i 0» iteYilka.
Maribor, due 3. februarja 1917.
Letaik IX.
Ataeroftthui Ustus —
■Cäo leto . . k 10*— teta . . j „ 5 — Četrt lete . 4	,2-50
Mesečno. . . , 1 —
^tmaj Avstrije:-------
"Celo .Wo . . * 15'— Rament« Številke to vinar Jev. —&
'*;r*dfliitvo in upravniftivo: Maribor f*r«4k* «lica. 5. ~ Telefon at. 113.
I Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. |
izhaja * daljah In petek
tekepicš M ne ,*nita|fe
^nredniltvoa^*^Hior«aov«S vsak dan od 11.—12. ure dopoMte*
Cesar govori slovenski.
Cesar pohvali štajerske Slovence, — Cesar odgovori štajerskemu deželnemu svetu. — Poostren podmorski J	boj. — Ha bojiščih radi prevelikega mraza mir. — Španija in mir.
Kajnovejše avstrijsko uradno porodilo.
Dunaj. 2. februarja.
Uradno m razglaša:
Na vseh treh bojiščih nobenih posebnih dogod-kwr* \
-	y'	.	z'' ‘	'• • s ■ '	. « ‘ .•'■■■ 1
Majnovejše nemško uradno porodilo.
Berolin, 2. februarja.
Francoske bojišča.
Armadna' skupina prestolonaslednika Rupreh-ta: Med krajema Armentieres in Arras so se izjalovili številni sunki močnih angleških poizvedovalnih oddelkov. Ob obeh straneh rek Äncre in Somme je bil artilerijski boj živahen. V jutranjih in večernih urah živahno delovanje naših poizvedovalnih oddelkov, ki so vjeli v sovražnem jarku zahodno od Mirar monta in severovzhodno od Le Sara 1 častnika in 12 mož, Na potu Geudecourt—Beaulenoourt so vdrli Angleži po močnem ognju , v širokosti stotnije v našo postojanko, v protinapadu je bila postojanka očiščena, in število vjetnikov je prišlo v našo oblast.
Armadna skupina prestolonaslednika: Na višini Combres in v gozdu Aily so se vrnile napadalne čete iz; razstreljenih francoskih črt s 26 vjetimi. V Vogezih so naše poizvedovalne čete na nekem povzetju vjele 6 Francozov; na severni zahodni fronti so bili zrakoplovci zelo delavni. Oddelki naših letal so izvršili v angleškem delu Francije dragocena poizvedovanja. Sovražnik je v zračnih bojih izgubil Sedem letal.
Vzhodno bojišče.
Vsled hudega mraza in visokega snega nobenih dogodkov.
Macedonsko bojišče.
Nobene spremembe.
TJtis v Ameriki.
Agenzia Stefani javlja z ozirom na poostreni podmorski .boj iz New-Yorks z dne 1. febr.: Pristanišča so včeraj zvečer zaprli. Nobeni ladji ni dovoljeno. se usidrati ali odpotovati. To se je odredilo, da bi nobena Internirana nemška ladja ne ušla.
Associated Preß javlja iz Vašingtona:	Wilson
in Lansing sta se posvetovala eno uro. Zatrjuje se, da je položaj skrajno resen in da so se že začele priprave, kojih dalekosežnosit še dosedaj ni znana.
Nova naknadna prebiranja Jetnikov 1891-1872
Crnovojniški letniki 1891—1872 so pozvani za čas od 3. do 28. marca na nova prebiranja. Zglasiti se pa morajo do 15. februarja.
Cesar govori slovenski!
Dne 31. januarja sta se poklonila cesarski dvo-ici štajerski deželni odbor in odposlanstvo kranjske ežele s kranjskim deželnim odborom na čelu Uda-lost in zvestobo sta tolmačila v nagovorih za Staler, ko deželni glavar grof Attems in za Kranjsko de-elni glavar dr. Šušteršič, Cesar se je zahvalil ter se r svojem odgovoru na izjavo štajerskega in kranjs-
kega deželnega glavarja posluŽil tudi našega milega slovenskega jezika, naše slovenske materinščine.
Svoj odgovor na štajerski pozdrav je končal cesar s slovenskimi besedami, rekoč: „in Izročite njim (Štajercem) Moje najmilostivejše pozdrave.“ V odgovoru na kranjski pozdrav je rabil cesar te besede: „Bö g ohrani Moj p zvesto, ljubo kranjsko deželo.“ .	,
Ko se je včeraj izvedelo,' da se je cesar posluži! pri svojem odgovoru na štajerski pozdrav tudi naše slovenske govorice, je povsod nastalo nepopisno oduševljenje za presvitlo cesarsko dvojico. Ih prepričani smo, da, kakor v zaledju, tako bo tudi povsod na frontah, kjerkoli stoji kak slovenski vojak, izzvala ta novica nepopisno veselje! To preveselo dejstvo. je povzročilo, da slovenski narod na Štajerskem daje javno in v medsebojnih razgovorih duška svoji prekipevajoči radosti nad spoštovanjem slovenskega jezika od strani presvitlega cesarja xn da veš Slov, Stajer soglaša v glasnem klicu:
Vse za dom in za-cesarja, za cesarjft blago, kri!
Cesar k?ali štajerske Slovene®*
Sprejemni dan našega štajerskega deželnega odbora, pri cesarski dvojica je postal za nas Štajerske Slovenöe dan velike sreče in radosti. Ne samo, da se je cesar v Svojem odgovoru na udanostno izjavo deželnega glavarja grofa Attemsa poslužit našega dragega materinega jezika, marveč Je v razgovoru z deželnim odbornikom dr. Verstovškom pohvalil z izredno laskavimi besedami slovensko ljudstvo na Štajerskem.
Deželnega odbornika, dr, Verstovška j,e vprašal cesar: „Kateri volilni okraj zastopate?“ Dr. Verstovšek odgovori: „Veličanstvo, slovenjegraški okrajna Spodnjem Štajerskem.“ Cesar:	*Ti am bivajo
Slovenci!“ Na kar dr. Verstovšek potrdi Cesar: „Ste Vi tudi Slovenec?“ Dr Verstovšek: „Da, Veličanstvo!“ Cesar: „Kako je v okraju?“ Dr. Verstovšek: „Veličanstvo, moram reči, da je pri nas v okraju še dobro!“ Cesar: „To je pa redkost, veseli me, kaj takega slišati,“ Dr. Verstovšek:	„Primeroma z
mesti in drugimi kraji je tukaj še res dober položaj.“ Cesar:	„To ljudstvo Je dobro iu pobožno ter
požrtvovalno! “ Dr. Verstovjšek:	„Vel ičanstvo, slo-
vensko ljudstvo ima dobre vrline!“ S tem je bil razgovor končan.
Ta izredna častna pohvala našega slovenskega ljudstva na Štajerskem nas napolnuje z velikim ponosom in z zadovoljstvom. Vsakemu obrekovalcu lahko sedaj rečemo smelo v obraz: „C n j, tako sodi sam preš vitli cesar o nas!“
Bog živi našega cesarja, Bog živi našo cesarico !
Cesarjev odgovor štajerskemu deželntmn odboru.
