novic rV0xxdU9 1 -VTS-^3" g\9 LETO IV. - št. 8 V KOČEVJU 14. FEBRUARJA 1959 Cena 10 din Občinska konferenca SZDL je forum, na katerem se pregleda delo v preteklem letu ne samo za Socialistično zvezo temveč tudi za vse politične organizacije in društva kakor tudi delo ljudskega odbora. Tako je bilo tudi na nedeljski občinski konferenci SZDL v Ribnici. V poročilu predsednika obč. odbora Socialistične zveze, Jožeta Pužlja, je bila zajeta vsa pestra dejavnost SZDL ter ostalih organizacij in društev, delo ObLO, uspehi in pomankljivo-ati pri delu in nalogah, da bo delo Socialistične zveze v bodoče še uspešnejše. V poročilu je bilo najprej zajeto delo KPJ in v zvezi s tem proslave 40. obletnice delovanja. Tudi v rib. niški občini bodo pripravili v jubilejnem letu več proslav. Narodni dohodek v občini se dviga iz leta v leto, kar je zasluga vseh delovnih ljudi. Prve tajne volitve novih vodstev •rganizacij SZDL so potrdile dosedanjo politiko in pravilno delo Socialistične zveze. Ob volitvah je pristopilo v članstvo 1.077 ljudi. Danes združuje Socialistična zveza 3.100 članov ali 75,15"/« vseh volivcev v občini. Skupno je 22 odborov Socialistične zveze. S povečanjem števila članstva so se naloge odbo- PISMO 7 pismu, ki ga je poslal Centralni svet sindikatov Jugoslavije vsem sindikalnim organizacijam v državi, je rečeno, da so dosedanje priprave za uveljavljanje novih tarifnih pravilnikov pokazale, da mora sindikat kolektivom bolj pomagati pri prosojevanju pomena in značaja sedanje tarifne •'olitike. V pismu je tuni priporočilo, naj se uvede plačevanje po učinku povsod, kjer so za to pdgoji. Na koncu pisma Cen- ................ -— jam m uu- trslnj svet priporoča vsem občin- nizacij in v kratkem obrazložil nji- borniki SZDL in drugih organizacij g^.m ;n OSS, naj aktivno sodelujejo - * " 1— se ie obravnavalo _ ___________.■ i_:i rov še povečale. Predvsem bodo V razpravi je med drugimi sode-morali storiti več za tolmačenje po- loval tudi predsednik ObLO, Stane litičnih dogajanj, kakor tudi raznih Ilc, ki je odgovoril na nekatera novih uredb, ker so prav s tem vprašanja in pojasnil, da bodo sred-ljudje na vasi premalo seznanjeni, stva od povišanih davkov ostala v Tovariš Puželj je nato prikazal celoti občini. Dejal je tudi, naj bi delo množičnih in družbenih orga- odborniki ObLO, člani svetov in od nirrooii it-i ir l/Mtlrom 'll D7l1 n i i nizacij in v KratKem ooraziozn nji- dufiuki sk m m naj aktivno soaeiujejo hove uspehe in pomanjkljivosti. Po- prenašali vse, kar se je obravnavalo • sestavljaniu tarifnih pravilnikov. . . . , i , . ____ „ -zvinti ali rirtcuutm/annn nlannm IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH Ena od zelo važnih nalog sindikatu h organizacij je vzgoja odraslih delavcev. Ta naloga se vsiljuje kot zelo nujna spričo naglega razvoja guspoaarstva, tci za-hteva tudi sposobnega delavca. To je ena stran vzgoje; druga pa je v tem, da v naši družbeni ureditvi tudi primerno dvignemo zavest delavca ter razbijemo stare navade in tendence, ki so posledica preteklosti. Zainteresirati delavca v resničnega gospodarja in upravi jalca podjetja, s socialistično zavestjo, to je cdj, ki ga morajo sindikati doseči. Vendar v tej smeri še premalo delajo in ne dosegajo večjih uspehov. Res so nekateri kolektivi imeli strokovne tečaje, kot na primer v Lesno- ndustrijskem obratu, v Kočevski ReJci, v »Ključavničarstva«, na Rudniku in drugod, kjer so z lastnimi napori imeli uspele tečaje za pridobivanje polkvalij kacije, posebno še mlajšega kadra, kar je zelo razveseljivo. Slabše pa je pri seminarjih za delavsko upravljanje, katere so imeli na Rudniku, Ključavničarstvu in Tekstilani. Mišljeno je bilo, da bi se teh seminarjev udeležili vsi člani delavskih svetov ter člani upravnih odborov podjetja in sindikalne podružnice. Zaradi premalega poudarka važnosti vsebine sem nar jev je bila udeležba na zaključku nepričakovano žeto porazna. Znano je, da delavsko upravljanje temelji na udeležbi delacev v upravljanju in gospodarjenju z družbenimi sredstvi in imajo zato organi delavskega samoupravljanja nad vse važne, konkretne in odgovorne naloge. Za opravljanje teh nalog pa je nujno potrebno določeno stopnjo znanja, kar pa lahko dosežemi edino s tečaji, se-m narji in individualnem učenjem. iMni je delovala tudi posebna šola za izobraževanje članov delavskega upravljanja, v katero je osem večjih kolektivov Kočevja poslalo nekaj svojih članov. Naloga izobraževanja odraslih pa ni samo stvar sindikata, ampak vseh oblastnih in družbenih orgarinv, ki imajo opravka z vzgojo. Zato bo poleg sedanjih dopisnih šol in kratkih tečajev pripraviti še druge možne oblike osnovnega in dopolnilnega izobražena nja. Do pred leti je v Kočevju delovala večerna nižja in višja gimnazija. Naloga socialistične družbe je, da vsem, ki iz kakršnih koli razlogov niso