V Gdansku je položaj nespremenjen; voditelj gdanskih Nemcev For-ster je pretekli teden bil v aodicnci ona časa. pTOKIfl! 'yokdhan 'OSA KA ■UNCHO* FORMOSA (s/APAf/f\ rSWAT0W' Slika nam kaže najnovejše angleške Wellingtonske bombnike, ki o njih so- Pogajanja, sama pogajanja V Gdansku nič novega. — V Tokiu in Moskvi: razgovori. — Italijanski tisk o selitvi Nemcev iz Južne Tirolske. — Nekaj novic iz Češke Na sliki vidimo, kako italijanski zunanji minister, grof Ciano v Barceloni pregleduje častno četo falangistov. Pretekli devni so minili brez posebnih dogodkov. Pogajanja v Tokiu med Anglijo in Japonsko so se sicer naposled začela, toda sam ljubi Bog ve, kako dolgo bodo še trajala. Sicer smo 8e pa že pri rusko-angleško-francoskih pogajanjih tako navadili zavlačevanja, se ne bomo preveč čudili, če se bodo tudi angleško-japonska pogajanja zavlekla v neskončnost. Človek nehote dobi vtis, da se rusko-angleško-fruneoska pogajanja pa tudi angleško-Juponska pogajanja hote zavlačujejo da hoče. r Neposredne vojne nevarnosti za zdaj ni, toda prav tako se moramo zavedati, da so vsa ta pereča evropska vprašanja odložena na pozneje in da se vsak dan spet lahko povrnejo v prav ostri obliki. V francoskih in angleških polsluž-benih krogih menijo, da utegne zda-nje politično zatišje trajati do velikega Hitlerjevega govora v Tannen-bergu 27. avgusta ali pa celo do srede septembra. V Gdansku je demokratske velesile se zafnan pogajajo z Japonsko, nič boljše pa tudi ne £rc državama osi, ki ne moreta pripraviti Japonske do tega, da bi z njima sklenila vojaško pogodbo. Japonska ima namreč zdaj na Kitajskem polne roke dela, kjer skuša vse bolj učvrstiti svoj položaj in kjer kaže vse večje sovraštvo do Angležev.’ Naša slika nam kaže sedanji položaj na Kitajskem. J"rni predeli so tisti kraji, ki jih imajo Japonci že pod svojo oblastjo. Črtasti predeli so pa tisti kraji,- kjer se zdaj japonske čete bojujejo. V pod-c|"tanih mestih, teh je Japonska zasedla že lepo število, so tudi tuje konce-s,ie. Vojne ladje kažejo pa naposled razširitev japonske blokade ob obali. pri nemškem kanclerju Hitlerju in se je baje vrnil prav optimistično razpoložen. V nemških krogih še zmerom upajo, da se bo vprašanje Gdanska dalo urediti na miren način in brez vojne. Vsak dan se pojavljajo kakšne nove kombinacije o razgovorih med Nemčijo in Poljsko in o posredovalnih predlogih velesil glede tega vprašanja. Značilno je pa medtem, da s poljske strani odločno zanikajo vse takšne in podobne govorice in poudarjajo, da se vprašanje Gdanska ne more urediti drugače, kakor je že urejeno, to je, da ostane Gdansk tudi vnaprej svobodno mesto in v carinski zvezi s Poljsko, če bi se to vprašanje hotelo urediti kako drugače, tako za-gotavljajo Poljaki; bo to prav zanesljivo sprožilo novo svetovno vojno. Pogajanja v Tokiu V soboto so se začela tako dolgo napovedovana pogajanja med Anglijo in Japonsko v vprašanju Tientsina. Pogajanja bi se bila morala radaljevati v torek, toda preložili so jih na sredo, ker angleški veleposlanik še ni bil dobil novih navodil iz Londona. Na pogajanja, ki se vrše med Anglijo in Japonsko v Tokiu, gledajo na Angleškem dokaj pesimistično. Težave ki so se Angležem rodile na Daljnjem Vzhodu, so dokaj neprijetne in nevarne. Posebno neprijetno so zato, ker imajo posredni vpliv tudi na razvoj dogodkov v Evropi; poznavalci razmer na Daljnjem Vzhodu pravijo, da je v interesu Anglije, da odlaga vsakršen spopad na Daljnjem Vzhodu vse dotlej, dokler si v Evropi ne bi zavarovala hrbta, bodisi v mirni ureditvi ev-rovpskih vprašanj, bodisi v zvezi z Rusijo. V prmeru, da bi bila Velika Britanija prisiljena stopiti na Daljnjem Vzhodu v vojno, bi to pomenilo sitno oslabitev njenih pomorskih sil v evropskih vodah. Japonska politika se danes nahaja v rokah radikalnih generalov in častnikov. Njen namen je tako dolgo dražiti Anglijo, clokler ne bi izgubila živcev ali pa tudi vnaprej tako poniževalno ravnat z imperijem, ki ima takšen ugled po vsem svetu. Na zunaj se kaže ta japonski namen tako, da se Japonska noče prej pogajati z Anglijo glede Tientsina, preden skupno ne ure-de celotnega vprašanja Kitajske, to se pravi, preden Anglija ne pusti na cedilu maršala Cangkajška in s tem tudi svoje lastne postojanke na Kitajskem. Angležem je pa spet mnogo do tega. da uredijo vprašanje Tientsina in da se kar najmanj bavijo s splošnim kitajskim vprašanjem. V tem prikritem dvoboju ima kajpak vsaj za zdaj Japonska v rokah močnejše karte. če gledamo ta dvoboj z nepristranskimi očmi, bomo kaj kmalu spoznali, s kakšnimi težavami so zvezana pogajanja, ki se pravkar vrše med Anglijo in Japonsko v Tokiu. Pogajanja v Moskvi Razgovori med angleško, francosko in rusko vlado še zmerom trajajo. Prevladuje splošno prepričanje, da se ti razgovori še niso premaknili z mrtve točke. Te dni je prišel iz Washingtona v Moskvo ruski veleposlanik; baje je prinesel s seboj Rooseveltovo poslanico Staljinu. V tej poslanici se baje Roosevelt zavzema za kar najhitrejšo sklenitev trojne vojaške zveze. Po italijanskih poročilih namerava bivši predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš v kratkem odpotovati v Moskvo. Izselitev Nemcev iz Južne Tirolske Italijanski časopisi se te dni bavijo z vprašanjem izselitve Nemcev iz Južne Tirolske. Listi trdijo, da je bil med Rimom in Berlinom sklenjen takšen sporazum že lansko leto, o priliki obiska nemškega kanclerja Hitlerja v Rimu. V teku časa je to vprašanje dozorelo; v predgovoru italijansko nemške pogodbe, sklenjene 22. maja t. 1., se posebno poudarja, da so skupne meje med Italijo in Nemčijo postavljene za vekomaj in da predstavljajo čvrsto in zanesljivo osnovo za vzajemno pomoč in koristno dopolnjevanje. Izselitev Nemcev iz Južne Tirolske bodo v praksi izvrišli v popolnem soglasju z željami nemškega prebivalstva v teh krajih. Nemcem, ki bodo izrazili željo po preselitvi v Nemčijo, bodo italijanske oblasti šle zelo na roko, nemške oblasti bodo pa tem izseljencem prav tako kar najskrbneje pomagale, da se bodo laliko naselili na ozemlju Nemčije. Italijansko časopisje poudarja, da pri tem ni govora o kakšnem izgonu, temveč o pravilnem izseljevanju, sklenjenem med Nemčijo in Italijo v kar največji prisrčnosti. Dopisnik .United Pressa1, ki se je te dni mudil v Bolcanu, ugotavlja, da za zdaj še ni določen rok za izselitev tujcev. Tujci, ki so doslej veljali kot domačini, bodo morali zapustiti mesto, toda dovoljeno jim je, naseliti se v kakšnem drugem delu Italije. Nemci, ki imajo premoženje, bodo morali Bol-cano zapustiti v šestih mesecih, Nemci brez premoženja pa v treh mesecih. Novice iz protektorata Po poročilu češkega ministra za socialno politiko g. Klumparja, socialnemu odboru .Narodne zajednice', se je od meseca marca število nezaposlenih delavcev v protektoratu zmanjšalo od 142.300 brezposelnih delavcev na 16.9CO brezposelnih delavcev. V Nemčiji dela danes okrog 51.000 nega zmanjšanja nezaposlenosti je vlada v protektoratu razpustila vsa delavna taborišča, razen eno na češkem in eno na Moravskem, kjer je skupno še okrog 2.000 delavcev. Dr. Hacha je te dni v svojem govoru po radiu zaprosil vse prebivalstvo protektorata, naj vsi, ki so spo sobni za delo, sodelujejo pri žetvi. V zvezi z vestmi nekaterih francoskih časopisov, sporoča DNB (nemški poročevalski urad), da so vse vesti glede dozdevnega upora nemških čet v Plznu in še v nekaterih drugih mestih češkomoravskega protektorata popolnoma izmišljene. DNB ugotavlja, da vlada v protektoratu popolen mir, da so odnosi med nemškimi četami in prebivalstvom protektorata zelo dobri in rta nemške čete niso dobile nikakš-nega povelja, naj bi zapustile svoje, dosedanje posadke. V zadnjem času so nemške oblasti na ozemlju češkomoravskega protektorata zapazile nekatera sabotažna dejanja, ki je njih cilj onemogočiti pravilno delo državnega ustroja. Na mnogoštevilnih mestih so bile prerezane telefonske zveze, ki so pod nadzorstvom nemške vojske. Oblasti so izdale razglas, da bodo osebe, ki bi izvršile podobna sabotažna dejanja, prišle pred nemško vojaško sodišče. lfi. t. m. je podal ostavko predsednik češkoslovaške sokolske zveze dr. Bu-kovsky. Svojo ostavko je utemeljil tako, da je po njegovem mnenju potrebno, da na čelo zveze stopi mlajša generacija. Izjava zunanjega ministra Bonneta O priliki francoskega narodnega praznika, 14. julija, o praznovanju 1501etr.ice naskoka na Bastiljo, je dal francoski zunanji minister Georges Bonret dopisniku beograjske .Politike* tole izjavo: »Petem, ko smo francoski narod pozvali k disciplini in požrtvovalnosti, je Francija na pobudo predsednika Dala-diera zbrala vse svoje narodne energije in ojačila svojo moč. S tem ne-zrušljivim blokom je zvezala tudi Anglija svojo politično usodo, in mnogoštevilni evropski narodi zdaj spet vidijo v Franciji čuvarico njihovih nespornih pravic in svobode. Evropa ne more živeti pod pritiskom sile. Francija s svoje strani na to noče pristati. Francija se je odločila, da zastavi vse svoje moči v službo miru in neodvisnosti narodov. Posebno sem srečen, da imam v sedanjih okoliščinah priložnost spomniti vse na nerazdružljivo prijateljstvo Francije in Jugoslavije, ko je med njima toliko skupnosti in nepozabnih dijo, da imajo večji akcijski radij, kakor kateri koli drugi stroj na svetu. Oba polkroga na sliki kažeta, kako bodo ta letala iz letalskih biaz v Londonu in Suezu z lahkoto obvladala vso Evropo, velik del Azije in južne Afrike. Ti bombniki razvijejo hitrost 425 km na uro, v višini 5.290 metrov. l^oitnina plačana v gotovini Cena 2 dfin DRUŽINSKI TEDNIK Leto XI. Ljubljana, 20. julija 1939 štev.29 (509) Sleherni človek rad sodi sebe po svojih idealih, druge pa Po njih delih. Harold Nicholson »DRUŽINSKI TEDNIK« izhaja ob Četrtkih. Uredništvo In uprava t Ljubljani, Gregorčičeva ulica št. 27/111- PoStul predal 6t. 845. Telefon št. 83-32. ftačuu poštne hran. ▼ Ljubljani št. 15.393. Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne »prejemamo. Za odgovor je treba priložiti ca 3 din znamk. NAROČNINA i!i leta 20 din, */* leta 40 din, vse leto 80 din. V Italiji na leto 40 lir, v Franclji 70 frankov v Ameriki 2*/* dolarja. Drugod sorazmerno — Naročnino je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm In širina 55mm) 7 din: v oglasnem delu 4*50 din. V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. Notice: beseda 2 din. Mali oglasi: beseda 1 din. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: j Kako spleteš dvodelno \ kopalno obleko - (Gl. str. 7) ik Pasji dnevi Iz Beograda poročajo, da je tam vročina dosegla 40° C v senci. Koliko vročine imamo v Ljubljani, to ni važno, kajti vsakdo sam ve, da je tudi pri nas precej vroče in da so napočili tako imenovani ,pasji dnevi'. Po cestah leži prali kar na debelo, kadar privozi kakšen avto, ovije vse v oblak prahu. Tudi to ni važno, kajti do prihodnjega dežja bodo ceste menda že poškropili. Zadnja nedelja je bila nenavadno lepa. Vsi vlaki v vse smeri so bili nabito polni, iti tudi Sava se ni smela pritožiti, toliko hvaležnih gostov je imela. Zvečer so se vsi ti kopalci vračali domov sicer nekoliko utrujeni, toda dobre volje in že precej ogoreli. Vsakdo, ki si je med letom dni kaj prihranil, zdaj ugiba, kam naj bi jo mahnil na počitnice. Nekateri so že odpotovali, na morje ali v planine, drugi bodo pa odrinili šele v začetku avgusta. Tudi pogovori v družini se sukajo v znamenju pasjih dni in počitnic, kje je bolje preživeti počitnice, ob morju ali na Gorenjskem. Posebna značilnost tega problemu je povpraševanje pri ,Puntiku' in zbiranje pisanih prospektov. Prospektov za Makarsko, Dubrovnik, Rab ali pa za Poljane. Pravijo, da je družabnost v Poljanah zelo razvita, da je hrana dobra in vodka topla, in da so Poljane najcenejše slovensko letovišče. Kdor ne verjame, naj pa sam poskusi. Srečamo pa tudi takšne zastopnike pasjih dni, ki sicer zbirajo informacije in prospekte, ne samo o naših krajih, temveč tudi v francoski, italijanski in ne vem kakšni rivieri še. Povprašujejo celo, koliko strpne potovanje v Ameriko. Na obrazih jim pa bereš, da bodo lepo ostali doma in da jim je to povpraševanje edina sladka tolažba v teh pasjih dneh. Nekateri menijo, da je Ljubljana tudi letoviško mesto in da se nikakor ne morejo ločiti od nje. Bodimo spodobni in verjemimo jim! Da, tako je v pasjih dneh. Če preživljaš počitnice v kakšnem gozdu, ali pa ob obali valujočega morja, z natrpanim mošnjičkom v žepu, so pač prijetni, če ti pa finančni minister ne dovoli spremembe, potem pač spadaš v našo ,veliko družino‘, ki vsako leto kuje načrte, vselej pa ostane — doma. Kronist Kako naš mladi Kralj preživlja počitnice Politični deden Nj. Vel. kritij Peter II. se je te dni z avtom pripeljal v Cetinje, kjer ga je ljudstvo navdušeno in prisrčno sprejelo in pozdravljalo. Pozneje se je kralj vkrcal na kraljevsko ladjo .Durmitor* in na odprtem morju prisostvoval vajam naše vojne mornarice. — N j. Vis. knez namestnik Pavle in Nj. Vis. kneginja Olga sta v ponedeljek odpotovala v London na zaseben obisk k angleški kraljevski dvojici. — Naša šolska ladja .Jadran* je te dni priplula v Gdynjo in s tem vrnila obisk, ki ga je lani naredila v Dubrovniku poljska šolska ladja .Iskra". — IX. vsejunaški OKVIRJI SLINE, FOTOGRAFIJE, GOBELINE JULIJ KLEIN LJUBLJANA, Wo/fova ut. 4 Beograjska s Politika« je te dni objavila reportažo o počitnicah Nj. Vel. kralja Petra II. Takole piše »Politika«; Pred nekaj leti je Miločer, mestece pod sivimi skalami Cnne gore, le malokdo poznal. Bilo je kakor puščava, pokrita s protjem in nerodovitno prstjo; v njegove krasne zalive so pred tisoč leti grški mornarji spravljali svoje ladjice, če je nad morjem zabes-nela burja. Tisoč let je bil Miločer samo navaden dalmatinski hrib južno ob Budve. Danes ve za Miločer ves svet. Iz nerodovitne puščave so vzklile livade, krasni cvetlični nasadi, žlahtno sadno drevje, vzkipeli so stebri posuti z modrimi glicinijami. Asfaltirane ceste, tlakovane steze in krasne stezice tečejo kakor potoki in potočki proti okroglim zalivom, izpremenjenim v najlepše peščine ob Jadranu; novinarji s sto in sto domačimi in tujimi turisti se sprehajajo okrog in poizvedujejo o preteklosti Miločera. Kralj peščin in peščina kraljev Toda Miločer nima preteklosti, če jo je pa kdaj imel, je izgubljena na veke. Miločer ima pa sijajno sedanjost in veliko bodočnost. To mesto — priroda v njem je danes v harmoničnem soglasju s tistim, kar je dopolnila človeška roka — imenujejo kralja peščin. Za nas je pa še drugega pomena. Miločer ni samo kralj peščin, tessveč tudi peščina kraljev; je peščina in počitniški kraj našega mladega kralja in vse kraljevske družine. Na eni strani Miločera leži staro mestece Sveti Stevan, stisnjeno je na majhen polotok in obdaja ga visoko zidovje. V tem romantičnem počitniškem kraju Nj. Vel. kralja se zdi kakor ogromne kulise puste črnogorske planine nad miločerskimi zalivi. Sinje morje pljuska ob vznožje kraljevskega dvorca in sonce pripeka vanj z vso svojo močjo. Ko je blagopokojni kralj Aleksander izbral ta kraj za poletni dvorec svojega prestolonaslednika, je dejal: »Tukaj si bodo moji sinovi krepili svoje zdravje, uživali bodo lepoto in še bolj vzljubili našo obalo in naše morje.« »Biti na počitnicah, ne pomeni lenariti!« Ze tri leta si sin kralja Aleksandra, Nj. Vel. kralj Peter II. s svojimi brati v Miločeru krepi svoje zdravje, uživa lepoto in se v prostih urah pripravlja na to, da prevzame v svoje roke bodočnost države, ki so jo ustvarili io ohranili njegovi dedje in njegov oče z vsem narodom vred. Po šolskih naporih vsakega leta lahko mladi kralj na tej terasi naše države, odprti proti vsemu svetu, uporabi svoj čas, prost je kakor njegovi sovrstniki. Za razvedrilo si izbira delo, ki terja dosti napora in potrpežljivosti. Nj. Vel. kralj Peter II. prav rad krmili vse mogoče majhne in velike motorne čolne in jahte, vesla, organizira prireditve in tekmovanja, lovi ribe, se bavi z mehaniko in tako krepi prisebnost, hladnokrvnost in samozavest. Ko sem ga prvič videl, sem ga vprašal, kako se počuti na počitnicah. Odgovoril mi je hitro, s tisto posebno bistrino Karadtordlevičev: »Krasno... Zame počitnice ne pomenijo lenarjenja! Biti na počitnicah, pomeni lepmmmltt delo!« Razumljivo je, da je razvedrilo malih kraljevičev nekoliko drugačno, vendar zelo podobno razvedrilu mladega kralja. Ti plavajo, telovadijo, veslajo, hodijo na izlete is na njih veselo prepevajo. Za izlete so vsi posebno navdušeni. Pred vsakim izletom se imajo mali KaradMcdieviči veliko pomeniti, kakor bi se pripravljali na kakšno dolgo potovanje. Pred vsakim odhodom kralj osebno sprejema vremenska poročila, poročila o pripravah, o pati, o osebju in o spremstvu. Opazoval sem ga v takšnem položaju. Zdelo se mi je, da je podoben mlademu vojskovodji, generalu pred bitko, generalu, ki zanesljivo ve. da bo zmagal in da bo njegov trud bogato poplačan. »Mati me je učila, naj nikamor ne grem nepripravljen. Vesela je, če vidi, da se že v naprej zanimam za tisto, kar bom videl in kar kem delal. Njeno veselje je zame sreča!« je dejal kralj. »Pa tudi meni se zdi, da je potrebno in pametno, če se človek že v naprej pozanima za vsako stvar.« sokolski zlet v Bolgariji se je 12. t. m. zaključil z manifestacijskim pohodom Junakov in Sokolov po Sofiji. — 601et-nico dr. Vladimirja Mačka, hrvatske-ga voditelja, so v Zagrebu in ostalih hrvatskih krajih kar najbolj svečano proslavili. — Tabora dolenjske mladine v Novem mestu so se poleg g. bana in drugih odličnih gostov udeležili tudi; minister za gozdove in rudnike Ljubomir Pantič, gradbeni minister dr. Krek in minister brez listnice dr. Miljuš. 