45. številka.
V Trstu, v sredo 4. junija 1890
Tečaj XV.
„E D I N O S T"
izhaja dvakrat na teden, vsako sraio in
aoboto oh 1. uri popoludn«-.
„Edinost" stane :
e» vse leto ffl. 6.-1; izven Avut. 9.— gl. za polu leta „ 3.—; , „ 4.50 , za četrt leta „ 1.50; k, „ 2.25 „ Posamično Številke se*dobivajo v pro-lajainicali tobaka v Trstr. po 5 noy,,
v Gorici in v Ajdovščini po <t nov. Na naročbe "brez priložene naročnine ae npravnistvo ne ozira.
EDINOST
Oglasi in oznanila ne račune po 8 no vrvica v petitu : za naslove r. debelimi črkami ne plačuje prostor, kolikor bi tfa
obneslo navadnih vrwtio. Poslana, javne zahvale, osmrtnice itd. se računu po pogodbi.
Vni dopisi hu pošiljajo uredništvu v ulici Carintia St. 25. Vsako pismo mora biti frankovano, kor nefrankovana ho no npro-jumajo. Rokopisi no n« vračajo.
Naročnino, rflklamacijo in inserat« prejema npravniilvo v ulici Carintia 28. Odprte reklanileij« ho pro»te pofctnine.
Glasilo slovenskega političnega dnužtva za Primorsko.
»V edinnst je m i
Civilta italiana.
Pod tem naslovom priobčil je „S lov. Narod" v svojej nedeljskej številki članek, v katerem se bavi z mučnim položajem naših Tržaških mestnih svetnikov, eziroina deželnih poslancev. „Slov. Narod" pravi : „Težavno, istinito mučno je stališče malobrojnih zastopnikov slovenskih v deželnih zborih ob periferiji Slovenstva. Posebnega poguma, izrednega domoljubja jim je treba, da ne omagajo v svetem boju, da se ne dado preplašiti zdaj surovim zdaj fanatičnim napadom zagrizenih in strastnih naš,h nasprotnikov. Jeden tak naših neustrašljivih prvoboriteljev za slovansko, za avstrijsko idejo na obalih Adrije je vrli naš Nabergoj. In bas zato so si ravno njega izbrali mestni očetje „neodrešenega" Trsta, ter ga aurovo napadali zaradi govora njegovega v državnem zboru. Dokler so bili napadi vsaj na Tidez stvarni, odgovarjal in pobijal jih je jako izvrstno poslanec Nabergoj in povedal marsikatero dobro in zasoljeno dru. Angeliju, kateri je očital razen drugih reči Nabergoju posebno tudi to, da je ve-doma govoril neresnico, ko se jo izjavil, da Slovani sestavljajo tretjino prebivalstva Tržaškega. Rekel je dr. Angeli, da protestuje v imenu Trsta proti tacim in jednacim trditvam, ter zagovarjal predlog, da se ustanovi četrti razred italjanskej šoli v Skednju — Češ da „sinovi slovenske narodnosti te dežele radi vzprejemljejo omiko italijansko." In konečno pravi „Slov. Narod": „Vlada naj pa že vender enkrat odpre oči in stori kaj za nas Slovane, ki nikogar ne napadamo podlo in z a v r a t n o , to prepuščamo onim, ki so v tem poslu že itak glasoviri pred svetom. Samo za deset let naj bi imeli tudi mi svojega Rodiča, a videlo hi se sijajno, je-li še kaj Slovana na „neodrešenih" tleh. Naj se zgodi skoro — inače bode prepozno!"
PODLISTEK. Na jadranskoj obali.
lJovest; Hpisal Sla volj ub DobrAvoc.
VI.
(Dalje).
Ta novost dimila je nemilo iskreno ljubečega Radivoja. Četudi ga jo Olga tolažila s svojo hrabrostjo in neomahlji-vostjo, dvomil je o vspehu njenih nad in namer, misleč : ženska je vender ženska. Nehote jo začel stopati gori in doli po sobi. Po glavi se mu drvi misel za mislijo, vender ne more do nikaoega sklepa. Udati se mu je treba in čakati, kaj prinese bodočnost. Mine dan, dva, tri, celi teden in od Olge ni nikakoršnega sporočila več. Radivoju srce kar ne da miru. Skrb ga tre noč in dan. Preteče drugi teden, zopet ničesar, tretji ničesar; oh, to je pa že cela večnost. Vsak dan hodi na pošto z upanjem in strahom, vrača so pa z žalostjo v srcu. Kjer vidi listonošo one ulico, povprašuje ga po listu, a ničesar ni. Že četrto pismo je poslal, a nikakoršnega odgovora. V srcu se mu oglasi dvom, ljubosumnost; oni črv, ki je zvesti spremljevalec skoro vsem ljubincem. Radivoj se
Mi smo odličnemu slovenskemu listu od srca hvaležni na zanimanju za nase razmere, toda v tem trenutku prevlada nas istotako prisrčna zelju, da bi se vse L j u b 1 j a n s k o o h č i n s t v o v tolike j meri za nas zanimalo, kakor se rečeni list. »Slovenskemu Narodu" gre velika zasluga, da povdarja „iu u č e n i s t v o" Tržaških Slovencev v občo, posebno pa njihovih prvoboriteljev, njihovih poslancev. Da, gospoda : Mandat slovenskega Tržaškega poslanca jo zares trnjeva krona in njega nositelj zares mučeni k. Gospodje pri „Slov. Narodu" so le čitali po časopisih
0	hudem viharju v predzadnjej seji mestnega sveta Tržaškega in že ta poročila sama iztisnila so jim iz prsi bolesten vzklic o m u č e n i š t v u g. Ivana Nabergoj« in zvestih rcu tovarišev. Kako bi pa še le gospodje pisali, ako bi bili sami priče gnjusnim dogodkom v roČenej seji, katere smemo imenovati sramoto sedanjemu „razsvitljenemu" stoletju. Kdor je videl te dogodke, temu se jo moralo v glavi zasvetili, na kako grozovit način so dati-danos zlorabijo pojmi o „liberalizmu", „parlamentarizmu" in „jednakosti državljanov" itd. itd. Ali kaj govorimo?! Celo pojem humannosti, človeškega vsmi-Ijenja, je gospodom „superijorne race" le prazen nič, varajoča stafaža, katere se poslužujejo, ako jim je do tega, da svet slepo in varajo. Navadno pa ti zdivjani sinovi „della civilta italiana" niti tega čuta ne poznajo, sicer ne bi hoteli svojega jednakopravnoga kolego, kateremu njega vo-lilei že celo dolgo vrsto let skaznjejo neomejeno svoje zaupanje in spoštovanje,
s pestmi žugajoč iz zbornice ven metati, Ali gospod Nabergoj ostal je nepremično na svojem mestu ! Ni mu bilo lahko to, to vemo. Sreo je pač moralo krvaveti vrlemu možu, videčega se izpostavljenega tako živinskim napadom in v svesti si, da nijedna druga krivda ne teži
1	dušo njegove, nego ta, da je sin unije jel pripravljati na najhujši udarec, d a | s e j o udala. Vender poskusi še jeden-: krat, veljaj, kar hoče. Priporočeno pismo jej pošlje, da vsaj izve. če je še živa. V tem času jo že začel iskati mej „raznimi novostmi1" tržaških listov novico— strašna misel — če se ni morda njegova ljubljena Olga ponesrečila. Na vrnjenem recepisu bil je Olgin podpis ponarejen. Nekaj dni pozneje prejme Stanič majhen listek, pisan z neznano uiu roko in rdečo tinto. Radoveden pretrže zavitek — bila je Olgina vizitnica, nazadnji strani pa pisava neznane roke : Čestiti gospod ! To vizitnico dala mi je Vaša nesrečna Olga, da Vam sporočim o njenej nesreči, ko tega sama ne sme in ne more. Zaprta je doma, nikamor no sme in razven domačih, tudi nikdo k njej ne. Albino je izvedel, da Olga z nekom dopisuje. Hitel je to pravit njenemu očetu. Zdaj je ločena od vsega sveta, Vaša pisma namenjena njej, prejema bržkone nepoklicana roka. Olga Vas pozdravlja." — Radivoj je mislil, čitajoč te
vrstice, da se zemlja pogreza pod njim. * *
V Tržaškem predmestju na južnoj strani mesta stoji v malej prodajalnici mož * črnimi lasmi in Črnimi brkami, živih oči,
I	\ ----
roda slovenskega in da sluša ne plašijo. Minili bodo, kakor mine vbo, oni božji glas, katerega je kar ne sloni na solidnoj podlagi, kar nema Stvarnik sam vzbudil v vsakem znslombe v pravici iu resnici. Oni časi so plemenitem srcu človeškem: minuli, ko je mogla brutalna Bila trajno glas ljubezni do rodu svojega. Kdor ne Uspevati proti božjim in človeškim po-euje tega glasu, v tem so zamrli vsi blagi stavam. In božje in človeške postavo so čuti, ta ni človek po volji božjej, ta se je na našej strani, ker zahtevamo le to, kar izneveril naravi človeškej v nje boljšem, nam gre in ker no segamo z drzno roko vzvišenem bitstvu. Ne ne, izdajica ni člo- po lastnini družili. Torej vztrajajte! Lopo
vek po božjej volji, ni poštenjak, kajti
plačilo vztrajnosti Vašoj pa bodo — zmaga,
kdor ni zvest rodu svojemu, ne bodo nik- popolna zmaga; zmaga pravice in dar in nikomur zvest. In ker jo gospod resnice. Narod pa bodo s ponosom kazal Nabergoj mož po božjej volji, ker vrši' na može, ki so mu priborili njega prava dolžnost svojo do domovino in naroda,: in še pozni naši nasledniki bodo blago-zato pregan janja, zato napadi, katerim. stavljali njih spomin.
