Zloženi časovniki.Vaje neniško-slovenske. Vaje, tukaj navedene, so v ta nanitn, da se s pomočjo slovensčine nemsčiaa ložeje v glavo vtiskuje. Za slovensčino se ti zgledi ne menijo. Je pa tudi slovenski zloženi časovnik popolnoma različen od nemškega, kar zadeva pomen obojih. V slovenskem se, pridevaje časovniku prednice, preminja tudi djanje časovnika, kajti postaja iz nedoveršivnega doveršiven in prestopa iz ene oblike v drugo; v nemškem pa prednice premene pomen časovnika, p.: ,,hauen, abhauen, suchen = aussuchen, giessen = begiessen. Otrokom v ljudskih šolah se to ne more še do drobnega razkladati, le pri branji ali govorjenji jih lahko na to opominjamo, kako se v slovenskem da lepo z eno besedo povedati, kar Xemec le z več besedami more povedati ; slovensčina lp nenisčini na noge poniaga, in je pri učeniku, koliko prostora lioče ravno dovoliti slovensčini. Obširnejše sp slovensčina prednaša v srednjih in višjih šolah. Pri tpni nauku (od zloženih časovnikov) naj učenik primerno vpleta slovensčiuo; naj zbuja pri zloženih časovnikih jezikoslovno zavest, da bodo v enacih okolisčinah pri branji ali pisanji razločevali doveršivne in nedoveršivne časovnike. Vaje neniško-sloveiiske. Kaj dela dervar? Dervar seka; on tedaj drevje podsekuje, vcje odsekuje. Dpbelo vejo dalj casa odsekuje, na zadnje jo pa vendar le odseka. Kaj tedaj pomeni sekati, kaj odsekati? Ravno tako tudi z drugimi bpspdami: tožiti, zatožiti Oče povabijo v nedeljo ptujca v gostje. Gost obljubi in pride. Domači pa ne pridpjo le v nedeljo, ampak prihajajo vsaki dan v obednico. Tako tudi: vzhajati, zahajati, iskati, iziskovati, pridjati, pridevati, bežati, ubežati, politi, polivati, razumpti, razumevati, razpadati, razpasti, prodati, prodajati, razsoditi, razsojevati, terpeti, poterpeti. Kako porabljevati vaje slovensko-nemške, povedali smo pri prejšnjih poglavjih ; od različnosti jpzikov govorili smo lih kar, tedaj se nam zdi to nepotrebno. 0>«ije pnhj