mogli v mladih letih doseči zaželeno izobrazbo, ali pa želijo znanje utrd ti in dopolniti, da jim to vsestransko omogoči, ker gre za korist delavca in družbe same. sebej je obravnaval delo trškega odbora SZDL. Do izvolitve novega odbora je vladalo v organizaciji precejšnje mrtvilo. Stari odbor ni reševal političnih in gospodarskih problemov. Novi odbor se je zagrizel v delo in je položaj že znatno boljši. Razprava se je najprej dotaknila pogodbenega sodelovanja zadruga. kmet. Upravnik KZ Ribnica, Jože Kušlan, je v jedrnatih besedah prikazal delegatom namen in pomen kooperacije. Edini način za dvig kmetijske proizvodnje v Ribniški dolini je pogodbeno sodelovanje. V tem smislu naj bi tolmačili odborniki SZDL svojemu članstvu smisel pogodbenega sodelovanja med zadrugo in kmetijskimi proizvajalci. Pogodbeno sodelovanje z živino je že našlo pri ljudeh zaupanje, večje težave bodo pa pri koruzi, krompirju in travniških površinah. Te težave pa bodo le toliko časa, dokler ne bodo ljudje uvideli, da jim bo prineslo tudi večje materialne koristi. Ena od najvažnejših nalog Socialistične zveze v tem letu bo mobilizacija članstva, da naj bi s prostovoljnim delom in denarnimi prispevki sodelovali pri ureditvi ribniškega gradu, ki naj postane bodoče kulturno žarišče ribniške občine. Pri tem delu naj bi priskočile na pomoč mladinske brigade ribniških fantov in deklet. S skupnimi •močmi bo kronano delo ob priliki ribniškega festivala v počastitev 40. obletnice Komunistične partije Jugoslavije. Za uresničitev tega naj bi se zavzeli vsi člani SZDL, mladina, podjetja in vsi. ki želijo, da bo Ribnica in z njo vsa Ribniška dolina dobila lepo kulturno središče z muzejem, v katerem bo zbrana vsa zgodovina ribniškega izdelovanja suhe robe, zdomarja in razne druge na sejah ali posvetovanjih članom. Sekretar Občinskega komiteja ZK Ribnica, Janez Ficek, pa je obrazložil program letošnjih prireditev v počastitev 40. obletnice KPJ v Ribnici in poudaril pomen velike akcije prostovoljnega dela za obnovo ribniškega gradu, kjer bo osrednja proslava. Na kraju so sprejeli več sklepov. Čimprej je treba po vseh vaseh organizing sestanke, na katerih naj se člani SZDL seznanijo z vsebino konference, pri vseh vaških odborih SZDL naj se določi poverjenik, ki bo odgovoren za zbiranje muzejskih predmetov za ribniški muzej. Organizirane bodo mladinske de- STROJNE DELAVNICE Strojne delavnice na Rudniku bo_ do izdelale 40"/» opreme za novo rudniško separacijo. Naj pripomnimo, da so strojne delavnice že prerasle okvir obrtniške in postajajo že industrijska dejavnost. * / i t -i - Im - r f - gr > B 2sL .JaKsaMBaH Zimski motiv iz Zapotoka (Foto ing. Lojze Čampa) Tudi v gostinstvu plačevanje po učinku Da se poveča delovna storilnost, za večje spodbude delavcem in uslužbencem v gostinski stroki, bolj kulturno opravljanje gostinskih storitev, pravilnejšo razdelitev oseb- membi drugih ekonomskih instrumentov ali nerealno postavljenih normah. Nov način nagrajevanja v gostinstvu se bo uvedel v vseh obratih. Organizirane bodo mladinsKe ae- storitev, pravilnejšo razdelitev oseb- stvu se bo uveaei v vseri ooraun, lovne brigade za delo pri obnovi njj-, dohodkov — se bo vpeljalo pla_ kjer je to le možno. Tako bo odpad-nr*nrln nlnni Snr-ialietične ZV6Z6 nai X.._________,ir»!nVn flsno ln nlačilo nadurnega dela, ker bo to gradu, člani Socialistične zveze naj sodelujejo s prostovoljnim delom ali pa naj prispevajo v denarju. Potrebno je večje sodelovanje med krajevnimi odbori in odbori SZDL ter občinskim odborom SDZL in organizacijami ZK. Obč. odbor Socialistične zveze naj izdela predlog splošnega dela organizacije za to leto. Na kraju so izvolili nov Občinski odbor SZDL, ki ga sestavljajo: Janez Ficek, Anton Maležič, Ivan Car, Jože Puželj, Stane Ilc, Alojz Košir, Ciril Andoljšek, Milena Boro-vac, Ela Kržan, Žarko LaketiČ, Jože Babnik, Alojz Zbačnik, Ivan Rober, Janez Pogačnik, Matija Zobec, Mir-ko.FaicUga. PjineLPehoU Anton Ob. lak, Janez Gorše, Drago Češarek, Janez Češarek, Pavle Buatar in Jože Sobar. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Franjo Matoh, Stane Nosan in Marta Knavs. Za delegate za okrajno konferenco pa Janez Picek, Milena Borovac, Jože Puželj, Ciril An>-doljšek in Alojz Zbačnik. če-an j e po delovnem učinku. Osnove za plačevanje po delovnem učinku so norme, ki predstavljajo planirani promet za posamezno delovno mesto oziroma delovno skupino in merila, ki se izračunavajo na podlagi norm in tarifnih postavk, določenih za delovno mesto po tarifnem pravilniku. Gostinska gospodarska organizacija mora najprej določiti svoj letni plan prometa v skladu z družbenim planom občine. Ugotovljeni promet se določi na podlagi povprečja zadnjih treh let. Merilo za vsakega po_ .1 _ Z - »Inn nit oViirtiirvclzQ lo plačilo nadurnega dela, ker bo to zapopadeno v novem načinu nagrajevanja. Delo ob državnih praznikih pa se bo obračunavalo po veljavnih predpisih. Način plačevanja po delovnem učinku bo privedel do smotrne zaposlitve delavcev v gostinstvu, večje zainteresiranosti za boljšo kvaliteto gostinskih uslug, čuvanje inventarja ter skrbi za uspeh podjetja. Delavski sveti, upravni odbori in sindikalne podružnice naj dobro preštudirajo način plačila dela po učinku ter z izdelanim predlogom gredo pred kolektiv, preden bo delavski svet skrejel predlog. Ameriški zunanji minister Dulles bil na obisku v Veliki Britaniji, sameznika je Plan ali skupinska Franciji in Zahodni Nemčiji Ko se no-ma, delovni učinek pa se ugotavlja na podlagi točk (poenov) op--ruVtj .