SLOVENSKI SOKOL QLdSILO SLOVENSKE SOKOLSKE ZVEZE. ŠTEV. I. V LJUBLJANI, 25. JANUARJA 1912. LETO IX. Bratje Sokoli! — Bratje Slovani! Z napornim delom in s trdno voljo se nam je naposled posrečilo, združiti neštevilne množice slovanskega Sokolstva v eno celoto, mogočno po svoji razsežnosti, silno po naši vdanosti, krasno po vzvišenih nalogah, katere smo ji položili na srce. Vodilo nas je k temu nepremagljivo hrepenenje po povzdigi slovanskega naroda, čigar samoniklost hočemo podpreti z zdravo in krepko vzgojo, s povzdigo in poplemenitvijo njegovih prirodnih telesnih zmožnosti in s tem zgraditi temelj nravnemu razvoju in duševnemu napredku Slovanstva. K temu cilju hočemo speti po poti, primerni značaju in telesnim sposobnostim naših narodov, s svojimi sokolskimi vajami, ovladovanimi po zavesti naše plemenske skupnosti in skupnih naših koristi. To hočemo posvedočiti s skupnim nastopom ob I. zletu Zveze slovanskega Sokolstva, ki ga sklicujemo na dni 26. junija do 1. julija 1912. 1. v zlato slovansko Prago. Prvič je tu v organizirani celoti nastopiti slovanski mladini, da pokaže svojo dospelost in čvrstost in da v junaški tekmi izmeri svoje moči, utrjene z marljivo vadbo. Vabimo Vas torej, možje in žene, k temu slovesnemu prikazu slovanske žilavosti in k temu zgovornemu dokazu pomembnosti in smotrenosti naših združitev na tem važnem kulturnem polju. Naj se podedovane lastnosti naših očetov in dedov, ovenčane z junaškimi tradicijami, osveževane s probujenim hrepenenjem po novem, dostojnem življenju Slovanstva, združijo k veličastni sliki sokolskega dela in truda, stremečega za popolno človeško plemenitostjo in dovršenostjo. Naš zlet smo združilii s VI. zletom Češke Obce Sokolske v spomin na petdesetletni obstoj prvega sokolskega društva v Pragi in vsega Sokolstva sploh. Kraljeva Praga, to staro glavno mesto Čehov, slavno po svoji zgodovini, bogato dragocenih pomnikov, krasno po legi in stavbah, to vedno žareče ognjišče slovanskega duha, se pripravlja z vso gorečnostjo in radostjo, da pozdravi v svoji sredini mile svoje goste in jih obda z iskrenimi izrazi svoje resnične, globoke, zavedne ljubezni. Kvišku torej bratje k delu in slavnemu činu! Naj zopet enkrat zazveni skupni naš koral in svet naj se čudi pojavu združenih prsi in rok slovanskih, tekmujočih v sili in prožnosti, lepoti in plemenitosti, vse v blaginjo in prospeh našega milega naroda. Na zdar! Czolem! Zdravo! Predsedstvo Zveze slovanskega Sokolstva: Dr. Ant. Novotny, Dr. Lazar Car, Jindr. Vaniček, Dr. Jos. Scheiner, tajnik. podpredsednik. načelnik. predsednik. ms Iz statistike Slovenske sokolske zveze za leto 1911. Sestavil Slovensko Sokolstvo je organizirano v Slovenski sokolski zvezi s sedežem v Ljubljani. Zveza ima razširjen svoj delokrog po Koroškem, | Kranjskem, Primorskem in Štajerskem. Razmerje med številom Sokolstva in številom Slovencev, prebivajočih v navedenih deželah, je naslednje: Število sokolskih društev in odsekov 1 56 31 20 — c. Članstvo. Število Slovencev 90.495 475.302 212.978 409.521 Število sokolskih pripadnikov 50 4922 3077 1225 Koroško Kranjsko Primorsko Štajersko Podatki o številu Slovencev so od predzadnjega ljudskega štetja, ker številke poslednjega štetja še niso ugotovljene. Pri