POZDRAV VIII. KONGRESU ZKS — V času pred kongresom ZKS v Ljubljani je zanimanje za kongres čutiti ne le v razpravah po osnovnih organizacijah zveze komunistov ter v vseh delovnih sredinah, temveč tudi po mestih in vaseh po vsej Gorenjski. Na bližajoči kongres opozarjajo številni plakati in zastave ter nasploh lepo okrašeno vse naše delovno in življenjsko okolje. — Foto: F. Perdan Leto XXXI. Številka 25 Uttaaevitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka in Tržič - Izdaja C P Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Zalar GLASILO SOCI NE ZVEZE DELO VNEr. a L j U D i petek, 31. 3. 1978 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. T V A ZA GORENJSKO Pred kongresom ZKS Moč novih družbenih odnosov Po stališčih in sklepih VIL kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ ter ustave so delovni ljudje storili pomemben korak naprej Eri zagotavljanju odločujočega položaja in vloge v razvoju druž-ene skupnosti in pri uresničevanju družbenih interesov. Odpravili so že marsikatere probleme ter si prizadevali za razvoj materialnih in duhovnih sil ter za zmanjševanje razlik v družbenem in gospodarskem razvoju posameznih slovenskih območij. V zadnjem obdobju smo uveljavili večjo solidarnost, zagotovili večjo socialno varnost, razširili možnosti osebnega in družbenega razvoja ter poglobili vsebino izobraževanja in kulturnega življenja. Uveljavila se je svobodna menjava dela, različna ?°drot)i združenega dela so se začela povezovati, delovni ljudje i in občani so s samoupravnim sporazumevanjem uresničevali svoje želje in interese. Prav samoupravno sporazumevanje je I trdna podlaga za akcijsko enotnost pogledov na smeri in na hitrost našega razvoja. V medkongresnem obdobju se je utrdila enotnost in enakopravnost narodov in narodnosti Jugoslavije, kjer se enakopravno in ustvarjalno urejajo vprašanja skupnega življenja in razvoja. Jugoslavija je utrdila tudi svoj mednarodni ugled s svojo neodvisnostjo in neuvrščeno politiko. Njen ugled in njeno veljavo krepita predvsem doslednost in razredna trdnost pri graditvi nove družbe, zvestoba revolucionarnim idejam in ciljem, splošna ljudska obrambna pripravljenost, odpravljanje vseh oblik prevlade, nasilja in pritiskov v mednarodnih odnosih ter boj za mir in sodelovanje. Sistem in razvoj smeri samoupravnih in demokratičnih družbenoekonomskih odnosov pa se niso mogli povsem zaživeti v vsakdanji praksi. Razkorak med ustavnim položajem delavca in njegovimi resničnimi možnostmi de obstaja, saj se ponekod de vedno pojavljajo neodločnost, nasprotovanje, omahovanje. Ponekod so še vedno zadržki in ovire resnični družbenoekonomski preobrazbi; ni malo takšnih, ki se vedno mislijo, da je za vse težave samoupravljanja krivo le neznanje delavcev, ob tem pa ne vidijo ali nočejo videti pravih vzrokov. Vsekakor terja nadaljnja družbena preobrazba prav od komunistov, da se usposabljajo za socialistično akcijo delavskih in ljudskih množic, za demokratično in učinkovito razreševanje problemov. Cilj sleherne družbene akcije subjektivnih sil mora biti bogatejše življenje ter uveljavljanje človeka kot vsestransko ustvarjalne osebnosti. Zato je potrebna enotnost delovnih ljudi in njihovih zavestnih socialističnih sil. Gostje iz Medicine v Šk. Loki Danes bo dopotovala na obisk v Škofjo Loko delegacija prosvetnih delavcev iz pobratenega mesta Medicina v Italiji. Jutri jih bo najprej sprejel predsednik občinske skupščine Tone Polajnar in jih na kratko seznanil z zanimivostmi Škofje Loke, potem si bodo ogledali muzej in Škofjo Loko, osnovno šolo Peter Kavčič v Podlubniku in obiskali Železnike. Tam jim bodo predstavili krajevno skupnost in osnovno šolo ter razkazali znamenitosti. Obiskali bodo tudi Dražgoše. V nedeljo, zadnji dan obiska, pa bodo obiskali Begunje. L. B. Ob dnevu brigadirjev r Posebna publikacija Kranj — Občinska konferenca SZDL Kranj in skupščina občine Kranj sta bila pobudnika za stalno sodelovanje uredništev glasil organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Člani uredništev so se že večkrat sestali in obravnavali aktualna vprašanja obveščanja, na zadnjem sestanku pa so se domenili, da pred kongresom ZKS pripravijo obširnejšo publikacijo Pozdrav VIII. kongresu ZKS. V publikaciji, ki je izšla danes na 40 straneh, sodeluje 22 uredništev organizacij združenega dela .s svojimi prispevki o kongresnih temah. Pozdrav VIII. kongresu je vsebinsko bogata izdaja, prejeli pa jo bodo delavci v organizacijah združenega dela. Izšla je nakladi 20.500 izvodov, tehnično pa jo je pripravil časopis Glas. D. S. Prvega aprila 1946. leta je bila v svobodni domovini prvič organizirana mladinska delovna akcija. Mladinci iz vseh krajev Jugoslavije so na ta dan začeli graditi mladinsko železniško progo Brčko-Banovići. V spomin na začetek te akcije praznujejo jugoslovanski brigadirji vsako leto 1. aprila brigadirski dan. Letos ga bodo kot običajno s posebnimi prireditvami počastili v večini gorenjskih občin. Vendar pa praznovanje ni toliko pomembno; pomembnejše je, pravijo mladi, da se mladinsko prostovoljno delo neprestano širi in zajema vedno več mladih. Tako se bo letos v Sloveniji zveznima akcijama Kozjansko in Posočje pridružila še Suha Krajina, republiškim akcijam Brkini, Slovenske Gorice, Kožbana in Goric ko pa Se Kobansko na manj razvitem obmejnem območju. Na vseh teh akcijah se bo v Štirih izmenah zvrstilo 62 slovenskih delovnih brigad, pridružilo se jim bo 23 brigad iz drugih republik, 7 brigad rdečega križa, 2 pionirski brigadi in brigada zveze tabornikov; skupno bo torej kar 4300 mladih pomagalo manj razvitim območjem Slovenije in ob tem skrbelo za lastno izobraževanje in izgrajevanje celovite osebnosti. Na zvezni akciji Kozjansko bo sodelovalo 40 jeseniških mladincev, v Posočje bodo odšli Kranjčani, na republiški akciji v Brki- nih bodo delali Domžalčani in Tržičani, na Kobanskem Radov-ljičani in na Goričkem Škofjelo-čani. Na zvezne mladinske delovne akcije v bratske republike bo iz Slovenije odšlo 37 brigad ali 2750 članov ZSMS. Na akciji Šamac — Sarajevo bodo gorenjski mladinci delali maja in septembra. Poleg teh obsežnih delovnih akcij pa bodo mladinci sodelovali tudi v številnih lokalnih akcijah po Gorenjski. H. J Kongres ZKS v Ljubljani Na zadnji seji je predsedstvo c* ZKS že obravnavalo amand-ffi* k predlogu resolucije za ^'1L kongres zveze komunistov, "uravnavali so 200 amandma-Jey, ki so se izoblikovali v doslej D*jiirši javni razpravi članov 2veze komunistov in vseh delov-010 ljudi, saj je resolucija doku-fflent, ki je zanimiv tudi za vse ti'te, ki niso člani zveze komuni-'*°v, jjer obravnava vsa življenj-vprašanja. Centralni komite ZKS pa je predlagal za kongres, ki se bo začel v ponedeljek, 3. aprila, ob 10. uri na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in sklenil v sredo, 9> aprila, naslednji dnevni red: izvolitev kongresnih organov, poročila CK ZKS o delu ZKS med VIL in VIII. kongresom ZKS, statutarne in nadzorne komisije ZKS ter častnega razsodišča ZKS. Po referatu o nalogah komunistov v razvoju socialistične samoupravne demokracije v sploSnem razvoju SRS bo v plenumu in v komisijah razprava ter sprejem sklepov o poročilih in referatu, o stališčih in sklepih VIII. kongresa ter o spremembah statuta ZKS. Ob koncu bodo izvolili tudi organe ZKS in ZKJ. Delo bo potekalo v naslednjih komisijah: v komisiji za družbenoekonomske odnose in razvoj, v komisiji za razvijanje političnega sistema socialistične samoupravne demokracije, v komisiji za razvoj in statut ZKS, v komisiji za idejna vpraSanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ter v komisiji za mednarodne odnose. I). S 17. MEDNARODNI KMETIJSKI NOVOST RAZSTAVA PLEMENSKIH TELIC IN OVAC IN GOZDARSKI SEJEN 7-164.78 Kandidat za predsednika skupščine SFRJ Na seji koordinacijskega odbora cvetne konference SZDL Jugoslavije za kadrovsko politiko v federaciji so sprejeli predlog, naj bi za kandidata za predsednika skupščine SFRJ predlagali Dragoslava Markovića, predsednika predsedstva SR Srbije. Koordinacijski odbor bo predlog poslal predsedstvu zvezne konference SZDL, ki ga bo predložil skupščini SFRJ. Uvoz na osnovipotreb Preskrba slovenskega trga z živili in drugim blagom za široko porabo ter surovinami in drugim reprodukcijskim materialom je bila v prvih mesecih letošnjega leta zadovoljiva. Potrebno pa bo, kot kažejo ocene gibanj med ponudbo in povpraševanjem, sprejeti ukrepe zlasti za prodajo oziroma večjo ponudbo dajo oziroma večjo ponudbo . mesa, mlečnih izdelkov, koruze, soli, fižola, cementa «in surovih kož. Republiški komite za tržišče in cene je že opozoril, da bo za izboljšanje preskrbe z omenjenimi artikli treba čimprej pripraviti stališča in postopek za intervencijski uvoz. Jasne opredelitve Predsedstvo centralnega komiteja ZKS je na seji, kije bila v sredo v Ljubljani in jo je vodil France Popit, obravnavalo amandmaje k predlogu resolucije za VIII. k on gres ZKS, ki se bo začel v ponedeljek. Ocenili so, da je bila javna razprava razgi bana, ustvarjalna in kritična, še posebej pa je bila deležna podpore akcijska naravnanost kongresnih dokumentov, zlasti resolucije. V amandmajih, katerih število se je povzpelo na 200, komunisti zahtevajo predvsem jasnost opredelitev. Ugodna ocena volitev Prva seja republiške kandidacijske konference, ki je bila v torek v Ljubljani, je ocenila uspešnost organizacijskih in kadrovskih priprav na volitve, kakor tudi potek volitev. Priprave in odziv občanov ter delovnih ljudi so ocenili »kot novo zmago napredne zavesti«. V skladu s poslovnikom konference pa je 166 navzočih delegatov iz občin in družbenopolitičnih organizacij na tajnem glaso vanju skoraj soglasno določilo liste kandidatov za čla ne predsedstva S RS, za dele gate u družbenopolitičnem zboru skupščine SRS ter za delegate zveznega zbora skupščine SFRJ. Prav tako je konferenca določila kandidate za nosilce vodilnih funkcij v skupščini SRS ter skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti v republiki. Cement v cisternah Pretekli petek je začel na relaciji A nhovo — Ljubljana voziti direktni tovorni vlak za prevoz cementa v kontej nerskih cnternah. Dnevno tako pride v Ljubljano 500 ton cementa, ki ga potem tovornjaki razvozijo potrošnikom. Železniško gospodarstvo Ljubijan' je posebne kontejnerske cisterne najelo na Švedskem, v kratkem pa bo iz kočevskega 11 as a dobi lo še 70 podobnih cistern domače izdelave. V soboto, 25. marca, so se zbrali člani osnovne organizacije ZSMS v tržiškem podjetju Tiko na volilno programski konferenci. V tej organizaciji združenega dela je zaposlenih 85 delavcev, od katerih jih je kar 39 mlajših od 27 let. Zato je delo mladinske organizacije še posebno pomembno, saj predstavljajo mladi večino kolektiva in so pomembni pri delovanju delegacije za zbor združenega dela občinske skupščine in združenih delegacij za samoupravne interesne skupnosti. Mladi v Tiku se zavedajo odgovornosti, vendar skušajo nekateri delo mladinske organizacije skrčiti le na peščico športnih tekmovanj. Delovni program sedanje stanje in takšne tendence presega saj bodo v prihodnje še posebej pozorni na delovanje delegatskega sistema in krepitev samouprave, več pa bo tudi idejnega izobraževanja. Predsedstvo 00 ZSMS bo v prihodnje vodil Slavko Oljačič. m v Jošt '78 Prejšnji teden se je na prvi seji sestal odbor za pripravo proslave 1. maja, ki ga je imenoval občinski sindikalni svet Kranj. Tradicionalno prvomajsko praznovanje bo tudi letos vabilo na tisoče Kranjčanov in okoličanov na Jošta, kjer so kranjski predvojni aktivisti že pred štiridesetimi in več leti praznovali svoi delavski praznik. Takrat sicer bolj na skrivaj, toda rdeči nagelj so si zadeli v gumbnico. Začelo se bo že na predvečer 1. maja z velikim kresom na Joštu za katerega so se obvezali taborniki in gasilci tovarne Sava v mestu pa bo za praznično razpoloženje poskrbela kranjska pihalna godba, ki bo na 1. maja zjutraj, tako kot že toliko let, z borbenimi koračnicami in lepimi melodijami Kranjčane navsezgodaj spravila na noge. Ob 9. uri pa se bo pihalna godba že vključila v program proslave na Joštu. Ob 10. uri bo s slavnostne tribune kratek pozdravni nagovor udeležencem zbora, takoj nato pa se bo na odru zavrtelo kar devet foklornih skupin, ki bodo s svojim zanimivim in bogatim programom zabavale vse do 13. ure, ko bodo zaigrali Trgovci. Kdo bo skrbel za gostinske usluge, zazdaj še ni dogovorjeno, vendar se ni bati, da bi z Jošta šli lačni in žejni. Okrasitev prazničnega prostora in vseh poti od Stražišča naprej so prevzeli mladinci Pševega in Javor-nika; lepo bi pa bilo, da bi se to pot tudi stražiški mladinci malo bolje izkazali in priskočili na pomoč. Mladina bo imela namreč precej dela, saj jo čaka vse plakatiranje, postavitev transparentov, panojev, mlajev, prodaja značk, nagelinov itd. Za letošnje srečanje pripravljajo 5000 lepih značk. Nekaj dni pred 1. majem pa si bomo v avli občine lahko ogledali razstavo fotografij z lanske proslave 1. maja na Joštu, ko je to veliko praznovanje obiskal predsednik Tito. D. Dolenc Srečanje brigadirjev Skofja Loka — V škofjeloški občini mladinci pripravljajo ustanovitev kluba brigadirjev veteranov. Klub bi pomagal pri organizaciji in vodenju mladinskih delovnih brigad, brigadirji veterani — člani kluba bi sodelovali na mladinskih delovnih akcijah, poleg tega pa bi v klubu zbirali podatke o brigadah, slikovni material, diplome, priznanja in drugo gradivo, ki bi razstavljeno prikazalo razvoj in delo mladinskih delovnih brigad in vlogo mladih pri gradnji naše domovine. Kot eno prvih akcij je pripravljalni odbor za ustanovitev kluba veteranov sklenil organizirati srečanje brigadirjev veteranov. Srečanje bo drevi v Galeriji na loškem gradu. L. B Borcem 5. prekomorske V nedeljo, 16. aprila, bo v Vinici srečanje vseh borcev nekdanje 5. prekomorske brigade. Srečanje organizira domicilni odbor te enote v Celju skupaj z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v Vinici ter občinskimi organizacijami ZZB po naši republiki. Srečanje je posvečeno zgodovinski 33. obletnici, ko je ta močna partizanska enota stopila na domača, slovenska tla. K obsežnim pripravam gostiteljev in organizatorja omenimo tudi prvo izvedbo pesmi 5. prekomorske, ki jo je na besedilo književnika Jožeta Šmita priredil Rado Simoniti. Za prevoz udeležencev z Gorenjske je (tako kot iz drugih regij) predviden avtobus z odhodom z Jesenic ob 5. uri izpred železniške postaje, skozi Radovljico in Kranj (približno ob 5.45) in naprej proti Ljubljani. Udeleženci z družinami naj se prijavijo na občinskih odborih ZZB najkasneje do srede, 5. aprila. _K. Makuc Janez Vipotnik predsednik ZZB NOV Slovenije Na nedavni redni skupščini ZZB NOV Slovenije so ocenili delo republiškega odbora zveze združenih borcev ter borčevskih organizacij v pretekli mandatni dobi, to je od leta 1973 dalje. Poudarili so, da je zveza borcev v tem času dobila z novo ustavo in drugimi družbenopolitičnimi dokumenti trdno opredeljen položaj v naši družbi in se je uveljavila kot nepogrešljiva družbenopolitična sila. Omeniti velja vlogo borčevskih organizacij pri negovanju revolucionarnega izročila, kar ima velik pomen za vzgojo mladih rodov. V zadnjih letih je bil zgrajen celovit sistem po ko j-ninsko-invalidskega varstva borcev, posebna skrb pa velja vojaškim vojnim invalidom. Skupščina je za novo mandatno obdobje izvolila predsedstvo republiškega odbora, delegacijo za zvezni odbor ZZB NOV Jugoslavije, delegata za zvezni nadzorni odbor ter delegate za 8. kongres ZZB NOV Jugoslavije. Izvolili so tudi Janeza Vi-potnika za novega predsednika republiškega odbora ZZB NOV, ki je ob izvolitvi dejal, da se bodo borci Slovenije se naprej po svojih močeh vključevali v graditev naše samoupravne družbe. Lipnica — Te dni je minilo 36 let, odkar je umrl narodni heroj Stane Žagar zavedni komunist in revolucionar. Po Stanetu Žagarju, dobravskem učiteliu ki je znal in zmogel otroke vzgajati v naprednem komunističnem duhu m v okolju, kjer je živel in delal, vzpostavil kar najbolj pristni stik s prebival stvom ter širil svoje napredne misli, se imenujeta osnovni Soli na Lipnici in v Kranju. Pred osnovno šolo na Lipnici stoji doprsni kip heroja Žagarja in vsako leto pripravijo tako ob šoli kot na pokopališču svečanost, s katero se poklonijo spominu Staneta Žagarja. Tudi letos, v ponedeljek, 27. marca je bila spominska svečanost, na kateri so sodelovali učenci, pevski zbor iz Krope, vojaki garnizij iz Radovljice in Kranja, o nepozabnem liku neuklon Ijivega in zavednega Staneta Žagarja pa je spregovoril ravnatelj osnovne šole na Lipnici. K doprsnemu kipu so položili vence, spominska slovesnost pa je bila tudi na pokopališču. (D. S.) - Foto: F. Perdan Na povabilo zvezne konference SZDL Jugoslavije se je pretekli teden mudil na enotedenskem obisku v naši državi predsednik ljudske socialistične stranke Španije Enrique Tierno Galvan. Obisk v Sloveniji je združil z ogledom Iskre na Laborah, kjer so mu predstavili delovno organizacijo in SOZD Iskra ter ga seznanili z vlogo, delom in organiziranostjo družbenopolitičnih organizacij ter samoupravnih organov. - Boc Kurirč kova pošta na Gorenjskem Pisali smo že, da je letošnja gorenjska kurirčkova pošta krenila na pot iz Davče, prepotovala škofjeloško občino, včeraj popoldne pa so jo v Podblici prevzeli radovljiški pionirji. Le-ti jo bodo nosili v svojih torbicah do 6. aprila, ko jo bodo na Poljanah oddali jeseniškim učencem. 12. aprila jo bodo v Begunjah dobili v roke Tržičani, Kranjčani 17. aprila v Seničnem, predzadnja postaja pa bo v Smledniku, kjer jo bodo 8. maja prevzeli učenci iz občine Ljubljana-Siška. Pri njih bo ostala do 13. maja, ko jo bodo ponesli v Ljubljano na sklepno srečanje vseh petih slovenskih kurirskih poti. K akciji kurirčkove pošte sodi tudi literarno ustvarjanje pionirjev. Republiška zveze društev prijateljev mladine je objavila nagradni natečaj z naslovom »borci pripovedujejo, pionirji zapisujejo« in »Moje priprave na obrambni dan«. Pionirji, ki se nameravajo poskusiti v pisanju, naj prispevke pošljejo na zvezo prijateljev mladine v svoji občini, in sicer do 8. maja. H. J. Borcem Kokrškega in Gorenjskega odreda Borce Kokrškega in Gorenjskega odreda vabimo, da se udeležujejo srečanj, ki bodo za območje občine Kranj vsako dru- 6o sredo v mesecu ob 18. uri v omu JLA KRANJ Vabljeni Popravek Pisatelj Ivan Jan iz Kranja nam je poslal pismo, v katerem nas opozarja na napake, ki so se prikradle v zapis o slovesnosti na Rovtu nad Planico pri Crngrobu. Ker ni v našem interesu, da bi pisali netočnosti, njegovo pismo v celoti objavljamo. Stane Žagar, narodni heroj, tedaj - 27. marca — ni bil komandant Cankarjevega bataljona, temveč še vedno član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet, hkrati pa do konca dražgoške bitke in med decembrsko vstajo komandant gorenjskih partizanov, točneje. Gorenjskega partizanskega štaba. Politkomi-sar pa je bil Lojze Kebe-Stefan. Med boji na Rovtu je bil komandant Cankarjevega bataljona Jože Gregorčič, politkornisar pa Lojze Kehc. Z :*2 borci Selške čete sta bila tudi Stane Žagar in Jože Gregorčič, med tem ko je bil Lojze Kebe že na i«' renu. Padlo ni 2<> borcev, temveč 15« 1' jr bilo ranjenih in le šest se jih je prebilo živih in zdravih. Padli so: Stane Žagar, član Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet in narodni heroj, Matija Udvanc-Vajs, komandir selške čete in španski bo rec, Janez Tomažin-Kocjanov, eden prvih obveščevalcev Cankarjevega bataljona, Francka Basaj, bolničarka, Mirko Stular, bataljonski kurir, Jože Jeruc, Stanko Kovačič, Alojzij Golob, Niko Podlesmk, Franc Pav-šič, Mirko Vadnov, Jože Ravnikar, Anton Vidic, intendant bataljona. Bogomil Rotar in Rudolf Zorman. Volitvam oh rot: Prekasno kadrovanje Stalna skrb za kadre je ena najboljših in najcenejših naložb. To ugotavljajo v gospodarstvu in prav nič drugače ni v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih in kjerkoli v naši družbi. Ž*l pa se tega še premalo zavedamo in pogosto kadrovske rešitve prepuščamo naključju ia «B odlagamo v skraini rok, ko je prekasno za široko javno raspravo in pravilen, demokrati, čen postopek. Kako pomembna je stalna skrb za kadre, se je pokarale tudi pri nedavnih volitvak v delegatske skupščine. Kjer ao se na volitve začeli pripravljati dovolj zgodaj in ao še kmalu po startu pretekle« mandatnega obdobja ^afrcli vzgajati najbolj delovne in sposobne za prevzem odgovornejših nalog, pri evedintira kandidatov za vodilne fu cije v družbenopolitičnih j samoupravnih skupnostih niso imeli težav. Tudi prt volitvah ne. Prav zato lahko povaem mirne vesti in upravi cone napišemo, da je izid volitev I Škofji Loki, ko ni bil izvoljen v zbor krajevnih skupnosti niti možni kandidat za pred. sednika občinske skupščine* niti možni kandidat za delegata za zvezni zbor in še nekateri drugi ne, posledica pro kasnega iskanja kadrovskih rešitev in neusklajenega dela subjektivnih sil organiziranih v fronti SZDL; neusklajenega delovanja tudi v tem, da se niso mogli odločiti, kje naj bi možne kandidate za vodilne funkcije izvolili: ali v KS ali v TOZD, ali v zbor krajevnih skupnosti ali v zbor združenega dela. Nazadnje so jih volili na odprti listi v škofjeloški krajevni skupnosti, kamor so bili ta ko rekoč »v zadnjem trenutku pritaknjeni«. Neobrav-navani v predkandidacijskih postopkih, kot možni kandidati za delegate krajevne skupnosti, mnogim nepoznani in napisani po abecednem redu na koncu liste, niso bili izvoljeni. Pričakovati bi bilo, da bo grenka izkušnja volitev združila vse odogovorne v občini, predvsem pa organe družbenopolitičnih organizacij, da bodo enotno v okviru SZDL združili vse sile, da nadoknadijo zamujeno in popravijo napake ter poiščejo najbolj ustrezno rešitev — novega možnega kandidata za pred-ednika občinske skupščine in delegata za zvezni zbor ii vrst izvoljenih delegatov. 2ai pa se skoraj tri tedne po volitvah stara praksa nadaljuje in je »iskanje kandidata za predsednika« prepuščeno predvsem predsedstvu SZDL oziroma predsedniku, prav zaradi taksnega razpleta dogodkov, če bo rešitev še tako na mestu, bodo letošnje volitve pustile grenak priokus ne le pri volivcih in občanih, ki ho bili pripravljeni opravljati najbolj odgovorne funkcije v občini in drugih skupnostih, temveč tudi pri tistih, ki bodo po vsem tem te funku previjali. L- B. tcije stran Pred 8. kongresom ZKS • nI z ocene preteklega, naloge prihodnjega mandatnega obdobja ponedeljek, 3. aprila, se bo v Ljubljani začel 8. kongres ZKS, najvišji dogovor slovenskih komunistov in obračun uspešnosti razvojnih prizadevanj preteklih let in velikih sprememb v naši družbi, ki so jih prinesli nova ostava in zakon o združenem delu ter novi družbenoekonomski odnosi zgrajeni na osnovah •amoupravnega socializma. V teh dneh se že zaključujejo priprave na ta pomembni dogodek. V široki javni razpravi, ki je segla v vse osnovne organizacije, so komunisti kritično ocenili svoje delo v preteklih letih in razvoj fvoje krajevne skupnosti, TOZD in občine ter obravnavali predloge . kongresnih dokumentov, statuta in resolucije, ki opredeljujejo programske zasnove razvoja naše družbe v prihodnjih letih. Delegati za kongres, iz vseh gorenjskih občin, s katerimi smo se pogovarjali, so ocenili, da so priprave potekale ugodno in da so na podlagi resolucije v večini osnovnih in občinskih organizacij že začrtali konkretne naloge, ki jih morajo v prihodnje opraviti v svojem okolju. kratko: menimo, da se je reforme izobraževanja treba resno lotiti in takoj.« Jože Jenšterle, Kranj »Osnovna organizacija ZKS Vodovodni stolp III, kjer sem organizira/7. Se je na kongres začela pripravljati že sredi lanskega leta z obravnavo nekaterih najbolj aktualnih vprašanj v krajevni skupnosti. Nadaljevali smo s študijem knjige Edvarda Kardelja Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja in sicer smo jih preučili po poglavjih in na njihovi podlagi določil i naloge, ki jih moramo opraviti v svoji organizaciji in krajevni skupnosti. Tudi pri obravnavi kongresnih dokumentov, zlasti reso-lucije, smo se dela lotili tako, da smo v* usmeritve skušali konkretizirati v krajevni skupnosti. Skratka, obravnave smo se lotili tako, da smo že določili naloge, ki čakajo osnovno organizacijo po kongresu. Tudi v mladinski organizaciji, zlasti v aktivih mladih komunistov, s* pripravljamo na kongrese ZK in ZSMS. Podrobno smo preštudirali predlog resolucije, zlasti poglavje, ki govori o vlogi in nalogah mladinsKe organizacije. Pripombe smo imeli tudi na poglavje resolucije, ki govori 0 usmerjenem izobraževanju. Lado Štancar, Tržič »V predkongresnih pripravah smo najprej ocenili delo osnovnih organizacij ZKS, kako smo uresničevali sklepe VJI. kongresa, katere naloge bi morali opraviti, a jih še nismo. Obravnavali smo študijo Edvarda Kardelja in potem tudi kongresne dokumente. Resolucijo, kot temeljni dokument prihodnje usmeritve našega razvoja, v celoti podpiramo in bomo na podlagi sklepov kongresa določili naloge osnovnih in občinske organizacije ZK. Naša delegacija za kongres je tudi pripravila referate za razpravo. Spregovorili bomo o splošnem ljudskem odporu, in družbeni samozaščiti, ki sta za nas še toliko bolj pomembna, ker smo obmejna občina in menimo, da je bilo na tem področju premalo narejenega in vzgojno izobraževalni dejavnosti. Tudi to področje je v naši občini zapostavljeno in, če ne bomo takoj začeli z akcijo, bomo ob prehodu na usmerjeno izobraževanje, ostali po vsem v ozadju.« Poudarili pa smo, da se mora ZKS bolj zavzemati za socialno stabilnost in s tem za gradnjo stanovanj, boljše zdravstvo, šolstvo in otroško varstvo. Razvoj teh dejavnosti se mora načrtovati skladno s programi razvoja industrije in drugih gospodarskih dejavnosti. Veliko bo potrebno delati še pri uresničevanju zakona o združenem delu, zlasti pri urejanju dohodkovnih odnosov med TOZD in delitvi po delu. Kongresni dokumenti so dobra osnova za konkretne programe na vseh omenjenih področjih« Združenje samostojnih obrtnikov občine Kranj vabi obrtnike, njihove svojce ter pri njih zaposlene delavce na III. obrtniški veleslalom 2. aprila 1978 na Krvavcu. Pričetek tekmovanja ob 10. uri. Prijave sprejema tajništvo združenja ter organizacijski odbor eno uro pred startom v domu na Krvavcu. Vabljeni. Aktivni pred kongresom Milka Radič, Jesenice »Ko smo ocenjevali uspešnost preteklega mandatnega obdobja, smo na Jesenicah morali ponovno ugotoviti, da kasnimo pri stanovanjski gradnji, kjer še nič ne kaže, da bi uspeli odpraviti primanjkljaj stanovanj, pri gradnji vrtcev in tudi šol. S stanovanjskimi problemi se zlasti morajo ukvarjati mlade družine, ki nekaj let skoraj ne morejo dobiti stanovanj. Še teže je, ker veliko delavcev prihaja iz drugih republik, stanovati pa morajo pogosto v povsem neprimernih razmerah. Velik jeseniški problem je tudi pomanjkanje delovnih mest za ženske. Težka industrija in le malo lahke ter družbene dejavnosti, ne morejo nuditi dovolj dela za vse ženske, ki bi želele delati. S tem je povezana socialna varnost in zato menim, da bo treba prihodnjo usmeritev dela občinske in osnovnih organizacij ZK zasnovati na odpravljanju omenjenih nesoglasij.