-.ie uro, višina tarifne postavke, odgovornosti dela itd. Ugotavljanje delovnega uspeha za vodilno in ostalo osebje se določi od plana prometa za celotno gospodarsko organizacijo. Norme se določijo za vse leto naprej po mesecih in se med letom ne smejo spre- je vrnil v Washington je v razgovoru izjavil, da zahodne sile ne bo- zajela vprašanje Berlina in združitve Nemčije ter celotni kompleks evropske varnosti. V Ziirichu v Švici so se usedli za skupnb mizo najvišji državniki Gr- lie ne LTV- onupnv/ *—.1 * —u- do pristale na to, da bi Sovjetska čije in Turčije. Razpravljali so o ure-zveza prepustila vzhodnonemškim ditvi Cipra, ki je ze dalj časa ja-oblastem svoje funkcije v Berlinu, bolko spora med obema državama. Zahodne dežele bodo ščitile svoje Po zadnjih poročilih sta se premier interese v Berlinu četudi za ceno Grčije in Turčije sporazumela o ci-voine vsaj tako si lahko tolmačimo prskem vprašanju. Ciper bo neocl-izjave' nekaterih zahodnih državni- visna republika, kov. Zahodne države so še vedno V Damasku, v sirskem delu ZAR. cih in se med letom ne smejo spre- kov. Zahodne države Študenti e priredili demonstracijo v izrednih primerih, pri £SSS* kV™S ?£££$£S£ 2S*2$£ recimo ob znižanju cen ter spre- sko zvezo, na pogajanja, ki naj di j ..... ___________ „ in značilnosti Ribniške doline iz pre- . . v . • r v v ,ekv J,zEp‘”,vi' je sodeio.ai tudi p,ed. Razgovor o problemih in nalogah v občim Lasce Srn °,e SdejaL,.Sd»”sSstr. ““1* £££ 552*5 TS SSW & zveza prerašča v vseljudsko organu prijetno grelo, na po- To je seveda v rokah vseh občanov, zacijo. Ko je govoril o pomenu ko- . J. ... K i „a,______________________r________ operacije je dejal, da gredo vsi naši napori in ukrepi za dvig kmetijstva, za dvig kmetijskih donosov in s tem tudi na dviganje življenjskega standarda našega kmeta. To pa je mogoče uresničiti le z boljšo in večjo proizvodnjo dela, ki je omogočena v pogodbenem sodelovanju zadrug a-kmet. Dejal je tudi, da je miselnost našega kmeta še precej oddaljena od socialističnih načel, zato pa je naloga SZDL, da članom z razlaganjem in prepričevanjem lju si videl orače. Pripravljali zemljo za pomladansko setev. Sedeli smo za okroglo mizo v pisarni tajništva Občinskega ljudskega odbora v Laščah. — Predsednik Alojz Pečnik, tajnik Jože Kovačič in jaz. Posredoval vam bom zapiske iz moje beležke. Vprašanje: Kako je z realizacijo občinskega proračuna za lansko leto? Odgovor: Občinski proračun v letu 1958 smo v celoti realizirali. La_ ni Je ™ašal proračun^OOO-OOOdin Velik^delež v Prostovoljnem Vprašanje; V vaši občini ste dosegli v preteklih letih velike uspehe v komunalni dejavnosti. Kakšni pa so izgledi v tem letu? Odgovor: Da, tudi letos bomo posvetili vso skrb komunalnim vprašanjem. V načrtu je ureditev vodo. vodova v Laščah, ki že dolgo terja rešitev. V Logarji so dela pri gradnji vodovoda v teku. Tudi v Dolšča. kih bo, kakor računoma, dograjen vodovod do polovice leta. Letos bo urejena asanacija v Dvorski vasi. delu stvene postaje še okrog 7 milijonov din. Za našo občino, ki je pretežno kmetijska, so ti izdatki precejšnji. V tem letu pa bodo izdatki za zdravstvo še večji. Zadnje flu v znamenje protesta zaradi smrtne obsodbe bivšega predsednika Iraka, polkovnika Arefa. V Iraku, deželi, ki je lani pometla z diktatorji, se pletejo čudne stvari, ki brez dvoma niso v korist arabski solidarnosti. V Alžiriji divja vojna nenehno naprej. Alžirsko poročilo navaja, da je padlo v času od 31. januarja do 6. februarja v bojih 875 francoskih za zdravstvo se večji, z-aanje nu- . “. ... nl. v oroorafiranie nliuč ie Dokazalo več vojakov,. 