Na udanostno izjavo štajerskega deželnega glavarja grofa Attemsa je cesar odgovoril:
j; „Iz celega srca se zahvaljujeva cesarica in jaz L za udanost, ki nama jo je izrazil Štajerski deželni odbor v imenu vojvodine Štajerske in njenega prebivalstva. Zvesta udanost do mene in moje hiše, ki ste mi nanovo obljubili, je doživela v sedanji vojski najsijajnejše potrdilo. Z veseljem in ponosom sem gledal hrabrost in žilavo v s t r a J-nost Štajercev na različnih frontah in s hvaležnim priznanjem se spominjam p o ž r t-v o v a 1 n o s t i, s katero je doma ostalo prt-1 b i v a 1 s t v o. prenašalo težave in1 pomanjkanja v tej dolgi vojski.
Jaz in cesarica sva se vedno posebno rada pomudila v zeleni vojvodini.- Ponesite Štajercem najino zahvalo in najin pozdrav in recite jim, da bom njihovi deželi ohranil svojo deželnoočeiovsko ljubezen in skrb (slovenski nadaljajoČ): i n izročite njim M o je naj mi Ivo..s.'ti ve j še pbz d rave!“
Na to sta oesar in cesarica se razgovarlala prijazno z različnimi člani odposlanstva.
Slovensko Štajersko in: Kranjsko«
V „Slovencu“ priobčuje dr. J, Mal zgodovinsko študijo „Za integriteto Kranjske: Od Drave do Ad-rije!“, v kateri dokazuje, da so bile slovenske dežele od Drave do Adrije pravno in državnoveljavno z-družene v eno upravno celoto. In sicer piše:
Malokomu bo pač znano, da današnji obseg vojvodstva Kranjskega nikakor ni istoveten z mejami. M iih je začrtala zgodovina naši deželi. Že za časa Karela Velikega je obsegala pokrajine na obeh bregovih Save:	Carniolenses, qui circa Savura flu-
vium habitant. Tudi Obri, ki si niso mogli ppdvreči slovenskega Korotana, so gospodovali današnjim južnoštajerskim pokrajinam in si tako ohranili prosta vrata za svoje napade v solnčno Italijo,
Južna Štajerska je bila del kranjske ali slovenske marke, ki je bila v poznejših stoletjih omejena le še na teritorij sedanje Dolenjske, Prava in prvotna Štajerska je nastala iz takozvane koroške ali karantanske marke, ki je obsegala ozemlje severno od Drave ter bila leta 1180 za vlade Traungavca O-tokarja II, povzdignjena v samostojno vojvodstvo, katero so po njegovi smrti podedovali Babenberžani (1192). Pri Mariboru (Mark-burg) ste se stikali obe marki: karantanska (Štajersko) in kranjska ali slovenska marka.
Pokrajine južno od Drave (i, j. Kranjsko) je 1. 1276 zastavil cesar Rudolf svojemu zvestemu pomočniku Majnardu Tirolskemu, čigar naslednik Henrik je prišel v navskrižje s Habsburžani. Ti slednji so primorali Henrika, da jim je v povračilo vojnih stroškov odstopil oni del Kranjske, ki se razprostira tu med Dravo in Savo (t. j. današnjo južno Štajersko), in podarili te kraje celjskim grofom, ki so si na nekdanjih kranjskih tleh ustanovili nekako posebno, In skoroda neodvisno kneževino. Spomin na nekdanjo zvezo s Kranjsko je živel med ljudstvom do najnovejšega Časa: prebivalci celjskega okraja so se še nedavno tega nazivali „Kranjci.“
Italijansko kojišže
Radi izredno hudega mrazu je tudi bojevanje na italijanskem bojišču zelo omejeno. Prve dni tega
tedna so naši vzhodno od Doberdobskega jezera in j pri Kostanjevici uspešno napadli Italijane in jim s- j kupno odvzeli okoli 200 mož ter 2 strojni puški. Ar- j tilerijski boj je precej ponehal, Italijani si baje gradijo v zahodni Benečiji varnostna oporišča, Z veliko napetostjo se pričakuje podrobnosti o poostrenem podmorskem boju v Adriji.
Gorica se bo zopet zgradila.
Cesiar je pri sprejemu goriškega deželnega odbora dne 31. januarja med drugim izjavil: Hrepenim po času, ko Mi bo z božjo pomočjo in s hrabrostjo Mojih vrlih čet omogočeno, porušene kraje zopet z-graditi in lepo Gorico ter od narave tako bogato blagoslovljeno deželo, to našo dragoceno posest, vzbuditi k novemu življenju.
Italijani si zavarujejo hrbet. ^
Švicarski listi poročajo, da gradijo Italijani v zahodni Benečiji močna oporišča, kot varstva za svojo bodočo veliko ofenzivo na 'Krasu. Italijani nameravajo to ofenzivo izvršiti s pomočjo Francozov in s tako silo, kot so jo izvršili Rusi v poletju 1916.
Nečuveno huda zima v gornji Italiji.
V gornjem delu Italije imajo letos izvanredno hudo zimo, kakoršnje ne pomnijo že več desetletij. Tako n. pr. zaznamuje v Padovi toplomer 18 stopinj Celzija pod ničlo. Temu primerne so tudi cene za kurivo. V Milanu plačujejo meterski stot premoga po 20 lir in meterski stot drvi po 12 lir. Italijansko u-radno poročilo z dne 31. januarja pravi, da kaže na italijansko-tirolski fronti toploimer 28 stopinj Celzija pod ničlo.
Rusko bojišče.
Tako hudega mraza- kakor je sedaj na ruskem bojišču, ni bilo ne zadnjo in ne predzadnjo zimo. In radi tega so tudi vojna podvzetja na obeh straneh zelo omejena. Napade ob Zloti Lini in ob reki Aa smo krepko odbili.
Grozen mraz.
Na ruski fronti se je zadnje dni pojavil grozen mraz. V ozemlju reke Aa je znašal mraz celo 30 stopinj C. V Voliniji in vzhodni Galicij:, znaša mraz 20 —25 stopinj pod ničlo. Zmrznilo je mnogo ljudi. Vse reke so zamrznjene.
Rusi se pri Mitavi ojačujejo.
Kljub skrajno hudemu mrazu se boji ob reki Aa nadaljujejo. Rusi so dobili zadnje dni iz Finskega več divizij svežih čet.
Srditi boji se vršijo za višino 304, katero so Nemci nedavno iztrgali Francozom iz rok. Francozi jo napadajo vsak dan po večkrat. Ta višina obvladuje dolinsko kotlino ob reki Aisne. Ob Ancri m So-rrmi se boji nadaljujejo. Zadnje tri dni je tudi na francoskem bojišču nastopil hud mraz. Francoski vojaki iz afriških naselbin strašno trpijo, ker niso navajeni mrazu. — Vsa francoska in angleška javnost z veliko pozornostjo zasleduje poročila o poostrenem podmorskem boju.
M «kaj koruzi.
Koruza, je prvovrstno živilo, ob katerem živi mnogo tisočev in tisočev ljudi v Združenih državah, Mehiki, Italiji, po Hrvatskem, Madžarskem, na Balkanu. V flrnigori ne poznajo druge torte, nego lepi zlatorumeni koruzni kruh. Pri nas se koruza nekam prezira in vpošteva bolj kot živinska krma, ob kateri se hitro odebele prašiči in perutnina. Dr. Lorand pravi z ozirom na to v svojem spisu o prehranjevanju:	„Kaj ni čudno, da dobiva živina tak živež, ko
strada na'tisoče ljudi, ki bi uživali radi koruzo?“ — Koruza vsebuje več redilnih snovi, tako železo, fos-for evo kislino, 5% maščobe, 40% ogljenih hydratov, in približno 10% dušca. Dognano je, da so v krajih, kjer se uživa dosti koruze, zelo redke bolezni: jetika, božjast in mehurjeve težave.