« Na Miha Gluščič, Radovljica »V okviru priprav na kongresa ZKS in ZKJ, smo se na komiteju konference ZK v Verigi, kjer delam, dogovorili za dokaj obširen program izobraževanja, ki se je že začel, ne bo pa se sklenil s kongresi. Izobraževanje poteka v obliki pogovorov o določenih temah v osnovnih organizacijah. Ko bomo predelali ves program, bomo preverili znanje v obliki testov, da bomo videli, koliko smo se naučili. Menimo, da bomo z izobraževanjem največ pripomogli k boljšemu delu delegatov, hkrati pa bo to tudi naša stalna naloga po kongresu. Pri obravnavi kongresnega gradiva nismo imeli bistvenih pripomb Kokno, Kokra veletrgovsko in proizvodno podjetje Kranj, n. sol. o. razpisuje za potrebe OA i p-r SDS Skupnih služb L.EZ I prosta dela in naloge: L VODJE RAČUNOVODSKE SLUŽBE kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: 1. a) imeti morajo višjo izobrazbo ekonomsko-komercialne ali finančne smeri in tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih računovodskih nalog, ali b) imeti morajo srednjo ekonomsko šolo in pet let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih računovodskih nalog 2. biti morajo samoupravno razgledani in aktivni delavci 3. biti morajo sposobni organizatorji dela II. VODJE FINANČNE SLUŽBE kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih še naslednje posebne pogoje: 1. a) imeti morajo višjo izobrazbo ekonomsko-komercialne ali finančne smeri in tri leta delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih finančnih nalog, ali b) imeti morajo srednjo ekonomsko šolo in pet let delovnih izkušenj pri opravljanju odgovornih finančnih nalog 2. biti morajo samoupravno razgledani in aktivni delavci 3. biti morajo sposobni organizatorji dela Nastop dela možen takoj. Samo pismene prijave je treba poslati — oddati v tajništvo podjetja 64601 Kranj, Poštna ulica 1, v 15 dneh po objavi. Ivanka Malovrh, Skofja Loka »Javna razprava o kongresnih dokumentih je potekala v osnovnih organizacijah, kjer so komunisti ocenili svoje delo in vlogo svoje organizacije v krajevni skupnosti oziroma TOZD. Ob tem so zelo pogoste ugotovitve, da je bilo uresničevanje zakona o združenem delu preveč formalno. Svobodna menjava dela s samoupravnimi interesnimi skupnostmi še ni zaživela, kar potrjujejo pogosto nesklepčne seje, predvsem zborov uporabnikov in še vedno se kaže proračunska miselnost. Ob študiju kongresnih dokumentov smo si komunisti že začrtali naloge. Treba bo poživiti informativno dejavnost, kot enega osnovnih pogojev za delovanje delegatskega sistema, izvesti reformo srednjega šolstva, zagotoviti kadrovske in gmotne pogoje za uvajanje celodnevne šole in za oddelke podaljšanega bivanja in urediti razmere na področju štipendiranja, kjer se še vedno premalo uveljavlja kadrovska politika. Veliko odprtih nalog je tudi v telesni kulturi, na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite pa nas čakajo naloge pri osveščanju delovnih ljudi in občanov. Živahna razprava je bila tudi o problematiki delovanja ZK v krajevnih skupnostih in sicer zaradi nove organiziranosti, ki jo predlaga statut. Osnovne organizacije v KS se ne strinjajo s predlogom, da ne bi imeli več svetov in komitejev.« Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Ko so na nedavnih sejah občinskih konferenc Zveze komunistov po vseh gorenjskih občinah ocenjevali predkongresno aktivnost, so predvsem poudarili, da so o kongresnih dokumentih razpravljali komunisti v vseh osnovnih organizacijah zveze komunistov dokaj odgovorno in tvorno ter pri tem izhajali iz razmer v okolju, kjer živijo in delajo. Komunisti na Jesenicah, v Kranju, v Radovljici, v Skorji Loki in v Tržiču so temeljito obdelali Studijo Edvarda Kardelja Smeri razvoja socialističnega sistema samoupravljanja v osnovnih organizacijah ZK temeljnih in delovnih organizacij ter krajevnih skupnosti, posvetili precejšnjo pozornost izobraževanju komunistov ter se zavzemali za to, da bi komunisti vedno in povsod kritično obravnavali dileme samoupravnega in družbenoekonomskega ter družbenopolitičnega življenja ter se zavzemali za odpravljanje problemov povsod tam, kjer nastajajo. V vseh gorenjskih občinah so podprli predlog resolucije za VIII. kongres zveze komunistov Slovenije, ki bo prihodnji teden v Ljubljani. Ob tem pa niso bili le načelno za politično usmeritev zveze komunistov, temveč so tudi konkretno podprli resolucijo. Bili so v razpravah precej kritični do svoje lastne aktivnosti, ki ponekod še ni takšna, kakršna bi lahko bila. Poudarili so pomen nenehnega prizadevanja za uresničevanje vseh ciljev in programov našega družbenega razvoja. Komunisti bodo lahko le na osnovi lastnih programov — programov osnovnih organizacij zveze komunistov — bolj aktivni in bolj prisotni pri razreševanju vseh problemov in vprašanj ter pri nadaljni izgradnji družbenoekonomskega in družbenopolitičnega sistema. Uresničevanje zakona o združenem delu v vseh njegovih prvinah in zahtevah je stalna naloga vseh komunistov in v okviru tega zakona tudi prizadevanja za dohodkovne odnose, za integracije in delegatski sistem ter samoupravljanje, ki naj bi povsod zaživelo v pravi obliki in vsebini. Poleg kritične ocene o aktivnosti in vključevanju komunistov ter njihovi odgovornosti, poleg uresničevanja zakona o združenem delu so komunisti po gorenjskih občinah opozorili tudi na stanovanjsko problematiko, na neurejeno otroško varstvo, na neurejen položaj in razmere v zdravstvu, na pomen in smoter usmerjenega izobraževanja, več pozornosti pa so posvetili tudi tistemu delu resolucije, ki govori o usmeritvi ter neposrednih nalogah na področju družbenoekonomskih odnosov, mednarodnih odnosov in zunanje politike. Skratka, komunisti so na sejah občinskih konferenc pozitivno ocenili dosedanja prizadevanja, ki niso bila majhna ter se kritično ozrli na vse tiste probleme, ki so ovira za nadaljnji razvoj, z željo, da bi prav kongres v Ljubljani postavil nadaljnje trdne temelje in nadaljnjo usmeritev ter neposredne idejne in politične naloge družbene preobrazbe. D. Sedej ■ Petkrat letno v kinodvorano Po letu 1960, ko je začela tele vizija pridobivati vedno več naročnikov in gledalcev — danes ima skoraj vsako gospodinjstvo svoj televizor — se je število obiskovalcev slovenskih kinematografov zmanjšalo za polovico. Ugotavljajo, da je med obiskovalci kinematografov večje zanimanje za domače filme kot za tuje, ki jih je sicer na sporedih znatno več. V Sloveniji imamo 189 kinematografov, ki so leta 1976pripravili 59.950 filmskih predstav, od tega le 7 odstotkov predstav domačih filmov. V poprečju si Slovenec letno ogleda 5 predstav, zasedenost dvoran pa je 48-odstotna. Naša slovenska kinematografija pa očitno ne napreduje, saj je leta 1976 Slovenija pripravila tri barvne celovečerne filme ter petnajst kratkih filmov, kar je toliko kot leta 1974. V Sloveniji 906 samoprispevkov Delovni ljudje m občani Slovenije že vrsto let s samoprispevki sodelujejo pri izboljšanju pogojev za zadovoljevanje skupnih potreb v občini in v krajevni skupnosti. Predvsem namenjajo denar za ureditev komunalnih problemoi in kulturnoprosvetnih težav. Večje objekte kot so vrtci, šole in zdravstvene ustanove sofinancirajo občine, manjše pa z denarjem, materialom in prostovoljnim delom zgradijo sami občani. S samoprispevki smo v Sloveni-niji začeli leta 1960, vedno več pa jih je bilo predvsem po letu 1965. Od 1975. do 1976. je bilo v Sloveniji 250 samoprispevkov, večinoma v krajevnih skupnostih. Za več krajevnih skupnosti je bilo le 36 samoprispevkov in v občinah je bilo 75 samoprispevkov. Skupaj je bilo do konca 1976. leta 906 samoprispei kov. K. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Modne, elegantne in praktične ženske obleke za spomlad dobite v prodajalnah Triglav konfekcije v Kranju, Tržiču in Kamniku Zakaj v podaljšanem bivanju? V Sloveniji je v lanskem šolskem letu bilo v organiziranem šolskem varstvu, v oddelkih podaljšanega bivanja več kot 25.000 otrok ali 12 odstotkov vseh šolskih otrok. Oddelke podaljšanega bivanja je imela vsaka tretja šola, število teh oddelkov pa neprestano raste, kar kaže na potrebe po družbenem varstvu in vzgoji otrok. V podaljšanem bivanju so učenci največ zaradi zaposlenosti staršev, takšnih je kar 57 odstotkov. 23 odstotkov otrok je v teh oddelkih zaradi tega, ker potrebujejo učno pomoč, skoraj 70 odstotkov vseh učencev pa preživi v oddelkih podaljšanega bivanja več kot štiri ure dnevno. Največ oddelkov je v učilnicah, kjer sicer poteka pouk, le petina oddelkov ima posebne prostore. Pouk v dveh izmenah ima 27 odstotkov oddelkov osnovnih šol, kvaliteta vzgojnoizobraževalnega dela pa največkrat trpi zaradi precejšnje fluktuacije kadra. V lanskem šolskem letu je bilo med 1254 učitelji, ki vodijo oddelke podaljšanega bivanja, 23 odstotkov učiteljev rednega pouka in 20 odstotkov neustrezno usposobljenih. Letos je v Sloveniji v podaljšanem bivanju in v celodnevni šoli 37.000 učencev, vsako leto je v novih šolskih oblikah 22 odstot kov učencev več, kar kaže na to, da vzgojnoizobraževalni sistem doživlja sicer umirjeno, a vendarle novo preobrazbo. SGPGradl^nec Kranj kadrovsko socialna služba na podlagi sklepov pristojnih samoupravnih organov objavlja prosta dela in naloge za: 1. TOZD Industrijske in nizke gradnje Kranj 2 KV ZIDARJEV — poklicna šola z zaključnim izpitom in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu 2 KV TESARJEV — poklicna šola z zaključnim izpitom in zdravstvena sposobnost za dem vpoklicu 3 KV ŽELEZOKRI VC EV — pnfcKrra šola z zaključnim izpitom in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu OBRAČUNSKEGA TEHNIKA — gF—tehnična šola z opravljenim strokovnim izpitom 2. TOZD Industrijske in nizke gradnje Javornik 5 PU TESARJEV — tečaj za priučenega delavca z izpitom in zdravstvena sposobnost za delo vpoklicu 5 KV TESARJEV — poklicna šola z zaključnim izpitom in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu 2 K V TESARJEV — poklicna in tečaj za VK ter zdravstvena sposobnost za delo v poklicu 5 VK ZIDARJEV — poklicna in tečaj za VK ter zdravstvena sposobnost za delo v poklicu 3. TOZD Stanovanjske in visoke gradnje Kranj S PU TESARJEV — tečaj za priučenega delavca z izpitom in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu 3 PU ŽELEZOKRI VCE V — tečaj za priučenega delavca z izpitom in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu 5 KV TESARJEV — poklicna šola z zaključnim izpitom in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu 4 KV ŽELEZOKRI VC EV — poklicna šola z zaključnim izpitom in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu 2 GRADBENIH DELOVODIJ — gradbena delovodska šola z zaključnim izpitom in 2 leti delovnih izkušenj 2 OBRAČUNSKIH TEHNIKOV — gradbena tehnična šola z opravljenim strokovnim izpitom VODJE OBRAČUNSKE ENOTE I — gradbena tehnična šola z opravljenim strokovnim izpitom in 3-letnimi delovnimi izkušnjami 4. TOZD Stanovanjske in visoke gradnje Jesenice 1 GRADBENEGA DELOVODJA — gradbena delovodska šola z zaključnim izpitom in 2 leti delovnih izkušenj 1 ŠOFERJA KOMBIJA — KV delavec prom. strok. C kategorije 5. TOZD Strojno kovinski obrati Kokrica sektor II Jesenice 1 KV STRUG A RJA — kovinska poklicna šola — dvomesečno poskusno delo sektor I Kranj 1 KV MEHANIKA — poklicna šola z 2 letoma prakse pri popravilih TGM in kamionov 12 ŠOFERJEV — K V delavec prom stroke C — E kategorije 2 STROJNIKOV TGM — poklicna šola za strojnike TGM in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu SKLADIŠČNIKA TOZD — trgovska šola kovinske smeri OBRAČUNSKEGA TEHNIKA — ekonomska srednja, upravno-administrativna ali komercialna šola AVTOELEKTRICAR — KV avtobčar ja 6. TOZD Lesni obrati Kokrica 1 KV GATERISTA — poklicna šola in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu 3 KV TESARJEV — poklicna šola z zaključnim izpitom in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu TEHNOLOGA - KALKULANTA — tehnična gradbena šola, lesna tehnična šola s 3-letnimi delovnimi izkušnjami 2 KV MIZARJEV — poklicna šola in zdravstvena sposobnost za delo v poklicu 7. TOZD Projektivni biro Kranj PROJEKTANTA III — tehnična gradbena šola z zaključnim izpitom 8. Delovna skupnost skupnih služb Kranj 2 SAMOSTOJNIH KNJIGOVODIJ TOZD — srednja ekonomska šola in 3 leta delovnih izkušenj v finančni stroki REFERENTA PLAČILNEGA PROMETA — srednja ekonomska šola in 2 leti delovnih izkušenj v finančni operativi MATERIALNEGA KNJIGOVODJE — srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj SOCIALNEGA DELAVCA — višja šola za socialne delavce in dve leti delovnih izkušenj Prijave z dokazili o strokovnosti in delovnih izkušnjah morajo biti vložene v 15 dneh po objavi v časopisu pod točko 1, 3, 5, 6, 7 in 8 na naslov: SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1, Kranj pod točko 2 in 4 pa na naslov: SGP Gradbinec Kranj - Jesenice, H. Verdnika 38. Glas posameznika ne seže daleč Bolj povezano tržiško gospodarstvo bi veliko več pomenilo doma in na tujem, razen tega pa bi se lažje otepalo težav, ki niso lahke in nepomembne — O inovacijah marsikje še razmišljali niso — Prožnejši zunanjetrgovinski režim za tistega, ki veliko izvaža tudi za ceno manjšega dohodka Tržič — V tržiški občini so ocenili prvi dve leti uresničevanja srednjeročnega razvojnega programa do leta 1980 in bili pri tem posebej pozorni na leto 1977. Se posebej kaže izpostaviti razprave na zadnjih zasedanjih skupščine in občinske konference ZKS, ki sta bili pretekli teden. Oba organa sta opozorila na pozitivna gibanja v gospodarstvu tržiške občine, ki so pomemben prispevek k uresničevanju ciljev na ravni republike. Predvsem ne gre prezreti visoke stopnje vključevanja tržiškega gospodarstva v zunanjetrgovinsko menjavo, saj je tako predlanskim kot lani izvoz presegel uvoz. Takšno usmeritev terja značaj tržiške industrije, ki je predelovalna in zato izvoz pogojuje uvoz reprodukcijskega materiala, ki ga doma ni najti ali pa je slabše kvalitete. Izvozna usmeritev zmanjšuje dohodek, obenem pa terja izredno produktivnost dela ter kvaliteto, sicer na tujem trgu ni kaj dosti iskati. Gospodarstvu je v teh dveh letih uspelo brzdati zaposlovanje in ga zadrževati v planiranih okvirih, dvigniti kvalifikacijsko sestavo zaposlenih in obdržati najrazličnejše oblike porabe na nižji stopnji, kot pa je naraščala novoustvarjena vrednost. So pa področja, kjer je zagon tržiškega gospodarstva zastal. Gospodarska rast predlanskim in lani ni dosegla planiranih šestih odstotkov. Zavore so se pojavile pri investicijah v osnovna sredstva. Le 120 milijonov dinarjev je bilo v teh dveh letih potrošenih zanje, čeprav je iztrošenost osnovnih sredstev velika. Pogosto je zmanjkalo idej. Prav tako se komaj splača govoriti o inovacijski dejavnosti. Le dobrih 26 odstotkov združenega dela ima pravilnike o inventivni dejavnosti, v zadnjih petih letih pa je bilo zabeleženih le 52 predlogov za tehnične izboljšave, od tega jih je bilo kar 42 v eni organizaciji združenega dela. Vsi predlogi izboljšav so se nanašali na tehnične in tehnološke izboljšave, ni pa bilo novosti pri organizaciji dela in drugih področjih. Pogosto omenjano je tudi zmanjševanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva, vendar bolj na rovaš najrazličnejših oblik porabe in združevanja denarja na ravni republike, medtem ko poraba v občini ne prehiteva rasti družbenega proizvoda. Posledica tega je slabša gospodarska moč in pešanje vlaganja v opremo ter tehnologijo. S tem so povezana tudi vprašanja, koliko strokovnih kadrov lahko dobijo v tržiški občini doma, zakaj številni odhajajo, kam se usmerja šolajoča se mladina, in — Slovenija v zadnjih treh letih Naložbe v energetiko Investicijska aktivnost v Sloveniji je bila najbolj intenzivna v letu 1975, nekoliko manj pa v letu 1976, v obeh letih pa je pomembno vplivala na skupno gospodarsko rast. Hitreje so naraščala vlaganja v osnovna sredstva in v skupnih investicijah dosegla 82 odstotkov, investicije v obratna sredstva pa so se za več kot polovico znižale. V skupnih naložbah obsegajo investicije združenega dela 88 odstotkov, rast teh naložb pa zadnja leta upada, še posebno v primerjavi z drugimi republikami. Po poprečni letni stopnji rasti investicij od leta ^ 1974, ko so obsegale 28 odstotkov, je bila Slovenija na drugem mestu za Srbijo, leta 1976 beleži Slovenija le 12-odstotni porast investicij v osnovna sredstva združenega dela in je tako na zadnjem mestu. V Sloveniji je bilo potrebno v zadnjih treh letih vložiti v osnovna sredstva 1,7 dinarjev, da bi se družbeni proizvod povečal za 1 dinar, vendar pa se je učinkovitost investicij leta 1976 poslabšala, saj je bilo treba za povečanje enote družbenega proizvoda investirati 2,6 dinarjev. Na to so vplivali številni ekonomski dejavniki, med katerimi je tudi slabo projektiranje investicij, predvsem pri pripravi in realni oceni za pravilno investicijsko odločitev.To je vplivalo tudi na precejšnjo prekoračitev rokov izgradnje. Delež investicij v študije, projekte in analize se sicer veča, je pa še vedno nizek v primerjavi z ostalimi sestavinami tehnične strukture. Na slabšo učinkovitost vpliva tudi podaljševanje trajanja investicijske izgradnje, saj je poprečna dolžina trajanja investicijske dobe v letu 1976 znašala tri leta in pet mesecev, medtem ko v letu 1974 le 2 leti in 11 mesecev. Več je bilo objektov, ki so bili ob koncu leta nedokončani, ter objektov, katerih gradnja se je začela pred letom 1976. Med najpomembnejšimi vzroki za zmanjševanje gospodarske učinkovitosti pa so prav gotovo večja vlaga- Slovenija je v zadnjih letih največ vložila v gospodarsko infrastruktu ro, znatno več kot prejšnja leta v energetiko, precej pa tudi v vodno gospodarstvt) in promet. nja v kapitalno intenzivne panoge, ki na rast družbenega proizvoda vplivajo šele dolgoročno. To so energetika, vodno gospodarstvo in promet. Dober razvoj je že dosegla energetika, saj se je njen delež od leta 1974 zelo povečal, od 16 odstotkov na 28 odstotkov in dosegel 1976. leta 45 odstotkov industrijskih investicij. Vodno gospodarstvo je napredovalo počasneje, v prometu pa dobiva največji pomen izgradnja cest in plinovodnega omrežja. Razen teh so prednostna področja še surovinske panoge industrije ter nekatere panoge predelovalne industrije zaradi usmeritve v izvoz in predelavo hrane. Zaradi zmanjšanja akumulativne sposobnosti organizacij se je delež samofinanciranja precej spremenil, kajti porasla so izplačila iz kreditov, s čimer so krediti v Sloveniji postali glavni vir financiranja investicij. D. S. koliko dobrih planov kadrovskih potreb sploh v občini imajo ... Tako skupščina kot partijska konferenca sta skušali najti odgovore na vprašanja in pota izhoda iz zagat, ki največkrat niso enostavne. Precei načelne, vendar pomembne in uresničljive so ugotovitve, da je treba povsod v združenem delu oživiti odbore za stabilizacijo, da je treba v kali zatrteti kali nazadovanja in več vlagati v tehnologijo ter opremo. Bogatejše in prodornejše naj postajajo ideje pri snovanju razvoja, ki ne sme postati igračka naključja, več besed in dejanj pa zasluži inovacijska in izumiteljska dejavnost, kar je naloga združenega dela, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in delegatskih organov, še posebno zbora združenega dela ter organov družbenopolitične skupnosti z izvršnim svetom na čelu. V občini in izven nje tičijo vzroki za poglobljene razprave o gospodarjenju v tržiški občini. Nevzdržno je, da visoke carine in pretirane omejitve uvoza najnujnejšega materiala, brez katerega bi stroji utihnili, tepejo tiste kolektive, ki veliko izvažajo. Pekova prodajna organizacija je lani izvozila tri četrtine vse jugoslovanske izvožene obutve, pa ima vseeno težave pri uvozu* Se posebno tekstilcem se zdi nerazumljivo, da kljub obilici izdelkov te panoge rastejo v državi novi in novi obrati, trgi v posameznih predelih države in zunaj pa se zapirajo. Vedno višjo raven dosegajo najrazličnejše zakonske in druge s sporazumi dogovorjene dajatve. Marsikaj pa se da premakniti tudi »doma«. Pogosteje kot doslej bo treba pogledati izza tovarniških plotov in se dogovarjati ter sodelovati ne oziraje se strogo na panogo. Številni problemi so skupni in združen glas o njih bi segel dlje skupna akcija pa bi bila učinkovitejša. Tudi investicije so razdrobljene Računski center, industrijska cona m druga področja ponujajo skupne delo. Peko in BPT že orjeta ledino, lahko pa bi jima sledili še druci recimo razdrobljena kovinskoprede-lovalna industrija. Seveda pa ,e osnova zagotoviti dovolj dela ui ustvariti takšne samoupravne in druge pogoje, da bo lahko človekova ustvarjalnost izrazitejša! J- Košnjek Gorenjski sejem Kranj išče za čas sejemskih prireditev dve čistilki Ponudbe pošljite na upravo Gorenjskega sejma, Kranj, Staneta Zh" garja 27. Alpetourova temeljna organizacija združenega dela Krm.,nt gradi na 1'nm »*ovem nove mehanične delavnice ta tovornjak* in avtobus,- Foto: r. rerdan Alpetour gradi na Primskovem Kranj - Alpetourova temeljna organizacija združenega dela Remont Kranj je začela graditi v komunalni coni na Primskovem nove mehanične delavnice za avtobuse m tovornjake. Ze januarja so na gradbišču zabrneli stroji, ki bodo utihnili oktobra, ko se bodo Alpetourovt mehaniki iz sedanjih zastarelih in tesnih delavnic na Žanovi ulki preselili v nove, modernejše in prostornejše. S tem bo tudi konec nejevolje, ki se je pogosto pojavljala med delavci zaradi skrajno slabih prostorov in odlašanja z gradnjo Precejšnja sredstva bodo potrebna za novogradnjo. Alpetourova delov na organizacija promet bo zagotovila 30 odstotkov sredstev, 70 odstotkov gradnje, ki bo veljala dobrih pet milijard starih dinarjev, pa krije banka s posojilom. Alpetour je gradnjo zaupal Gradisovemu toidu na .Jesenicah in gradbenemu podjetni iz Nove Gorice, ki uporablja pri gradnji posebne montažne elemente Temeljna organizacija združenega dela Remont si je na Primskovea v komunalni coni zagotovila 8AV kvadratnih metrov zemljišča. Letos nja novogradnja bo zavzela 4200 kvadratnih metrov. Do oktobra nameravajo zgraditi pet objektov servisno halo, avtopralnico in prx>. st,»r za tehnične preglede, upravno /a-radbo. vratarnico in vhodno rampo ter skladišče lahkovnetljivih tekočin. Sčasoma pa se bodo ten objektom pridružili še drugi, sedann pa se bodo sprostili za druge dt javnosti jk T Razstava Štefana Simoniča Glas — 5. stran V petek, 31. marca, bodo v trži-škem paviljonu NOB odprli razstavo ,del kranjskega slikarja in grafika Štefana Simoniča, ki je sicer doslej precej razstavljal doma in v tujini, v Tržiču se. pa tokrat prvič predstavlja s samostojno razstavo svojih del. Dolga leta se je Simonič ukvarjal z upodabljanjem etnografskih elementov, ki jih je srečeval na starih skrinjah in preslicah. Posnel jih je in preoblikoval po svoje, upodabljal v različnih kombinacijah na grafičnih listih preteklega obdobja. Poleg Črnobelih lesorezov ustvarja avtor predvsem barvne linoreze in eksli-brise. V zadnjem času se ukvarja z barvnimi linorezi v tolikšni meri, da je ob njih dosegel ne samo tehnično dovršenost, marveč tudi svojstveno likovno govorico, ki je postala posebno značilna v zadnjih dveh letih. Na grafičnih listih nam sedaj Simonič približuje de.tajle iz slovenske kmečke arhitekture, prvine, ki se pojavljajo na šupah in skednjih, na kozolcih in podih, kjer se prepleta tramovje z letvami, kjer se pojavlja razpadajoč les in njegova značilna struktura. Te elemente s kmečkih gospodarskih stavb avtor po svoje oblikuje in jih sestavlja, z njimi docela napolni grafične ploskve svojih barvnih linorezov, da nastane trdna arhitektonska kompozicija, ki ima svoj ritem in svojo barvitost. Poleg kompozicije je še posebej izrazita in značilna struktura posameznih ploskev in ploskvic, ki se nizajo druga ob drugi, so pa vendar med seboj ostro ločene s poudarjenimi vertikalnimi, vodoravnimi in diagonalnimi črtami in robovi. Tu in tam nam uspe ob pazljivem ogledovanju posameznih ploskev celo razbrati, da se med latami in tramovi po kozolcih sušijo različni poljski pridelki, seno in krma. Simoničevi barvni linorezi so zaradi svojih skladnih rdečih, črnih in belih ploskev ne samo zanimivi, marveč tudi dekorativni in lepi. Videti jim je, da je avtor želel izraziti svojo misel s pretehtano kompozicijo in plemenitimi barvnimi odtenki. Predvsem pa nam ti barvni linorezi predstavljajo svojega avtorja s svojstveno likovno govorico, ki je postala zanj na moč značilna. Razstava bo odprta ob 18. uri in bo na ogled do 18. aprila vsak dan od 16. do.18. ure. S. R. PRED REVIJAMI ŠOLSKIH PEVSKIH ZBOROV Kranj — V počastitev dneva mladosti bosta Glasbeni center in Zveza kulturnih organizacij Kranj tudi letos organizirala že tradicionalno revijo šolskih pevskih zborov. Na revijah bodo peli zbori osnovnih šol, Posebne šole, Glasbene šole in Gimnazije. Revije bodo 10. maja ob 17. uri v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju, 14. maja ob 16. uri v avli osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah in 19. maja ob 17.30 v osnovni šoli Lucijana Seljaka v Stražišču. p. L. KONCERT GLASBENE ŠOLE Jesenice - Učenci Glasbene šole Jesenice so pretekli četrtek izvedli koncert. V osrednji točki sta pri klavirju nastopili Ksenija Pejič in Nada Savor, ki sta pred nedavnim uspešno nastopili na sedmem tekmovanju učencev glasbenih šol Slovenije. Na koncertu so nastopili tudi učenci godalnega oddelka Glasbene šole Jesenice. J. R. RAZSTAVI IN KONCERT MARIBORSKEGA KVINTETA TROBIL V Kranju bodo v sredo, 5. aprila, ob 17.30 uri v galerijskih prostorih Prešernove hiše odprli razstavo del kiparja Lojzeta Čampe. Ob 18. uri pa se bo v galeriji Mestne hiše predstavil s kompozicijami v akrilu akademski slikar Henrik Marchel. Kulturni večer bo sklenjen