275 pa je bilo ranjenih. V orogratiranje pljuč je.pokazalo vec- 237 sp0padov. Al- je število negativnih izvidov — bo lezen TBC. Zdravljenje te bolezni gre na račun občine. Izdatki bodo večji tudi za to, ker se je število zdravstvnega kadra v Laščah povečalo. tem času je bilo 237 spopadov. Alžirski uporniki so vrgli v zrak 43 vlakov, poškodovali 8 francoskih letal itd. Tudi na alžirski strani so imeli žrtve. Padlo je 78 borcev, ranjenih je bilo 94, poleg tega je bilo ‘k?4 .... ,. ... . . . ubitih tudi 158 civilistov. Kakor ka- Vprasanje: V vaši obč m imate več alžirska tragedija še ne bo osnovnimi načel. problemi socialističnih letos pa ga nameravamo povečati z ozirom na nadaljnji razvoj gospo. Proslave ob obletnici KP3 Okrajni odbor za proslavo 40-letnice Komunistične partije Jugoslavije je z občinskimi odbori za te proslave in ostalimi družbenimi organizacijami pripravil program praznovanj v našem okraju za vse leto. Prva proslava bo že 1. aprila, ko bo slovesen odhod mladinskih delovnih brigad na gradnjo avtoceste »Bratstvo in enotnost«, zadnja pa bo 27. decembra, ko bo v Ljubljani akademija v počastitev obletnice ustanovitve USAOJ, Od 21. do 23. aprila bodo slavnostne akademije na čast 40-letni-ci KPJ po vseh občinah, večje proslave v naših krajih, za katere je že sedaj določen čas, pa bodo se. 20. septembra na Turjaku, ko bo odkritje spomenika in grobnice. Ta proslava bo imela okrajni značaj in se je bo udeležilo okrog deset tisoč ljudi. 26. marca bo ob obletnico bitke v Jelenovem žlebu proslava v Ribnici. Proslava bo združena z občinskim praznikom na ta dan. Druga večja proslava pa bo v Ribnici konec septembra, ko bodo odkrili spomenik padlim borcem in pripravili ribniški festival. V Kočevju bo 31. maja slavnostna akademija v počastitev velike tekstilne stavke leta 1935. ki jo je takrat organiziral tovariš Leskov- šek, 4. oktobra pa bo proslava obletnice Zbora odposlancev slovenskega naroda, združena z občinskim praznikom. Proslave te velike obletnice, združene z akademijami, kulturnimi in fizkulturnimi prireditvami in nastopi pa bodo po vseh krajih. DOPISNIKI! POROČAJTE O OBČINSKIH KONFERENCAH IN ?BORIlH in prevozih za asanacijo bodo prispevali prebivalci. Letos je v načrtu asanacija vasi (tu je potrebna predvsem kanalizacija) v Malih Laščah ter kanalizacija v vasi Strmec. Kakor v Dvorski vasi bodo tudi v Malih Laščah in Strmcu ljudje sami veliko prispevali z delom in drugim pri ureditvi svojih vasi. Vprašanje: Ali ste imeli lani velike 'zdatke za zdravstvo. Odgovor: Da, kar precejšnje izdatke za zdravstvo so precej bremenili občinski proračun. V letu 1958 smo izdali za zdravstvo 6 milijonov din, za preventivno zdravstveno službo pa 1 milijon din. Poleg tega je šlo za ureditev Zdrav- šol. Nekatere od njih so v slabem stanju, ali pa so premajhne. Ali nameravate graditi tudi nove šole in kje? Odgovor: Nujno bi bilo treba zgraditi nova šolska poslopja v Velikih Laščah in na Robu. V Laščah je šolski pouk v dveh krajih: v stari šoli, kjer so prostori majhni in ne odgovarjajo več in v zadružnem domu,' ki je’bil zgrajen za druge potrebe in ne za šolo. Na Robu se stiskajo otroci v dveh malih učilnicah, v stavbi, ki ne odgovarja že, se alžirska tragedija kmalu končala. Kongresna stranka se bo, kakor je izjavil predsednik indijske vlade Nehru, zavzela za ustanavljanje uslužnostnih kmetijskih zadrug po vsej deželi. Nehru je dejal, da v deželi, kakršna je Indija, kjer so majhna posestva obsojena na revščino •in životarjenje, ni druge rešitve kakor da se povežejo med seboj v za>-druge. Kaže, da bo število brezposelnih v ZDA v kratkem doseglo 5 mili- nicah, v stavbi, ki ne 0 jonov. Lani v aprilu, ko je bila brez- potrebam šole, j J___________ ~ noselnost. na višku, ie bilo v ZDA Vsem udeležencem stavke, tekstilnih delavcev v bivši tovarni »Horak« leta 1935 v Kočevju V znak počastitve 40-letn ce ustanovitve Komunistične partije Jugoslavije bomo posebno slovesno proslavili 24. obletnico stavke, ki jo je organizirala KP v »Horakovi« tovarni v Kočevju. Ker bi želeli, da bi se še pred proslavo sestali vsi prežive'! organizatorji in udeleženci stavke, jih prosimo, da nam javijo do 20. februarja svoja imena in naslove, na naslov »Tekstilana« Kočevje. Pripravljalni odbor rani šoli, katero uvajamo. Gradnje šol pa terjajo velika finančna sredstva, teh pa vedno primanjkuje. Čim bomo imeli možnost oziroma sredstva, bomo začeli z gradnjo šol, najprej v Laščah potem pa na Robu. To je kratek izvleček iz naših razgovorov!. Nismo razpravljali o industriji, ker jo v laški občini ni, tudi nismo govorili o velikih načrtih. Dotaknili smo se problemov, ki so vsem občanom nek^k" mj-bližji. K. Oražem PEVSKI ZBOR Mladinska organizacija na Rudniku je prevzela iniciativo za ustanovitev novega pevskega zbora, ki bo deloval v okviru DPD »Svobode« Rudnik. Priprave za ustanovitev so že v teku. Pevski zbor bo vodil novi glasbeni vodja pri rudniški »Svobodi« Adi Škorjanc. VREME Konec tedna pričakujemo sneg z burjo, nato nekaj jasnih in zelo mrzlih dni. Okrog 18. februarja se nam obetajo ponovne lahne snež poselnost na višku, je bilo v ZDA 5,12 milijona ljudi brez dela. Na vsakih 17 delavcev pride zdaj po en delavec, ki ne more dobiti dela. Ti podatki nam povedo, da je prene-kateri ameriški delavec v strahu za svoj vsakdanji kruh. Vlada na Kubi je izdala ustavni