ljudskem štetju so upoštevane vse starosti obojnega spola, zato sem to tudi upošteval pri Sokolstvu in združil člane, članice in ves naraščaj pod skupnim imenom „sokolski pripadniki". Število poslednjih pa se deli po starostni dobi obeh spolov na posamezne dežele takole: Število Število Število Število Število sokol. prip. članov članic dečkov deklic Koroško 50 50 — — — Kranjsko 4922 4005 (8l*3°/o) 570 (ll*5°/o) 368 (7-4°/o) 14 (02°/o) Primorsko 3077 2166 (70 3°/o) 258 (8'3°/o) 606 (19 6°/o) 170 (5 5°/o) Štajersko 1225 971 (793%) 54 (4 4°/o) 185 (151°/o) 15 (l*2®/o) Poleg tega prebivajo Slovenci še: na Ogrskem (100.000 Slovencev), vltaliji (35.000 Slovencev) in v drugih deželah (20.000 Slovencev) — med temi pa se dosedaj še ni pojavilo sokolsko gibanje. V Ameriki živi 100.000 Slovencev, ki imajo 3 sokolska društva s 404 pripadniki (članov 319, članic 21, dečkov 64). Skupna števila nam kažejo tako razmerje: Število Število Število Slovencev sokolskih društev sokolskih in odsekov pripadnikov Evropa 1,343.296 108 9274 Amerika 100.000_____________3________________404 Skupaj 1.443.296 111 9678 Slovenska sokolska zveza je razdeljena zaradi delitve dela na 8 sokolskih žup. Vanje so se porazdelila društva in odseki z ozirom na geografsko lego in na prometne zveze. Tako šteje: Članstvo sestoji zbrano v posameznih Ž U p a Število članstva Celjska 1325 Gorenjska 769 Goriška 1430 Idrijska 853 Ljubljanska 942 Ljubljana I. 1193 Novomeška 638 Tržaška 924 iz članov in župah : Število članov 1221 (92-1°/«) 691 (89-9°/») 1315 (92°») 607 (71'2°/») 873 (92-7° o) 1113 (93-3"») 571 (89-5°/°) 801 (86-7°/») članic in je Število članic 104 (7-9".») 78 (10-1° ») 115 (8°/°) 246 (28'8"») 69 (7-3°'») 80 (6-7°/») 67 (10’5°'°) 123 (13-3°/q) Skupaj 8074 7192 (89-1»/®) 882 (lO-9°/o) Med 7192 člani telovadi 1769 članov (24'59%). V posameznih župah je razmerje med člani in telovadci tako: Ž u pa * Število Število Število Število vad. članstva telovadcev vaditeljev nam. in pripr. Celjska 1221 441 (36-1° °) 72 32 Gorenjska 691 163 (23-5°/.) 30 15 Goriška 1315 314 (23-8° ■>) 27 66 j Idrijska 607 169 (27-8"<°) 34 15 j Ljubljanska 873 133 (15-2°/») 20 15 Ljubljana I. 1113 206 (19-4°/») 16 41 Novomeška 571 120 (21 “'») 13 3 Tržaška 801 223 (27-8°/») 22 19 Skupaj 7192 1769 (24-59°'°) 234 206 A Število Število Število Število Z u p a društev članskih odsekov ženskih društev ženskih odsekov Celjska 19 4 — — Gorenjska 10 1 — 1 Goriška 14 8 — — Idrijska 9 — — 3 Ljubljanska 7 1 2 — Ljubljana I. 8 5 — — Novomeška 7 1 — — Tržaška 5 3 — — Skupaj 79 23 2 4 Člani telovadijo v 56 društvih in odsekih trikrat na teden po 1 uro do 1 V2 ure — v 33 društvih in odsekih dvakrat na teden po 1 uro do 2 uri — v 4 društvih po enkrat na teden po 2 uri — v 2 društvih je telovadba nemogoča vsled pomanjkanja telovadnega prostora — 7 društev in odsekov ni sporočilo potrebnih podatkov. Izmed vaditeljskih zborov jih telovadi dvakrat na teden v posebni uri 6, enkrat na teden v posebni uri 19, V2 ure ali 1 uro pred člansko telovadbo 17. Telovadi se po Tyrševem telovadnem sistemu; kakovost vodstva je pač odvisna od izvežbanosti načelnikov in vaditeljev v posameznih društvih. Kolikor je razvidno iz podatkov, skrbi polovica