150 angleških bombnikov je iz Anglije priletelo v južno Francijo in se brez pristanka vrnilo na Angleško. Tako sta Anglija in Francija pokazali uspešno sodelovanje svojih letalskih sil. — Na francoski državni praznik, 14. julija, je korakalo po pariških Ulicah 30.000 vojakov v vojaškem sprevodu. V tej povorki so bile tudi anglfe-ške kolonijalne čete in čete tujske legije. — Veliki angleški pomorski manevri bodo v avgustu • in septembru. Sodelovalo bo 150 vojnih laSpo-mini slavnega poljskega pritlikavca Josepha Borurvlaskega*. Knjiga je dosegla sijajen uspeh. Ljudje so jo drug drugemu dobesedno trgali iz rok in prevedli so jo v angleščino, nemščino, poljščino in sploh v skoraj vse evropske jezike. Potlej je prišla francoska revolucija in ničesar več ni bilo slišati ne o knjigi ne o njenem pisatelju. Šele leta 1837., ko je umrl, so se nekateri časopisi spomnili majhnega moža in mu posvetili nekaj vrstic. Danes je Joseph Boruiolaski popolnoma pozabljen. In vendar so to majhno osebico, ki je bila 8 svojo ljubko postavico in zaradi svoje izredne ljubeznivosti podobna očarljivi lutki, in je zato dobila pridevek »Jou-jou*, leta in leta oboževali njegovi sodobniki. Njegovo priljubljenost bi lahko primerjali s priljubljenostjo današnjih športnih prvakov in filmskih zvezd. Posebnost tega poljskega pritlikavca ni bila samo njegova velikost — t> starosti trideset let je meril od pet do glave nič več in nič manj ko 60 cm — temveč zlasti njegova popolnoma normalna narava, njegova sorazmerna postava, njegova prijetna zunanjost in njegov ljubki obraz, skratka, bil je po postavi kar se da popoln, brez sleherne napake, kar se pri pritlikavcih le redko kdaj zgodi. Njegovi možgani so bili prav tolikšni kakor možgani normalnega nadarjenega človeka. Plesal je ko kakšna plesalka, bil je zelo izobražen, imel je izreden nastop in je bil v svojih svilenih in baržunastih oblekah zelo elegantna osebnost, ki se je sukala samo v najizbranejši družbi in živela v velikem svetu. S svojo prevdamo spretnostjo in negovano odličnostjo si je utrdil položaj versailleskega dvorjana. Joujou je imel torej vse pogoje za veliko kariero. Zato ni nikakršen čudež, da se je gospa Stumiecka, teta poljskega kralja Jana III. Sobieskega tako za verovala vanj, da ga je razkazovala po vsej Evropi. Joujou Boruivlaski se je rodil leta 1750. v bližini Stalieza, majhnega mesteca v poljski Galiciji. Najprej je mimo živel v hiši gospe Tamotvske, dame njegovega okraja, dokler ni naposled lepega dne njegovi dobrotnici prišlo na misel, da ga je podarila gospe Stumiecki, ki jo je to majhno čudovito bitje očaralo in hotela ga je. imeti po vsaki ceni, da bi izpopolnila njegovo izobrazbo. Ne da bi slutil uspehe, ki so ga čakali, se je mali dečko na vso moč branil spremeniti svoje bivališče in svojo gospodarico. Ves razjarjen in ves iz sebe je od jeze jokal in kričal, grizel in praskal kakor majhna divja mačka. Počasi se je le privadil novi okolici in se naučil s svojo inteligenco in taktom izkoristiti vzgojo, ki jo je užival pri gospe Stumiecke. Znal je brati in pisati in je gladko govoril francoski, jezik, ki so ga takrat govorili v najodličnejših krogih. Vrgel se je na izpopolnitev svojega stila, poglobil se je v naravoslovje in filozofijo, ki ga je posebno zanimala. Čital je Jeana Jacquesa Rousseauja in Voltaira in je znal duhovito in prepričevalno razpravljati o vprašanjih gospodarske vede in fizike, znanosti, ki sta bili takrat v modi. Njegov bistri duh in zdravi razum sta zbujala splošno občudovanje. »Pritlikavka«, kakor so takrat imer novali gospo Stumiecko, se je posluževala izrednega talismana, da si je vrtala pot v visoke kroge. Sprejeli so jo na dunajskem dvoru, cesarica Marija Terezija je Joujou ja vzela na dvor. Majhna, devetletna deklica, nadvojvodinja Antoinetta, poznejša Marija Antoinetta, mu je podarila prstan z velikim diamantom. V Versaillesu so nesli Joujouja, ko je bila 7ia dvoru velika pojedina, na srebrnem pladnju v dvorano. Ludvik XV. se je blagovolil z njim poigrati. Kralj, kraljica Marija Leszcgnska, njegova rojakinja, princi in princese so Joujouja na moč razvajali. Na Holandskem se je z državnim namestnikom žogal. Hčere saškega volilnega kneza so ga jemale s seboj na lov. Skratka, povsod so Joujouja z navdušenjem sprejeli. Z gospo Stumiecko se je ustavil tudi v Nancgju, na dvoru kralja Stanislava Leszcgnskega, ki je bil ves navdušen za pritlikavega filozofa in modrijana in je z njim zelo rad razpravljal. Vendar bi občudovanje tasta Ludvika XV. Joujouja skoraj veljalo življenje. O svoji nesreči je napisal: »Če mlinar naleti na dimnikarja,* tako pravi v svojih ,Spominih’, »mu slaba prede. Se hujše je pa, če pritlikavec naleti na pritlikavca.* Ta obžalovanja vredni dogodek se je pripetil v Nancgju. Tam je namreč Joujou naletel na »Bebeja*, drugega slavnega pritlikavca in stalnega gosta kralja Stanislava. Bebe je bil godrnjavo in hudobno majhno človeče; poleg tega ni bil prav pri zdravi pameti. Znal je samo plesati — z izredno lahkoto in ljubkostjo — in se kujati kakor razvajen otrok (to je tudi bil), kadar se kdo ni hotel pokoriti njegovi volji. Bebe je zagledal luč sveta v Vogesnu in je pri svojem rojstvu tehtal cel funt (okrog pol kile!). Stara cokla nekega kmeta mu je služila za zibel, h krstu so ga pa nesli v skledi! Na dvoru kralja Stanislava v Lunevillu je začel Bebe na lepem rasti. Vsakomur je hotel vsiliti svojo voljo, bil je čez mero razvajen in presit dobrot in nežnosti. Postal je požrešen in trmast človeček. Ta bremena so mu skrajšala življenje. Umrl je s tridesetimi leti kot žrtev svoje raz brzdanos ti. Ko sta se oba pritlikavca prvič srečala v Nancgju, je ljubosumni Bebe na svojo jezo opazil, da ga Joujou po pritlikavosti še prekaša, da zna pisati in brati in govoriti več jezikov, da ima sploh celo vrsto zmožnosti, o katerih pri njem ni ne duha ne sluha. To ga je razkačilo in čakal DRUŽINSKI TEDNIK Nov šahovski klub >o ustanovili ljub-lanski šahisti. Nadeli 60 mu ime: srednji Šahovski klub. Novoustanov-jeui klub je takoj pristopil v Jugoslovansko šahovsko zvezo. V novi klub je vpisalo že 81 Slanov. Hn8. ■** °*,v'sel in na njem umri «»letni kmečki sin Jovan Bilič iz Me-me pr; Banjaluki. Obiral je hruške, P‘* je stopil na trhlo vejo, ki se je prelomila in je padel 10 metrov glo-oko. Priletel je na kol in na njeni Jvisel. Domači so ga našli drugo jutro ze mrtvega. Iz ljubosumnosti jc ustrelil svojo iz-ojjenko 331etno Doro Bognolovo iz *inc pri Ljubljani trgovec Djordje eankovič iz Dalmacije. Dorina ljube-en se je zadnje čase precej ohladila n je Dora Dalmatinca odbila. Pred ratkim je pa prišel Beankovič spet ® njen dom in se z njo sprl. Med Prepirom je potegnil samokres in '^"olovo ustrelil, sam je pa pobegli. Dora je med prevozom v bolniš-* za lipovo cvetje. Največ so ga prodali v Nemčijo, južno Ameriko, Anglijo m Francijo. Kmetje prodajajo lipovo cvetje po 10 do ‘20 dinarjev kilo. 2 ukradenim čolnom sta hotela do-niov dva mlada fanta iz Odojice v Banatu. V Mariboru sta ukradla sedem metrov dolg čoln vrtnarici Eleo-nori Ambroževi in odplula po Dravi. Pa nista imela sreče; orožniki so ju Prijeli v Ormožu in zdaj bosta morala namesto domov v zapor. Obesil se je, ker je mislil, da mu je umrla mati, 141etni Peter Šuljog iz Bačke Topole v Vojvodini. Njegova niati se je s koso tako hudo ureznin v roko, da je omedlela. Sin je mislil, da je mati mrtva; odšel je na podstrešje in se v obupu obesil. Mrtvega ga je našla mati, ko se je prebudila iz omedlevice in prišla na podstrešje po krmo za prašiče. Smrtno se je ponesrečil 221etni jadralni pilot Miha Novak, doma iz Višnje gore. Kot drogerist je službo- val pri tvrdki Salus v Mariboru. Z jadralnim letalom se je preveč oddaljil od mariborskega letališča in ga je zaneslo med železniške vozove na Teznem pri Mariboru. Novak je padel •ned odbijače in obležal v omedlevici, letalo se je pa čisto razbilo. Tovariši so ponesrečenca prenesli v hangar, kjer je pa kmalu izdihnil. Nesrečnežu je počila lobanja in se mu je zlomila hrbtenica. l)ve smrtni žrtvi je zahtevala reka Drava pri Mariboru. V njej sta utonila 141etna dijakinja Miroslava Severjeva iii 501etni delavec Ibal Nasupovič iz Bosne. Oba je v mrzli vodi prijel krč in sta izginila v deročih valovih. 100 let je dočakala ciganka Kata Nikoličeva, doma iz Kostanjevice. Je kmečkega rodu; mati jo je dala ciganom, ko ji je bilo sedem mesecev. Poročila se je s ciganom in rodila 1-otrok; zdaj ima več ko sto vnukov in pravnukov. Kljub visoki starosti je čila in zdrava, čeprav je je sama kost in koža. Z nerabnim revolverjem je odgnala dva maskirana roparja pogumna posestnica Jožefa Holcerjeva s Klopc pri Slovenski Bistrici. Roparja sta se priplazila v spalnico skozi slamnato streho in podstrešje. Na kričanje 131etne _______________________________________________ Holcerjeve služkinje in lGletnega si-; na, so se roparji umaknili iz spalnice le orač zna zorati zemljo kakor more perilo čisto oprah le dobro milo. Terpentinovo milo Zlatorog da gosto belo peno, ki z lahkoto odstrani vsako umazanijo Le malo truda - in perilo je snežno belo, prijehno poduhteva in ostone dolgo trdno TERPENTINOVO MIIO FR. P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedai SErllurleva ul.6 pri frančiškanskem mosfu Vsakovrstna očala, daljnogserli, toplomeri, barometri, hvgrometri, itd. Velika izoira 'jr, zlatnine m sreDrmne. Samo kvalitetna optika Ceniki brezplačno i v vežo, Holcerjeva je pa izrabila priložnost, poiskala je neraben samokres in z njim zagrozila roparjem. Tega sta se roparja tako prestrašila, da sta brez plena zbežala v noč. Orožniki ju vneto zasledujejo. Z igranjem na frule so odgnali kačo pastirji iz okolice va6i Markovci pri Daruvarju. Na prsih svojega spečega tovariša Ilija Ječmenica so zagledali dolgo strupeno kačo. Da bi jo prepodili, so začeli igrati na frule in kača se je res takoj splazila na tla in oddaljila. Bila je dolga več ko dva metra in ena najbolj strupenih kač. S pokvarjenim mlekom se je zastrti pila skupina gojencev železniške prometne šole iz Beograda. Na potovanju so v Prahovu jedli mlečno kremo. Ko so se potlej kopali v Donavi, so naenkrat dobili krče v želodcu. Takoj so se odpeljnli na pregled v bolnišnico v Za ječar, kjer so zdravniki ugotovili, da so se zastrupili s pokvarjenim mlekom. Mleko se je i>okvarilo v neprimerni posodi. Trgovina s pijavkami najbolj nese v vasi Vid blizu Ljubuškega v primorski banovini. Tamkajšnji prebivalci love pijavke po velikem močvirju, ki ga vsako leto napravi reka Norina, in jili izvozijo v Francijo, Italijo in Mad-; žarsko več ko 20 kvintalov. ; Najvišji dimnik na vsem Balkanu: in drugi po velikosti v Srednji Evropi I gradi 6everno od Kosovske Mitroviče uprava rudnika Trepče. Dimnik bo visok 122 metrov. Film »Jugoslavija vas vabi« so začeli filmati v Splitu. Dolg bo več ko 1000 metrov. Filmali bodo najznamenitejše kraje v Južni Srbiji, Bosni, Hercegovini, Dalmaciji in Sloveniji. Tudi otok Vis in ribiško življenje bo ; gledalcem pokazal novi film. Poslali ga bodo na svetovno razstavo v New-york, da bodo tujci spoznali lepote naših krajev. Svojo ženo je zaklal v pijanosti Jože Vovk iz Sp. Doliča pri Konjicah. Močno vinjen je prišel domov in se začel z njo prepirati; v silni jezi je pograbil nož in ga zasadil ženi v prsi. Nesrečnica je kmalu izdihnila v slovenjgraški bolnišnici, mož pa se je sam sodil in si prerezal vrat. Najbrže bo podlegel. Požar uničil tri zidanice na Moravski gori blizu Litije. Ognja ni bilo mogoče preprečiti, ker so bile zidanice krite s slamo. Posestniki Obaha, Grčar in Omahovec trpijo precej škode, ker jim je zgorelo tudi različno vinogradniško orodje. Pogorelec Obaha je osumil požiga cigane, pa so orožniki prijeli njega, ker je na večer pred nesrečo odnesel iz zidanice s svojo ženo vse orodje in razne druge predmete. Prvo prouagandno filatelistično razstavo bo priredilo filatelistično društvo »Cele i a v Celju od 29. julija do 6. avgusta. Znamke bodo razstavili le člani omenjenega društva in je namen razstave filatelistično propaganden. Razstava bo pokazala, koliko lahko ustvari dobra volja tudi z majhnimi denarnimi stroški. Ct vtciameit ati hc Prvo doma izdelano mlatilnico je izdelal kmet Milutin Tomič iz vasi Lebina pri Paračinu. Ta stroj v marsikaterem pogledu nadkriljuje mlatilnice, ki jih uvažamo iz tujim. Tomič je nepismen to ga pa ni oviralo, da ne bi prav vseh delov svoje mlatilnice naredil sam, samo lite dele so mu vlili v jagodinski livarni. Na svoje ročno delo je Tomič zelo ponosen, bi sicer po pravici. Ponosni so pa na svojega mojstra tudi njegovi sovaščani in vsi bi radi zmlatili svoje žito v Milutinovi mlatilnici. Tomiča je stal stroj okrog 15.000 dinarjev. Spet tokrat se je pokazalo, da včasih naravna nadarjenost več doseže ko šola. * Otroci iz Povardarja niso tako srečni, kakor naši otroci. O pričetku počitnic jih namreč starši dajo v najem bogatim ljudem; pri njih služijo do začetka novega šolskega leta. Pasejo živino in delajo druga kmečka dela, da si tako prislužijo denar za potrebne šolske knjige. Kaj bi rekli k tej navadi naši nadobudni ,sinčki' in naše razvajene ,hčerkice1? * Kanadske peterke so dobile hudo konkurenco. V Tobasku, eni izmed Združenih držav, je neka mati povila peterke, tri fantičke in dve deklici. Otroci so zdravi, zato je pa materino stanje zelo nevarno. Porod je bil zelo naporen in ni čudno, da življenje matere visi na nitki. Američani že ugibajo, kaj bodo storile ka-narlske peterke, ko bodo zvedele, da niso edine na svetu. Nedaleč od Gračanice, med vasema Malešiči in Lendiči stoji precej velik kamen. Prebivalci obeh vasi so trdno prepričani, da je ta kamen čudežen in da pomaga nerodovitnim ženam in bolnikom. Pred kratkim sta se obe vasi za kamen sprli. Malešičani so ponoči kamen odpeljali z 12 vol-mi v svojo vas, že drugo jutro so pa prišli Lendičani in ga s 10 volmi odpeljali nazaj. Zdaj so se pobotali in spet is obeh vasi prihajajo ljudje k čudežnemu kamnu prosit za zdravje. Vlak je trčil v osebni avlo na progit Premetenemu sleparju so uasedii Ogrinovi s Sta/^ Vrhnike. Ogrinovi imajo v Zemunu svojega sina v policijski šoli. Slepar je prišel k njim z novico, da se je sin ponesrečil in bi rad umrl doma. Za prevoz iz Zemuna domov potrebuje pa 500 dinarjev. Ogrinovi so moškemu res verjeli in mu nakazali f>00 dinarjev. Slepar je z denarjem izginil, za sina eo pa Ogrinovi izvedeli, da je zdrav, in sprevideli, da si jih je slepar pošteno privoščil. Ormož-Murska Sobota, pri postaji Pu-šenci. Šofiral ga je železniški zdravnik dr. Jurij Carf iz Ormoža. Lokomotiva je avto čisto razbila in ga ;; vlekla s seboj kakšnih 10 metrov. Dr. Carf je ostal živ, vendar ©e je hudo potolkel po glavi in telesu in ima zlomljeno čeljust. Nesreča se je pripetila zato, ker na prehodu ni zapornic. Tretjo nornialnotiriio železniško zvezo Splita z zaledjem bomo prav kmalu dobili. Ravnateljstvo gozdnih železnic-»Šipadat bo namreč spremenilo dozda-njo ozkotirno železniško progo Prije-dor—Srnetica—Drvar—Knin v nor-malnotirno. Nova normalnotirna železnica Ih> poleg že obstoječe proge Ogulili—Knin in proge, ki jo grade od Bi-hača proti Kninu, tretja normalnotirna proga, ki bo vezala Split z zaledjem. Izredno plemenitost je pokazal ob svoji smrti 82 letni zasebnik Jakob Strle z Galjevice v Ljubljani. Živel je nad vse skromno, ob svoji smrti je pa v oporoki zapustil mestnim ljubljanskim ubožcem 10.000 dinarjev, slepim vojnim invalidom iz Ljubljane 5000 di-! narjev, zavodu na Rakovniku pa 10.000 dinarjev. Tudi svoje zveste postrežni-ce ni pozabil in ji je zapustil hišico. Plemenitega moža, ki 6i v življenju ml J ničesar privoščil, 6amo da je osrečili druge, naj bi posnemali vsaj bogataši. S strehe je padel in se ubil monter Ivan Emeršič s Pobrežja pri Mariboru. Popravljal je strelovod na strehi osnovne šole v Sorici nad Železniki. Na lepem se je utrgala žica, ki se je zanjo držal in nesrecuež je zdrčal z višine sedem metrov na tla. Emeršič se je na mestu ubil. 35 neprevidnih kopalcev so rešili;; gotove smrti člani organizacije »Sav-;; škili čuvajev« v Zagrebu. Ob Savi vrše na nevarnih mestih varnostno in nad-;;zorno službo in so morali potegniti v •■enem dnevu iz vode 35 objestnih kopalcev, ki so se že začeli potapljati. Za oto j e človekoljubno delo bi bili kmalu tepeni. Osebne veiti Poročila sta sc g. Albin Omladič, posestnik iz Poljč pri Braslovčah, in gdč. Micika Žilnikova iz Št. Jurija ob Ta-; boru. — Obilo sreče! Umrli so: V Celju: Jožefa Ško-f^ž,v.'ž,ga? "> čepica bo spet tukaj!« I . , w i • . v. 1 O I A L” 1 4- «1 I r ^ .1 -» »•» l x » 1 .1 n « — -. Ma bernetova iz Laz pri Dramljah; 20let-ni Franc Intihar, pastir iz Kostrivnice; Ivan Kvas, sin tovarniške delavke; 71 letna Ema Pušnikova, mestna reva. V Mariboru: Miroslav Kolman, železostrugar; 221etni drogerist Miha Novak. V So vod n ja h ob Soči pri G o r i ci : TSIetni Alojz Vižiutin. V Dobu pri Domžalah: Ivan Kuhar, šol. upravitelj. V Dobrovi pri Celju: 471etna Marija Kodelo-va. V Podsredi: Josipina Levstikova, vdova po oskrbniku. V Murski S o 1) o t i : Helena Zibertova, žena žel. strojevodje. V Gradnjah na Krasu: Josip Turk, pos. V Miril ti pri Gorici : TGletui Ivan Klančič. V Sv. Lenartu nad Škofjo Loko: 751etni Janez Čemažar. —: Naše iskreno sožalje! je le ugodne priložnosti, da bi se neprijetnega tekmeca iznebil. Lepega dne je dobil Joujouja v roke in ga je hotel pahniti v velik kamin, kjer so gorela velika polena. Na srečo se ga je Jotijou junaško ubranil in začel na ves glas kričati. Pritekel je kralj Stanislav in ga je rešil iz rok njegovega sovražnika. Nud izredno pritUkavostjo in dovršeno popolnostjo Joujoujeve postave je strmel ves tedanji učeni svet. Veliki naravoslovec Buffon je Jou-jouju proglasil zaradi njegove popolne rasti in izredne nadarjenosti, nadarjenosti normalnega človeka, za čudo pritlikavcev. Do svojega tridesetega leta Joujou-ja ni imela ženska lepota, suj so se ženske igrale s njim kakor z ljubko lutko. Leta 1780., ko je bil torej star trideset let, se je pa nesmrtno zaljubil o preprosto dekle, ki ni pri-padalu plemiškim krogom, kjer se je sam navadno kretal. Izvoljenka je bila Isalina Barbontonova, v Varšavi rojeno dekle francoskega porekla. V začetku se,je mlada duma norčevala iz svojega pritlikatega častilca, ki je vse to sprejemal s občudovanja vredno potrpežljivostjo po običaju tedanjega časa. Svojo srčno damo je skušal pridobiti z dolgimi ljubezenskimi žttbAiH najin, dni Za vsak prispevek v te) rubriki plačamo 20 din V premislek! čitajoč oglase v časopisih, berem, kako ta išče hlapca, drugi spet deklo in tako dalje. Ako jmi greš ob šesti uri zjutraj proti Brezovici ali jn-oti Stepanji vasi, ali Posavju, vidiš dolga vrste kolesarjev, samih kmečkih fantov in deklet, Ici hitijo v mesto na delo. Na drugi strani pa vidimo, da, je mnogo meščanov-Ljubljančanov brez dela, da ga iščejo cele dneve, pa ga ne dobijo. Najhuje je pa to, da je Ljubljančan odvisen od svojega zaslužka, medtem ko marsikakšen kmečki fant ali dekle dobi lahko delo tudi doma. Opazovaleo Moda v Kranju Ko sva se prišla nedavno popoldan s prijateljico kopat na desni breg Save, sva opazila na levem bregu, to je ob Kranjskem strelišču, mladega moškega; sončil se je kar v .Adamovem kostimu1. In ker opažam zdaj vsak dan več takšnih kopalcev, menim, da bo to najbrže nova kopalna moda za letošnje poletje. i. m. Dober zgled Nedavno sem se peljal na Dolenjsko obiskat strica. Naj popišem prizorček, ki se je odigral med vožnjo. Triletni sinko se je kar venomer nagibal skozi okno, to pa kajpak ni bilo po volji njegovemu očetu. Ko se jo malček spet nagnil skozi okno, mu je oče jadrno snel čepico z glave in jo skril. Takoj je pričel malček glasno jokati. Oče je pa dejal: »Veter jo je odnesel! Toda če boš priden, bom Malček je takoj obljubil, da bo priden. Oče je požvižgal in privlekel na dan čepico. Malemu je ta čarovnija izredno ugajala in je pri prvi priložnosti pograbil očetov klobuk in ga vrgel skozi okno rekoč: »Očka, pa se enklat puzvizgi.