Skromni Italijan se ne straši ob svoji polenti težkega dela, Notranjec, ko gre v slavonsko pumo, živi večinoma ob polenti in Kastovci ne preživijo ne enega dneva, da ne bi užili slastne rumene jedi, -Znana je pripovedka o Kastavcu, ki je bil povabi'er
Anglija zasedenih naselbin ne ho vrnila.
Angleški naselbinski minister Long je v nekem govoru v WestmiriStru izjavil, da Anglija zasedenih nemških naselbin Nemčiji nikdar ne bo vrnila.
talinsko bojišče.
Na rumunskem bojišču večinoma mir. V Dob rnči obstreljujejo Rusi bolgarske obdonavske postojanke. Reka Seret zamrzuje.
Praske v Dobrnči.
Ruska artilerija obstreljuje že več dni bolgarske postojanke pr: mestu Tulcea v Dobruči, Sovražni monitorji pa streljajo na bolgarska oporišča vzhodno od Tulceje.
Macedonsko bojišče.
Sarrail dobiva ojačenja. Sicer pa na celi črti artilerijski ogenj in praske prednjih čet. Do večjih bodlih podvzetij ta teden ni prišlo.
Sarrail dobiva ojačenja.
Na macedonsko bojišče so dospela v zadnjem času znatna angleška, francoska in italijanska oja-cenja, Nekatere vesti zatrjujejo, da bodo te sveže čet-verosporazumove Čete prejšnje čete na macedonskem bojišču samo zamenjale.
Turška bojišča.
Turki imajo zadnji čas na bojiščih precej sreče. Ob Tigrisu so dne 25. in 29. januarja Angleže močno natepli. V Perziji so Turki zasedli mesto Diz Abad, na Kavkazu pa se baje pripravljajo na ofenzivo ob Črnem morju.
Angleški poraz oh reki Tigris.
Dne 29. januarja so napadli močni oddelki an-I gleških čet, med temi šest težkih baterij, turške po-I sto,Janke pri kraju Fellahie ob južnem bregu reke Ti-i gr:,s v Mezopotamiji, Angleški napad je bil krvavo odbit. Ko so napravile nato turške čete protinapad, so bili Angleži hudo poraženi. Več angleških polkov je bilo popolnoma uničenih, mnogo pa razpršenih na vse strani.
Poostren podmorski boj.
Avstro-ogrska vlada je dne 31. januarja L 1. s
posebno spomenico naznanila vsem nevtralnim vladam in svojim zaveznicam, da bo od 1. februarja t.
1. naprej pričela s poostrenim podmorskim bojem zoper sovražne ladje. Okrog Anglije, Francije in Italije se je proglasilo zaporno ožemi je, v katerem se bo i vršil brezobziren boj zoper ladje, ki se bodo tam pojavile. S poostrenim podmorskim bojem se da četve-rosporaznmu primeren odgovor na odklonjeno mirovno ponudbo naših držav, Anglijo, Francijo in Italijo bodo naši podmorski čolni skušali popolnoma odrezati od pomorskega prometa. Nevtralnim ladjam, zasidranim v lukah, ki spadajo pod zatvorna ozemlja, ali
k patrom na Trsat in je imel pred seboj izbrane jedi, pa se je čutil lačnega in žejnega, Oziral se jc na vse strani in ko ni bilo drugače, je vprašal brata strežnika, če nimajo nič polente. „Imamo nekaj od včeraj“, se je nasmehnil frater. „Dajte, dajte, prinesite!“ je prosil Kastavec. Prinesel mu je kos polente in Kastavec se je čutil še le tedaj prav po domače, gospodje patri pa so kimali pritrjevaje, da je ni jedi, ki bi se mogla meriti s polento. Po polenti, oziroma žgancih, je človek sit, močan i,n zdrav. Ravno v Kastavščini se dobe silno stari ljudje.
Nekateri si domišljujejo, da je koruzna jed težko prebavna, a je ravno narobe, saj svetujejo naši zdravniki ljudem, ki so zapečeni, uživanje koruznih jedi, posebno močnika. Seveda, če nalije kdo še na žgance ponvo masti in polije to z mlekom, ali če se nali e mrzle vode po mastnem in vročem koruznem kolaču, potem ni čudno,.če ga boli želodec; tika jed je za delavne ljudi, Za tiste, ki se^ne gibljejo dosti, | je najbolje, da uživajo močnik ali žgance z mlekom j ali s kavo, polento iz zdroba (ali nezabeljeno) pri j različnih juhah in prikuhah, namesto kruha, ali me- I sa. Vročega kruha ne!	j
Kako izdatna jed je fižolova juha in poleg n V polenta; tej jedi pravno tudi bistriška obara.. Iz koruzne moke se naredi dosti okusnih jedi, treba je le, da je moka sveža, vonjiva in lepo rumena. Nekatoi'
katere se nahajajo po 1. februarju na vožnji v toke tega ozemlja, se daje rok do 5. februarja, da ssa-pusfcijo zatvorna vodovja.
Nemčija je poslala dne 31, januarja vladi Z draženih držav približno enako noto, v kateri se napoveduje sovražnim državam od 1. februarja naprei poostren podmorski boj. Priznala pa ji je pod gotovimi pogoji iste ugodnosti za osebni promet, tudi v določena angleška pristanišča, kakor leta 1915. Takrat je Amerika odklonila. Z brezobzirnim bojem upala Avstrija in Nemčija skrajšati vojsko, Hindenburg je zagotovil, da je vojni položaj tako ugoden, d» smo pripravljeni na vse posledice poostrenega podmorskega boja.
Kaj ho storila Amerika?
Poročila iz Vašingtona zatrjujejo, da je rtomäM poslanik v Vašingtonu dne 31. januarja izročil seve-roameriški vladi nemško noto o poostrenem podmorskem boju. Položaj se smatra kot zelo resen, Severo-ameriška vlada bo v kratkem storila važne korale.
Ugodnosti nizozemskim ladjam.
Nemška vlada je tudi nizozemskim pofafilirias» parnikom dovolila ugodnosti, kakor ameriškim. M©d pristanišči Vlissingen in Southwold bo smel enkrat na teden voziti po en nizozemski parnik in sicer 3» pod pogojem, da še po dne prepluje zatvorno ozemlje Kakor za ameriške, bodo tudi za nizozemska potniške parnike izdana posebna znamenja, — Za zdaji je ustavljen ves nizozemski pomorski promet. Med vlado in lastniki paroplovnih podjetij se je đne 31. januarja vršilo dolgotrajno posvetovanje glede napovedanega poostrenega boja nemških podmorskih Sd-nov.
Norveška proti P-čolnom.
Norveška vlada je objavila kraljev odlok, p* katerem je oboroženim P-čolnom vojujočih se držav prepovedano pluli po norveškem morju. Ako se pojavijo, pa so Izpostavljeni nevarnosti, da se jih toraas svarila napade. Izvzeti so P-čolni, ki si radi kak® poškodbe, slabega vremena ali v svrho rešitv© človeških življenj iščejo v norveških pristaniščih varnega zavetja ali pomoči.
v
Španija in m r.
