Uprava: Nebotičnik, Gejeva ni. 1, Telefon 38-58, ček. račun: Ljubljana štev. 14.614. Izhaja vsak dan, razen ob ponedeljkih in po praznikih. BLAS NARODA Naročnina n« meso« M Hi Din. le tujino 20 Din, Uredništvo! Ljubljenj Nebotičnik, Gajeva ■«. •e šli t Telefon 38-1* Rokopisov ne vračam* St. 114. Ljubljana, sreda 20. maja I936. Leto IL Rahel odgovor odvrača togoto, zbadljiva beseda pa zbuja jezo. Svetopisemski pregovor. Dnevna pratika Sreda, 20. maja. 1936. Katoličani: Bernardin. Pravoslavni: 7. maja 1936. Muč Akaki. Dežurne lekarne v Ljubljani. Sreda: Dr. Kmet, Tvrševa cesta; Mr. Trnkoczy, Mestni trg; Mr. Ustar, Moste — Zaloška cesta. Vreme Jugoslavija. Prevladuje jasno v zapadnih krajih in v Primorju, Mestoma oblačno v ostalih krajih. V zadnjih 21 urah deževalo je mestoma v seve-rozapadnih in južnih krajih. Temperatura je nekoliko padla. Minimalna Kalinovik +7, maksimalna Mostar :+28. Napoved za danes. Oblačno vreme, mestoma dež v severozapadnem delu države. Mestoma oblačno v ostalih krajih. Temperatura se bo nekoliko dvignila. Sonce vzhaja ob 4.05, zahaja ob 18.04. Dunajska vremenska napoved. Sedanje vreme se ne bo spremenilo. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sreda 20. maja: Tiran. Premiera. Proslava 25-letniee umetniškega delovanja Milana Skrbinška. Izven. Četrtek 21. maja: Prva legija. Izven. Znižane cene od 14 Din navzdol. Petek 22. maja: Tiran. Red Četrtek. OPERA Začetek ob 20. uri Sreda 20. maja: Otelio. Red Sreda. Gostuje Marij Šimenc. Cehtek 21. maja: zaprto (gostovanje v Mariboru: Seviljski brivec. Iz-v en). Petek 22. maja: zaprto (Gostovanje v Mariboru: Seviljski brivec Izven). Kino Sloga: Lahkomiselna žena. Matica: A ve. Marija. Union: Valček za tebe. šiška: Sequoia. Kino Ptuj: Sen zimsko noči. Borza Ljubljana, 19. maja Današnja povprečna vrednost tujega denarja Dinarjev 1 hoL goldinar 29.85 1 nemška marka 17.63 1 belga 7.46 1 šv. frank 14.29 1 angl. funt 219.05 1 am. dolar 44.05 1 fr. frank 2.91 1 Kč. * 1.88 V privatnem kliringu 1 avstr, šiling 9.21 1 nemška marka 18.55 1 angl. funt 250.00 Gnusnež. Državnemu tožilstvu v Mariboru je ovaden posestnik Jožef D. Iz Prekmurja, ker je na grd in nasilen način onečastil več deklet. To bodo birtje hudi — Prerokinja nesreče — Usodepolne angleške ladja — Strah - rešitelj — Vzajemno pred sodniki — Afriški Marsej — Pot do. živca — 400 maturantov na razpotju Anglija prelomila mednarodno pogodbo Pomorski sporazum le še krpa papirja London, 19. maja. n. Angleška vlada je sporočila vladi USA in vladi Japonske, da obdrži še nadalje v kategoriji tonaže rušilcev za 40.000 ton več od meje, ki je določena v nedavno sklenjenem londonskem pomorskem sporazumu in ki določa maximum 150.000 ton. Angleška vlada opravičuje to svoje stališče in odločitev s tem, da so_ se_ tudi druge države odločile, oziroma že povečale tonažo podmornic in število rušilcev. Britanska vlada je tekst note, ki ga je poslala v VVashington in Tokio, sporočila tudi Parizu in Rimu. Tako je ta novi pomorski sporazum v izredno kratkem času po-stal —krpa papirja. Za Nemčijo in Italijo je prišla na vrsto kot krsiteljica mednarodnih pogodb zdaj tudi — Anglija. Milan Skrbinšek Starftembergov cilj bo le uresničen Pripravljena pot za Habsburžane? Pariz,19- maja. r. Knez Starhcmberg, bivši avstrijski podkancler, je imel vazen sestanek s predsednikom italijanske vlade Mussolinijem. Na tem sestanku je knez Starhcmberg prosil Mussolinija za nasvete in nadaljna navodila, kakor tudi kakšno stališče naj bi sedaj zavzel do zveznega kancelarja dr. Schuschnigga. „ Mussolini je nasvetoval knezu Starhembergu, naj vse prepusti času, kj bo že prinesel končno uresničenje njegovih želj in ciljev v Avstnji. Mussolini je povdaril, da bi vsaka akcija Heimwehra proti je torej vse. kar je mogel radi voden reporter ugotoviti na licu mesta. Pač, še tega ne smemo pozabiti, da je vagon zaklemen z žabnico. Vino je šlo dobro od rok ... Zdaj je treba torej še informacij. Spričo povpraševanja so sicer sodili, da je tudi reporter ku* Ljubljana, 19. maja. Propagandni teden z devizo: boj jetiki, je o tvoril prisrčen večer otroka, ki ga je snoči priredila Protifcuberkulozna liga v dvorani Delavske zbornice. Da je bil proti-tuberkulozni teden uveden vprav z večerom otroka samo nazorno potrjuje dejstvo, da je treba začeti borbo proti jetiki že v manjših vrstah, da torej že otroka kot naj. nežnejšo rastlinico