s koncertom Mariborskega trobilnega kvinteta, ki bo bo 18.30 uri v Renesančni dvorani izvajal skladbe CJau-dia Menilo da Coreggia, Constanco Ategnatija, Samuela Scheidta, Hanrvja Purcella in V. Zvereva. V kvintetu igrajo profesionalni glasbeniki: Vili Petrič, Jože Žitnik - trobenta, Karel Bradač - rog, Marjan Stropnik — trombon in Darko Rošker - tuba. Za ljubitelje glasbene umetnosti bo poslušanje te zvrsti glasbene umetnosti prijetno in svjevrstno doživetje. P. L. RAVBARSKI CESAR V RIBNEM V soboto, 1. aprila, ob 19. uri bo v Ribnem gostovala dramska skupina kulturno umetniškega društva Ivan Tavčar iz Poljan s predstavo, z igro Ravbarski cesar, ob 19.30 pa gostuje v okviru kulturne akcije za delovne kolektive gledališče Tone Čufar z Jesenic v osnovni šoli Bohinjska Bistrica s komedijo Hvarčanka. V nedeljo, 2. aprila, ob 19.30 pa se bodo Jeseničani predstavili tudi v Bohinjski Češnjici. J. R. KONCERTA PEVSKIH ZBOROV Lesce, Stražišče - Drevi ob 19. uri bo v osnovni šoli koncert domačega pevskega zbora Svoboda Lesce, ki ga že vrsto let vodi Karel Boštjančič. V soboto ob 20. uri pa se bo v šoli v Stražišču predstavil s sporedom slovenskih narodnih in umetnih pesmi Akademski komorni zbor iz Kranja z zborovodjo Matevžem Fabijanom. H. J. JUTRI MISOLOVKA PRI SV. DUHU Sv. Duh — Jutri ob 19.30 gostujejo v kulturnem domu člani kulturno umetniškega društva Dobrava Naklo s kriminalko Agathe Cri-stie Mišolovka. Za zdaj so se dvakrat že predstavili na domačem odru v Naklem, s predstavo pa so gostovali v Podbrezjah, na Kdkrici in v Vodicah, v aprilu pa nameravajo še gostovati po nekaterih gorenjskih krajih. Delo je režiral Mirko Cegnar, scena pa je delo Saša Kumpa. Janez Kuhar PREMIERA MLADINSKE IGRICE Radovljica — Linhartov oder mladih, ki deluje v okviru Kultur-noumetniškega društva Radovljica, pripravlja za drevi ob 19. uri pre-miero mladinske igre Kraljevi smetanovi kolački. Pripravili jo bodo skupaj z osnovno šolo v avli osnovne šole Antona Tomaža Linharta v Radovljici. Mladi radovljiški igralci se bodo predstavili s hudomušnim delom, ki je prav gotovo vredno ogleda. Igrico je režirala Alenka Bole-Vrab-čeva, sceno in kostume pa je zasnovala Irena Leljeva. D. S. RAZSTAVA BONU A CEHA Radovljica — V petek, 31. marca, bodo v Šivčevi hiši v Radovljici odprli slikarsko razstavo Bonija Ceha, ki je samostojno že razstavljal na Bledu in v Ljubljani ter sodeloval na razstavah doma in v tujini. Za svoja dela; ki jih odlikuje svežina in tonska raznolikost, je prejel III. nagrado na Ex Tempore v Piranu ter posebno nagrado na razstavi v San Benedetto leta 1976. Slikar večinoma obravnava človeško figuro v sožitju barv in ploskev, ki izpričujejo avtorjevo razumevanje in odzivnost za osnovna vprašanja človekovega bivanja. UKVARJA SE s platni, grafiko in malo plastiko. Zanimiva razstava Bonija Ceha bo v Radovljici odprta do 23. aprila. D. s. Pionirska knjižnica Znameniti danski pravljičar Hans Christian Andersen se je rodil 2. aprila 1805. leta. V spomin nanj bomo v sredo, 5. aprila 1978, v pionirski knjižnici pripravili srečanje s pesnikom, pisateljem in urednikom JOZETOM SNOJEM. Jože Snoj se je rodil 17. marca 1934. leta v Mariboru. Diplomiral je iz slovenske in svetovne književnosti na univerzi v Ljubljani. Zdaj je urednik v Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Bralci Pionirja ga poznajo kot »STRICA PIPO« - urednika LITERARNIH IGRIC. V svojih pesmih za otroke je vesel in zvedav, kot so bili njegovi otroci, ob katerih so pesmi nastajale. V povestih je marsikje tudi kaj žalostnega in celo grozljivega, vendar se na koncu vse dobro izteče. Naj naštejem njegova mladinska dela: povest BARABAKOS IN KOSI. pesmi LAJNA DRAJNA, STOP ZA PESMICO. Za fantazijski roman AVTO-MOTO MRAVLJE in prisrčno zbirko PESMI ZA PUNČKE je dobil tudi LEVSTIKOVO NAGRADO, priznanje, ki ga založba Mladinska knjiga že osemindvajset let daje sodelavcem, pisateljem, pesnikom in ilustratorjem za najvidnejše dosežke pri ustvarjanju. Če so vam torej Snojeve pesmi in povesti všeč in če si želite srečanja z njim, pridite v sredo, 5. aprila 1978, ob 17. uri v PIONIRSKO KNJIŽNICO. Knjižnica bo tedaj za izposojo zaprta. VABLJENI! Biro za urbanizem in stanovanjsko poslovanje Delovna skupnost strokovnih služb, Jesenice, Cesta maršala Tita 18 objavlja prosta dela in naloge knjigovodje — analitika Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima dokončano srednjo strokovno šolo ekonomske ali komercialne smeri, 2. da ima najmanj 1 leto delovnih izkušenj v knjigovodstvu, — prednost imajo kandidati z znanjem knjiženja na ASCOTA stro-jih — poskusno delo je predvideno in traja en mesec Kandidati naj svoje pismene prijave z vsemi potrebnimi dokazili o strokovnosti in praksi pošljejo na naslov najpozneje do 15. aprila 1978. Odbor za medsebojna delovna razmerja pri OSNOVNI ŠOLI SIMON JENKO KRANJ razpisuje prosta dela in naloge socialnega delavca za nedoločen čas Pogoj: končana višja za socialne delavce. Nastop dela 1.5.1978 skusno delo 2 meseca. Prijave z ustrezno dokumentacijo pošljite na gornji naslov v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire najkasneje v 15 dneh po končanem razpisnem roku. šola Po- Odbor za medsebojna razmerja delavcev DS SS pri Almiri alpski modni industriji Radovljica razpisuje za prosta naslednja delovna opravila in naloge: - SALDAKONTISTA FINANČNE OPERATIVE Kandidat za opravljanje te naloge mora izpolnjevati naslednje pogoje: da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri, da ima najmanj dve leti delovnih izkušenj v knjigovodstvu s sposobnostjo komercialnega poslovanja; - FINANČNEGA KNJIGOVODJE Kandidat za opravljanje te naloge mora izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri, da ima najmanj dve leti delovnih izkušenj v knjigovodstvu; - KNJIGOVODJO 2IRO RAČUNOV Kandidat za opravljanje te naloge mora izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima srednjo izobrazbo ekonomske ali upravne smeri, da ima najmanj dve leti delovnih izkušenj v knjigovodstvu; - STROJNEGA KNJIGOVODJE Kandidat za opravljanje te naloge mora izpolnjevati še naslednje pogoje: da ima srednjo izobrazbo ekonomske smeri, da ima najmanj eno leto delovnih izkušenj, tečaj st-ojnega knjiženja za ascota stroje. Kandidati za objavljene delovne naloge naj dostavijo prijave z navedbo dosedanjih zaposlitev in zadnje šolsko spričevalo v 15 dneh od dneva objave na naslov: OMRD DS SS ALMIRA Radovljica, Jalnova 2. Vse kandidate bomo o izidu objave obvestili najkasneje v 15 dneh po izvedenem postopku o izbiri kandidatov. Cenjene goste obveščamo, da bo gostilna ALEŠ na Bregu ob Savi zaradi adaptacije zaprta do vključno 22. aprila 1978. Kulturni seminar v Bohinju Kranj — Konec minulega tedna, 25. in 26. marca, je bil v Bohinju seminar za kulturne delavce ZSMS kranjske občine, ki sta ga vodila direktor Prešernovega gledališča. Jaka Kurat in sekretar zveze kulturnih organizacij Kranj Janez Eržen. Na seminarju je bilo veliko govora o kulturi in o njeni vlogi v vsakda- 96 prireditev v jeseniškem gledališču Jesenice — Amaterski igralci jeseniškega gledališča Tone Čufar so lani pripravili ponovitvi dveh predstav iz prejšnje sezone. Z njima so se ponovno predstavili štirinajstkrat, naštudirali pa so tudi štiri premiere s 35 predstavami ter štiri recitale. Lani je v amaterskem gledališču gostovalo tudi 12 tujih gledališč in folklornih ansamblov, sicer pa je bilo v dvorani gledališča še 31 ostalih prireditev. Posamezno prireditev si je v poprečju ogledalo 161 gledalcev, medtem ko je bilo na gostujočih predstavah poprečno 243 gledalcev. Amaterske dramske skupine, ki delujejo v okviru kulturnih društev po krajevnih skupnostih pa so imele devet premier s 35 predstavami. MANJ OBISKOVALCEV Jesenice — Jeseniška občinska matična knjižica ima oddelek za odrasle in pionirski oddelek. Lani je posodila skoraj 57.000 knjig, kar je manj od načrtovanih. V primerjavi z letom prej je sicer posodila 1600 knjig več, vendar niso dosegli, da bi vsak prebivalec prebral vsaj dve knjigi letno. Manj knjig so v primerjavi z letom 1975 posodili v pionirskem oddelku, saj so si pred tremi leti sposodili 21.000 knjig, leto kasneje 13.800 knjig in lani 16.500 knjig. V primerjavi z letom 1976 pa je zelo upadel obisk v knjižici na Dovjem, v Kranjski gori in na Javorniku ter tudi v Podkorenu in v Žirovnici, medtem ko so si na Hru-šici sposodili 500 knjig več kot leto prej. OBISK KULTURNIH MUZEJEV Jesenice — Prešernovo rojstno hišo v Vrbi si je lani ogledalo 42.000 obiskovalcev ali več kot 8000 več kot prej. Finžgarjevo rojstno hišo v Do-slovčah pa je obiskalo 7000 obiskovalcev ali skoraj 2000 obiskovalcev več kot leta 1976. D. S. njem življenju. Med ljudmi se je v zadnjih letih začela vedno močneje odražati težnja po ustvarjalnosti in vplivanju na kulturna dogajanja. Začasna zaprtost in nezanimanje, ki ju je povzročila televizija, nista ostali brez posledic. V naši kulturni srenji je vse preveč ljudi, ki ne gredo s časom naprej, ki se še vedno zapirajo v nekaj, kar pa je že zdavnaj preživeto. Prihaja do nesporazumov med generacijami. »Vse prevečkrat začenjamo znova. Odkrivamo Ameriko, ki je že zdavnaj odkrita,« je med drugim dejal Jaka Kurat. Počasi je treba prodirati proti cilju. Pri tem pa ne smemo zanemarjati naše kulturne dediščine. Sleherno kulturno društvo mora skrbeti za nenehno ustvarjanje, boriti se mora za celovitost in proti prevladi človeške malomeščanske miselnosti. Vedno bolj se v naši kulturi naseljuje sentimentalizem, sovražnost, ki sili človeka v zmedenost, opolzkost, malomeščanstvo. Vrzeli so med animatorji in organizatorji kulturnega življenja. Organiziranja kulturne dejavnosti se ne smemo lotevati stihijsko, kot je zadnje čase že prišlo v navado. To moramo odpraviti s specializiranimi seminarji, ki obravnavajo izobraževalno plat vodenja in način izbire sodelavcev. Večji poudarek kulturni dejavnosti bi morali dati tudi v krajevnih skupnostih. Tako pa so vaške dvorane največkrat zaprašene, če pa predstava že je, v njej sedijo najpogosteje sorodniki in znanci igralcev. J. Narat Murka odprla vrata slušateljem politične šole Trgovsko podjetje Murka Lesce je povabilo na pogovor in na ogled prodajnih prostorov slušatelje dvomesečnega političnega tečaja slovenskih sindikatov — Izredno zadovoljni slušatelji POLITIČNI TEČAJ Lesce — Trgovsko podjetje Murka Lesce, ki sodi med organizacije združenega dela, ki so vedno pripravljene odpreti vrata za ogled trgovskih prostorov in za pogovor o svojih uspehih in tudi o težavah, je minuli teden sprejelo 50 slušateljev dvomesečnega političnega tečaja slovenskih sindikatov in zveze socialistične mladine. Mladi slušatelji, ki študirajo na Bledu, so si najprej ogledali prostore Murke, nato pa so se v družbenem centru v Lescah pogovarjali s predstavniki Murki ni h samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij o razvoju Murke včeraj, danes in jutri. Seznanili so jih o vključevanju Murke v družbeni razvoj občin Jesenice in Radovljica, o samoupravljanju, družbenopolitičnem življenju, pogovorili pa ao se tudi o investiciji, ki jo pripravlja Murka. V Lescah namerava v okviru samoupravnega sporazuma s trgovskimi in proizvodnimi slovenskimi organizacijami zgraditi trgovski center. Murka je ena redkih trgovskih organizacij, ki je našla neposredni stik s proizvodnjo in prav to ji je porok tudi za nadaljnji uspešni vzpon, ki ga gradi na dosedanjih uspehih. Murka je ubrala samosvoj in za zdaj edini, vzorčni poskus dohodkovnega povezovanja in združevanja dela in sredstev med trgovino in proizvodnjo. Delegati Murke in proizvodnih delovnih organizacij so podpisali sporazum, po katerem bodo zgradili sodobni nakupovalni center, Gorenjski še kako potreben, ki bo na 15.000 kvadratnih metrov površine. Sporazum pomeni trajno poslovno sodelovanje na družbenoekonomskih osnovan skupnega prihodka in skupnega dohodka. ŽITO LJUBLJANA TOZD Pekarna Kranj odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. štiri kvalificirane ali priučene delavce pekovske stroke 2. snažilke za čiščenje proizvodnih prostorov 3. kurjača — vzdrževalca Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še nasled nje: pod 1.: kvalifikacija ali polkvalifikacija; pod 2.: fizična sposobnost za opravljanje navedenih del, delo opravlja samo v popoldanskem času; pod 3.: kvalificiran električar z opravljenim izpitom za kurienie niz- kotlačnih kotlov. Za opravljanje vseh nalog delavci združujejo delo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo je dva meseca. S stanovanji ne razpolagamo. Prijave je treba vložiti v 8 dneh po objavi na upravi TOZD Pekarna Kranj, Dražgoska 8. se Delavski svet DO Tehnični biro Jesenice objavlja po sklepu 2. redne seje in na podlagi 76. člena statuta delovne organizacije in 52. člena zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela javni razpis za: 1. Individualnega poslovodnega organa — DIREKTORJA DELOVNE ORGANIZACIJE Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, se zahtevajo še naslednji pogoji: 1. visoka šolska izobrazba — dipl. ing. strojništva, dipl. pravnik ali dipl. ekonomist; 2. najmanj pet let prakse na delih, ki zahtevajo posebna pooblastila in odgovornosti; 3. aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika in pasivno znanje še enega tujega jezika; 4. posebni strokovni izpit za delo pri zunanjetrgovinskih poslih, 5. ustrezne družbenopolitične in moralno-etične vrednote. Individualni poslovodni organ se imenuje za dobo 4 let. 2 dela in naloge RAČUNOVODJE Zahtevajo se naslednji pogoji: 1. višja šolska izobrazba ekonomske smeri in 2 leti prakse; 2. srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 8 let delovnih izkušenj na enakih ali podobnih delih; 3. usposobljenost za opravljanje finančnih poslov v zunanji trgovini; 4. pasivno znanje tujega jezika. Mandatna doba za opravljanje razpisanih del in nalog je 4 leta. 3. dela in naloge STROKOVNEGA SODELAVCA (SVETOVALCA) ZA TEHNIČNE IN ZUNANJETRGOVINSKE POSLE Zahtevajo se naslednji pogoji: 1. dipl. ing. strojništva, 2. najmanj pet let delovnih izkušenj na podobnih delih ali K) let kot dipl. inženir; 3. posebni strokovni izpit za delo pri zunanjetrgovinskih poslih; 4. aktivno znanje nemškega jezika in angleščine, pasivno znanje tretjega tujega jezika. Mandatna doba za opravljanje razpisanih del in nalog je 4 leta. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtev za opravljanje razpisanih del naj kandidati pošljejo na naslov: DO TEHNIČNI BIRO JESENICE, Titova 22 z navedbo na ovojnici, za katera razpisana dela se prijavljajo. Rok za prijavo je 30 dni od razpisa. Izbira kandidatov bo opravljena najkasneje v 30 dneh po poteku razpisanega roka. Kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni. 2e peto leto organizirata dvomesečne politične tečaje slovenski sindikati in zveza socialistične mladine. Zdaj poteka že petnajsti izobraževalni tečaj, v vseh dosedanjih pa se je usposobilo 600 slušateljev iz 450 delovnih organizacij Slovenije. Tečaj so vsa leta prej organizirali v Kočevju in v Dolenjskih toplicah, zdaj pa so se preselili v hotel Svoboda na Bledu, kajti kolektiv hotela Svoboda nudi najboljše možnosti za delo in študij. V sedanjem političnem tečaju je 50 slušateljev, ki so iz 40 delovnih organizacij iz vse Slovenije. Večina jih je iz neposredne proizvodnje, največ jih ima poklicno šolo. To so člani različnih samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij, ki so jih izbrale delovne organizacije kot najbolj prizadevne in aktivne. Na tečaju obravnavajo šest vsebinskih vprašanj, in sicer samoupravljanje, gospodarjenje, vlogo političnih organizacij, praktično delo med ljudmi, sodobne sociološke probleme človeka ter prirejajo obiske in oglede delovnih organizacij in razgovore s samoupravnimi in političnimi organizacijami. Obisk v Murki je sodil v njihov redni program. Obiskali so veleblagovnico Jesenice, trgovske prostore v Radovljici ter se pogovarjali z vodilnimi delavci Murke. Obiskati nameravajo tudi Železarno Jesenice, kulturno-zgodovinske znamenitosti Radovljice, Begunj in delovni kolektiv v Kranju. BESEDA SLUŠATELJEV V__J Mladi iz sindikalnega tečaja so bili z obiskom in s pogovorom v Murki nadvse zadovoljni, tudi zato, so dejali, ker so se lahko s predstavniki Murke odkrito pogovorili o problemih, ki so ovira pri vsakdanjem delu trgovskega podjetja. Takšnih organizacij, kjer bi lahko našli tako pristen in neposredni stik z vodilnimi delavci, je malo, so povedali, zato jim bo prav Murka ostala v lepem spominu. Majda Hercog, simpatična in sposobna mlada sindikalna delavka, zobotehnica, prihaja iz Zdravstvenega doma Sevnica. Bila je že sekretarka aktiva ZK, pet let je predsednica osnovne organizacije sindikata: »Z veseljem sem prišla na tečaj, kajti dobrodošlo mi bo znanje, ki si ga bomo pridobili. Tečaj je zahteven, poleg predavanj bomo morali napisati 14 seminarskih nalog. Posebno pa smo slušatelji zadovoljni zato, ker je tečaj dobro pripravljen, s sposobnimi predavatelji in se tako resnično marsičesa naučimo.« Viljem Bedek je delavec organizacije Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana, sekcije za vleko: »Sam sem z veseljem prišel, saj je znanje o aktualnih problemih družbenopolitičnega in samoupravnega življenja koristno za slehernega, ki hoče v delovni organizaciji aktivno delati.« Boris Krašovec je delavec Industrije usnja Vrhnika: »Iz naše delovne organizacije so se trije že udeležili tečaja, sam pa z zanimanjem sledim predavanjem. Prav gotovo je pomen dodatnega izobraževanja taksen, da bi morali povsod stremeti za tem, da se čimveč mladih usposablja, saj ima s tem neposredne koristi sleherna delovna organizacija.« Mladi pa niso govorili le o korist nosti tečaja, zelo kritično so se ozrli na aktivnost mladih v organizacijah nasploh, na aktivnost, ki jo včasih resno ovira nerazumevanje delovnih organizacij za takšne izobraževalne oblike, ki so nesposobne dojeti, da tečajniki ne posedajo le na stolih, temveč dokazujejo na tečajih tudi svoje znanje. Leto pa koristno pre naša jo v prakso povsod tam, kjer delajo in se samoupravno udejstvu-jejo. Obisk slušateljev v delovnih organizacijah pa je delovnega značaja, saj se tako neposredno seznanjajo s prakso; obisk v Murki pa je bilo še posebno prijetno doživetje, saj jim je ta delovna organizacija na široko odprla svoja vrata. Obnovitvena dela v nekdanji kmetijski šoli v Poljčah bodo stekla že letos. — Foto: J. Zaplotnik Komu opuščene šole? V radovljiški občini vrsta opuščenih šolskih zgradb, ki jih osnovne šole niso sposobne vzdrževati — Šola v Poljčah namenjena otroškemu in mladinskemu turizmii, učencem ŠC Radovljica in krajevni skupnosti Begunje Radovljica — Podobno kot v vseh gorenjskih občinah, so tudi v radovljiški pred leti začeli opuščati nekatere stare osnovne šole. Razlog je bil v glavnem ta, ker so v večjih središčih zrasle lepe, sodobne šole, prirejene za današnji način pouka. Pot od doma do šole z uvajanjem šolskih ali rednih avtobusnih zvez ni bila več ovira, da bi morali otroci iz manjših krajev ostajati v domačih šolah, kjer ne bi imeli takih pogojev za pouk kot v sodobnih učilnicah. Poleg tega se je število otrok v posameznih oddelkih tako krčilo, da so postale stare šole v takih krajih pravo breme za tistega, ki jih je moral vzdrževati. Zato je izvršni svet skupščine občine Radovljica že konec januarja letos sklenil, da bi bilo staro osnovno šolo v Begunjah najpamet-neie prodati in urediti v njej Zora Dolenčeva Deset let in več so prijatelji in sodelavci Zore Dolenčeve upali, da se bo zdrava vrnila. Tudi sama ni verjela, da ne bo mogla več delati med mladino, strelci, taborniki, v organih partije, socialistične zveze ... V njenih zapiskih preberemo: vse svoje življenje sem bila resna in samostojna, veselega značaja, rada sem bila med ljudmi, toda tudi nesrečna. Vendar pa je Zora pozabila zapisati, da je bila tudi prizadevna in poštena borka za socializem. 2e od 1943. leta je pripadala Skoju, tri leta zatem je postala članica KPJ. Deset let je delala na občinskem partijskem komiteju v Skofji Loki in povsod, kamor so jo povabili. Pri gradnji zadružnega doma v Mokronogu je kljub šibkosti menda opravila 4000 udarniških ur. Moč in zagnanost za delo sta bila v njej, v njeni neomejeni pripadnosti in zaupanju idejam marksizma in komunizma. Zapustila si nas prezgodaj, iravijo prijatelji. Ne zato, da )i premalo postorila za svoj in nas lepši svet. Prezgodaj za nas, da bi ti utegnili stisniti roke, ti reči hvala. Prezgodaj, da bi vsaj nekaj časa živela zdrava v takem svetu, za kakršnega si se razdajala vse svoje življenje. gostinski ali trgovski lokal. Dohodek od prodaje naj bi namenili za obnovo opuščene kmetijske šole v Poljčah, ki bi jo spremenili v center otroškega in mladinskega turizma. S tem je mišljena počitniška izmenjava otrok s primernim krajem ob morju. Seveda pa na ta način prostori ne bi bili vseskozi v celoti zasedeni, zato naj bi v njih dobila streho nad glavo tudi krajevna skupnost Begunje, stavbo pa bi v času šole lahko uporabili tudi za internat Šolskega centra Radovljica Skrb za stavbo bi tako prevzela skupnost otroškega varstva, ki bc poleg krajevne skupnosti Begunje in občinske izobraževalne skupnosti tretji financer obnovitvenih del Le-ta so predvidena že za letos. Odločitev izvršnega sveta skuo-ščine občine je pretekli teden podJri izvršni svet izobraževalne skupnosti Radovljica. Poleg tega je obravnava' tudi predloge gospodarske komisrie izobraževalne skupnosti o namemb nosti nekaterih drugih opuščenih šol, za katere osnovne šole nima denarja, da bi jih redno vzdrževale ali obnavljale. Tako naj bi proda'i celoten kompleks zgradb bivšega hotela Triglav, ki že propadajo V njih naj bi spet zaživel hotelski turizem. Podobno je tudi s stare osnovno šolo v Bohinjski Bistrici Gospodarska komisija meni^ da zgradbe ni smiselno preurejati v vzgojno-varstvene oddelke, ker bi bila za obnovo prevelika sredstva Zgradbo z zemljiščem v Mencinger jevi ulici naj bi zato ustanovitelj — skupščina občine — ponudi) stanovanjski skupnosti. Še o eni opuščeni šolski stavbi ao govorili na izvršnem odboru. To ie stara šola v Gorjušah, ki naj bi za nekaj časa še ostala v najemu Kmetijske zadruge Srednja vas, nato pa naj bi jo preuredili v počitniški dorr. za izmenjavo otrok, podobno kot v Poljčah. H.J. KŽK Kranj TOZD Kooperacija Radovljica proda na javni licitaciji osnovno sredstvo: tovorni avto TAM 2001, nosilnost 2 t, letnik 1970, vozen, neregistriran. Izklicna cena 55.000 din. Licitacija bo 7. aprila 1978 za družbeni sektor od 7. do 8. ure. za zaseL.ii sektor od 8. do 9. ure. Udeleženci licitacije moraio vplačati varščino 10 % od izklicne cene. Predstavniki družbenega sektorja položijo kavcijo z bariranim čekom, zasebniki pa z gotovino. Kupci morajo v celoti plačati kupnino pred prevzemom vozila, najkasneje v treh dneh. Za. sebniki plačajo tudi prometni davek. Licitacija bo na dvori*cu zadruge v Radovljici. Titova poslanica Brežnjevu MOSKVA — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Miloš Minić je obiskal Sovjetsko svezo. Med drugim je v torek, 28. marca, opoldne izročil osebno poslanico predsednika Tita sovjetskemu državnemu in partijskemu voditelju Brežnjevu. Le-ta je izredno visoko ocenil vsebino Titove poslanice in se z vodjem naše delegacije pogovarjal dobri dve uri. Pogovor je bil uspešen in vsebinsko bogat. Na naši strani je razen Miniča v pogovoru z Brežnjevom sodeloval veleposlanik v Moskvi Jože Smole. Brežnjevu ob boku pa »ta sedela zunanji minister Andrej Gromiko in pomočnik generalnega sekretarja sovjetske partije Anatolij Blatov. Naši in sovjetski govorniki so v pogovoru še posebej opozorili na zadovoljivo sodelovanje, med državama in partijama in na zastoj pri prizadevanjih za popuščanje napetosti v svetu. Nujni so okrepi, ki bodo prekinili oboroževalno tekmo in z bolj Sali odnose med vsemi državami sveta. Se posebej pa sta se pogovarjala tudi sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko in naš zvezni sekretar Miloš Minič. Voditelja sovjetske in naše diplomacije sta posvetila največ pozornosti zmanjševanju oboroževalne tekme in pripravam na izredno zasedanje generalne skupščine OZN o razorožitvi. Govora je bilo tudi o položaju na afriškem rogu in na Bližnjem vzhodu, kjer je izraelski vpad na jug Libanona povzročil noe zaplete. LAZAR MOJSOV V DRŽAVAH AFRIKE BEOGRAD — Namestnik zveznega sekretarja za zunanje zadeve Lazar Mojsov je odpotoval na obisk v nekatere afriške države. Obiskal bo Nigerijo, Angolo (tu se je mudila tudi delegacija Jugoslovanske ljudske armade pod vodstvom Nikole Ljubičica), Zambije?, Bocvano in Mozambik. Vse države so aktivne članice gibanja neuvrščenih in neposredno povezane z usodo osvobodilnega boja v Zimbabveju in Namibiji. Lazar Mojsov se bo razen tega pogovarjal o dogajanju na afriškem rogu, o pripravah na bližnjo konferenco zunanjih ministrov neuvrščenih držav v Beogradu in o dvostranskem sodelovanju Jugoslavije s temi državami. V Alžirijo pa je prispel član predsedstva CK ZKJ Josip Vrhovec kot posebni odposlanec predsednika Tita. Z alžirskimi voditelji se je pogovarjal o žgočih problemih sodobnega sveta, gibanju neuvrščenih in pripravah na beograjski sestanek neuvrščenih. Med drugim je Vrhovca sprejel tudi alžirski predsednik Huari Bumedien. Ob tej priložnosti mu je Josip Vrhovec izročil posebno poslanico predsednika Tita. Na obisk v Jugoslavijo pa je prispela romunska vladna delegacija, ki jo vodi prvi namestnik predsednika romunske vlade Oprea. Gostje iz Romunije so med drugim obiskali tudi gradbišče naše prve jedrske elektrarne v Krškem. NOVE GROŽNJE IZRAELA BEJRUT, TEL AVIV - Na jug Libanona je prispelo že okrog 1000 »modrih čelad«, ki so se znašle v navzkrižnem ognju Izraelcev in vojakov palestinske osvobodilne organizacije. Le-ti obljubljajo pomoč mirovnim silam pri vzdrževanju miru, izraelski obrambni minister Weizman pa je zagrozil, da se bo Izrael maščeval, če bodo Palestinci še naprej napadali vasi na severu Izraela. Iz Tel Aviva je tudi slišati govorice, da utegne vrhovni Poveljnik Weizman obiskati Egipt in poskušati najti izhod iz slepe ulice, v katero so zašla mirovna pogajanja med Egiptom in Izraelom. K miru v Libanonu in na Bližnjem vzhodu sploh poziva tudi generalni sekretar OZN Kurt Waldheim, kar je se posebno pomembno v trenutku, ko Palestinci napovedujejo boj do konca, Izraelci pa bodo maščevali vsako napadalno dejanje. V Libanonu bodo tudi najverjetneje razglasili splošno mobilizacijo. CARTER POTUJE, V KAIRU BOJKOT VVASHINGTON, KAIRO - Ameriški predsednik Carter je precej nepričakovano odpotoval na turnejo v Venezuelo, Brazilijo, Nigerijo in Liberijo. Z njim sta odpotovala tudi zunanji minister Vance in svetovalec za državno varnost Brzezinski. Cilj ameriške odprave je utrditi gospodarske in politične vezi s temi državami. V Kairu pa se je začelo ministrsko zasedanje arabske lige, ki ga nekateri uvrščajo med najpomembnejša zasedanja tega organa. Zunanje ministre je na zasedanje poslalo 12 držav. Zastopana je tudi palestinska osvobodilna organizacije. Člani fronte odklanjanja, ki nasprotuje sporazumevanju med Egiptom in Izraelom, Alžirija, Libija, Sirija, Irak in Južni Jemen, pa kairsko zasedanje bojkotirajo. Tako okrnjen zbor ima na dnevnem redu v tem trenutku tako usodno vprašanje arabske enotnosti, ki se je skrhala ob Sadatovem obisku v Izraelu. Zdi se da so se Arabci ustrašili — miru, ki jim je bil na trenutke zelo blizu. Vse to pa je voda na mlin Izraelu, ki zna arabske razprtije vešče izkoriščati. J- Košnjek TE DNI PO SVETU KONFERENCA O MORSKEM PRAVU V Ženevi ee je v torek začela konfe renca OZN o morskem pravu. Na konfe renči, ki bo trajala do 12. maja, bodo predvidoma sprejeli osnutek mednarodne konvencije o uporabi, varstvu in izkoriščanju morij in oceanov na svetu. Zasedanja se udeležujejo predstavniki lit drtav, ki menijo, da je to verjetno zadnja priložnost, da določijo pravila o izkoriščanju morja in njegovih globin. VZHODNOEVROPSKE DOLŽNI C K Dolgovi vzhodnoevropskih držav zahodnim državam evropske celine, ki so bili konec leta 1976 ocenjeni na 32 do .15 milijard dolarjev, so ob koncu preteklega leta znašali že 37 do 40 milijard dolarjev. Nekatere dolžnice, med njimi Sovjetska zveza, Poljska, Madžarska in Bolgarija, m že sklenile, da zmanjšajo primanjkljaj v trgovinski menjavi z zahodnimi državami. UKRADLI PUŠKE IN STRELIVO Iz vojaškega taborišča enot NATO v Bergnu pri Lu neb ergu v ZRN so pripadniki »desničarsko-ekstremistične organizacije«, ki sodi v okrilje zveze neofasistov, ukradli štiri avtomatske puške in večje količine streliva. Državno tožilstvo ni objavilo nobenih imen. Poudarja le, de je organizacija naklepala »spektakularne zločinske akcije«. Več njenih pripadnikov so menda že prijeli, kakim desetim pa so za petami. LETALIŠČE ODPRTO MAJA Japonska vlada je sklenila odložiti otvoritev novega mednarodnega letališča Nun-ta okoli 70 kilometrov od središča Tokia. Otvoritev je bila napovedana za 30. marec, zdaj pa predvidevajo, da ga bodo odprli maja. Gradnjo letališča, ki se je začela pred dvanajstimi leti, so ves čas ovirali radikalni študentje, kmetje in pripadniki gibanja za varstvo človekovega okolja. Pred dnevi pa se je skupini studentov posrečilo prodreti v kontrolni stolp in poškodovati naprave. KMETIJSKE TEŽAVE POLJAKOV Posledice več nerodovitnih let zapored je občutiti ne le v preskrbi poljskega prebivalstva z mesom in drugimi živili, temveč tudi pri splošni bilanci gospodarskega razvoja države. Poljska je bila prisiljena kupiti v tujini večji del za konvertibilno valuto približno 7 do 8 milijonov ton žitaric in živinske krme na leto, omejiti je morala uvoz blaga za široko potrošnjo ter surovin in reprodukcijskega materiala, kar je povzročilo nove nevšečnosti na tržišču ter v nekaterih industrijskih proizvodnih panogah. NAFTA V MORJU En«) največjih svetovnih onesnaženj je povzročil tanker Amoco Kadiš, ki je nasedel na plitvino blizu francoskega pristanišča Poftsall V Rokavskem prelivu. V rezervoarjih tankerja je bilo 220.