Voditelj španskih konservativcev, Dato, je v kem govoru med drugim sledeče izjavil:	Svetovna
vojska se bliža koncu. Sklep miru, pred katerim stojimo, se bo skoro gotovo izvršil na Španskem. V ©d-čilnem trenotku bodo prišli konservativci na krunio španske vlade.
Politične vesti.
Kako se postopa s Hrvati. Hrvatska je v leto 1913 dobila zakon o nazivanju krajev v deželi, Ta zakon je cesar In kralj sankcijoniral. Pred tem Sinom hrvatske zakonodaje in monarha bi se moral torej brezpogojno klanjati vsakdo. Zakon določa, das» morajo za mesta in kraje v kraljevini Hrvatski rabiti le originalna hrvatska imena. Vojaške oblasti m tudi takoj začele to določbo izvajati v praksi. Drugače ogrski minister za notranje stvari. Ta je Izdal o~ krožnico na vse oblasti in zavode, ki jim priobčuj», da je vlada upoštevala predlog madžarske akademij© znanosti ter odredila, da je za inozemske kraj» In teritorijalna področja rabiti imena, kakor so dbiSaj-na v narodu (madžarskem seveda). V opravičenj» t» odredbe pravi okrožnica, da se originalna poraba P
um w m i.m.um..
pravijo, da je za peko boljša postana moka ali kruh iz sveže moke je vse bolj slasten, stara moka po-grenči in dobi duh po zatohlem. Rumena koruza jo sploh boljša od bele, V Združenih državah Severno Amerike jedo pri zajutrku ploščate koruzne kolače, Stajerc je svoj koružnjak in krvavico, Indijanci ljubijo svoj mondanin, vsi Slovenci pa se krepijo ob koruznih žgancih z zeljem.
Koruza ni počakala vojske, da bi postala salonska. Že več let pripravljajo iz koruznega Škrob o. moko mondanin, ki se priporoča za bolnike in otrok® in je kot „blanc manger“ znana Jed v boljših hišah po Nemškem.	«
Nekateri trdijo, da povzroči uživanje koruze-bolezen pelagro, ki" napada v It liji revne sloje, živeče izključno od koruze, Ta bolezen je pa posledica revščine in podnebja, kakor dobe narodi, ki se živ® izključno od riža, bolezen beri-beri. Splošno pa so narodi, ki žive od koruznih jedeh, sveže barve, polnih lic in krepkega telesa.
V nekaterih hišah pri nas se je pred vojsko liži val o več riža nego koruze. To ie MJ0 nespametno, Polentar bo vedno močnejši od rižarja. Gospodinja, ki kuha svolm otrokom, riž. bi jih napasla, bolje in ceneje, ko bi jim skuhala žgancev. Kdor Še ima kr' riža, naj ga hrani za poletje, ker je priporočljiv* jed za Čas griže.
men krajev ni izvajala enolično, (To je argument. Pripomba uredništva „Edinosti“!) Ker se zapadni narodi ne drže tega načela! Slednjič se opravičuje o-krožnica s tem, da pravi, da bi se s porabo originalnih imen osiromašilo jezikovno bogastvo naroda (seveda madžarskega). Zato odreja, da se v vseh uradnih listinah rabi običajno madžarsko ime, le v slučaju potrebe da se more v oklepu pristaviti tudi originalno, Nekoliko se je pa vendar zbal gospod ogrski minister za notranje stvari. Odreja namreč — sklicevaje se na zakon — da v občevanju s hrvatskim! mesti in oblastmi je rabiti uradno določeno (hrvatsko) ime, ali v vsaki drugi listini se morajo rabiti v madžarski obliki! Ta odredba je vzbudila po celem Hrvatskem opravičeno nevoljo. Sedaj je pač Čas, da Madžari kažejo svojo korajžo v strelskih jarkih napram sovražnikom, ne pa napram tako vrlemu branitelju naše skupne domovine, kakor je junaški hrvatski narod.
■■■?. Atentat na španskega kralja. Dne 29. januarja so položile neznane osebe na železniški tir pri Granadi na Španskem večje množine svinca, da bi vlak, v katerem se je vozil španski kralj', spravili s tira. Vsled čuječnosti nekega železniškega uslužbenca se je pa zlobna nakana izjalovila in vlak se je pravočasno ustavil. Dosedaj so zaprli tri osebe, ki utegnejo biti v zvezi z zločinom. Sv. Oče je kot prvi odposlal španskemu kralju čestitko, da se zlobna na-kana ni posrečila.
Tedenske novice.
Radi praznika je izšla današnja številka „Straže“ samo na 4 straneh.
Cesarica Cita — imejiteljica huzarskega polka. Naš cesar je izdal lastnoročno pismo, v katerem je imenoval našo cesarico Cito za niene zasluge za armado, s katero sočustvuje v bojih, v zmagah, v veselju in v trpljenju, za polkovnico-imejiteljieo huzarskega polka št. 16. (Ta huzarski polk se rekrutira iz Segedina.)
Hrvatski sabor je sprejel predlog, da se v Zagrebu postavi spomenik cesarju in kralju Francu Jo-že.u.
Cerkvene vesti iz krške škofije. Na župnijo Hodiše je prezentiran vlč. g. dr. Valentin Mörtl, župnik na Strmcu. — Po cerkvah bodo smeli na ukaz ministrstva v bodoče uporabljati le toliko sveč in o-•lia, kolikor je neobhodno potrebno za božjo službo.
Sprememba v šolski službi. Učitelj in vodja šole v Gornji Rečici pri Laškem g. H, Hribernik je stopil v pokoj. Šolsko vodstvo je prevzel začasno v-pokojeni učitelj Edvard Jevnikar v Laškem.
Razpuščen občinski zastop. Štajersko namestništvo je sporazumno z deželnim odborom ra.zpusblo občinski zastop Novaštifta, politični okraj Celje, ker se nahaja večina občinskih odbornikov v vojaški službi. Občinske posle oskrbuje začasno tamošnji nadučitelj Ivan Kelc.
Cehi in Slovaki na Hrvatskem. Češki listi poročajo, da živi na Hrvatskem 35.000 Cehov, večinoma v požeški in bjelovarsko-križevački županiji, in okoli 20,000 Slovakov.
Odlikovani Slovenci. Na bojišču so bili odlikovani meseca januarja desetnik Čretnik Franc s srebrno kolajno I. razreda, poddesetnik Centrih Filip s srebrno kolajno II, razreda, ter poddesetnik Davorin Krajnc tudi s srebrno kolajno II, razreda.
Bajonet namesto sablje, oziroma meča, je vpe-,jan za vse častnike, ki niso na konju in ki pripadajo formacijam na bojišču ali v vojnem ozemlju.
„V strelskem jarku.44 Pri naznanilu A. Kosi-jeve triglasne pesmi s tem naslovom sem v predzadnji številki „Straže“ izrekel domnevo, da je napev povzet po neki nabožni melodiji. Ker sem se pa zdaj prepričal, da je služila za, podlago pristna posvetna narodna pesem, ki le samo deloma spominja na imenovano nabožno (kar se pri narodnih pesmih često dogam), zato bodi „V strelskem jarku“ tem bolj priporočena! — F. S. Špindler.