obvarujemo pred najhujšo boleznijo, ki redči vrste narodnega telesa. Narod, ki ima zdrav naraščaj, lahko z mir no zavestjo gleda v bodočnost, zato velja naša skrb zlasti vzgoji zdrave in krepke ter odporne mladine. Ob grenkih mislih na vso bedo in mizerijo, na revne in jetična je bil ta otroški večer svetel žarek, ki je za hip ublažil moreče skrbi. Večer mamic in njih ljubljenčkov Prireditev je bila izredno dobro obiskana, celo tako, da je zmanjkalo sedežev. Samo po sebi se razume, da so imeli prvo besedo otroci, saj je bij to njihov dan. Mamice, ki jih je bilo menda še več kot otrok, so bile, ka jpada le za gardedame in za — finaserje. Ateki, očeti. očki. ta teki so bili v manjšini. Skratka: dvorana napolnjena 7. našimi nadami in upi in z živahnim živ-žavom. Otroški večer je posetilo tudi mnogo naših kulturnih delavcev in Predstavnikov oblasti, med njimi načelnik pec vina. No, nič zato. Vagon stoji torej že od petka na Knegarje-veiin tiru. Baje delajo lastniku nekemu gospodu Cvetkoviču, neprilike zavoljo razprodaje, kj bi se sicer že morala začeti, saj interesenti že povprašujejo po vinu. Danes popoldne,pa je bila na licu mesta posebna komisija, ki je vino poskušala in ugotavljala, če je pra* vo. Isti lastnik je že parkirat na ta način pripeljal iz Srbije vino in ga iz vagona razprodajal. V letošnji sezoni je to že drugi vagon. Najprej je razprodajal vino liter po Din 5.—, potem pa liter po Din 6.— Kot so pripovedovali ljudje, ki jih je reporter nadlegoval za informacije, je šlo vino dobro od rok. Najmanjša količina prodate je znašala po 50 litrov, potem pa so drugi prekupčevalci razprodajali na drobno. Vino, pravijo, da je dobro in, kar je poglavitno, močno. Ljudlje sicer sami sodijo, da bodo »birti hudi«. Reporter.se v to soidbo ne bo globlje vtikal, saj dejstva sama dovolj zgovorno ilustrirajo uvodne besede te naše reportaže o vinu na šišenskem kolodvoru, o položaju našega vinogradnika in o našem vinskem konzuma. Žalostno je vse skupaj, a resnično. zdravstvenega oddelka kr. banske uPrave g. dr. Mayer, načelnik pro. svetnega oddelka prof. Breznik, predsednik protituberkulozne lige dr. Joža Bohinjec docent dr. Mat. ko, tajnik DZ g. Filip Uratnik in drugi delavci na polju protituber-kuloznega gibanja. Otroška modna revija Polonc, Metk, Pavelčkov itd. Večer je otvoril s kratkim nagovorom primarij dr. Debevec, na. glašujoč pomen protltuberkulozne-ga gibanja in važnost fizičnega zdravja mladine. Sledila je nato obširna, modna revija otroških oblek, ki jo je kot konferensijer-ka vodila članica ljubljanske drame ga, Polonca Juvanova. S tovarišem reporterjem sva se sicer sprva vpraševala, kakšno zvezo naj bi ta revija imela s proti tuberkulozno borbo, toda če so bili otroci in mamice zadovoljni s tem, zakaj bi ne bila še midva, ko ja vendar najina naloga, da to zado. voljnost nepristransko zabeleživa in se ne ozirava na najino »privatno« mnenje. Ob zvočnih verzih je vodila ga. Polonca Juvanova Pred gledalce vse vrste otroških toalet: dečve, planince, za Sv. Reš-nje telo, za Prvo obhajilo, za promenado, za vlažno vreme, za ko-i panje, pižame itd. Razume se, da je vsako toaleto primerno v verzih predstavila mamicam, obenem z nevsiljivim «|x>ročiloni, kje se vse to dobi, in žarečim otroškim očem, ki bi vse rade in k( nič no vedo o krizi, o redukciji plač itd. Otroški manekeni so se prav srčkano vrteli po odru in zanimivo je, da jih je bilo večina krščenih na ime Polonc in Metk ter Pavelčkov. kar se je prav čudovito vselej rimalo v verzih konferen-cijerke. Nad vse ugodno pa so se cele dvorane dojmili naslednji verzi, ki naj tudi zaključijo poročilo o otroški modni reviji ... saj firme Žibert, Stegnar in »Elite« dajo, če treba, tudi na kredit. Katje Delakove otroški balet Za modno otroško revijo je nastopil 6 članski otroški balet ge. Katje Delakove. Izvajal je zanimivo baletno studijo v narodnem folklorističnem slogu in narodnih oblačilih. Ta točka je bila Drava umetnina in deležna splošnega Priznanja. Na odru se je pojavil tudi venec toda skromne ge. Katje še tako živahen aplavz ni mogel Pribaviti pred občinstvo. Globoko doživeta je bila tudi recitacija Zupančičeve »Grobovi tulijo ..ki jo je podal g. dr. Franca Kovič. „Pri nas je bil ekseku-tor, pri vas pa ne ...14 Za dobro voljo je poskrbel g. Bitežnik s humoresko »Otroška duša«. Otroci sicer te humoreske niso kdovekaj razumeli, pač pa