« Seveda se je oče pričel razburjati in jeziti nad malčkom. Nekdo v vozu je pa dejal: »Saj dela po vašem zgledu!» k. A. mantike, saj je bilo konec 18. stoletja. Joujoujeva pokroviteljica, gospa Stmniecku, ki je nesrečnega pritlikavca gledala kot svojo lastnino, kakor nekakšnega plemenitega psa ali podobno žival, je v svoji prebrisanosti že davno odločila, da se mora Jou-jou poročiti s pritlikavko in imeti pritlikave otroke — vse v večjo slavo gospe Stumiecke! Povedala je ubogemu zaljubljencu, ki je od groze kar ostrmel, naj izbira: ali naj se odreče svoji bedasti nameri, da se bo poročil z gospodično Barbontanovo, ali naj pa v 2.', urah pobere šila in kopita in odide od svoje pokroviteljice. Joujou je napisal gospe Stumiecki lepo pismo in se ji v njem zahvalil za vse, kar mu je storila dobrega in s težkim srcem vzel svoj kovčeg in se zatekel k princu Kazimirju Ponia-toivskemu. Ljubitelj eksotičnih redkosti, opic in ananasa, ni bil nihče drugi kakor brat poljskega kralja. Princa je ganila žalostna dogodivščina, o kateri mu je pripovedoval Joujou. Sklenil je, da bo Joujonja materialno preskrbel in res se mu je posrečilo, da mu je izposlo-val iz kraljevske zakladnice 120 zlatih goldinarjev letnega dohodka. Za tedanje pismi, polnimi Rousseaujevske ro-\ čase je bila to kar čedna vsota. Joiir jou je pri materi svoje izvoljenke še enkrat zasnubil, in ta, ki ni bila čisto nedovzetna za čare svetlega denarca, sc je podvizala in dala možu s takšnimi dohodki kljub njegovi pritlika-vosti roko svoje hčere. Zdaj je bilo jxi trebu prebresti še neko oviro: papeški nuncij v Varšavi je namreč prepovedal porol:o pritlikavca z normalnim dekletom in jo je proglasil za neokusno in celo škodljivo. Spet je moral posredovati kralj, podpirala ga je pa vsa varšavska družba, da bi Joujou dobil dovoljenje od papeškega nuncija. Ta je privolil šele po dolgotrajnem prigovarjanju. Novembra leta 1780. je dobil mladi par božji blagoslov in Joujou je s svojo ljubljeno Isalino kot »svoboden mož« odšel po svetil. A sreča ni trajala dolgo. Nepredvidene težkoče so prišle vmes in poljski kralj kmalu nato ni mogel Jou-jouju več dajati obljubljene letne vsote. Dežela je bila sredi gospodar-slcega in družabnega propada. Ubogi pritlikavec se je moral izseliti v tujino, da bi zaslužil zase in za svojce. Imel je namreč že tri hčerke (naravne velikosti!), ki je bilo treba zanje skrbeti in jih vzgajati. Življenje je bilo vsak dan težje. Joujou je bil obupan. Revščina se je naselila v njegovem domu. Poprej tako veseli človek je postal strahovito potrt. Takrat mu je neki sočustvujoči prijatelj svetoval, naj napiše svoje spomine. Pritlikavčevi spomini, to bi Irilo nekaj izrednega! Joujou se je res oklenil dragocenega nasveta in ni se kesal. V kratkem času si je pridobil precejšnje premoženje. Posebno veliko knjig je, prodal na Angleškem in tam se je naposled tudi za stalno naselil. Njegova žena, ki se je naveličala nenaravnega življenja zraven pritlikavca, se je dala od njega ločiti. Njegove hčere so se poročile. Sam in zapuščen je živel Joujou v prijazni, majhni podeželski hišici,, na moč priljubljen in cenjen v Ion-, donski družbi, še zmerom je polagal, veliko važnost na nastop in obleko, in je skrbno negoval svojo zunanjost.'. Veliko je čital, študiral filozofijo, od', časa do časa je pa nekoliko pobrskal’, po vrtu. Bil je zelo pobožen in iz-, redno vljuden, in je, s svojim ve-, denjem spominjal na dobre stare', čase. Z veseljem je bil slikarjem za mo-', del. Neko njegovo sliko — in sicer' zelo dobro — hrani Britanski muzej.', Umrl je leta 18J7., 87 let star. Do', svoje smrti je ostal izredno bistregaj duha. ■ Tudi »šport« Pred nekaj meseci sem pisala ponudbo za mesto uradnice-začetnice in ji priložila svojo sliko, kakor je bilo zapisano v oglasu. V prošnji sem poslala tudi znamko za odgovor, čakala sem na trenutek, ko mi bo cenjeni gospod ali kdor koli odgovoril na mojo ponudbo, toda čakala sem zaman. To pa ni bilo samo enkrat. Že trikrat se mi je primerilo tako. Vselej sem ponovila isto v dobri veri, da bo to pot drugače, a sem se urezala. Ne vem, ali zbirajo slike za albume ali kaj, znamke so pa tako vselej dobrodošle. Torej niso samo astrologi tako prijazni... xitto Skrbna mati Nekje v predmestju Ljubljane se je vršila veselica, ki sem se je udeležila tudi jaz. Tam sem pa videla nekaj, kar se mi zdi, da tudi spada v »Zrcalo«. In sicer dve deklici, ki sta sloneli ob plesnem odru in občudovali plesalce. To bi ne bilo še tako hudo, če bi šli zvečer domov kakor drugi otroci. A ne, vztrajali sta do zadnjega, skoraj do polnoči. Njuna 171etna sestra je pa sedela s svojo prijateljico tam blizu brez druge družbe in hrepeneče čakala, kdaj se je usmili kakšen gospod^ in jo popelje plesat. Mati je seveda mirno spala doma. Drugi dan je pa ta skrbna mati obe hčerkici pridržala doma, da nista šli v šolo, ker sta se ji pač smilili, pa ju je pustila spati do desetih. Čisto zanesljivo bosta dekliei v šoli navedli drug vzrok za izostanek iz šole. Očividka. ilili Ob 150 letnici naskoka na Bastiljo; na francoski narodni prašnik 14. julija je korakala po Parizu slavnostna povorka vojakov iz vsega francoskega Imperija Na sliki vidimo slovite vojake tujske legije, bradate in ogorele. Slavnostne povorke francoske vojske dne 14. julija so se udeležile tudi angleške kolonljalne čete. Na sliki vidimo kolonijalne vojake, kako korakajo mimo slavoloka zmage. padla nekemu filmskemu igralcu v naročje. Mladeniča je to tako razburilo, da je potegnil samokres in jo — ustrelil. Na srečo samo na platnu... Medeni tedni starega strojevodje London, julija. 731etni bivši strojevodja Willinson se je te dni na skrivaj poročil z neko 601etno vdovo. To še ne bi bilo nič tako čudnega, če staremu strojevodji ne bi šinila v glavo nenavadna misel, kako bi najbolje preživel medene tedne. V najem je vzel lokomotivo in železniški voz prvega razreda; s tem posebnim vlakom bo krenil na pot po angleških železniških progah. Od oblasti je dobil tudi dovoljenje, da lahko sam vozi svoj vlak. Srečna stara novo-poročenca bosta na poročnem potovanju mesec dni. Kateri narod ima najdaljše telefonske pogovore Newyork, julija. Neki profesor iz Kentuckyja v Združenih državah je te dni končal kaj nenavadno statistiko. 2e več let je proučeval ljudi pri telefonskih pogovorih. Na podlagi svoje dolgoletne izkušnje je profesor ugotovil, da se pri telefonu zadrže najdalj ča'sa Danci, in sicer navadno 8 do 10 minut. Nekoliko krajše razgovore imajo Italijani. Pri Nemcih in Angležih traja telefonski razgovor najdalje 5 minut. Ameriški telefonski pogovori so pa najkrajši; ti trajajo povprečno samo eno minuto. Filmska zvezda obsojena na pet dni zapora Los Angeles, julija. Te dni so spravili za zapahe pre-ognjevito angleško filmsko igralko Jean Manersovo, in sicer v posebno celico z rešetkami, kjer bo odsedela pet dni zapora zaradi žalitve, ki bi jo v Evropi prav za prav imeli za čisto upravičeno dejanje. Ko je igralka izgubila tožbo za ločitev zakona, je vdrla v studio svojega moža, pisca filmskih dvogovorov pri neki veliki filmski družbi. S seboj je prinesla lepak, kjer je bilo napisano, da njen mož ni bogve kako nadarjen umetnik, ker je pustil, da ga je pet let vzdrževala njegova žena, prvo plačo je pa porabil za ločitveno tožbo. Njen mož se zaradi tega ni dosti razburjal, ker se je najbrže čutil prizadetega. Najbolj mu je šel pa do živega očitek, da ni bogve kako nadarjen. I.ahko bi mu ogražal njegov obstoj, šel je torej tožit svojo bivšo ženo in sodišče je odločilo, da je žena z žalitvijo škodovala ugledu svojega bivšega moža in jo je obsodilo. Ko je igralka prišla v zapor, je izjavila, da bo tudi tam dala nalepiti po celici podobne napise. Prav zato so jo tudi vtaknili v posebno celico z rešetkami, kjer bo pet dni hladila svojo je*o. Vendar pa še ne miruje in na svobodi obljubuje novo maščevanje. Iz ljubosumnosti je streljal na platno Bukarešta, julija. . V nekem bukareštanskem kinu se je te dni odigral nenavaden dogodek. Sredi vrtenja nekega filma je na lepem odjeknil strel iz samokresa. Naperjen je bil na filmsko platno, ustrelil je pa eden izmed gledalcev, ki so ga takoj nato prijeli. Pri zaslišanju je povedal, da je stre- Na svojem potovanju po Španiji je grof Ciano prispel tudi v mesto Tarra-gono, kjer je še mnogo spominov iz starih, rimskih časov. Desno od grofa Ciana vidimo španskega notranjega ministra, Serrana Sunerja, svaka generala Franca. ljal na svojo bivšo zaročenko, ki jo je na lepem zagledal na platnu. Mladeniča je namreč pred dobrim letom dni zaročenka zapustila. Od takrat je izgubil vsako sled za njo. Kljub temu je še zmerom upal, da jo bo lepega dne le našel. Toda ves njegov trud je bil zaman. Naposled jo je pa zagledal na filmskem platnu, in sicčr v prizoru, ki je upravičeno zbudil njegovo ljubosumnost: njegova bivša, zaročenka je ravno Siamska dekleta se može z jetniki London, julija. Vsako dekle v Siamu, ki je dopolnilo 30. leto, ima pravico od oblasti zahtevati, da ji poišče moža. Oblasti to vselej tudi store in izberejo prosilkam može — me l jetniki. V Siamu menijo, da je najboljše zdravilo za poboljšan je jetnikov ženitev. Kaznjenci, ki so jih obsodili na manjšo kazen, imajo pravico, da si sami izberejo ženo, takoj ko pa sklenejo zakon, jih spuste na svobodo. S kaznjenci, obsojenimi na večje kazni, je pa nekoliko drugače: žene ne izbirajo sami, temveč med njimi ženske lahko izbirajo po mili volji, če se kateri izmed kaznjencev noče poročiti, mu kazen takoj zvišajo. Zakon pa razveljavijo le zaradi res tehtnih vzrokov. V teku let se je izkazalo, da so kaznjenci v takšnih zakonih postali dobri ljudje in skrbni možje in očetje in redko kdaj se je zgodilo, da bi takšen človek pozneje izvršil nov prestopek. ■f*-' Največja zbirka avtogramov slavnih ljudi Pariz, julija. Lastnik neke trgovine s starimi umetninami je prišel na kaj lahek način do največje zbirke podpisov najslavnejših ljudi današnjih dni. Iznajdljivi trgovec si je hotel priskrbeti popolno zbirko avtogramov vseh ljudi, ki o njih danes največ govore ali pišejo po vsem svetu. Da bi obiskal vsakega izmed njih, se je zbiralcu avtogramov zdelo predrago. Vedel je pa tudi, da bi bil ves njegov trud zaman, če bi jih v pismu prosil, naj mu pošljejo svoje avtograme. Zato si je izmislil nenavaden način, ki mu je uresničil njegovo željo. V nekaj tednih je trgovec poizvedel za naslove vseh ljudi, ki je hotel imeti njihove avtograme. Potlej je sedel za mizo in vsakemu napisal pismo s tole vsebino: »Neki gospod je v vašem imenu pri meni naročil nekaj dragocenih starin. Preden naročilo izpolnim, vas prosim za potrdilo, da je ta gospod kupil te predmete na vaš račun.« Odgovori so prišli zelo hitro in na vsakem je bil podpis osebe, ki je trgovec hotel imeti njen avtogram. Novopečena hollywoodska zakonca ne smeta čez ocean Reven uradnik je dobil stavo na konjskih dirkah Pariz, julija. Sklonjen nad zemljevidom vsega sveta, je Jose Solaire, uradr.ik pri neki turistični družbi, izvedel, da je dobil visoko stavo. Konj, ki je nanj stavil, je dosegel na konjskih dirkah drugo mesto in s tem tri in pol milijona frankov, to je dobre štiri in pol milijona dinarjev. Jose Solaire zna na pamet imena hajboljšh hotelov na svetu, ve za najlepše kraje in pozna železniško omrežje vse Evrope. Kljub vsemu pa ni mogel nikoli potovati. Navadno je popotnikom svetoval: »Iz Pariza ni dobro oditi pred velikimi konjskimi dirkami.« In zdaj ga je doletela velika sreča in mu prinesla bogastvo, čeprav Solaire ni bil še nikoli na velikih konjskih dirkah. Še preden je Solaire stavil, je hotel videti konja. Kajpak je vhod v hlev pred tekmami prepovedan vsem razen jockeyem, zato je Solaire svetoval jo-ckeyu: »Potrudite se, prijatelj, kolikor se morete, da vaš konj zmaga,« Jockey mu je obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči. V tistem trenutku je prišel pred hlev tudi konjev lastnik sam. Takoj se je pozanimal, kdo je tujec, ki se zanima za njegovega konja. Jose Solaire najprej ni hotel izdati svojega imena, naposled mu je pa le povedal, da je stavil na njegovega konja. Lastnik mu je prijateljsko stisnil roko in mu dejal: »Zdaj bova oba nestrpno čakala dirke.« Ko je Jose Solaire dobil ogromno vsoto denarja, je prišel v zadrego: v sezoni, ko je največ dela, ni mogel pustiti svojega šefa na cedilu. Zato se je odločil, da bo šele v začetku avgusta tudi sam krenil na daljše potovanje, kar si je zmerom želel, ko je organiziral potovanja tujcem. Pisana štorklja London, julija. Te dni so imele štorklje kaj nenavadno tekmo. Neki poljski znanstvenik in zoolog je pet mladih, krepkih štorkelj pobarval s pisanimi barvami in odposlal na Angleško. Od ondod so jih lepega dne spustili, da so se vrnile na Poljsko. Doslej še ni znano, katera izmed štorkelj je zmagala in kako dolgo so potrebovale za polet v domovino. Zanesljivo so se pa njih sestre zelo ustrašile, ko so se vrnile tako eksotično pobarvane v svoja stara gnezda. V 48 urah iz Newyorka v Firenco London, julija. Pretekli teden je znani newyorški odvetnik Gvido Koen dobil brzojavko od svoje žene iz Firence, ki mu je sporočila, da je njun sin iznenada zbolel za hudo boleznijo — otroško paralizo. Nesrečni odvetnik se je takoj odločil, da čimprej odpotuje tja. Na ladjo ni niti pomislil, saj je vedel, da najbrže ne bi več našel svojega sina živega, ker bi prišel z njo prepozno. Spomnil se je letala. Prejšnji dan je bral v časopisu, da odleti velika potniška zračna ladja »Yankee Clipper« drugi dan v Evropo na svojo prvo vožnjo. Takoj je telefoniral letalski družbi, če imajo še kakšno mesto prosto. Seveda so mu odgovorih da ne, saj so bila že pred nekaj meseci vsa mesta zasedena. Kljub temu je nesrečni oče obrazložil svoje stališče in obljubili so mu, da mu bodo pomagali, čez nekaj minut so ga obvestili, da so mu našli prostor. Po prihodu letala v Evropo, je gospod Koen odhitel na prvo letališče, kjer si je najel drugo letalo in z njim odletel v Firenco. Tako se mu je posrečilo v 48 urah preleteti dolgo pot od Newyorka do Firence in najti svojega sina še pri življenju. Sestanek čez 12 let Capetown, julija. Pred kratkim je pripotoval z Angleškega v Južno Afriko angleški raziskovalec Roberts in pripovedoval nenavaden doživljaj, ki se mu je pripetil zadnje dni. Pred dvanajstimi leti je s svojimi starši preživljal počitnice v nekem hotelu v Durbanu. V istem hotelu je stanovalo sedem njegovih tovarišev. Pri razstanku so si obljubili, da se bodo čez dvanajst let sestali v istem hotelu na isti dan. Seveda ? ■ je vsem osmim malo verjetno zdelo, da se bo to res zgodilo. Ko je prišel raziskovalec v dogovorjeni hotel, je tam res našel svoje tovariše, razen enega — Billa Robinsona, ki sc je prvi spomnil, da bi se sestali. čakali so ga ves dan, a nikogar ni bilo razen prodajalca cvetlic in vžigalic. Ker so bili Žida::e volje, so kupili vsak nekaj cvetja in vžigalic in se okrasili. Naposled, ko so izgubili že vsako upanje, da bi ga pričakali, so sedli za mizo k večerji. Po večerji so začeli kaditi cigarete in vsak je v svoji škatlici vžigalic našel listek, napisan s svinčnikom: »Ostanite zdravi, Bill.« Preiskali so vse mesto, da bi našli svojega tovariša, a vse zaman. Najbrže se je sramoval, ker je postal — prodajalec cvetja in vžigalic. Mati prezidenta Roosevelta, Mn, James Rooseveltova se je te dni pripeljala v Evropo. Zdaj se mudi v Parizu, od ondod se bo pa odpeljala v London. Newyork, julija. Tyron Power in Annabella sta se v kratkem nameravala podati čez ocean z novo zračno ladjo »Yankee Clipper«. Najbrže se nista nadejala, da jima bodo prekrižali njune »visokoleteče« načrte. Zdaj jima je pa ameriška filmska družba, ki imata z njo pogodbo, pot prepovedala. Zato bosta v kratkem krenila čez .veliko lužo' z ladjo »Rex« in preživela dva meseca na stari zemljini, v Italiji, Franciji in na Angleškem. Mlada zakonca sta jo prav za prav nameravala mahniti v Avstralijo, toda pot sta morala odložiti za prihodnje leto zaradi novih pogodb, ki sta jih podpisala Bivši albanski kraljevski par se pravkar mudi na Poljskem. Na sliki vidimo bivšega albanskega kralja Zoga I. in kraijico Geia dino med dvema kraljevima sestrama v neki ulici Varšave, o*«*>>-_____________ -........ 