(HM) ton surove nafte, ki se je večinoma razlila v morje. Debela plast nafte je zapljusnila tudi obalo in uničila vse živo. RUDARJI SPET V ROVIH Po triinpolmesečni stavki se rudarji ameriških premogovnikov vračajo v rove. Predstavniki stavkajočih in delodajalcev so končno podpisali nov sporazum, sprejemljiv za obe strani. ETA UNIČUJE 2IVLJENJA Baskovska separatistična organizacija ETA je sprejela odgovornost za eksplozijo bombe v neki policijski garaži v San Seba-stianu, zaradi katere je bilo ubitih 14 ljudi. IVipadniki ETA so sporočili, da je ta napad samo del njihovega boja za neodvisnost baskovske province. GRIPA V ZDA Državni center za nalezljive bolezni, ki ima sedež v Atlanti, je sporočil, da je med letošnjo zimo v ZDA za pljučnico in gripo umrlo več kot 6700 hudi Največ smrtnih primerov je bilo zaradi epidemije gripe, predvsem virusov tipa »teksas« in »vietoria«. Glas — 7. stran Kako je uglašen sekstet gorenjskih študentov (fanta sva bila v manjšini) prekrižaril našo sosedo od Benetk do Sicilije OPANKE, OPANKE Pa se je spet začela tista milozvočna himnična pesem o Branetovih opankah. Vedno, kadar nam je šlo pregladko, je crknila DESNA za kakšnim vogalom. Tokrat pa ... LEVA, ne, kar obe, druga za drugo. Najprej je pobralo LEVO, potem pa se je stegnila še DESNA. Ostalo pa mu je deset zamazanih bosih prstov. Kakšno bogastvo! Ko človek menca in ne ve, ali je boljše stopiti na kakšno stolčeno vinsko steklenico ali na razcefran pokrov rjaste piksne. Povsod pa brizgne kri po asfaltu. Zato smo si od takrat naprej ogledovali samo še prodajalne, prodajalnice, kamre in kamrice, luknje in luknjice, špilje in špiljice do vrha naložene s — ČEVLJI, rdečimi, vijoličastimi, z zelenkastim ali oranžnim nada-hom (Italijani imajo pa res fantastičen okus kar se tiče moderne umetnosti), ki so ležali zaprti v šotorsko velikih lepenkastih škatlah kar na asfaltu, ali v polovični barikadi za vhodnimi vrati, na policah, raztreseni po tleh ... Sami čevlji, čevlji in še enkrat čevlji. In na vsak način je hotel bradati in poraščeni čevljar Branetu vriniti par, češ da opanke že nekaj let niso več v modi. So bile preveč trpežne (za Branetove noge to ne velja), pa se jim jih ni izplačalo izdelovati. Branetov desni palec se je žalostno prestopal sem in tja po mrzlem betonu. Marta je živčno brskala po slovensko-italijanskem slovarju in skušala bradaču dopovedati, da Brane hoče opanke in ne čevljev. On pa jih je še kar naprej živčno metal, da se jih je pred Branetovimi nogami nabralo za cel grozd. Po zadnji škatli nas je vrgel na cesto. Govedo! In ker je Brane v Ljubljani hodil vsako jutro in po predavanju mimo plakata za Bagatov tečaj, je zvezal z zobmi oba odtrgana konca — pa smo imeli nekaj minut spet mir. RIBE V KOSIH LEDU Ulice v Kataniji so si podobne kot jajce jajcu. In nekajkrat se nam je zazdelo, da se vrtimo v krogu. Pri vhodu v katedralo zmotimo namišljenega slepca — sleparja, kako prešteva in soritra podarjene bankovce. Nekako je le treba preživeti. - Pa veruj v svobodo, brat moj! ALI VES, koliko težja ti bo sužnost? Slepi imajo boljši svet kot mi. Brez svetlobe tudi za temo ne vedo! (Giannini) Na katanijski tržnici po tlaku neprestano curlja umazana voda. Na že gnijočih ladijskih podovih v obliki stojnic migljajo ribe, školjke, raki, sipe, hobotnice, tuni, cela vrsta jih je, živih, mrtvih, crknjenih, ubitih z dinamitom, smrdečih, razpadajočih, črne fussaro ... da se človeku obrača v želodcu, ko se pomika med ribjimi gajbicami v pokritem prehodu. Ribiči in prodajalci (prekupčevalci) z zateglimi kriki vabijo kupce. Ti pa po uspešni kupčiji zavijajo ribe v velike kose ledu, kljub temu da so videli, kako se na ribah pase za celo armado muh. Na SICILIJI smo. Polzimo naprej. V baraki iz kartona in lesa, s kamni na strehi, da jim je veter ne odnese, ženska v črnem reže krajec kruha, okrog nje šest kot oglje črnih razkuštra-nih otroških glavic. Oče jim je umrl, pravijo, in niti ne vedo, kje leži pokopan. Mati priložnostno dela . . . epidemija brezposelnosti je pošastna ... Na mestnem pokopališču piha. Na nagrobnih ploščah — slike mornarjev. Ki so verjetno pluli pod tako imenovanimi »črnimi« zastavami Paname, Kostarike, nekaterih afriških držav — in če se taka ladja (slučajno ali načrtovano — zaradi visokih zavarovalnih premij) potopi, gredo običajno vsi na dno. Kruh mornarjev ima sedem skorij — in vsaka je trda. Po lesketajoči morski gladini se podi trop jadrnic, čeprav je veter šibak. Ko bodoči zdravnici omenim, da poleti, na kampiranju, rad stikam med kamni in nabiram školjke, me s smrtno resnim glasom poduči: »Jaz jih ne bi niti nabirala, še manj pa jedla!« »Zakaj?« požrem za kruhov cmok debelo kepo sline. »Ker so skoraj vse školjke ob obali več ali manj zastrupljene. S težkimi kovinami in bakterijami. Zaradi vode, ki prepočasi cirkulira . . . Ribiči in gostinci pa jih hranijo v pristaniščih, da bi prišle ,sveže' na krožnik. Kot bomba za organizem!« »V NEAPLJU smo jih jedli. Vsi!« jo spomnim. »Nisem hotela pokvariti vzdušja . ..« »Tako? Lepo . ..« GLEJ, KAK' CAS BEŽI, KAM SE MU MUDI, LETO ZA LETOM GRE ... Premetava nas sem in tja. Prašno okno cvilečega vagona. Odseva mi zmaličeno podobo — obraz, posut s ščetinami, zguban, postaran, tu pa tam se še kažejo znamenja neuspešnih naskakovanj kakšnih robustnih skal, štrlečih rogovil, jeklenih nosilcev za prtljago po vagonih .. . Buške. Buške. Na obeh poloblah glave grdo presekana koža. Pečat iz votline na otoku Capriju se je dosmrtno zarezal med lasišče. Buške. Praske. Pa spet buške. Presekana koža rdi. In izmozgan, utrujen, naveličan obraz, da ga skoraj ne priznavam več za svojega. V daljavi je špricala modra ponjava, v pramenastem curkastem prividu si videl, kako se polovica sveta preriva, preliva, gomazi, grozi, strelja, poljublja, prevaža, zbija, brca . . . druga polovica pa se v temi preriva, preliva, gomazi, grozi, strelja, ljubi in poljublja, brca in zbija, prevaža ... in v vseh nekaj migota, klije, kl ju je, žge, se razblinja in ponovno spet nastaja, rojeva, klije, diha, živi in ... umira. V Baudelairovi knjigi OMAMA najdem, izbrskam stavek, ki mi hlastno zahrusta med zobmi kot na žaru pečena teletina: - Zmeraj moraš biti pijan. To je vsa modrost in edino vprašanje. Neprestano se moraš omamljati, da ne boš čutil strašnega bremena C ASA, ki ti lomi ramena in te pritiska k tlom. Samo omamljaj se... z VINOM, s POEZIJO, s KREPOSTJO, z .. .- ... z LJUBEZNIJO ... s čimerkoli, s čimerkoli!! Da se ne bodo začele vračati grozeče lepljive belkaste pene razbitih mehurčkov v pen jen ju časa. ČASA. Vse se je pokrivalo, z minimalnim ostankom zoprnega drsenja mrtvega rokava potnih kapljic po hrbtu navzdol, čez čelo, med prste v opankah, povsod in še kje. Ob 13.32 - START ZA: TAORMINO TAORMINA 1. VZROK: Počitek (štiriindvajsetkrat šestdeset minut vzdihovanj, sanjarij, hrepenenja, lubenic, zvezd, steklenic VINO ETNA ROSSO, debatiranja, prepričevanj ... nalivanja čiste vode v posodo svojega življenja. 2. VZROK: Praznovanje Martinega rojstnega dne + slovo SICILIJI. V štirih dneh moramo prisopihati spet na Gorenjsko, tritedenska vozna karta preneha veljati 26. 7. ob polnoči. In tu so Italijani dosledni. Vročina v kupeju je neznosna, čutarice prazne in suhe kot poper, voda v straniščnih tankih je mlačna, z neznosnim, ogabno sladkobnim vonjem (razkužilo, s katerim spiramo rezervoarje — nam pozneje razloži kondukter), pijače na vlaku ne prodajajo ... Vonj radenske, jabolčnika zanese v našo ozko ropotarnico dol z Gorenjske v trenutkih presuhih ust. Minute se vlečejo v počasnih tam-tamih lokomotive, ki astmatično puha, proč drvijo kamnite hišice. Prelagamo slinaste cmoke z leve na desno pa spet z desne na levo ... dokler vsega tega presedanja ne preseka Brane z vicem, ki so ga v času fašistične diktature pripovedovali v Italiji na Mussolinijev račun. V tramvaju se pelje možiček, z razcefrano sivkasto Srado. Da bi razveselil sopotnike, vpraša najbližjega: »A veste, kakšna je razlika med vlado in čokolado?« »Ne!« odkima vprašani. Možiček pomežikne in se zakrohota. »Čokolada je dobra, vlada pa za en drek!« Takrat pristopi k možičku detektiv v usnjenem jopiču. »Vi,« poruka možička za levo ramo, »vi pa mogoče veste, kakšna je razlika med vami in tramvajem?« »Ne, nnnneeeee!« s tresočim glasom zategne možiček. »Tramvaj bo peljal naprej, vi greste pa z mano!« In potem sta šla. Pred dvokrilnimi vrati policijske postaje pa je možiček zbral ves pogum in samozavestno zaklical: »3Cmpak, gospod policaj, jaz nisem mislil naše vlade!« • »Kaj, kaj pa spet natolcujete!« se zadere policaj, »katera druga je pa še za en drek?!!« Mussolini je že nekajkrat prekopan, po Italiji pa še vedno odmevajo uničujoče eksplozije bomb njegovih ljubimcev... Dnevi se nam vtapljajo v sončnih zahodih, vsaka ura nam naplavi kaj novega, razburljivega, nepozabnega, življenje nas uči živeti in kako — preživeti. Minutni kazalec pa se vse prehitro pomika proti dvanajsti, ko bo treba po slikarsko lepem zatonu ognjene krogle za doževo palačo na Markovem trgu v Benetkah končno za leto ali več zgrniti zemljevid Italije in ga potisniti med ostale v Atlas sveta. Vlak drvi kot ITALICUS. Skalnato pečevje nad koritasto sotesko. Bor — samotar. Zaplate rdečkaste zemlje. Borovi pragovi med tračnicami. Pivkajoča glasba iz starega magnetofona v sosednjem kupeju. Rožičevec. Pokopališče — neograjeno — s cipreso — s tremi nagrobnimi spomeniki in enajstimi gomilami. Lopata na pol zasajena, kramp leži na apnencu ob njej ... Smeh s koščki mortadele. Dolgost življenja našega . .. In poplava glasov na ozkem hodniku. Zivopisane polivinilaste vrečke. Pletene košare s sadjem. Lajanje psa... »Prideš?« »Marina — pol enajstih zvečer.« »Brlizg — dvakrat kratko — dolgo — kratko!« »Kingsajzarice?« »Petdeset kartonov. Dovolj?« »Aha.« »Dvesto lir ...« »Aha.« »Dvakrat kratko — dolgo — kratko ...« »Aha ... aha .. .« In kompozicija se s sunkom ustavi na taorminski postaji. Jok plavolase punčke. Veter ji mrši lase. Pihljajoč preganja pravo tropsko vročino, ledu pa ni, kokakole še manj .. • lubenic sploh ne. Morje. Modrina — deset metrov po stopnicah navzdol. Deset metrov po stopnicah navzgor *- bencinski hlapi s ceste CATANIA - MESSINA. Na kotanjasti terasi dvestoštiri metre nad morjem čepi sredi sredozemskega zelenja TAORMINA. S pred-stražo - hotelom MONTE TAURO, vsekanim v apnenčasti previs. Paradiž za domače in tuje magnate. Celodnevna oskrba, kopanje v odprtem (ali zaprtem) bazenu s slano vodo, bar z artističnim programom... 50 tisoč lir (brez obvezne napitnine, prosim). Mi pa se pretegujemo na šotorskih krilih, pregrnje-nih čez sipko, razbeljeno mivko, veter nese gorilnikov plamen nekam na levo, tako da fižolova mesna čorba noče zavreti. Voda nam odplakne slabo voljo in poplakne presu-šene žile, da kri začne spet normalno cirkulirati. Boljša preskrba s pitno vodo V radovljiški občini vode ne primanjkuje, le vodovodne cevi so zaradi številnih novogradenj neustrezne — Problemi s kanalizacijo Radovljica — Temeljna organizacija združenega dela Komunala Radovljica sodi v delovno organizacijo Komunalno gospodarstvo Radovljica in zaposluje 30 delavcev. Zaposleni skrbijo za nemoteno preskrbo s pitno vodo, za kanalizacijsko omrežje in za vzdrževanje cest v Radovljici. Direktor temeljne organizacije Janez Povšin je o preskrbi s pitno vodo in o problemih vodovodnega omrežja dejal: »Področje Radovljice, Lesc in Begunj je preskrbljeno s pitno vodo za določen čas. Vse vodovodno omrežje širimo in vzdržujemo po programu, ki smo ga v Radovljici leta 1976 sprejeli skupaj z urbanističnim planom Radovljice. Leta 1976 in deloma lani so nekatera področja v kraje i skupnosti Lesce v kritičnih mesecih dobila premalo pitne vode, zdaj smo ta problem rešili. V sami Radovljici vode tudi v najbolj sušnem obdobju ne bo primanjkovalo, zavedamo pa se, da bo treba čimprej povečati cevovode: predvsem na novem področju stanovanjskih blokov in pri glavnem vodovodu od Ledevnice do Radovljice. Tudi za Lesce se predvideva po sred- Janez PorŠin njeročnem načrtu povečava vodnega rezervoarja v H rasah in dovodnih cevi od Zapuž do Lesc preko Hraš. Begunje bodo tako imele vode dovolj. Nekaj časa so bili precejšnji problemi v Ljubnem, kjer smo leta 1975 Turizem zamira I Planina pod Golico — Nad Jesenicami, v Planini pod Golico, je pred leti kazalo, da se obeta živahen razvoj turizma, predvsem zimske- I ga. Organizacija Viator je kljub nerentabilnosti žičnice na Orni in Spanov vrh skrbela za žičnico in za smučarske terene ob njej in tudi hotelsko podjetje Gorenjka se je trudilo za to, da bi se gostje in smučarji v Planini pod Golico dobro počutili. Na smučiščih Španovega vrha so začeli s svojimi prvimi smučarskimi spusti naši najboljši alpski smučarji, ki so bili zgled mladim in najmlajšim, ki so množično prihajali v Črni in Španov vrh. Res je, da je vedno primanjkovalo parkirnih prostorov in da tudi Planina pod Golico ni bila brez turističnih pomanjkljivosti, a nekako je s potrpljenjem in vztrajnim I odpravljanjem najbolj perečih problemov vendarle šlo. Zadnja zimska sezona pa je očitno pokazala, da turizem v Planini pod Golico popolnoma zamira. Sami krajani so zato zahtevali odgovor ■ na delegatsko vprašanje v zboru krajevne skupnosti skupščine občine, kajti vsi so lahko prizadeti zaradi malomarnega in neodgovornega odnosa vseh tistih, ki bi za dostojen razmah turizma morali skrbeti. Delovna organizacija združenega dela Viator Jesenice ni letos poskrbela niti za primerno ureditev smučišč, tako, da smučarjev na I Spanovem in Črnem vrhu skorajda ni bilo. Krajane vsekakor zanima, če ima delovna organizacija v svojem kratkoročnem in srednjeročnem programu razvoja sploh predvideno ureditev žičnice in smučišč? I Menijo, da je takšno stanje nevzdržno, saj je žičnica le minimalno H vzdrževana, smučišča pa zaraščena in neteptana. Poleg tega bi vaščani tudi radi vedeli, kdaj namerava Hotelsko podjetje Gorenjka z Jesenic nadaljevati z adaptacijo Doma pod Golico? Vsekakor je takšno stanje, ki je zdaj v Planini pod Golico, prijetni in lepi vasici nad Jesenicami, resnično nevzdržno. Od nekdanjih lepih načrtov in obljub ni ostalo ničesar, turistična ponudba je celo še slabša kot pred leti. Vaščani so lahko upravičeno nezadovoljni in ogorčeni, kajti toliko naravnih lepot in možnosti za razvoj turizma ima v jeseniški občini poleg seveda krajev zgornjesavske doline le malokateri visokogorski kraj, ki je že povezan z dolino z lepo cesto in ki je imel nekoč že lepa in urejena smučišča. Prav smučišča pa so na Spanovem H in Črnem vrhu, urejena seveda, ena najlepših in najbolj primernih za rekreativno smučanje. D. Sedej Denar za varstvo pred požari Radovljica — Samoupravni sporazum o ustanovitvi in financiranju samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom je v radovljiški občini podpisalo 86 odstotkov podpisnikov, niso ga podpisale le nekatere manjše delovne organizacije. S prispevno stopnjo 0,30 odstotka, ki ne odstopa od poprečja v Sloveniji (Kranj 0,45 odstotka. Tržič 0,28 odstotka, Jesenice 0,30 odstotka), naj bi bila zagotovljena minimalna sredstva za opravljanje nuj- Leece - Cestno podjetje Kranj bo poskrbelo, da bodo tudi v Lescah pločniki in bo tako varna pot pešcev, še posebno pa šolskih otrok. Foto. J. Zaplotnik nih nalog požarnega varstva na območju občine. Lani so zbrali milijon 3(h).(mm) dinarjev, ki so jih uporabili za nabavo gasilske opreme, osebne in zaščitne opreme, za sofinanciranje izgradnje gasilskih domov in požarnovarnostnih bazenov, za delovanje občinske gasilske zveze in za nabavo gasilskega avtomobila za gasilsko društvo Kropa. Letos pa naj bi po programu občinska gasilska zveza dobila 348.000 dinarjev, društva 4.«).(K)() dinarjev, za preventivne preglede pa naj bi namenili 80.(KM) dinarjev. Število preventivnih pregledov je po letu 1972, ko je bilo pregledanih 506 objektov, v stalnem upadanju, tako, da je bilo leta 1976 pregledanih le še 162 objektov. Vzroki so v pomanjkanju sredstev, zato so za letos namenili več denarja za preventivne preglede, ko naj bi pregledali okoli ,{(K> objektov To je v skladu s sklepom občinske gasilske zveze, ki predvideva, da se vsakih pet let enkrat pregledajo vsa gospodarska poslopja zasebnikov na območju občine. 500.000 dinarjev predvidevajo tudi za nakup avtomobila in gasilske lestve, 700.000 dinarjev za nakup UKV naprav, 300,000 dinarjev za prispevek pri dograditvi domov in 320.000 dinarjev za izgradnjo osmih bazenov v krajih, kjer so slabše vodne razmere. Skupni program samoupravne interesne skupnosti Z;1 varstvo pred požarom v Radovljici dosega znesek I milijone 408.0(M) dinarjev, ob predvidevanju, da bodo delovne organizacije prispevale ,l< nar po enaki stopnji kot lani. opravili rekonstrukcijo vodovodnega omrežja, od Janharja do rezervoarja. Precej je problematičen desni breg Save, kjer je sicer Vode dovolj, cevi pa so ob številnih novogradnjah premajhne. Vse primarne vodovode financira samoupravna komunalna interesna skupnost, kjer se zbirajo sredstva za razširjeno reprodukcijo, sekundarne vode pa financira komunalna organizacija skupaj z uporabniki. Za primarne cevovode na področju Kamne gorice bomo morali do I. 1980 zbrali okoli 550 milijonov dinarjev in šele po letu 1980 naj bi zgradili tudi ostale cevovode na desnem bregu Save. Poleg izgradnje vodovodnega omrežja povsod tam, kjer preskrba z vodo še peša, imamo precej težav tudi s kanalizacijo. Zaradi premalo denarja je bilo v minulih letih kanalizacijsko omrežje pozabljeno in zgrajeno le v najnujnejših primerih. Imamo še greznice s ponikovalni-cami, ki jih bo treba odstraniti in resnično zgraditi primernejšo kanalizacijo kot predvideva srednjeročni načrt izgradnje. Kanalizacija na desnem bregu Save je neurejena. Kropa je sploh nima. Prva investicija naj bi bila najprej v Begunjah, v Vrbnjah, na Zgoši že letos, v ostalih krajih pa pozneje.« I). .S. Prvi buldožerji v dolini Radovne Na skupni seji samoupravne interesne skupnosti za elektrogospodarstvo Slovenije in Zveze vodnih skupnosti Slovenije, ki so se je udeležili tudi predstavniki gradbenih podjetij, člani radovljiškega izvršnega sveta in predstavniki Vodnega gospodarstva Gorenjske ter drugih organizacij, so med drugim razpravljali tudi o zajezitvi Radovne v Krnici pod Gorjami. Zajezitev Radovne je nujno potrebna za potrebe jedrske elektrarne Krško, v sami Radovni pa so že opravili osnovne meritve po sprejetem projektu in načrtih. Na seji so se strinjali, da morajo z izgradnjo čimprej začeti, dela pa naj bi predvidoma zaključili leta 1983. Pregrado, ki predstavlja največji strošek v investiciji ter vsa ostala dela bodo opravili delavci slovenskih gradbenih podjetij, med drugim tudi SGP Gorenje, SGP Gradbinec iz Kranja ter SGP Tržič. V teh dneh so v dolini Radovne že prvi buldožerji, ki bodo pred začetkom glavnih del opravili nekatera nujna pripravljalna dela. _ D-S. j Komisija za medsebojna delovna razmerja pri »vetu delovne skupnosti Skupščine občine Kranj razpisuje prosta opravila in naloge 1 SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA V SLUŽBI ZA GRADBENE IN STANOVANJSKE ZADEVE v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve Pogoji: visoka strokovna izobrazba — diplomirani gradbeni inž. ali diplomirani inž. arhitekture — eksterier, 4 leta delovnih izkušenj na gradbenem področju, moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost 2. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA - INŠPEKTORJA ZA JAVNI RED IN MIR v oddelku za notranje zadeve Pogoji: visoka strokovna izobrazba pravne smeri, 4 leta delovnih izkušenj, moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost 3. SEFA KRAJEVNEGA URADA MAVČIČE - TRBOJE v oddelku za skupne službe Pogoji: srednja strokovna izobrazba upravno-administra-.tivne smeri ali ekonomske smeri ali da je gimnazijski maturant, najmanj 1 leto delovnih izkušenj, moralnopolitična neoporečnost, 3-mesečno poskusno delo 4. KOMUNALNEGA STRAŽARJA v oddelku za inšpekcijske službe Pogoji: srednja strokovna izobrazba, najmanj eno leto delovnih izkušenj, moralnopolitična neoporečnost in družbenopolitična aktivnost, 3-mesečno poskusno delo, opravljanje dolžnosti v uniformi. 5. PISARNIŠKE MOČI - STROJEPISCA Pogoji: nepopolna srednja strokovna izobrazba upravno-administrativne smeri, najmanj šest mesecev delovnih Brušenj, izpolnjevanje posebnih pogojev za opravljanje nalog s področja ljudske obrambe (odlok IS, Ur. list SRS št. 6/76V 2 meseca poskusnega dela Kandidati naj pošljejo pismene vloge s kratkim življenjepisom in dokazilom o izobrazbi komisiji za medsebojna delovna razmerja pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj, Trg revolucije 1, najkasneje v 15 dneh od dneva objave. 'o. <9 KMETOVALCI! Na Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 7. do 16. aprila 1978 vam bomo predstavili kompletni prodajni in proizvodni program kmetijske mehanizacije. — Posebej opozarjamo na priključke lastne proizvodnje, škropilnice AG 300, AG 200 in kultivatorje z drobilci. — Iz proizvodnje TOMO VINKOVIĆ pa vam nudimo celoten program traktorjev in priključkov, za katerega odobrimo ugoden kredit do 70 odstotkov DVOREDNI IZKOPALNIK KROMPIRJA Na zalogi imamo tudi sadilec krompirja in več vrst izkopalmkov za krompir Naša servisna služba skrbi za brezhibno delo z nabavljenimi stroji. c,iamt Kupcem, k. so se odločili, da kupijo traktor TOMO VINKOVIĆ z vec ko"'^m'7 ' servisna služba odkupi rabljeni traktor Informacije na tel 23-485, servis - Jo v/ t ■ . i i. „ «i • ♦ oc «oi 94 786 pa ahko nabavite V Trgovini rezervnih delov v Kranju na Koroški cesti 2b. tel 'ou h° rezervne dele za zgoraj nudeni program VABI u ■ Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD AGROMEHANIKA KRANJ, Cesta JLA Z/l, V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM LETNA KONFERENCA ZB CERKLJE Cerklje — Pretekli petek (24. 