mamice in tateki. Razni cuclji, otroški vozički kot edino prometno sredstvo nad katerim stražnik nima oravice, otroška radovednost, otreška zgovornost itd. so odkrili marš.kai smešnega, naivnega in tudi jedkega. Nekatere poante humoreske so bile prav posreče" ne, druge sPet prav poceni, toda kaj bi, glavno je, da so bile vse za dobro voljo in razpoloženje, zlasti tista o eksekutorju, ki je značilne ilustrirala otroško naivno in nedolžno baharijo. Rančigajevi harmonikarji in pevci Otroški večer so nato zaključili prof. Rančigaja harmonikarji in pevci. Priznati je treba, da si da g. prof. silnega truda pri svojem delu, kj ga lahko tako dovršeno opravi le mož, ki razume otroško dušo in ki z ljubeznijo vodi in uči najmlajše. Njegov zbor nastopa prav pogumno, brez vsake sramežljivosti, korajžno in samozavestno. Ob navdušenem aplavzu je moral zbor vedno iznova dodajati in dodajati. Bogate zaloge ni moči izčrpati, toda... ura je šla že na deveto in bilo je treba napraviti konec, kajti tokrat sc tako otroci že čez uro izostali-kaj? Zadovoljni so nato odhajali otroci, mamice in tudi ateki. Preiskovalni sodnik: »Pri-ča trdi z vso gotovostjo, da je spoznala v vas pravega vlomilca!« — Obtoženec: »To je nemogoče, gospod sodnik! Saj je bil ta človek ves čas skrit pod posteljo!« * »Za koliko staro me pa sodite, gospod ?« »Po vaši polti za ISletno dekle, po vašem obrazu za 171etno in po vaših licih za Mletnega otroka.« »No — in ?« »To je skupaj: 49!« V boj proti jetiki Začeli smo z otroškim večerom Vzalemn© pred sodniki radi vzajemnilt mahinadj z Vzaiemno pomoči© Ljubljana, 19. maja. Vsi sc več 8 Ue in šele ko so se že precej oddaljili od nevarnega kraja, so hitreje pognali konje. Jack je odredil, da nadaljujejo nekaj časa pot po cesti, po kateri jih je bil dosedaj vodil Meksi« kanec, potem pa so zavili v stran v smeri proti glavni cesti. S tem se je Jack hotel izogniti soteski, kjer jim je grozil napad, in pridobiti na času. obenem pa čimprej zopet priti do glavne ceste. ZAVETIŠČE Ozka, grapava pot, po kateri so se zdaj pomikali, se je neprestano vila med gorami in jim zapirala Skoraj ves razgled. Ko so po nekaj urah utrudljivega marša navkreber prišli do nekega prelaza, pa je jim je nudil lep razgled na dolino, iz katere so bili pravkar prišli. Tedaj pa je ostro Billovo oko opazilo nekaj črnili pike, ki so se naglo premikale. Z roko je pokazal Jacku tja dol in rekel: »Gospodar, razbojniki nam sle* dijo in se naglo približuejo. Mi pa z našimi vozmi, kakor rečeno, ne bomo mogli biti tako hitri, da bi jim ušli.« »Znali se bomo braniti, B'ill.« je mirno odgovoril Jack. »Hm,« je zagodrnjal Bill, »njih je, kakor rečeno, preko dvajset, nas pa samo pet.« Jack je prikimal. »Vsekakor jih ne sm.mo počakati na tako odprtem prostoru, kot je tukaj. — Ali vidiš tamle tistole sotesko, Tam za tistimi sku= lami jih bomo počakali.. Reci voznikom, naj zapeljejo tja.« Bdi je odhitel k prvemu vozu, ki se je kmalu v diru spustil po strmini nizdol, ostali pa za njim. Toda čeprav je bila ta soteska precej vijugasta in ozka, vendar ni nikjer bilo pripravnega zavetja. Nenadoma je prvi kočijaž pričel kričati, in ko je B’ill naglo pojez-dil k njemu, mu je pokazal steno, ki je preprečevala izhod iz šote* ske. Bill si je v naglici ogledal to steno in kmalu videl, da so po srečnem naključju prišli do nekake trdnjavice, ki je stalla tu najbrže še izza časa Aztekov. Kmalu je iztaknil tudi vhod v to trdnjavico in voz je drug za drugim zapeljal na majhno dvorišče, obdano od zidovja. Z vso naglico so znesli prtljago semkaj in spravili pod ozidje tudi konje. Potem pa so vsi hiteli zapirati vhode, mestoma poruše* no obzidje pa zakrita ti s kamenjem. Bil je pa tudi skrajni čas, ker se je zdaj po soteski že razlegal peket konjskih kopit. — V primerni razdalji, tako da so bili varni pred revolverskimi stre3 li — da so Jackovi ljude oboroženi tudi s puškami, tega preganjalci niso vedeli — se je zdaj ustavila tolpa razbojnikov. Vodja tolpe je z gromkim glasom zaklical, naj se obleganci vdajo, da ne bo nepotrebnega prelivanja krvi. Na ta svoj poziv ni dobil odgovora in zdaj se je eden lazbojnikov približal trdnjavici, da vidi, na katerem kraju bi lahko najbolj uspešno te vedli svoj napad. Na Billov poziv, naj se umakne, se je razbojnik samo, zakroho« tal in naglo ustrelil v ozko lino, od koder je slišal glas. Bil je izboren strelec in Billi se je