6.00ti leti, in sicer točno 7. oktobra leta 4241. pr. Kr.» Kako je prišel Endesfelder do tega natančnega datuma, sicer ne vemo, toda z njim je zapečatil učeno razpravo o stvarjenju sveta in letnih časih. Nekateri prav čudni ameriški zakoni veljajo še iz prejšnjega stoletja in nekatera sodišča pogosto še sodijo po teh zakonih, ker jih pač ni še nihče razveljavil. Tako na primer v Bostonu ne smejo biti psi in mačke večji, kakor določa uradna mera. V državi Utaahu ne smejo biti damske pete višje od štirih centimetrov, kar je že lepa višina, če natanko pomislimo. če v državi Massachusettsu fant desetkrat poljubi dekle, pomeni deseti poljub toliko kakor obljubo zakona. Posebno duhovit je pa zakon, ki ga je napisal neki zakonodajec v državi Oklahomi. Ta zakon se glasi: Pod strogo kaznijo je vsakomur prepovedano, da bi si odgriznil lastno uho. Vidimo, da so zakoni pogosto dosti bolj neslani od ljudi. • žuželka v eni sekundi 28 krat zatrepeta s krilci, golobji rep 72 krat, čebela pa 100 krat. Vse te pridne ži-valice pa prekosi navadna hišna muha, ki v sekundi zamahne nič več in nič manj ko SSOkrat s svojimi krilci. To je nedvomno rekorderka med živalskimi letalci. Le redko kdaj vidimo podgane v velikih množinah, navadno samo tedaj, kadar se boje. Še nikoli se pa ni doslej zgodilo, da bi videli toliko podgan hkrati na enem mestu, kakor tc dni na Angleškem, in sicer na cesti, ki vodi v Benthly. Tisoče in tisoče podgan je bežalo čez cesto, bilo jih je!! toliko, da so ustavile za pet minuti ves avtomobilski in drugi promet na tej cesti. Marsikaj ve povedati zgodovina o. jedilnici rimskega vladarja Nerona.' Vse v njej se je vrtelo. Strop in stene so bile poslikane s slikami letnih _ časov in so se dale zavrteti. Če je',', bila pomlad, so izpod stropa po vsaki',', jedi padale pomladne cvetlice: parni- ! ske vijolice in mandljevo cvetje. Po-', zimi pa je rosilo ,nebo' bele lističe svežih vrtnic, namesto snega. Nikar ne mislite, da so samo ljudje kratkovidni. Tudi živali so kratkovidne, posebno psi in konji. Pri angleških plemenskih konjih-dirkačih so večkrat opazili, da se ta ali oni konj pogosto spotika. Lastniki in ljubitelji teh dragocenih konj so dali svoje živali preiskati in veterinarji so ugotovili, da so bili vsi ti konji kratkovidni. Doslej pa še nismo nič slišali, ali se da ta nedostatek pri živalih od-: praviti in ali bodo tudi konji nosili; naočnike. imaio dermatološko pre Cementna mešanica proti megli London, julija. Naj večja težava za avtomobiliste na Angleškem je megla, ki ob vsakem letnem času nepričakovano pade in na lepem ni mogoče videti niti deset ko-;; rakov pred sabo. Svetilke proti megli in rumeni zastori pogosto prav r.ič ne zaležejo. Pred kratkim je pa neki Peter Harle iz Sunderlanda iznašel neko cementno mešanico, sestavljeno iz različnih snovi, ki pa njenega recepta ne izda. Trdi pa, da je mogoče po cesti, tlakovani s tem novim tlakom, voziti z največjo sigurnostjo. Mešanica je namreč tudi na sto metrov daleč v najgo6tejši megli razločno vidna, če je rovi izum tudi praktičen, bodo pokazali poskusi. Poravnajte naročninoh Novela .»Družinskega tednika" Rdeči balonček / Napisala O. BOEHEiMOVA Z roko v roki sta šla skozi vrvenje ha zabavišču, a kljub temu je bil Jiir-gen Bergstrasser tako zelo daleč od Elizabete. Peljala 6la se na velikem kolesu in uživala pogled na razsvetljeno meslo pod seboj. In vendar sla bila oba zaljubljenca nad bučečim morjem luči kakor dve majhni izgubljeni zvezdi, ki se njuni poti cepita v dve smeri. Kakšna tuja sila je vlekla Jiirgeua od Elizabete? Videla je, kako še je obrnil k smehljajočemu dekletcu in se igral z ljubko opico, ki je čepela na lajni, da bi dekletce odvrnil od joka. Lepi in topli pomladni večeri srečnim ljudem prinesejo še več sreče, žalostne pa napravijo še bolj brezupne, si je mislila Elizabeta. Opazovala je obraz ljubljenega Jurgena, toda bil ič tuj in mrk. Nehote je zaihtela. v Jiirgen Bergstrasser je bil kakor večina moških, če vidijo solze, v zadregi, pomešani z ganjenostjo. Kakor bi hotel potolažiti otroka, ji je hitro kupil velik rdeč balonček, potlej se je pa jz strahu pred prepihom izgovoril, da ima važen sestanek s poslovnimi prijatelji, da bi se lažje ločil od nje. Ponudil se je Elizabeti, da jo spretni domov. Dekle je odkimalo. Strah jo je bilo tišine njenega majhnega ateljeja, ki ji je v njem skoraj sleherni predmet zbujal spomine na srečo, ki je je — Elizabeta je to zanesljivo vedela — za zmerom konec. „ Pogumno se je nasmehnila s pobe- senimi trepalnicami, da bi zadržala s°lze, ko je Jiirgenu podala roko. Nje-ftova visoka postava je kmalu izginila * gneči, nobenega pogleda in zamaha * pozdravi Elizabeta je' držala v tresočih se ro- kah rdeči balonček. Navdal jo je občutek osamljenosti, strah pred dolgimi večeri brez njega. Brez volje je šla skozi množico, z odsotnim nasmeškom je gledala v vesele obraze, od časa do časa obstala pred gnečo, metala je žoge v lutke, zgrešila, si prikockala živobarvno cvetlično vazo, ki jo je podarila neki deklici, in naposled prišla do izhoda. Na lepem je začutila, da je utrujena, na smrt utrujena, skoraj preveč utrujena, da bi mogla biti žalostna. Ogledovala je veliki rdeči balonček. Lesketal se je v odsvitu električnih žarnic — bil je kakor simbol veselega življenja, niti najmanj se ni ujemal z njeno žalostjo. Bilo ji je, ko da bi ta ljubki balonček predstavljal njeno ljubezen, ki je bila svetla in opojno rdeča in ki jo je pred nedavnim vso prevzela — prav takšna kakor balonček ene noči. Vedela je, da čustev ne more odgnati s sik), zato se jim je nemo vdala. Kakor je hotela spustiti rdeči balonček v temno noč, prav tako ne bo poskušala zadržati Jurgena ne z besedami ne s solzami. Začela se je smehljati in njen sklep se ji je zazdel kakor žrtev ljubezni in ki jo je osvobodil bremena, sladkega bremena ljubezni. Ali bo Jttrgen odletel drugam, užival nove doživljaje, prav tako kakor tale balonček? Kdo ve, kje bo pristal! Morebiti pri človeku, ki je tako sam kakor ona. Hitro se je odločila in pritrdila na balončkovo vrvico listič z napisom: »Elizabeta te pozdravljale * Pesnik Mihael Vendelin je sedel pri pisalnem stroju« ko je jutro s svojim kristalnim dihom zavelo čež speče mesto. Pretegnil se je. .Vso noč je pre- čul in zlagal pesmi, da bi se z njimi udeležil nagradnega tekmovanja. Zdaj 60 se mu zdeli verzi prazni, obrabljeni in pu6ti. Z vročičnimi očmi je strmel na strehe mesta, ki se je prebujalo v porajajoči se pomladi kakor živali iz dolgega zimskega spanja. Na lepem je zaplesal nad strehami rdeč balonček. Prinesel ga je nežni jutrnji vetrič in ga zanašal sem in tja, ko da bi ga bilo izgubilo med igranjem nebesno dete. Pesnik je očaran vstal, se nagnil skozi okno, da bi zagrabil balonček, prvi sončni žarek ga je obsvetil škrlatno rdeče, padel je in se spet dvignil. Zdelo se je, ko da bi se hotel ponorčevali iz moža v podstrešni sobici, dokler se ni dal naposled vendarle ujeti. Pesnik je držal v roki nežno stvarco kakor obdarovan otrok in bral napis: »Elizabeta te pozdravljale. Življenje je teklo dalje in čas je zacelil rano, ki jo je Elizabeti prizadejala prva ljubezen. Sedela je v majhnem ateljeju, risala je vzorce za tvoriva in rokavice, prav tako kakor poprej, le da ji zdaj veseli žvižg spodaj pred vkuhavanje kupi previdna gospo dinja samo preizkušene steklenice znamke REX [JULIJ KLEIN ‘Ljvfeljaiia, Vfollava vi. 4 hišo ni dal znamenja za prazničen večer. Sreče ni mogoče izsiliti, je premišljevala Elizabeta ob dolgih večerih, ki jim ni hotelo biti konca in ko je bilo tako težko zaspati. Smehljala se je prav tako ljubeznivo kakor poprej, ko je odjemalkam primerjala rokavice z nazobčanimi zapestji, jahalne rokavice ali pa dolge mehke rokavice iz ir-hovine, ki so se prijetno oprijemale ženskih lakti. »Vaše rokavice so kakor poezija,« je dejala neka odjemalka. K tej obleki mi morate sešiti čisto svojevrstne ro-kavice.c Elizabeta, ki je brez misli prelistavala neki časopis, je na lepem zardela, takoj nato pa prebledela. Kolena so se ji tako zašibila, da je morala sesti. Mlada dama jo je osuplo pogledala. Kaj se je zgodilo dekletu? Elizabeta je bila pa z mislimi daleč odondod. Videla je rdeči balonček, kako je plaval obžarjen od jutrnje zarje nad strehami spečega mesta, videla je, kako sta se stegnili dve osamljeni roki, ki sta potlej prijeli za pero, da bi napisali pesem, pesem o nepozabni, oddaljeni, a vendar tako zaželeni Elizabeti. Pesem je dobila pri nagradnem razpisu drugo nagrado. Klic po Elizabeti, tuj človek je sanjal o njej, v svoji domišljiji jo je klical k sebi, njo, ki bi od osamljenosti skoraj umrla. »Kje te najdem Elizabeta?« Mlada dama 6e je dobrohotno nasmehnila, ko je čez Elizabetine rame brala pesem mladega Mihaela Vende-lina, ki je kar na lepem postal tako priljubljen. »Povedala bom pesniku, kakšno navdušenje so zbudili njegovi verzi,« je dejala odjemalka smehljaje se. »Jutri ga bom najbrže srečala na zabavi, lei zanjo potrebujem dolge rokavice. Saj jih boste izgotovili?« Elizabeta je strmela v damo z lahnim nasmeškom. »Zanesljivo,« je zašepetala, »recite, prosim gospodu Vendelinu samo tri besede: »Elizabeta vas pozdravlja!« Mihael in Elizabeta sta se sprehajala v smehljajočem se poletnem jutru, kakor bi bila že tisočletja brat in sestra. Premišljevala sta čudno moč usode, ki ju je združila. Zato 6ta molčala, Ob žitnem polju je rasla lipa in poletni veter je vel nad valujočim žitom. Tedaj je spregovoril Mihael Vendelin; pripovedoval je Elizabeti, da jo bilo njegovo delo pusto in prazno, brez krvi in življenja, dokler ni pri-frfotal v njegovo podstrešno sobico rdeči balonček. Lahno je pobožal Elizabetine roke, ki so polne pričakovanja počivale v njenem naročju. Sedla sta na rob travnika. Mihael Vendelin se je zazrl v rosno kapljico, ki so se v njej zrcalile mavrične barve. Avtomobili so drveli po cesli kakor izpuščene živali. Elizabeti se je zdelo, da je spoznala obraz moža, sedečega za krmilom. Morebiti je bila samo prevara, samo daljna podobnost s človekom, ki je nekoč mislila, da ga ljubi. Naj je bil ali ne, Elizabeti je bilo kakor bi odnašali mimodrveči avtomobili zadnjo sapico bolestnega spomina v blestečo daljavo. »S 6to kilometri drve v sve!,< je pripomnil Mihael Vendelin, ko je smehljaje se gledal za avtomobili, kakor bi uganil Elizabetine misli. »Iščejo daljavo, v daljo hočejo, ker mislijo, da bodo tam našli srečo, a hite mimo nje.« Oblak prahu se je dvignil in se razkadil kakor dim proti temnosinjenm nebu. »Mimo majhnih življenjskih dragocenosti vozijo, a prav te ustvarjajo veliko srečo. Poglej rosno kapljico, ali ni lepa kakor nobena stvar na svetu, v njej se zrcali ves svet, noben oblak prahu je ne more skaliti, tako čista in jasna je...« Rosna kaplja se je bleščala kakor diamant, ko se je Mihael Vendelin sklonil k Elizabeti in jo poljubil. Avtomobil je pa izginil kakor velikanski železni hrošč v sinjino prekrasnega dne. Zdi se, da včasih Sele malenkosti pripomorejo k učinku obleke. Sploh si v zadnjem času moda prizadeva, da ostane obleka kolikor mogoče nevtralna, zato je pa vse ostalo, kar spada k njej, res učinkovito. Moda ima tudi to dobro lastnost, da je na primer kakšen dobro ukrojen kostim zmerom moderen, če mu prenovimo okrasje. Na naši zrornji sliki vidite lepe rokavice is svinjskega usnja, pošite s rjavo svilo. Prav tako sta nad vse zanimiva oba čevlja, prvi z nazobčanim podpiator-, drnci pa s peto, podobno zagozdi. Prekrasna je garnitura, ki bi se je razveselil« sleherna izmed nas. Narejena je ii lepega usnja in upošteva vse, kar ti želi moderna dama. Križanka in uganke KRIŽANKA št. H 123456789 Pomen besed: I Vodoravno: 1. pesnitev; namera;; 12. drevo; moško ime; 3. ptica; korist-; na rastlina; 4. prerokovanje; 5. pred-J log; nota; veznik; 6. rusko mesto;; 7. voščen izdelek; 8. mesto blizu Su-J Saka; 8. neke določene barve; 8. ple-J me; 9. razprava; veznik. ; Navpično: 1. trda smola; začetnici; slov. skladatelja; 2. posledica sovraž-' nikove premoči; ujeda; 3. del žival-; skega telesa; maščoba; 4. kraj v Slo-; veni ji; 5. prvi dve črki v abecedi; iz-; vor; nikalnica; 6. športnik; 7. romunsko mesto; veznik; 8. mesto v Dalmaciji; pogreb; 9. kvarta; običaj.; ČRKOVNICA 0 P D N P J 1 A H T A R 1 S I H IDOV BO P E R D S L A O O A 1 V O O K' ENAČBA A-g) + (B—d) + (C—k) + (D—s) + (P —n) = x A = stran neba, B = praznik, C = poljska rastlina, D = dalmatinski otok, E = češko ime, x = država. 1ZPOPOLNILNICA ONAEBAOPKOPUON A L TAČ ATS T A DA O S Namesto zvezdic vstavi prave črke, da dobiš v navpičnih vrstah besede, v srednji vrsti pa ime in priimek slovenskega pesnika. PLOT Razgovor treh trdovratnih o ženskah in zakonu Prav te dni sem zašla v družbo treh trdovratnih samcev. To je bilo odrihanja čez ženske in čez zakon! Vsi trije zagrizeni nasprotniki sedmega zakramenta so si dali duška v prav nenavadnem modrovanju. Morda bo v tem modrovanju kakšna iskrica tudi za vas, zato sem se odločila, da vam ga popišem. »Kakšna je pa idealna žena?« sem vprašala najhujšega izmed njih. »Idealna žena?« se je začudil. »Takšne sploh ni. Hm, počakajte: idealna žena bi morala biti takšna kakor moja mama.« »Kakšna je pa vaša mama?« »Ja, mama je pa mama. Opoldne, ko pridem domov, me že čaka kosilo. In takšno kosilo, kakršno si jaz želim. In kompot, spet takšen, kakršnega jaz rad jem. Nič ne vem, odkod vse to pride in kako: kar pred pogrnjeno mizo se znajdem, pa jem. In hlače imam zmerom zlikane in gumbe pri srajcah prišite. Mama pa tudi ni nič radovedna. Nikoli ne sprašuje, v kakšno družbo hodim in moji prijatelji so njeni prijatelji. Pa še več. Nikoli me ne ošteva, če prepozno pridem domov, rada me ima in me ne opravlja svojim prijateljicam, ker sploh prijateljic nima. Skratka, ničesar ne zahteva od mene.« »Saj je marsikatera žena tudi takšna,« sem skušala ugovarjati. Pa mi je že drugi segel v besedo. »Še malo ne. Žena od moža zmerom nekaj hoče. Ali hoče imeti obleke, ali hoče, 'da gre v gledališče z njo in njeno prijateljico, ali pa hoče, da v vročih poletnih dneh je juho. Mož pred ženo nikoli nima miru. Če pa hoče na primer mož zvečer v družbi prijateljev* popiti čašo piva — kajpak mora ženo vzeti s seboj — žena zagotavlja: ,Moj mož sploh ni žejen. O, on nikoli ni žejen.' In tako si še i ob tisto čašo piva.« | >Sploh je z ženskami strašen križ,« I je pričel tretji. »Hočejo, da bi mi ; možje garali, žene naj bi pa hodile na | počitnice, lepo na morje, ali pa v pla- nine. Če ji pa skušaš razložiti, da tvoj zaslužek ni dovolj velik za takšno razkošje, si ,tiran', ,siten dedec' in ne vem, kaj še vse.« »Sploh imajo ženske izraz ,tiran1 zelo rade,« je skočil v pogovor najhujši izmed njih. »Jaz imam z ženskami kaj slabe izkušnje. Skoraj vsako dekle ima sicer svojega fanta, nekje ima pa še rezervo, ,za vsak slučaj1. Kakor hitro pa stakne dekle kakšnega bogatega, potlej zbogom fant in zbogom ,rezerva', velja samo še tisti, ki ima kaj pod palcem. Tedaj pa na sestanku ,noge bole' in na koncu koncev ti dekle izjavi, da ji je zdravnik nasvetoval ,malo spremembe'.« »Zdaj imamo res še prijetno življenje, ko smo svobodni,« je pričel modrovati eden izmed njih. »Zdaj Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino in hitro izvrši Natek & Nikeš UUBLIANA, Frančiškanska ulica Vezenje perila, predtisk ženskih ročnih del lahko sedem na kolo, se kopljem ob Savi in nihče mi ničesar ne očita. Če bi šel pa z ženo k Savi ali'pa z dekletom, ne bi smel balinati;■ ‘mazati bi se moral z nekakšnim oljem, fia bi me sonce preveč ne ožgalo, in poslušati, kaj bi bilo dobro za zdravje moje ljube družice.« »Ženske so premetene, prijatelj, zmerom hočejo kaj stisniti iz moža. Če ti žena pride s predlogom, da bi šla rada na morje, potlej to pomeni, da bi rada imela nov klobuk. Ona dobro ve, da ji morja ne moreš dati, za odkupnino si pa izgovori klobuk. Vidiš, takšne so.« »Kaj pa če ji tudi klobuka ne ku- A S J V E Č N E K T A 0 T V K I 0 M S L 0 I E S L A V š Premikaj navpične vrste tako, da [dobiš v vodoravnih Prešernove besede! VERIGA — RA - — VA - — RI — — PA — — LI — — LO - Namesto črtic vstavi prave zloge, |da dobiš trizložne besede. Zadnji zlog vsake besede je hkrati tudi prvi zlog naslednje besede. PIRAMIDA A A A A A A A K K K K K N N N O O O O O R R R R R R T T Pomen besed: 1. samoglasnik; 2. bog solnca; 3. vodna žival; 4. ud; 6. turško sveto pismo; 6. debel papir; 7. Koroška. Vsaka beseda ima iste črke kakor prejšnja in še eno novo. ReSitev ugank iz prejšnje številke Za Vas gospodinje! Samo čeSki kozarec za vkuha-vanje sadja znamke „FRUTA'* Vas zadovolji. generalno zastopstvo la Jugoslavijo ..STflKLO" B. TOBER Sr. vid. TELEFON 734 Naša kuhinj Bela volnena jopica, v obliki prog po-šila s črnimi trakovi, vmes pa posuta s cvetlicami in smrekovimi vejicami. PLAČAJTE NAROČNINO! Ponedeljek: Ješprenjček e svinjsko nogo, sirov zavitek. Zvečer: Mlečen riž. Torek: Zelenjavna juha, kruhovi cmoki, 6olata. Zvečer: Palačinke, čaj. Sreda: Jetra v omaki, ajdovi žganci. Zvečer: Krompirjeva solata, kava. Jedilnik za premožnejše Četrtek: Goveja juha z rižem, pečen krompirček, nadevana čebula1, solata. Zvečer: Makaronov kipnik 6 solato. Petek: Fižolova juha, ocvrte ribice, ' solata, borovničev zavitek. Zvečer: Palačinke, kompot. Sobota: Goveja juha, krompirjev pire, špinača, prepražena govedina. Zvečer: Vampi s parmskim sirom. Nedelja: Zelenjavna juha, ponarejen zajčji hrbet5, dušen krompir, 6olata, čokoladni kifeljci8, kompot. Zvečer: Prepražena šunka, krompirjeva solata. Ponedeljek: Cvetačna omaka4, špageti z drobtinicami, solata. Zvečer: Pljučka 6 krompirjem. Torek: Kruhova juha, polpeti, dušen riž, solata. Zvečer: Zdrobov narastek s šodojem. Sreda: Golaževa juha, marelični cmoki, kompot. Zvečer: Ocvrta jetra, solata. Pojasnila : 1 Nadevana čebula: Olupi več velikih čebul, kuhaj jih četrt ure v slani vodi, odcedi jih in deni za pet minut v mrzlo vodo. Nato jih izdolbi in nadevaj s telečjo sekanico, ki si ji primešala 2 rumenjaka, nekoliko kisle smetane, soli in sesekljanega peteršilja. Povrh nakapaj presnega masla ali masti. Zloži čebule v kozo na mast, prideni nekoliko juhe in čebule duši toliko časa, da bodo mehke, a pazi, da ne razpadejo. Potlej jih polij s sokom, ki so se v njem dušile, a poprej še odlij mast. s Ponarejen zajčji hrbel: Nastrgaj govejega mesa kakor strgaš jetra in pridaj nekoliko sesekljane 6lanine, pol v juhi namočene žemlje, čebule, soli, popra in 1 jajce.. Iz tega nadeva napravi obliko zajčjega hrbta, pretakni ga s slanino, zavij v dobro namaščen bel papir in ga speci. 3 Čokoladni kifeljci: Pol litru mleka pridaj počasi približno šest žlic moke, 10 dek nastrgane čokolade in 10 dek. stolčenega sladkorja. Testo mešaj tako dolgo nad ognjem, da se zgosti. Namaži ga z mokrim nožem za prst na debelo na pekačo, pomazano z mastjo in postavi na hladno. Ko je popolnoma mrzlo, ga nekoliko 6egrej in zvrni na desko, posuto z moko. Izreži polmesece, namaži jih z razmotanim jajcem in povaljaj v drobtinah, ki si jim primešala moke. Kifeljce ocvri na presnem maslu in posuj še prav vroče na gosto z nastrgano čokolado. * Cvetačna omaka: Skuhaj cvetačo v slani vodi, da bo mehka in jo odcedi. Potlej vlij. v lonec kozarec dobre goveje juhe, pridaj 3 rumenjake, sok pol limone, nekaj žlic vina in malo 6oli. Omako zmotaj in ko se zgosti, daj cvetačo v plitvo skledo in jo oblij s to omako. Krtlanka: Vodoravno: as, kap>ca, noj, Taras. Ilok, Lermontov. Logatec, In, vrt, no, nogomet, kov, teta, Homer, del, precep, Ra. — N a v p , e n o : anilin, HP, Solon, kor. jog, Nome, t«, trg, re, paletot, Irec, met, car, seter. at, Motala tlagjien kvadrati dopis, oliva, Pilat, Ivana latan. Opeke: Kdor z mečem rožlja, bo t mečem pokončaj). Raiuntka uganka: Bratje Imajo po 12, 16, SO in 24 j let. Veriga:' 'opera, ravnina, napaka, kadilo, lopata, Talija, jagoda — o d a Skrit* besede: JDoba, lana/ usta, želo, Ivan, Neva, slon kava, Iran, toga. emir, delo, na da, Ibar, kopa .—>. D r u t i n a k i tednik. piš?« se je oglasil tisti, ki je imel še najmanj , bridkih' izkušenj. »Ja, potlej si pa tiran. Tiran gor, tiran dol. In prihiti tašča in te prime, kaj delaš z njeno hčerjo. Saj jo boš še v grob spravil! In prijatelji te srečujejo in majejo z glavo: kakšen zakonski mož pa si, žena kar hira ob tebi. Ti pa ne veš, kje se te glava drži. Doma je vse narobe. Ker si ,tiran', ni nič kuhanega, nič zlikanega, nič pospravljenega. Žena kuha jezo in se dela, kakor da si ji storil največjo krivico. In če ti je usoda posebno nemila i se prav tisti čas pojavi nekdo, ki je vse bolj prijazen in dober kakor ti in še nekaj denarja ima po vrhu, potlej pa zbogom žena in zakon...« »Tako hudo pa res ni,« sem se skušala postaviti za nežni spol. »O, pa še huje. Sploh pa ta današnja dekleta. Samo zaljubljena pisma bi brala; če ne znaš pisati dolgih in sentimentalnih zaljubljenih pisem, pri njih nič ne pomeniš. Tisti, ki znajo, so ,kavalirji', če pa ne znaš ali ne maraš, si pa ,štor' ali ,km.et‘. Prav nič ni z dekleti!« Vsi trije v zboru: »Hvala Bogu, da smo še samci in svobodni!« »Kaj pa vaše matere, saj so tudi ženske?« »Mame so pa mame...