Čebelarska znanost
doc. dr. aleš GRiGORc ČEBELARSTVO NA VETERINARSKI FAKULTETI
Uvod
Za uspešen razvoj čebelarstva je poleg zavzetih čebelarjev nujna tudi strokovna podpora na različnih čebelarskih področjih. Za čebelje pridelke se tako v svetu kot pri nas uveljavljajo vse večje zahteve po njihovi kakovosti. Med te sodi tudi kakovost vzrejenih matic in čebeljih družin, ki so na trgu. Pri vseh številnih nalogah in zahtevah, ki jih moramo izpolnjevati čebelarji, je nenadomestljiva vloga strokovnih služb in raziskovalne dejavnosti v čebelarstvu. Pri tem moram omeniti pomembno vlogo lokalnih in regijskih čebelarskih organizacij ter osrednje Čebelarske zveze Slovenije, ki v vseh pogledih zelo dejavno sodeluje tudi pri delovanju na področju čebeljih bolezni. Veterinarska stroka je poleg delovanja na področju čebeljih bolezni dejavna še pri zagotavljanju higiensko neoporečnih pridelkov, na področju prevozov čebel, vzreje matic in svetovanja v čebelarstvu.
Po reorganizaciji veterinarske službe v Sloveniji leta 2001 vsa dejavnost na področju čebelarstva poteka na Veterinarski fakulteti, v okviru katere deluje tudi Nacionalni veterinarski inštitut (VF-NVI).
Obseg dela na področju čebeljih bolezni
Na prvem mestu naj omenim znanstveno-raziskoval-no in pedagoško dejavnost, ki sta podlaga razvojno-ra-ziskovalnemu, strokovnemu in svetovalnemu delu. Raz-vojno-raziskovalno delo, ki ga opravljamo, obsega predvsem najbolj krizna področja v čebelarstvu, kot je zdravljenje varoze in drugih čebeljih bolezni. V dosedanjih poskusih na tem področju smo dobili zelo koristne in zanimive rezultate. V prispevku bom predstavil posamezna področja naše dejavnosti v minulem obdobju.
Znanstveno-raziskovalna in pedagoška dejavnost
Temeljno raziskovalno delo je osredotočeno na preučevanje delovanja različnih kemičnih substanc na ličinko in odraslo čebelo. Ugotavljali smo delovanje amitraza, antibiotika oksitetraciklin ter oksalne kisline na različne organske sisteme pri ličinki. V sodelovanju s prof. dr. Georgem Theophilidisom iz Grčije smo preučevali tudi delovanje herbicida 2,4-diklorofenoksiocet-ne kisline na živčni in druge sisteme pri odrasli čebeli. Končali smo tudi prvo fazo raziskav delovanja or-ganskih oz. alternativnih sredstev na varoo v čebelji družini in teh sredstev na posamezne čebele. V sodelovanju z raziskovalci iz Grčije smo končali
tudi dve leti trajajoč projekt z naslovom Primerjalna študija morfoloških značilnosti respiratornega sistema pri avtohtoni čebeli v Sloveniji (Apis mellifera camica) in v (irčiji (Apis mellifera macedonica) in s podnaslovom Poskus ugotovitve morfoloških struktur pri obeh pasmah čebel in ugotovitve možnosti razvoja mehanizmov odpornosti na povzročitelja pršičavosti Aca-rapis ivoodi. Projekt sta podprli slovensko in grško ministrstvo za znanost.
Rezultate raziskovalnega dela smo objavili v znanstvenih revijah doma in v tujini ter jih predstavili tudi na mednarodnih simpozijih. Herbicid 2,4-diklorofe-noksiocetne kisline v 20 minutah po dodajanju povzroči pri čebeli zmanjšano srčno aktivnost ter spremembe srčne mišice. Čebela je zelo občutljiv vzorec za preverjanje strupenosti različnih substanc, saj je celo bolj občutljiva od različnih laboratorijskih poskusov, ki potekajo na celičnih kulturah in na drugih vzorcih. Zato smo tudi čebelarji v sodobni družbi upravičeno bolj občutljivi na dogajanja in različne posege v naravi kot drugi rejci ali ljudje, ki z naravo nimajo veliko stika.
Pri raziskavah trahealnih odprtin pri štirih čebeljih pasmah smo ugotovili značilno večji premer tra-healnih odprtin pri Apis mellifera ligustica, Apis mellifera camica in Apis mellifera mellifera kol pri Apis mellifera macedonica. Pri Apis mellifera ligustica je v primerjavi z Apis mellifera macedonica večji tudi premer prve traheje. Ugotovljene morfološke značilnosti po naši presoji vplivajo na večjo odpornost makedonske čebele na pršico Acarapis woodi.