Draginjske doklade za orožnike. Sl'öno kakor državni uslužbenci, dobijo tudi orožniki za leto 1917 dragimske doklade, ki so določene od 240 do 480 K na leto.
Turčija sprejela gregorijanski koledar. Turška zbornica je sprejela vladni predlog, da se v Turčiji upel e gregorijanski koledar.
Oddaja tobačne trafike. Tobačna trafika v Gor-nfi Radgoni št. 8, katera je v času od 1. januarja do 31. decembra 1916 nesla 2124 K 99 v čistega dobička, se bo oddala v zakup. Zakupna razprava se vrši dne'21. februarja 1917 pri okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru, Vadij znaša 200 K. Invalidi, vdove in sirote imajo prednost. Natančnejši podatki se izvejo uri okrajnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru ali pa v občinski pisarni v Gornji Radgoni,
Cene za tobak se vnovič zvišajo. Po poročilu
dunaTskih listov namerava tobačna uprava vnovič z-višati cene za tobak in sicer za vse vrste tobaka.
Nov stroj za proizvajanje električne sile. — Elektrotehnik ViT'em Beck v Hamburgu je baie iznašel stroj, s katerim se lahko brez uporabe premoga proizvaja električno silo.
Nov zemljevid. Tvrdka G. Freytag & Berndt na Dunaju, VII., Schottenfeldgasse 62, je izdala nov
zelo pregleden zemljevid o sošld fronti. Zemljevid se dobiva pri omenjeni tvrdki in v vseh knjigarnah in stane s poštnino vred 1 K, Priporočamo!
Potres.
Kakor je pondeljkova „Straža“ že kratko poročala, smo čutili v Mariboru v pondeljek, dne 29. januarja, ob Vi na 10. uro dopoldne, tri precej močne potresne sunke. V Mariboru ni napravil potres prav nobene škode. Hudo pa je po potresu, ki so ga čutili po vseh slovenskih in hrvatskih deželah, prizadeto naše Posavje, posebno slovenskoštajersko mesto Brežice in Krškavas pri Krškem na Kranjskem, V Brežicah kakor v Krški vasi so hiše tako poškodovane, da se je ljudstvo moralo izseliti. V Posavju in drugih južnih krajih so se potresni sunki zvečer dne 29. januarja ter drugi dan ponavljali. V naslednjem podamo došla poročila o potresu:
Hud učinek potresa v Brežicah.
V	Brežicah je napravil potres veliko škode. — Razrušil je več hiš, med njimi frančiškanski samostan, notarjevo hišo, poslopje okrajnega glavarstva, in še več drugih. Močno so poškodovane tudi cerkve, tako da so jih morali, kakor se nam v četrtek v jutro brzojavlja iz Brežic, zapreti, Stolp mestne župnijske cerkve je močno poškodovan; tudi ostalo zidovje je precej razpokano. Na okrajnem glavarstvu j( napra-vil potres največ škode, Vdrlo se je več sten. Kakor poroča „Slovenski Narod“, je kamenje udira jočih se sten ubilo in pokopalo pod seboj glavarjevo soprogo. „Tagespošta“ pa poroča, da je ubita oseba. 61Ietna nadučiteljeva vdova Ana Voglar. Druge hiše so močno razpokane; večina hiš je brez dimnikov. Sreča je bila, da se po prvih močnih sunkih potres ni hitro obnovil. Ljudje so prestrašeni zbežali na cesto. Nekaj prebivalstva se je porazdelilo po okoliških krajih, nekateri so se odpeljali, za večino mestnih prebivalcev pa so napravili na prostem; vojaške šotore in kuhinje. Južna železnica je takoj dala na razpolago prazne železniške vozove, ki so stali na kolodvoru. Ker ti niso zadostovali, so poslali iz Zidanega mosta še 200 drugih železniških (večinoma živinskih) vozov, v katerih sedaj stanuje brežiško prebivalstvo in v katerih se lahko kuri. Iz Maribora je bilo odposlanih v Brežice več pomožnih vlakov z 200 vozmi. Tudi vodja okrajnega glavarstva, dr. Neu-wirth, baje stanuje s svojo družino v železniškem vozu. V mestu vzdržuje vojaštvo red in opravlja tu stražo.
Očividec o potresu v Brežicah.
Očividec, ki je za čas potresa bil na ulici, pripoveduje, da je čutil tako močen sunek, da je skoro zgubil zavest. Slišalo se je pokanje in bobnenje, in že so se rušile stene hiš. Pogled na mesto je bil v malo trenotkih žalosten. Nobena hiša ni ostala cela, zidovje je kazalo hude razpoke, skozi katere se je lahko videlo v posamezna stanovanja. Oblast je takoj odredila, da se stanovanja izpraznijo.
Ob sklepu lista smo dobili iz Brežic še naslednje poročilo:
Brežice, 31. januarja.
V	pondeljek, dne 29. januarja, dopoldne ob 9. uri 17 minut, je grozen potres do polovice porušil vsa tukajšna poslopja in vse cerkve. Nekatera poslopja so popolnoma podrta. Cerkve so radi nevarnosti za.-prte. Stanovanja so večinoma nerabna, Drug močen, nekoliko manjši sunek je bil ob 11, im 25 minut dopoldne. Tretji % ure pozneje. Po dnevu je bilo še več sunkov, po noči vsako uro, posebno oni ob 6. uri -jutro, ki ie poslopja še bob zrahljal. Tudi v torek dopoldne do 11. ure se je potres ponavljal. Potem je prenehal po noči. V sredo zjutraj ob 4. uri se je zopet’ močno zazibalo. Ljudstvo je tako prestrašeno, da se deloma seli, deloma stanuje v železniških vozovih, deloma v šotorih, ki so jih napravili pionirji. V tek’ 24 ur se je vršilo nad 20 potresnih sunkov. Vseh r kupaj pa je bilo dosedaj nad 30.
Središče potresa je bilo v Brežicah, v Čatežu in v Dobovi.
Očividci zadnjega ljubljanskega potresa 1. 1895 pravijo, da je brežiški potres silnejši. Že na dan katastrofe je prihitel k nam kranjski deželni predsednik grof Attems, danes v sredo pa naš cesarski namestnik grof Clary,
V	Brežicah je potres ubil gospo vdovo Voglar. Manjših poškodb je pa več. Šibe potresa reši nas, o Gospod!
Krška vas porušena.
•V bližini mesta Krško ob Savi leži Krška vas. Tukaj je bil potres še silnejši, kakor v Brežicah. V vasi. 3d šteje okrog 500 prebivalcev, je več hiš popolnoma porušenih. Nobena hiša," tudi lesene ne, ni porabna za Stanovanje. 25 hiš je potres tako poškodoval, da jih bo treba skoraj' popolnoma podreti. Vaško prebivalstvo je prestrašeno drlo na cesto, Ko so potresni sunki ponehali, so se ljudje za silo nastanili v gospodarskih poslopjih, hlevih itd. Potres je zasul v Krški vasi dva fanta, eden ie star 17, drug" pa '12 let Rešilcem se je posrečilo,’ da so potegnili
obadva živa izpod razvalin. Poškodovana sta oba, starejši, Jožei Horvatič, celo težko. Iz Ljubljane so takoj poslali pomoč. Pomožno odposlanstvo*, ki je pod vojaškim poveljstvom, in kateremu so dodeljeni tudi zdravniki, se je na dan nesreče popoldne odpeljalo s šotori, odejami, vojaškimi kuhinjami in drugim potrebnim gradivom v Krško vas. Kakor poročajo ljubljanski listi, je južna železnica, tudi za Krško vas dala na razpolago večje število železniških vozov s pečmi.