imel samo svoji urnosti zahvaliti, da ga ni zadela krogla. Takoj ko se je bil oglasil, se je namreč že tudi odmaknil od line. V trenutku pa, ko se je razbojnik okrenil, je Bill pomeril skozi lino. Močan pok, in razbojnik se je zrušil s konja. Razbojniki, ki so zdaj presenečeni spoznali, da so potniki oboroženi s puškami, so zagnali divji krik in naglo oddirjali s kraja, ki je postal zdaj zanje življenjsko nevaren. Toda ni še izginil izza ovinka poslednji jahač, ko se je zopet raztegnil pok. in drug razbojnik se je mrtev zgrudil na tla. Usodepolne angleške ladje Iz Londona po racajo: Abesinski cesar Haile Selasie se je. kakor znano, odpeljal v pregnanstvo na krovu angleške vojne ladje' »En-treprise«. Podoba je. da so angleške vode ladje sploh usodepo'ne za raztoličene vladarje. Napoleona ie prepeljala na Sv. Heleno angleška vojna ladja »Bellero-phon,« isto tako po svetovni vojni tudi zadnjega avstrijskega cesarja Karla. Tako Napoleon kakor Karl sta umrla v pregnanstvu. Prerokinja nesreče Nekoliko čudno popularnost uživa, kakor poročajo iz Aten. grška vedeževatka Ejleutheria Skariatu, ki je začetkom tega leta javno napovedala, da bodo v tem letu umrli štinje vladni šefi. Takrat se je vsa Grčija tej prerokbi smejala. Med tem so pa zaporedoma umrli Kondvlis. Venizelos in De« me.rdzis. V zadnjem času so Elett-therm, ljudi? naorestano nadlegovali. naj izda, katera bo četrta žrtev. Odgovarjala je samo: »Boste že videli. Bo kmalu « — In zdai se je nes docela izpolnila njena prerokba: četrti ministrski rvrtvtsodnik it1 umni — Tsaldairns Astrološka napove* za 20. maj Ta teden ie v splošnem pod neugodnimi kozmičnimi vplivi in tudi današni dan. dasi nekoliko boljši od včerajšnjega, bo prinesel v vsakdanje življenje razna vznemirjenja In motnje. Najbolj ga bodo občutili liudile, ki so po svoji naravi senzitivni: njih du- ševno ravnotežje bo prizadeto in tudi niiih zdravje je ogroženo. Sep-temihrovci in jtintici bodo danes tudi vznemirjeni, zlasti bodo njihove r-rirojene lastnosti, zvitosti in prekanjenosti močno razgiba* •ne. — Za poslovne zadeve dana? nji dan ni slab. ★ »Bežigrajski« v odgovor Vaše pisemee smo izročili našemu astrologu. Prebral ga je z vsem zanimanjem in končtm ugotovil, da je njegova astrološka napoved docela v skladu s tem. kar se je tisti dan Vam kot oktobrovki (astrolog je pripomnil: to so najinteresantnnjšc ženske!) pripetilo. Kajti, tako je razložil to zadevščino naš astrolog, človek nikdar ne ve, če se to, kar smatra trenutno za nesrečo, ni dogodilo baš v njegovo srečo. To se. šele pozneje pokaže. . . Pozdravljamo Vas In ostanite nam naklonjeni! Iz domačih gajev FRAN LEVSTIK: Narave svatba Le sveti oj čarovni svit nad menoj, Ve zvezda skrivnostno gorite! Omlajena je zemlja v svatih nocoj, Ve svatbine bakle ji žgite! Po drevji, po trati odperl se je cvet, Nad cvetnimi domi pa raja En narod neštet, raznobojno odet Rojenec dehtečega maja. Na rožinem germu pa mehko sladko Cuj, stavčeva pesem odmeva — Pač svatovnim cvetom poveva tako. Ce svoji ženitvi ne peva? Med srečnimi svati samoten in sam Jaz zibljem se v majevi noči, In notri stotisoč občutkov imam. Bojim se, da poči, da poči! — ¥ Fran Levstik jc bil rojen 28. septembra 1831. pri Jožkovih v Spodnjih Rctjeh pri Velikih Laščah. Po dovršeni normalki je vstopil v gimnazijo, ki jo ni dovršil. Že na gimnaziji sc je oglasil kot pesnik ter je objavljal svoje pesmi pod različnimi pseudonimi, ki jih je menda kakih trideset. Levstik jc najmočnejše obesnost v literaturi prva desetletja po revoluciji. Pozneje jc njegovo pesniško delo stopilo precej v ozadje, ko se je začel zanimati za jezik in jezikoslovje. Gornja pesem je verjetno Levstikova, čeprav v zadnjem delu kaže precej omlcdnosti, kar nasprotuje Levstikovi krepkosti. Vzeta je iz lil. letnika »Dunajskega Zvona« L 1877. kjer je objavljena pod imenom Gorislav. Dva prava ptička Pred pariško sodnijo sta stala te dni neki Joseph Guerres in neki Louis Beiranger. ki sta z iz kori ščaniem železniških družb izvr* Sevala prav cvetočo obrt. Kupila sta si vozni listek, se usedla v prazen kupe itn med vožnjo — padla iz vlaka. Se pravi: izmenoma sta padala ven, enkrat ta, drugikrat oni. Eden njiju je bil vsaki-krat za pričo in potrdil, da vrata vagona niso dobro zapirala. V petih tmesecili sta štirikrat izvršila ta trik in dobila skuhaj 30.000 frankov odškodnine. Pri tem ie bila posebno Berangeru