« »Oh, te ženske, le zakaj ne moremo živeti brez njih! Na koncu pa si le vsak naprti takšen križ na ramo!« Saška KAJ BO TA TEDEN NA MIZI? Jedilnik za skromnejše razmere Četrtek: Polpeti, pečen krompir, 60-lata. Zvečer: Polenta, kava. Petek: Krompirjeva juha, pečenjak, kompot. Zvečer: Soiata s trdo kuhanimi jajci. Sobota: Kruhova juha, pljučni cmoki, solata. Zvečer: Mlečen močnik. Nedelja: Goveja juha, naravni zrezki, pečen krompir, solata, kompot. Zvečer: Hrenovke, kava. Kumarice bodo trde, če Jih bosi ' Ce Vam sp mudi, vzemifa.. Iz Pariza nam pocotaio ...da sl je neki frizer izmislil prav posebno umivanje glave, ki utrujene lase, bodisi po trajni, bodisi po beljenju, tako prerodi, da so spet zdravi in lepi. ...da so poletne pričeske izjemno zelo preproste. Petlje nosimo samo zadaj, nič več nc okrog vse glave. Pričeske navzgor so poleti nemoderne, na zraku in soncu terja moda razpuščene, valovite lase. ...poletni dežni plašči so zelo široko krojeni in imajo vsi, brez izjeme, kapuce. Te kapuce pa prav lahko snameš, pogosto so pa tako velike, da jih povezneš čez klobuk. Moderni so predvsem dežni plašči iz svetle balonske svile, bodisi iz svetlorjave ali srebmo-sive. Moda na peščini Lani se je še marsikatera utegnila “Ogrniti ,shortsu‘, kratkim, ljubkim hlačkam za na peščino. Lani smo še Pisali, da se te hlačke podajo samo nežnim, vitkim in lepim postavam. Judi letos bi radi to zapisali, toda naše Game so nas prehitele. Na peščini nosi Mlado in staro, suho in debelo slavne Aorts‘. Krivico bi pa delali tem hlačkam, * bi dejali, da so nepripravtne. Toda Vseeno se bo marsikateri debelušni *®nski zdelo pametneje obleči na pe-*"ni kaj drugega. Tudi v tem primeru ® ni treba letos beliti glave. Kolikor "°lj pisano si oblečen, kolikor sv&je-Jrstnejši kroj ima obleka za peščino, toliko bolj boš zbujala pozornost in občudovanje. Samo pazi, da se to občudovanje ne bo v trenutku spremenilo v posmeh — to je pač odvisno od mojega okusa. Na peščini vidiš precej kratkih, nabranih krilc, za debelejše dame, na-JOesto shortsa. Ta krilca so nabrana *ako kakor dečve, samo da segajo ko-®aj nekaj centimetrov nad kolena. Drobne in suhe ženske imajo namesto ■nortsa nabrane hlačke, .turške hlačke* ®no jim včasih dejali. Precej je videti Judi kratkih hlačnih kril, samo do •olen, pogosto drobno nagubanih ali Wisiranih. Ta krila so navadno iz svilnega platna in so primerna za sta-^JSe dame. Tudi kopalni plašči, tesno ob životku in speti samo spredaj v pasu so letos v modi. Nosimo jih navadno v isti barvi kakor so shorts. Za veslanje vi-v velikih, svetovnjaških kopališčih največ moške dolge hlače iz temnomodre ali sive flanele, z mornarskimi bluzami. Ta obleka je zelo čedna in l»aktična. 8horts se poda najbolj drobnim, dobro raščenim ženskam z ozkimi, gibkimi boki. Zelo pripravne so iz belega platna in ne prekratke. Za promenado na peščini so takšne hlačke dovoljene, toda za mesto, obmorsko kopališče, je bolje, če tudi ženska s kar najlepšo postavo obleče čeznje kakšen pripraven kopalni plašček. Moda na peščini priporoča letos mnogo kopalnih oblek iz blaga v najbolj pisanih vzorcih. Takšne kopalne obleke se zapirajo in odpirajo ob levi strani s patentno zadrgo in so zelo praktične, ker so hladnejše od kopalcih oblek iz volne. Priporočljve so posebno za somčenje. Razen novih kopalnih oblek, kratkih nabranih hlačk, Vseh mogočih kopalnih plaščev, vidiš letos na peščini mnogo širokih klobukov, zavezanih pod brado s pisanimi Petljami iz žoržetnega krepa, mnogo pA&UticM nasi/eti ostale dolgo sveže in boste zavili v kos vlažnega papirja in jih položili v mrzlo shrambo. spleteš alno obleko Za ljubko ir ___ palno obleko potrebujete 300 graniov travnatozelene kopalne volne in 20 gramov lepe rjave. Poleg tega Se pletilke St. 2 in pol in gumb. Vzorček je čisto preprost. Vseskozi eno levo in eno de6no, ki 6e pa v vsaki vrsti menjata. Za desno hlačnico (I.) nasnujte 188 petelj in dodajte v vsaki četrti vrsti po eno petljo šestkrat Pri višini 8 cm začnite snemati, in sicer: Na desni strani: V vsaki drugi vrsti snemajte 3 petlje, potlej 2 in po 1 petljo 17 krat. Potlej pa po 1 petljo v vsaki četrti vreti dvakrat. Na levi strani pa takole: na vsaki dve vrsti 3 petlje, potlej 2 in po 1 petljo 32 krat. Naprej na vsake štiri vrste trikrat po eno petljo. Pri višini kui tsuemiie najprej 44 peieij, potlej pa štirikrat po 17 petelj. Levo hlačnico pletite prav tako, samo v obratnem smislu. Za prednji del telovnika nasnujte 130 petelj in 7 cm visoko pletite v rebrastem vzorčku, to se pravi eno ievo in eno desno. Potlej naprej v običajnem vzorčku. Na obeh straneh dodajte po eno petljo na približno dva in pol centimetra. Zdaj vam priporočamo, da si po našem kroju št. III. napravite kroj na papirju in snemate po njem. Pri višini 36 cm 6nemite v sredi 30 petelj in se 6pet natanko ravnajte po kroju, da bo6te lej>o zaokrožili vratno odprtino. Pri višini 42 cm morate sneti zadnjo petljo. Drugi del, ki ste ga morali prenehati delati, zdaj dokončajte. Za hrbet nasnujte 122 petelj, sicer pa pletite prav tako kakor prednjega. Za hlače morate naplesti tudi pas (II.), ki ga potlej podložite z navadnim blagom, da se ne raztegne. Zanj nasnujte 20 petelj in pletite 6 vrst. Potlej napravite gumbnico in pletite dalje. Pri višini 29 cm .dodajte na levi strani na vsake 3 cm štirikrat po eno jo. Potlej pa prav tako snemajte, o je pas dolg 78 cm, ga končajte. Zdaj najprej provizorično 6ešijte hlačnice in šele potem .prav na goeto. Zraven prišijte podložen pas in gumb. Telovnik sešijte ob stranskih robeh. Naposled spletite še rjavo-zeleno-rjavo progo, široko kakšnih 5 cm, po dolžin; naj pa odgovarja širini odprtine na sprednjem in zadnjem delu, poleg tega računajte še za ramena. To progo potlej prav previdno prišijte in kopalna obleka je gotova. **************************** Ce imate lep senčnat vrt, si nikar ne kratite izrednega užitka, da ne bi v “jem tudi malicali. Delo si boste na dosti olajšali, če si boste nabavili dol-W, nizko košaro, ki jo vidite na sliki. V njej boste brez težav nosili vso svojo posodo sem in tja. pisanih pahovk s prišitimi senčniki, mnogo pisanih mrežic za lase, pogosto iz pisane rafije, prav nenavadne naočnike, ki jih zavezujemo s trakom zadaj na temenu, in še nešteto drugih novosti. Vsaka kopalka se pač ravna po geslu: »Kakor kdo more«. ' prehrana Ko mlada žena postane mlada mamica, jo začno od vseh strani oblegati stare tete in prijateljice in hodijo občudovat njenega črvička. S tem v zvezi •so pa neizogibni tudi vsi mogoči nasveti, ki jih ji priporočajo. Prva ji svetuje glede otrokove obleke, druga spet glede vzgoje, največ nasvetov pa dobi glede prehrane. Saj je pa prehrana res najvažnejša in zato ji moramo posvečati največ pažnje. Mlada mamica dobiva pa toliko »koristnih« nasvetov, da ne ve več, po katerem bi se ravnala. Ko je otrok še majhen, je še lahko. Ko pa dobi zobke in shodi, potlej pogosto mlada mamica res ne ve, kaj mu sme dati in česa ne sme. Navadno matere otroku s petnajstimi do osemnajstimi meseci začno dajati vso lahko prebavljivo hrar.o, če niso prav natančne, tudi vso hrano, kar od kraja. To je pa seveda napak. Otroku res da včasih ne škoduje, prej ali slej se pa le maščuje s to ali ono boleznijo. S tem v zvezi mi je dejal neki zdravnik specialist: »Svetujte vašim bralkam, naj dajo otroku, ki ga nehajo dojiti, to se pravi od desetega do kakšnega osemnajstega meseca, pet obrokov na dan. Teh pet obrokov naj obsega liter mleka, lahko tudi redkega vkuhanega ČIST BEL OBRAZ v 10 dneh z uporabo FEMINA kreme proti PEGAM. Suha ali mastna 20' - din. Po povzetju pošilja: PARFUNERIE BJU.06 — STARI BEtEI, Dunavaka banovina. zdroba, majhen košček kruha in eno jajce. Ko je otrok star kakšni dve leti, se število obrokov zmanjša; odtlej bo dobival samo še štiri na dan. Prvi obrok naj obstaja iz kakšne redke močnate jedi, razen tega pa še nastrgano jabolko ali sploh kakšno sadje. Zelo dobra je banana. Drugi obrok maj obstaja iz jajčka in kakšne redke kaše. Tretji obrok naj obseg’a samo 20 dek mleka in majhen košček peciva (mlečnega prepečenca ali pa tudi navadnega kruha). Četrti obrok naj bo močnata jed in kompot. Z dvemi leti in pol bo otrok dobil še zmerom štiri obroke na dan. Ti bodo pa nekoliko obilnejši kakor doslej. 1. Redek močnik in košček peciva. 2. Jajce, nekoliko belega mesa, kakšna mešana kaša ali sočivje, nekoliko jogurta ali mehkega sira. Pletena oblekca za vašega najmlajšega. Hlačke so temnomodre, jopica in ovratnik sta pa bela, obrobljena * rdečo volno, i belimi in rdečimi cofi, uvezena pa s oblikami s igralnih kvart. 3. četrt litra mleka in pecivo. 4. Dobra juha z mlekom ali zelenjavna juha in kompot. Posebno čuječno je treba paziti na otrokovo težo; nikakor namreč ne priporočam določeno težo prekoračiti, čeprav ima otrok dober tek. Paziti je treba posebno nato, da je mleko zmerom sveže zavreto. Nikoli ne dajte otroku omak, praženj in alkoholnih pijač. In če le opazite, da je vaš malček izgubil tek, ga takoj peljite k zdravniku, kajti zdrav otrok zmerom rad je. Morebiti ni hudega, a kljub temu je strokovnjaški pregled umesten.« Ljube mlade mamice, zapišite si te nasvete za uho in se pridno po njih ravnajte. Le tako bodo vaši malčki takšni, kakršne si želite. Nogavice perilo dežniki v najboljši kvaliteti, po tovarniških cenah* f prodajalnah tovarne VIDMAR Pred Škofijo lt Prtkrao« «1. U -• Goapoavctaka I Tyr*eva S, Palača „Sla*Ua“ S TOPLO ALI HLADMO VODO Problem št. 74 Sestavil Samuel Loyd (1868) Mat v 3 potezah (B13) Problem št. 75 Sestavil G. Ernst (1906) Mat v 3 potezah (B31) Kratka partija št. 26 Beli: van Doesburg (Holandska) 1. e2—e4 2. d2—d4 3. e4Xd5 4. Lfl—d3 5. Sgl—e2 6. Lel—g5 7. o—o? 8. KglXh2 9. Kh2—g3 10. f2—f4 11. Tfl—hi 12. Kg3—h4 Beli se vda. črni: Stahlberg (Švedska) e7—e6 d7—d5 e6Xd5 Lf8—d6 Sg8—f6 o—o Ld6Xh2 šah Sf6—g4šah Dd8Xg5 Dg5—e7 Dd7—e3 šah 8g4—f2 Rešitev problema št. 72 1. Kd8—c8 Ka4—a5 2. Dd3—d7( b6—b5 3. Dd7—a7 mat. 2. .... Ka5—a6 3. Dd7—a4 mat. 1 b8—b5 2. Dd3—c3 b5—b4 3. Dc3Xb4 mat. Rešitev problema št. 73 1. Da5—a2 c7Xd6šah 2. Kc5Xd6 Kd8—c8 (e8l 3. Da2—a8 (g8) mat. 1. .... Kd8—d7 (e7) 2. Da2—f7 šah Kd7—d8 3. Df7—e8 mat. Na 1. .... c6 sledi 2. De6. Povejte svojim znancem, da ima »Družinski tednik« letos za 50% večji obseg kakor lani. DRU2INS 30. Vit M3*> 16. nadaljevanje >0, nikar se ne čudi, ljuba Renata. Zdaj imam spet toliko upanja.« »Pokažite mi njegovo pismo, draga mati,« sem silila, tako nestrpno sem si želela brati Filipov odgovor na svoje dolgo pisanje. Ponudila mi je pismo, vsa v pričakovanju, kaj bom dejala, ko ga bom prebrala. Moja ljuba mati! Moje poslednje pismo je bilo malce preživahno, ves nesrečen sem ob misli da bi te bil utegnil užaliti z njim. še zdaleč ti nisem hotel česa očitati m grenkoba v mojem pismu ni bila namenjena tebi, moja ljuba mati. pač pa nekomu drugemu. Nisem pozabil na blagoslovljena otroška leta ob tebi in še zmerom se v moje današnje življenje vpleta spomin na tiste prelepe dni. Zdaj se počutim mnogo bolje, duševno sem se kar prerodil. Tvoja varovanka mi je sporočila neko posebno novico. Zelo me je očarala in razveselila z njo. če jo boš kaj videla, ji sporoči, da me je posebno poslednji del njenega pisma o njeni volji in prostosti spravil v dobro voljo, da sem se nekaj trenutkov kar srečnega počutil. Tudi jaz sem čisto njerega mnenja: nikoli! Nikoli! Ljuba mati, prisrčno te objemam in poljubljam! Tvoj ljubeči te sin Filip. To pismo me kljub Filipovemu zagotovilu o duševnem preporodu ni posebno razveselilo. Zdelo se mi je, da med temi, na videz veselimi vrsticami, diha globoka žalost. »Renata, poglej, ali ni Filip mnogo obzirnejši in dobrohotnejši v tem pismu? Zadovoljen je s teboj; pravi celo, da imaš prav. Renata, ljuba Renata, kako vesela sem tega prvega svojega uspeha!« 2e sem odprla usta, da bi ji pojasnila usodno zmoto, toda na njenem obrazu sem videla toliko iskre ga veselja, da mi je zmanjkalo besed za pojasnilo, kaj je bilo tako všeč mojemu možu: moja odločitev, da se za zmerom ločiva, čeprav ne pred svetom, da si bova drug drugemu tuja za vse večne čase. »Res,« sem dejala nežno in se obrnila stran, da ne bi opazila, kako lažem. »Res, Filip je postal obzirnejši, počasi se bova najbrže le sporazumela in pobotala.« Te besede mi je menda sam Bog položil na jezik, kajti šele zdaj se zavedam, s kakšno radostjo in s kakšnim upanjem so napolnile ubogo srce moje tašče. I OD ZAKON LJUBEZENSKI ROM 25 Toda vrnimo se nazaj, do tistega dne, ko sem odpotovala iz Louvi-gnyja in oddala v Parizu pismo za Filipa. Takoj nato sem odhitela h gospe de Montavelovi in ji natanko razložila vse, kar se je novega zgodilo med menoj in mojim možem. »Ti in tvoj mož sta dva zaslepljenca. Med seboj in svojo bodočnostjo gradita nepremostljiv zid. Kaj veš o jutrišnjem dnevu, Renata? Ali moreš tako trmasto trditi, da si lepega dne ne boš zaželela moža, da si ne boš od srca zaželela biti grofova žena?« »O, nikoli! Nikoli!« »To danes praviš. Toda izkušnje so me poučile, da ljudje pogosto spreminjajo svoje nazore. Kaj boš torej mislila o tem pozneje?« »Isto kakor danes.« »Življenje teče, življenje zaceli vse rane. Zato naj bi se vsak pameten človek odločil, da dveh besed v življenju nikoli ne bo izgovoril v kakšni zaobljubi ali prisegi, besedi: ,zmerom' in .nikoli'!« »Toda po tem, kar mi v poslednjem pismu piše Filip, madame, mi boste potrdili, da ne morem imeti nikoli nič več skupnega z njim.« »Filip d’Armons je trmoglavec, kakor si ti trmoglavka.« »Toda krivice, madame!« sem vzkliknila med ihtenjem, »žalitve! Saj se norčuje iz moje mladosti! Tudi kot žensko me žali! In v veselje mu je, če more raniti moje samoljubje. Celo moja ženska sramežljivost mu ni prav nič sveta!« »Prav zato mi je žal, Renata, da nisi bila ti v svojem poslednjem pismu nič boljša od njega in da še pomagaš poglabljati prepad, ki se odpira med vama. Ne morem ti svetovati drugega, ko da počakaš...« »Počakam?« »Počakaš in pokažeš, da si boljša od njega, da si ti tista, ki te je žalil in blatil po krivici.« »Torej naj bom .žrtev' ?« »Ne ,žrtev', pač pa poštena žena, ki popusti, ko vidi, da s trmoglavostjo ničesar ne opravi.« »Hm.« Nič kaj mi ni bil po godu ta baroničin načrt. »To je torej v redu. Kaj nameravaš zdaj, Renata? če so tvoji načrti pametni, bodi prepričana, da ti bom pomagala in storila vse, da ti olajšam tvoj. položaj.« »Najprej: nikoli v mojih načrtih o bodočnosti ne bomo več omenjali imena grofa d’Armonsa. Živela bom, kakor žive vdove ali ločene žene, samostojno in neodvisno.« »To ni nič hudega, priznam.« »Torej od danes dalje hočem imeti svoj dom, svoje stanovanje, simo zase; vanj se bom lahko zatekla, če mi ne bo do družbe in zabave, če si bom zaželela samote in miru.« Na baroničin obraz je legla senca žalosti. »O, madame,« sem vzkliknila, »razumite me prav! Vem, da je vaš dom tudi moj dom, vem, da se lahko zatečem k vam, vselej kadar mi bo hudo, toda zame je življenjsko važno, da živim svoje svobodno življenje, da se naučim živeti sama, kakor živi toliko drugih žensk mojih let.« »Zakaj, Renata?« »Zato, da bodo v časopisu pisali o meni, zaradi moje elegance, mojih oblek, zaradi sprejemov in večerov, ki jih bom prirejala. Razumeli me boste, madame, grof d’Ar-mons se ne zmeni zame in jaz ga nočem več poznati.« »Torej hočeš, da bi vedel ves svet, čigavo ime nosiš in čigava žena si?« »Da. Biti hočem grofica d’Ar-monsova povsod in za vse. V elegantnih salonih, na dirkah, v sve-tovnjaških letoviščih, povsod, kjer se zbira tako imenovana .družba'.« »Le kaj hočeš s tem doseči, Renata?« je nekam žalostno dejala baronica, »če boš igrala takšno vlogo, tako mlada in ljubka kakor si, boš kmalu zbudila pozornost pri naših .salonskih levih'. Ali je tako nemogoče, da ti lepega dne kdo izmed teh moških, ki se bodo ogledovali za teboj, ukrade pamet in srce? Zavedati se pa moraš, da za pošteno ženo ni ljubezenske sreče zunaj zakona.« »Res je, toda tvegala bom vse to, samo da bom živela življenje, kakor sem se odločila.« »Sprijazni se rajši za nekaj let s svojo čudno usodo. Bodi ženska, ki si jo žele možje za sestre, za žene in za matere, ne pa za ljubice.« »Ženska torej, ki o njej nihče ne govori?: »O pošteni ženi ljudje nimajo česa govoriti.« »Menda res. Jaz pa hočem, da bodo ljudje o meni govorili.« »Za božjo voljo, zakaj?« »Da bo o meni izvedel tudi moj oddaljeni mož, tam doli ob Nilu...« »O!« »Ali pričenjate razumevati moje želje, madame? Filip me zaničuje, zato mu hočem dokazati, da nisem ne tako neumna in ne tako grda, kakor on misli. Tako sveto zaupa v mojo grdost, toda videl bo po slikah v časopisih, da se moti. Prepričan je, da se nihče ne more zaljubiti vame, toda dokazala mu bom, da imam lahko, kakor vsaka druga, kopico oboževalcev, kadar se mi le zahoče.« »Uboga, mala Renata,« je vzkliknila baronica in me objela, kajti pri zadnjih besedah so mi solze stopile v oči in le s težavo sem se zadrževala razjokala. Tedaj j koliko gre nabralo v »Toliko njegoveg' vprašala »Straš niževanj do ozdr miti v 5 miti v r nja. Zd človešk« ščeno c ki me zarjul predrz; zdaj to mlada, tovarii samo niče, 1 prezirt »Por mi je ker se: RAD po nai nejše % Julij, ave na: stant Zdravkih kura-— j Obširne i niku a SLATIHA RAD E H CI j česa iščeš v svetovnjaških zabavah, ti bom po svoji najboljši moči pomagala, da boš igrala svojo vlogo dostojno in spodobno.« »O, madame, kako vam bom hvaležna! Nikar mi ne jemljite v zlo, ker se nameravam osamosvojiti. V meni je tako velika želja po svobodi...« »Razumem to željo, otrok moj!« »Tako sama bom, ko bom daleč od vas, madame!« »Prišla boš večkrat k nam v vas, vselej, kadar ti bo dolgčas in kadar se ti bo zahotelo. Včasih je sredi zabav in veselja moje srce kar lačno dobre besede in prijetnega pomenka.« »Mislim, da moje srce ne bo nikoli sito nežnosti in ljubezni. Nadomestiti hočem vse, kar sem zamudila v svojih otroških letih. Povejte mi, če me razumete?« »Popolnoma, Renata. In če si boš življenje res uredila tako, kakor si mi pripovedovala, popolnoma odobravam ta tvoj korak.« »O, hvala vam, madame, zdaj imam šele veselje, pričeti novo življenje. Zdaj vem, da se lahko zanesem na vašo pomoč.« »Vse, kar imam, ti je na razpolago, Renata.« »In jaz vam obljubljam, da ne bom nikoli storila ničesar takšnega, I črta fašla eni i hiš iti v • koli jleke, oljših o po-spre-:u ob-ini in itih in .ajveč- veliko: in na-uharico a baro-sem se na n ju. , poznala ;lo dobro ie radi in moreta. :z strahu “kovanjem j mi je po ekako pre-edel za živ-'ičela pred olga sta pa nje zvedela jutro se je pripeljala na uuj.,3^. »Prišla sem nakupovat v Pariz,« mi je pojasnila, »in se nisem hotela odpeljati domov, ne da bi videla, kako živiš in ne da bi te pozdravila.