3.) je bila v zadružnem domu letna konferenca krajevne organizacije zveze borcev NOV Cerklje. Iz bogatega dela v preteklem letu povzemamo, da je bilo uspešno izvedeno 4. srečanje borcev in aktivistov na Kriški planini pod Krvavcem ter miting 9. maja. Proslava ob dnevu borca, 4. julija, je vezana na otvoritev razstave cvetja in lovstva. Na brniškem pokopališču so odkrili spomenik padlim Brni-čanom. Odkritje spomenika je financirala krajevna skupnost Brnik. Dve srečanji so imeli s kamniško organizacijo ZB in sicer v Sidražu in na Komendski dobravi. Člani ZB so sodelovali tudi na pionirski konferenci v Sidražu, kjer so pionirjem pripovedovali o dogodkih iz NOB, sodelovali pa so tudi s sveti krajevnih skupnosti za letošnje volitve. Priznanje za sodelovanje s krajevno organizacijo ZB Cerklje pri kulturnih prireditvah sta prejela Fanika Mezeg in pionirska organizacija osnovne šole Davorin Jenko Cerklje. Na koncu letne konference so izvolili tudi nov upravni in nadzorni odbor ter sestavili štiri komisije. Med pomembnimi sklepi za delo v letošnjem letu velja omeniti, da nameravajo 9. maja organizirati partizanski miting, 17. septembra pa peto srečanje borcev in aktivistov na Kriški planini. Pripravljajo pa tudi izlet v Brda in v bolnico Franja. Za predsednika upravnega odbora krajevne organizacije zveze borcev NOV Cerklje je bil ponovno izvoljen Janez Por. J. Kuhar ŠTEVILNI IZLETI Mladinski odsek Planinskega društva Medvode je lani pripravil številne izlete v gore, delovno akcijo čiščenja narave, predavanja o naših gorah, o varstvu narave, tečaja prve pomoči, orientacije ter razstavo planinske opreme. Tudi program za letos predvideva številne izlete, vzgojo mladih planincev, včlanjevanje cicibanov, pripravili pa bodo tudi že tradicionalni izlet v Tamar. Z množičnim pohodom po kurirski poti Dolomitov bodo prispevali pomemben delež mladih k obujanju spominov NOV in njen pomen. MLADI ZELEZARJI O KARDELJEVI ŠTUDIJI Jesenice - Koordinacijski svet ZSMS Železarne je v četrtek, 23. marca, pripravil posvet za vse predsednike in sekretarje 00 ZSMS iz temeljnih organizacij in delvonih skupnosti. Najprej so poslušali predavanje iz znane študije Edvarda Kardelja »naloge vodilnih subjektivnih sil družbe pri nadaljnji graditvi našega političnega sistema«. Temo je razložil Franc Kobentar, v kasnejši razpravi pa je predavatelj odgovarjal tudi na vprašanja. V drugem delu posveta so spregovorili o pripravah na programsko in volilno sejo koordinacijskega sveta ZSMS, ki bo v začetku aprila. j p Jesenice — V srednjeročnem programu razvoja jeseniške občine je predvideno, da bo glavna cesta od Jesenic proti Kranjski gori obšla Hrušico. Cesta je sedaj speljana čez strm in ovinkast Kopavnik, ki mu grozi velika skala. Novi del ceste bo speljan od bolnice do obrata za izdelavo plastičnih cevi, od tu pa mimo nekdanjega železniškega postajališča do sedanje trase ceste čez Belo polje. Letos bodo opravili nekaj pripravljalnih del, delavci inštituta za geološke raziskave Ljubljana pa raziskujejo tla. — B. B. m Medvode — Katarina je bila in ostaja priljubljena izletniška točka, saj jo v teh lepih pomladnih dneh obiščejo številni izletniki. Žal pa je vse manj popotnikov, saj se večina tja pripelje z osebnim avtomobilom, (fr) JUBILEJ Planinsko društvo Medvode, ki je med najštevilnejšimi društvi v republiki, letos praznuje 30-Ietnieo delovanja. Jubilej bodo med voski planinci slovesno proslavili v soboto, 17. junija, v Slavkovem domu na Golem brdu, ko bodo tudi razvili društveni prapor. -fr V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Vrtec na snegu Kranj — V Vzgojno-izobraževal-nem zavodu smo se letos odločili za novo obliko dejavnosti. Imenovali smo jo Vrtec na snegu. Vključili smo otroke predšolskih skupin oziroma tiste, ki so se odločili, da se bodo potegovali za Cicibanovo športno značko. Prijav je bilo veliko, tako da smo morali Vrtec na snegu organizirati v dveh skupinah. Vsaka izmena je bila na zatrniških smučiščih po pet dni. vsak dan pa so se otroci vračali domov. Uspehi niso izostali. Vsi otroci so spretno prevozili progo in osvojili Cicibanovo športno značko. Najvažnejše pa je, da so se naučili smučarskih veščin. Denar za tečaj je deloma prispevala občinska skupnost otroškega varstva, deloma pa starši. Z Vrtci na snegu nameravamo v VVZ Kranj nadaljevati tudi prihodnja leta. G. Soteišek Na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepa Zbora delovnih ljudi TOZD žičnice Vogel Ukane, Bohinj vabimo k sodelovanju delavca za opravljanje KNJIGOVODSKIH IN RAČUNOVODSKIH OPRAVIL V TOZD Zahtevani pogoji: VŠ ali SS izobrazba ekonomske smeri ter 3 leta delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih delovnih nalogah. Kandidati naj pismene ponudbe z dokazili o strokovnosti, seznamom dosedanjih zaposlitev pošljejo na naslov: SOZD Alpetour Skofja Loka, Titov trg 4 b, v 15 dneh po objavi. O izidu bomo kandidate obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka. Črtomir Zoreč: POMENKI O NEKATERIH KRAJIH RADOVLJIŠKE OBČINE (63. zapis) Ni pa Kropa rodila le slikarje in pesnike; tudi pevcev je imela in še ima ta kraj v vsaki generaciji kar obilo. Nekateri so postali celo solisti v opernih hišah, doma in na tujem. Eden od teh je prav slovit: Anton Dermota, ki je pel v dunajski Operi celih 40 let! ANTON DERMOTA Starega kroparskega rodu, ki pa se je po vsej priliki priselil v to senčnato dolino že pred stoletji iz precej bolj sončnih Železnikov, je naš sve-tovnoznani pevec — umetnik Anton Dermota (rojen v Kropi leta 1910 — zdaj že lepih 68 jesenskih let star, a še vedno pokonci mož). Po vnanjem že štiri desetletja Dunajčan — po srcu pa še vedno Slovenec, najbolj pa — seve — Kropar! Njegova pot do svetovne slave sicer ni bila prav trnova, bila pa je zavita, ovinkasta in z mnogimi postajami. Glasbeno nadarjenega fanta so starši poslali v Ljubljano, v orglarsko šolo. V treh letih jo je absolviral z odliko. Brž se je potem zaposlil kot organist na Bledu in ostal tam poldrugo leto. Po vrnitvi v Kropo, kjer je prevzel suhoparno službo v »Plamenovem« računovodstvu, je ves zagorel za delo pri domačem pevskem zboru. Vodil je mešani zbor, posebej pa še moškega. Kot zanimivost povem, da so v moškem zboru poleg pevovodje sodelovali še trije Dermoti: Polde, France in Joža. Nastopal pa je v onih letih tudi v kvartetu »Kropa«, kjer so poleg njega peli še trije domačini: Stanko Legat, Edvard Resman in Jaka Debeljak. — Dermota je celo dve opereti postavil na domač oder (Kovačev študent. Vasovalci). V letu 1934 je Anton Dermota absolviral študij solo petja na ljubljanskem konservatoriju. Po krajši zaposlitvi v naši Operi, se je podal na Dunaj. Tu se je ustalil - nastopal je kot operni pevec, hkrati pa se je glasbeno še naprej šolal. Mnogokrat je pel kot koncertni komorni pevec. PRIPOROČAMO VAM LEPILA, KI SO preprosta za uporabo poceni niso vnetljiva niso škodljiva zdravju /j* oMMITOL Tovarna lepil 66210 Sežana Mekol Parketolit Parketolit L Tapisol Keramikol Keramit 6 Vinikol Kot tak in kot pevski pedagog je zakoračil v življenjsko jesen. Pred dvema letoma (29. februarja 1976) je v dunajski Državni operi praznoval 40-letnico petja v tej ugledni ustanovi. DVE ŠEGAVI Kar dosledno se držim načela, da o še živečih ljudeh (in pa o takih, ki imajo še živo bližnje sorodstvo) ne pripovedujem kakih zgodb, ki bi žalile ali celo bolele. Toda, ko gre za povsem nedolžne šale, ki tudi prizadetim niso zoprne, potem le kaj povem. No, v zvezi z Dermatovim rodom sem slišal v Kropi dve mikavni anek-dotici. Prodam ju, kot sem ju kupil: Oče Dermota je bil neki tako suh kot trlica. Brumni Kroparji so znali tudi to izrabiti. Večkrat so pošiljali kake »delegacije« v Ljubljano, da bi za kraj izposlovali to ali ono, predvsem pa podporo za lačne (dostikrat nezaposlene) prebivalce. No, pa Je moral iti na tako pot nekoč kar sam stari Dermota. In tedaj je ljubljansko gospodo u gnal s svojo suho t nosijo. Prosil je in dokazoval, kako domačini v Kropi stradajo in kako močno so potrebni pomoči. Pokazal je na sebe in rekel: »Poglejte, kako smo od vsega hudega izsušeni! Jaz sem še pri ta boljih!« In moževa, tudi optična, prepričljivost je dosegla uspeh! Druga zgodbica pa je iz kroparske šole. Večkrat koga od Dermotovih otrok ni bilo v šoli. In ko je otrok drugič prišel, je na učiteljevo vprašanje slejkoprej odogovoril: »Basa! smo se!« — No, taka opravičila so v šoli tudi šolarji večkrat slišali in se muzali. Kajti Dermotovi so se »basali« (t.j. selili) kar večkrat na leto! — Sicer nekajkrat je bilo res, saj se je stari Dermota kojt cerkovnik selil od farne cerkve h »Kapelici«, pa tudi že prej so menjavali svoja stanovanja. Pač niso bili gosposki fuži-narji, da bi imeli svojo hišo. — No, pa je kljub temu izšel iz teh tesnih razmer pevec svetovnega slovesa! ODKOD IME? Zopet me zapeljuje iskanje izvore imena Dermota, saj je ozko lokali zirano le na Železnike in Kropo. Ze leznikarski veji je prinesel ugled politik in publicist dr. Anton Dermota kroparski pa operni in koncertn pevec Anton Dermota. Mar je ime nekoč pomenilo dre mavega moža, človeka, ki dremlje zaspaneta? Najbrž ne! Toda misel na kako tujo osnovo v imenu Dermota, mi le ne da miru Predsedniku Švice je bilo ime Motta. To seve ni ne frandbsko, ne nemško ime. Prej laško ali retoro-mansko. Ugibanje se opre tudi na pc vsej Italiji reklamirane, čokoladne izdelke, ki jih izdeluje tovarna Motta. Celo neki Kugvjev gorsk vodnik iz Trente je nosil ta priimek Naš Dermota ima v osnovi prav tc ime — zelo tvegano iskanje. NajbrJ bo kar prav, če ostanemo pri slovenskem drmoti, dremotežu, Dermoti Mogoče pa Dermoti, ki še krepke, žive v Kropi, sami kaj trdnejšega vedo o svojem imenu. — Kdaj drugi« se velja posvetiti tudi drugim ime nom, očitno tujega izvora, da na vržem le Legata in Langusa — ob< imeni sta prav v teh krajih pogosti Potem so tu še Fabjani (laško Fabi ani), Varli, Bertonclji, Kordeži — osnove so kar očitno tuje. Seveda j« treba na samovoljne razlage gledat z dvomečimi očmi, n.pr. laške Ta v carje istovetijo z DavČarji (t.j. pri seljenci iz Davče), hkrati pa tudi i Tajčerji (t.j. Nemci) ali Tajčarji (i narečju). MQ Oskrbovanci v domu starostnikov pravijo: »Bolje ne more biti!« V dom prihajajo ostareli in bolni ljudje, ki sicer nimajo ustrezne nege v okolju, kjer živijo. Oskrbnina v dvoposteljni sobi velja 110 dinarjev na dan, v enoposteljni pa 120 dinarjev. Navadna dietna prehrana velja na dan dodatnih 7 dinarjev, posebna dieta 10 dinarjev dnevno, dodatek za dodatno nego stane 40 dinarjev in za delno nego 27 dinarjev. Večina Dom dr. Janka Benedika v Radovljici je dobro grajen in v mirnem okolju Predtrga. V domu dr. Janka Benedika v Radovljici je zdaj 78 oskrbovancev, večina iz krajev radovljiške občine — Mesečna oskrbnina je okoli 3000 dinarjev in le nekaj je samoplačnikov J Radovljica — Težko, z veliko upanja, potrpljenja in vztrajnosti se presaja staro, a se čvrsto in pokončno drevo iz okolja, kjer se je rodilo in pognalo globoke korenine v povsem nove običaje, navade, v povsem nov kraj. Moralo je drugam, staro drevo, kajti ni bilo nikogar več, ki bi mu obrezoval veje, moralo je drugam, ker je iz mladik okoli sililo preveč vsiljivo mladostnega življenja in želje po več sonca, zraka, moralo je drugam, ker je naposled tako tudi samo hotelo. Umaknilo se je, neopazno, a ne brez joka, umaknilo se je z vročim hrepenjenjem, da mu vsaj kdaj še tiho poboža krošnjo prijazni domači veter in ga ogreje žarek domačega sonca. Bodo stare korenine zgrabile novi kamen in se učvrstile v drugačni zemlji, se steblo ne bo nagnilo in povesilo, se bodo veje še vzdignile proti nebu? DOM DR. JANKA BENEDIKA V Predtrgu, z lepim razgledom na Radovljico, Julijce in Karavanke stoji dom starostnikov, ki nudi zavodsko pomoč starejšim in boleh-nim občanom ter zdravstveno nego. Dom je v strnjenem stanovanjskem okolju brez hrupa in dima, z večino sob obrnjenih proti jugu. V pritličju so skupni prostori, prva tri nadstropja so namenjena za bivanje oskrbovancev, četrto pa težje gibljivim oskrbovancem. V vsakem nadstropju je dnevni prostor, čajna kuhinja, kopalnica, tuš in drugi prostori. Vsaka spalnica ima pred-prostor, dve spalnici skupaj imata skupne sanitarije in prostorne balkone. V negovalnem nadstropju je poseben prostor za razdeljevanje hrane in frizerske storitve ter dve terasi z lepim razgledom na Radovljico. Dom lahko prevzame v oskrbo 124 oskrbovancev, ki prebivajo v 24 enoposteljnih in 30 dvoposteljnih sobah. V negovalni etaži je skupaj 16 dvoposteljnih in tro-posteljnih sob. Predračunska vrednost objekta je bila okoli 30 milijonov dinarjev, končna vrednost doma pa je 31 milijonov dinarjev. Podjetje za vzdrževanje zgradb in gradbeni nadzor Alpdom Radovljica se je izredno potrudilo in je danes dom eden najlepših domov, delavci SGP Gorenje iz Radovljice so ga solidno zgradili, le kuhinja je že zdaj občutno pretesna. Utesnjenost kuhinje je projektantska napaka, ki jo bodo pač skušali nekako rešiti. Skratka: dom dr. Janka Benedika, poimenovan po uglednem družbenem in zdravstvenem delavcu radovljiške občine, je izredno lep objekt, v primernem tihem okolju, a ne predaleč stran od mestnega središča. Minka Robič, direktorica oskrbovancev je upokojencev, vendar jih le nekaj plačuje vso oskrbnino, ki je okoli 3000 do 4500 dinarjev. Za nekatere prispevajo svojci, za nekatere pa socialno skrbstvo. Oskrbnina v domu je v primerjavi s cenami v ostalih sorodnih domovih nizka, oskrbovancem pa bomo nudili v prihodnjih mesecih tudi več razvedrila in uvedli razne dejavnosti, v katerih se bodo lahko aktivno zaposlili.« Prijazna beseda sestre je tolažba na bolniškem oddelku doma. MESEČNA OSKRBNINA: 3000 DINARJEV »Zdaj imamo v domu 78 oskrbovancev,« pravi direktorica Minka Robič, »večinoma so iz radovljiške občine pa tudi iz Ljubljane, Tržiča in celo iz Beograda. V domu je več žensk kot moških, pri sprejemu pa so seveda imeli prednost občani naše občine, ki so bili prej po raznih domovih v Sloveniji. Na bolniškem oddelku imamo 30 postelj, za bolnike skrbi zdravstveno osebje. Tržičanka Tončka Kovač preživi večino ur pri pletenju OSKRBOVANCI In beseda tistih, zaradi katerih je bil dom zgrajen in je danes tako lepo urejen? 65-letni Janko Volarič iz Krope: »Osebje doma je nadvse prijazno, oskrba je odlična, hrana okusna. Dneve preživljam tako, da berem, poslušam radio, gledam televizijo. Zares sem zadovoljen.« 68-letna Tončka Kovač iz Tržiča: »Kaj bi si mogla zamišljati boljšega? Soba je res lepa, pogled z balkona prijeten, dneve pa preživljam ob pletenju, gledanju televizije in zdaj spomladi tudi tako, da bom šla na sprehode. Otroci me pridejo pogledat in me odpeljejo kam ven, včasih pa je res malo dolgčas, a se ga že prežene.« 77-letni Franc Taler iz Zgornje Sorice: »Bil sem že v dveh domovih, v Podbrdu in na Jesenicah in lačen res nisem bil nikjer, a tu, v radovljiškem domu je najlepše. Podnevi grem ven, berem časopise in se pogovarja/11 s sostanovalci.« domu starostnikov so prijetni in tihi kotički za branje časopisov Marija Rebek. medicinska sestra V četrtem nadstropju so bolniki, s katerimi se ukvarja in zanje skrbi zdravstveno osebje. Marija Rebek je glavna medicinska sestra: »Skrbim za ustrezno organizacijo in za delo sester in os|alega osebja; skupaj nas je devet. Na oddelku imamo nepokretne holnike, duševno prizadete, bolnike s starostnimi motnjami in druge, ki jih tedensko obišče tudi zdravnik. Stalno sodelujemo z Zdravstvenim domom Radovljica, naši prostori pa so lepi in prostorni. Delo me veseli in mislim, da vsi poskrbimo za to, da se bolniki kar najbolje počutijo. S starejšimi ljudmi je treba biti razumevajoč in potrpežljiv in včasih zelo pomaga le prijazna beseda in tolažba« r Vljudno vas babimo na zabavo BOHINJSKO VESELJE z ansamblom Jožeta K režeta v hotelu Zlatorog v Bohinju v soboto, 15. aprila 1978. od 20. do 4. ure. Rezervacije sprejema hotel Zlatorog na tel 64 Z6;381> 91 H Anton Pogačar pa je z najstrejši oskrbovanec, ki svojih, i resnično ne kaže. Se ves čil in" je ohranil smisel za dovtipe lumor, za pameten pogovor, za sp mine. Veliko bere, hodi, se pogovar in se vrača v lepo opremljeno sob Iz Mošenj je doma, ta prijazni simpatični mož, ki pravi res ne more bit! K dobimo!« * Bolje r ar hočem Korenine starega drevesa so* presadile v okolje, v zemljo. 1 dobro ti j ivo sprejema, daje nudi oporo novi rasti. Četudi domači veter daleč in res red* kdaj utegne še pobožati sU" kroftnjo, ostaja še toliko volje 1 moči, da se steblo ne nagne in v povesi. Kar krepko stoji in ' upira, vsrkava vase vse novo neznano, spet oživi v pomladi : spet se greje ob jesensk sončnih žarkih .. . D. Sedej Foto: F. Perdan I Kulturno-zabavni utrip v domu upokojencev Kranj - V domu na Planini, ki^ živi 128 upokojencev in invahdi' skrbe tudi za kulturno življenje razvedrilo. Trudijo se. da "bi "me enolične dneve vpletli kaj vesgHt poživljajočega, spodbudnega. V minulem letu je bilo v domu "v kulturnih prireditev. Pred drža prazniki so prihajali učenci iz osr.j ne šole Staneta Zagata. Pelt > deklamirali in prinesli oskrbov* cem cvetje z voščilnicami. Obojih je učiteljski pevski zbor, foftK na skupina mladi!, plesalcev iz 1Y-ča, pevci iz krajevne skupnosti V dovodni stolp, kvartet i2 Kovc-t zapeli in zaigrali so slepi in si*V vidni, zaplesali pa tudi folklomr Komende. Ob proslavi dneva invs dov je zapel kvintet Gorenjci, pa** no doživetje pa je bilo posluša": Akademskega komornega zbora iJ Kranja. V domu so poskrbeli tudi za obisk kranjskega gledališča. Oskrbovan pa se posebno navdušujejo 2a pk ninske večere, ki jih v delavske domu pripravlja Planinsko drui Kranj. Zal pa tja vsi ne morejo se planinci potrudijo, da ptjđftjo dom . Oskrbovanci doma so ^vaJi vsem, ki jim lepšajo življenje. Venu-,o njihovim obljubam, bodo še obiskali; Preddvor je najlepši r Preddvor — Gorenjski turistični in gostinski delavci lahko vsak hip iz rokava stresejo imena tujih gostov, ki nas že leta in leta redno obiskujejo. Naša dežela jim je prirasla k srcu, o njej pa imajo veliko dobrega in- vzpodbudnega povedati tudi v krajih, od koder so. Takšen glas je pogosto več vreden kot na kilograme prospektov in drugega propagandnega gradiva. Med tujci, ki ne zaslužijo več tega imena, in jim je naša dežela prirasla k srcu, sta brez dvoma zakonca iz Hamburga Helga in Gunther Ratz, stara 44 oziroma 52 let. Gunther je po poklicu hišnik, Helga pa gospodinja. 20 let staro hčerko imata in tudi njej sta že veliko lepega povedala o naši deželi in njenih ljudeh. Enkrat sta jo tudi pripeljala s sehoj. Leta 1971 sta bila prvič v Jugoslaviji in v Preddvoru, te dni pa že desetič! Hotel Bor v Preddvoru se jima je oddolžil za zvestobo. Poklonil jima je šest dni brezplačnega bivanja pri nas. »Čisto slučajno sva julija ali avgusta leta 1971 prišla k vam,« sta v torek pripovedovala »rekorderja« iz Hamburga. »Kolega je potoval na Koroško, pa naju je povabil s seboj. Namenili smo se na Peco, pa je bilo vse zasedeno. Po takrat se razriti cesti sva jo mahnila proti Jezerskemu vrhu in prestopila vašo državno mejo. Malce tesnobno je bilo to potovanje, saj sva o vaši deželi slišala marsikaj slabega in lažnega, vendar sva se kmalu prepričala, da so to le zlobne in slabona-merne govorice. Želela sva se za nekaj dni nastaniti na Bledu v hotelu Golf, pa se nama je zdel tako velik in prehrupen ter preveč podoben vsakodnevnemu vrvežu v milijonskem Hamburgu. Sla sva v mirni Preddvor, se nastanila v hotelu Bor in se spoprijateljila z receptorjem Žu-mrom, direktorjem Dvoržakom in drugimi. Najela sva sobo z balkonom in pogledom na jezero in le-ta naju sprejme vsakič, kadar prideva v Preddvor. Med drugim sva v Preddvoru silvestrovala in pričakala leto 1977.« »Marsikaj takšnega, kar človeka privablja in ga osrečuje, sreča človek pri vas,« pravita prijazna zakonca Ratz. »To je bližina gora, čist in zdrav zrak, izredna okolica in mir. Nekaj izrednega so vaši ljudje, ki prišleke sprejmejo odprtih rok in src. Dobila sva številne prijatelje v Olševku, v Preddvoru, na Nijaz rešil Biljano iz narasle Sore Za učenko 10-letno Biljano Čarmari, učenko 4. b razreda osnovne šole Franc Bukovec, iz Medvod 113 bi bila prva sobota v mesecu marcu lahko povsem navaden dan, če... Popoldne se je veselo igrala s prijateljicami in bratom, že pod večer pa se je spomnila, da bi nabrala šopek zvončkov. Največ jih je bilo na strmem pobočju pod samskim domom, nedaleč stran od stanovanja, nad reko Soro. Tod se ni prvič igrala, zato ni opazila preteče nevarnosti. Razmočena zemlja in najlepši zvončki prav na najbolj nevarnem mestu, in ... zgodilo se je .. . »Naenkrat mi je spodrsnilo in sem vznak padla v naraslo reko Soro. Najprej sem pomislila na Rekorderja iz Hamburga Bregu, na Beli in v drugih okoliških vaseh. Čeprav vsi ne znajo našega jezika, se sporazumevamo. Izredno pridnost videvava na vsakem koraku. Ogromno se gradi! Pred dvema letoma sva bila na Štefanji gori. Prišla sva v tipično kmečko vas. Letos sva jo spet obiskala, pa jo skoraj prepoznati ni bilo. Toliko novega so zgradili ljudje. Prijetno je pri vas gobariti, spremljati stare običaje in se voziti s konjsko vprego na lojtrskem vozu!« Helga in Gunther Ratz prihajata k nam z osebnim avtomobilom. Vajena sta 1200 kilometrov dolge poti v eno smer. Pred leti sta razdaljo premagala v dvanajstih urah! To je bil rekord, vendar ju je tako utrudil, da si tako naporne vožnje ne privoščita več. Raje potujeta dlje, počasneje in varneje. 2e sedaj sta se odločila, da bosta letos še enkrat obiskala Preddvor. Najverjetneje bo to septembra. To bo njuno enajsto potovanje v Jugoslavijo, ki pa zanesljivo ne bo zadnje. Ratzova sta prepričana, da se kmalu utegneta približati številki dvajset . . . J. Košnjek Za ščepec lepega vedenja V daljni azijski Singapur, v Tajsko pa tudi v sosednjo Bolgarijo ne dovolijo vstopa dolgolasim hipijem. — Pri nas pa, kot da bi pozabili na preresnični rek: dolgi lasje, kratka pamet! Biti dolgolas ni prav nič moderno, saj je le ubogo posnemanje nekih zapadnih popevkarjev ali pa zgolj nemarna neurejenost. V naši evropski civilizaciji feminizacija moških ni zaželena. Kot tudi zamaščene in scufane kav-bojke niso znamenje modernosti pač pa le podoba umazanosti in slabega okusa pa brezobzirnosti do soljudi. No, prav taki primerki tudi sicer pokažejo, da tudi ne vedo za lepo vedenje na cesti: derejo se na ves glas, v mimoidoče se zaletavajo, zafrkavajo neznana dekleta. Lokale si kar prisvojena vso moč kade in na ves glas motijo tišino; mirni gostje beže in se ne vračajo v take slaščičarne, kavarne in gostilne. Kar popra-šajte lastnike lokalov, če so navduženi nad objestnimi kričači in razgrajači. BiljanaČarman Nijaz Memić kaže, kje je našel oziroma potegnil Biljano Čarman iz narasle reke Sore smrt, toda, takoj zatem pričela plavati proti bregu. Deroči tok reke pa me je od brega oddaljeval in me nosil navzdol, potem pa mi je zmanjkalo moči...«, nam je pripovedovala, ko smo jo kasneje obiskali na njenem domu. Ko je 9-letni bratec Aleš videl Biljano v deroči vodi. je takoj pričel vpiti na pomoč. Klice sta na srečo slišala stanovalca bližnjega samskega doma. »Ko sem zaslišal krike, sem takoj stekel po bregu navzdol in kaj kmalu zagledal nekaj rdečega v vodi. Videl sem, da že izginja s površja. Po 100 metrih sem zabredel v vodo, toda tok me je takoj spodnesel in zaplaval sem proti utapljajočemu se otroku. Po približno 50 metrih mi je uspelo skupaj z otrokom priplavati k bregu. S prijateljem sva ji iztisnila vodo, ji pomagala, da je prišla do sape in zavesti, nakar jo je prijatelj odnesel domov,« nam je povedal Nijaz Memič, 23-letni hišnik samskega doma me-dvoške Celuloze. Skromni Nijaz, oče 18-mesečnega sina Radmira (z ženo Ramizo pričakuje drugega otroka), pravi, da je le opravil svojo dolžnost, saj smatra, da bi vsak občan moral enako ukreniti v takem primeru. Biljana Čarman je skupaj /. mamico obiskala rešitelja, ki z družino biva skromni sobici samskega doma in takrat sta se tudi spoznala, saj Nijaz niti ni vedel, koga je rešil. Nijazova prisebnost in vrsta srečnih okolnosti je torej rešila mlado življenje, med njimi tudi živordeča bunda. »Za življenje je šlo, sicer, verjemite, da tudi za milijon ne bi skočil v mrzlo in deročo reko Soro,« nam je dejal Nijaz, ki je z zares pogumnim dejanjem rešil mlado živi jen je. , * — fr ■ »Dober dan,* je pozdravil Norbert, ko je prišel domov. »Je kosilo že gotovo1?« » Vsak čas bo,« je odgovorila žena iz kuhinje. Norbert je bil z odgovorom zadovoljen. Zleknil se je v fotelj in pričel prelistavati časopis. »Kje je pa otrok?« ga je zanimalo čez čas. »Vkopalnici, roke si umiva.« »Aha, pravilno. Pred jedjo sije pač treba umiti roke.« Obrnil je stran časopisa in nadaljeval z branjem. Zena je postavljala kosilo na mizo, desetletni Srečko je tudi že končal z umivanjem. Sedel je za mizo, ona pa je zaklicala: »Norbert, je že kosilo!« Norbert se je odpravil v jedilnico. Srečko je že srebal juho. »Kako je bilo danes v šoli, Srečko?« Norbert je bil prepričan, da takole vprašanje zelo vzgojno deluje na otroka. »No, tako,« je brezvoljno menil Srečko. »To pa je odgovor, j a,« se je jezil oče. »To se pravi, da je bilo slabo. Ne vem kdaj se boš poboljšal. Ob konferenci si bil prav porazen.« POGOVOR Srečko je molčal. »Molčiš kaj? Seveda, kaj bi pa lahko odgovoril. Hja, včasih je bilo to povsem drugače.« Srečko je še kar molčal. »Moraš se potruditi, saj veš, danes brez šol ne gre. J a, z mano pa v šoli ni bilo nobenih težav. In če pogledam, kakšni časi so bili. Saj vem, tudi ti se boš popravil, da ne boš delal očetu sramote.« »Srečko, odgovori no kaj očetu,« je pripomnila tudi mati. »Saj sem dober v šoli,« je nejevoljno odgovoril. »Poglej ga,« je poskočil Norbert, »ko ima najbolj polna usta bi pa govoril. Srečko, zapomni si, s polnimi usti se ne govori. Tudi pribor moraš držati drugače. Vilice v levo, nož v desno roko. Takole, poglej!« In Norbert je demonstriral pravilno up^ rabo jedilnega pribora. Nekaj časa so v miru jedli. »Srečko!« je vzkliknil Norbert, ko se je zagledal v otrokove roke. »Kaj ni mama rekla, da si sijih umil?« Srečko je začudeno gledal. »Roke, roke! Kar poglej. Take so, kot da jih sploh ne bi umival. Ne vem kako moreš biti tak. J a, jaz pa teh težav nisem imel, niti moji starši ne. Ko sem prišel domov, sem si najrej umil roke, ja, z milom sem si jih umil, potem pa je prišlo vse drugo na vrsto.« Srečko je naveličano pokimal. To zgodbo je slišal že najmanj tisočkrat. Norbert se je nasmehnil. »Sedaj boš tudi ti vedel, kako seje treba umivati. Brez higiene pač ne gre!« Norbert je bil zadovoljen sam s seboj. Z otrokom se je tre'^^ pač pogovarjati, kdo ve, kam ti sicer lahko zabrede.« »Po kosilu bi šel igrat nogomet!« je Srečko plaho prekinil žvenket vilic in nožev. $ • »Seveda, kar pojdi,« je bil navdušen Norbert, »Fant, da vidiš kakšen golman sem bil jaz. Vse Žoge sem ujel, tudi take nemogoče. Govorili so mi, da sem izreden talent, moštva so se kar prerivala okrog mene, sam sem lahko izbiral za koga bom igral, no in na koncu sem izbral tvojo mamo in tebe.« Zadnje besede so se zdele Norbertu silno imenitne in ponosen je bil sam nase, da zna otroku tako dobro obrazložiti smisel med zabavo in resnimi stvarmi. »Si ti tudi golman?« »Ne.« »Kaj pa igraš?« »Kar pride, včasih krilo, včasih obrambo, tako pač.« »Nenavadno,« se je čudil Norbert,. »nimaš stalnega mesta v ekipi. Da te tovariši slučajno ne podcenjujejo? Ali pa si ti preslab, kaj?