skoro da ne najdete vzgleda. ])a go-! In tudi do Tržaških Slovencev, oso* spodje: v Trstu najdete slovenskih m u- j bito do okoličanov izgovoriti nam je iskreno če ni ko v! Ves slovenski svet jo hvalo prošnjo. Stoje naj zvesto na strani po-dolžan tem mučenikom, kajti ti so zid, ob slancev svojih, dele naj žnjitni žalost in katerem se razbijajo sovražni, preteči va-1 veselje! Le to more ljudskega zastopnika lovi, provzročeni po izbruhih skrajne strasti vzdržati proti tako strastnim napadom, „italijanske civilizacije".	ako ve, daje narod za njim. Vsak
Gospodje okoličanski poslanci! Vi veste, bodi na svojem mestu v teh kritičnih časih! da Bmo reveži; no samo reveži z ozirorn	—t—.
na posvetne blagre, ampak roveži z o/.i-rom na vsestranski naš položaj. Vezane I so nam roke in noge in danes ne bi mogli
^l^IZLSJSrZ* neinškej meji na Koroškem.
danes Vam bodi dovelj zagotovilo, da Vam	(Izv. dopis.)
ljudstvo našo hrani čut neskončne hvale- V Celovcu in v Beljaku imamo po žnosti v srcu svojem. Narodova hvaležnost je več nemških listov, ki bo vsi sovražni Slo-pa tudi lep dar, dragocen dar, zlat dar. S vanom, posebej še Slovencem; vzlasti pa tem darom sme se ponašati zastopnik na- je težnja vseh teh lističev — sramotiti in roda. Ovacija, prirejena g o s p. vničovati nas koroške Slovence — Tt^in-Nabergoju v sobot noj seji jo disehe". Med vsemi todeželnimi listi pa bila komaj senca tega, kar č u - se v svojoj brezmojnej strasti v zaničova-t i m o — ali odsev č u t s t v o v a n j o nju Slovencev odlikuje celovški list „Freie našega je bila vonder-le. To Stimen", kateremu „šriftleiter" je slovenski Vam bodi za sedaj dovelj, vrli naši za- renegat D o b o r n i g. Ni še davno tega, stopniki !	kar je imel ta list cel uvoden Članek, poln
Prodno končamo, sili nam z elemon- samih psovk na dr. J. V oš n jaka, tarno močjo iz prsi rodoljubna prošnja : — pravijo, da jih jo bilo samo 40 (psovk) v No omagujte, vztrajajto v boju za narodne enem listu! — Pred shodom na Prošo-naše pravice; viharji, prirejeni po nevred- vic ah pisal jo ta list zopet zoper družbo ! nih sinovih italijanske „civilta", naj Vas sv. Cirila iu Metoda, premleval dr. Voš-
majhne postave — Negode. Zvesto posluša, kar mu pripoveduje postarna ženica. Potem si še nekaj zabeleži v listnico in in poslovi ženo rekši: „Le povejte, da bom poskusil vse, kar se ho le dalo. On je očevidno slepar, brezbožnik in zapelji-vec. O ton), kar ste mi povedali glede gmotnega stanja njegovega, izvedel bodem se nocoj. Nekaj mi jo že tako znano. Povejte gospodičini, da bodi potolažena. Mogoče, da se še vse poravna, četudi jo že skoro prepozno. Vsaka minuta, nemarno izgubljena, utegne nam biti odločilna. Z Bogom !" Ker se jo že bližal večer, kra-, sen majnikov večer, odpravi se Negode na izprehod. Pomočniku naroči skrbeti za red in za vse, dokler se on ne vrne, morda pozno v noči. Meščani vro vsi v mestni vrt poslušut izvrstno vojaško godbo. Tudi Negodo bo napoti tja. Skrbno so ozira, kakor bi koga iskal. Slednjič pozdravi visečega gospoda in izjavi, predstavivši se ! mu, da želi ž njim o nečem govoriti. 1 „Važna zadeva je," pravi Negode. — '„Važna, morda trgovskaPw vpraša gospod, ' čegar ime je vsukdo lahko čital zraven imena Albina Donghi-ja, nad prodajalnico pokojnega Albinovega očeta. „Da, trgovska, dotikajoča se največ Vas, častiti gospod."
„No, po tem takem se pa usediva tam-le pred pivarno, da se dogovoriva." Sedela sta tam debelo uro. Proti koncu govorila sta že jako zaupljivo in gospod mu je izročil po dolgem nagovarjanji neke popirje. Potem se ločita. Negode jo krene v znano kavarno C, v mostu. Mej prijatelji se jo razgovarjal dolgo časa Slednjič omeni tudi dogodbe, vršivšo so na tem mestu pred kakimi štirinajstimi meseci, ko je razgrajal in Slovane nečuveno sramotil nek „rdečkar" — Albino Donghi. Mnogo njih ga je dobro poznalo. Nekdo jo celo vedel o Garibaldincu veliko podrobnosti ; pripovedoval jo začudenim prijateljem ro-jansko povest, končavši s strašno Tkalčovo kletvijo. Na to opomni njegov prijatelj : „Da, proroški duh je govoril iz Tkalca, ne samo vžaljeni duh nesrečnega očeta, preprostega delavca. Gospodje, dandanes so sicer več no gode euueži, vsaka pa tudi ne pade v blato. Prav mogoče, da se to prerokovanje tudi izpolni."
„Mogoče,* pritrdili so drug za drugim, in vsakdo je povedal kak slučaj, ko se je božja pravica maščevala že na tem Bvetu za storjene krivicO.
(Daljo prihodnjič).
□ jaka — in po tem shodu prinesel kratek, povsem zlagan dopis, v katerem trdi, aa je dr. Vošnjak na shodu „staro pesem pel", da ga ljudje neso razumeli, da na shodu nobenega kmeta bilo ni, nego le duhovščina, in da se je c. kr. avstrijska zastava na Sumijevi hiši, kjer se jo zborovalo, še le proti koncu zborovanja razobesila! Vso to laž pa so morale „Freie Stimen" preklicati. lato tako lažnjivo jo pisal ta li»t o zboru podružnice na Z i 1-skej Bistrici, o katerem pravi: daje tudi iz Ljubljane prišel jeden slovensk „agitator1*, da ga ljudje neso razumeli in da prepoveduje vlada Kranjskim hujskačem prestop Koroških deželnih mej! Tudi to laž bode list moral popraviti. Podobno so mu „importirana" duhovščina in „Kranjski agitatorji" na srcu; nobene prilike ne zamudi, blatiti tega ali onega slovenskega rodoljuba; sedaj si izposodi družbo sv. Mohora, — katero bi morala vlada zatreti
—	sedaj zopet družbo sv. Cirila in Metoda, ki seje le nemir in zdražbo na Koroškem! — sedaj obera kosti zopet kakemu zavednemu narodnjaku-duhovnu;
—	obira, sramoti in blati v vsakem listu vse vprek in kliče vlado neprestano na pomoč zoper svoje sodeželane, Slovenco!