lahka stvar doživeti nezgodo: on je namreč cirkuški akrobat. Pri petem poskusu je prišla sl marna na dan, in oba sta dobila zdaj leto dni zapo« ra. Strah — rešitelj V NVashingtonu je 741etni starček Stowctcr te dni dejansko do« kaizal resničnost pregovora, da je previdnost mati modrosti. V hi; ši, kjer je stanoval v četrtem nad st ropi ti, je izbruhnil požar in starček se je rešil s pomočjo vrvi, po kateri se je spustil na zemljo. Ko so ga ljudje vsi začudeni te' praševaili. kje je tako naglo našel tako dolgo vrv, je stari mož ve-selo odvrnil: Jc ni bilo treba naj« ti, ker sem jo že imel. Ležala i® 34 let pod mojo posteljo. Imel sem vedno strah pred ognjem, za" to sem bi! pripravljen!« Nesreča ne počiva Ljubljana, 19. maja Perušek Franc, rojen 1915 leta, sin posestnika pri Rakeku je tihotapil na italijanski meji. Ker je pa to po zakonu prepovedano, so ga italijanski in naši stražniki že dolgo zasledovali. In danes je prišlo do žalostnega zaključka, zalotile so ga straže in ker je poskušal ubežati, so streljali za njim strel ga je zadel v trebuh ter ga zelo nevarno poškodoval. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Mohar Franc, rojen 1910. delavec iz Loškega potoka, je pa dobil nevaren vboril ja j v trebuh. Zapletel se je v prepir z razboritim! pretepači, ki so mu zadali to poškodbo, da niti sam ni vedel kdaj. Cerar Helena, rojena 1916. doma iz Moravč, se je pa zaletela s kolesom v tovorni avto, ki je privozil po cesti nasproti. Pri tem padcu je dobila precej težke poškodbe po vsem telesu, vendar njeno stanje ni nevarno. Brodar Lovro, rojen 1903., delavec iz Ljubljane je vozil zvrhan voz premoga, ki se je v nesrečnem trenutku prevrnil nanj. Dobil je težke notranje poškodbe, tako da je njegovo stanje precej opasno ter je pričakovati najhujšega. Sicer je vladal preko nedelje še precejšen mir, vendar je pa morala naša bolnišnica nuditi zopet neštetim svojo pomoč. Kozina Aleksander, 30-letni delavec v tovarni Jugobruna v Kranju se je peljal s kolesom. Nesreča je pa hotelo. da si je pri padcu med vožnjo zlomil nogo. Meršek Franc, rojen 1913, doma z Unca, po poklicu kovaški pomočnik, je bil v neki gostilni. Na nepojasnjen način je dobil poškodbe po glavi. Meršek se prav nič ne more spominjati, kje je dobil poškodbe, radi katerih jo sedaj v bolnišnici. Izključeno seveda tudi ni, da je morda padel ter se pri tem potolkel po glavi. Murnik Anton, star 83-let, doma iz Srednje vasi pri Žirovnici se je zapletel v prepir ter dobil pri tem vbo-Ija je po vsem životu. Njegovo stanje je precej resno. Jančer Alojzij, rojen 1916., sin posestnika iz Grosupelj, je bil tudi napaden ter ga je nekdo sunil z nožem v hrbet. Torej je naša nezgodna kronika, ali če hočete tudi — pretepaška kronika, Precej bogata. Nož je še vedno najbolj priljubljeno napadalno orožje in bol se mu pridružuje v tej žalostni borbi. Rebeličen dijak Iz Sarajeva poročajo: V tukajšnji preparandiji se je včeraj odi* Kral razburljiv prizor. Ko je razrednik V. a razreda profesor Dra" Koljub Atanackovič dijaku Antonu Kobačiču siporočil, da ne bo pri-PuSčen k zrelostnemu izpitu, je *tobačič potegnil revolver in o-d-(lal na razrednika dva strela, ki Pa Srečo nista zadela. Natp je Ko-bačič pobegnil iz razreda. Zunaj t*a hodniku pa se je srečal s pro-•esorjem Mitičem, ki ga izkušal Pnjeti. Tedai pa je Kohačičč pro-tesorja udaril z nekim topim pred’ niefom po glavi, da se je ves okr- aljen zru^jij, Ko'hačić je pojvg-J"’ opoldne pa se je sam javil dr--avnemm pravdništvu. Zdaj sedi x zaporu. Nujno potreben učni predmet: Ll Se biti s slabim zadovoljen. Pot do živca angleškega Imperija Zakaj Italijani kupujejo progo Džibuti Addis-Abeba Džrbufi, v maju. Po vesteh iz Pariza je Italija siporočila po svojem pariškem poslaniku francoski vladi, da je pri* pravljena odkupiti železniško progo Addis Abeba - Džibuti, ki je last Francije. Italijani bi vzd.rže« vali promet na tej progi, dokler ne zgrade novih železnic v Abe-siniji, ki bi se seveda ne končava" le več v Džibuti ju, ki leži v francoski Somaliji ob Rdečem morju. Skrbi Francije Po drugih vesteh Francija nebo tako lahko pristala na to kupčijo, ker obvlada s to progo položaj v Vzhodni Afriki. Italijani bi se sčasoma docela polastili Dži-butija in Francija bi izgubila važno strateško točko, s pomočjo k a5 tere obvlada Somalijo in svoje interese v Rdečem morju. Z izgubo Džibutija bi Francija