« Zahvalila sem si ji za pozornost, čeprav sem vedela, da taščo niso prignali v Pariz samo ,nujni opravki'. Ta akrb zame se mi je pa zdela, če ne že opravičljiva, pa vsaj razumljiva. Videla sem, kako se je radovedno in hkrati preplašeno ogledovala po mojem razkošnem stanovanju, ko da bi hotela za svilenimi blazinami, umetniškimi slikami in mehkimi naslanjači odkriti zabrisane sledove greha... Videla sem, kako je bil njen ubogi obraz kar napet v opazovanju in premišljevanju, kaj naj mi reče. Po nekaj praznih stavkih o družbi in vremenu, se ni mogla premagati in je pričela pogovor o mojem sedanjem življenju. »Videla sem tvoje ime, ljuba moja, v stolpcu nekega časopisa,« je dejala. »Ali si se tako hitro vživela v to svetovnjaško življenje?« čutila sem, kako mi je planila v lice lahna rdečica: »Zmerom sem si želela družbe in zabave, morda zato, ker sem bila v otroških letih toliko sama...« »Nikoli ti ne bi pripisovala takšnih želja, Renata. Bila si zmerom tako umirjena, sanjava, tako nežna v besedah in nastopu, da se mi je zdelo kar naravno, da živiš sa- Don Juan Kovač se na vso moč hvali, kakšno srečo ima pri ženskah: »Veste,« meni, »vsa skrivnost je v tem, da človek ni nasproti ženskam nikoli strahopeten! Pomislite, v Londonu sem se celo upal približati neki princesi.« »In te niso takoj prijeli?« »Kje neki! še dobro sva se razumela. Nalagala me je namreč, sploh ni bila princesa!« Brez besed Gospa vpraša novo služkinjo: »Zakaj ste pustili svojo prejšnjo službo?« »Oh...« »Ali ste se sprli?« »Ne, prepira sploh ne pozivam, gospa. Milostljivo gospo sem kratko in malo zaklenila v kopalnico, ključ vrgla skozi okno, pobrala svoje stvari in odšla.« če sta gostilničarja dvojčka Ob neki prometni cesti na Angleškem stoji gostilna, ki je last dveh bratov. Brata sta dvojčka in njuna podobnost je tolikšna, da se gostje kar čudijo, posebno kadar oba stojita za točilno mizo. Zdaj ju že nekaj časa ni videti obeh v točilnici, ker so se mnogi gostje ie pri vratih obrnili in odšli. Mislili so namreč, da Se dvojno vidijo. ...in te žene! »Moj mož ima pa res srečo!« »Res? Ali ste zadeli v loteriji?« Hu mor »Ne, a nekaj podobnega! Samo pomislite, šele včeraj se je zavaroval za primer nezgode, danes mu je pa že opeka padla na glavo!« Oh, d možje... »Saj je skoraj izključeno pribiti že-bel v zid, ne da bi pri tem s kladivom zadel v želodec.« »To se mi pa še ni zgodilo! Zebel mi namreč zmerom drži žena...« V tramvaju Mala Lizika v tramvaju sedi nasproti neke gospe, ki ima čez obraz moderen pajčolan. »Mamica,« vpraša glasno in razločno Lizika, »ali ta gospa grize?« V šali Učitelj: »Kako imenujemo takšna bitja, ki lahko žive na kopnem in v morju?« Učenec: »Mornarje, gospod učitelj!« Dolžnika »Kadar te srečam, se moram zmerom spomniti na Pavla.« »Čudno, saj si nisva prav nič po-, dobna.« »To je že res; toda oba sta mi dolžna dvajset dinarjev.« Nista dvojčka Neka gospa sreča na cesti dva fantička, nenavadno podobna sta si in oba enako oblečena. »Vidva sta Pa zanesljivo dvojčka,« meni gospa. »O ne,« odgovorita fantička v en glas. »Saj sta se najbrže oba isti dan rodila,« (Ali dalje gospe. »Tisto pa,« odgovorita fantička. »No, potlej sta pa le dvojčka,« vzklikne gospa začudeno. »Nisva dvojčka, ampak vse, kar je ostalo od trojčkov,« odgovori naposled eden izmed njiju. Po naročilu Preden se je mladi musliman podal s svojo mlado ženko na poročno potovanje, je strogo zabičil šoferju, naj po nobeni ceni nikjer ne pove, da par uživa medene tedne, šofer je kajpak sveto obljubil. Kljub temu je pa mož večkrat opazil v hotelih, kako se je osebje muzalo in hihitalo. Prijel j« šoferja in ga vprašal: »Ali ste se ravnali po mojem naročilu?« »Seveda!« je odgovoril šofer, »če so me vprašali, ali ste na poročnem potovanju, sem zmerom dejal, da se boste šele prihodnji mesec poročili!« ma, neko svoje življenje, daleč od| bučnih zabav.« »Torej ste se motili, mati,« sem. dejala. »Nočem ti pridigovati, moja mala Renata, razumljivo je, da si v teh letih, in v Parizu še preden se dobro zavedaš, sredi vrtinca zabav. Toda ali si pomislila, da...« »Da...?« sem povzela vprašujoče, videč, kako okleva z besedo. »Da si poročena?« je pristavila io j e tiho. »Tako naspol,« sem dejala po-na- smehljivo. ki »Toda zato nisi v nič manj mučno- nem položaju.« sem »v zelo mučnem, priznam.« tode »Naposled me razumeš, otrok moj.« »£ie, ne razumem vas, dragai mama. Oprostite mi, ker sem gluha za ta vaš materinski opomin. PraV dobro vem, kaj mislite: vaš sin j d daleč in me ne more braniti, varovati, ali bolje, spremljati. Pri tri in dvajsetih letih sem se vrgla v vrtinec zabave, kakor pravite, sama, brez varstva moža ali kakš-1 nega drugega zanesljivega človeka.' In vendar sem odklonila vašo ljubeznivo ponudbo, da bi bdeli nadj menoj, in ne samo vaše, tudi ponudbo gospe baronice de Monta-velove.« »Ljuba moja. Nič te ne karani, če pri svojih letih ljubiš življenje in zabavo... čisto naravno je to, toda...« »Toda težko vam je, ko vidite, kako se sama podajam v razne nevarnosti, kaj ne?« »Posebno težko mi je, ker vidim, kako vztrajna si v tej svoji želji po velemestnih zabavah!« »O!« »Tvoje ime beremo po časopisih, povsod popisujejo tvoje toalete, tvoje okrasje in tvoj nastop...« »Moj nastop je vselej brezhiben.« »Ne dvomim o tem, ljuba moja. Toda manj všeč mi je, če si na primer ta ali oni časopis dovoli in napiše o tebi: .Ljubka, očarljiva grofica d’Armonsova‘...« »Ljudje pri časopisih stresajo takšne izraze iz rokava, ne da bi pri tem kaj posebnega mislili.« »Meni ni prav nič všeč, da bi pisali ljudje o tebi vse mogoče stvari, ne da bi pri tem kaj mislili, kakor si sama pravkar rekla.« »Žal mi je nemogoče zabraniti, da ne bi pisali o meni in mojih oblekah, če bi se temu upirala, bi pomenilo prilivati olja na ogenj.« »In kaj, če bodo odmevi o tem tvojem življenju prišli na uho tudi Filipu? Renata, ali si že pomislila, kakšne neprijetnosti si utegneš s tem nakopati?« »Pri moji veri, ne! Prav malo mi je mar, kaj meni vaš sin o meni. Saj je sam dejal, da sem zanj neznana oseba, ki o njej noče ničesar vedeti. Upam, da bo ostal pri tem svojem mnenju do konca.« »In vidiš, Renata, prav tega se bojim, da ne bo ostal pri svojem mnenju. Bojim .se, da bo moj sin prav nejevoljen, ko bo zvedel za tvoje zdanje življenje. Bojim se, da bo to svojo jezo spet zlil nate.« »Njen obupani glas me je presenetil, toda tega nisem hotela pokazati. »Poglejte, mati,« sem dejala in se delala presenečeno. »Poglejte, česa neki se bojite, da bi storil Filip? Njegova jeza je lahko samo tolikšna, da zahteva moj mož ločitev zakona. In prav to je tisto, kar si jaz tako od srca želim...« »Morda je prav to tisto, kar iščeš v svojih zabavah?« je dejala grenko. . Odkimala sem. »Morda si pa želim, da bi se Filip tako razjezil, da bi prišel domov, me pošteno oštel in zahteval, naj živim po njegovi volji. Priznati moram, da mi tudi to ne bi bilo tako zelo zoprno...« »Da, Filip je zmožen storiti kaj takšnega!« »V tem primeru, ljuba mati, imam pa močno orožje. Ločiti se moj mož noče. Ker imam sama dosti denarja, mi ne more zapovedovati, kako naj živim. In tako sva spet pri začetku pogovora. Od mojega moža mi torej ne grozi ni-, kakšna nevarnost.« Žalostno je vzdihnila. »Vidim, da delaš stvari, ki bodo odprle nepremostljiv prepad med teboj in Filipom.« »Nepremostljiv prepad!« sem vzkliknila. »Ali ni Filip porušil med menoj in seboj vseh mostov že takoj po najini poroki?« »Saj veš, da moje srce še zmerom upa.« »Vem pa tudi, kakšna so moja čustva!« In dejala sem trdno, kljub temu, da sem videla, kako bleda je: »Ni je stvari, ki bi mi Filipa približala kot pravega moža. Zame je mrtev. In čeprav se zdi drugače, tudi v tem svetovnjaškemu življenju, sem ostala poštena, moje življenje je spodobno in zgledno. To pa zato, ker nimam niti najmanjše želje ravnati drugače in ker nosim častivredno ime vašega sina.« ATTENTtONl ATTENTIO AU MOnte-CH/ ATTENTIOM au MONTE-CHARGE. ATTENTION AU MONTE-CHARG1 Večkrat ob večerih ga vidim, ko leze sključen in, strt, upognjen v dve gubi med svojimi njivami. Vidim ga, kako stopa počasi, ves upognjen in izmučen od starosti, uprt na grčavo palico, sredi med zelenimi travniki, med kalečimi njivami in med zlatim žitnim klasjem. Večerni veter pa šušti in se poigrava z njegovimi belimi lasmi. Novak Zvonko 35 Copyrighl oper« mtindl Gospod Subito •M »ToUr de France«, vsakoletna kolesarska dirka okrog Francije, se Je že Pričela. Na sliki vidimo, kako so dirkači tik po pričetku dirke privozili mimo znamenitega slavoloka zmage, na prvem delu izredno težavne poti Pariz—Caen. ... pridelajo na svetu 1.800 kil kokosovega olja; ... izvozijo iz Francije za 10 tisoč dinarjev jestvin in pijače; ... izvozijo s Kitajskega 81 kil jajc; ... pridela Argentina 900 kil ječmena; Bolje je, če je motor nekoliko močnejši I Ravno tako je pri kuhanju bele kave bolje, če vzamete več »Francka«, kakor pa premalo. Zato bo Vaša bela kava okusnejša in lepše barve, kar sigurno vsakemu ugaja I .in dvigalo Naš Kotiček Poznal sem ga. Večkrat ob večerih sem ga videl posedati pred hišo in kaditi iz kratke pipe. Čeprav je imel že blizu sedem križev, vendar še vseeno ni hotel dati gospodarstva iz rok. Nazadnje so ga le pregovorili. Prepisal ga je na najmlajšo hčer. Ona, je dejal, bo še najbolj skrbela za svojega očeta. Bridko se je zmotil. Njegova najmlajša hči je postajala proti njemu vsak dan surovejša. Poprej tako sladka, ni imela zdaj za svojega onemoglega očeta ne prijazne besede ne lepega pogleda. Vse bolj je spoznaval, kako je brez potrebe pri hiši, kako ga vsi sovražijo in kako je vsem na poti. Žalosten je postajal okrog hiše. Celo spati ni smel več v sobi. Preseliti se je moral na kozolec v mrvo. Toda potrpel je. Nekega jutra so ga pa našli na tleh vsega pobitega, v mlaki krvi. Pravili so, da ga je nekdo sunil s kozolca. Od tega časa dalje ni hotel več ostati doma. Ko je ozdravel, se je preselil k starejši hčerki v bližnjo vas. Tam zdaj živi sam, zapuščen, izgnan iz svoje lastne zemlje. Iz tiste zemlje, ki je vanjo vlil vse svoje moči in vso svojo mladost. Iz te zemlje, ki jo je tako ljubil, so ga izgnali in mu jo vzeli. Vse jim je dal, oni mu pa niso mogli dati kotička, ki bi v njem v miru umrl. O Marsu, Marsovcih in potovanju na Mars smo slišali in brali že mnogo učenih razprav in videli celo prav zanimiv fantastičen film. če bi se morda kdo zanimal za izlet na Mars, mu sporočamo, da je zdaj najprimernejši čas za to, in sicer 27. julija, kajti ta dan bo Mars bliže zemlji, kakor je bil zadnjih 15 let in kakor bo prihodnjih 15 let. Od zemlje bo namreč oddaljen ,samo‘ 58 milijonov kilometrov, medtem ko znaša njegova največja razdalja od zemlje 359 milijonov kilometrov. če bi torej 27. julija poleteli na Mars z letalom, ki vozi 400 km na uro, bi se vozili nanj 16 let in pol. Kadar .je pa Mars najbolj oddaljen od zemlje, bi potovali nanj 102 leti. Slika kaže dozdevno veli- kost Marsa, kadar je najbliže zemlji in kadar je najbolj oddaljen od nje. Tole prebereš v e*ti minuti ===== V tej minuti... 'Rfljši več kakpr pmnah! Izpolnjevanka Počrni vsa polja, označena s piko, in si oglej nastalo sliko! Spodobi se... SMEHLJAJ Le;x), mlado dekle je zgodaj vstalo in šlo s košaro v roki na trg. In ker je sijalo sonce, in ker se je dekle spomnilo na včerajšnji sestanek, se je sladko nasmehnilo. Ta smehljaj je ujel delavec, ki je kopal obcestni jarek, tudi sam se je nasmehnil in veselo zavihtel kramp. Njegov smehljaj je videl star upokojenec, spomnil se je svojih mladih let in smehljaje se je namuznil. Nasproti mu je prihajala mlada mati z vozičkom, v njem je sedel majhen, čvrst fantiček. Mati je videla starčkov blagi nasmeh, tudi sama se je nehote nasmehnila. Njen otrok je videl, da se mati smeje, veselo so se mu raztegnila ustka in oči so se mu zaiskrile. Smehljaj je pa letel naprej od otroka v vozičku do mimoidoče gospodične iz urada, in od nje do trgovskega potnika na kolesu in ta ga je ponesel v trgovino in je celo nekaj zaslužil z njim. In njegovi otroci so dobili čokolado in so se spet smejali. Ali zdaj veste, zakaj se spodobi, smehljati se? S. ne zna peti. Obe deklici bosta nastopili kmalu v nekem filmu, kjer bo Katarina igrala Deannino mlajšo sestrico. Dorothy Lamourova, slavna igralka filmskih džungelskih kraljic je postala ,glamour girl nol‘. To pomeni, da je najbolj ljubka med vsemi igralkami. Dorothy se je pred kratkim ločila od svojega moža, češ da sta tako premalo skupaj. Slavna Greta Garbo že dve leti ni filmala. Zdaj se je odločila za zabavni film, za ljubko rusko komedijo ,Ni-nočka', v režiji Ernsta Lubitscha. Ko bo končala s filmanjem te komedije, bo nastopila kot slavna Marija Sklo-dovvska-Curiejeva v filmu, prirejenem po knjigi slavne Eve Curiejeve. Mirna Loyjeva je izjavila nekemu radovednemu pariškemu novinarju, da je prišla v Pariz samo zato, da bi v r.eki majhni gostilnici jedla — polže. Pariški listi pristavljajo, da je lepa Američanka hkrati nakupila v velikih modnih trgovinah tudi nekaj prekrasnih večernih oblek. Torej le ni bilo samo zaradi .polžev*. ,Beau geste* je najnovejši film Gar-ryja Coopra po znanem angleškem romanu. V njem bo nastopila samo ena ženska, Suzana Haywardova; bila je 25 leti... Kronološki pregled dogodkov po sarajevskem atentatu Po podatkih iz diplomatskih arhivov Nadaljevanje 20. julija Prezident Poincaič lit predsednik francoske vlade se izkrcata v Kron&tatu pr; Petrogradu. Sprejem pri carju. 21 julija NemSki kancler Bethmann Hollweg pozove nemške veleposlanike v antantnih prestolnicah, naj dopovedo prizadetim vladam, da bo zahteve avstro-ogrske vlade »pravične in zmerne«. Francosko ruski razgovori v Petrogradu (2l.— 23. julija) Poincarč izjavi, da bo Francija izpolnila vse obveznosti, ki jih ji nalaga zavezništvo. Francoski piezident sprejme avstrijskega poslanika Szaparyja. 22. julija Predsednik ruske vlade Sazonov opozori ob 4. zjutraj dunajsko vlado na ntvame posledice takšnega nastopa, ki ne bi bil v skladu z dostojanstvom Srbije. 23. julija Ob 18. uri izročitev avstro.ogrskega ultimata srbski vladi. Beograd mora odgovoriti v 48 urah. Ponoči se Poincarč in Viviani odpeljeta iz Rusije. V Berlinu dobe svarilo nemškega londonskega poslanika Lichnowskega, naj se Nemčija ne spušča »v nevarnosti pustolovske politike«. Dalje prihodnjič * Prispevke v tej rubriki honoriramo, sicer prvega z din 50-—, nasled-Ie ž din 20-—. Rokopise naslovite INj Ure^ništvo »Družinskega tednika«, Jj-aš kotiček) Ljubljana, poštni pre-a* 345. Rokopisov ne vračamo. ... povzroči v Ameriki drevesni mrčes za 1.360 din škode; ... izkopljejo v Braziliji 1.350 kil premoga; ... zazvoni v Švici telefonski zvonec 600 krat; ... izdelajo v Italiji trinajst kil umetne svile iz mleka; .. . pripeljejo pri nas na trg 45 kil sliv; Jugoslavija je v pridelovanju sliv druga država na svetu; ... porabijo Američani za svoje pse 60.000 dinarjev; In minuta je minila bodite kakor otroci... Siti dolgočasne vožnje v potniškem Luku na progi Ljublja7ia—Zagreb, sPl° sedeli vsi mrki, ozlovoljeni v od-elku. Zunaj je v curkih lil dež in nebo je s svojo žalostno sivino še ostreje risalo v naše obraze poteze '1ez,Lllpljive zapetosti in nevljudnega tsolka. V Zagorju ali v Trbovljah —- ne Pominjam se dobro — je vstopila v naš oddelek mlada mati s triletnim, nasmejanim dekletcem v naročju. Kakor živo srebro je bilo to otroče! Zlezlo je materi iz naročja in držeč r°~7iati prstek v ustecih, začudeno Pogledovalo po naših zapetih obrazih, ^u lepe7n se je pa odločilo in nam 'V3e7ii p0 vrsti ponudilo ročico, živahno kramljajoč v svoji otroški, Preprosti zaupljivosti. Kalcor da se je nenadno zjasnilo Pebo in je šinil med nas topel son-een žarek! Obrazi vseh so se zjasnili, oči vseh postale živahne, usta so se nabrala v 7ias7neh m vsak je jel iskati Po žepih ali v torbici nekaj, s čimer se prikupil otroku. Gospod, ki se Is preje najbolj oholo držal, je ujel 0 Goka v naročje iti mu pritiskal no uho svojo zlato uro, drugi so mu ponujali bonbone, čokolado, se poigravali z njim, skratka prejšnjih puste-Zev ni bilo več spoznati! In to je napravil en sam 7iasmeh Saupljivega otroka! , d h je tedaj res tako težko vzbuditi v človeku sočutno, družabno in dobrotno bitje? Kakor en sam trenutek nam je VjTesel čas in že se je ustavil vlak v Zagrebu... k STAREC Večerilo se je že, ko sem stopal hied zelenimi polji proti domu. Sonce £e je bližalo zatonu. Vrhovi gora so lesketali v krvavordeči zarji. Na “ližnjem hribu, kjer kipi v nebo bela cerkvica, zvoni ,Ave Marijo*. Ljudje Se vračajo trudni domov. Na ozki Poti sredi polja sem srečal starca. Franck KAVNI PRIDATEK pred pol leta še neznatna manekenka, .odkril* jo je sam Cooper in jo Izbral za svojo igralko. Kmalu bo med najslavnejšimi ameriškimi zvezdami. Norma Shearerjeva, Joan Crawfor-dova in Rosalinda Russellova bodo igrale hkrati v nekem filmu, ne da bi jih ves čas kakšen moški objel ali poljubil. Film se bo imenoval ,Wommi* (Zenske) in v njem sploh ne bo nastopil noben moški. Dolores del Rio, slavna španska, zdaj ameriška filmska zvezda, bo igrala v nekem francoskem filmu; njema soigralka bo mlada in lepa Anny Vernayeva. Wait Disney, ustvaritelj .Snegulčice*, je pred kratkim zahteval za štiri minute trajajoč reklamni film .malenkost* 30.000 dolarjev (okrog 2,250.000 dinarjev), Grace Moorova, slavna ameriška pevka je te dni s prekomornikom .Normandijo* prispela v Pariz na počitnice. V ruskih študijih izdelujejo prvi ruski barvast film; obeta biti senzacija. # Film v nekaj vntah Deanna Durbinova je dobila dvojnico, in sicer v štirinajstletni Madžarki Katarini Bayerjevi. Katarina je Deanni tako podobna, da ju ločijo režiserji samo po glasu. MalaMadžarka namreč ■ ■— t.; Hj, m mm $s Spgifs 'Man e H/uto fltiactf. IhietHatiottol Nadaljevanje iz 1. stolpca Ko so že vsi obogateli in ko so že neštetokrat morali priznati, da je bil* začetek vsega njihovega uspeha PraV za prav njihova resnična solidarnost, se je nekoč eden izmed njih dvignil in svečano izpregovoril, kako so si samj opomogli in da bi kazalo to svetovati tudi drugim... Kazalo bi ustanoviti klub... ali društvo... naj bi se na primer imenovalo »Bratje velikega kladiva«... ali »Vitezi zobatega kolesa.« Med njimi je bil tudi neki odvetnik, ki je takoj pristavil, da bi bilo lahko tudi društvo s podružnicami: izdelali bodo pravila, izbrali bodo upravni odbor, predsednika, podpredsednika blagajnika. Skratka, našel se je društveni organizator in je že vzel stvar v svoje roke. Tisti pa, ki je vse to začel, je udaril s kladivom po prodajni mi®1 in dejal: »Počasi, bratje! Denimo, da bi to bilo društvo, denimo, da bi bil klub-Toda vsi niste zapazili, zakaj smo tako složni in zakaj se še nikoli nismo sprli. Povedal vam bom to, ker je glavna skrivnost, ki sem nanjo zmerom pazil: tukaj smo sicer zbrani možje iz ene ulice, a nihče izmed vas nima med nami konkurenta!