V listu 3 t. m. napal je zopet z ostudnimi lažmi Slovenca dra. M. Lutmana, župnika gorske fare v Zilski Dolini, usta-novnika podružnice sv. Cirila in Metoda za slovensko Zilako dolino, ter zasukal stvar po avoje; zlagano je bilo od prve do zadnje besede vso, kar je o tem go-spod-u pisal pod naslovom „Erbauliches aus dem Gailthale".
Opazovali bodemo te liste neprestano in prikladno Vam poročali, da zve slovenski svet, s kakošnimi nasprotniki se je nam bojevati.
Za sedaj Vam podamo odlomek članka : „Gross-Slovene Pater Einspieler"izBeljaške „deutache Allgemeine Zeitung" štev. 36 ex 1890: „Wie arg muss Einspielers maulwurfartigo Thiltigkeit zur llutergra-bung des nationalen Friedens im Laude, geweaen sein, bis die Sacho sogar dem „Vers6hnungs"-Ministerprasidenten zu toll wu,de. \V e n n man a 11 e s I o v e ni-schen G e i s 11 i c h e n, d i e „i n P o 1 i-tik machenu unter P o 1 i z e i a u f-sicht stellen und dazu noch den Herren Ferjančič und Gen o s-sen die Bet retun g K ii r n t e n s verbieten k o n n t e, so \vtire den Hetzereien in unserem Lande eiu Ende gemacht". (Interpunktacije ta germanski veleum pač ne pozna. Opomba stavca.) V teh besedah jo pač izražena najsrčnejša želja vseh naših slovanožrcev : Kar vse slovenske duhovnike pod policijsko nadzorstvo! V zapor vsakega, ki bi zinil besedo na korist Koroškim Slovencem! Kranjskim „agitatorjem" pa prepovedati prestop Koroških deželnih mej! Seveda — ko bi to sploh bilo mogoče. In „zlati* mir zavladal bi v deželi! Zavladal bipačmir, kakoršen je bil nastal za Koroške Slovence po letu 822., ko je ime Slovenec že toliko značilo kot „aclavus", ali kakor Goriški Furlan pravi: „šklaf" ! — Prav po Mahničevih receptih delujejo Koroški slovanožrci, in skoraj ne vemo, ali se je Mahnič od njih naučil, ali oni od Mahnič a. Jednako orožje se na jednak način suče v Celovcu in v Gorici — zoper slovenske ro-d o 1 j u b c !
Naših Nemcev geslo je in ostane — ločiti nas od Kranjskih Slovencev! Vse nemško do Karavank! Ali kakor Koroški zgodovinar Aeltachger piše : Svobodne Slovence je Nemec podjarmil, podjarmljenim naložil davek, z davkom je prešel Slovenec v „d u I d e n-den Gehorsam* in iz tega pa v pravcato „Sklaverei"! Toda — vae to je bilo, vse to je minolo, mi ae zavedamo
in — vstajamo! Btvu, katero ao nam
Po tisočletnem rob- ( bil utegnil „ukrasti1 nemški oznanjevalci; akt pri namestništvu ali
1 dotični zaupni glavarstvu ! Vo-
sv. vere v deželo prinesli, narod — potia-nen ob Karavanke — ni še pozabil materinega jezika ! Mali ostanek mogočnih Korantanskih Slovencev začel se je zavedati svojih človeških pravic, in nadejamo se, da se nam bode z vstrajnim naporom posrečilo, pridobiti narodu vae tiste pravice, katere nam avatrijska ustava zagotovlja. Da vstajamo, da se naš slovenski kmet, jedina naša opora — ta steber Slovenstva — zaveda svoje narodnosti, pričajo nam naše posojilnice, naša bralna družtva in naše podružnice sv. Cirila in Metoda. Radovali smo se tolikega srčnega navdušenja za slovensko stvar na zborih podružnic sv. Cirila in Metoda na Prošovicah tik Beljaka 20. m. m. in na Zilaki Bistrici dne 4. t. m.'
hajo menda na vse strani, da bi ga našli in mu malce kosti zrahljali — prav po germanski. Bržkone bodo čisto nedolžni trpeli!	Zilaki.
Politični pregled.
Notranje dežela.
b e r a 1n e in Nemce, ker,
naših pravic, sta tudi liberalni in konser- ( vativni Nemec jedina, združena vboju Je zoper nas — drug presega drugega. Trdili ste v svojem cenjenem
Dne 30. p. m. pričala se je v deželnem zboru Češkem „spravna debata" „Politika" priznava sama, da ni posebno navdušena, pišoča poročilo v tej debati. Radi verjamemo to. Že uvod debati bil je kaj pomenljiv : prišla je v deželno hišo ogromna deputacijo z dežele Pripomniti pa moramo, da mi Koroški! katera je hotela dra. Riegra pozvati, da Slovenci še ne poznamo liberalnih ali celo j «• to skrbi, da Dunajske punktacije ne framazonskih Slovencev, tudi ne klerikalnih Planejo zakon. Nečemo zagovarjat, mla-_ nego naša duhovščina in posvetna go-, dočeškega stališča, ali konatatujemo le golo spoda delujeta združno v prospeh na- j "«no ako rečemo, da tako, kakor ta de-roda zoper skupnega nasprotnika - li- putacija, misli 90% naroda češkega. Lju-k o n s o r v a t i v n e dj° 80 bi,i močno razburjeni; nekdo je za-kar se tiče narodnostih | klical, da Rieger ni vodja, ampak zape-
Ijivec naroda svojega. Policijski komisar moral poseči vmes, da so ljudje zapustili deželno hišo. Na dnevnem redu je bilo . i poročilo spravne komisije o vladnej pred-run. * Dvujcui	listu,	nadzorovanja šol. Dr. J. Gregr
da ae Kranjski Slovenci malo ali celo nič » 8	J
, . . J . . v	, T *:„„ 16 V obširnem govoru vtemeljeval svoj
ne brigaio za naa to stran Karavank. latina, J	°	J
v	i - i- t \r x a ■	*i pred og, da ae počaka, dokler vlada ne
žalibog, gola istina! Vaš dopisuik govoril, r f	r
r. ... . j	'predloži vseh uradnih zapisnikov. Predlog
ie vsem nam iz srca. Dovolite le, da ome- r	... j
J.	, ,	i j v i ta so odklonih. Porocevalec manjšine dr.
niamo - poleg slovenske držav-! .. , . .	.
J	, J .	. . i i • Ilerold rekel je zaključujoč svoj govor:
nozborake delegacije, katerej	J	,J	, . .. ,
■ . j Mir mei obema narodoma ao da doaeči le vsa čast! — dveh častnih izjem in sicer dr.,	J ,	. .
T ,T . . ,	t	tt • u - na podlagi načel svobode in jednakosti.
J. Vošniaka in Ivana Hribarja, F ° .	, '
. T. . i. m j	j	u v Ali terorizovati se ne damo! Narod češki
iz Ljubljane. Ta dva gospoda — oba „li-;	,
, „	. ...	...	bode pokazal, da ni zadovoljen s to spravo.*
beralca" — Be ne strasita n« stroškov, ne	,	,, .	, ,.
daljnih potov, nego naa radovoljno obisku-j Proti vladnej pred ogt so nadalje govoril,
jeta, hodita na naše shode oodučevat Ijud-, dr- TroJ»"' dr' Kold,nsky ,n generalni go-
\ •	* •	i ~ & i „ n I vornik inanišine dr. E. Gregr. Za: na-
stvo, in nam vstrajno pomagata z zi vo|	' J	®
.	,	.	j	• mestnik grof Thun, knez VVindischgratz
besedo in gmotno podporo;	6	'	°
orati ledino na narodnem polju. Vsa čast P,c»er« ^veljali so seveda predlog, jima! Gospodoma pa bodi v zadostilo naša vežine* Pre6h 80 V Podrobno dt'bato' ka'
najsrčnejša hvaležnost! Imela sta tudi ]tera 80 nadalJuJe;
..."	j. j _ „ v „ ,i „I Konservativni poslanec Lbennocn
vselei in povsodi pri nas na Koroškem •	....