zakon, s katerim je zamenjala dosedanjo ustavo, ki datira iz leta 1940. Po novem zakonu je lahko za nrods^dnik41 republike izvoljen kanti d ut, ki je star najmanj 30 let, v tem ko je bila dosedanja najnižjai starostna meja 35 let. Naj pripomnimo, da je Castro, vodja kubanskih upornikov, ki so pregnali diktatorja Batisto in njegove ljudi, star 32 let. Castrovo gibanje se bo verjetno kmalu preosnovalo v politično stranko. Računajo, da bodo volitve na Kubi najpozneje čez 20 mesecev. V Hondurasu je pred dnevi Izbruhnil upor. Uporniki so zavzeli neko mesto, 150 km od glavnega mesta, vendar pa so jih vladne čete spet vrgle iz mesta. Vladna le- 1 UUCLCIJU fJUIlUVUC V C opet viyic l*. * ne padavine. Postopno bo toplejše tala stalno preletavajo ozemlje, kjer vreme. sumijo da so uporniki. Zunanjepolitični komentar DRUGI OBISK Že drugič je »Galeb« spustil sidro v etiopskem pristanišču Mas-saui. Drugič je že predsednik Tito prispel na prijateljski obisk v afriško deželo — Etiopijo. Mhila so Utiri leta, odkar je predsednik Tito kot prvi šef neke druge države 'stopil na etiopska tla in bil tam toplo sprejet in navdušeno pozdravljen. Odtlej pa do danes se je sodelovanje med obema deželama neverjetno poglobilo in razširilo, postalo je pravcati zgled, pristnih in prijateljskih odnosov med dvema državama z različno družbena in politično ureditvijo, primer miroljubnega sožitja v praksi. Čeprav sta Etiopija in Jugoslavija zelo različni deželi, z dveh 'razi Črtih celin in z drugačno zgodovinsko potjo, so vendar odnosi med njima neverjetno iskreni in prijateljski. Naši narddi so pokazali globoke simpatije za pogumni boj, ki ga je blo etiopsko ljudstvo leta 1936 proti nadmočnemu fašističnemu napadalcu, prav tako pa je po zatrditvah nafvišjih etiopskih voditeljev njihovd Ijud-'stvo z naklonjenostjo spremljalo boj našega ljudstva proti tujemu okupatorju. V prvih letih po vojni so b it stiki med obema deželama razmeroma skromni, dokler ni leta 1951 odvotova’ava v Etiopijo 'jugoslovanska misija dobre ml je in dokler nista obe deželi vzpostavili leta 1952 medsebojnih diplomatskih odnosov. V tem novejšem obdobju vzajemnih st kov so bili zabeleženi znatni in pomembni rezultati, zlasti na področju gospodarstva. Medtem ko je leta 1953 jugoslovanski izvoz znašal le 20.000 dolarjev, je leta 1957 zrasel na 400.000 ali dvajsetkrat več. Se ob-občutnejši je bil skok v uvozu iz Etiomje. Ta je pred petim1 leti dosegal komaj nekaj tisoč dolarjev, medtem ko je lani znašal nad poldrugi milijon. Jugoslovanska podjetja pomagalo graditi razna večja, pomembnejša podietia, kot je ipristanišče Asab, raziskujejo naf-tonosna področia in piroučnjeio možnosti za izkoriščanje gozdnih površin. Posebej je pomembna tehnična pomoč, k! jo nudi Jugoslavija slabše razviti Etiopiji. Številka bUzu 135 č'anov jugoslovanskega kluba v Adis Abebi nazorno 'kaže, kol kani pomaaaio naši inženirji, zdravniki, ekonomisti in drugi strokovnjaki pri splošnih prizadevanjih za razvoj etiopske dežele. Seveda je takšna pomoč samo izraz skupne, podobne politike, Id jo obe deželi zasledujeta v med-narodnih odnosih. V svojih tež-Hjah, da bi ostali izven b’okov, na 'samostojni poti, da bi pomagali utrditi mir in sodelovanje med darodi, sta se obe deželi nujno morali zbližati med seboj. Njuno medsebojno sodelovanje pa seveda 'mora temeljiti na načelih, za katera se obe državi zavzemata v mednarodnih odnosih. Sedanji ponovni obisk predsednika Tita Etiopiji ima predvsem namen, da okrepi temelje medsebojnega prijateljstva in 'sodelovanja, hkrati pa še tesneje poveže «kupne napore obeh dežel za zmago ideje miroljubnega sožitja v Isvetu. Čeprav sedanji obisk ne nosi pečata uradnega srečanja dveh Idržavnikov, bodo vendar medsebojni razgovori tudi tokrat pomagali utrditi vezi med Etiopijo in Jugoslavijo in jih še nadalje razviti, hkrati pa bodo pomenili nov prispevek k miroljubnnim navorom. Martin Tomažič Prve Prešernove nagrade na šoli »Jožeta Šeška" ^ Dragi še ni interesentov Bržkone ni večjega kraja v Sloveniji, kjer se ne bi bili te dni ljudje zbrali in počastili spomin velikega pesnika. To svojo kulturno dolžnost smo izpolnili tudi mi — učenci, učitelji in profesorji osnovne šole Jožeta Šeška, le da je naša proslava bila čisto šolska prireditev in da javnost zanjo skoraj ni zvedela. Proslava, ki je bila v soboto po tretji šolski uri v dvorani množičnih organizacij za komitijem, je bila sicer skromna, vendar v nečem nova: težišče letos ni bilo na deklamiranju in prepevanju Prešernovih pesmi kot doslej, ampak so učenci razen dveh izjem vsi nastopali z lastnimi deli. Proslavo smo si zamislili kot nekakšen organski za- so bile v glavnem knjižne, v tehnič- šič, Il.ti; 2. nagrado Dušan Po- ni in likovni skupini pa tudi upo- renta, II.a; — Z višjih razredov: rabne: pribor za rezljanje, pribor za tehnično