« Možje so debelo pogledali, toda pritrdili so mu v znak soglasja. »V tem je umetnost, bratje! Lekarnar bo povedal krojaču vse glede njegove lekarne, toda drugemu lekarnarju ne bo izdal ničesar, vsaj ničesar koristnega, razen če je ta lekarnar iz kakšnega drugega daljnega kraja-Zadnjič nam je Frank Smith govoril, kje lahko dobimo dobre nogavice in kaj dela z neprodanim blagom, ko mine sezija. Ali bi smelio priznati, <*e bi sedel med nami kakšen drug trgovec z nogavicami, ki ima trgovino nasproti njegove in ki samo premišljuj«; kako bi ga izpodrinil, če bi se tukaj srečala dva trgovca, ki prodajata enako blago, bi se gledala kakor dva psa, ali bi pa prijaznost samo hlinila. O njih trgovanju pa ne bi slišali niti besedice. če hočete torej ustanoviti društvo poslovnih ljudi, potlej morate v njegov pravilnik postaviti kot prvo in glavno pravilo: ne pripovedujte o tem ničesar ženam!« 23. februarja leta 1905. je P. P. Harris, odvetnik iz Chicaga, ustanovil društvo članov praktičnih in svobodnih poklicev pod imenom »Rotary«, z znakom zobatega kolesa in z geslom: »Kdor drugemu pomaga, tudi sebi kar najbolj koristi.« Čez tri In trideset let je to društvo postalo mednarodna organizacija »Rota^ International«, ki ima v šestdesetih državah 4500 klubov in 187.000 članov, Duhovi in strahovi čim primitivr.ejši je človek, čim težje premaguje težave okrog sebe in čim šibkejšega se počuti nasproti močnim silam okrog sebe, tem bolj verjame v duhove in strahove, morebiti celo v zle duhove. Primitivnemu človeku se narava ne zdi naravna, temveč nadnaravna. Da bi se pa narava poenostavila in postala tisto, kar v resnici je, in da se je človek ne bi bal, je potrebno močnega duha in precej znanja, ki si ga je človek priboril. Ta kon velja tudi v prosvetljeni družbi-Zato strme primitivno vzgojeni ljudje in ljudje ne prav bistrega duha rad življenjskimi uspehi drugih ljudi; in zato ker se ne znajo vživeti v takšno delo, ali ker nočejo priznati, da sami kaj takšnega zaradi svojih nedostatkov ne morejo doseči, iščejo neko skrivnostno pojasnilo za tuji uspeh. Mislijo na neke skrivnostne sile, ki naj bi pomagale ljudem k uspehu in menijo, da so uspehi drugih ljudi delo skrivnostnih podzemeljskih sil. V naše tvorno življenje postavljajo prikazni, duhove in strahove in se z njimi zagrizeno borijo, takoj ko so obkroženi z množico in ko začutijo, da so dovolj mečni. Zdi se, da je danes za nekatere takšne strahopetce eno takšnih strašil tudi društvo »Rotary«, čeprav" je to kar najbolj mirno in kar najbolj tvor-r.o v svojih ciljih in v svojih sredstvih najbolj odkrito, po številu svojih članov pa najmanjše izmed mednarodnih društev. To je, kajpak za ljudi, ki se čutijo zapostavljene, velika napaka: Rotaryjsko društvo sicer po svojih osnovnih pravilih posadi za eno mizo sto ljudi vseh mogočih poklicev, a samo tiste, ki so se v svoji stroki najviše povzpeli. Rotary klub v splošnem V prvi vrsti v Rotaryjskih klubih ni nobenih skrivnosti, če nočemo s tem romantičnim imenom imenovati ukrepov, ki so v navadi pri vseh društvih, ki niso dostopna vsakomur. Predvsem pride v poštev izbira članov, ki se vrši po priporočilih zaupnih prijateljev, neopazno preizkušanje njih značaja ift zaupljiva odločitev uprave. Rotaryjska organizacija se razlikuje od drugih društev po dveh vrlinah: ne gre ji za. številčno širjenje članov, biti hoče živa in ne umetna. To pomeni, da posamezni klubi nočejo imeti članov samo P° imenu, ki ne bi skrbeli za klub z drugimi člani vred. Centralni organizacij* tudi ni do klubov, ki ne kažejo nikakršne delavnosti. Zato se torej raavij* Nadaljevanj« jta lt. str*** R0TARY INTERNATIONAL Napisal Edvard Bass Pred štiridesetimi leti je v Chicagu živel trgovec, ki je v svojem življenju doživel veliko hudega in veliko dobrega. Včasih se je povzpel, včasih je pa spet padel, toda vzlic temu je vsako delo naredil vestno in poster.o, in naposled srečno prijadral s svojo ladjico v mirne vode. Imel je čedno trgovinico. Odjemalcev je imel čedalje več pa ne samo zaradi dobre reklame, temveč tudi zato, ker so o njem povsod govorili kot o solidnem in poštenem trgovcu, ki odjemalcu vselej dobro in pošteno svetuje. Tudi med drugimi trgovci v isti ulici je njegov ugled čedalje bolj rasel. Drug za drugim so sosedje spoznali, da je izredno izkušen človek, ki ga ne more spraviti iz ravnotežja nobena novinarska senzacija, ki ima svojo pamet in svoja načela in ki ne skopari z dobrimi nasveti in svojo pomočjo, če mu kateri izmed sosedov zaupa svoje skrbi. Zato so se po malem začeli zatekati k njemu vsi trgovci iz iste ulice. K njemu so pričeli zahajati tudi razni podjetniki, neki zobozdravnik in neki odvetnik. Da ga ne bi motili pri delu, so se z njim domenili, da bodo prihajali k njemu šele po končanem delu. Ko so torej ob sedmih zvečer zaprli svoje trgovine, se je v njegovi trgovini zbralo vse polno njegovih prijateljev; posedli so po prodajni mizi ali zabojih in s cigaretami ali pipami v ustih pripovedovali, kaj posebnega se jim je tisti dan zgodilo, ali so pa obujali spomine iz svojega življenja. Razumljivo je, da niso govorili ne o Verlainu (francoski pesnik), neoWeid-mannu (švicarski pisatelj), včasih so kakšno rekli o slavni igralki, toda glavni njihov razgovor se je sukal okrog njihovih lastnih izkušenj. Kaj maj na-rede z blagom, kako je z odjemalci, kako naj izkoristijo pošto, kje je dobiti ugoden kredit in kje lahko z zaupanjem nalože nekaj prihranjenih dolarjev. Včasih so pa govorili tudi o tem, kako njih žene doma vodijo gospodinjstvo in kakšne križe in težave imajo z otroki. Ker so se o vsem tem razgovarjali iskreno in odkritosrčno, so kmalu spoznali, da drug drugemu lahko dobro svetujejo. Tisto, kar je morilo Harrisa, je že zdavnaj premagal Harrison; kar je v trgovini zapazil Ros, je bilo svarilo za Blacka in Whita, da tudi onadva ne storita iste napake. Tako so se med seboj posvetovali o vseh napakah, ki bi lahko vsakomur izmed njih škodovale, te o vseh pametnih izkušnjah, ki bi lahko vsakomur izmed njih koristile. Pri tem so kar deževale pametne pripombe iz življenjske izkušnje njihovega poglavarja. Ta jih je vselej opozarjal na svojo izkušenost: tako na primer, da je pošteno delo edini pogoj za uspeh. Nekaj čudnih mož, ki tega niso hoteli verjeti, so kmalu izključili iz svoje sredine, tako da so se pri poglavarju vsak večer zbirali samo ljudje, ki so se med seboj spoštovali in popolnoma zaupali drug drugemu. Posledica tega je bila ta, da so se kmalu vsi imeli dobro. Zobato kolo Na teh sestankih je bilo treba pa napraviti nekakšen red. Prvo stvar je poglavar vpeljal takoj v začetku. Na sestanek je prišel lahko kdor je hotel in kadar je hotel; ko je pa ura kazala pet minut pred osmo, je gospodar udaril s kladivom po prodajni mizi in tedaj so morali vsi domov k večerji. Sprva nekaterim to ni bilo všeč, zlasti tedaj, če se je prav tedaj razvila kakšna lepa zgodba iz preteklih let, kako je kdo začel svoj poklic in kaj vse je prestal. Gospodar se pa za to ni nikoli zmenil. Pripovedovanje so preložili do prihodnjega sestanka in možje so morali domov. Cez nekaj tednov so že priznali drug drugemu, da takšen red ni slab in da se žene doma nič več ne pritožujejo nad mrzlo večerjo, kakor so to delale, ko so po končanem delu odhajali v gostilno na kozarček vina in vneto razpravljali o politiki. Tudi žene so zapazile to izpremembo: njihovi možje so odtlej prihajali domov točno. Ko so pa izvedele za pravi vzrok, so blagoslavljale poglavarja, ki ni nikoli pozabil na svoje kladivo. Za prvo uredbo je kmalu prišla še druga. »Možje,« je nekoč dejal poglavar, »rad vas vidim tukaj, toda zima se bliža, zato trgovine ne moremo pogosto zračiti, vi ml pa tukaj kadite kakor štiri lokomotive. Ce naj se tudi v naprej tako sestajamo, nimam nič proti temu, toda jutri se bomo zbrali pri drugemu. Najbolje bi bilo, da bi se kar vrstili vsak dan pri drugemu.« »Drži,« so vsi privolili. Eden je pa pripomnil: »Prav tako bo kakor zobato kolo na cerkveni uri: vsak dan se bo zavrtelo za en zob.« Kakor so se dogovorili, tako so tudi storili. Toda odslej naprej na te obiske ni mogel priti nihče razen povabljenih. Hodili so iz ene trgovine v drugo, iz pisarne v pisarno in kladivo, znak reda, jih je spremljalo povsod. Nadaljevanj« v i stolpe« Ko je mati potem pila iz steklenice in zadremala, je šla razbojniška deklica k severnemu jelenu in mu rekla: »Saj bi te zmerom rada praskala z ostrim nožem po glavi, ker si potem tako smešen. Toda zdaj naj bo, kakor bo. Odvezala ti bom vrv in ti pomagala iz gradu, da boš lahko zbežal na Laponsko. Ti pa moraš pošteno skočiti in prinesti to deklico do gradu Snežne kraljice, kjer je zdaj njen mali tovariš. Saj veš, kaj je govorila. Dovolj glasno je govorila io ti si prisluškoval.« Severni jelen je od veselja kar poskočil. Razbojniška deklica je posadila malo Marjetico nanj; bila ja še toliko previdna, da jo je privezala, in dala ji je majhno blazino, da je lahko udobneje sedela. Dtlje prihodnjič Snežna kraljica »Tam je zmerom dovolj ledu in snega, tam je čudovito in dobro!« je rekel severni jelen. »Tam bi lahko skakal prost po velikih svetlih dolinah. Tam ima Snežna kraljica svoj poletni šotor. Svoj trdni grad ima pa tam proti Severnemu tečaju, na otoku, ki mu pravijo Spitzbergi!« Tja hrepeni moje srce. »O, Karel, mali Karel!« je zavzdihnila mala Marjetica. »Zdaj pa moraš mirno ležati,« ji je rekla razbojniška deklica, »drugače ti bom zasadila nož v telo.« Drugo jutro ji je Marjetica povedala vse, kar sta rekla divja goloba, in obraz razbojniške deklice se je čisto zresnil. Pa je samo pokimala in rekla: »Saj je vseeno, saj je vseeno!« »Ali veš, kje je Laponska?« je vprašala severnega jelena. »Kdo bi mogel to bolje vedeti kakor jaz!« je rekla žival in oči so se ji zaiskrile. »Tam sem se 46 Potem je skočila iz postelje, planila materi okoli vratu, jo prijela za kuštravo brado in ji rekla: »Moj edini, sladki kozel, dobro jutro!« Mati jo je s čelom trčila v nos, da je bil nos rdeč in sinji, toda vse iz same ljubezni. rodil, tam sem zrasel in skakal po snežnih poljanah.« »Poslušaj!« je rekla razbojniška deklica Marjetici. »Glej, vsi moški so odšli. Le mati je še tu, toda ona bo ostala doma. A pozno zjutraj pije iz velike steklenice, in potem zadremlje. Takrat bom storila nekaj za tebe.« S. nadaljevanje Ravnatelj je pogledal obsojenca. &&&& Menda je hotel nekaj reči, se je Premislil in se obrnil k izhodu. Trdih korakov sta mu sledila nadzornika. Med vrati se je ravnatelj se enkrat obrnil in vprašal: »Ali lahko še kaj storim za vas, Bronson?« Možak na robu postelje ga ni Pogledal. Samo njegova glava, pogreznjena med širokimi rameni, je Počasi odkimala. »Ne,« je odgovoril. »Lahko noč, Bronson.« »Lahko...« Toda Bronson pozdrava ni uogo-Vorii. Najbrže je prvič v življenju spoznal smisel pozdrava Ja h ko noč‘. Z ustnic se mu je utrgal rezek >na‘, en sam glas, ki je zvenel ka-,'or strahotna prikazen smeha. In se dolgo je odmeval v ušesih teh ^eh mož... NA PRAGU SMRTI K I M I N N I R M N ANGLEŠKI NAPISAL P H. M A C D O N A L D 2. poglavje v PETEK ZJUTRAJ Ponoči je veter pregnal meglo, ovetiorumeno zgodnje sonce je 0 nad L0™10110111- Slana se je «krila na drevju in gTmovju Stu-keley-Gardna. ^Tri minute pred sedmo je zaro-P°tal Anthonyjev nizki, odprti dir-T^ni avto, ki je stal pred hišo. «nthony sam ga je vodil. Zraven ®Jega je sedela Lucija, zavita od ~°g do glave v kožuhovino, da se je videl samo konec njenega, od Jutrnjega «raza zardelega nosa. ^adaj je sedel White. Njegove oči *° bile zaprte. Vedel je, kaj pomeni, ^gospod sam vozi... veliki avto je kar žrl ceste prestolnice, še skoraj prazne ob tej ^odnji uri. 2ila še bolj bleda, kakor mu je pa ostala v spominu. Toda v tej bledici ni bilo nič bolnega. Nehote je iskal pravo besedo za to bledico; našel jo je — ta bledica je bila Prosojna. Zena se mu je zdela tudi Ječja kakor takrat; morda je bilo to v zvezi z njeno obleko, ker se je crno mešalo z belim. Črna je bila od čevljev do čudovitih bokov, bela od bokov do brade. Pozdravila ga je: »Tako dobri ste! Vaši ženi sem že Povedala, kako dobro došli ste. Davi sem dobila vašo brzojavko. Zajtrk je pripravljen. Potem bom sto-rila, kar boste hoteli... če me boste želeli kaj vprašati.« Pritisnila je na zvonec in skoraj pri priči je ^stopila prikupna postrežnica. Mrs. Bronsova ji je naročila: »Odvedite gospoda polkovnika Gethryna in gospo v prvo nadstropje, Annie.« Potem se je obrnila k Anthonyju: "Kadar me boste potrebovali, me ooste vselej dobili tu.« Lucija in Anthony sta šla za nil z rameni in se obrnil. »Veselim se zajtrka. Daj, otrok, pripraviva se!« Ura v jedilnici je kazala četrt pred deseto. Na drugem koncu dolge, nizke sobe je sedel neki mož, skoraj skrit za velikim časnikom. Poleg mize je ležal bernardinec in se zaspano grel ob prasketajočem kaminskem ognju. Ob Lucijinem in Anthonyjevem prihodu je dvignil glavo in pogledal, potem je* pa spet pobesil glavo in iz-nova zadremal. »Lepa žival.« Lucija se je sklonila in pogladila psa po mogočni glavi. »Pes dobro ve, kaj se spodobi, in razen tega spi,« je šepnil Anthony »O n nama ne prisluškuje. .Mirnemu gospodu* tamle v kotu pa ne bi bilo treba tako dolgo sedeti pri zajtrku, želim govoriti. Moram govoriti. Zdaj sem že tako daleč, ko ne morem več trezno misliti, če ne smem misliti na glas.« »No, večno menda ne bo sedel tam.« Lucija je pritisnila na zvonec ob kaminu, in takoj je prišel natakar, ki je bil vzlic svoji starosti okreten in pozoren. Zajtrk je bil dober in sta ga s tekom použila. Njunemu pogovoru bi lahko brez škode prisluškovalo tudi tisoč .mirnih gospodov1. Včasih sta pogledala proti kotu, toda edino, kar sta tam videla, je bil dnevnik »Morning Post«. Možak je mirno sedel tam; edino, kar se je slišalo iz kota, je bil šum papirja pri obračanju listov in ta šum se je, kakor se je Anthonyju zdelo, ponavljal v kaj dolgih presledkih. Naposled sta obupala nad mirnim gospodom kakor zdravnik nad umirajočim bolnikom. Molče sta končala svoj zajtrk. Za Anthonyje-vim nagubanim čelom so se misli podile v brezkončnem plesu. Lucija je na lepem postala otožna; mislila je na ženo, pri kateri sta zdaj v gosteh. Zdajci se je zaslišal iz kota glasnejši šelest. Gospod je očitno zložil svoj dnevnik. Slišala sta, kako je vstal, vendar se nista zmenila zanj, in sta samo čakala, da bo vendar že odšel. Toda namesto tega so se njegovi koraki približali Lucijini in Anthonyjevi mizi. Mirni gospod je zakašljal kakor v opravičilo in v poudarek hkrati. Anthony je zagodel kakor medved, ki se brani bližine drugih, da bi bila morala vsakogar miniti želja po pogovoru z njim. Potem je pa le dvignil glavo. Njegovo čelo se je zjasnilo. Tiho je vzkliknil: »Sveta nebesa! Pike!« Vsi trije so zdaj sedeli v kadilnici pri kaminu. »Zdaj mi pa oznanite, o gospod,« je začel Anthony, »zakaj ste tako dolgo čepeli za časnikom.« Lepo obriti, oglati obraz višjega nadzornika Pika je za trenutek izgubil svojo zdravo rjavo barvo in postal rdeč ko puran. »Mislil sem. da se vam bo zdelo nesramno, ko se vam tako vsiljujem, sir. Moral sem zbrati ves svoj pogum.« »Nesramno — Pikec? Nikar me vendar ne žalite.« »Gospod Pike,« mu je segla Lucija v besedo, »nekaj vam bom rekla. Nič dolgoveznega. Eno samo besedo: Hvala.« Anthony je prikimal. »Pridružujem se svoji predgovornici. In vendar sem hud na vas. Da pustite dopust, ki ga že dve leti niste izrabili, in da mi pridete po magat pri najbolj brezupnem in najbolj norem početju, kar sem se jih lotil v svojem življenju — ne, to je pa le...« Toda Pike mu ni dal dogovoriti. »Prav ničesar nisem pustil, sir. Zmerom sem vesel, če smem delati z vami. Saj sem vendar na dopustu. Ali se mi mar na nosu bere, da sem policist?« Z zadovoljstvom je pogledal po svoji udobni športni obleki in po rjavih čevljih. Anthony se je zasmejal. »Ne, res ne.« Potem se je njegov glas zdajci zresnil. »Torej prav, Pike. Tudi vi boste pomagali. Pa začnimo! V prvi vrsti se moramo zavedati nečesa: da je čas kratko odmerjen.« Iznenada je planil kvišku. »Lotimo se dela in ne nehajmo, dokler...! Ka; veste o aferi?« »Samo to, kar je v aktih.« Anthony je prikimal. »Dosti več tudi jaz nisem mogel izvedeti. In kakšno sodbo ste si ustvarili Bronsonu?« »Da je kriv!« je odgovoril Pike Spet je Anthony prikimal. »To sem pričakoval. Gladka, jasna in nedvoumna zadeva. Zadeva brez vrzeli. Malokdaj srečamo umor, kjer se vsi dokazi tako ujemajo, kjer je vse tako v redu. Razen takrat, kadar kdo v prepiru koga umori ali ubije.« »Nekaj takšnega bo tudi tu,« mu je segel Pike v besedo. »Bila sta sama v gozdu. Znano je, da nista V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd. SUrobi in gvetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna IOS. REICH LJUBLJANA drug drugega marala, in Blackat-ter je bil po vsem, kar se o njem sliši, menda precej neprijeten dedec.« »Seveda, toda začeti moramo na drugem koncu. Zavzeti moramo stališče, da Bronson — če je bil sploh zmožen ubiti človeka — tega ne bi bil nikoli storil zahrbtno, od zadaj. To prepričanje nas mora čisto prevzeti, če ne bi mogli tega trdno verjeti, ne bi imeli nikoli tiste notranje moči, ki dela čudeže. Ali razumete, Pike?« Pike je prikimal, toda nekam obotavljaje se. Preden je izprego-voril, je precej dolgo molčal. »Seveda, to razumem... toda — tako rekoč — bolj teoretsko. Ne vem, ali se bom mogel tako vživeti v to prepričanje...« Zamišljeno je skomignil z rameni. »Če bi' gospod Pike morda govoril z Mrs. Bronsonovo?..,« je zdaj tiho predlagala Lucija. »Imenitna misel!« je navdušeno vzkliknil Anthony. »To morate storiti, Pike! če v srcu ne verjamete, da se borite za dobro stvar, je vaša pomoč petdeset odstotkov manj vredna. In verjemite mi, da bom potreboval sto odstotkov vaše pomoči.« Pike se je nasmehnil. »Potrudil se bom, sir.« Anthony je za trenutek zastrmel v plamene. »Da, z Mrs. Bronsonovo morate govoriti, Pike! Prej se bomo pa še malo ukvarjali s to zadevo. Čeprav še niste prepričani, Pike, bomo vendar za enkrat govorili tako, kakor bi bili. Torej: ker Bronson Blackatterja sploh ni ubil, tega tudi v prepiru ni mogel storiti, in zato Blackatter ni padel med prepirom, kakor so mislili sodniki, ampak je postal žrtev neverjetno zvitega naklepa, ki naj bi spravil s sveta dva človeka, Blackatterja in Bronsona.« Pike se je zamišljeno podrgnil po bradi, šele čez nekaj časa je rekel: »To mi ne gre v račun, sir. Ne morem se prav vživeti v novega morilca, ki ste ga tako iznenada Plačajte naročnino! privlekli na dan. če res obstoji, bi bilo vendar dosti preprosteje, da bi bil oba izvabil v gozdič, ju počil in izginil, ne pa, da je pustil Bronsona sicer brez zavesti, a tudi ne-ranjenega. Moral je računati s tem, da ga bo Bronson morda le spoznal.