vaditeljskih zborov premalo za svojo samoizo-brazbo. Število telovadcev je v mnogih društvih premajhno z ozirom na število članov. Statistike telovadnega obiska ni možno podati, ker vodi komaj polovica društev natančno statistiko. Bratje načelniki in vaditelji skrbite, da izgine tudi ta nedostatek! Polagajte največjo važnost na redno in pravilno telovadbo! Izmed 882 članic je 471 telovadk (53-4%) — vsekakor neprimerno boljše razmerje kakor pri članih. Na posamezne župe se to število deli: Število Število Število ž U p 3 članic telovadk vad. in vad. Celjska 104 58 (557°/») 3 Gorenjska 78 26 (33-3°/») 1 Goriška 115 67 (58’2°/») 2 Idrijska 246 75 (30-4°/») 17 Ljubljanska 69 36 (52-lo/®> 8 Ljubljana I. 80 49 (61 -2°/«) 9 Novomeška 67 37 (55'2° ») — Tržaška 123 123 (100°/») — Skupaj 882 471 (53'4°/») 40 Samostojno „Žensko telovadno društvo11 je v Ljubljani in Šiški; v sokolskih društvih v Idriji, Kranju, Postojni in Žirih so članice združene v posebnih ženskih telovadnih odsekih dotičnih društev. Žensko telovadbo goje tudi še sokolska društva in odseki v teh krajih: Bilje, Brežice, Celje, Cerkno, Črnomelj, Dornberg, Gorica, Gradec, Ilirska Bistrica, Kostanjevica-Sv. Križ, Krško, Litija-Šmartno, Vače, Ljubljana I., Maribor, Mavhinje, Metlika, Novo mesto, Prvačina, Spodnja Idrija, Skedenj, Škofja Loka, Štandrež, Trst, Bar-kovlje, Rojan, Tržič, Verdela, Zagorje. V teh društvih so uvrščene članice med člane in imajo svoje telovadne ure. Po možnosti se pušča članicam samostojno vodstvo, v pretežni večini društev pa vsled pomanjkanja vaditeljic vodi telovadbo društveni načelnik ali od vaditeljskega zbora v to določeni vaditelj. Vobče pa je našlo sokolsko gibanje med slovenskim ženstvom dosedaj premalo zanimanja. Naraščaj. Takoj ob svoji ustanovitvi je pričel skrbeti slovenski Sokol za svoj naraščaj, ki pa si je šele v zadnjem desetletju priboril zasluženo uvaže-vanje. Šele po drugem slovenskem vsesokolskem zletu je pričelo v primeri s prejšnjimi leti večje število slovenskih sokolskih društev gojiti resno in sistematično telovadbo naraščaja. Leto 1911. nam kaže tole lice: Skupno Število Število trg. Število Žtipa število sokolskega in obrtnega gojenk naraščala naraščaja naraščaja Celjska 212 122 (57 6°/») 75 (35'4°/») 15 (7°/») Gorenjska 81 55 (67-9o/o) 26 (32-1°/») — Goriška 359 214 (59-6°/°) 145 (40'4°/») — Idrijska 59 11 (18-8°/») 24 (40-6°/o) 24 (40-6°/o) Ljubljanska 123 — 123 (100°/») — Ljubljana I. 107 — 101 (94-4°/») 6 (5-6°/») Novomeška 27 — 27 (100°/») — Tržaška 390 226 (57-9°/») 10 (2-6°/») 154 (39’5°/») Skupaj 1358 628 (46-2°/») 531 (39 1°/») 199(147°/») Šolski naraščaj je gojilo 17 društev in odsekov in sicer: Ajdovščina (16), Borovlje (8), Sv Pavel (20), Cerkno (11), Črniče (14), Brje (40), Javornik (21), Komen (21), Kranj (26), Opčine (32), Gradišče (16), Št. Jur ob juž. ž. (20), Škedenj (40), Barkovlje (12), Prosek (35), Rojan (20), Verdela (47). Obrtni in trgovski naraščaj je gojilo 22 društev in odsekov in sicer: Bled (8), Borovnica (15), Brežice (12), Sevnica (12), Domžale (3), Idrija (12), Ig (14), Ilirska Bistrica (7), Kamnik (12), Kobarid (18), Krško (12), Vače (12), Ljubljana (60), Ljubljana I. (40), Moste (10), Ljubljana II. (12), Logatec (5), Mokronog (10), Novo mesto (12), Trebnje (5), Vič (14), Vrhnika (17). Šolski in obrtni naraščaj je gojilo 7 društev: Bilje (17+16*), Celje (67 + 5), Gorica (28 + 34), Ljutomer (15 + 18), Podgora (42 + 10), Solkan (20 + 23), Trst (40+10). Telovadbo gojenk je gojilo 10 društev in odsekov: Celje (15), Črnomelj (16), Ljubljana I. (6), Opčine (26), Trst (40), Barkovlje (20), Prosek (23), Rojan (15), Verdela (30), Žiri (8). Razvoj obrtnega in trgovskega naraščaja v zadnjih letih sicer napreduje, vendar mu posvečajo sokolska društva še vedno premalo pozornosti. Telovadbo ljudskošolskih dečkov in deklic ovira znana prepoved deželne šolske oblasti. Za telesno vzgojo učeče se mladine je splošno zelo malo skrbljeno, to je uvidelo tudi naučno ministrstvo in je izdalo poseben razpis z dne 13. aprila 1909. štev. 23926 ex 1908, kjer priporoča, naj iščejo šolske oblasti ožjih stikov z vsemi društvi, ki se bavijo s telesno vzgojo. Ta razpis se je ponovil tudi v naslednjem šolskem letu. Radi povzdige mladinske telesne vzgoje je zborovala od 10. do 12. januarja 1910 posebna enketa v naučnem ministrstvu. Uradno glavno letno poročilo o stanju ljudskega šolstva na Kranjskem za 1. 1910. pa nam kaže prav žalostno sliko telesne vzgoje na ljudskih šolah. V vsej Kranjski je bilo to leto samo 24 mladinskih igrišč, samo 12 šol je gojilo pravilno telovadbo, v 268 deških in 46 dekliških šolah je telovadila mladina le prilično in nesistematično; 8 deških, 8 dekliških in 128 mešanih šol sploh ni gojilo telovadnega pouka; torej — 144 šol ni skrbelo za telesno vzgojo izročene jim mladine. Takšen je položaj na kranjskih ljudskih šolah. Vzlic temu pa je * Prvo število pomeni število šolskega naraščaja, drugo število obrtnega in trgovskega naraščaja. izdala deželna šolska oblast razpis z dne 30. Le telesno in nravstveno zdrav naraščaj je julija 1910 št. 4952, koder prepoveduje šolski porok obstoju naroda, pa tudi vsake organizacije! mladini obisk telovadbe pri telovadnih društvih, i Bratje, pomnite to in skrbite za naraščaj! (Konec prih.) cT~7^ Vaje za tekme na vsesokolskem zletu v Pragi I. 1912. Nižji oddelek. Bradlja. 1. Znotraj bradlje iz kolebanja v opori na lehteh: z zakolebom vzpora — prednos — z zakolebom kolo zanožno z d. (brez dotike) nad d. lestvino — razovka s podporo ob d. laktu — polagoma stoja na ramenih — preval naprej sklonjeno do vzpore — zanožka v 1. 2. Znotraj bradlje s kolebom v opori na lehteh: vzpora vzklopno — stoja na ramenih — preval naprej uleknjeno do vzpore — prednos — z zakolebom kolo zanožno z d. (brez dotike) nad d. lestvino in premah prednožno z 1. na d. lestv. — premah zanož. z d. s >/» obr. v 1. do vzpore ležno bočno levonož. in kolo odnož. z d. s 1 ‘/a °br. v levo nad zadnjo lestv. do stoje na tleh, 1. bok pri bradlji. 3. Na začetku (s čelom proti bradlji) naskokoma: naupor vzklopno — poskok sklecno naprej — z zakolebom stoja na ramenih — preval naprej sklonjeno do vzpore — razovka s podporo ob d. laktu — s predkolebom kolo prednož. z d. nad 1. lestv. s */, obr. z rokama menoma v levo in premah prednožno z 1. na d. lestvino — premah zanožno z d. s V, obr. v levo v vzporo ležno bočno spredaj — skrčka čez obe lestvini do stoje na tleh. 4. Znotraj bradlje iz opore na lehteh: preval nazaj polagoma do stoje na ramenih — polagoma uleknjeno vzpora — prednos — odsun do opore na lehteh — preval nazaj razročno — vzpora vzklopno — kolo zanož. z d. (brez dotike) nad d. lestvino in kolo prednož. z d. nad 1. lestv. (pred 1. nogo) nazaj — prednožka v levo s >/s °br- v •• (odbočka v desno). 5. Znotraj bradlje iz kolebanja v opori na lehteh: vzpora vzklopno — stoja na rokah sklecno — polagoma s križem ves čas uleknjenim (s spuščanjem nog in trupa) sklek — vzpora do prednosa — kolo zanožno z levo (brez dotike) nad 1. lestv. — z zakolebom stoja na ramenih — preval naprej uleknjeno do vzpore — prednožka v 1. s ‘/i obr. v levo. Konj na žir. 1. Iz vzpore spredaj na ročajih: premah oduožno z d. zunaj — premah odnožno z d. nazaj — kolo odnož. z 1. — premah odnož. z 1. naprej — strig odbočno v d. — premah odnož. z 1. naprej do vzpore zadaj na ročajih — kolo zanožno z 1. s V, obr. v d. in kolo odnožno z 1. na-vspred s l/s obr- v d- nad zadnjim ročajem in hrbtom do stoje na tleh (1. bok pri konju). 2. Iz vzpore spredaj na ročajih: premah odnož. z d. zunaj — premah odnož. z d. nazaj — kolo prednožno z d. — premah odbočno v 1. naprej do vzpore zadaj na ročajih — kolo odnož. z d. nazaj — premah odboč. v d. nazaj — premah odnož. z 1. naprej — premah odnož. z d. naprej in prednožka v levo navspred čez vrat (d. bok pri konju). 3. Oprijem z d. na sprednji ročaj, z 1. na vrat, naskokoma: premah odbočno v 1. naprej in kolo prednož. z d. navspred do vzpore spredaj na ročajih — premah odnož. z 1. naprej — strig odbočno v d. — strig odbočno vi. —-premah odnož. z d. naprej in kolo prednož. z 1. navspred nad hrbtom s V', obr. v 1. do stoje na tleh (d. bok pri konju). 4. Naskokoma: Premah odbočno v 1. do vzpore zadaj na ročajih — kolo zanožno z 1. — kolo odnožno z d. nazaj - premah odboč. v d. nazaj — premah odnož. z 1. naprej — premah odnož. z d. naprej — kolo odnožno z d. navspred nad vratom in sprednjim ročajem s ‘/a obr- v 1. do stoje na tleh (d. bok pri konju). 5. Oprijem z d. z obrnjenim nadprijemom na sprednji ročaj, z 1. na vrat, naskokoma: kolo odnožno z d. s >/i obr. v 1. do vzpore zadaj na ročajih — premah odbočno v 1. nazaj — premah odnož. z d. naprej — strig odbočno v 1. — premah odnož. z d. naprej do vzpore zadaj na ročajih — kolo zanožno z d. in prednožka v 1. navspred čez hrbet (d. bok pri konju). Krogi. 1. Vesa — prednos — vesa — naupor tezno soročno — prednos — z zakolebom zmik (sklonjeno naprej) do vese vznosno — naupor vzklopno — spad (nazaj) do vese vznosno in izvinek nazaj do stoje na tleh. 2. Vesa — vesa vznosno — z zakolebom izvinek naprej do vese vznosno — naupor vzklopno — sevlek uleknjeno (naprej) do vese strmoglavo — naupor praporno — prednos — z zakolebom zmik (naprej) do vese vznosno in z zakolebom seskok. 3. Vesa — vesa vznosno — zakoleb — s predkolebom naupor vzklopno — toč naprej do vzpore — sevlek (naprej) uleknjeno do razovke v vesi zadaj — vesa zadaj — sklonjeno polagoma nazaj v veso vznosno — zakoleb — s predkolebom prevrat nazaj sonožno. 4. Vesa — prednos — vesa vznosno — vesa strmoglavo —- izvinek nazaj naupor vzklopno — prednos — zmik (naprej) do vese vznosno —• zakoleb — s predkolebom prevrat sonožno nazaj. 