risanje, garnitura barvic in podobno. Nagrade so dobili: V literarni skupini z nižjih razredov: 1. nagrado Janko Resnik, IV.a; 2. nagrado Jasna Honzak, IV.a; 3. nagrado Alenka Švajger, Ill.b; 4. nagrado Duška Kovačevič, lila. razred. Z višjih razredov: 1. nagrado Ivan Hegler, VI. b; 2. nagrado Mihaela Humek, V. b; 3. nagrado Janez Je-ranko, VIII. razred. V likovni skupini — z nižjih razredov: 1. nagrado Alenka Košir, 2. nagrado Duška Kovačevič, 3. na- il. nagrado Egon Berdavs, V.b; 2. nagrado Peter Kranjc, VIII. razred. Vodstvo šole vsem nagrajencem čestita in njim kakor tudi drugim učencem želi pri prihodnjih tekmovanjih vsaj takih, če ne še lepših uspehov 1 Kooperacija, ali kakor pravimo po domače sodelovanje zadruga— kmet, je v teh dneh predmet razgovorov po nbših zadrugah. Zadruge imajo orientacijske plane, koliko bodo krompirja, koruze itd. posadile ali posejale skupno s kmetijskimi proizvajalci. Zanimalo me govora s predstavniki zadruge sem izluščil nekatere misli in ugotovitve. Področje Drage je precej oddaljeno od večjih središč in železnice. Zato v teh krajih, ko govorijo z zadružnem sodelovanju, najprej načnejo komercialno plat, to je, ko- je, kako bodo začeli s kooperacijo liko bodo iztržili jeseni za pridelke v Kmetijski zadrugi Draga. Iz raz- Sfanovonjske gradnje v Šallci vasi Letos se na Rudniku v Kočevju videna iz sledečih virov: v lanskem predvideva zmanjšani obseg stano- letu je ostalo neizkoriščenih iz sta- vanjske gradnje, ker bodo v glav- novanjskega sklada 4,400.000 din, staje. iz tega sodelovanja. Takole računajo: če bo cena krompirja, navadnega, franko železniška postaja, 9 din kg, bo dobil kooperant v Dragi in okoliških vaseh za kg krompirja 6,50 din, razlika 2,50 din odpade največ za prevoz do železniške po- ključek in vrh Prešernovega nate- grado Majda Oblak, vse iz lila. čaja, ki smo ga razpisali pred poldrugim mesecem, sedaj pa razglasili njegov izid in učencem razdelili nagrade. Kot so »Novice« že poročale, so učenci lahko tekmovali s svojimi deli v literarni, likovno - glasbeni, poljudnoznanstveni in tehnični skupini in se tako potegovali za nagrade, ki jih je bilo pripravljenih kar precej. Žal v nekaterih skupinah — v glasbeni jn poljudnoznanstveni — ni bilo pravega odziva in tako nam je nekaj nagrad ostalo: počakale bodo do novega natečaja, ki bo še letos aprila. Največ učencev je tekmovalo v li terarni in likovni skupini; tu je imela komisija dovolj dela, da je iz Z višjih razredov: 1. nagrado Bernardka Nosan, VII. r.; 2. nagrado Milenka Honzak, V.b; 3. nagrado Karel Tratar, Vb. razred. V glasbeni skupini: 1. nagrado Slavka Kosi, VIII. r. V poljudnoznanstveni skupini: 1. nagrado Jože Mlakar, VII. r. V tehnični skupini — iz nižjih razredov: 1, nagrado Dušan Žnidar- nem zaključevali začeta dela in urejevali komunalne objekte v Šal— ki vasi. Za dokončno dograditev četverčkov in vrstnih hiš v novem naselju bo potrebno letos vložiti še posojilo iz republiškega stanovanj. Zaradi tega se dragarski kmetje skega sklada 1959. leta 10 milijonov še niso ogreli za zadružno sodelova-din, posojilo iz obč. stanovanjskega nje v pridelavi krompirja. O tem sklada 1959. leta 15 milijonov din problemu so razpravljali tudi na za-ter lastna udeležba rudniškega skla- družnem seminarju v Kočevju in 13.700.000 din. Nadalje bodo porabi- da 7,679.000 dinarjev. Skupno torej ugotoviti, da bodo KZ, ki so oddali za zaključek del pri kanalizaciji v 37,079.000 din. ij'ene od železniške postaje, prišle v naselju 175.000 din, za zunanjo e!e- Te številke nam povedo, da vlaga zgubo, če ga bodo plačevale in pro-ktrifikacijo 2,816.000 din in za ure. Rudnik rjavega premoga precejšnja dajale’ po določenih cenah'. Podotv ditev ceste in steze v naselju sredstva v gradnjo, da bodo delovni no' je tudi s ceno gnojil za oddalje- 5.388.000 din. Novogradnja v nase. ljudje prišli do stanovanj. Dal je ne 'zadruge. Zaradi visokih prevoz- lep zgled, kako se rešuje stanovanjska stiska, ki je v Kočevju še posebno pereča. lju bo stanovanjski blok, za kar je predvideno 15,000.000 din. Sredstva za te investicije so pred- Leta 1961 300.000 ton premoga Na seji delavskega sveta Rudnika rudnik 3,32 odst. Izkoriščanja. Kočevje, 6. februarja, so obravna- V jamskem obratu bo glavna od- &iT8Vtf£i3V£ 5$ sr^.SSSVtSS Sr&SBT*^ mo z nekaterimi značilnostmi tega vpeljano. Izpopolnili bodo po dpi- dela so začeli z Z rekonstrukcijo rudnika so začeti v letu 1957, takoj ko so dobili od ■ ... . .. . , . ,__ Investicijske banke kredit v višini ^ nih stroškov v oddaljenih krajih zadruge ne bodo mogle prodajati gnojil po kalkulacijskih določenih cenah. Zato so sklenili, da se o teh problemih seznani Okrajna zadružna zveza. Orientacijski plan kooperacije na območju zadruge praga govori, da bo v letu 1959 posajen krompir na površini 11 ha. Tako plan; po zad- gradnjo