izgubila tudi svojo oblast v Somaliji in za" prta bi ji bla pot v njene kolonije v Afriki in Aziji. Francija se pa tudi zaveda, da ji Italijani lahko uničijo pristanišče Džibuti, če usmerijo promet z novimi železni-nicami drugam. Zato pa morda le prisiljena da s pomočjo dogovora ustreže italijanskim željam. Njene velike skrbi glede Džibutija so torej razumljive. Ce bi se Italijani polastiti Džibutitia. bi bili pa zopet v živo zadeti angleški interesi. Džibuti je torej problem, ki je postal po zmagi Italijanov v Abesiniji naravnost svetovno politični problem. Dočim je klima v ostalih delih Vzhodne Afrike neznosna, veje v Džibutiji hladen vetrič, ki omogoča Evropcem bivanje in delo v mestu. Evropski del mesta je zgrajen ob morju. Domačini pa imajo svoje domove tik ob puščavi, ki se začne nekaj kilometrov za Džibutijem. Evropski del mesta obvladuje krasna palača francoskega guvernerja, ki je zgrajena v arabskem stilu in je kakor grad z »Tisoč in ene noči«. Nasproti je palača Indokitajske banke. Okoli je krasen park in Mene-likov trg. Ceste so ravne in asfaltirane. Mesto ima elektriko, tramvafj, bolnišnico, telefon, radiopostajo itd. Skratka, Džibuti je majhno, toda najbolj moderno in najbolj čisto ter najlepše kolonijalno mesto. Pot do živca Razumljivo je torej, da se Italijani zdaj zanimajo za Džibuti. Ne samo gospodarski interes jih vodijo pri tem, temveč predvsem —strateški interesi. Džibuti leži na južnem koncu Rdečega morja v Adenskem zalivu. Od Džibuti* ja do Adena ni dakč. Kdor ima Džibuti, lahko zapre južni izhod Rdečega morja. S tem pa obvlada tudi severni izhod Rdečega morja, to je Sueški pr;Kop lose pravi, da ima v oblasti ves promet med Evropo in Azijo in obvlada s tem tudi živlljenski živec angleškega imperija. i V italijanskem oklepu Kaj torej pomeni zavzeteje Abe* sinile za svetovno politiko? Zelo mnogo, mnogo več kakor zgolj last ogromne Abesinije, ki je tri« krat večja kakor Italija, in mnogo več kakor last vseh ogromnih prirodnih bogastev Abesinije. Z Abesinijo obvlada Italija skoro ves zapadni del Rdečega morja. Tu težiti le še ozka pasa francoske Somalije in angleške Somalije. Obe sta pa v abesinskem, to je v italijanskem oklepu. Iz italijanske Eritreje, ki leži ob Rde* čem morju, ni daleč v Džibuti. Razumljivo je. da hočejo zdaj Italijani z lepa ali pa z grda priti do Džibutka. S tem bi obvladali južni del Rdečega morja. Kaj 'bo z Džibutijem? Cia bo Italija uničila? Ali bo speljala ves promet iz Abesinije skozi Eritre-ijo? Hoče Džibuti samo gospodarsko uničiti, ali ima politične namene? Tako se izprašujejo po zmagi v Abesiniji Francozi v Džibutirii in v Evropi. In upravičeno si zastavljajo ta vprašanja s strahom in veliko skrbjo, kajti vprašanje glavnega mesta franco* ske SomalHe se je uvrstilo po zmagi Italije v Abesiniji med velike svetovno politične proble. me. ki so živleniski problemi Italije. Francve in Angliie. C F. „Glas44 je zanimiv kolonijalni problem Kaj bo z Džibutijem? je zdaj veliko vprašanje v francoskem ko lonijalnem problemu. Džibuti ni samo glavno pristanišče in tržišče skoraj vse Vzhodne Afrike, tem več tudi vez med Severno Afriko in Južno Afriko, posebno z Madagaskerjem in z Orijentom. S strahom bero Francozi v italijanskih časopisih, da gospodarski pomen francoske Somalije odšle: »Tribuni«, da ie edina železnfcn maiben. s strahom b^ro v ' v Abesiniji Adis Abeba - Džibuti samo »provizorična.« Kaj to pomeni? Airlški Marsej Brez zveze z Abesimo mora Džibuti umreti. Kar je za Francijo Marsej, je za Abesinijo — Džibuti Brez prometa in trgovine z AbiSimijo je Džibuti zapisan smrti. Skozi Džibuti gre ves uvoz v Abesinijo in ves izvoz iz A besi nije. Skozi Džibuti uvažajo v Abe-sinio sol, svilo n bombaž, sladkor, petrolej, kavo in gradbeni materjal. Skozi Džibuti izvažajo iz Abesinije kože. vosek, govedo itd. Vrednost vsega prometa v Džibutijj znaša letno okoli 300 milijonov frankov. Če bi Italijani ustavili promet na progi Adls Abeba, bi Džibuti v enem letu docela propadel. Najlepše kolonijalno mesto Džibuti ima okoli 10.000 prebivalcev. Od teh je samo kakih 500 Francozov. Ostali so domačini z izjemo majhnega števila grških in armenskih kolonistov. Mesto je izredno živo. Ima številne restavracije in kine in pristanišče, v katerem vre živltjenje dan in noč. 400 maturantov na razpotju Zagreb, 19. maja. Starejše generacije se še spominjajo, kaj je bil včasih