5. Vesa — prednos — zakoleb — s predkolebom naupor trzoma do vzpore — spad (nazaj) do vese vznosno — izvinek nazaj — s predkolebom vesa strmoglavo — razovka v vesi zadaj — seskok. Drog. (Samo za posameznike.) 1. Iz pokoleba v vesi spredaj z nadpr.: vzmik spredaj — spad (nazaj) do vese vznosno — naupor vzklopno — sevlek (naprej) do vese vznosno — prevlek sonožno v veso vznosno zadaj — vesa strmoglavo — polagoma uleknjeno v veso zadaj — sklonjeno polagoma vesa vznosno zadaj — prevlek in vzlek spredaj — podmet. 2. S kolebom v vesi spredaj z nadpr.: naupor vzklopno — toč v opori spredaj nazaj — spad (nazaj) do vese vznosno — naupor jezdno z d. znotraj — premah odnož. z 1. r.aprej v vzporo zadaj — sed in preprijem z rokama menoma v vzporo zadaj s podprijemom — poveš (naprej) do razovke v skleku zadaj — polagoma uleknjeno vesa zadaj — sklonjeno v veso vznosno zadaj —■ s prevlekom vesa vznosno spredaj — vzvlek spredaj — preprijem v nadprijem — podmet. 3. S kolebom v vesi spredaj z dvoprijemom (leva podpr. d. nadpr.): vzmik zadaj s llt obr. v 1. do vzpore spredaj — spad (nazaj) do vese vznosno — naupor vzklopno — toč v opori spredaj naprej —- sevlek (naprej) skozi veso vznosno do prednosa — vesa spredaj — vzmik spredaj — spad nazaj do vese vznosno — naupor vzklopno — odbočka v desno. 4. S kolebom v vesi spredaj s podpr.: naupor jezdno z d. znotraj — toč jezdno naprej — premah odnožno z 1. s ‘/i obr. v d. do vzpore spredaj z nadpr. — sevlek (naprej) s preprijemom v dvoprijem (1. podpr.) do vese vznosno spredaj — prevlek in vesa strmoglavo zadaj — naupor pra-porno s ‘/j obr. v 1. do vzpore spredaj z nadpr. -— podmet. 5. S kolebom z nadpr.: naupor pri zakolebu — premik spredaj — naupor jezdno z d. znotraj — toč jezdno nazaj — spad (nazaj) — s prevlekom d. noge vesa vznosno spredaj in naupor vzklopno — sevlek (naprej) do vese vznosno — prevlek — vzvlek zadaj — prednos — seskok naprej. Višji oddelek. Bradlja. 1. Na koncu bradlje (s čelom od bradlje ven) naskokoma z odrivom sonožno: vzmik spredaj — s predkolebom 1/, obr. v 1. soročno — spad nazaj do vese vznosno — naupor vzklopno do prednosa — z dviganjem trupa stoja na rokah v vzpori — s predkolebom poskok sklecno naprej in kolo prednožno z d. nad 1. lestv. (pred 1. nogo) nazaj — kolo zanož. z d. nad d. lestv. in kolo prednož. z d. nad 1. lestv. s l/i obr. z rok. menoma v 1. — odsun do opore na lehteh — preval nazaj razročno — vzpora vzklopno — kolo zanož. sonož. v d. in prednožka v 1. (prednožka čez obe lestv.) 2. Znotraj bradlje iz opore na lehteh: preval nazaj polagoma (skozi stojo na ramenih in razovko brez podpore) do prednosa — razovno v stojo na rokah — toč nazaj do opore na lehteh — s predkolebom vzpora vzklopno — kolo zanož. sonož. vi. — kolo zanož. sonož. v d. in prednožka v 1. s '/a obr. v 1. (odbočka čez obe lestv.) 3. Znotraj bradlje naskokoma: opora na lehteh — s predkolebom opora na lehteh vznosno — z zakolebom preval naprej razročno — s predkolebom spad do vese — naupor vzklopno do prednosa — z zakolebom kolo zanož. z d. s '/, obr. z rokama menoma v levo nad d. lestv. — kolo prednož. z d. nad 1. lestv. (pred 1. nogo) do razovke brez podpore — uleknjeno do stoje na ramenih — preval naprej sklonjeno do vzpore — z zakolebom stoja na rokah v vzpori — zanožka v d. čez obe lestv. 