....	i,- a	u ■ i	i i izdal ie po naročilu konservativnih po-
prihko opazovat,, da vse hupkanje neka-	v	r
terih slovenskih listov ni še moglo razdreti'sllincev k"již,co' v kfttereJ z«BoVarJa P0'
naše slogo — v „klerikalni« in „liberalni" 8toPftnje teh P08,ancev
spor, ker amo duhovščina in posvetni Koroški Slovenci prepričani, da le v slogi je moč. Prepričala sta se tudi ta dva odlična rodoljuba, da vsi brez izjeme obsojamo vse one, ki so na Slovenskem zanetili in zmirom hujše netijo bratovski prepir
—	zavoljo „oslove sence" in iz pohlepnosti! Resnica je, da nas nekateri „1 i b e r a 1 c i" na Kranjskem z besedo in gmotno podpirajo; dočim nam nekateri gospodje kranjsko-goriške „katoliško" stranko polenapod noge mečejo! Organi te stranke se nas le redko kedaj spomnijo, pišoč po „Miru", da ae je tu ali tam ULtanovila kaka posojilnica itd. ; sicer pa v njihovih predalih težko najdemo kako gorko besedo za Koroške trpine, dasi jim mora vendar znano biti, kako strahovito naši nemčurji napadajo zlasti
—	našo slovensko duhovščino!
Razume li sedaj „Slovenec", k a k o š n a j e t i s t a „t a j n a zveza" med nami in „Slovenskim Narodom"?
O zadevi policijskoga nadzorstva nad Einspielerjem naša sicer klepetava uradna „Klagenfurter Zeitung" trdovratno molči. Niti a pičico ne omenja La-žanakega interpelacije, niti dotičnih govorov naše državno-zborake delegacije ! liuajo li goapodje v znanej Celovškej hiši res tuko slabo vest ? Ali je peče blamaža, da po dveletnem vohunstvu neso našli madeža na „patru" Einspielerju t
Iz naših nemških listov, ki zajemajo iz znanih jaalij, pa razvidamo, da bo je ko j začela „Iletzjagd" na tistega, ki bi
v zadevi Gališke zemljišne odveze. Konservativni poslanci vprašali so svojo veat: „Smemo-li iz strankarskih ozirov glasovati proti predlogi, katero sicer smatramo za pravično?" Odgovor na to vprašanje ni mogel biti dvomljiv. Naj bodo že posledice kakoršne-koli, ali to zavest imajo konservativni poslanoi, da neso rušili cesarske obljube in da so se držali načel pravice.
Vprašanje o Košutovem domo-vinstvu, katero je dolgo časa zanimalo ogerske politične kroge, je rešena : Košut je zgubil Ogorsko državljanstvo. Postavni načrt poslanca Iranyja, kateri jo hotel ustanoviti posebno izjemo za starega ro-govileža — kar bi bila demonstracija proti avstrijakej državi — odklonil je državni zbor Ogeraki.
Hrvatski sabor bodo sklicali meseca oktobra in bode zasedanje trajalo do Božičev.
Vnanje države.
Širi ae govorica, da odstopi sedanji ruski minister vnanjih zadev pl. Giers in da bode njega naslednik sedanji zastopnik pri Dunajskem dvoru, knez Lobanov-Rostovski. To imenovanje bi pospešilo Bporazumljcnje mej našo in rusko državo, kajti Lobanov je vedno na to delal, da se vzdrže dobri od-nošaji mej tema dvema državama.
Tudi ruski listi beležijo vest, da bode to poletje avstrijski nadvojvoda Ferdinand pohodil Peterburg. Do Kronstadta peljala ga bode posebna avstrijska eakadra, katerej bode poveljnik admiral Sterneck sam. „Graždanin" pozdravlja z veseljem to vest, kajti to bi pričalo, da se Avstrija oavoboduje Bpon, v katerih je delala za i i, t e r e b drugih. Neposrednega spo-
razumljenja mej Avstrijo in Rusijo glede vzhodnega vprašanja je treba in nikdo nema pravice se vmes mešati.
Bavarski katoliki so dosegli kar so vedno želeli: minister L u t z je dal svojo odstavko. So pa res bili čudni odnošaji na Bavarskem: uiinisterstvo je bilo v vednem nasprotstvu z večino parlamenta. Ti odnošaji bo se se poostrili, ker ao morali katoliki vsled pritiska od najvišje strani odnehati od svoje namere, prirediti v Monakovem svoj shod.
F r a r, c o z k i minister vnanjih zadev zaukazal je zastopnikom v inozemstvu, da poizvedujejo ob organizaciji de-lalcev. — Kakor se čuje b^do kmalu po-milo8tili vojvodo Orleanskega.
DOPISI.
Iz Trsta, ob koncu meseca maja. [h\r dopis.] (Rojansko duhovstvo).
„A več kot srebra in zlnta Pri nas doboš, Tu biser drag ho lesketa Ta biser — blng je možl"
Glej, kako se je vsa narava zbudila iz zimskega spanja, kako vse sili v življenje, kaj boš le ti nemo zrl v svetovno vrvenje! Zbudilo so je vae, otreai se te duševne lenobe. Duh ti že krije močna rija, slednjK čas je, da ga dvigneš, ker drugače onemore popolnoma. Bodi tedaj pameten Boris, palico v roke in hajd na uoge. In stari go-drnjač Boris, vzemsi v roko svojo popotno tovarišico, napoti se v nedeljo za rano v našo okolico, da obišče svoje okoličanske znance. „Oho — že vidimo od daleč tvojo gorjačo, ki se nam grozf. Gorje bode našim pleČam". — A motiš se brate. Boria res rad zarepenči (hm ! vendar ne po krivici!) a daues jo napolnjen s spravljivimi mislimi in namerava trositi nekoliko hvale.
V svoje misli vtopljen korakam proti liojanu, da jo krenem po tako zvanej „Seal1 santi" v gore. Dospevšemu do rojanske cerkve, udarijo mi na uho prijetni glasovi iz zvenečih mladih grl. Začudjeno pustojim premišljevaje, kaj neki to pomenja. Domislim se, da bi utegnila biti maša in spom-nivši bo starega reka, ki pravi:
„Z Bogom začni vsako delo Da bo dober prid imelo", stopim v cerkev. Rojančanje smejo pač biti ponosni na svojo cerkev, kajti ni je v okolici tako lepe in prostorne, nego* je ta, ki tekmuje lahko z mestnimi cerkvami. Ko sem se ogledal po cerkvi ter se prepričal, da je istinito sv. masa, zadonć zopet orgije, ki so bile inej tem vtihnile in prejšnja otroška grla zopet zapojo. Peli so ubrano lepe nabožne pesni v našem jeziku. Ganilo me je milo otroško petje. In res, naj pojo odraščeni, ki so izvežbani v godbi, še tako taktno in precizno, ne bode njih petje tako uplivalo na človeško srce, kakor upliva najpriprostejša otroška pesen. In ako rečem, da so otroci peli „ubrano", kakor — žal! — čeatukrat niti odrafičeni ne pojo, umljivo je, da jo petje blagodejno uplivalo na-me. Divil in čudil seui se. Znane so mi dovolj Tržaške razmere. Vem, da tudi v cerkvah (v kojih seveda le odraščeni pojo) bo skuša nadomeščati slovensko petje z latinskim in tu pa tam, kakor se čuje, cel6 z laškim. Pevovodja, ki poučuje pitje se izgovarja: „Kaj morem jaz zato. če župnik tako hoče!" in s tem si umije roki, kakor Pilat. Znal sem, da pevovodje poučujejo le odrasle, zato mi ni moglo nikakor v glavo, kdo bi bil oni, ki si je naložil težko nalogo, da bi otroke poučeval v cerkvenem petju. Mogoče so to šolski otroci in si je to mučno a plemenito delo izbral kak domoljuben učitelj. — Hm! Utegnil bi bil res tak6 misliti, če ne bi poznal razmer rojanskega šolstva. Da bi kaj tacega storil kak rojanski učitelj, ae ne sme niti misliti — tu je morala delovati kaka druga moč. Komaj sem pričakoval, da je maša končala. Pred cerkvijo razpostavili so se po starej alovanskej navadi rojanski možjo v razne Irope. 1'ristopivši k