Na pomoč!
Prebivalstvo, ki ga je potres v sedanj) hudi zimi pregnal iz hiš, se nahaja v hudi stiski. Sami si lahko predstavljamo, kako je, aiko se mora v hudem mrazu stanovati na prostem, pod šotori ali pa v železniških vozovih, ki so izpostavljeni mrazu. Prosimo naše PosavČane, ki jih potres ni oropal njih bivališč, da se usmilijo ubogih družin in jih sprejmejo pod streho, dokler ne bodo njih stara bivališča spet popravljena. Upamo, da bodo merodajni krogi, posebno pa vlada, storili takoj vse potrebno, da se začne z veliko pomožno akcijo. Svoj čas smo zbirali milodare za poškodovance po potresu v Mesini na Italijanskem in v drugih krajih. Sedaj pa, ko so po šibi potresa tako hudo prizadeti naši rodni bratje in ses’ tre, naj bo naša radodarnost še večja.
V naslednjem podamo poročila, ki so nam te dni došla o potresu na Slovenskem Stajerju:
Sv. Jedert nad Laškim: Močen potres smo čutili tukaj dne 29, januarja, prvega ob 1410. in drugega ob 5412. uri predpoldne. Oba sta trajala k sreči le nekaj sekund, tako da škode nista nobene povzročila. Pripogibalo se je drevje in trdi sneg je letel z njega, kakor da ga kdo steplje. Ponoči po 10. uri se je zemlja zopet stresla. Star mož je dejal: Je preveč snega, zemlja ne more dihati, zato se trese!
Dobova pri Brežicah:	Močan potres
dne 29. januarja, ob 9. uri 20 minut dopoldne, je notranjščino naše cerkve precej poškodoval. Omet od stropa in oboka je skoro ves padel na tla, poškodoval je tri lestence, oltarje, na več krajih se vidi opeka, in razpoke nad okni, Podoba sv. Petra je padla na tla. Tudi stolp ima nad linami razpoko. Tresenje in bobnenje traja dalje. Bog se nas naj usmili! Tudi šola je močno poškodovana in mnogo hiš.
Sv. Jurij v Slov. gor.: Dne 29. januarja po 9, uri predpoldne se je občutil precej močan potresni sunek. Slišalo se je hipno bobnenje in okna so zašklepetala. Tudi šolarji so slišali ropot.
Rajhenburg: Tu je bil dne 29. januarja, ob Vi na 10/ uro dopoldne, močen, več sekund trajajoč potres. Uro pozneje smo čutili drug, veliko sla-bejši sunek. Tretji sunek, ki ni zastal veliko za prvim, se je pojavil ob 1412. uri. Posebne škode potres ni povzročil.
Maro! pri Planini:	Dne 29, januarja,
po 9. uri predpoldne, smo čutili tudi na M-arofu, občina Golobinjek, precej močen potres, trajajoč nekaj minut, Ker so grajščinski hlevi, oziroma vsa poslopja, jako velika in visoka ter zidana, je bil potres tem hujši, tako da je letela opeka s streh in omet z zidovja, Stenske ure so obstale. Druge škode, hvala Bogu, ni nobene. Potres je bil od jugozapada prob vzhodu.
Se hujši potres.
V torek, dne 30. januarja, zjutraj ob 4. uri, so potresne opazovalnice zaznamovale še hujši potres kakor prejšnji dan. Ognjišče tega potresa, ki je glede silovitosti potres v naših krajih zelo prekašal, p oddaljeno od naših krajih nad 8000 km.
: ti
Gospodarska slo « ice.
Tečaj za sadjarstvo, vrtnarstvo in travništvo
se bo začel meseca marca na deželni kmetijski šoli v St. Juriju ob južni žel. Trajal bo tri tedne, dva tedna v marcu in en teden poleti. Sadjarstvo, vrtnarstvo in travništvo so tri velevažne, še preveč zanemarjene stroke. Sedanjost in prihodnjost zahtevate tozadevno več zanimanja. Vse te tri stroke se spojijo v enem tečaju radi važnosti vsake posamezne in pa radi njih posebnih lastnost1, vsled katerih se med' seboj posebno dobro obnesejo. Sadjarstvo je pri nas itak večinoma v zvezi s travništvom; da se pa še posebno izvrstno spojiti tudi z vrtnarstvom. Namen tečaja je, pokazati tudi malim posestnikom poti, po katerih se pride na malih zemljiščih do dohodkov, ki bobe zadovoljijo potrebščinam življenja današnjega izobraženega človeka. Namen je pa tudi, odgojiti s-pretnosti za javno korist, javna dela, Naše drevje je zanemnr eno, ker se opušča premnogo važnih, pre-koristnih opravkov glede oskrbovanja. Opuščajo sc iz nevednosti, pozabljivosti ali nezmožnosti radi drugih preobilih opravkov in skrbk Izvežban izvedenec, ki se najskoraj edinole s tem peča, pogodi to lažje in boljše, nego z vsestranskimi skrbmi preobložen gospodar. Občine, ki imajo za sadjarstvo ugodne razmere, naj bi imele tike izvedence, sadjarje. Ne bilo bi napačno, da bi jih občine celo nastavile z nekako stalno plačo. Zato naj bi skrbeli za red in favno korist v sadjarstvu, deloma tudi v smislu to ! zadevnih postavnih določb. Proti primerni posebni
plači bi bili tudi posameznikom v pomoč. Bolje, da nimajo taki sadjarji, ki so za javnost, mnogo lastnega posestva, da se zamorojo bolje posvetiti javni koristi, To pa ni pogoj za sprejem v tečaj; sprejmejo se tudi posestniki, ki zasledujejo le svoje koristi. — Res je sedaj malo moških prostih za take poldice, a nekaj jih je le še in sicer ali za vojaško službo premladih ali pa prestarih ali nesposobnih. Tudi domači invalidi si znajo tem potom pridobiti sposobnosti, katere jim znajo olajšati prihodnjost. Prostih mest bo le 10; sprejeti se pa more do 25 moških. Stvar je pa vredna^ da posameznik nekaj žrtvuje za njo, ali če se gre za javne koristi, da žrtvujejo kaj razne oblasti zanj.
Zajci delajo škodo. Iz mariborske okolice nam poročajo, da so zadnje dni napravili zajci na mladem sadnem drevju veliko škode. Ker je ponekod čez meter visok sneg, so celo veje sadnega drevja oglodali. Svetujemo, da si naj da vsak oškodovanec škodo po občinski cenilni komisiji ceniti in naj zahteva od lovskega zakupnika povrnitev storjene škode.
Vino na Tirolskem zaseženo. Vrhovno poveljstvo armadne skupine gene r al a-iel dm a r š al a nadvojvode Evgena je odredilo, da so za vojaške namene zasežene vse zaloge vina na Tirolskem in na Pred-arelskem.
Prašek za kokoši, da bolje nesejo, se v mnogih krajih po raznih sleparjih ponuja. Vsi taki prar ški so brezuspešni m se zato pred nakupom, istih svari.