4. Znotraj bradlje iz kolebanja v opori na lehteh: preval nazaj razročno — s predkolebom vzpora do prednosa — z dviganjem trupa stoja na rokah v vzpori — s predkolebom kolo prednož. sonožno v 1. (nad. 1. lestv.) s l/x obr. z rokama menoma vi. — preval naprej uleknjeno do vzpore in kolo zanož. sonož. v d. in prednožka v 1. s ‘/3 obr. v 1. (odbočka čez obe lestv). 5. Znotraj bradlje iz opore na lehteh: preval nazaj polagoma do stoje na rokah v vzpori — odsun nazaj do opore na lehteh — preval nazaj razročno — s predkolebom vzpora — kolo raznožno naprej — z zakolebom kolo zanož. z d. s */i obr. z rokama menoma v 1. nad d. lestv. — s | predkolebom kolo prednož. z d. nad 1. lestv. s Vi °br. z rokama menoma vi. — kolo zanož. sonož. v d. in prednožka v 1. s V, obr. v 1. (odbočka čez obe lestv.) Konj na šir. 1. Oprijem z d. na sprednji ročaj, z 1. na vrat, naskokoma: premah odboč. v 1. in premah prednož. sonožno v d. navspred do vzpore zadaj na ročajih — kolo zanož. z 1. s ‘/i obr. v d. do vzpore spredaj na ročajih premah odnož. z 1. naprej — strig odboč. v d. — strig odboč. v 1. — premah odnož. z d. naprej do vzpore zadaj na ročajih — premah odboč. v 1. nazaj — kolo odbočno v d. s l/t obr. v 1. nad zadnjim ročajem in hrbtom do stoje na tleh (s hrbtom proti konju). 2. Iz vzpore spredaj na ročajih: premah odnož. z d. zunaj — premah odnož. z d. nazaj — kolo odboč. vi. — j kolo prednož. z d. s prehodom z rokama menoma na sprednji ! ročaj in vrat — kolo prednož. z d. — premah odboč. v 1. in premah prednož. sonož. v d. navspred do vzpore zadaj j na ročajih — premah odnož. z d. nazaj — premah odnož. z 1. nazaj •— kolo prednož. z 1. —• premah zanož. sonož. v d. in prednožka v 1. navspred čez hrbet (d. bok ob konju.) 3. Oprijem z d. na sprednji ročaj, z 1. na vrat, j naskokoma: kolo odboč. v d. — kolo odnož. z d. s prehodom z rokama menoma na ročaja — kolo odnož. z d. — j kolo odnož. z d. s >/i obr. v 1. do vzpore zadaj na ročajih j — kolo odbočno v 1. nazaj — kolo zanož. z d. in kolo j prednož. sonož. v 1. navspred s ‘/2 obr. v 1. nad hrbtom do stoje na tleh (d. bok ob konju). 4. Oprijem z d. z obrnjenim nadpr. na zadnji ročaj, z 1. na sedlo, naskokoma: premah zanož. sonož. v d. s ‘/a j obr. v 1. do vzpore spredaj na zadnjem ročaju in hrbtu — j kolo odnož. z d. s '/, obr. v 1. do vzpore zadaj na ročajih —• premah odnož. z 1. nazaj — strig odboč. v d. — strig 1 odboč. v 1. — premah odnož. z d. nazaj — premah odboč. v 1. in prednožka v d. navspred čez hrbet (1. bok ob konju). 5. Iz vzpore spredaj na ročajih: premah odnož. z d. | zunaj — premah odnož. z d. nazaj — dve kolesi odbočno v 1. — premah prednož z d. — strig odboč. v d. — strig odboč. v 1. — premah odnož. z d. nazaj — kolo prednož. z d. — premah zanož. sonož v 1. in kolo prednož. sonož. v d. navspred nad hrbtom s l/a °br. v d. do stoje na tleh (1. bok ob konju). Krogi. 