enemu teh tropov, vprašam polurnega moža v okoličanskij noši: „No očka, boate-li tako dobri ter mi povedali kdo neki uči otroke tako lepo peti ?* — „ToJ store naš gospod župnik". — „Vaš gospod župnik se začudim. „Da, da, naš dobri gospod župnik. Vsako soboto pridejo otroci v farovž in tam so gospod župnik, ki poučujejo otroke. Pomaga jim z orgijanjem nek slep mladenič. To je že Čez 2 meseca. Otroci pojo vsako nedeljo pri prvej maši". Jaz sem se kar čudom čudil. Da je rojanski gos,p. župnik naroden in delaven, vedi-1 sem, a na to, da bi se še tako posebno trudil, ne bi bil nikdar mislil. Tako so mi stvar pojasnili in razgovarjali smo se koneono, kakor bi bili stari znanci. V začetku so bili nekako bojazljivi in nezgovorni, kakor sicer ni navada pri naših okoličanih. Pozneje sem do znal temu vzrok. Rekli so, da so mislili, da seui kaka „špija", ki hoče zatožiti goop. župnika, ter ga pripraviti v zadrego. Ko so pa videli, kako se resnično, odkrito zanimam za stvar, skušali go zdaj z večo zgovornostjo popraviti prejšnjo nezacpuost. Pravili so mi (kar mi je bilo sicer znano) da jo gospod župnik nadzornik njih šole (otroškega vrta), kako podpira i materijalno uboge otročiče, obiskujoče vrt, kako se trudi za narodno Btvar. „Pa tudi naš gospod kaplanček je dober", rekel je možiček, ki je doslej lo tiho poslušal, „nič ni tako „šteman" kakor nekateri. Tudi on tako lepo govori zmoraj slovensko in je prav pravi Slovenec". Hvalili so mi potem zaporedoma zdaj enega, zdaj druzega. Veselilo jih je srčno, da njih dušna pastirja se zanimata za stvar, ki po monenju mnogih ne spada v njih delovanje — za prospeh naroda našega. Vesel in ganjen sem bil. Zahvalil sem se svojim znancem, ki so mi prouzročili to veselje, in krenivši proti domu, hotel sem zabilježiti ta prijeten dogodjaj. R&doval sem se, kar sem zvedel, da imamo v okoličanskeni duhovstvu moža, koja marljivo obdelujeta narodno polje, in ker sem se prepričal, da tamošnje ljudstvo so zaveda svoje narodnosti. Tu gre hvala zavednim možem, ki ao začeli je zbujati, ustanovivši otroški vrt in pevsko družtvo, in blagima gospodoma, ki se svojim izgledom navdušejeta ljudstvo. Nii deželi je najimenitnejša oseba „gospod". Kar „gospod" reče, velja kakor bi bilo zapisano. In ako tedaj ljudstvo vidi, da se „gospod" zanima za narodno stvar, mora biti ta ideja vendar le prava i plemenita, slediti mu torej morajo in se potegavati za to idejo. Koliko na boljšem bi mi bili, ako bi se vse naše duhovstvo strinjalo z narodnimi idejami (katere izvestno nemajo v sebi nič liberalnega ali cel6 fra-masonskega !) ter pomagali orati narodno j ledino. Veliki del našega blagostanja je v rokah, zlasti po naši okolici, duhovstva in' učiteljstva. Ako bi se ta dva faktorja vza-1 jemno podpirala in delovala, ne bilo bi se nam bati za naš obstanek. A tako jo, ža-, libog ! veliko ljulike — sad magistratovega ( in Boga „Mamona" upliva. Toda skleniti moram, ker drugače preidem zopet k starej I svojej slabosti in začnem godrnjati, česar se danes nesem namenil. Rojanskima mo- j žema pa zakličem .* „Bog jima plati dobra dejanja ter nam ju ohrani še mnoga leta, da razsvetljujeta ljudstvo ter je privedota do pravega spoznanja ! Živila v prid narodu našemu i v izgled drugim !"
Boris.
Iz Zgoniške županije, 20. maja t. 1. [Izv. dop.| Pomlad je. Vsa narava je oživela, ter se olepšala z lepopisano suknjo. Vse je VBkrsnilo iz zimske otrpnosti in dremote, ter z veselim obrazom gleda pomlajeno naravo, v kojej se vse giblje in mrgoli.
Ni čuda tedaj, ako se tudi človeka loti neka želja, da bi se tudi on uavžil te krasne pomladi. Tudi jaz nesem mogel te dni doma ostati, vse me je, tako rekoč, podilo iz mesta. Kam hočem iti P Na Volnik ! hajdi!
Vrežem jo peš do Zgonika. Ko se malo okrepčam, najinem si enega moža, da bi in o spremljal in mi kazal pot na omenjeni hrib. Na vrhu odpre se mi lep pogled na Kras, Vipavsko dolino, Tominsko, Istro in Čez morje do Benetek.
Nagledavši se krasnega razgleda in nasrkavši bb svežega zraka, vreževa jo z mojim vodnikom po drugej poti navzdol.
Prišedši na majhen griček blizo Rep-niča, se vstavim in kazavši proti nekej hiši rečem: „kaj se iz tiste hiše zmeraj kadi P"
„E, kaj ne veste, gospod, da je to parni mlin!" „Kako je pa ime njegovemu lastniku ? Mora biti gotovo bogat, ker si upa, kaj tacega napraviti".	j
„E, gospod, se ve da je imel precej glavnice — pravijo, da blizo deset tisoč".
„Ali je pa mlin kaj v redu napravljen, kaj?" „Kako bo, ko neso vedeli, ko ad ga začeli delati, ali bo tič ali miš.
Prvo ai jo zmislila „umna" glavica, da bo veter kamene gonil. Alo 1 hitro jo začel delati neko okroglo poslopje, ter zunaj postavil neke „frfolute", koje bi veter gonil, a: čakaj osel, da bo trava rasla. Vetra ni, pa ga ni, in peruta neso hotela sama leteti in zraven še goniti dveh ka-menov. Kaj pa vraga !
Nekega dne pripiha jaka burja iznad Nanosa in sedaj je bilo veselje gledati ta mlin na sapo. Tista reč se jo kolovratila okrog, kakor da je pamet izgubila; kolesa1 so škripala in brenčala kakor da bi bilo pod njimi devetindevetdoset črnih vragov. Ali tista peruta so si mislila: Jok! Miha, ne boš kaše pihal no ! in rajši so se dala od burje polomiti, kot bi zastonj služila' in na mestu v krog letala.
Sprevidili so, da vetru ni moči zapovedovati in začeli eo delati mlin na par. i
Lastnik je dal posuti večino onega ' okroglega mlina, (?) ter začel v zvezi z; ostalim zidovjem večje poslopje delati. Ali; to še ni zadostovalo, zato je dostavil še en kos itd., dokler ni napravil poslopja po svojej misli. Vanj je kupil se vo da „ma-kino", ki pa ima to slabo navado, da je strašno požrečna, ter hoče vso požreti, a j mislim, da opitati se vendar ne da.	[
Premog najrajši žre, pa tudi hrastov j ne zameta. Futranje to spake dela veliko preglavice. Fa tudi piti zna moško, saj je skoraj vso vodo okrog Repniča „polokala", tako, da se občinarji z vso silo „branijo" piti jej dajati. E, to je žalostna „storija" gospod !u
„Kako je pa vstvarjen ta mlin, ker ga je toliko krpal".
„Kako vam ga hočem opisati ? Ni ne okrogel, ne voglat, ne pokrit, ne razkrit, ni mlin in ne hiša.
Pa tudi dimnik ima o burji svoje muhe* Neče vleči, ker je prekratek, zato bi ga gospodar rad zvišal. Tudi tu ima vrag svoje krempljo ! Ravno nad dimnikom so orehove veje in bila bi škoda, ako bi se jih radi njega odsekalo".
„No, sedaj pa mislim, da ste mi zadosti povedali od tega znamenitega mlina !tt
„Gospod, verjemite mi na moje zdravje in besedo : Vse kar sem vam povedal, je živa in gola istina. Ako ne verjamete, pa vprašajte druzih in videli boste, da vam še več povedo, kakor jaz".
„Verjamem, verjamem !" hitel aem jaz, da utihne moj zgovorni mož. — Ločiva se.
Po poti premišljujem, kako se ljudje včasih nepraktični pri svojih podjetjih in si napravijo škodo brez vse potrebo.
Sklenil sena priobčiti to v „Edinosti" v svarilen zgled vsem onim, koji mislijo kaj napraviti, a nemajo v to potrebne zmožnosti. Prav lepo Vas prosim, goapod urednik, ne vržite tega dopisa v koš, nego pošljite ga o prvej priložnosti mej ljudi, da jim bo v uho trobil stari pregovor: „Pri vsakem delu glej na njegov izid in konec !"