podaljška 3 ^gkorTemCTedel v pogovoru, Za- plana. ranje na čelu z boljšimi stojkami in industrijske proge do nove separan d težl_ da bi eimve5 kmetoval- Plan proizvodnje za leto 1959 Uvedli jeklene stropnice, to pa za- cije in z nabavo opreme za površin- ' b„0 vkl1ueenih v sodelovanju. ... . . « 1 O A j • -1 - V.. X — L/\1 4 -tvinnln,.!! n/\t»OhA c Vi Vzxs-x 1T 1n»n c /-v ’»HOaI t' 7 •* •* tudi že precej obsežnejših spisov in kopice risb izbrala najboljše. Da spevke razdelilno starosti tekmo- predvideva, da bo nakopano 180 ti- to, da bi še bolj zmanjšali porabo valcev v dve skupini: v prvo do če- soč ton premoga, od tega v jami jamskega lesa, kateremu bo cena le-t rt ega razreda in drugo od petega 80.460 ton. Kljub razmeroma viso- tos spet porasla. do osmega razreda. Za vsako sku- ki eksploataciji premoga pa se bo- Na površinskem kopu bodo letos z .»»rauuju vgaunma. ^ prišel prav tudi za pitanje prašičev S5SS —OEEiEEB = zstzgas ski kop. V letu 1958 so začeli z drugo fazo dela. Nadaljevali so z Začetimi deli, na novo pa so začeli z izgradnjo glavnega vpadnika. Od Urediti bo treba odkupne cene krompirja, tako da bodo realne.* Večji pridelek krompirja bo kmetom potrebi še četrta nagrada. Nagrade 7,82 odst. kar da skupno za ves mujeno odkrivanje v preteklih dveh p letih. Le tako bodo lahko ohranili dinarjev. “»s. Kandidati za nadomestne volitve proizvodno kapaciteto površinskega kopa ca 100.000 ton premoga let- Da bodo lahko končali z rekonstrukcijo rudnika do p,edvidenega no, kakor je to predvidel perspek- roka, to je do leta 1961, takrat naj V zadnji številki smo poročali, v Volitve za splošni zbor bodo v ne, katerih volilnih enotah bodo nado- deljo 22. februarja, za zbor proiz-mestne volitve v Občinski ljudski vajalcev pa v ponedeljek, 23. febru. odbor Kočevje, danes pa o kandi- arja. tivni plan. 100 kg, ki imajo najboljšo- ceno. Pitanje in vzreja naj bi se organizirala v zadružnem sodelovanju, to je v kooperaciji. Tudi o izboljšanju travišč imajo bi začeli s proizvodnjo premoga 300 , . '_ tien* ton letno hodo morali inv«. Plan na P»d,a9l kooperacije. Na podlagi predvidene proizvod- tisoč ton letno, bodo morali inve- nje premoga ter delovanja nekate- stirati v tem letu skupno 138,642 rih novih ‘ ekonomskih instrumen- tisoč din. Samo za glavni vpadnik PREDAVANJE NA RUDNIKU Glavno težišče dela v zimskem datih za občinske odbornike v teh enotah. Za območje mesta, desna stran od glavnega mostu do Dolge vasi, tov se predvideva, da bo znašal v bo potrebno nad 65 milijonov din, času rudniške »Svobode« je Izobra-letu 1959 družbeni bruto produkt za novo separacijo nad 61 milijonov ževanje delavcev, predvsem pa no-— realizacija 772,660.000 din kar je din, za železnico pa 11,393 tisoč din. vodošlih. V januarju so začeli s več kot lani. Zaradi V tej veliki investiciji bodo znašala ciklusi predavanj s politično in stro-dosežen lastna sredstva rudnika nad 27 mi- kovno tematiko ob predvajanju oz-lijonov din, ostala sredstva pa bodo kih filmov. Predavamo so štirikrat mesečno v popoldanskem času v ša-Progmm nabave opreme za rudnik bovški sobi v rudniški restavraciji. za 8,1 odst. povečane proizvodnje bo PORAST .. _ Izvršni svet LRS je pripravil za ,____________ ,---------- kandidira LADO TROHA, z Reške 5; prihodnje zaSedanje Ljudske skup- tudi večii čisti dohodek, ki bo v za območje mesta, Seškov in Kolo- geine lrS obsežno poročilo za pre- primerjavi z lanskim letom večji za črpali iz posojila, dvorski teren, kandidira MILAN tek,Q leto Med številnimi podatki, 6.4 odst., osebni dohodek iz čistega Program nabave ARKO, iz S očkove 10; za območje ^ ..^ ngva.a poročilo, je zlasu po- dohodka pa sc bo povečal za 4,5 od- govori, da bodo v lotu 1959 nabavili Za nrVade in nove delavce so taka naselja Šalka vas, IVAN JERMAN, udarjti ugotovitev, da se je lani stoikov. osnovna sredstva v višini 40,655.000 predavanja več kot potrebna? Na rudar iz Šalke vasi; v volivni enoti skupnj narodni dohodek Slovenije Plan investicijske izgradnje rud- dinarjev, vasi: Nova sela, Delač, Čolnarji, povega] za 8 do 9 odstotkov. Proiz- nika za leto 1959 govori, da bodo Dren, Lipovec, Rajšele, Zapuže, Ko_ vodn;ja v gradbeništvu se je pove- v glavnem nadaljevali investicijska podjetja, niso pozabili tudi na dru stel, Maverc in Žaga pa MIHA DE- ggla zg odstotkov, v kmetijstvu dela nri rekonstrukciji, obnavljanju za 12 odstotkov, industrijska pro- tehnično in fizično dotrajanih os- sedaj šoli LAČ, uslužbenec, Ljubljani. Za nadomestne volitve v zbor proizvajalcev pa kandidirajo: V enoti Kemična-Elektro-Kočev-ski tisk, RUDI GRUDEN, tehnični vodja podjetja »Elektro«; v enoti gradbenega podjetja Zidar 1. MAR_ TIN NOVAK s črnomaljske ceste 7, 2. BRUNO CIGLIČ, Trg svobode 1 in 3. DOMINIK TROBENTAR s Črnomaljske c. 11; v volivni enoti Avto, Železniška postaja. Podjetje za