« Srečku je bilo že žal, da je omenil nogomet. »Torej to je,« je nadaljeval Norbert. »Čisto tebi podobno. Nič se ne potrudiš, tako kot pri vseh stvareh. Tekaš po igrišču kot izgubljena ovca. Toda, fant moj, nogomet ni brezglavo tekanje po igrišču, nogomet je igra glave in nog, najvažnejše pa je volja, ker samo tako lahko človek iztisne iz sebe zadnje atome moči. Seveda to tebi ni poznano, tebi se potruditi ne ljubi. Škoda, škoda, lahko bi podedoval nekaj mojega talenta.« Vstali so od mize. »Kajpa naloga? Jo imaš veliko?« je zanimalo Norberta. »Nič je nimamo.« »Kako nič,« se je začudil Norbert, »nekaj naloge pa mer ia j a imaš.« »Danes je pač nimam nič!« je vztrajal Srečko. »Čudna šola. Nič naloge, to je pa res neverjet- >.« Norbert se je zamislil. »Hm, mi smo pa imeli nalogo, oa koliko. Ja, to je bilo vse drugače. In s kakšnim veseljem i no jo pisali. Več se nas je zbralo skupaj, pa smo končali, kot bi trenil.« Srečko je poslušal. »Kaj pa kakšno pesmico, se moraš naučiti kakšno na i-met?« je vrtal Norbert. »Ne, tudi pesmi se nam ni treba naučiti, danes ne.« »Čudno, čudno,« ni šlo v glavo Norbertu, »mi smo se pa učili na pamet skoraj vsak dan. Kako smo deklamirali. Vedno sem bil najboljši, ja Srečko, prav si slišal, najboljši sem bil v de' ra- W miranju. Kako so me poslušali, jaz pa sem govoril, govori Eh ja, kje je že to.« »Grem sedaj lahko igrat nogomet?« je zanimalo Srečka. »Pa pojdi,« je dovolil Norbert, »ampak ob petih bodi do Točen moraš biti, kajti točnosti se je treba navaditi mlad. na primer sem vedno točen. Nikdar ne zamujam, če se reč petih, pridem ob petih, če ...« Srečko je že tekel po stopnicah. »Furija,« je končal Norbert. Pogledal je ženo. »Bova kc »Bova.« » Včasih se je dobro pogovoriti z otrokom,« je menil. »Tudi jaz tako mislim,« je menila ona. »Misliš, da je bil z današnjim pogovorom zadovoljen?« je vprašal Norbert. »Mislim, da je bil!« »Ja, tudi jaz sem bil zelo zadovoljen. Zares sva se lepo pogovarjala.« a. az >b Viktor Eržen: Trmoglavost NK Triglav KRANJ — Nova usmeritev v slovenski telesni kulturi in prečišćeni portoroški sklepi tudi nogometu v občinskem, gorenjskem in slovenskem prostoru nalaga nove naloge in nove usmeritve. Tudi v Kranju, kjer deluje kar dvanajst nogometnih klubov, niso zaostali. Prav zato so pred dobrim tednom na ustanovni skuptćini ustanovili občinsko nogometno zvezo. Na čelu tega občinskega nogometnega organa je Viktor Eržen. Novoustanovljen občinski nogometni organ je tako zaživel. K samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske nogometne zveze Kranj so pristopili vsi nogometni klubi v občini. Edini, ki se ne strinja z novo politiko nogometa v občini in ki niso pristopili k samoupravnemu sporazumu, je NK Triglav. Kot je razvidno iz poročila ustanovne skupščine, je NK Triglav se vedno tisti, ki zavira novo usmeritev nogometa v slovenskem prostoru, občini in Gorenjski. Še vedno se postavljajo na višjo raven kot ostali klubi na Gorenjskem. Končno bi že enkrat morali sprevideti, da s tako politiko, ki jo vodijo sedaj, ne bodo koristili ne sebi, ne ostalim klubom. Niso edini klub v občini, okrog katerega naj bi se vrtela vsa politika nogometa? »Vsa politika v občini bo slonela izključno na podpisanih samoupravnih sporazumih, ki so jih podpisali vsi klubi. Glavne naloge občinske zveze so, da organizira tekmovanja v okviru občine, skrbi za rekreacijski nogomet, vrhunski Sport, kadre in sodnike. Vso to politiko pa bodo vodili posamezni odbori. Tako imamo odbor za rekreacijo, odbor za vrhunski sport, trenerski odbor, sodniški odbor, tekmovalno komisijo ter disciplinsko, registracijsko komisijo in samoupravno kontrolo.« »Torej je v občinskem nogometu zavel nov veter?« »Res je. Vendar bo treba trdo delati, da bomo resili vse probleme. Še vedno mi ni razumljivo, zakaj taksno stališče pri NK Triglav. Vedno smo jih obveščali o vseh iniciativnih sejah, dobili pa so tudi vse potrebne materiale. Toda sej se niso udeleževali. Kljub temu jim še vedno nismo zaprli vrata. Če bodo podpisali samoupravni sporazum, bodo njihovi člani se vedno lahko izvoljeni v samoupravne organe zveze.« Novo ustanovljena občinska nogometna zveza je že začela delati. V samoupravnih organih in izvršnem odboru so taki ljudje, ki so voljni delati. Tako je tudi prav. Treba bo trdo delati, da kranjski nogomet ponovno postavijo na raven, ki je včasih privabljala na stadion veliko število ljubiteljev dobrega nogometa. D. Humor Rokome Plavanje Vesnini štirje rekordi TRENTO — V zimskem bazenu je bil vsakoletni tradicionalni največji evropski plavalni pionirski miting. Na letošnjem je nastopilo 1000 mladih plavalcev in plavalk iz Nizozemske, Švice, Madžarske, Poljske, Romunije, Avstrije, Italije ter reprezentance Srbije in klubske ekipe trboveljskega Rudarja, ravenskega Fužinarja in Triglava iz Kranja. Kranjčani so na tem mitingu v ekipni uvrstitvi dosegli naiveč. Tudi med posamezniki so se odrezali. Darjan Petrič, Bojan Bešter, Gorazd Rus, Mateja Kosirnik, Tatjana Bradaska, Biserka Cvek, Lea Jugovic, Sonja Dvoršak in Veana Praprotnik so se iz Trenta vrnili z dobrimi uvrstitvami in rezultati. Najbolje je v Trentu plavala Vesna Praprotnik, saj se je domov vrnila s tremi državnimi ter enim slovenskim rekordom za mlajše pionirke A. Nove državne znamke je Vesna postavila na 200 m prosto z 2:21,9, na 100 m delfin z 1:12,8 in 200 m mešano s časom 2:38,8 ter z 1:21,5 na 100 m prsno slovensko. -d h Metzkerjevo maščevanje LEEDS - Naš najboljši plavalec Kranjčan Borut Petrič se je vrnil z velikega mednarodnega plavalnega mitinga Coca-Cole. Tu je zmagal na 1500 m prosto in je premagal ta čas najmočnejšega avstralskega dolgoprogaša Metz-kerja. Petrič je bil v tej disciplini edini, ki je plaval pod šestnajst minut. Tudi na 400 m prosto je Borut plaval odlično. Vendar ga je tu premagal Avstralec. Metzker je plaval 3:58,82, Borut pa 4:02,02 in osvojil drugo mesto. Tako se je Metzker maščeval Borutu za poraz na 1500 m prosto. Borut je že včeraj odpotoval v Beograd na trening. Tu bo treniral v 50-me-trskem bazenu vse do odhoda v Prago. V glavnem mestu ĆSSR bo 8. in 9. aprila nastopil na močnem mednarodnem mitingu za »Pokal Praga«. Teden dni pozneje pa bo Petrič nastopil še v Berlinu, -d h r Kdo drug kot Slovenija KRANJSKA GORA - V teh smučinah je bilo prvo tekmovanje pionirjev, ki so *e borili na prvem jugoslovanskem pionirskem pokalu v smučarskih tekih. Med reprezentancami Srbije, Črne gore. Hrvatske, Boane in Hercegovine, Makedonije in Slovenije so bili najboljši pionirji Slovenije, saj so pobrali vsa prva mesta in bili tudi najboljši v ekipni u vrstiti vi. Ekipni vrstni red: 1. Slovenija, .2. Hrvatska, 3. Črna gora, 4. Bosna in Hercegovina, 5. Srbija, 8. Makedonija. V solo tekih je pri pionirjih zmagal Kustec, pri pionirkah pa je bila najhitrejša B. Martinovič. Tudi v štafetnih tekih ao bili za razred boljši tokari Slo- venije. h f Dopisniki poročajo Radovljica — Osnovna sindikalna organizacija Iskra Lipnica je pripravila pretekli teden na Zatrniku 7. tradicionalno srečanje članov sindikata iz delovnih kolektivov, ki imajo sedež na desnem bregu Save. Nastopilo je nad 60 tekmovalk in tekmovalcev. Zmagali so Jelka Bem (Plamen) pri ženskah do 30 let, Darinka Bohinc (Iskra Lipnica) med ženskami nad .((t let, Andrej Resman (Plamen Kropa)pri moških nad 40 let, Marko štendler( Iskra Otoče) pri moških do 40 let in Tomaž Pogačnik (UKO Kropa) pri moških do 30 let. Ekipno je Zmagala Iskra Otoče. Sledijo pa ji Plamen Kropa, Iskra Lipnica in Kemična tovarna Podnart. V. M. . ttj, Kranj — Nogometaši Triglava so v prijateljski tekmi na domačem igrišču premagali Lesce s 3:0. Pred 50 gledalci je sodil Torkar iz Kranja, gole pa so dosegli Kordež, Ocepek in Mrak. Za Triglav so igrali Eljon, Zlatanovič, Kurtovič, Valant, Dulič, Kožuh, Brezar, Ocepek, Kabič, Mrak. Stu-lar, Kordež, G ros in Ratkovič. R. Gros Kranj — Po četrtem kolu gorenjskega košarkarskega prvenstva za starejše pionirke vodi reprezentanca Škofje Loke, za katero nastopajo učenke osnovne šole Padli prvoborci iz Žirov. Do konca sta še dve koli. Igrali bodo v 2ireh. Odločalo bo srečanje med Skofjo Loko in Kranjem. Slednji je pokazal največji napredek predvsem po zaslugi osnovne šole Simona Jenka. Manj od pričakovanj pa sta pokazali reprezentanci Jesenic in Radovljice. Nadaljevanje prvenstva bo jutri, 1. aprila, v Zireh. M.Čadež Zgornje Gorje — 19. marca je bilo v Zgornjih Gorjah radovljiško sindikalno prvenstvo v smučarskih tekih. Natopilo je 127 tekmovalk in tekmovalcev iz 47 osnovnih organizacij sindikata. Moški so tekmovali na 6 kilometrov dolgi progi, ženske pa na polovico krajši. Najuspešnejši so bili zastopniki konference sindikata iz begunjskega Elana. Med zmagovalce so se vpisali Kati Poljanec (LIP Bled), Anka Banič (OS Bled). Lojzka Kosmač (SDK Radovljica), Boris Kozinc (Elan). Dušan Pod-logar (Veriga), Pavel Kobilica (GG Bled), Janez Sitar (Plamen), Tine Rozman (Gradbeno podjetje Bohinj) in Viktor Repi no (LIP Bled). Ekipno je zmagal Elan iz Begunj V. Matjaflič Kranj — Namiznoteniški klub Sava je organiziral gorenjsko prvenstvo v namiznem tenisu za mladince. Nastopilo je 54 tekmovalk in tekmovalcev iz Kranja, Jesenic. Križev, Godešiča in Ljubne-ga. Najuspešnejša igralka je bila Meščeva (Sava), ki je osvojila kar tri naslove Organizacija tekmovanja je bila odlična, zmagovalci pa so prejeli pokale in praktična darila. Organizatorji se še posebej zahvaljujejo Savi in Tekstilindusu za praktične nagrade. Med mladinci je zmagal Jauh (Triglav), med mladinskimi dvojicami Jauh in Bezinovič, med mladinkami Mesec (Sava), med dvojicami mladink Mesec in Blažič (Sava) in med mešanimi dvojicami Meščeva in Bezinovič S. Vidic Kropa - V propagandni košarkarski tekmi je moštvo Ilirija Slovan i/ Ljubljano premagalo ..ino Platnena iz Krope. V prvom pol&UMI j« 1'iia i^ra enakovredna. Saj M domačini uspeli zausta-: (..rana Križnarja V drugem polčasu pa je bila premoč gostov izrazitejša. B Zupan Pred pomembnimi srečanji Prve tekme pomladanskega dela prvenstva, osebno še v slovenski rokometni ligi, dokazujejo, da bo boj, boj za vrh še zelo hud, kajti ekip, ki se potegujejo za naslov prvaka, je še veliko. V 12. kolu druge zvezne rokometne lige — Sever so roko-metašice Al plesa gostovale v Koprivnici pri Podravki in izgubile srečanje z rezultatom 19 : 10 (9:4). Domačinke so več kot polovico golov dosegle iz sedemmetrovk, bile pa so bolj močno in izkušene kot gostjo iz Železnikov. Jutri ob 17. uri igrajo prvo tekmo roko-metašice Alplesa v nadaljevanju spomladanskega dela prvenstva na domačem igrišču v Železnikih. Pred tekmo Alples: Koka pravi Jože Ka-kovec: »V poštev nam pride edinole zmaga. Z odhodom najboljše igralke Mire Bene-dičičeve, ki je prenehala aktivno igrati rokomet, bo borba za obstanek v ligi težka, vseeno pa v tem kolu računamo na uspeh.« Prvo kolo v spomladanskem delu prven- Alpsko smučanje Kramarjev smuk Tržič — Na senožeti pod Storžičem je bilo v organizaciji AO pri PD Tržič letošnje tekmovanje v veleslalomu za pionirje, pionirke, člane in članice alpinističnih odsekov in planinskih društev, znano pod imenom Kramarjev smuk. To vsakoletno prireditev organizirajo Tržičani v spomin na partizana, smučarja in alpinista Roka Kramarja, ki je padel v vojni. Letošnjega tekmovanja se je udeležilo preko 300 smučarjev in smučark iz 26 planinskih društev. Proga jo imela 35 vratic, postavil pa jo je Marjan S tam car. Rezultati: cicibani: 1. Primožič; 2. SokUč; 3. Rozman (vsi Tržič); pionirke: 1. Ruparčič (SSD Polet); 2. Dovžan (Tržič); 3. Kališnik (SSD Polet) pionirji: 1. Sarabon (SSD Polet); 2. Knific (PD Medvode); 3. Ropret (SSD Polet) planinke: 1. Kodrič (PD Tržič); 2. Maček (PD Skofja Loka); 3. Mežek (PD Tržič); planinci: 1. Primožič; 2. Komat; V Perko(vsi P D Tržič); alpinistke: 1. Blazina (AO Akademik); 2. Jakopič (AO Ljubljana Matica); ;). Sodja (AO Jesenice); alpinisti: 1. Karničar (AO Jezersko); 2. Manfreda (AO Ljubljana Matica); 3. Rabič (AO Mojstrana); ekipno: ženske: 1. AO Ljubljana Matica; 2. AO Srnama gora, moški: I. AO Mojstrana; 2 AO Jezersko: i. AO Tržič J. Kikel Izreden uspeh naših pionirjev Iz Švice, kjer je bilo mednarodno tekmovanje pionirjev v alpskem smučanju, so prišle razveseljive vesti. Naši zastopniki so v konkurenci tekmovalcev iz 14 držav dosegli izredne rezultate. Mlajši pionir Rok Petrovič je premočno zmagal v slalomu in veleslalomu. Zmagoslavje sta dopolnila Jeseničana Matjaž Naglic in Barbara Kune. Matjaž je bil tretji v slalomu, Barbara pa je bila peta v tej disciplini. Dobra je bila Nataša Blažič iz Kranja. Med starejšimi pionirkami je bila deveta v slalomu z zaostankom pičlih treh sekund Slabši so bili starejši pionirji. Peternel iz Škofje Loke je bil v slalomu 12. Povedati velja, da so bili vsi naši, razen Peternela, za leto mlajši od ostalih in bodo prihodnje leto še lahko nastopali v tej konkurenci. Ekipno so bili naši tretji za Avstrijo in Švico. Prehiteli pa so Italijo, Nemčijo, Francijo, Kanado in Združene države Amerike. — bef Tehnična kontrola in novogradnje najboljša španov vrh — IVetekli teden je bilo na Spanovem vrhu prvenstvo jeseniške Železarne v veleslalomu. Sodelovalo je skoraj 200 tekmovalcev. Najuspešnejši so bili delavci tehnične kontrole in novogradenj. Tekmovanje je oviral veter, proga pa je bila zahtevna in strma. Rezultati - moški do 25 let: I. Smolej (Hladna valjarna); moški do 38 let: 1. Kraut-haker (TKR-Nov); moški do 45 let: 1. Mlekuž (Vzdrževanje); motki nad 45 let: 1. Babic (Vzdrževanje); ženske do 25 let: 1. Grilc (TKR-Nov); ženske do 35 let: 1. Krauthaker (Vzdrževanje); ženske do 45 let: 1. Petrič (TKR-Nov); ženske nad 45 let: 1. Praček (Komerciala; ekipno moški: 1. Tehnična kon trola — Novogradnje, 2. Jeklarna, Vzdrževanje; ekipno ženske: 1 Tehnična kontrola — Novogradnje, 2. Komerciala. 3. Vzdrževanje; bef Slovenska nogometna liga Gorenjska starta v nedeljo KRANJ — Čeprav so v prvo pomladansko kolo nogometaši v slovenski mladinski nogo metni ligi že startali, je bila mladinska selekcija v tem prvem kolu nadaljevanja prosta. Moštvo Notranjske je namreč prenehalo s tekmovanjem. To nedeljo pa se bodo v Stražišču prvič predstavili nogomet nem u 'občinstvu. V drugem kolu se bodo pomerili* ekipo Primorja. I/estvica se je po izstopu Notranjske spremenila, pri tem pa imata Gorenjska in Kočevje Se neodigrano medsebojno srečanje s prvega dola tekmovanja. Lestvica: Obala Goriška Gorenjska Dom-Kamnik Primorje Ljubljana Kras Slovan Kočevje Ilirija Bela Krajina d h 10 7 2 i 25: 7 16 10 7 l 2 30:20 15 9 6 0 i 14:12 12 10 5 1 i 24:14 11 10 5 1 i 13:12 11 10 5 | 5 22:15 10 10 4 1 5 18:19 9 10 4 1 « 18:16 8 9 4 0 5 11:22 8 10 3 1 rt 13:17 7 10 ■ 1 H 2 VI 1 stva bodo odigrali v II. ZRL — Sever tudi rokometaši Jelovice. Tokrat se bodo srečali na Reki z ekipo Kvarnerja. Pomembno zmago v republiški rokometni ligi zahod so zabeležili rokometaši Tržiča nad selekcijo Dolenjske 37 : 28 (20'10). Visoko prednost so si Tržičani zagotovili že v prvem polčasu. Ker pa so rokometaši Upe premagali vodečo selekcijo Obale, so prevzeli vodstvo s točko prednosti rokometaši Tržiča, ki jutri zvečer igrajo derbi srečanje zahodne skupine v Izoli s selekcijo Obale. V Zagorju so na tekmi ženske republiško lige slavile favorizirane gostje iz Preddvora nad selekcijo Zasavja z rezultatom 19:7 (9:3). Tudi v 11. kolu bodo rokometašice Preddvora gostovale, tokrat v Novem mestu, v nedeljo ob 10. uri proti selekciji Dolenjske. Rekordna I udeležba ZGORNJE GORJE - TVD Partizan Gorje je pripravil prvenstvo tcileaao kulturnih organizacij iz radovljiške občine v smučarskem teku. Nastopilo je skoraj 80 tekmovalk in tekmovalcev Najboljši so bili Irma Nagode med mlaj-šimi pionirkami, Tončka Kovači« med mlajšimi pionirkami, Vinko Oblak med maljšimi pionirji, Peter Kosmač med starejšimi pionirji, Tomaž Česnik med mlajšimi mladinci, Dušan Podlogar med starejšimi mladinci, Irena Kova-čič med mladinkami, Ivan Piber med mlajšimi člani, Filip Kalan med člana in Slavica Fister med članicami. V. M. J. Kuhar r Jože Javornik mednarodni FIS sodnik KRANJ — Naš športni sodelavec in delavec v smučarskem skakalnem športu Jože Javornik je v tej smučarski skakalni sezoni postal mednarodni FIS sodnik za skoke. Jože je že sodil nekaj mednarodnih prireditev, najpomembnejše pa je bilo vsekakor sojenje na letošnjih mednarodnih poletih v Kulmu. Javornik je že dvajset let zapisan skakalnemu športu. Dvanajst let je aktivni sodnik, razen tega pa je član komisije za skoke pri SZ Slovenije in Jugoslavije ter predsednik tekmovalne komisije SZ Jugoslavije in član predsedstva SZS. Lani je Jote opravil izpit za mednarodnega sodnika, letos pa so mu ga v I a litiju tudi potrdili. Poleg Svetozarja Gučka, Francija Lebana, Sandija Kotnika, Pavla Krznarica, Slavana Berli-ska in Iva Cernilca imamo Slovenci tako z Javornikom že sedmega aktivnega mednarodnega sodnika. Iskrene čestitke! -dh Športni vodnik SOBOTA SMUČARSKI TEKI - V smučinah na Pokljuki bo ob 9. uri start članov in članic za državne naslove. Moški bodo tekli na 50. dekleta pa na 25 km. V nedeljo pa bo na 50 km dolgi progi start za rekreativce; KOŠARKA - Skofja Loka ob 18. ari f telovadnici OŠ Podlubnik tekma moške SKL Lokainvest: Rudar Kranj — ob 18. uri v telovadnici OŠ F. Prešeren tekma moške SKL Triglav : Trnovo; ROKOMET - Železniki ob 17. uri tekma II. ZRL Alples: Koka; NEDELJA NOGOMET - Stadion v Strati sca ob 18. uri tekma mladinske slovenske lige Gorenjska : Primorje (Ajdovščina); Kranj — Stadion Stanka Mlakarja ob 15.30 tekma članske slovenske nogometa« lige Gorenjska : Drava (Ptuj); Radovna - Strelska družina Janez Mrak iz Dovjega bo organizator se četrtega patrolnoga smčarskega teka. Start bo ob 10. uri. J Svet delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Kranj objavlja po sklepu 10. seje z dne 2. februarja 1978 JAVNO DRAŽBO OSNOVNIH SREDSTEV INVENTARJA IN NAJDENIH PREDMETOV KI BO V SREDO, 5. APRILA 1978, V GARAŽAH UPRAVNE STAVBE SKUPŠČINE OBČINE KRANJ, IN SICER: od 14. do 15. ure za družbeni sektor od 15. ure dalje za občane. Komentiramo Telesna kultura se mora vtkati v združeno delo Pomanjkanje poklicnih in amaterskih strokovnih kadrov, pomanjkanje objektov in preskromna sredstva za telesno kulturo v občini Kranj KRANJ — Aktiv komunistov-teleanokulturnih delavcev v kranjski občini ie svojem zadnjem se* tank u (IT. 3. 78) kritično ocenil sedanje stanje v telesni kulturi V občini Kranj. Ob obravnavi resolucije /a VIII. kongres svece komunistov Slovenj je je skušal oceniti tudi svoje doaedanje delo, sedanje stanje v telesni kulturi v Kranju ter ugotoviti največje in najpomembnejše naloge za prihodnje obdobje. Razpravljavci so poudarili, da je prav v zadnjih letih postalo stanje v trlo«ni kulturi v kranjski občini zelo kritično. Telesna kultura ne gre v korak z "tajim splošnim razvojem tako občine kot tudi posameznih krajevnih skupnosti, novih objektov za množično telesno kulturo ne gradimo ali pa jih gradimo perssL nhstu ječi objekti nam marsikje propadajo zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, na tudi v kadre ne vlagamo zadosti. Potrebno bo izrednih naporov ter načrtnega ia organiziranega dela, da se v kranjski občini nadoknadi 15-letni zaostanek za razvojem naše republike na področju telesne kulture, je bilo še posebej poudarjen«. Če hočemo, da bo postala telesna kultura del našega vsakdana, se mora vtkati v združeno delo, postati mora koristni del združenega dela. Sleherni delavec in sleherni naš občan mora spoznati, da je aktivna rekreacija potrebna tako mladim kot starim, delavcu in kmetu, otrokom, mladini in starejšim občanom. Za to pa je potrebno imeti objekte v mestu in na vasi. In nenazadnje: imeti moramo dovolj predanih poklicnih in amaterskih strokovnjakov. Krajevna skupnost postaja osnovna celica družbenega dogovarjanja in kot taka tudi osnovni nosilec množičnega udejstvovanja vaeh krajanov v telesni kulturi. Združeno delo kot celota in delavci v posameznih TOZD že spoznavajo, da športno udejstvovsnje koristi zdravju in prinaša osebno ugodje, zato niao redki primeri organizacij združenega dela, ki ne bi prispevale k urejevanju minimalnih pogojev, ca športno udejsevovanje v posameznih krajevnih skupnostih. Vendar to delo in ta »vlaganja« niso načrtna Mnogi obstoječi športni objekti, predvsem na vaai, propadajo ali pa se njihova namembnost apreminja v škodo TK. Če hočemo v Krsnju nadoknaditi zamujeno, potem vse telesnokulturne dHavc*, in ne urno komuniste, ter združeno delo čakajo velike naloge. Nujno je treba adrv-žitl znanje, energijo in aredstva ca potrebe TK. Tudi na področju organiziranosti ni storjeno dovolj. Smo pred organiciranim ustanavljanjem rekreativnih športnih društev v TOZD, krajevnih skupnostih, posvetiti moramo še nadalje veliko pozornost šolskim športnim društvom, posebno tistim v srednjih šolah! Caka nas izdelava in dopolnjevsnje samoupravnih aktov, uresničevanje delegatskih odnosov v našem delu, permanentno spremljanje uresničevanja kadrovske politike. Komunisti smo »e posebej zadolženi za idejnopolitično delo tudi v društvih in klubih. Prav tako je nujno treba skrbeti ca organiclrano delo, kjer morajo biti politika v TK ia programi dela dogovorjeni, konkretni in realni, nosilci posameznih akcij znani ia tudi roki za izvedbo nalog določeni. To je osnova ca ugotsvbanje odgovornosti tudi v športu in telesni kulturi nssploh. ... Iz partijskih dokumentov ichsja velika potreba in nujnoat po temeljiti ureditvi najtežjih problemov in negativnih pojavov v športu in telesni kulturi, po organizš ranoati na novih temeljih z novo vsebino in ustreznejšim pristopom naše družb* do telesne kulture. Zato bo naslednje leto leto telesne kulture, na katero moramo biti tudi mi, telesnokulturni delavci in predvsem komunisti, temeljito pripravljeni:kri. tično moramo oceniti lastno delo ter prehojeno pot v TK terzačrtati u ar epe, ki naj-vodijo k zastavljenim ciljem - ustvariti novo moralo v TK in nadoknaditi zaianje-no v preteklih letih. ... • «, t H politiko nazadovanja v participaciji sredstev za telesno kuttarajev kranjski občini treba prenehati. Za talasao kulturo moramo nameniti vec aenarja, ce hočemo sebi dobro, sedanjemu in bodočim rodovom pa zdravo življenje. ^ Glas — 17. stran Plodotvorno življenje je zasnovano v mladosti, se uresničuje v zrelosti in zatone v starosti. Iz osebnega in družbenega vidika je ohranjevanje mladosti velikega pomena. Ne bi bilo dobro, če bi že mladi postali prezgodaj oslabeli, naveličani in betežni. , V mladosti človek ne misli preveč na starost, ko pa se neopazno priplazijo leta, ko je dosegel življenjsko raven in si zagotovil blaginjo, si začne prizadevati, da bi oboje kar najbolje ohranjal. Tako je nastala veda o preprečevanju, Pomlad — utrip mladosti zaviranju in upočasnitvi starosti, to je gerontologija. Vendar je v preprečevanju starosti dobro ohraniti čim dlje mladostni polet, prožnost misli, živahnost, gibalno moč in druge sposobnosti, ki so nam v veliko pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Število znanosti nenehno narašča. Tako je nastala nova veda juvenologija, veda o ohranjevanju in podaljševanju mladosti. Izsledki te mlade znanosti v dvojnem pomenu besede so slehernemu dragocen kažipot skozi življenje, zlasti skozi zrelejša leta. Ohranjevanje mladosti je v vedrem počutju, v moči srca in ožilja, v ravnovesju med sprejemanjem hrane in porabo kalorij, v utrjevanju organizma s hladno vodo in svežim zrakom, v ohranjevanju dihal in krepitvi mišic. Prav bi bilo, da bi te vidike upoštevali in se po njih ravnali. A žal že v mladosti doživljamo neuspehe, pretirane zahteve časa marsikoga živčno izčrpajo in ga oropajo mladostne svežine. Mladostno razigranost, veselje in igra-vost otrokom večkrat skrajšajo nezgode. 2e v mladosti je premalo gibanja in preveč sedenja. Primanjkljaj gibanja v mladosti povzroča trajne in kvarne posledice. Pojavlja se že prezgodnja rejenost, saj mnogi uživajo preveč sladkarij, ogljikovih hidratov, manj pa vrednih beljakovin kot gradivo za mišično tkivo. Utrjevanje z mrzlo vodo in na svežem zraku je večini tuje. Dihalna pota in pljuča si že mladi kvarijo s pretiranim kajenjem, mnogi pa žive v nečistem ozračju. Le malo je krepitve gibal z vajami in atletsko gimnastiko. Do šolske in izven šolske vadbe je čutiti večkrat odpor in mlačnost. Če bi hoteli ohraniti življenjsko žilavost, bi se morali ravnati po teh šestih pravilih: Vsak dan bi morali dati prednost takemu načinu življenja, v katerem je več vedrine, krepitve srca in ožilja, ohranjevanje primerne teže, utrjevanja organizma in še posebno krepitve gibal, saj gibalna dejavnost ohranja ostale organe. Mladost je enkratna, njen ritem pa je potrebno ohranjevati, vzbujati več vedrogledosti, prav pomlad naj bi bila v simboličnem in dejanskem pomenu utrip mladosti. Jože Ažman OD VSEPOVSOD Najlepše ženske na svetu ****** revija HarperS je to* Vkln?^c£& '5%Z%^£tZL£,£& Grace KeUy ,f 46-Utna LU Tayhr- Strasten kvartopirec ,. . fin ločitev! Mlada Prižanka je kot razlog Zaradi česa vse "P^^^rat zakvartal. Prvič se je uspela za razvezo navedla, da jo je moz^ N mesecev zatem se odkupiti z denarjem kl^nt^(0 ženski dovolj in vložila je tožbo za je vse skupaj ponovilo. Tokrat je ono ločitev- Svojevrstna čestitka ■ *„; w„n ie dolsa 3,6 metra, tehta pa 30 kilogra- Nl^-lHS^Jm^r^^«^- *** nameml za s""etnic" mov. Izdelal jo je ameri&Ki sunar ruu* ... . iez;uin neke šole tujih jezikov. Okrasdjoje z voščili v sto jezi**. Za rdecelasce zastonj Pobrska de%n° 'J^SS^JS^i "vTo^Z. JSr'ftt^ tpoZjeto posmehu prebivalstva, pravtjo vgle**mi upravi. službe ie za 7. april napovedala prvo Ameriška uprava za f^^ragi kamni, ki so jih ameriški cariniki dražbo draguOei\:*W^J^™%*ri smaragdi m diamanti so vredni 'Vl^vmmMp^^^.