[3omclČ© VeSt\	i samosilje. Vzlic prepovedi n»»
v gostilni „Al Risorgiinento* obilo V slovo ! Te dni zapustil nas je ve- ljudstva — domačega in meščanov — lecenjeni goapod dr. O. Ribar. Ta mladi so so polnoštevilno zbrali pevci „Adrije*. gospod je bil posebno spoštovan v va*h Zabava je bila jako animirana ; vse občin-narodnih krogih. Zakličemo mu: Dal inu atvo divilo se je preciznemu petju Bar-Bog obilo sreče v njegovem poklicu ! kovljanov. Sedaj pa še jedno beeedo do Za družbo SV. Cirila in Metoda na- injovitih meščanov: družtvo „Adrija" trpi bral je gospod Srebotnjak 2 gld. Hvala vsled tegu nasilja magistratovcev obilo mamu! Bog daj poanemalcev! — V družbi terijalne škode in je lahko mogoče, da bi Sokolov po občnem zboru nabralo se je radi tega začelo slabeti krepko razcvita-5 gld. 88 kr., «/a lire in V« franka — joče se to družtvo. Zato bi prosili imovi-Orakel jo dal 30 kr. — Pri ženitvi Jurč- tejae rodoljube, da bi nekoliko priskočili kovi ae je nabralo 2 gold.	družvu na pomoč.
Za podružnico sv. Cirila in Metoda,j ,z Barkovelj nam pišejo: Prepoved oziroma za otroški vrt v Rojanu nabralo1 ncdeljne veselice družtva „Adrija" prou-
86 je v nedeljo, dne	1. t. ui. v gostilni „Al Risorgimento* v Barkovljah 5 goldinarjev 14»/a kr.
Občnega zbora	„Tržaškega Sokola"
zročila jo mej našim ljudstvom silno ra burjenje. K. sreči v nedeljo ni bilo lepega vremena, kajti no vemo, kaj bi se bilo zgodilo, da je namerovuna godba svirala
v soboto večer vdeležilo se je primerno Uprav na onem mestu, kjer so do sedaj število članov. Na dnevnem redu bila je ribiči svoje mreže sušili. Pri nas je Bodba volitev novega odbora. Konstatujemo z soglasna, da jo na prepovedi kriv lo naš veseljem, da je ta večer vladalo lopo apo- kapovila. Ta mož se je menda sam bal razumljen j c mej člani in da se jo volitev demonstracij, kajti mimo gostilne, kjor so vršila povsem mirno. Starostom bil je iz" v nedeljo pevali „Adrijaši", korakali bo voljen g. M a k s o C o t i e. Za odbornike neprestano žandarji z nasajenimi bajoneti pa: gg. F u r 1 a n i Ljudevit, dr. K. J a- jn magiatratovi stražarji. Z druge strani n e ž i č, Vek. K a I i a t e r, L a in p o jmtJ| bodo ta nezaslišani pritisk tudi dobre Anton, A. Bone, Fr. I n a in o, I.' posledice: ljudstvo so bodo s p a-P r o 1 o g in Sr. B a r t e 1 j. Namestniki : m e t o v a 1 o. Že sedaj pravijo : „Sedaj M. Kerže, I. ICukar in Iv. Zelen. Pregle-' ptt vidimo, da nas hočejo imeti res za dovalci računov: StepanciČ Gr., Polic Fran sužnje. Ali nesmo jednakopravni z drugimi in Žiberna Anton. Novemu odboru pola- avstrijskimi narodi? Kaj amo tu, samo da gamo na srce, da se z vao silo poprime davek plačujemo P" — (Dostavek ured-dela v pospeševanje prvega in glavnega ništva. Kot pravi in iskreni prijatelji Bar-amotra družtva: telovadbe. Pa tudi na ve- kovljanov prosimo jih, da se vestno izo-selice in izlete ni smeti pozabiti, ako hoče gibljejo izgredom, kajti vsak osebni napad da se bode razvilo živahno in veselo druž- bil bi le voda na mlin magistratovcev. Na tveno življenje.	i postavnem potu pridemo gotovo prej aH
Člane delalskega podpornega družtva 8iej do svojih pravic. Le odločno uli mirno!) prosimo, da se gotovo udeleže izrednega | Ovacija Nabergoju. Gospoda Lahoni občnega zbora v nedeljo dne 8. t. m. v 8Q y prodzadnej 9eji mestnega sveta pre-družtvenih prostorih. Na dnevnem redu pif 8cjaIi in B(J y zadnjejt 80botnej seji bodo nekatero male, od ministorstva zahtevane premembe novih pravil. Zato je Želeti, da pride zadostno število Članov, ročilu Q predzadnej Beji flmo povedali, kako da so zadeva ta zopet za nekoliko dni BUrovo 8Q Mapadli nasprotni svetovalci g. ne zavleče.	'Nabergoj a in kako se jo pridružila
Zborovanje. Opazarjamo še enkrat, tej divjoj gonbi tolpa na galeriji. Prišlo da je v soboto, dne 7. t. m. ob 9. uri jjftr Hluo nedavno prorokovali kot ne-zvečer shod v prostorih „Delalskega pod- j iZOgibno: reakcija proti neznosnemu tero-pornega družtva", kjer se bodemo poave-' rjzmu. Surovo žaljenje, naperjeno proti g. tovali ob OBnovi alovanakoga pevskega Nabergoju, zadelo je prav občutno tudi družtva v Trstu. Vae prijatelj« petja pro- nag0 narodnost; a žaljeni so m ao čutili simo še enkrat, da se udeležo tega shoda.1 8aai0 rojaki našo slovenske narodnosti, Veselico družtva „Adrija" v Harkov- ampak vsi mirno misleči elementi. Tn zato Ijah prepovedal je tukajšni magistrat kot se je zbralo pri sobotnej seji na galeriji politična oblast 1. instanco in to še lo v obilo v meatuej dvorani nenavadnega ob-soboto na večer, dasi jo družtvo že'činstva, hotoč dati žaljenemu gospodu sve-pred 14 dnevi prosilo za dovoljenje.' tovalcu Nabergoju zadoščenja. Uprav ko Razlogi prepovedi so uprav ničevi; tisti I so čitali zapisnik zadnje seje in so prišli nesrečni „oziri na javno varnost*:'do onc?ga mesta, katero je govorilo o na-koliko aamosilja in nezakonisti morajo pri- padu na rečenega slovenskega poslanca,
vihar želi. Soja ta bila jo tako viharna, kakor že morda leta som nobena. V po-
krivati ! Slavni magistrat pravi tudi, da no more dovoliti veselice, ker jo družtvo ne priredi v svojih lokalih in ker ni na-menjona samo članom, ampak bi bil pristop dovoljen vsakemu. Ta motivacija prepovedi je gorostasna. No prirejajo mar tudi druga družtva veselic v drugih in ne v svojih
VBtopil je gospod Nabergoj v dvorano in na galeriji zbrano občinstvo priredilo mu je tako burno, več minut trajajočo ovacijo, da so gospoda v dvorani kar okameneli. Še le polagoma ae je občinstvo pomirilo. Toda vihar je zopet nastal, ko je stavil | svetnik Raacovich interpelacijo radi v pli-
prostorih P in no prirejajo tudi druga dru- novoj tovarni pred malo dnevi odpuščenih žtva veselic, ki so pristopno tudi nečlanom ?1 delalcev, ker ao zahtevali, da se jim njih
stanje zboljša. Rečeni delalci so bili v obiletn številu navzoči na galeriji. Ko je Raacovich omenil, da ao mej odpuščenimi delalci tudi taki, ki služijo že do dvajset let v rooenej tovarni, čul se jo vzklil': infamija! Predsednik — M. Luzzatto — je takoj odgovoril na to interpelacijo, ali njega odgovora ni bilo moči razumeti valed silnega hrupa. Raacovich je tudi zahteval, naj se odstranijo razsajalci na galeriji. V tem trenutku pa opozori g. Nabergoj predsednika, da se mestni uradniki glavni razsajalci na galeriji. Po teh besedah Nabergnjovih nastal je zopet silen vilmr v dvorani in na galeriji. Predsednik protestuje, da se žali mestne uradnike. Ropot postaja vodno BilnojSi na kar zaukaže predsednik, da mestni redarji iz-praznojo galerijo. Nastal je presledek
Glavna Btvar je, da ima družtvo po pravilih pravico prirejati veselice. In to pravico ima družtvo „Adrija". Dokaz temu nam je istina, da je uprav „Adrija" že mnogokrat priredila veselico v nes v o ji h prostorih, da, v istih prostorih, kjer bi se bila imela v nedeljo vršiti veselica — ne da bi se slavni magistrat ob tem spodtikal. Mi vemo dobro, kje da tiči iisrok pripovedi: Barkovljo se lepše in lepše razovitajo v narodnem pogledu — to goapodo grize in mislijo takim načinom zatreti ljubezen do dolovauja. Ali gospodje računajo jako slabo : ta pritisk bode šo podvojil ljubezen do delovanja, kajti vzbujen narod bo ne da zatirati. Predaedništvo „A d rije" ima trdno voljo, iakati pravice svoje do zadnje, najvišje instance, da ao jedenkrat za vselej in principijelno
Ino prepreči to magistratovo I kakih 10 minut. V tom čaBU ao mestni
svetovalci burno razgovarjajo mej sabo. Ko so izpraznili galerijo, začela se je zopet seja. Predsednik kliče Nabergoja na red; Nabergoj hoće odgovoriti, a predsednik mu to brani. Pred mestno hišo nabralo se je polno občinstva, katero se je pridružilo od seje došlemu Nabergoju, spreraljevanemu po svetovalcih Nadlišeku in Martelancu, ter ga spremilo do njega stana v „ Hotel Europu". Razburjenje mej našimi ljudmi je bilo silno in se je kazalo celo pri občnem zboru „Sokola", tako da zanimanje pri tem zboru ni bilo toliko, kakor bi sicer gotovo bilo. Vsakako je bila to dobra lekcija oblastnej gospodi !