1. Vesa — vesa vznosno —zakoleb — vzmik spredaj do prednosa — z dviganjem trupa stoja na rokah sklecno — premet naprej do vese — zakoleb — s predkolebom naupor vzklopno — sevlek naprej uleknjeno do vese spredaj — naupor tezno do prednosa — toč polagoma naprej do zako-leba — spad (nazaj, do vese vznosno) uleknjeno in premet sonožno nazaj do stoje na tleh. 2. Vzvlek spredaj — poveš nazaj uleknjeno do razovke v vesi spredaj (naznačiti) — z zakolebom izvinek naprej do vese vznosno — naupor vzklopno — toč nazaj — s spadom (nazaj) do vese vznosno prevrat nazaj raznožno do stoje na tleh. 3. Vesa — vesa vznosno — z zakolebom izvinek naprej do vese vznosno — z zakolebom naupor do prednosa — z dviganjem trupa stoja na rokah v vzpori (naznačiti) — premet naprej do vese — zakoleb — s predkolebom vzmik spredaj — toč nazaj — poveš (nazaj) uleknjeno do razovke v vesi zadaj — naupor praporno — z razporo seskok. 6 ^^^»^MaoiototoiogaoioKasKar^aoiototaa^at^a^ 4. Naupor tezno soročno do prednosa — toč uleknjeno naprej polagoma — sevlek (naprej) uleknjeno do vese strmoglavo — zakoleb — s predkolebom vzmik spredaj — spad (nazaj) do vese vznosno — izvinek nazaj in s predkolebom prevrat nazaj raznožno do stoje na tleh. 5. Vesa — vesa vznosno — zakoleb — s predkolebom izvinek naprej do vese vznosno — naupor vzklopno -razovno brez podpore sevlek (naprej) do razovke v vesi zadaj — izvinek nazaj in s predkolebom vesa strmoglavo — naupor praporno do prednosa — zmik (naprej) do vese vznosno — zakoleb — s predkolebom vesa vznosno zadaj in premah raznožno naprej. Drog. (Samo za posameznike.) 1. S pokolebom z nadpr.: premik spredaj — vzmik spredaj — podmetno */i °br. v 1. v veso spredaj z dvopr. — vzmik zadaj s '/1 °br. v 1. do vzpore spredaj z nadpr. — sevlek (naprej) uleknjeno do prednosa v vesi spredaj -vesa spredaj — naupor tezno soročno — spad (nazaj) do vese vznosno — naupor vzklopno — zanožka na premet v 1. 2. S kolebom z nadpr.: pri zakolebu naupor do vzpore — sevlek (naprej) uleknjeno do prednosa — vesa spredaj — naupor tezno soročno — podmet do vese spredaj — pri zakolebu 1jt obr. v 1. (s spuščenjem d.) do vese vznosno spredaj s podpr. — naupor vzklopno — veletoč naprej in odbočka v d. 3. S kolebom s podpr.: pri zakolebu naupor — premah skrčno sonožno naprej — toč v prednosu naprej — odkoleb naprej do vese zadaj — pri zakolebu 1/[ obr. v 1. ( s spuščenjem d.) do vese spredaj z nadpr. in naupor vzklopno — toč v opori spredaj naprej polagoma — sevlek (naprej) uleknjeno do vese spredaj — x/i obr. v levo s spuščenjem d. do vese spredaj s podpr. — vzvlek zadaj — odskok naprej. 4. S kolebom s podpr.: pri zakolebu naupor — premah odboč. v levo s l/, obr. v d. do vese spredaj z nadpr. — naupor vzklopno — premik spredaj do vese — pri predkolebu naupor s */i °br. v 1. do vzpore spredaj z dvopr. — sevlek (naprej) uleknjeno do vese vznosno spredaj — s prevlekom vesa vznosno zadaj ob skrčenih nogah — suniti v razovko v vesi zadaj — naupor praporno — seskok naprej 5. S kolebom z nadpr.: pri zakolebu naupor — podmetno */, obr. v 1. do vese spredaj s podpr. — vzmik zadaj — podmet nazaj do vese zadaj — medkoleb — naupor vzklopno zadaj do vzpore zadaj — toč v opori zadaj nazaj polagoma — sevlek (nazaj) razovno do vese zadaj — polagoma uleknjeno (razovno) v veso strmoglavo zadaj — prevlek sonožno — vesa vznosno spredaj — vzvlek spredaj | — prepr. v nadpr. in podmet s '/i °br. v 1. Prvenstvo. Drog. Iz vese spredaj s podpr.: pri zakolebu naupor do stoje na rokah v vzpori —