^l bodo lzt*m skupaj nad 100.000 več kot tisoč dolarjev. Pričakujejo, dolarjev. modna hiša Modna hiša, organizacija poslovnega združenja z blagovnicami TOZD Ljubljana, Maribor, Osijek in Smederevo, vam nudi bogat izbor aktualne ženske, m o ške in otroške konfekcije, športnih in ele gantnih pletenin, modnega metrskega in dekorativnega blaga, galanterijskih artiklov ter modnih dodatkov. Modna hiša bi rada opozorila svoje kupce na pester asortiment prehodnih oblačil, primernih za najrazličnejše priložnosti, v v vseh velikostih. Modni kroji, visoka kvaliteta blaga in dostopna cena, vam jamčijo dober nakup. Modna hiša vas pričakuje. TRŽNI PREGLED KRANJ Solata 20 do 25 din, špinača 40 din, cvetača 22 din, korenček 10 do 12 din, česen 55 do 60 din, čebula 8 do 10 din, fižol 20 do 25 din, pesa 8 do 10 din, slive 26 din, jabolka 10 do 12 din, hruške 22 din, radič 40 do 50 din, pomaranče 15 din, limone 18,50 din, ajdova moka 18 din, koruzna moka 7 din, kaša 16 din, surovo maslo 72 din, smetana 32 din, skuta 16 do 18 din, sladko zelje 7 din, kislo zelje 12 din, kisla repa 10 din, klobase 30 din, orehi 150 din, jajčka 2 do 2,20 din, krompir 3 din, med 55 do 60 din. JESENICE Solata 16,20 din, špinača ^8 din, cvetača 21 din, korenček 12 din, česen 53,10 din, čebula 6,60 din, pesa 7,20 din, jabolka 11,95 din, hruške 21,25 din, pomaranče 12,80 do 15,45 din, limone 18,40 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 6,20 din kaša 17 din, surovo maslo 79 din, smetana 35,65 din, skuta 26,56 din, sladko zelje 7,40 din, kislo zelje 5,75 din, kisla repa 5,75 din, orehi 152,30 din, jajčka 1,20 do 2,10 din, krompir 3,65 din. Zmečkani vozili in trije hudo poškodovani so posledice prometne nesreče K se je zaradi neprevidnega prehitevanja pripetila v torek, 28. marca pri Radovljici. Foto: Darinka Sedej UMRLI SO TR2IC Jože Šega, roj. 1923, iz Tržiča, Jernej Ambrož, roj. 1903 iz Križev, Anton Dvorak, roj. 1897 iz Tržiča, Alojz Zupan, roj. 1900 iz Slapa, Ro-zalija Debeljak, roj. Bizjak, roj. 1910, Vladimir Perko, roj. 1941 iz Bistrice, Jožef Zupan, roj. 1902 iz Se-benj, Frančiška Ropret, roj. Fende, roj. 1903 iz Pristave Brezglavo prehitevanje - trije hudo poškodovani DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 1. aprila 1978 bodo odprte naslednje dežurne trgovine: KRANJ: Central - Delikatesa, Maistrov trg 11 od 7. do 19.30 in nedeljo od 7. do 11. ure, prodajalna PC Vodovodni stolp, Ul. Moša Pijade, prodajalna SP Pri Petrčku, Titov trg 5, prodajalna Mercator, C. JLA 6 JESENICE: Emona Market, Prešernova c. l/a TRŽIČ: Mercator TOZD Preskrba, poslovalnica Cankarjeva 1 SKOFJA LOKA: Market, Novi svet RADOVLJICA: KŽK - Kmetijska zadruga, Gorenjska c, Živila — Pretrg LESCE: Murka, Alpska 50 BLED: Špecerija - Market Dobe, Živila, Cesta Svobode GORJE: Živila - market, Gorje BOHINJ: Špecerija, Trg svobode 1, Boh. Bistrica, Ljubljanske mlekarne — market, Ribčev laz, GKZ — Prehrana, Srednja vas, prodajalna Stara Fužina 47 LOTERIJA Neuradno poročilo 13 J •i 3* U 03 ■ |i gj « ♦» "S 23 90 30 21695 5000 29080 1000 215685 10000 165290 10000 383655 132865 10000 400000 81 30 51 40 26 30 67971 1000 56 30 75591 1000 66 70 1401 1 2000 * 0306 400 24701 2000 12476 1000 061041 10000 64186 1000 320221 10000 098436 145186 10000 10000 2 20 550746 10000 71062 1000 152166 50000 78612 1000 84062 1000 17 30 281402 10000 87 40 454492 33 100000 50 7557 9997 42557 400 500 1000 683 100 76927 1000 28193 1000 73187 5000 91743 2000 151027 10000 Radovljica - V torek, 28. marca, ob pol devetih dopoldne se je na Goriškem klancu na magistralni cesti med Radovljico in Podvinom pripetila huda prometna nesreča, v kateri so bile tri osebe hudo poškodovane, posledice pa bi bile lahko še mnogo hujše. Gmotna škoda znaša 300.000 dinarjev! 31-letni Ljubiša Jankovič iz Les-kovca, začasno zaposlen v Zvezni republiki Nemčiji, je vozil z osebnim avtomobilom znamke BMW od Pod-vina proti Jesenicam. Na Goriškem klancu je začel prehitevati strnjeno kolono vozil. V tem trenutku pa je Spregledal prometni znak Skofja Loka — Stane Fleisch-man iz Mengša je v torek, 28. marca, nekaj pred deseto uro dopoldne vozil po Kidričevi cesti v Škofji Loki proti križišču z regionalno cesto Skofja Loka-Kranj. 33-letni Fleischman je v križišču spregledal prometni znak »stoj« in zapeljal na glavno cesto, pri tem pa je izsilil prednost pred voznikom osebnega avtomobila 31-letnim Simonom Fortuno iz Gorenje vasi. Prišlo je do čelnega trčenja. Poškodovana sta bila voznik Stane Fleischman in sopotnik v Fortu-novem avtomobilu Alojz Fortuna. Prehitra vožnja Križe — V ponedeljek, 27. marca, ob šestih popoldne se je pripetila na cesti Križe-Golnik dobrih 300 metrov pred Krizami prometna nesreča zaradi prehitre vožnje. Voznik osebnega avtomobila ljubljanske registracije Ivan Knific, star 31 let, z Jesenic je vozil od Golnika proti Križam. Pred vasjo je zaradi prevelike hitrosti zapeljal v levo in trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil 49-letni Alojz Meglic z Brezij nad Tržičem. V trčenju je bila težje poškodovana Frančiška Meglic, rojena leta 1933, z Brezij nad Tržičem, lažje pa voznik Meglic in 11-letna hčerka Franja Meglic. -jk nasproti pripeljal Jeseničan Gabrijel Rejc, star 44 let. Začel je zavirati, vendar strahovitega trčenja nj mogel preprečiti. Tri osebe so bile hudo poškodovane. V bolnišnico so razen voznikov Jankoviča in Rejca prepeljali tudi sopotnico v Jankovi-Čevem avtomobilu Mileno Indjič. ■ Pogorela le suha trava Lesce — Radovljiška postaja milice je bila v ponedeljek, 27. marca, zvečer opozorjena, da Je izbruhnil požar v bližini kampa Sobec. Vnela se je suha trava ob gozdni poti. Ogenj se je razširil, vendar je na srečo pogorela le suha trava na približno hektarju površine. Gasilci so posredovali izredno hitro in požar pogasili, tako da večja škoda ni bila povzročena. Žerjav ga je usmrtil Jesenice — Za 31-letnega Saliha Švraka, začasno stanujočega na Jesenicah, je bil torek, 28. marca, usoden. Bil je žrtev obratne nesreče, ki se je pripetila okrog 13. ure v livni hali jeklarne, kjer Hidromontaža iz Maribora gradi novo halo. Delavci, med katerimi je bil tudi pokojni Salih Švraka, so blizu proge zgornjega žerjava varili železno konstrukcijo približno 15 metrov visoko. Žerjav na tej zgornji progi je upravljal 27-letni Maks Kopavnik iz Mojstrane. Ko se je prvič z žerjavom pomikal proti Švraki, ga je z zvočnim signalom opozoril k umiku. Varilec se je umaknil za steber., Ko je bil žerjav mimo, je ponovno začel variti. Kopavnik se je z žerjavom sorazmerno hitro vračal misleč, da je Švraka še vedno na varnem za stebrom. Vendar je bila žerjavova povratna pot usodna. N ep ripra vi jeznega varilca je stisnil ob steber s tako silo, da je med prevozom v bolnišnico umrl! samozaščita v cestnem prometu 04 44 654 924 6854 I 1 I 994 391114 85 45 75 935 025 50725 50 50 HO 80 600 I00(M) 10000 30 40 40 80 100 1000 8 00288 25178 94248 07688 1 1098 381958 329 042299 349269 352799 528429 20 1000 1000 1000 2000 5000 10000 200 10000 10000 10000 10000 Republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je pred kratkim izdal knjižico »Družbena samozaščita v cestnem prometu«. Namen brošure je predvsem vzpodbuditi organizacije združenega dela, ki jim je naložen prevoz blaga in pa ljudi, da si prizadevajo razviti družbeno samozaščito v lastnih vrstah. Prav notranja kontrola v organizacijah združenega dela je v večini primerov slabo organizirana. To kažejo tudi podatki ankete o rezultatih tehničnih pregledov motornih vozil v letu 1976, ki jo je republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu izvedel v pooblaščenih servisih za tehnične preglede vozil v Sloveniji. Na teh pregledih je bilo med 304.000 pregledanimi (72 odstotkov vseh registriranih vozil v Sloveniji) zavrnjenih zaradi napak okoli 130 tisoč vozil ali 38 odstotkov. Med več kot 16.000 pregledanimi tovornjaki je bilo zavrnjenih 7700 tovornjakov zaradi 18.500 napak: od napak je bilo 23 odstotkov pokvarjenih zavor, 31 odstotkov pokvarjenih svetlobnih in signalnih naprav, 10 odstotkov napak kretalnega mehanizma in 5 odstotkov obrabljenih pnevmatik. Avtobusi prav tako niso nobena izjema: med 3000 pregledanimi avtobusi je bilo 989 zavrnjenih zaradi 6400 napak: 25 odstotkov zaradi neustreznih zavor, 30 odstotkov zaradi neustreznih svetlobnih in signalnih naprav, 17 odstotkov zaradi pokvarjenega kretalnega mehanizma in 5 odstotkov zaradi obrabljenih pnevmatik. Samo pri obveznih tehničnih pregledih avtobusov in tovornih vozil je bilo zavrnjeno 40 odstotkov vozil zaradi okvar, ki lahko usodno vplivajo na varno vožnjo. Prav to nedvomno kaže, da večint* gt delovnih organizacij nima urejene notranje kontrole vozil ali pa je zelo slaba. Knjižica vsebuje tudi konkretne napotke za organizacijo službe notranje kontrole ter osnutek pravilnika o službi notranje kontrole ter teze za samoupravni predpis o služb/ notranje kontrole. Jajčni krop s cvrtjem PORABA: 11/21 kostne juhe, 2 žemlji, 2 jajci, maščoba. IZDELAVA: zrežite na kocke en dan stare žemlje in jih poškropite z mlekom. Oprašene z moko povaljajte v stepenem rumenjaku. Kocke ocvrite na maščobi in cvrtje polijte z vrelo juho. Preden jed ponudite, jo zakuhajte z jajcem, okus pa izboljšajte z zelenim peteršiljem. MARTA ODGOVARJA Otrok in šola (3) Prizadevanje staršev za uspešno napredovanje v šoli naj bi se ne omejevalo samo na redno preverjanje otrokovega znanja, temveč tudi na videz nepomembnim dejavnikom. K tem sodi primeren učni prostor in ustaljeni dnevni red za delo in počitek. Otroku moramo čimprej privzgojiti delovne navade, ki odločilno vplivajo na vsakršno uspešnost v šoli in v Življenju. Urejen, pravilno temperiran prostor za učenje naj bo opremljen tako, da omogoča šolarju nemoteno delo. Stol in miza naj bosta prilagojena pravilni, vzravnani drži. Udobna zleknjenost na mehkem sedežu ali poleganje po kavču ali postelji slabo vplivata na zbranost in uspešno umsko delo. Za uspešno učenje je pomembna pravilna osvetlitev delovne površine. Svetloba naj prihaja z leve strani. Prešibka ali premočna svetloba očem škodujeta. Umetna osvetlitev naj bo prirejena tako, da je svetlobni snop usmerjen v steno ali strop, dobra pa je tudi žarnica z mlečnim steklom. Z obema načinoma osvetlitve dosežemo v prostoru enakomerno razpršitev svetlobe, ki je najbolj podobna naravni. K urejenim učnim razmeram sodi primerno ponašanje vseh družinskih članov, ki naj upoštevajo, da učenca med študijem ne smejo motiti in vznemirjati brez tehtnega razloga. Za povprečno nadarjenega učenca zadostuje v nižjih razredih poldruga ura učenja dnevno, v višjih razredih osnovne šole ustrezno več. Seveda otrok lahko prebije pri zvezkih in knjigah cele dneve brez opaznega napredka, če odmerjenega časa ne bo izrabil za intenzivno umsko delo. Med učenjem so krajši presledki nujni. Otrokova in naša prizadevanja za dober uspeh v šoli bodo neuspešna, če v družini ni ubranega vzdušja, saj vemo, da okolje odločilno vpliva na občutljivo otrokovo duševnost. Posledice neugodnih družinskih razmer se še posebno opazno kažejo pri otrokovem šolskem napredku in v njegovem socialnem ponašanju. Na otrokov učni uspeh slabo vpliva tudi preskopo odmerjen čas za spanje, zato navajamo okvirne norme: Med sedmim in dvanajstim letom starosti potrebuje otrok od 10—11 ur spanja. Med dvanajstim in petnajstim letom starosti potrebuje otrok od 9 do 10 ur spanja. Po petnajstem letu starosti potrebuje 8 ur spanja. Ker pa je ponavljanje učne snovi pred spanjem več kot koristno, če ni predolgotrajno in ne gre na račun nočnega počitka, naj bi učenec neposredno pred tem bežno preletel gradivo. Pogosto sicer dobimo vtis, da je prizadevanje nesmiselno, vendar je ponovitev pred nočrfim počitkom koristna, ker se učna snov še v spanju nekako vtiskuje v možgane. V zvezi s ponavljanjem bi zaključili z ugotovitvijo pedagogov, da je na splošno ponavljanje naučene snovi najsmotrnejše prve dni po šolski razlagi in bo kasneje za ponovitev potrebno le krajše ponavljanje. Če hočemo torej, da bo naše prizadevanje uspešno in novi vtisi ne bodo izpodrinili iz naše zavesti prejšnjih, hkrati pa bomo snov osvojili hitreje in trdneje, moramo ponavljati pogosto in z vmesnimi časovnimi presledki. V enem samem zaletu namreč znanja ne more osvojiti nihče — ne otrok, ne odrasel človek. Zelo priporočamo! Morda pogosto odkimavate in je ta gib vaša edina izometrična vaja. Torej vam svetujemo še dodatno telovadbo za krepitev mišic tilnika: — S komolci naslonjeni na miz-no ploščo namestite dlani rok pod brado in potiskajte glavo proti oviri. Pri tem z glavo krepko prikimavajte in obenem z rokami izvajajte nasprotni pritisk na naslonjeno brado. Vajo ponovite po šestih sekundah. Med vmesnim počitkom parkrat močno vdihnite in izdihnite. Ko boste predlagano vajo že dobro uvežbali, jo včasih izvajajte, ne da bi podpirali brado z rokama. Vaši dragi bodo nad prijetno spremembo navdušeni. DRUŽINSKI POMENKI rb ■TI "h _p Z jutrišnjim dnem bodo v nekaterih trgovinah omogočili nekaterim kupcem ekskluzivnih safari oblačil brezplačen polet na vročo celino. Na ciliu bodo posebni vodniki demonstrirali uporabnost in vzdržljivost ^aH kontov. Po programu bo ogled nekaterih narodnopisnih zanimivo-sti dežele Na fotografiji sta prikazana modela faU »organa in privid v barvi puščav-skega peska. Barbara, Kranj: Prosim, svetujte mi model kratke športne jopice. Zanjo sem si kupila temno moder jer-sey. Stara sem 16 let, visoka 164 cm, tehtam pa 56 kg. ODGOVOR: Jopica je kratka kombinirana s pletivom. Zapenja se z zadrgo, tudi žepa sta na zadrgo. Ramena so podaljšana, imajo raglan vstavek spredaj in zadaj. Jopico lahko nosite tako h krilu kot k hlačam. J Obup S ŠOLSKIH KLOPI Posedal je po klopeh v parku in kadil cigarete. Tiho je zrl predse. Će ga je kdo pozdravil, se ni odzval. Bil je nem kakor poet brez kitare Fant ie bil iz dobre družine. Dokončal je osemletko in gimnazijo, nato pa študiral medicino. Tam pa se je počutil preveč samega. Študij ga je začel dolgočasiti. Kupil si je kitaro in se najprej v prostem času kratkočasil z njo. Toda prostega časa je bilo malo, zelo malo. Začel je zahajati v družbo, ki je ljubila razburkano življenje, življenje polno prigod, dogodivščin in norčij. Ni se zadovoljil s sokom. Kaj sok; sok je za otroke! Viski, konjak, si je govoril. Trosil je denar za pijačo, ki ga je pogubljala. Toda, kot da je to še premalo, je kmalu prišel v stik z mamili. Ni se zavedal, da je storil največjo neumnost v svojem neizkušenem življenju. Dolgi lasje so bili neumiti. Pod očmi so se mu naredili veliki kolobarji, ki so pričali, da je marsikatero noč preču 1. Vedno je hodil s kitaro in s pasom privezanim okoli čela. Blodil je naokrog in iskal rešitve iz tega »prekletega sveta«. Vsakemu se zdajle prepletajo misli kot ovijalke na drevesih. Toda tudi ta kratek življenjepis fanta, ki je postal suženj mamil, je resnica, vsakdanje življenje. Se bo tudi nas prisvojil takšen gospodar? Bomo tudi mi obupavali? Ob takšni priliki se spomnimo na verz: Vzpenjaj se, da dobiš svetlobo. Vzpenjaj se kot bršljan na starem drevesu. Upaj in išči. Katarina Podnar, 7. b r. osn. šole Petra Kavčiča, Skofja Loka KOLEDAR 31. marca 1949 je umrl slovenski pesnik, prvi na-turaliat Fran Govekar 1. aprila 1900 ae je rodil alovenaki piaatelj in pe-snik, mladinaki uatvarjaiec Tone Seliakar 2. aprila 1805 ae je rodil znameniti danski pravljičar Hana Chriatian Anderaen 1840 ae je rodil francoski piaatelj Emile Zola 3. aprila 1924 se je rodila slovenska pesnica AdaSkerl r Svet življenja Košček modrega neba; kaj ni to del pomladi, del prelepega sveta, ki vsi ga imamo radi Svetla zvezda vrh neba; niso mar to sanje, sanje živega sveta, ki vse bi dali zanje? Agata Oblak, 8. b r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Tiha srečanja Praznovali smo dan žena. To je najlepši praznik. Mamicam in tova-rišicam podarimo šopek cvetic, ker jih imamo radi. Moja mami je najboljša in najlepša. Zelo me ima rada. Kadar mi je hudo, se zatečem k njej in ji vse po vem, ničesar ji ne prikrijem, ničesar ne zatajim; vse, vse ji zaupam. Potolaži me, razume in mi vse odpusti. Obljubim ji, da bom bolj pridna, da se bom še bolj učila. Kadar pozabim na svoje obljube, je žalostna, meni pa je težko, ker vem, da se je njeno oko orosilo. Vsak večer preden zaspim, se v postelji pogovarjam z mamico. Povem ji, da sem srečna. Zadovoljna je, pohvali me, nasmehne se mi, če bi mogla, bi me objela in poljubila. Zares rada bi videla svojo mamico, njene oči, rada bi slišala njen glas. Dala mi je življenje, negovala in pe štovala me je. Ob njeni skrbni n>ki sem napravila prve korake. Nato je odšla. Velikokrat grem na njen grob, prižgem svečko in se tiho pogovarjam z njo. Andreja Sever, 6. d r. osn. šole Lucijana SeljaLa, Kranj Do 21. aprila pošljite spise o tem, kakšen poklic bi želeli opravljati po končani šoli. Strah Polnoč. Temno je kot v rogu. Iz sanj se zbudim vsa potna. Ne morem več zaspati. V misli se mi pri krade film, ki sem ga zvečer gledala. Vidim moškega, ki hoče zadaviti žensko. Strašno. Pogled se mi ustavi na odprtem oknu. Sklenem ga zapreti, kajti lahko se zgodi z mano kot z žensko iz filma. Zaslišim šum. V trenutku sem pod odejo. Komaj zadržujem dih, srce mi močno udarja. Kaj, če je tat, morilec, se spomnim. Kaj naj naredim? Še vedno se ne upam ga niti. Minute tečejo. Od strahu sem že vsa trda- Že se vidim mrtvo v rokah morilca. Toda nič. Nihče me ne ustreli, ne umori. Pogledam izpod odeje. Gro za! Na okenski polici zagledam svetlikajoče se oči. Mijav, reče, jaz pa se bledo nasmehnem svojemu strahu. Minka Pangerc, 8. a r. osn. šole A.T. Linharta, Radovljica Uganka Ko zjutraj se zbudimo, brž vanjo odhitimo; le ugani kam, saj tjakaj greš vsak dan. Stanka Grah, osn. šola Prežihov V orane, Jesenu ■<• Nihče ne ve Srce prešinila je bolečina kot sna groznega spomina. Mi misel pohitela je v daljavo, na široko morsko planjavo. Nihče ne ve, kdaj smeh se v jok sprevrne, v življenju sonce sije, kdaj? Nihče ne ve, kdaj sreča ti hrbet obrne. V začetku nama je bilo lepo in srečna sva bila. A kot priilo minilo je, zdaj ostal spomin je le. Darja Dolenc, 8. b r. osn. šole Lucijana Seljaka, Kranj Naš kuža Naš kuža je priden, ubogati zna, je velike postave, debel za dva, povrhu vsega še rad me ima. Janez Golja, 3. dr. osn Šole Petra Kavčiča, Skofja Loka V soboto je iz Davče, vasice v selških hribih, odšla na pot letošnja Kurirčkoia pošta, ki bo obšla vso Gorenjsko in se 13. maja v Ljubljani združila z drugimi štirimi slovenskimi potmi. — Foto.J. Zaplotnik Pohod k Valvasorju Letos so naši planiti, borci, mladinci in drugi občani že trinaj-stič krenili na spominski pohod na Stol. V četrtek, dan pred pohodom šolske mladine, smo prek šolskega radia Stol spremljali oddajo o tem, kako so se borci jeseniške čete spopadli z okupatorjem na najvišjem vrhu Karavank in kako je bila po-žgana Prešernova koča. Kljub ničkaj obetajočemu vremenu smo se v petek odpravili na pot proti Valvasorju. Ustavili smo se pred spomeniki padlih talcev, kjer smo obudili spomine na požig mostu in streljanje talcev. Potem smo krenili navkreber. Ker je ponekod ležal še sneg, je bila pot zelo ndpor-na, a smo kljub temu prišli veseli na cilj. Pred Valvasorjevim domom smo se ob enajstih zbrali vsi učenci višjih razredov naše šole in delegacije učencev drugih šol jeseniške in radovljiške občine. Naši učenci so pripravili kulturni program v spomin na padlega borca Jožeta Kodra in graničarje. Delegaciji sta odnesli tudi venca na spominski plošči. Vsak, ki se je udeležil tega pohoda, je dobil značko in knjižico. Jolanda Klobasa, 6. b r. osn šole v Žirovnici 1 TELEVIZIJA r sobota 1. APRILA T V Ljubljana 8.00 Poročila 8.05 Zgodbe iz Kale vale — risanka 8.15 Kosovirja na leteči žlici 8.30 Tehtnica za natančno tehtanje 9.00 Mali svet 9.30 Po sledeh napredka 10.00 Študij na univerzi 10.30 Iz src rasto v srca mostovi 10.30 Pauk Gauguin — nadaljevanka 11.25 Poročila 15.20 Poročila 15.25 Nogomet Sloboda : Partizan — prenos 17.35 Obzornik 17.45 Smrt muhe — mladinski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Šopek z bodečo žico — nadaljevanka 21.05 Zabavno glasbena oddaja 21.25 Borsalino - film 23.25 TV dnevnik 23.40 625 0.20 Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.30 Poročila 17.35 TV koledar 17.45 Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti KINO Kranj CENTER 31. marca ital. barv. akcij. BLEFER JI ob 16. in 18. uri, špan. barv. VONJ PO MEDU ob 20. uri 1. aprila ital. barv. akcijska kom. BLEFERJl ob 16., 18. in 20. uri, prem »mer. barv. trihler NOVEMBRSKI PLAN ob 22. uri 2. aprila amer. barv. ris. TOM IN JERRY - VELIKA PARADA ob 10. uri, ital. barv. akcijska kom. BLEFERJl ob 15., 17. in 19. uri, prem. amer. barv. pust. LJUDJE ORLI ob 21. uri 3. aprila amer. barv. trihler NOVEMBRSKI PLAN ob 16. in 18. uri, prem. domaćega barv. dokument. TI- i I2f. P0T PRIJATELJSTVA IN SO-1 DELOVANJA ob 20. uri I ddc^P!? "n«" barv trihler NOVEM-I oKbKI,PLAff ob 16. in. 20. uri. domači / ^rv**ument. TITO: POT PRIJATELJSTVA IN SODELOVANJA ob 18. uri 5. aprila domači barv. dokument. TITO. POT PRIJATELJSTVA IN SODELOVANJA ob 16. uri, amer. barv. trihler NOVEMBRSKI PLAN ob 18. in 20. uri 6. aprila prem. ital. barv. komedija SVETNIKI IN DIAMANTI ob 16.. 18. in 20. uri Kranj 8TOR2IC 31. marca amer. barv. krim. FRENZY ob 16., 18. in 20. uri 1 aprila amer. barv. OPERACIJA ŠAKAL ob 16. in 20. uri, domači barv. PRVA LJUBEZEN ob 18. uri 2 aprila jap. barv. trihler BOMBA V SUPER EXPRESSU ob 14. in 18. uri, amer. barv. pust. krim. OPERACIJA HONG KONG ob 16. uri, prem. amer. barv. west. V KLANCU NE V ADE ob 20. uri 3. aprila amer. barv. west. V KLANCU NEVADE ob 16., 18. in 20. uri 4. aprila amer. barv. west. V KLANCU NEVADE ob 16., 18. in 20. uri 5. aprila amer. barv. pust. EN VLAK ZA DVA KLATEŽA ob 16., 18. in 20. uri 6. aprila amer. barv. akcijski IME MI JE GATOR ob 16., 18. in 20. uri Tr«ć 1. aprila amer. barv. risani TOM IN ■>ERRY - VELIKA PARADA ob 16. uri, franc. barv. komed. AVANTURE ŠTIRIH MUŠKETIRJEV II. del ob 1H. in 20. uri 2. aprila franc. barv. komed. AVANTURE .ŠTIRIH MUŠKETIRJEV II del ob 15. in 19. uri, prem. domač. barv. dokument TITO. POT PRIJATELJSTVA IN SODELOVANJA ob 17. uri 3. aprila amer. barv. pust. EN VLAK ZA DVA KLATEŽA ob 18. uri 4. aprila amer. ital. barv. krim. MOZ Z ULICE SODI SAM ob 18. in 20. uri 5. aprila jap. barv. trihler BOMBA V SUPER EXPRESSU ob 18. in 20. uri 6. aprila jap. barv. trihler BOMBA V SUPER EXPRESSU ob 18. uri, Avic. barv. POVABILO ob 20. uri Kamnik DOM 1. aprila franc. barv. krim. NEVAREN POKLIC ob 16. uri, prem. dom barv. dokument. TITO. POT PRIJA TELJSTVA IN SODELOVANJA ob 18. uri 2. aprila amer. barv. risani TOM IN JERRY - VELIKA PARADA ob 15. uri, franc. barv. krim. NEVAREN POKLIC ob 17. uri, amer. barv. MOJA SLADKA DAMA ob 21. uri 3. aprila amer. barv. OPERACIJA .ŠAKAL ob 18. in 20. uri 4. aprila amer. barv. CS akc. IME MI JE GATORob 18. in 20. uri 5. aprila Svic. barv. komed. POVABILO ob 18. uri, amer. barv. CS akcij. IME MI JE GATOR ob 20. uri 6. aprila ital. barv. krim. MOŽ Z ULICE SODI SAM ob 18. in 20. uri Duplica 1. aprila amer. barv. krim. FRENZY ob 20. uri 2. aprila amer. barv. akcij. IME MI JE GATOR ob 15. in 19. uri, amer. barv. riaani TOM IN JERRY - VELIKA PARADA ob 17. uri ™5,^mer barv we8t v KLANCU NEVADE ob 20. uri ZA DVA KLATEŽA ob 20. uri 18.45 Gledališče v hiši 19.30 TV dnevnik 20.00 Živa glasba 21.00 24 ur 21.10 Feljton 21.40 Športna sobota 21.55 Zora iz Maradika — dokumentarna oddaja 22.35 Mes, kronika festivala T V Zagreb — I. program 10.00 TV v šoli: Naši kraji, Risanka, TV izbor 11.05 TVvšoli: Simpozij o prirodi, zdravju in lepoti 12.05 TV v šoli: Vsakdanja rekreacija 15.25 Nogomet Sloboda : Partizan od 17.30 do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 Smrt v Benetkah - film 22.10 Najpomembnejša je ljubezen 23.00 TV dnevnik 23.15 Sedem dni nedelja 2. APRILA TV Ljubljana 8.35 Poročila 8.40 Za nedeljsko dobro jutro 9.00 625 9.40 Gruntovčani — nadaljevanka 10.40 Kaj je narobe: Otrok v ujetništvu 11.25 Mozaik 11.30 Kmetijska oddaja Skofja Loka SORA .11. mana angl. drama ČLOVEK S SREČNO ROKO ob 18. in 20. uri 1. aprila jap. fantast. TEROR ME-CHAGODZILE ob 20. uri 2. aprila jap. fantast. TEROR ME-CHAGODZILE ob 16., 18. in 20. uri 4. aprila ital. krim. POSEBNA TRUPLA ob 20. uri 5. aprila ital. krim. POSEBNA TRUPLA ob 17.30 in 20. uri 6. aprila jug. vojni AKCIJA STADION ob 20. uri Železniki OBZORJE 31. marca jap. fantast. TEROR ME-CHAGODZILE ob 17. in 20. uri 1. aprila amer. barv. krim. VABILO NA VEĆERJO Z UMOROM ob 20. uri 2. aprila angl. drama ČLOVEK S SREČNO ROKO ob 17. in 20. uri 5. aprila ital. dokument. NOČNO 2IVLJENJE DANES ob 20. uri Jeaenice RADIO 31. marca ital. barv. drama AFRIŠKA ZVEZA ob 17. in 19. uri 1. aprila amer. barv. akcij. MAŠČEVANJE ZELENEGA OBADA ob 17. in 19. uri 2. aprila amer. barv. akcij. MAŠČEVANJE ZELENEGA OBADA ob 17. in 19. uri 3. aprila nem. barv. pustol. IZGUBLJENA Čast katherine blum ob 17. in 19. uri 4. aprila nem. barv. pust IZGUBLJENA ČAST KATHERINE BLUM ob 17. in 19. uri 5. aprila amer. barv. pust. ČUDEŽNI KARATE ob 17. in 19. uri Jesenice PLAVŽ 31. marca hongkon. barv. ZADNJA IGRA SMRTI ob 18. in 20. uri 1. aprila nem. barv IZGUBLJENA ČAST KATHERINE BLUM ob 1H in 20. uri 2. aprila nem. barv. IZGUBLJENA Čast katherine blum ob i8. in 20. uri 3. aprila amer barv. MAŠČEVANJE ZELENEGA OBADA ob 1«. in 20. uri 4. aprila amer. barv. MAŠČEVANJE ZELENEGA OBADA ob 18. in 20. uri 6. aprila ital. barv. AFRIŠKA ZVEZA ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 1. aprila ital. barv. ZDRAHE V KONG KONG U ob 19 uri 2. aprila franc. barv. SAM PROTI VSEM ob 19. uri Kranjska gora 1. aprila franc. barv. SAM PROTI VSEM ob 20. uri 2. aprila franc barv. DEŽ NAD S ANTI AGOM ob 20. uri 5. aprila nem. barv IZGUBLJENA Čast katherine blum ob 20. uri Radovljica 31. marca zapad nem. barv MOJ PRIJATELJ HEINTI ob 20. un 1. aprila zapad, nem barv MOJ PRIJATELJ HEINTI ob 18 uri, hongkon barv KARATE - JEKLENI FANT ob 20. uri 2. aprila amer zabav. NORA DIRKA BRATOV MARX ob Hi uri, amer barv krim DRUŽINSKA ZAROTA ob 18 uri, amer. barv ZLOMLJENA KRILA ob 20. uri 3. aprila hongkon. barv KARATE JEKLENI FANT ob 20. uri 4. aprila amer barv ZLOMLJENA KRILA ob 20. uri 5. aprila zapad. nem. barv MOJ PRI J ATRIJ HEINTI ob 20. uri 6. aprila amer barv krim KITAJSKA ČETRT ob 20. uri Bled 31. marca amer barv. STARI DIVJI ZAHOD ob 20 uri 1. aprila amer. barv. NORA DIRKA BRATOV MARX ob 18 uri, amer. barv krim. DRUŽINSKA ZAROTA ob 20 uri 2. aprila Jttfloal barv VZRAVNAJ SE DELFINE ob 20 un, amer barv STARI DIVJI ZAHOD ob 18. uri 3. aprila zapad. nem. barv MOJ PRIJATELJ HEINTI ob 20. uri 4. aprila hongkon. barv KARATE JEKLENI FANT ob 20. uri 5. aprila amer barv ZLOMLJENA KRILA oh 20. uri 6. aprila amer. barv ZLOMLJENA KRILA ob 20 uri 12.30 Poročila 15.25 Svet, v katerem živimo - film 15.55 Okrogli svet 16.10 Poročila 16.15 Odločitev — drama 17.15 Po poteh življenja Zofke Kvedrove 17.50 Športna poročila 17.55 Iz oči v oči — film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Družinski album - nanizanka 21.05 Tam, kjer živim 21.45 TV dnevnik 22.00 Športni pregled 22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 15.30 Nedeljsko popoldne 19.30 TV dnevnik 20.00 Debussy - dokumentarni film 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Samorastniki — film 22.50 Kronika Mes T V Zagreb — I. program 9.50 Poročila 10.00 Razgrete glave 10.30 Hunterjevo zlato 11.00 Narodna glasba 11.30 Kmetijska oddaja 13.40 Gledalci in TV ponedeljek 3. APRILA TV Ljubljana 9.45 15.05 16.00 16.45 16.50 17.25 17.45 17.55 18.45 19.15 19.20 19.30 20.00 21.30 VIII. kongres ZK Slovenije TV v šoli: Pravljica, Alge, Fizika v ladjedelnici TV v šoli Poročila Svet, v katerem živimo Čas in računanje Obzornik Poročilo z VIII. kongresa ZK Slovenije Mladi za mlade Risanka Cikcak TV dn. -nik Krefli — T V priredba predstave Prešernovega gledališča Kranj TV dnevnik in poročilo z VIII. kongresa ZK Slovenije Oddajniki II. TV mreže 18.15 Očetje in otroci 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Športna oddaja 20.30 Izkušnje 21.00 Poročila 21.10 Delo naših rok - dokumentarni film 21.40 Tujec na begu — film 23.20 Kronika Mes TV Zagreb — I. program 9.05 TV v šoli: Pravljica, Alge, Fizika v ladjedelnici 10.00 TV v šoli: Materinščina Risanka, Zemljepis 11.10 TV v šoli: za najmlajše 15.05 TV v šoli — ponovitev 16.00 TV v šoli - ponovitev 16.45 TV dnevnik 17.05 T V koledar 17.15 Velika predstava na morskem dnu 17.30 Dositejeve basni 17.45 Poročilo z VIII. kongresa ZK Slovenije 18.15 Očetje in otroci 18.45 Mladi za mlade 19.30 TV dnevnik 20.00 Roko in Cicibela - TV igra 21.40 Glasbeni trenutek 22.30 TV dnevnik 22.45 Kongresna kronika ZK Slovenije torek T V Ljubljana 8.30 TV v šoli: Nemščina, Razvoj človeka, Geometrija, T V vrtec 10.30 TV v šoli: Risanka, Glasbeni pouk 14.30 TV v šoli - ponovitev 16.05 Šolska TV: Angažirani lepak 16.50 Obzornik 17.00 VIII. kongres ZK Slovenije 18.00 Pisan svet 18.40 Jugoslovanska trimska televizija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Noči in dnevi — nadaljevanka 21.00 Propagandna oddaja 21.05 Glasbeni magazin 21.50 TV dnevnik in poročilo z VIII. kongresa ZK Slovenije Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Poletje na Islandu 18.15 Književni klub 18.45 Dnevnik 10 19.05 Kulturni pregled 19.30 TV dnevnik 20.00 Stop 21.15 Znanost 22.00 Zgodbe za lahko noč 22.40 Kronika Mes TV Zagreb — L program 16.00 Izobraževalna oddaja od 17.15 do 21.15 isto kot na odd. II. TV mreže 21.15 Akcije: Varstvo pri delu 21.25 Starec in morje — film 22.55 TV dnevnik 23.10 Kongresna kronika ZK Slovenije sreda 5. APRILA 8.55 17.20 17.25 17.40 18.00 18.10 18.45 19.15 19.30 20.35 22.30 VIII. kongres ZK Slovenije — prenos Poročila Kosovirja na leteči žlici Popotovanje v deželo lutk Obzornik Teden nekega zdravnika Rukoveti Risanka TV dnevnik Film tedna: Upor v Adalenu TV dnevnik Oddajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Mali svet 18.15 Navajo Indijanci danes 19.30 TV dnevnik 20.00 Prosta sreda 22.00 TV dnevnik 22.15 Kongresna kronika ZK Slovenije 22.30 Nogomet ZRN : Brazilija — posnetek TV Zagreb — I. program 8.35 TV v šoli: Dnevnik 10, V Goranovem rojstnem kraju, Od Subotice do Novega Sada 10.