Resnico je govoril g. Nabergoj v državnem zboru, trdeč, da se otroci v mestnih srednjih šolah kvarijo. Pri vsakej mestnej seji — in tako je bilo tudi v so-
bode št v i ljenje to pristna slika resnično obstoječega razmerja.
Delalsko gibanje. 1200 pekovskih pomočnikov Dunajskih sklenilo je, delo ustaviti. Zahtevajo lOurno delo in povišanje plačila.
Novo kopališče „Fontana" more si vsakdo ogledati, ako plača vstopnino 20 kr. in to do prihodnje sobote. Dohodek je gospod lastnik prepustil družbi rudečega križa. Želeti je torej, da se občinstvo v mnognobrojnem številu posluži te prilike.
Vremo je bilo v nedeljo prav slabo : dež je bil in hud veter je pihal, tako da je bilo prav hladno. V ponedeljek obrnilo so je na bolje in upnmo, da dobimo seda j lepo vreme.
Poskus samomora. Šivilja Karolina Steiner, ki se jo nedavno hotela usmrtiti,
FILIJILKA
e. kr. priv. avstr. kreditnoga zavoda
za trgovino in obrt v Trstu. Novci za vplačila.
V vredn. papirjih na
4-dnevni odkaz 2°t0',/b H- * 2 V/o HO-	„	3% „
V napoleonih na
30-dnevni odka/, 2°/0 3-mesečni „ 21/,"',,
„ , a V,0/.
boto — obstoji glavni del občinstva na poskočila je zopet raz okno njenega sia-galeriji i/, učencev mestnih srednjih šol. Inovanja v ulici Via del Foitino št. 3. III Ti ropotajo, ti uprizorjajo protiavstrijske nadstropje in se je težko poškodovala, demonstracije, ti žalijo narodnost slovensko . Vzrok jo seveda „nesrečna ljubezen", in hujskajo tako narodnost proti narodno-1 „Gorica". Pod tem naslovom začelje sti. in potem šo trdijo gospoda, da je . v Gorici izhajati nov list. liavil se bode Nabergoj neresnico govoril.	; s trgovskimi, gospodarskimi in kmetijskimi
Eksotični okoličani. Italijanski listi stvarmi. S politiko se ne bodo pečal. H-trde, da so za Nabergoja demonstrovali le hajal bode kot priloga novoj „Soči" vsak nekateri „eksotični okoličani". O eksotič-, drugi in zadnji petek meseca. Naročniki nih okoličanih pa le molčite gospoda, vsaj ' „Nove Soče" dobivajo list zastonj, drug« je notorična istina, da so uprav pred plačajo do konca leta 60 kr. kratkem v okolici naselivši se Italijani in: Koliko stane dim V Avstriji? M.nolo slovenski renegati glavni Vaši agitatorji leto se je pokadilo v vsej Avstriji na in jedina Vaša zaslomba. Pristnih, ugled- ««uodkah, kadilnemu in nuhalnemu tabaku nih okoličanov nemate ni toliko v svojej	svoto B,d- 78,331.108.
stranki, kolikor imamo prstov na dveh rokah	Pokončano mesto. U Petrograda brzo-
G. svetnika Alberi in Panfili nesta javljajo, da so povodnji poplavile in sko. hotela podpisati zapisnika o predzadnej raj čeloma pokončale mesto Tomsk, sedež seji mestnega sveta, kar konstatujemo koc carjevega namestnika v Siberiji; podrle so posebnost.	guvernerjevo palačo, prestolno cerkev,
Konfiskacija. Z ozirom na naš dopis mali Kremlin iu druge. Škode znaša kaeih
s Koroškega konstatujemo resnici na ljubo, 10 milijonov rubljev.__
da je bila „Slovenčeva" številka z dne	Dunajska loor-sa
2. junija t. 1. konfiskovana radi dopisa iz	3. junija.
Enotni dri. dolg
bankovcih
srebru	— —
Zlata rent«— — — — —	— —
5°/0 avstrijska renta — —	— —
Delnice narodne banko —	— —
Kreditno delnice — — —	— —
London 10 lir sterlin--- —
FrancoHki napoleondori —	— -
C. kr. cekini — — — —	— —
Nemško marko — — — —	— -
--gld
89.-«9.-0 11)0 oO
101.50 -
305 -110.95 9 98
6.58 57.42«/,
Celovca.
Iz deželnega zbora Češkega. Brzojav nuni javlja, da so v/,prejeli predlogo o šolskim nadzorstvu v tretjem branji.
Slovanski kongres, namerovau v Pragi ali Lvovu daje dosti opravka tudi Tržaškim časopisom, kateri kaj pikro označujejo njega namen. „Cittadino" ti. pr. toži,	____
da Slovani sploh žele čeloma se odkrižati Pošilja blago doVro spravljeno in poštnina prosto !
upljiva zahodnih narodov; mesto da bi še Srbe in avstrijske Ruse vabili, da vzprej-mejo latinico mesto cirilice, hočejo sedaj zadnjo vpeljati kot vseslovansko. Nameri, da bi se vsi Slovani oklenili cirilico, podtika celo „Agramer Zeitung" namen gojiti panslavizem ter pripravljati teren za prihodnje gospodovanje rusko! Hinavci, kaj kelihov itd. itd. po najnižji ceni. vam ni bilo jasno povedano, da se bode Stare reči popravi, ter jih v ognji po-kongres bavil samo s slovstvenimi in kul-^ ^lati in posrebri. Na blagovoljno vprašanje turnimi zadevami ter se politike niti Ju., radovoljno odgovarja. taknil ne bode?
Krajcarska tarifa na državnih
Teodor Slabanja
srcbrar v Gorici, ulica Morelli št. 17,
priporoča se vljudno pri visoko Častiti duhovščini v napravo cerkvenih posod in orodja najnovejše oblike, kot: monstranc,
32—23
Pcsilja blago dobro spravljeno in poštnine prosto
železnicah pride v veljavo z dnem 10. junija t. 1. Enotne cene so za kilometer: za IU. razred J kr., za II. razred 2 kr., za I. razred 3 kr.; za brzovlake pa 15 kr., odnosno 3 in 4o kr. Oddaljenosti od vsake stacije razdeljene so v posebne črte ali „zone", in za vsako „zono" velja le ena skupna vozna cena. Taril začne s petimi „zonami" po 10 kilometrov, potem slede 2 „zoni" 15 kilometrov, 1 „zona" 20 kilometrov, in 4 „zone" po 25 kilometrov. Daljave nad 200 kilometrov razdeljene so v zone po 50 kilometrov. Za polovico vozne cene morejo se voziti učenci javnih šol, seveda samo tedaj, ako ao namenjeni v šolo. Isti poboljšek velja tudi za delalce, ki se vozijo na svoje delo. V ta namen pa morejo imeti posebne le-gitimacijsko karto od strani delodajalca, katere mora podpisati tudi župan onega kraja.