Na pobudo prof. dr. Regine M. Silva de Moraes, ki deluje na Univerzi v mestu Rio Claro v Braziliji, je bila na enomesečnem izpopolnjevanju v Ljubljani dokto-rantka na omenjeni univerzi Elaine C. Mathias de Silva. Na naši fakulteti je bila vključena v temeljne raziskave preučevanja vpliva navzočnosti različnih kemičnih substanc v panju na razvoj čebelje zalege.
Leta 2001 so na Veterinarski fakulteti na področju bolezni čebel uspešno končali magistrski študij veterinarskih znanosti trije kandidati: Vida Lešnik, Ivo Planinc in Magdalena Vidmar. Njihovi raziskovalni področji sta varoa in nosemavost, torej področji, ki sta v sodobnem čebelarstvu največji problem. ’I\i-di ob tej priložnosti vsem novim magistrom znanosti čestitam za opravljeno delo. Pestra problematika v čebelarstvu pa bo tudi v prihodnje ostala velik izziv za iskanje rešitev na znanstveni podlagi.
14 Slovenski čebelar 1 /2003
Stojišče panjev pri Oddelku za biologijo v Ljubljani
Virusne bolezni
Februarja 2002 smo začeli raziskovati in razvijati tudi diagnostiko virusnih bolezni pri čebelah. Zato sera se udeležil krajšega izpopolnjevanja pri prof. Miklošu Rušvaju na Veterinarski fakulteti v Budimpešti, kjer so dokaj dejavni prav na tem področju. Na Veterinarski fakulteti v Ljubljani na tem področju sodelujemo z dr. Darjo Barlič - Maganja, v delo pa je vključena tudi študentka veterine Rebeka Berčič. Doslej smo ugotovili virus akutne paralize.
Ugotavljanje povezav virusnih obolenj z varoo in drugimi boleznimi ter pomena navzočnosti različnih virusov pri propadu čebeljih družin v Sloveniji je za zdaj še preuranjeno. Raziskave na tem področju bomo nadaljevali tudi v prihodnje.
Materialno podlago za naše raziskovalno delo nam zagotavlja delovanje v t. i. raziskovalni »Programski skupini«, ki jo financira Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport, ter pri različnih projektih. Leta 2002 smo bili uspešni pri razpisu za ciljne raziskovalne programe z naslovom »Konkurenčnost Slovenije 2001-2006«, ki ga je skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdrastvo in prehrano razpisalo Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport. V prihodnjih štirih letih bomo v okviru projekta »Sodobno zatiranje varoe« preučevali različne vidike vpliva varoe na patologijo čebelje družine in možnosti zatiranja parazita. Projekt je raziskovalna podlaga za rešitve, ki jih bomo predvidoma v okviru prihodnjih projektov in v sodelovanju z Veterinarsko upravo RS in ČZS uvajali v čebelarsko prakso. Z rezultati tega projekta bomo seznanjali tudi čebelarje.
Čebelarska znanost
Sodelovanja
Za raziskovalno delo na Veterinarski fakulteti je zelo pomemben leta 2001 podpisan dogovor o sodelovanju na področju čebelarstva med Veterinarsko fakulteto in Oddelkom za biologijo na Biotehniški fakulteti. Na podlagi tega dogovora smo dobili možnost raziskovalnega dela v prostorih »Čebelarskega poskusnega središča« na Oddelku za biologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Boljše pa so tudi možnosti za sodelovanje obeh raziskovalnih skupin. Zdaj imamo za različne poskuse in za izobraževanje študentov veterinarske medicine na voljo dvajset čebeljih družin. V prihodnje nameravamo v poskusnem središču našo dejavnost razširiti predvsem na področje uporabnosti za čebelarstvo v Sloveniji. Predvsem želimo kar najbolje razviti različne metode spremljanja razvoja in zatiranja varoe, pri tem pa poudariti zlasti uporabo alternativnih metod.
Pri raziskovalnem delu zelo dobro sodelujemo tudi z drugimi raziskovalnimi skupinami na tujih in domačih univerzah in inštitutih. Za uspešen razvoj znanstvenega raziskovanja so namreč zelo pomembni sodelovanje, izmenjava izkušenj in navezava novih stikov. Zelo uspešno sodelujemo tudi s prof. Ivorjem Bownom z Univerze v Cardiffu in z Oddelkom za čebele pri Centralnem britanskem znanstvenem laboratoriju, v Sloveniji pa zlasti z dr. Jankom Božičem z Oddelka za biologijo in z dr. Janezom Poklukarjem s Kmetijskega inštituta Slovenije.
(Nadaljevanje v prihodnji številki »Slovenskega čebelarja«)
Panji, ki jih uporabljamo pri poskusih, so v dimenzijah standardnega AŽ panja z odpiranjem strehe. Opremljeni so tudi s škatlo za lovljenje mrtvih čebel.
Slovenski Cebeur 1/2003 15