Saharin namesto sladkorja. Dunajski listi poročajo, da bo po kavarnah in hotelih,, kjer je sedaj prepovedano oddajati sladkor za kavo, Čaj itd., od srede meseca februarja dalje dovoljeno dajati gostom saharin namesto sladkorja.
Razne novice.
12 vagonov mila zaplenili v Budimpešti. Budimpeštanska policija je zaplenila na kolodvoru v Budimpešti 12 vagonov mila, ki je last tovarnarja Izraela Pollak, kateri si je napravil v tej vojski že več milijonov premoženja. Izrael Pollak je nameraval te svoje zaloge mila poskriti v skladišča, v neki kleti, da proda milo pozneje za drag denar in si pri tem napravi še zopet nekaj tisočakov premoženja.
Narodno gospodarstvo Humanije se da težko izračunati, ker na Rumunskem ne poznajo ne osebne dohodnine, ne kakega davka na zapuščine. Statistik Angeleseu ceni vrednost vseh rumunskih zemljišč na
19,100.000,000 frankov, mestna zemljišču na pol mi-
li.arde, mineralične zaklade na 1.200,000,000 frankov, kapital trgovcev in industrialcev pa 5 milijard in posest zlatega denarna na 300 milijonov. Skupno narodno premoženje bi torej po tej statistiki znašalo 28 milijard in 200 milijonov frankov, dočim je državnih dolgov 2 milijardi in 200 milijonov. Čistega narodnega, premoženja bi torej bilo po tem računu 26 milliard, dočim je rumunski trgovski minister Xonopol svoj Čas izračunal, da znaša rumunsko narodno premoženje le 23 milijard. Kako je to premoženje med rumunsko prebivalstvo razdeljeno, še spozna iz sledečih Številk: 2248 oseb ima na leto dohodka 102 milijona frankov, 1,240.000 je pa oseb, katerih letni dohodek ne znaša več kakor 600 frankov na leto.
Nalezljiva bolezen in strah. Ne bati se! To jo prvi pogoj, da se te ne loti bolezen. Strah naredi kii sprejemljivo za bolezen. Živi redno in mirno kakor vedno, varuj se alkohola, prehlada nog in Črev, postanih jedi, pokvarjenega zraka,- nesnage in ostal boš zdrav. Nevarnost ni tako velika, kot si jo slikar jo plašljivci, saj je skoraj vsako poletje nekaj slučajev hude griže. Ce te prime kak krč, bruhanje in letanje, ni treba misliti, da je to že najhujše, včasih se život tako iznebi strupenih snovi. Pač pa p< "i hitro po zdravnika!
Potres usmrtil 800 oseb. V Nizozemski !.iji je potres ubil okrog 800 oseb. Na stotine ljudi je rar njenih in brez strehe.
Medvedov vhod. Potopisec dr. A. Brehm pripoveduje v svojih potopisih iz Sibirije naslednji dogodek: Iz vasi Tomski Sovod se je peljal zgodaj v jutro neki ondotni posestnik v gozd, da bi nabiral limbov orešek. Ta sadež je medvedu posebno priljubljen. Ko jih je kmet že precejšen kup naložil, stopi še enkrat v gozd, da bi bila mera polna. Med tem pa prikoraka sladkosneden medved iz gošče na drugi stralni, zavoha oreške, spleza na voz in se jame gostiti. Kmalu nato prinese kmet še eno posodo sadežev iž gozda in zavpije ves preplašen nad konjem kakor v smrtnem strahu: Hi, hot! Konj, ki pa je že sam čutil strah nenavadnega gosta, se spusti v dir. Medved si ni upal z drdrajočega voza, marveč začne tuliti, kar je konja še bolj plašilo, da je drvil, ka^ kor bi za njim gorelo. V vasi so pa prav tisto jutro pričakovali grškega škofa. Mlaklina je bila zbrana pred cerkvijo, zastopniki občine so se napravili v pražnjo obleko, zastave so vihrale, v zvoniku so čar kali pazniki, da dajo z zvonovi znamenje, ko se bo v daljavi- prikazal voz. Končno opazijo tam zunaj, kar ko se dviga oblak prahu okrog drdrajočega voza, ki se bliža vasi. Zvonovi zapojo; vse napeto gleda, da se prikaže voz. Toda — grozno presenečenje! Nar mesto častitljivega grškega škofa se pripelje kosma-tin — medved,	s
Befiel
Maribor. Mnogi Mariborčani so bili mnenja, da bo dobilo naše mesto po falski elektrarni tudi toliko električne sile, da se bo lahko začelo že spomladi leta 1917 z gradnjo poulične električne -železnice. Kakor izvemo, pa še niti ni gotovo, če bodo spomladi lahko pričeli s preddeli za električno razsvetljavo.
Jarenina. Tukajšnje Kmetsko bralno društvo je imelo dne 21. januarja svoj redni letni občni zbor. Izvolil se je nov odbor. Predlagali in odobrili so se tudi razni, razvoj in življenje društva pospešujoči predlogi.
Svečina. Desetnik Mihael Fluhar iz Cireka je bil na bo išču odlikovan radi njegovih hrabrih činov z veliko srebrno kolajno. Fluhar se nahaja že 17 mesecev neprestano na italijanskem bojišču.
Sv. Rupert v Slov. gor. Na naši šoli se je nar bralo 63,200 K petega vojnega posojila.
Sv. Anton v Slov. gor, S srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje je bil odlikovan orožniška stražmojster Franc Stele er, doma iz Brengove, ki služi sedaj na bojišču.
Vurberg. Cital sem, da je nemški poveljnik v Monakovem na Bavarskem prepovedal ženskam hlače nositi pri športnih prireditvah. Tu na Vurbergu se je zadnjo nedeljo sankala tudi ena taka v hlačah. Menda je bila iz Ptuja. Ženske so se kar zgražale, ko so jo videle hlače nositi v takem času.
Lehen. V tretjič odlikovan je Bregant Zmago, učitelj v Lehnu, sedaj praporščak pri nekem dalmatinskem polku, za svoje hrabro obnašanje v bitkah pri Gorici, z veliko srebrno in bronasto kolajno. I-menovani je sin mnogozaslužnega g. nadučitelja v p. Jurija Breganta, ki je poslal sedem sinov na bojišče.
Makole. Prejšnji teden je vsled deževja močno prestopila Dravinja svoje bregove in poplavila vso Dravinjsko dolino. Temu deževju je sledila huda bu-rja s snegom, da 4e zamodla vsa pota v naših Miz njih gorah.
Sv. Florijan pod Bočem. Občini Stojnoselo-in Strmec sta združeni v eno, ki se imenuje Sv. Flori, jan. .Ta-sega še čez me o fare. Do konca leta 1916 V poslala naša, župnija v vojsko 146 mož in mladeničev. Izmed teh je 15 mrtvih, 8 vjetih (1 je zamenjan), 8 pogrešanih, 13 je ranjenih, 8 so odlikovani (Pinter. Perkovič in Stefancioza).