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Risanka, Film od 17.15 naprej isto kot na odd. II. T V mreže 6. APRILA T V Ljubljana 9.00 TV v šoli: Bitka na Neretvi, Od Osla do severnega tečaja 10.00 TV v šoli: Francoščina 10.30 TV v šoli: Risanka, Fizika 15.00 TV v šoli - ponovitev 16.00 Šolska TV. Angažirani lepak, Jedrsko orožje in zaščita 17.20 Poročila 17.25 Velike reke: Temza 18.20 Obzornik 18.35 Zgodbe iz Kalevale 18.45 Tehtnica za natančno tehtanje 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 TV za konec tedna 20.35 V živo: Koliko nas stane servis Odajniki II. TV mreže 17.15 TV dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 Razgrete glave 18.15 Znanost 18.45 Peščena ura 19.30 TV dnevnik 20.00 3-2-1 ... Start! 23.30 Poročila 23.35 Kronika Mes TV Zagreb - I. program od 17.15 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Argumenti 78 20.50 Dimitrije Tucovič 21.40 TV dnevnik 21.55 Košarka Real: Mobil girgi petek 7. APRILA T V Ljubljana 9.00 TV v šoli: Ruščina, Od petka do petka, Obiščite z nami 10.00 TV v šoli: Angleščina, Risanka, Zgodovina 15.40 Košarka Real: Mobilgirgi — posnetek 18.05 Poročila 17.10 Gozdne zgode in nezgode 17.25 Ostržek 17.50 Obzornik 18.00 Slovenski ročk: Andrej Trobentar 18.35 Kosti, hrustanec in sklepi 19.05 Svetovni dan zdravja 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kar bo, pa bo 21.05 Razgledi: Delavski dom in več kot to 21.45 TV dnevnik 22.00 Serpico 22.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže 17.15 Vaterpolo Jadran 18.00 Test 18.15 Pod zastavo 18.45 Prikloni se in začni 19.30 TV dnevnik 20.00 Kulturna oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Liki revolucije: Vladimir Čopič 21.50 Srečanje glasbene mladine v Grožnjanu 22.50 Zabavata vas Steve in Lydie TV Zagreb — I. program 15.00 TV v šoli - ponovitev 17.15 T V dnevnik 17.35 TV koledar 17.45 TV-drom 18.15 Pod zastavo 18.45 Zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Kar bo, pa bo 21.05 Ženska — policist 21.55 Dosje našega časa: Leto 1948 22.55 TV dnevnik gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE PETEK, 31. marca, ob 19.30 - Ha-Sek-Grun: SVEJK; zaključena predstava za Iskro Kranj; NEDELJA, 2. aprila, ob 16. un -HaSek-GrUn: SVEJK; gostovanje v Re-tečah pri Škofji Loki. USPELA KRVODAJALSKA AKCIJA Skofja Loka — Med najbolj delavnimi organizacijami rdečega križa v škofjeloški občini je krajevna organizacija RK Sv. Duh z 240 člani. Poleg stalnih akcij kot so zbiranje starega papirja, rabljenih oblačil, zdravstvena predavanja vsako leto najmanj dvakrat obiščejo in obdarijo bolnike. V tednu RK povabijo in pogostijo 80-letne in starejše krajane, enkrat na leto pa organizirajo izlet za svoje člane in drubženo prireditev. Največja solidarnostna akcija je krvodajalstvo. Poleg redne krvodajalske akcije že vrsto let v februarju organizirajo izredno akcijo. Tudi letošnja je kljub gripi dobro uspela, saj se je je udeležilo 30 krajanov. Razveseljivo je, da je med krvodajalci, ki so dali kri 50-krat, 20-krat ali 15-krat vedno več mladih, ki se zavedajo, da s svojim humanim odnosom rešujejo življenja. Omenimo samo nekatere: Polda Bozovičar je darovala kri 52-krat, Aci Kalan 30-krat, Jurij Ziherl 23-krat, Marija Vrhovnik 22-krat, Ivanka Langerholc 17-krat in Marija Debeljak 15-krat. M. Žagar DREVI LETNA KONFERENCA TD CERKLJE Cerklje — Drevi ob 19. uri bo v dvorani osnovne šole Davorin Jenko letna konferenca turističnega društva Cerklje. Na konferenci bodo pregledali delo v preteklem letu, sprejeli program dela za letošnje leto, prikazali pa bodo tudi barvni film o nadvse uspeli razstavi cvetja in lovstva, ki jo v Cerkljah vsako leto prirejajo 4. julija, ob dnevu borca. Ze nekaj časa pa sta v prodaji dve razglednici Cerkelj, katere je založilo turistično društvo Cerklje, natisnili pa so jih v Kranju. Vsi barvni posnetki na obeh razglednicah so delo Andreja Drobuna. TA TEDEN NA TV Sobota Nadaljevanko ŠOPEK Z BODEČO ŽICO so posneli po istoimenski uspešnici mlade britanske pisateljice Andreje Newmano-ve. Obravnava življenje kar dobro situirane angleške družine. Glava družine je Peter Eliot Manson, šef velike reklamne družbe. Ni navdušen, ker je njegova hči Prudence noseča in se nato poroči z Gavinom, kolegom s fakultete, neurejenim mladeničem, kije zelo zgodaj ostal brez staršev, pri štirinajstih pa pobegnil iz Amerike, kjer je živel. Zgodba akcijskega filma BORSALINO je postavljena v Marsej tridesetih let. Simpatična gangsterja (Jean-Paul Belmondo in Alain Delon) vladata mar-sejskemu podzemlju. Čeprav sta si v marsičem različna, ju druži neverjeten pogum in želja po slavi. Film odlikujejo odlični igralci in napete, včasih tudi komične situacije. Nedelja Film IZ OČI V OČI je 1963. leta dobil veliko nagrado puljskega festivala. Njegov delovni naslov Odprt partijski sestanek že nakazuje vsebino. Gre namreč za odkrit spopad med direktorjem nekega podjetja in delavcem, ki se upira samovoljnim direktorjevim ukrepom. Na tem partijskem sestanku spremljamo vrsto zanimivih likov, direktorjevih priliznjencev in skritih privržencev delavca Miluna, ki pa si ga sprva ne upajo podpreti v njegovem pravičnem boju. Pogovor je izredno zanimiv, saj sta \ oba glavna nasprotnika močni osebnosti in nepopustljiva v svojih stališčih. Značilnost Jovanovičeve nanizanke KONEC TEDNA je, da posega neposredno v našo vsakdanjost, v svet, ki ga doživljamo in s katerim se srečujemo tako rekoč na vsakem koraku. Nanizanka obsega sedem epizod; vsaka zgodba je samostojna, sklenjena celota, napisana v splošnem pogovornem jeziku, s samostojnim problemskim jedrom in lahkotno dramaturško tehniko. V glavnih vlogah so nastopili Duša Počkaj, Dare Vlaga, Milena Zupančič in Ivo Ban. Sreda Beograjska televizija je posnela šest oddaj, v katerih bomo slišali celotni ciklus petnajstih vokalnih skladb RUKOVETI. V njih je Stevan Stojanovič Mokranjac zajel številne motive jugoslovanskih narodov in jih dopolnil z" lastno ustvarjalno močjo. Dogodki filma UPOR V ADALENU so postavljeni v leto 1931, ko so v majhnem švedskem mestu Adalenu slabo plačani delavci štrajkali celih 25 tednov. V tem času se dogajajo najrazličnejše stvari. Pride do prve ljubezni med sinom štrajkača in direktorjevo hčerko, priče smo prvim velikim razočaranjem. Stavkajoče neusmiljeno in krvavo razžene vojska. Nekaj ljudi v stre-, Ijanju pade. Za mlade fante, ki so do tedaj živeli brezskrbno, se začenja trdo življenje polno skrbi in odgovornosti. Četrtek Nocoj ob 20.35 bo spet na sporedu oddaja V živo KOLIKO NAS STANE SERVIS. Potrošnik, ki išče uslugo ali storitev, namreč izgublja pogosto veliko dragocenega, produktivnega časa za iskanje, organiziranje in čakanje na servis. Denimo, da čaka v Sloveniji doma vsak dan na popravilo pralnega stroja dva do tri tisoč zaposlenih. Kako se to pozna na vrednosti skupne družbene produktivnosti? Oddajo bo vodil Stjepan Šaubert. .NAGRADNA KRIŽANKA RADIJSKI SPORED Informativne oddaje lahko poslušate na prvem programu vaak dan, razen nedelje, ob 4.30, S.00, 5.S0. 6.00. 8.30. 7.00. 8.00. 9.00, 10.00 (Danea dopoldne), 11.00. 12.00. 13.00, 14.00. lft.00 (Dogodki in odmevi). 18.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 23.00. 24.00. v nočnem sporedu ob 1.00, 2.00, 3.00 in 4.00, ob nedeljah pa ob 4.30, 5.00, 6.00, 7.00. 8.00. 9.00, 10.00, 12.00. 13.00. 14.00, 19.00 (Radijski dnevnik), 22.00 23.00. 24.00, 1.00, 2.00, 3.00, 4.00; na drugem radijskem programu prisluhnite novicam ob 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30 in 18.30, na tretjem programu pa ob 19.00, 20.30 in 23.50. -SOBOTA 1. APR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pionirski tednik 9.35 Mladina poje 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naSe goste iz tujine 11.03 Mi pojemo 11.20 Lokalne radijske postaje se vključujejo 11.40 Zabaval vas bo orkester George Hermanu 12.10 Godala v ritmu 12.30 Kmetijski nasveti — Vrt v aprilu 12.40 Veseli domači napevi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 14.05 Gremo v kino 14.45 S pevcem Arsenom Dedičem 15.45 S knjižnega trga 16.00 Vrtiljak 1 7.03 Spoznavajmo svet in domovino 18.30 Iz dela Glasbene mladine Slovenije 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Milan Ferlež 20.00 Koncert iz naših krajev 21 30 Oddaja za naše izseljence 23.08 Popularnih dvajset I. del l?T).05 Popularnih dvajset — nadaljevanje — Nočni program Drugi program 8.00 Sobota na valu 202 13.00 I z partit ur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Odrasli tako. kako pa mi? 14.20 Klavir v ritmu 14.33 Srečanje republik 15.30 Z vami in za vas 16,00 Nas podlistek 1615 Z majhnimi zabavnimi ansambli 16.40 Glasbeni casino 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Popevke jugoslovanskih avtorjev 18 (M) Vročih sto kilovatov 18.40 Z ansamblom Andrej A mol 18.50 Svet in mi Tretji program 19.05 Stereolonski operni koncert 20.35 Zborovska glasba v prostoru in času 21.00 Vidiki sodobne umetnosti 21 15 Znani skladatelji - sloviti pianisti 22.00 Sobotni nočni , konten 23.55 Iz slovenske poezije NEDELJA 2. APR Prvi program 4.30 Dobro jut ru' 8.07 Veseli tobogan 9,00 Sfc pomnite tovariši 10 05 Nedeljska panorama lahke glasbe 10.30 Humoreska tega tedna 10.50 Glasbena medigra 1 1 00 Pogovor s poslušal« i 1115 Naši poslušal« i čestitajo in pozdravljajo 11 10 Obvestila in zabavna glasba 13 20 Za kmetijske proizvajalce 1345 Obisk pri orkestru Bi I Iv Mav 14.05 Nedeljsko popoldne ''.•750 Komunisti v OZD Marles Maribor 19 35 I.abko noč, otroci! 19.45 Glasbene razgledni« «■ 20.00 V nedeljo zvečer 22 20 Skupni program jugoslovanskih radijskih postaj 23.05 Literarni nokturno 23.15 Plesna glasba za vas 005 Nočni program - glasba Drugi program 8(X) Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13 35 Iz r«xla v rod 13 40 Zvoki iz studia 14 14.04) 1'et minut humorja 14.05 Po pločnikih Pariza 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15 45- Naši kraji in ljudje 16.(Ml Iz musi« alov in glasbenih revij 16.33 Mehtdije po poit i 18 40 V ntmu Latinske Amerike Tretji program 19 05 Iskanja in dognanja 19.20 Igramo kar ste izbrali HI 35 Naš likovni svet 23 (Ml Izbrana dela iz jugoslovanske komornoglasbene ust var jalnost i 23.55 Iz slovenske poezije 3. APR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Ringaraja 9.20 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam. kako in po čem? 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasvet i - ing. Viktor Repansek: Letošnji program skupnosti za pridelovanje krompirja 12.40 Pihalne godbe na koncertnem Sinioniti: Partizanka Ana 20 II) Znanost in družba 20.25 Koniornoglasbem intermezzo 20.35 Koncert za besedo - Na svoji zemlji 21.00 Dvignjena zavesa 21.20 Z Londonskih koncertnih odrov 23.(M) Sezimo v našo diskoteko 23.55 Iz slovenske poezije 5. APR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.25 Zapojmo pesem 9.40 Aktualni problemi marksizma 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Po Talijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkest ri 12.30 Kmetijski nasveti -ing. Milena Lekšan: Ugotovitve in sklepi ob reviziji sadnega izbora za Slovenijo 12.40 Pihalne godbe 13.30 Priporočajo vam 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma 16.00 Loto vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Odskočna deska 18.30 Utrinki iz svetovne zborovske literature 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss 20.00 Koncert iz našega studia • 22.20 S festivalov jazza 23.05 Literarni nokturno 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Sreda na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 S solisti in ansambli JRT Miki Radijska šola za srednjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 14.30 Iz naših sporedov 16.00 Tokovi neuvrščenosti 16.10 Lahke note 16.40 Iz slovenske produkcije zabavne glasbe 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Filmski zasuk 1 7.45 Tipke in godala 18.00 Vedre melodije 18.40 Srečanja melodij 18.55 Minute za kulturo Tretj 19.05 20.00 20.15 20.35 21.40 22.00 23.55 i program Glasbena soareja Kultura danes Vihrajte zastave Z našimi opernimi umetniki Sodobni literarni portret Razgledi po sodobni glasbi Iz slovenske poezije ČETRTEK 6. APR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 G lasbena matineja 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba 10.15 Kdaj, kani, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine 1 I 03 Uganite, pa vam zaigramo po želji 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Silva A všič: Problemi preskrbe trga s svežo zelenjavo pri nas 12.40 Od vasi do vasi 13.(M) Danes rlo 13.00 13.(M) Priporočajo vam 14.05 Koncert za mlade poslušalce 1 4.40 Knajsta šola 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 .Jezikovni pogovori 10.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Z opernih odrov 19.35 Lahko noč. otroci! 10.45 Minute z ansamblom Fran« i Puhar 200(1 Četrtkov večer domačih pesmi m napevov 2 I (Ml Literarni večci 21.40 Lepe melodije 22.20 Havdn \ domači izvedbi 23.0/> Litrmnn nokturno 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 0.05 Nočni program Drugi program 8.(K) Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.(K) Aktualni problemi marksizma 14.20 Mehurčki 14.30 Iz naših sporedov 14.33 Z vami in za vas 16.(MI Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji I. del 1 7.(Ml Kn mikrofon za dve izkušnji I 7.10 S popevkami po Jugoslaviji II. del 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.(8) Čustveni svet računalnika Ruperta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkestri 18.55 Minute za kulturo Tretji program 19.05 Lepo je v naši domovini biti mlad 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.35 Vprašanja telesne kulture 20.40 Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev 22.(M) Vem za pomlad 23.35 Zoltan Kodah/: Koncert za orkester 23.55 Iz slovenske poezije 7. APR Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 9.30 Iz tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za ndše goste iz tujine 11.03 Znano in priljubljeno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica 14.19 Naši umetniki mladim poslušalcem 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.3(1 Napotki za turiste 15.35 (ilasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 1S.(M) Vrtiljak 17. (M) Studio«)!) 17.(M) 18.05 Ludvvig van Beethoven: Simfonija št. 3 19.35 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci 20.00 Stoi>i)<>ps20 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.20 Besede in zv«>ki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jaza pred polnočjo 0.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Petek na valu 202 13.(M> Iz jiartitui velikih zabavnih orkestrov 13.33 Zvoki dežel ob Mediteranu 14.00 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.25 Z vami in za vas 14.30 Iz naših sporedov 1<).(M) Prometni leksikon 16.06 Vodomet melodij 16.40 Top albumov I 7.30 Zrcalo dneva 17.40 Odmevi z gora 17.50 Prijetni zvoki 18. (8) Stem.jazz 18.40 Glasba za vsakogar s pevcem A lom Jarreaujeni 18.55 Minuteza kulturi> Tretji program 19.05 Radijska igra 20.15 Z jugoslovanskih koncert nih odrov 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22,40 Iz jugoslovanske operne literature 23.15 1/. komornih opusov 23..15 J/ slovenske /Mieziic Rešitev nagradne križanke z dne 24. marca: 1. slang, 6. Paks, 10. Vida, 14. torek 15. Aleksinac, 17. I var, 18. ksilit, 19. Ane, 20. SK, 21. obet, 23. trak, 25. IT, 26. kas, 28. okel, 30. Enrico, 32. Telstar, 35. Dajan, 36. Stare, 38. Ali paša, 40. korist, 42. Avar, 43. rod, 46. or, 47. slap. 49. Indi, 51. SR, 52. vek, 54. apogej, 56. vime, 58. irhovinar, 60. teran, 61. Roza, 62. rida, 63. Kranj Prejeli smo 98 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (70 din) dobi Jede Jelena, Titov trg 5/1, pri Mavr Ivi, 64000 Kranj; 2. nagrado (60 din) dobi Aleksander Rotovnik, Naklo 121. 64202 Naklo; 3. nagrado (50 din) dobi Igor Gabrič. Naklo 126, 64202 Naklo. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitve pošljite do torka, 4. aprila na naslov: Glas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka.. 1. nagrada 70 din, 2. nagrada 60 din, 3. nagrada 50 din. IZBRALI SMO ZA VAS 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 T2 13 14 15 16 18 ■19 20 ■ _ ■ 23 24 25 ■26 27 28 29 ■30 31 32 33 1 L 35 ■36 37 38 39 40 1 41 ■ 42 43 ■ 44 45 ■ 46 49 50 61 52 53 54 Lahko verjamemo, da bodo safari bluze modne tudi letos in še dlje, tako so se priljubile. V Mercatorjevi blagovnici v Tržiču jih imaj'o precej poceni. V zeleni barvi so in velike od 38 do 42. Cena: 120,75 din £,eto lepo mirško obleko, tako s telovnikom, smo videli na KOKRI NEM oddelku moške konfekcije v GLOBUSU. V zeleni, sivi, rjavi in svetlo modri barvi in velikostih od 44 do 56 jih imajo. Dobe se pa tudi vmesne številke od 88 do 116. Cena: 1757,68in 2159,47din m BREZ BESED Tole ljubko oblekco za našo punčko smo posneli v ZAR JI NI specializirani otroški trgovini KEKEC na Jeseni voh. Tanek delenček z drob nim vzorčkom v rdeči ali modri barvi, v iivotku nabra na. Pri Jutranjki SO jo iz de lali, dobi se pa za eno. dve in triletne punčke. Cena: 175 in 185 dm Vodoravno: 1. veter, ki potegne skozi na dveh straneh odprt prostor, 7. nožu podobno orožje z rezilom na obeh straneh, 13. »angleška bolezen«, motnje v rasti in razvoju kosti v detinskih letih, 15. proizvodni in trgovski predmet, blago, 16. znak ia kemično prvino erbij, 17. rešljika, grm in sad, les uporabljajo strugarji, ker prijetno diši, 19. Olga Ježeva, 20. pretres, huda, nenadna motnja organske funkcije, zlasti živčnih funkcij, 22. rumena kitajska vrtnica z vonjem po čaju, 23. ženski osebni zaimek, 24. tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi, 26. vzhodnoindijski drobiž, 27. hribovita pokrajina na jugozahodu Saudske Arabije, 28. oklepno bojno vozilo, ki se giblje na posebnih gosenicah, 30. angleški skladatelj, zaslužen za angleški glasbeni preporod klavirskih miniatur in solo pesmi, umrl 1962. John, 32. priimek in ime slovenskega satiričnega pesnika trave stije »Deseti brat«, ki so ga Italijani 1943. zajeli in ustrelili v Ligojni, 34. rimski cesar, ki je dal sežgati Rim in začel preganjati kristjane, 35. rusko žensko ime Radka, pri nas Radmila, 3') lotiti prihodnje leto; naj ome ono le razširitev plaze v Nov i gradn. gradnja pokritega prostora /a igro v Novigradu, obnova strelu- na stavbi li u Stenjaku. obnova nekate rib hišic na Stenjaku ter ureditev večjega igrišča ter drugo Uresničitev teh načrtov /a posodobitev leto višča in za udobnejše bivanje otrok pa bo seveda odvisna od zbranih sredstev i jy] o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb čimprej primerno usposobili in našli svoje mesto v organizacijah združenega dela. V nekaterih organizacijah združenega dela so že ustanovili aktive invalidov, ki se, tako kot društvo, zavzemajo za varstvo pravic svojih članov. Razveseljivo je tudi, da se invalidi vključujejo v delo samoupravnih organov, zastopani pa so prav tako v samoupravnih interesnih skupnostih, predvsem v skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja. A povrnimo se k praznovanju dneva invalidov. »V teh dneh so prizadevni poverjeniki društva v krajevnih skupnostih obiskali dvajset težje pokretnih invalidov, ki živijo v skromnejših socialnih razmerah,« pravi predsednik društva Konrad Pavli. »S tem smo jim ponovno dali vedeti, da nismo pozabili nanje. Podobno delo so opravili tudi člani aktivov v organizacijah združenega dela.« Danes popoldne se bodo invalidi srečali na društvenem trim plavanju. »Vsak petek imamo v zim- skem bazenu rezervirani dve vri za naše člane. Žal je zanimanje, čeprav je plavanje del fizioterapije, zelo skromno. S trimon želimo to dejavnost spodbudni.« Bolj zabavno bo verjetno jutri o* ' 16. uri, ko se bodo kranjski invaikiL 1050 jih je vseh skupaj, zbrali n* vsakoletni kulturni in družabni prireditvi v Delavskem domu v Kranju. Pokrovitelj srečanja je industrijski kombinat Planika, kjer zadnje čase sploh kažejo veliko razumevanja za težave invalidov. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci Posebne osnovne Šole, j oktet Britof, narodnozabavnj ansambla Zasavski trio in Prijatelji ter mariborski humorist Vinko | Šimek, ki bodo nastopili brez honorarja. Društvo invalidov ima predvsem težave s prostori. Trenutno gostu« pri krajevni skupnosti Vodovodni stolp. »Svoj prostor bi radi dobili v novem domu družbenopolitičnih organizacij te krajevne skupnosti ali pa v rehabilitacijskem centru, ki ga bodo zgradili v Kranju; pri načrtih sodelujemo tudi mi. Vendar nam je bližja prva rešitev. Zato smo izdvojili ie nekaj denarja iz lanskega ostanka dohodka, radi pa bi, da bi nam priskočili na pomoč tudi delovni ljudje in občani Kranja.« Glavni cilj društva pa je še vedni da bi v organizacijah združene__ dela ustanovili čim več aktivov invalidov in s tem povečali socialno varnost le-teh. fr j Pomoč potresnikom V akcijo se je vključila le tretjina Do konca februarja se je odzvalo 50 TOZD Potres, ki je lansko poletje prizadel kranjsko občino, zlasti pa kraje okrog Preddvora, je napravil večjo škodo kot je kazalo v prvem hipu. Zato je kranjski občinski sindikalni svet sprožil solidarnostno akcijo zbiranja pomoči za prizadete prebivalce Predlagal je, da bi delavci delali eno prosto soboto oziroma naj bi prispevali enodnevni zaslužek. Žal pa je akcija po začetnem zamahu zastala in do sredine marca je za potresnike delala le slaba tretjina temeljnih organizacij. Prav zato sindikalni svet ponovno poziva vse osnovne organizacije sindikata in vodstva TOZD, da takoj Pomagajo občanom, ki jim je potres uničil domove. In sicer naj čimprej prispevajo enodnevni zaslužek. DO KONCA FEBRUARJA SE JE ODVZALO 50 TOZD Do konca preteklega meseca se je akciji odzvalo 50 TOZrj oziroma delovnih organizacij, ki so prispevale 2,908.363 dinar jev. To so: Poklicna šola Kranj, Skupščina občine Kranj" Vzgojno varstveni zavod, Občinski svet ZSS, Vzgojni zavod Preddvor, Skupnost za zaposlovanje. Zavod za socialno medici-no in higieno Kranj, Osnovna šola Simon Jenko, IBI, Central Čop Janez, Britof, Tekstilni in obutveni center, Osnovna sola Lucijan Seljak, ETP Kranj, Osnovna šola France Prešeren Osnovna šola Josip Broz-Tito, Zavod za šolstvo SRS - Kranj' GKZ Sloga, Osnovna šola Stane Žagar, Jelovica Skofja Loka' Tekstilna tovarna Zvezda, Gozdno gospodarstvo, SPIZ SSp' Zavarovalna skupnost Triglav, PTT Kranj, Vodno gospodarstvo Kranj, Posebna osnovna šola, Šolski center Iskra, Gorenjski muzej, Usluga, Tekstilindus, Sava, KOGP, Združeni zdravstveni dom, Center za socialno delo. Osnovna šola Stanko Mlakar, Jerala Ludvik, Praše, GKZ Kranj, Osnovna šola Matija Valj«. vec, OO ZSMS - Tekstilni in obutveni center, Sava Kranj, Ezoterm, Central, Varnost Ljubljana, Ljubljanska banka in Gradbinec. L. Bogataj n> j i /. , nt>dietie iz Kranja je začelo sredi mesece Gradnja nove ceate - Cestno Pl$'%čUNaJp/ej /o se lotih odseka mec graditi novo cesto od Kranja do I upati c. j Tupaličami in Preddvorom {jk)~ Foto: t. Perdan MERKUR prodajalna NAKLO SPOMLADANSKAPRODAJA PREMOGA v jeseni bodo dobave premoga zmanjšane dobavni roki zelo dolgi premog lahko naročate v Naklem, Kranju, Radovljici in na Bledu _