« Pike je govoril zelo tiho. Spet je bil ves rdeč v obraz. Ugovarjal je teoriji moža, ki ga je bolj spoštoval kakor kogar koli drugega, in se zato ni prav prijetno počutil. Anthony se mu je prijazno nasmehnil, potlej je pa zmajal z glavo. »Niste si še zadeve ogledali z vseh strani, Pike. Resda tudi vaše naziranje ni brez podlage. X bi bil res lahko ubil oba moža, če bi bil hotel, saj je jasno, da sta ali oba prišla po njegovi želji v gozdič, ali je pa vsaj vedel, da bosta tisti večer tam. Torej je jasno, da bi bil lahko oba ubil, če bi bil to hotel. | Misel, da X sploh ne obstoji, če te- ! ga ni storil, je pa — oprostite mi, ljubi Pike — nesmisel.« »Mogoče,« je zamrmral Pike malce osramočen. »Vidite, Pike,« je nadaljeval Anthony, »pozabili ste na izhodišče. To izhodišče je naše prepričanje, da Bronson Blackatterja ni ubil. Zato ga je moral ubiti X. Zdaj pojdem še malo dalje in bom rekel, da je X hotel spraviti tudi Bronsona s sveta, pa se pri tem ni poslužil revolverja, ampak dosti bolj pretkanega orožja: izročil ga je krvniku v roke. če bi bil X iskal samo daritveno jagnje, bi lahko našel koga, ki bi bil za to vlogo dosti bolj primernejši kakor Bronson. Saj se vendar še spominjate, kaj je v aktih napisano o Blackat-terjevem značaju. Prav nič prijeten človek. V nobenem oziru. Mož z zelo dvomljivim poklicem. Imenujejo ga zdaj kmeta, zdaj konjskega mešetarja, skromnega rent-nika, upokojenega uradnika in najemnika. Verjetno je, da je bil vse hkrati. Cisto gotovo je bil pa nevaren človek: lovski tat, zalezovalec deklet in surovina. Takšen človek je moral imeti kopico sovražnikov. Resničnih sovražnikov, mislim, medtem ko se ve o njegovih stikih z Bronsonom pred dnevom umora samo to, da mu je Bronson prepovedal vstop v svojo gostilno. Ne, X bi bil z lahkoto dobil bolj verodostojne ljudi, da bi jim podtaknil zločin. In vendar si je izbral prav Bronsona! Njegov namen je bil torej dvojni umor, dvojni umor dveh čisto določenih oseb — Blackatterja in Bronsona. Ali je to lo gično?« Pike se je zaskrbljeno nasmehnil. »Saj sami veste, da je logično.« »Zakaj pa potem tako skrbi poln obraz, Pike?« Pike se je pomišljal: »Ker... ker... začenjam počasi gledati zadevo tako... kakor jo vi gledate, sir, pa vendar ne morem prav...« »Le pogum, Pike! Samega eebe prepričujte, pa pojde! Včasih zamrmrajte samemu sebi: ,Vem, da Bronson Blackatterja ni umoril,' pa pojde čedalje bolje!« »Bom, sir! Torej mislite, da gre za premišljen dvojni umor. In dalje — to se pravi — ali ste prišli še dalje pri svojem premišljanju, če smem vprašati?« »Nekoliko že, mislim,« je prikimal Anthony. »če je Blackatter vedel, da ima X svoje vzroke, da ga spravi s poti, Bronson tega ni mogel vedeti. Ali razumete, kam merim? Upam, kajti če je to mnenje pravilno, nas privede do čudnih, zelo tveganih in docela prismojenih sklepov, ki pa morajo vendar biti edino pravilni!« »Da, svetlika se mi, sir! Vaše naziranje je takšnole: če bi se bil zdel Bronson Xu nevaren, Blackatter pa ne, bi se bilo vse zasukalo. Potem bi bil X Blackatterja pustil živega, Bronsona pa ubil.« Pike je krčevito premišljal. »če bi bil pa nasprotni,« mu je •segla Lucija v besedo, »gospod (ali gospa ali gospodična) X poznal Blackatterja in Bronsona kot človeka, ki bi bila zmožna zločina, bi bil moral (ali morala) spraviti oba s poti iz strahu, da ne bi tisti, ki bi ostal živ, izpovedal...« »Pa pravijo ljudje, da ženske ne znajo logično misliti!« je občudujoče vzkliknil Anthony. »Prav imaš, in Pike tudi!« Prav počasi, s poudarkom na sleherni besedi, je nadaljeval: »Takole je torej: X se je Blackaterja tako bal, da ga je moral sam ubiti. Bal se je sicer tudi Bronsona, toda pri njem si je lahko dovolil luksus, da je prepustil vlogo morilca počasnemu, zato pa tem bolj zanesljivo delujočemu uradnemu aparatu.« NEZADOSTNO DELOVANJE HORMONOV podprete s pravilno S o I e a -nego. Aktivne sestavine Solea-kreme pomladijo in osvežijo kožo. OLEA facma m ijofjio ■ p\etv%cMD- kote »Tako mora biti!« Lucija si je v napetem premišljevanju zakrila oči z roko. »Vaši sklepi so nekoliko tvegani, sir, toda pri moji veri, drže!« »Hvala za priznanje!« Anthonj se je nasmehnil. »Ali sem imel prav, ko sem rekel, da so moji sklepi nenavadni in zmešani, pa vendar edino mogoči? In zdaj bi rad slišal še vaše mnenje o tem, gdspoda, kako bi se dal položaj praktično izrabiti! Kar začnite, madame!« Lucija je za trenutek premišljala. »Bronson je morda vedel nekaj obtežilnega o nekom, ni pa vedel, da je ta nekdo X. X se je pa vendarle bal, da bi utegnil Bronson to prej ali slej izvedeti.« »Skoraj v črno si zadela!« je prikimal Anthony. »Zdaj ste pa vi na vrsti, Pike.« Pike je takoj odgovoril. »Bronson je morda poznal kakšno pego v Xovi preteklosti, ker se mu pa ni niti sanjalo, da more imeti X kaj skupnega z Blackatterjem, mu ni prišlo na misel, da bi spravil Bla-ckatterjevo smrt s tem v zvezo.« »Tudi vi ste imeniten strelec, ljubi Pike! Zdaj bomo pa dali vajini domnevi skupaj z neko malenkostjo, ki sta jo oba pozabila, za nekaj časa na led, medtem vama bom pa postregel z našimi dosedanjimi dognanji v obliki majhne zgodbice. Torej: Blackatter je odkril pego v Xovi preteklosti. Tudi Bronson. Blackatter se spominja vsake malenkosti. Bronson — ki je drugačen človek — je to že davno pozabil, ali se pa morda spomin j c samo še kakšne majhne okoliščine, pa ne zna tega spraviti v zvezo z vsem drugim. To je preteklost. VSAK TEDEN DRUGA ■m--'k m ■ : ■ * feA i ffirniim Nadaljevanje * 10. strani Jlotav} IhUchoUomI neko zakulisno nadzorstvo, ki bi se sicer zdelo nekoliko skrivnostno, če ne hi imeli zanj pravilnejšega izraza: zaupno delo. Poročila klubov, odloki, navodila in nasveti, ki jih iz centrale pošiljajo posameznim klubom, nimajo menda niti ene vrstice, ki je ne bi smeli objaviti, čeprav jih. ne objavijo. Tudi če vse gibanje ne bi imelo moralnih cUjev, bi bilo dovolj, da bi upoštevali tisto izbiro nad vse praktičnih ljudi, in bi dokazali, da njihovo delo ni ne romantično ne razdiralno. Z idejne strani je ,Rotaryjski klub* predvsem za uslužnost to prijateljstvo: za uslužnost v tistem višjem pomenu, ki postaja tudi že pri nas popularen: »izvršuj svojo dolžnost tako, da dobro služiš tudi svojim bližnjim.« Zato za Rotaryjce ni vprašanje kateremu po klicu ali obrti človek pripada. Izbirajo ljudi, ki že v svojem poklicu kažejo višja in plemenitejša načela, kakor je pohlep za zaslužkom in kariero. Klubi vcepljajo svojim članom spoštovanje do poklica. Od časa do časa mora vsak član predavati o svojem poklicu in ostalim članom pokazati posebnosti, zanimivosti, vrline in tveganja tistega poklica. Prijateljstvo se kaže ne samo v pri srčnem razmerju v klubih, temveč tudi v izredni ljubeznivosti nasproti vsakemu tujemu Rotaryjcu, ki pride v klub kot gost. Ideja prijateljstva se razvija tedaj kajpak tudi v neki višji obliki, ki se kaže v spoštovanju vsake vere in narodnosti in v želji po prijateljstvu in miru med narodi in državami. Praktično ima življenje v klubih nekaj važnih posebnosti: po njih se ti klubi razlikujejo od vsakega našega povprečnega društva. V prvi vrsti strogo spoštujejo prvotno načelo, da sestanki ne smejo motiti zasebnega življenja poslovnih ljudi. Sestanki se torej vrše enkrat na teden in zmerom enega in istega dne. Vrše se v obliki skupne večerje z nekaj družabnimi obredi in ne smejo trajati dalje ko dve uri. V tem času morajo predsednik in člani podati vsa svoja poročila. Potlej pride na vrsto obvezno predavanje enega izmed članov to kratek pomenek o predavanju. če se sestanka udeleži kakšen tuj gost, mu prirede sprejem, se predstavijo drug drugemu in poslušajo njegov govor. Iz tega vidimo, da v klubu ni časa za dolge in prazne pogovore kakor tudi ne za vse mogoče pomenke ali za razna posvetovanja članov. Ves sestanek nosi pečat prijateljskega sestanka ljudi, ki nimajo odveč časa. Ženam je prepovedana udeležba teh sestankov. Da bi si pa lahko ustvarile sliko o družbi, ki vanjo redno zahajajo njihovi možje, priredi ,Rotary‘ enkrat na leto družinski večer; tja pridejo tudi dame in imajo na njem prav za prav glavno besedo. Po večerji včasih tudi malo zaplešejo. Rotaryjski klubi so bolj po svoji zunanjosti mednarodnega pomena. Vzdržujejo pismene in osebne zveze. Rotaryjci se radi vabijo in obiskujejo in vsi vedo, da bodo v vsakem klubu na vsem svetu našli enaka osnovna načela in v glavnem isti red. Ožje klubsko življenje je pa medtem čisto individualno in v vsaki državi svoje. Barvo mu dado predvsem osebnosti, ki se v klubu sestajajo, s svojimi osebnimi željami in nagnjenji. Požrtvovalnost članov je zelo velika in nekateri klubi razpolagajo z dokaj visokimi vsotami od do-brovoljnih članskih prispevkov. Uporabljajo jih na predlog odbora in po odločitvi članov samo za koristne namene v tisti državi. Ponekod so ta društva pretežno dobrodelna, ponekod pa kulturna. Glavna posebnost skupnih vezi klubov je iskreno in preprosto prijateljstvo med ljudmi enakih življenjskih načel. Res je, da si med seboj pomagajo, toda približno tako kakor si pomagajo dobri prijatelji. Težko bi jim očitali, da neopravičeno pomagajo za kulisami članom samo zato, ker so Rotaryjci. To se ne dogaja že zato ne, ker vsakdo izmed njih v življenju že nekaj pomeni in zato, ker je moral, preden je postal rotaryjski član, v imenu svojega poklica nekaj doseči. Najbolj tipičen izraz rotaryjskega prijateljstva je gostoljubnost. Ce odide Ro-taryjec v tuje mesto ali v drug tuj kraj, je njegova dolžnost, da obišče tamkajšnji klub. Tako nekateri Američani med svojimi počitnicami prepotujejo vso Evropo od kluba do kluba in povsod jih prisrčno sprejmejo. Prav tako pa tudi sami evropskim gostom razkažejo vso Ameriko in jim vse dni njihovega bivanja v Ameriki kar najbolj izkazujejo pozornost in gostoljubnost. Ta navada je posebno koristna majhnim državam. Napadi na Rota-ryjce, ki se pojavljajo od časa do časa, kakor tudi zahteve, naj se ta »sekta« razpusti, so nerazumljivi. Po tej logiki bi lahko tudi zahtevali razpust avto-klubov, ki imajo prav tako mednarodno ime, mednarodne zveze in obveznosti. Po listu »Newyork Times«. Radio Ljublfana od 20. do 26. fulira 1939. ČETRTEK 21». JULIJA 12.00:. Plošče 12.45: Poročila 18.00: Napovedi 18.20: Vesel opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Slovenščina za Slovence 20.30: Fantje na vasi 21.15 Reprodue. koncert simfonične Kožo Vam varujem jaz! Pekoči sončni žarki pač lahko sijejo na Vašo kožo, toda ne smejo ji škodovati. Zato uporabljajte mene! Vaša koža bo namreč tedaj čudovito lepo rjava in že s svojo zunanjostjo boste razo- devali pravega športnika in zdravega človeka, kar si vedno tako želite. glasbe 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PETEK 21. JULIJA 12.(10: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Kotiček SPD 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Ženska ura 20.30: Komorni trio 21.15: Pester koncert Radijskega orkestra 22,00: Napovedi, poročila 22.20: Angleške plošče 22.50: Espe-rantsko predavanje o kongresu Kristusa kralja. Konec ob 23. uri. SOBOTA 22. JULIJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Za delopust igra Radijski orkester 18.40: Pogovori s poslušalci 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Beseda h kongresu Kristusa kralja 19.40: Nac. ura 2(1.00: O zunanji politiki 20.30: »Pisana šara...« 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. NEDELJA 23. JULIJA 8.00: Klavirski koncert 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Prenos cerkvene glasbe 9.45: Verski govor 10.00: Prenos promenadnega koncerta 11.30: Koncert opernih napevov 13.00: Akademski pevski kvintet 14.00: Plošče. Oddaja prekinjena od 1430 do 17.00 ure. 17.00: Kmet. ura 17.30: Domač koncert 19.00: Napovedi, poročila 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.30: Pozor! 1. avgusta IZ NAŠIH POSLOVNIH PROSTOROV: Gregorčičeva 27/111. (Trg. dom) V NOVE POSLOVNE PROSTORE: Miklošičeva Vljudno opozarjamo vse naše cenjene bralce in poslovne prijatelje, da nas bodo od 1. avgusta dalje dobili v novih poslovnih prostorih na Miklošičevi cesti 14jIII. in nič več v Gregorčičevi ul. 27;IIL Prepričani smo, da bomo tako ustregli marsikateremu našemu bralcu in prijatelju, ker so naši novi prostori v središču mesta in še bolj dostopni vsakomur. Uredništvo in uprava ,Družinskega tednika Prenos koncerta 21.30: Plošče 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK 24. JULIJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijski orkester 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Zanimivosti 19.40: Nac. ura 20.00: Les pe-tits r.iens bale 20.10: Nekaj besedi o nervozi in nevrasteniji 20.30: Tercet sester Fink 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Kmečki trio. Konec ob 23. uri. TOREK 25. JULIJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Deset minut zabave 19.40: Nac. ura 20.00: Plošče 20.10: Karitativno in socialno delo med narodom 20.30: Plošče 21.00: Prenos iz Milana: Umberto Giordano: Siberia, opera; vmes napovedi in poročila. Konec ob 23. uri. SREDA 26. JULIJA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Šramel »Škrjanček« 14.00: Napovedi 18.30: Mladinska ura 18.45: Rusalka, fantazija po operi 19.00: Napovedi, poročila 19.30: R®* zervirano 19.40: Nac. ura 20.00: Filharmonični orkester, Berlin 20.10: Pred četrt stoletja se je začela svetovna vojna 20.30: Klavirski koncert 21.15: Radijski orkester 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orke- ster. Konec ob 23. uri. Celuloidne ščite za vrata dobavlja po vsaki meri in barvi tvrdka FRANJO ZRNEC, steklarstvo LJUBLJANA, Kopitarjeva 1 Gostilna .LOVŠIN",-Gradišče 13 (pri dram. gledališču) lastnin Cen« Oskar < obvešča cenjene goste, da je poverila z dne 7. julija t. 1. vodstvo novemu poslovodji. — Točili bomo kot do sedaj pristna priznana vina, sveže pivo, poleg izborne domače kuhinje pa uvajamo novost pod geslom: »Dnevni vsaj ena kuhinjska specialiteta". Izrazito pažnjo bomo polagali na prvovrstno postrežbo v naših udobnih prostorih in na prijetnem senčnatem vrtu. Sprejemajo se abonenti! Cene zlo nizke! Prepriiaite se! Dobro obrit-dobre volje! ZaSč. znamka ROTBART Novela „Družinskega tednika*1 i?o/ ure... Napisal W. Kuro vsky Marija je še enkrat natančno pogledala na pogrnjeno mizo. Sadna solata, sardine, novi prtiči... ne, ničesar ni pozabila! Vse je v najlepšem redu! Kako ljubko se odražajo sinje cvetlice od snežnobelega prta! Peter bo tako vesel. Kolikokrat je že dejal: »Kjer zagledani spominčice, se takoj spomnim tvojih oči.« Smehljaj je zaigral na Marijinih ustnicah. Nehote se je obrnila k zrcalu. Prej, kot dekle ni bila lepa. šele ljubezen, vsemogočna umetnica, ji je podarila lepoto. V lica ji je vdihnila zdravo barvo in živahnost, v lase blesk, v sinje oči ji je pa vlila skrivnostno globino. Marija je pogledala na uro. Danes je končala z delom pol ure preje kakor drugače. Odkar ima služkinjo, gre v majhnem gospodinjstvu vse kakor na maslu. Še pol ure mora čakati Petra. Ali naj služkinji pomaga pri likanju? Ne, ležalni stol na balkonu jo veliko bolj mika. Marija pohiti na balkon in sproži svoje vitko telo po mehkih blazinah. Tako prijetno je ležati na toplih sončnih žarkih. S priprtimi očmi gleda mlada žena vesel polet lastovk. Kakor na nebu, tudi na njeni sreči ni oblačka. Daleč nekje so hudi časi, ko je Peter tekal po mestu za delom, ko je poštar kar venomer prinašal same grozeče račune in ko je prejokalo marsikatero noč. Zdaj, hvala Bogu, ima pred seboj lepo bodočnost, zdi se, da 6e je .gospa skrb‘ naposled le splazila od njihovih vrat. »Ah, če bi Peter že prišel:..., si misli Marija, »ko bi bil že tukaj... Spominčice ga čakajo, sinje spominčice ...« Na lepem se prestraši. Čisto natančno je slišala krik, grd krik ... rezko nesoglasje v njenih lepih mislih. Kaj je bilo to? Čakanja ne more več prenašati. Marija se odloči, da bo šla svojemu možu nasproti. Ali je bilo prej tudi toliko stopnic? Ali so bile zmerom tako ozke in strme? Kaj je Mariji? Njene noge so naenkrat postale težke ko svinec, ro- ke so tako slabotne, da komaj drži v njih majhno torbico. Ob izhodu sreča mladega moškega. Brezposelni gledališki igralec iz sosednje hiše je. Pozna ga. Njen mož mu je že večkrat z majhnimi denar- nimi zneski pomagal iz zadrege. »Dober dan, gospa Marija, prav, da sem vas srečal. Na poti k. vam sem. Svojega moža pričakujete kaj ne? Danes ga ne bo domov., Morebiti tudi jutri ne.« Mariji se prično tresti kolena. »Kaj... kako? Ne razumem vas. Kaj hočete reči s tem?« »Gospa Marija, vaš prijatelj sem. Nisem mogel več gledati, kako vas vaš mož vara. Vaš mož ima ljubimko in se hoče od vas ločiti.« »To ni rest« zakriči Marija ogorčeno. »Ne verjamem vam niti besedice, nesramni obrekljivec.« »Oproščam vam žaljivko, milostljiva gospa in vam bom tudi dokazal, da so moje besede resnične. Pojdite z menoj!« »Dobro, res radovedna sem,« odvrne Marija zasmebljivo in gre za njim. Ceste so takšne kakor zmerom, vendar se Mariji zde tuje. Njen spremljevalec obstane pred nekim hotelom.« Tukaj v tretjem nadstropju, soba št. 13 je ljubezensko gnezdo vašega moža in njegove ljubimke. V sosednji sobi stanujem jaz. Ali ste tako pogumni, da stopite z menoj gori? Dejal bom, da ste moja žena. Ta majhna komedija je potrebna.« Nehote ogleduje Marija umazano pohištvo,-in nespodobne slike na stenah sobe št. 14. Potlej se izmučena zgane — preproge so svetlo sive in v to svetlo sivo podlago so vdelane spominčice. Še dalje blodi njen pogled, Marija zapazi na mizi steklenico vina in dva kozarca. »Kaj pomeni to?« »To je čisto nekaj navadnega,« odvrne mladi mož, plazi se k vratom, ki držijo v sosednjo sobo in prisluhne. »Malo morate potrpeti, milostljiva gospa, ni ju še v sobi.« Marija premaga etud in sede na stol. Tedaj se na lepem vrata s silo odpro. Na pragu se prikaže Marijin mož v spremstvu dveh moških in 8 temnim pogledom pokaže nanjo. »Prosim, gospoda, tukaj je moja žena in njen ljubimec. V hotelsko knjig® sta se vpisala kot zakonski par, vino na mizi... mislim, da je položaj dovolj jasen.« »Peter, česa me dolžiš?« Marija objame roko svojega moža. »Jaz seul vendar tukaj samo...« »Pusti me,« zareži mož. »Naposled sem svoboden!« Opotekajoč se zapusti žena sobo. Na vratih se še enkrat obnie in vidi, kako 6tiska njen mož gledališkemu igralcu v roke nekaj bankovcev... * * * »Marija, kaj pa ti je? Čemu t* solze?« Marija odpre oči in se še v polsnu zagleda v obraz svojega moža, ki ®® zaskrbljen sklanja nadnjo. »Ah, Peter,"« šepeta, kako hud® sanje sem imela!« »Ubogi otroj moj! Zdaj boš pa dala svojemu možu lep poljubček in — obed!« Izdaja za konsoroij »Družinskega tednika« K. Bratuša, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskamo odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljubljani