliko pravice, da nas ne bo vojaški gojenec napadal — ali naj se pa morda zanesemo le na samopomoe? Iz Stoba smo prejeli naslednje pojasnilo: V za-dnjeru dopisu iz Domžal Vam je natvezil nekdo pač preveč sumničenj. Prepričani smo pri nas, da niso Tirolci niti najmanjši povod dali k onemu činu, saj moramo ravno Tirolee šteti med najboljše podpiratelje našega gasilnega društva. Ravno Tirolei so žrtvovali najvecje svote za novo ustanovljeno gasilno društvo in podpirali so nas v vsakem ozim. Tudi mi smo imeli velike nasprotnike pri ustanovitvi sami, kakor jih imamo ^še dandanes, a te nasprotnike ni iskati med vrstami Tirolcev, temveč med domadini samimi. Kar se pa tiče Tiroleev, moramo resnici na ljubo konstatirati, da so prijatelji našega gasilnega društva, saj je vendar tudi v interesu tovarnarjev, da se skrbi za kar najvecjo varnost pred požarom. Opomba uredništva: Gg\ Jos. Adamicu in Fran Cerarju v Domžalah potrjujemo, da nista onadva pisala in nam doposlala zadnjega dopisa ter da nista z njim v nikaki zvezi. Dopis smo prejeli od povse zanesljive osebe in sklicujemo se na dejštvo, da se je v resnici našlo kose raztrgane trobojnice. Ni li tak čin vse obsodbe vreden? Naloga županstva je, eelo zadevo natančno in vestno preiskati in ako so Tirolci res taki prijatelji Gasilnega društva, bodo z veseljem podpirali to akcijo. Vprašamo županstvo v Domžalah, kakšne korake je storilo, da bi izsledilo predrzneža, ki je storil tak čin? Kam pa pridemo, če si bomo pustili na svoji zemlji trgati našo slo-vensko in deželno zastavo ? Dotični, kdor kaj takega stori, gotovo ni vreden. da se ga pardonira, pa naj bo to kdorkoli. Primorajte toraj županstvo, da se stvar popolnoma razjasni in da se najde zlobnež. Do tedaj hočemo potrpeti s to zadevo. Naš urednik tožen. Zaradi notice »Kje pa smo?" je vložil gosp. dr. Hermann tožbo v imenu svojega sinovca Hans Hermanna. Slednji se je izrazil, da bode vzel za zastopnika najboljšega dunajskega advokata, češ, če me tudi 2000 goldinarjev stane. Ima menda preveč denarja! Planinski večerni sestanki iu predavauja bodo vsled sklepa občnega zbora kamniške podruž-niee ,,Slov. plan. društva" v letošnji zimski dobi. — Vabljen je vsak društvenik in planinski prijatelj. Začetek in kraj sestanka se naznani pravočasno. Požar. Vsredo, dne 29. t. m. je začelo ob 7^3. uro zjutraj goreti pri Fran Pečniku v Vel. Mengšu. Po-gorela je hiša in vse gospodarsko poslopje. Škoda se ceni na 15.000 kron, zavarovan pa je bil le za 3.800 kron. — V eetrtek, dne 30. t. m. je pa bil drug velik požar. Začelo je goreti ob V44. uii zjutraj pri Janezu Fleišinanu in so pogorela ne le njemu, temveč tudi Štefanu Vesu in Fran Bokaliču vsa gospodarska poslopja do tal. Škoda je velika, posebno ker so imeli že poljske pridelke deloma shranjene. Sodi se, da je zažgal hudoben zločinec. Slovensko planinsko društvo je prejelo od vodstva lova kneza Windisch-Gratza naslednji oklic: ,,Slavno občinstvo se opozarja, da se vrši dne 4., 5., 6. in 7. septembra t. 1. na Kamniških planinah (od Grintovca do Ojstrice in v predgorji) lov na divje kozle. Slavno občinstvo se tedaj uljudno prosi, da naj v tem času opusti hojo po Kamniških planinah, da se ne zgodi kaka nesreča in ne moti lov. Imena dariteljev za planinsko kočo na Kam-niškem sedlu. Iz Kamnika: Gg. Karol Stare 3 sodčke piva, Blaž Schnabl vso namizno posodo, M. Albrecht železno posodo, Edvard Hajek likere in konserve, Ana Hermann škaf in kuhlje, Ferdinand Martin 1 steklenico cognaca, I. Kempeiie zrcalo in metlo, Josipina Albrecht veliko kaserolov in šeflo, Terpinc Ivan 1 pleče, Močnik Josip zdravila za prvo pomoč, Franc Žerovnik v blagu, Fanica Debevc v blagu, Karol Kummer mlin za kavo in samovar, Ivan Žargi 12 brisalk, N. N. brisalke, I. MajdiČ krtači, ženof, 1 steklenica fluid, milo, Janko Grašek ste-kleno posodo, Janko Koschier kuhinjski nož, vilice ter škarje, Josip Janko termometer, I. Weiss krtačo, Vanossi Josipina 2 paketa kart, — iz neke kazen-ske obravnave od leta 1905 po dr. Krautu 10 kron, Kipar Fr. Tončič podobo, Melita Spindler blazino in prevlečke za blazince, Egida Orožen brisače, rjuhe in blazine, I. Stacul v Ljubljani po Janku Grašeku konserve, Andrej Albrecht odpustil svoj račun za verige 6 K 56 v. Javna ljudska knjižnira v Kamniku se otvori jutri v nedeljo dne 2. septembra. Knjižnica se na-haja v prostorih Narodne čitalnice in je odprta vsako nedeljo od 9. do 10. ure dopoldne in vsak eetrtek od 1. do 2. ure popoldne. Čtivo je jako izbrano, tako da bo vsakdo našel kaj priraernega. Knjižničar izposodi vsakemu proti izkaznici, katera se glasi na dotično ime osebe. Izkaznice se dobe pri knjižnicarju v Či-talnici ob uradnih urah in stano vsaka izkaznica 10 v., na eno izkaznico posodi se le ena knjiga naenkrat. Kako je mog-oče povzdigniti proinet tujcev v kakem kraju? Deželna zveza za pospeševanje prometa tujcev na Kranjskem izdala je pod tem na-slovom našim razmeram jako primemo brošurico, ki jo dobi vsakdo pri irjej brezplačno in katere bo raz-delila 4000 izvodov zastonj po deželi. Pisatelj raz-pravlja v knjižici o vseli pogojih, ki vabijo in vpli-vajo na prihod tujcev, to so: snažnost in prijetna vnanjost kraja, hrana, pijača, pitna voda, kopelji, udobna stanovanja, občila, prijazno vedenje doma-činov, priineme cene itd. Dodana navodila in poučila naj dobro zabičajo zlasti županstva vsem občanom, gostilničarji naj jih pa tudi zvesto pomnijo, potem se nadejamo prav obilo vspeha od te knjižice. Koutrolni sliodi. Okr. glavarstvo razglaša, da se letos ne bodo vršili kontrolni shodi za moštvo stalne armade in deželne branibe. Za ribiče. Javna dražba ribarskih zakupnih okrajev Zalog-Kaplja vas št. 22 in Mengeš št. 23 se bode vršila dne 24. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne pri okrajnem glavarstvu v Kamniku. Okraja se bo-deta dala onemu v najem, kateri bode največ po-nudil, na da bi se okraja prostorno ali pa na kak drug način razdelila. Zakupni pogoji so na vpogled od 1. septembra t. 1. pri tukajšnem okr. glavarstvu. Opozarjamo le na glavne pogoje in ti so: Zakupna doba traja 10 let, občine in vasi so kot zakupniki izključeni, za zakupnike dopustile se bodo le zane-sljive osebe, od katerih je prieakovati, da bodo okraj pravilno oskrbovale, zakupniki morajo stroške kole-kovanja, zakupnino za prvo leto ter varščino v zne-sku dveletne zakupnine takoj vplačati. Ponudbe pod cenilno vrednostjo so odvisne od potrdila c. kr. de-želne vlade v Ljubljani. Kupujem za tvrdko Iv. Knez fižol,oves, različna žita v vsaki množini in plačujem po naj-višjih cenah. H Stob pri Domžalah. oblastveno Koncesijonirani napeljevatelj vodovodov v Kamniku uaznauja slav. obciustvu, tla prevzema popolno vodovodue naprave, izdela ua zalitevo za taiste načrte in proračune, vpelje solidno in po nizkih oenah vodovod v hiše, uapravlja popolne kopelji s pečjo, klozete z vodnim izpiraujem, vodometc, priprave za škropeiije vrta, perilnice, kakor tudi vsa v to stroko spadajoča dela. — Izdeluje in popravlja tudi strelovode ter hišne telefone in telegrafe. 6—6 Vellka lalop vsaka\?rstne (fais-oegSa) iz raznih velikih tovarn pri fran feenlkn y fiomžalah. Postrežba tocna. Cene nizke. je najboljše domače sredstvo za pokončavanje muh. Cene: 1 pola 10 vin. Pri večjem odjemu znaten popust. 12-8 Glavna zaloga pri Karolu Kummer trgovina s špecerijskim blagom v SCameiiku na Grabnu. »:<• <& Priporoča svojo spocerijsko blago, osobito pa raoko in žito po nizki csni v izborni kakovosti. Izborno vležano pivo v sodčkih in siekSenicah priporoča pivovarna Julij Starc JIIGIltJ<#Ue II tocno izvršujejo. Tovaraa kisa Marija Stare v taiii. Priznano izboren kis (jesih) se vsakemu trgovcu in gospo-dinji najtopleje priporoča. =c Jedilna mast se prodaja v trgovini Josip Klemeočiča v Kamniku. Vsakovrstne \A kakor lodi kovinaste n v rakve priporoea fogrebni zavod. utnettn mizar u Kanmiku na Šutni. Nadalje priporoča svojo zalogo pohištva. Izvršuje tudi mizarska stavbna in sploh vsa v njegovo stroko spadajoča dela. Izvršitev toona. Cene zmerue. Trgovina s špecerij-skim blagom E. HAJEK Kamnik, dlauni trg 23 priporoCa vsaki dan sveže kuhano šunko, čajno maslo (Teebutter), delikatese sploh in vse urste mineralne vode. Stanje hran. vlog: nad 1,450.000 K Rezervni zaklad: nad 25.000 K sprejema hranilne \loge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4% ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hraiiilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog jamči pole^ lastaega rezervne^a zaklada me$tna občina kamniška z v$em sVojim premoženjem in v$o davčno močjo. Ha je varnosf ^rlog popoBna, svedoči zEasii to, da vlagajo v to hranitfnico ftudi sodišča denar maloleinih otrok isi varovancev. Hraiiilnica sprejema tudi hranilne knjižice drugih denarnih zavodov kot gotov denar, ne da bi se pri tem obrestovanje prekinilo. Deaarne Floge sprejemajo se tudi po pošti in potom c. kr. poštne hranilnice. Poštne hranilnice račnn št. 856.422. ----------- Posojila se dajejo na zemljišča na 5% obresti ----------- in na amortizovanje v 361etni ali krajši dobi, tako da poplaca dolžnik posojilo 100 K v teku 36 let popolnoma, ako plačuje hranilnici vsakega pol leta z obrestmi vred 3 K. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. Itdajatelj in odgovorni urednik Hinko Sax Lastnina in tisk tiskarne A. Slatnar v Kamniku.