gospod maturant. Gospodičen maturantk takrat še ni bilo. Po vojni se je vse spremenilo. Kmalu bo več go« gospodičen maturantk, kakor gospodov maturantov. Svetovna vojna ie pa spremenila tudi delovni trg. Včasih je bilo maturantu zagotovljeno mesto v državni službi in odprta mu je bila karijera, danes pa stopi iz srednje šole pred žrelo brezposelnosti. Nič bolje se mu ne godi. če absolvira še univerzo. Nad 2.500 diplomiranih filozofov čaka danes v Jugoslaviji na službo. V štirih ali petih letih se bo temu številu pridružilo nekaj sto novih diplomirancev, ki so letos maturirali. V, Zagrebu so dale srednje šole lotos 400 novih maturantov in maturantk. Stoje na razpotiu in ne vedo ne kam ne kod. 60 odstotkov teh zagrebški' maturantov ie izjavilo, da ne že« le priti v državne službe. Kako naj si tudi ka: takem žele. ko vedo. da so vrata v državno službo danes zaprta. Ko so vpra ili 45 maturantov ene izmed srednjih šol v Zagrebu, kami nameravajo po maturi, se jih je 13 izjavilo ra medicino, 10 za pravo, 7 za filozofijo, 1 za bogoslovje. 4_ za politične znanosti, 1 za novinarja. 6 za tehniko, dva za živinozdravni-štvo. 2 se pa še nista odločila. Zn-nimiivo je, da ni bilo nobenega med njimi, ki bi ga zanimala gospodarska « šumiarska in kmetijska stroka Izginula Teodora Ocvirk Zagreb, 19. maja. časopisi so že pisali o 1 dietni Teodori Ocvirk, ki je pred 6 meseci zagonetno izginila iz Zagreba. Deklica je Slovenka in sirota brez staršev, neki njeni sorodniki v Zagrebu so jo vzeli za svojo. Vsa poizvedovanja za dekletom so bila doslej zaman. Zagrebška policija je zopet opozorila jav^ nost na deklico, kj ie zagonetno izginila in ie razpisala nagrado za tistega, ki jo bo našel. Zmagali so strupeni plini! Kairo, 18. maja. t". V Portsaid je pri8[ic! gnani general Vvhib paša, ki je vodil vojne operacije skup00 z rasom Naslbom na južni fronti v Oga-denu. Ob tej priliki je izjavil, da je stvoril v Ogademi tako močno fronto, da hi jo Italijani ne bili mogli prodreti Ker pa so se Italijani posluževali strupenih plinov, je bil vsak odpor nemovoč in tako je propadla abe-sinka vojska. Nad svetišče z dinamitom Tokio 18. maja. tg. Oblasti so sklenile, da porušijo glavno svetišče verske sekte Omotoklo katera je bila nedavno razpuščena radi protidvžavnih akcij. To svetišče se nahaja v Avabi severozapadno od Kijote in predstavlja ogromen kompleks od 100 večjih : in manjših zgradb. Po naredbi morajo I oblasti porušiti vse to v 15 dneh z dinamitom. Otroški kotiček SLAVO STINE: MAJ Ob nji sniva stara žena — m Meja živa — a svilena, yj prebujena. božajoča vsa zelena trava krt Ja. •šili in cvetoča ji oči... v soncu majskem se blesti. Izza žive ggPKS meje roža ril li m V meji živi v vetru rahlo ptič pojoči jo poboža — zow cvetko: tetka sanja, vprašaj tetko. da obkroža če ne ve, da vsepovsod Jo zdaj je maj? cvetni raj... - i Društvo z.a varstvo živali »a Dunaju je ustanovilo v svojem okrilju posebno »Otroško četo za varstvo živali«. Na sliki vidimo skupino dečkov iz te čete. Mali nosijo enotne uniforme. Ker pa tudi na Dunaju občutijo krizo, nosijo člani čete samo vsi enake modre bluze in čepice, medtem ko ima hlače In čevlje vsak, kakršne pač premore. Dečki imajo nalogo, takoj javiti oblastem vsako grdo ravnanje In trpinčenje živali, naj ga opazijo kjerkoli. E|, male tajne Otroški sejem Ljubljana, 18. maja 1936. V okviru prireditev v tekočem protituberkuloznem tednu je tudi otroški sejem, na katerem razpravljajo naši najmlajši. Prireditev je prav posrečeno pri rejena na odprti verandi restavracije »Zvezde«. Svečana otvoritev je bila v nedeljo dopoldne ob devetih. Otvoritvi so prisostvovali najvišji predstavniki oblasti. Bana je zastopal podban 'dr. Majcen s soprogo. Nadalje so bili navzoči župan dr. Adle-šič s soprogo, sanitetni polkovnik Dragotin Brust v zastopstvu divizijonarja, prosvetni šef prof. Breznik, predsednik apelacijske-ga sodišča dr. Golia, narodni poslanec dr. Fux in še drugi. Zbrane goste je pozdravil predsednik OUZD dr. Bohinec. Vso prireditev, je prenašala naša radio postaja. Govornik je poudarjal veliko zlo, ki nam ga povzroča jetika. Odposlane so bile tudi vdanostne brzojavke Nj. Vel. kraljici Mariji kot vr- hovni pokroviteljici protituber-kulozncga gibanja v državi. Po govoru dr. Bohinca je podban otvoril sejem. Godba »Zarje« je zaigrala državno himno. Prisotni gosti so si ogledali razstavo, ki je prav