Ljudsko Štetje vršilo se bode v mesecu januvarju leta 1891. Za časa številje-nja je treba, da ima vsaka osoba v roki izkaz o domovinstvu. Vse rodoljube prosimo, da pouče in uplivajo na ljudstvo, da
1 ustnik pol. družtvo „Edinost",
Assicurazioni generali.
v Trstu
(društvo ju ustanovljeno lotu 1831.) To društvo je razteguolo svoje delovanjo na vso veje /.»varovanja posolmo pa: na zavarovanje proti požaru - zavarovanje po morju in po kopnem odposlaiiogu blaga iu zavarovunje na iivljonje.
Društvena glavnica in reserva
dne 31, decembra 1888. Premijo za poterjati v naslednjih lotih Glavnica /u zavoro vanje žive-
nja do 31. decembra 18HH Plaćanu povračila:
a)	v letu 1888
b)	od začetka društva do HI, decembra 188ri	t".
Letni računi, izkaz doaedaj Skodvanj, tarife in pogoje za Hploh vsa natanjčneja pojasnila ho dobe v uradu društva: Via dolla Slaziono v
38,309 H4S) 10 2U,'J02 771.10 110,813.920.80 9,877.592 55
hiši.
217,257.394.75 plačanih od-zavarovanja in Trstu lastlloi
Vrednostnim papirjem, glaseiim na napoleone, kuferi se nahajajo v okrogu, pripozna ne nove borostnu tarifa na temelju odpovedi od 17 novembra, 21. novembra in 13 decembra.
Okrožni o d del.
V	vredn. papirjih 2°/0 na vsako svoto.
V	napoleonih brez obresti
Nakaznice
za Dunaj, Prago, Pešto, Urno, Lvov, Tropavo, lteko, kakor za Zagreb, Arad, Hozen Gradec, Hermanstadt, ! umnost, Celovec, in L jubijano— brez troškova
Kupnja in prodaja
vrednostij, diviz, kakor tudi vnovčenje kuponov 24 — 10 pri odbitku 1 °/00 provizije.
P r «<1 U j lil i. Na jamčevne listine pogoji po dogovoru. Z odprtjem kredita v Londonu ali Parizu, Berlinu nli v drugih mostih — provizija po po-godbi.
Na vrednosti obresti po pogodbi.
Uložki v pohrano.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlat ali srobrni denar, inozemski bankovci itd. — po pogodbi.
Trst. 17. februvarja 1890.	11 -24
TRŽAŠKA HRANILNICA
Sprejemlje denarne vloge v bankovcih od 50 noč. do vsacega zneska vsak dan v tudnu razun praznikov, in to od 9—12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10—12. ure dop. Obresti
na knjižice..........o**
Plačat VHiik dan od 9—12 ure opolodne. Zneske do 100 uld. precej, zneske preko 100 do 1000 eld mora s« odpovedmi 3 dni, zneske preko luOO (jld. pa f> dnij prej Eskomptttje menji.-e domicilirane na tržaškem irgu po . ....	3V*°'o Posojuj« na državne papirje avstro-ogrske
d'> 1CK) gld. po........5°/o
višje zneske od 1000 do 5000 gld v
tekočem raftunn po......
Vefije svote po dogovoru. Dajo denar proti vknjiSenju na posestva v Trstu. Obresti po dogovoru. TRST, 15. februvarja 1890	11-24
Dežnike in solnčnike
jednostavne do
solidnoga bluna
največje'
najolegantnejsih iz *krlnio i/.lelane v no rudovito nizkih
izbori in conah priporoča
u m * m vpj
L MIKUSCH
Obbrežno kopališče
FONTANA,
<>b nasipu mola Santa Teresa.
Posebni oddelki, terase in toilettes za gospe in gospode.
Posebno pripravljena kopelj za otroke,
s katerimi lahko vstopijo tudi gospe.
Doneli i od vodovoda „Aurisina".
Golt K K KOPELI IN GORKI DOUCHI.
Telefon je brezplačno na razpolaganje občin*tru.
Restavracija in kavarna se skupno teraso. Notranje in zunanje galerije.
Kopališče se ,je odprlo •J2F X dnom 1. iuiiij«
.Tedna kopel za odrašone.....f. —.30
„ » n otroke......» — .U0
Gorka kopel...........» —-BO
„ „z douchem......„ 1. —
Proti »redi meseca junija bode zavod električno razsvitljen z ti oboe ni m i in 20 žamimi svetilkami.
Informacije dobivajo no v mestne j pisarni gledališča Polj'theania na Korzu in sicer od ]0 uro zjutraj do 1 uro popohidne in od 3 do 5 uro p opoludne ; tam so tudi vzprojo-majo naročila.
Radi znižanja con naročilom za obitelji, kakor tudi za gospode državne in mestne uradnike, so jo obrniti do lastnika samoga (Via del Pešce 2), « katerim ho moro govoriti vsaki dan od 9. do L1. uro prodpoludnem.
1—9	Nadzorstvo.
2—f>
ti —12
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih tiol in gospodarjem v pouk, dobiva so v tiskarni
DOLENC
Ulica Carintia broj 28.
po 40 kr, tr do veza u 00 kr.
v LJubljani
Mestni trg štev. 15
tovarna za izdelovanje dežnikov in solncnikov.
Preobleke in poprave se dobro in po ceni izvrše. Naročila po poŠti se hitro izvrše proti povzetju.
Prodajalcem na drobno so obširni ceniki na za lite van je na razpolago. fi_«
Naravna mineralna yoda
i so
Kraljevega vrelca
(Kiinigsbninn).
Ima v nebi najvefl ogljeneeve kinline ne samo med VHcini Rogatskimi vrelci kialin, ampak tudi v vsej okolici in preseza v tem pogledu radi njenih penečih svojntev in radi njono nespremenljivosti voi"'ino vseh poznanih ino/.oiuskih vrelcev.
Mešana ■/. -vinoilt ali se «#n<l 11 Intl
Nlcopi nam da izborno pijaco »bog obilice v njej nahajajoče so oglenčeve kisline,
Vodstvo vreleov v K«»hIi>cii1c1
(Koetreinitz).
Glavna zaloga za Trst, Istro in Dalmacijo pri .f. A. CHIl.NA v TfMtu, Vi« Carinila n(v. 3«.	4—10
Najboljša	19-40
Brnska sukna
razpošilja po originalnih tovarniških conah
tovarna finega sukna
Sigel-Imhof
v Brnu.
Za elegantno pomladno iu poletno moško obleko zadosti jo 1 0<lik0iK«*lk v dolgosti 3*10 metra, to jo 4 Dunajski vatli 1 odrezek iz pristne ovčje volne velja: ^fiji' gld. I.NO i/, navadno gld. r»5 iz line gld. I0.5O iz jako line "^Bf. gld. IS. IO iz iiajlim-jše Nadalje so v največji izberi: s svilo pretkana grebenasta sukna, blago za ogrtače, lodon m lovce in turiste peruvienne in tosking za salonsko obleko, prepisana sultna za gg. uradnike, blago i T. sukanca /.a moško in dečke, ki se sme prati, pristna pitpii'-gilet-blaga itd. — Za dobro blago, natančno odgovarjajočo in točno dopošiljatev se jamči. Uzorci zastonj i franko.
Suknene tvari
rozašiljo za gotovo ili pouzotjem za jako jeftine cieno i samo dobre vrsti
3.10	m	za 1 odiel	o samo	for	M 30
H. 10	„	>i n n	„	„	4.KO
ii.10	„	n n n		„	11,80
8.10		n n n	lino		L'.—
3.10		n « n	vrlo lino		15. —
2.10	t*	n w n	za kaput ti lio	_	li. —
2.10	„	ti K n	vrlo lino		9 —
1.00	„	darovao	for. 2	20	- H,20
6.:to	n	kaiugarn	/.a prati	for	2-80
Tvornica i skladišče sukna
E. Flusser u Brnu
Dominikanski trg 8.
Uzorci badava i franko. 17-20-19
Y
elika gospodarstvena izložba Deo
14 maja do 15 oktobra
10 «ati u jutro do lU na večer
ria/.niea 40 novč.
šumarstvena, umjetnička i obrtnička-
U nedeljah i sveteih 30 novč.
Fontane luniineuse Park i rotunda
večer električno r a z s v i e 11 j e n o
Izd u j atol j in odgovorni urednik Maks Cotič.
Ulaznice za djecu 20 novč.
Tinkama Dolenc v Trstu