Celje. V zadnji seji občinskega sveta dne 26. januarja je bilo na dnevnem redu tudi vprašanje glede nujnih popravil , pp Marijini cerkvi. Župan je prečita! poročilo cerkvenega konkurenčnega odbora, v fcafereft še fcaVajhi da je nastala neodložljiva potreba, da se izvršijo -na Marijini cerkvi temeljita popravila, ali se pa pora zgraditi nova cerkev na kakem drugem prostoru, ker je nastala nujna potreba, da se zgradi novo poslopje za okrožno sodišče. Žu pan je glede vprašanja stavbe nove Marijine cerkve predlagal, da se takoj izvoli poseben odbor, ki bo i-mel nalogo, proučiti to vprašanje ter predložiti občinskemu svetu tozadevne predloge. V tozadevni posebni odbor so bili izvoljeni inženir Viljem Rakuš, Fr. Pacchiaffo, F, Gradt in dr. F. Zangger.
St. Peter v Savinjski dolini. Dne 2. januarja i e nenadoma iztrgala smrt s svojo nemilo roko iz našo sredine bivšo gojenko Ččj šolskih sester v Celju, 181 etn o deklico Mlciko Terglav, hčerko našega deželnega poslanca g. Al, Terglava. Pokojnica je bila vedno dobra in blaga deklica, zato sploh priljubljena. Po izobrazbi vedno želeča, je porabila vsaki pro-
I sti čas za čitanje poučnih knjig in dobrih časopisov* f a tudi pri delu je bila pri obširnem posestvu star-j šem velika pomoč. Marsikdo jo je z občudovanjem o-I pazoval, videč jo ob nedeljah in praznikih ali zatopljeno v knjigo, ali pa slišal glas lepe pesmi in vmes ubrane glasove glasovirja, ko je prišel delavnik, pa biti pri vsakem delu, 'tudi očeta, ki je v vojaški službi, zastopati pri kosi in pljugu na polju. V jeseni'
1916	je zbolela zelo nevarno za legarjem. Skrb staršev in spretnost zdravnika jo je ohranila pri življenju. Ko je okrevala, je zopet postala kot prej vedno ; vesela in pri delu marljiva. Gojila je vedno iskreno željo, že iti v svrho nadaljne izobrazbe v zavod ali 5 samostan. Toda nebeški Oče je v svoji modrosti ei-sto drugače sklenil, V petek, dne 29» decembra, na večer je začela tožiti, da jo v grlu nekaj bob in z-bada, in zatem je bila vsa skrb staršev in vednost; j zdravnika zaman, kajti par dni zatem, dne 2. jami- ! arja, je ob navzočnosti preč. g. župnika in domačih j izdihnila svojo blago dušo. Kako priljubljena je po- ; kojna bila, je pričala dolga vrsta tovaršic, prijateljev in znancev, ki so jo spremljali na zadnji poti. Kako težko slovo od staršev in sestric, dokaz obilne : solze ob njenem grobu. Božja volja tako! Žalujoče j naj tolaži usmiljeni Bog in pa zavest, da ta ločitev i ni večna. Nepozabna Micika pa naj počiva v miru, i naj prepeva in veselje uživa v deželi večne sreče in radosti. Blagi rodbini Terglavovi ob tej bridki izgu- j bi naše odkrito sožalje!
Solčava. V naše lepe planhie jo preteklo teto j prišlo precej hribolazcev, a naši hoteli jim vsled po- -manjkanja živil niso mogli tako imenitno postreči kar \ kor pred vojsko. — Župnija šteje okoli 800 prebivalcev. Do sedaj jih je poslala na bojišče 148, med ka- i ierih jih je padlo 34» Med temi so najboljši kmetje, bajtarji in sinovi-edinci. Vsled tega je bilo tudi ljudsko gibanje preteklo leto majhno* 1 par je bil poročen, 12 je bilo rojenih, 11 pa jih je umrlo. V dolinah imamo 1 meter visok sneg, po bregih pa po tri metra in mnogo zameti.
Šoštanj. Desetnik Miha HFš nam piše iz italijanskega bojišča, da so slovenski fantje .in. možje že prav dobro pripravljeni, da porežejo Italijanu tiste-dolge prste, ki jih steguje po slovenski domovini. Sovražniki nas že od daleč poznajo, da slovenski fantje korajžo imajo,	';t.	'
Rajhenburg. V nedeljo, dne 11. t. m., obhajil-mo v Slovenskem Lurdu v Rajhenburgu „lurško nedeljo.“ Kakor vsako leto se bo gotovo tudi letos udeležilo te slovesnosti mnogo častilcev Lurške Marije, od blizu in daleč.	- "
Brdo na Kranjskem. Dne 6. januarja je umrla v Prevojah pri Brdu na Kranjskem po dolgi in mučni bolezni, previđena s sv» zakramenti, Jedevt Lukman, rojena GerČar, v starosti 79 let. Pokojna mati zapušča tri žalujoče sinove, starejši služi pri vojakih kot črnovojnik. Bog ji daj nebeški raj! j	.	• ' •
„Straža“ stane za celo leto 10 K, za poi deta 5 K in za četrt leta 2 K 50 v. Klor še ni poravnal dolžne naročnine ali še naročnine za leto
1917	ni obnovil, ga prosimo, da to takoj stori. Kdor hoče nabirati nove naročnike, mu pošljemo pdlo^ nice. Denar se pošlje na naslov:
Upravništvo lista »Straža* Maribor, Koroška ulica št, 5.
Proda se
M LI
Mali ometai mlia s trpimutrnc-▼»njem, s o sp darskim ooslopjm sadjun -n br*jdsmi v b! žiui Maribora. Vod« tudi v suhem časti • do»ti. četa 9 000 K Nai-aočoei« , pri K&rel Norak-u, Hode pri Mariboru.	,	.	.
Par volov naprodaj t’/* I. «tari,
Ciglence 49, Vurberg Ptuj.
Nov Singerjev šivalni »troj se pro- i da, Maribor, Edmund Schmid-ova ulic» 8. (Weingerl).
Na -flalTiige dovolilo Njegovega ces. in kralj.
44. c. kr.
sfiiit*
Naročajte m razširjajte. „Stražo4'.!
za civilne dobrodelne namen©.
Ta loterij® ia denarju vsebuje 21.?46 äobitäm
?■ gotovini v .sk.upoem znesku 625.000 - kMi.; p G la vili dobitek znaša:	.	■ 4
200.000 kron;
Žrebanje je javno in .se, vrši na -Dunaju dne ■
22« februarja 1917« Cena srežlte 4 kione.
Triglasna pesem
„Y strelskem jarku“
:: z lepo naslovno sliko s -
ge dobi pri nje skladatelju A, Konl-jn žolnfc. ra-natrlju r Sredico in v vseh slo*, knjigotiiui-cah. Cena samo 16 v izvod
Pri večjem naročilu znatan popust.
Dobe se srečke v oddelku za dobrodelne loterije na Dunaju, II!.. Vordere Zollamts-Strasse 5, pri kr. ogrskem loterijskem ravnateljstvu v Budimpešti IX., v glavnem carinskem poslopju, v loterijskih kolekturah, v tobačnih trafikah, v davčnih, poštno-brzojavnih in železniških uradih, menjalnicah itd. Načrti za kupce srečk brezplačno,
Srečke se dopošiljajo poštnine prosto.
@«8 c« kr.8©R©ralne©aT9©RCtellstva drlavralh-lWe^l (<*4d?lek. t«	! ;	5■■ t'■'-■■■
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža.
Odgovorni urednik: Vekoslav Stupan.