zanimiva ter kaže vso našo borbo proti jetiki. Poleg vsega protituberkuloz-nega materijala kaže ta razstava še nekaj, kar je mogoče še bolj zanimivo: dela naših najmlajših na vseh panogah udejstvovanja. Male deklice klekljajo kot umet niče, delajo butarice, vezejo vse mogoče vezenine in razstavljajo vse mogoče drobnarije, tako da ima človek vtis, da je na pravem sejmu. Sodelujejo pa na tej prireditvi seveda tudi naši vrli skavti ter samaritani Rdečega križa, tako da delajo vse naše mladinske samaritanske organizacije složno, proti strašni jetiki. Naša vas Laško, 19. maja Dramatični odsek Društva kmetskih fantov in deklet iz Sv. Lenarta nad Laškim priredi v nedeljo 21. t. m. v Sokolskem domu v Laškem ob 8. zvečer gostovanje. Društveni člani vprizore igro >Črna žena«. Romantična snov igre bo gotovo zanimala. Dejanje posega nazaj v ono dobo, ko je naši deželi še gospodaril graščak in jo strahoval Turek. Vpriznri-tov pripravlja in režira tov. Rudo Deželak. Poleg dramatičnega odseka sodelujeta tudi pevski in tamburaški zbor. Avtor igre je Redenšek Ivan, Domžale. Pri njem lahko naročajo igro tudi druga bratska društva. čisti dobiček je namenjen vstano-vitvi knjižnice in nabavi potrebnih novih knjig. Zato društvo pričakuje, da bo javnost razumela njegov klic in podprla kulturno stremljenje kmetske mladine. Društvo ponovi potem igro na Bin-koštno nedeljo oh pol 3. popoldne v Sv. Lenartu v šolski dvorani. Pri tej priliki bo tudi prvič javno nastopil novi cerkveni pevski zbor z novim pevovodjem. Tvoj brat se je torej zaročil z gospodično Erno? Ali je bila to ljubezen na prvi pogled?« »Ne... na drugi pogled! Ko jo je prvikrat videl, še ni vedle!, da boimelalepodoto^e^^^^^^ Glas je ljudski glas Po umoru v žutici Zagreb, 19. maja. Včeraj smo poročali o strašnem razlboijstvu v Žutici. Razbojniki s krinka,mi so napadli v hiši logarja Antona Pefcrasa, zagrebškega puškarja Borovnika in nadsvetnP ka Ivšiča, ki sta šla na lov. Borovnika so krogle razbolimikov smrtno zadele. Ranjen je bil tudi logar Pietrais in Ivšič. Logarja so pripeljali v zagrebško bolnišnico; njegovo stanje je nevarno. Pireiskovainim oblastem je izdavil, da je Borovnik skočil nad razbojnike, ko so med večer-tio vrdli v hišo z vzklikom: »Dvig nite roke!« Pctras je skočil Borovniku na pomoč, tedaj ga je pa zadala krogla iz razbojnikove puške. Borovnika sta zadeli dve krogli iz revolverja, smrtno rano mu je zadal eden izmed razbojnikov z nožem. Carinska alera v Subotici Subotica, 19. maja. Včeraj je državni tožite,lj vložil tožbo proti petim uradnikom su-botiŠkc Glavne carinarnice. Urad" niki so prejemali podkupnino ter zlorabljali svoj službeni položaj. Državni tožilec je dobil v roke dokumente, ki dokazujejo zlorabe na subotiški carinarnici. Izročil mu jih je cenzor tujih listov v Subotici Gjorgje Ječma, "ki je izsledil, da so obtoženi uradniki iz» ročah tuje časopise in revije, ne da bi rili ocarinili. Za to uslugo so dobivali podkupnine. S tom so pa prišle na dan še druge zlorabe službenega položaja teh uradnikov, ki so državo oškodovali za znatne vsote. MALI OGLASI Vsaka beseda 50 par. Najmanjši inesek 5 Din. Drž. in ban. davek 8 Din. Oglasniki, ki iščejo službe, Dločalo samo po 25 par za besedo. Na pismena vprašanja je priložiti ea odgovor I Din v znamkah. — Mali oglasi so plačljivi takoj pri naroči In HRANILNE KNJIŽICE prodate sil kupite najbolje potom moje oblaet veno dovoljene plasma. — Denar takoj. Priložite mamke. RUDOLF ZORE, Ljubljana GleđJulUko alte* IS. Telefon 88-10. Tovarniško poslopje obstoječe iz 4 večjih stavb, primemo za vsako industrijo, električni pogon, tik kolodvora Stična, z ali brez inventarja ugodno naprodaj. Ponudbe pod »Industrija« na ogl. odd. »Glas naroda«. Birmanska darila Zlate vratne verižice od Din 80.—* Grajski urar, Maribor. Radio Ljubljana Sreda: 12: plošče; 12.45: poročila; 13: obvestila; 14: vreme, čas; 18: Otroška ura: pripoveduje ga. Marija Vera; 18.20: Izrezovaina dola, g. Omerza; 18.40: Vzroki nesreč v gorah, g. Vilhar Fran; 19: poročila; 19.30; Narodna ura: Življenje in omika v pojmovanju jugoslovanskega prirodoslovca, dr. Bubnnoviš, Zagreb; 20. Prenos opore iz Ljubljane, v L odmoru glasbeno, predavanje, v IL odmoru poročila; konce ob 23. urL Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Ivan Albreht. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnarja Franc JozerSek. — Vsi v Ljubljani,