vzdrževanje proge in Pošta, kandidirata: 1.' RAJKO HVALA iz Kolodvorske 7, 2. ALOJZ KOJEK z Brega 25, v volivni enoti Vodovod, Komunala, Stanovanjsko skupnost. Klavnica, Kino, Kovaštvo, Klepar, stvo, Pleskarstvo, Mizar, Modno kro-jaštvo. Splošno kroiaštvo. Žensko krojaštvo. Mesnica Predorad, Dam. ski salon, Tapetništvo, Čevljarstvo in Fotolik pa kandidirata JOŽE PIRMAN z Reške 2 in LEON URH s Trga svobode 21, Kočevje. njih se bodo vsaj v glavnem sezna-Ko so sestavljali družbeni plan nUi s pohtično-družbeno problematiko. strokovna nredavama pa jim ge stvari. Za osebno, higiensko in bodo oomanala, da se bodo prej se-tehnično zaščito dela bodo izdali znanili s svojim delom in delom ru<$- izvodnja pa je narasla za 7 odstot. novnih sredstev in stanovanjski iz- skupno 6,670.000 din. nika. Skoro 6 milijonov Bagri so v veliko pomoč rudarjem Člani sveta za zdravstvo pri ObLO Ribnica so se lani sestali devetkrat. Obravnavali so personalna vprašanja v zdravstvenih ustanovah, zdravstveno-prosvetno delo v obči. ni, o minimalnem programu za zdravstveno varstvo žena, otrok in šolske mladine, organizacijo preventivne službe in drugo. Svet je precej storil za ureditev preventivne službe na sploh, uredi, tev patronažne službe, razpravljal je o razširitvi Zdravstvenega doma. Na sejah je bilo večkrat na dnevnem redu vprašanje cen zdravstvenih storitev. Najbolj pereče je vpra. sanje sanitarne službe v občini, ki je v mrtvilu, to pa zato, ker primanjkuje strokovnih moči. Lani je bilo za socialno varstvo odobreno 5,900.000 din. Največ denarja je bilo izdanega za socialne podpore — 1,320.000 din, potem za oskrbnine za mladoletne v domovih, za šo'ske mlečne kuhinje, žrtve fašističnega terorja itd. Že iz tega, kar smo navedli, se zrcali skrb ljudske oblasti za tiste ljudi, ki so najbolj potrebni pomoči. KNJIGE ZA RUDARJE Ljudska knjižnica na Rudniku razpolaga z okrog 1.500 knjigami. Rudarji in drugi delovni ljudje na Rudniku radi posegajo po knjigah — obisk v knjižnici je zelo dober. Dobra knjiga vzgaja in plemeniti človeka, zato rudniška knjižnica opravlja pomembno vzgojno delo. 40 let zgodovinske poti S šestojanuarsko diktaturo leta 929 je biia ukinjena še zadnja tro-iica svobode v stari Jugoslaviji, azpuščene so bile vse organizacije, avladali so pendreki in puškina opita. Z gospodarsko depresijo, ki e zajela svet, se je socialno stanje elavstva kakor tudi malih in sred-jih kmetov močno poslabšalo. In-ustrijalci so odpuščali delavce, za-irali svoje obrate, banke so usta-ile izp'ačilo vloženih prihrankov a e nadalje neusmiljeno zahtevale bresti od svojih dolžnikov. Mala adustrija in obrtništvo ni moglo oravnati svojih obveznosti do bank, ato je šlo v konkurz, njihove obra-e pa so pokupili kapitalist čni mo. otci in banke. Procesije brezposel. lih delavcev so se vaMle po cestah z kraja v kraj in iskale dela in :ruha, katerega pa ni bilo najti ni- delavske deputacije v Ljubljano in Beograd so končno dosegle, da se to ni zgodilo, pač pa se je obratovanje v kočevskem rudniku jako omejilo. Od 1200 zaposlenih rudar, jev v rudniku po prvi svetovni vojni jih je ostalo v letu 1931 le okrog 80. Toda tudi ti so delali tedensko le po dan ali dva. O tem nam priča naslednji SEZNAM delavskih šihtov za mesec april 1936 v rudniku Kočevje TPD. 1 Ahac Franc 2 Čolnar Pavel 3 Hren Jernej 4 Jajtič Ivan 5 Maconi Ivan 8-4—8 8.4—8 8.4—8 — Bil bolan 8-4—8 er. Trboveljska premogokopna družba grozila! da bo po-'o'noma ustavila ■lo v rudniku v Kočevju. S tem je ožila brezposelnost novim stoti. im rudarjev s še več družinskimi nni. To bi bil za rudarje še hujši larec, zato ker so ostali na n'dnlku daril z več C'ansk'mi družinami, ■r so se rudarji z manjšimi dt-uži-iml že preie odselili v Belgijo, ilandijo in druge države. Številne 1-0 1-6 1-4 1-5 1-6 itd. Skupaj navaja seznam 83 delavcev. Kako je preživljal rudar z zaslužkom 8 delovniE dni na mesec sebe. ženo in 6 otrok, si lahko mislimo. Nič boljše se ni godilo malim In srednjim kmetom. Za njihove pridelke ni bilo kupcev. Zato niso mogli plačevati obresti od svojih dolgov niti davkov, katere so neusmiljeno Izterjevali. Po vaseh je pel boben. Izterjevalci davkov so neusmiljeno rubili kmečko premičnino, predvsem živino in jo odvažali. Večkrat le pri. šlo do fizičnih spopadov med kmeti in davčnimi izterjevalci, katere so veti'o spremljali orožniki. Beograjska vlada je uvidela, da tako stanje ne bo moč več dolgo zdržati. Zato je izšel zakon o društvih, shodih in posvetih, objavljen v Službenem listu kraljeve banske uprave Dravske banovine, dne 3. oktobra 1931 št. 403-60, s katerim so zopet dovoljena nekatera društva in zborovanja. Komunistična partija je videla vse to trpljenje delovnega ljudstva, za-' to je skušala, čeravno močno oslabljena v strogi ilegali, temu o d pomoči. To naj potrd naslednji akt. Zandarmaniska stanica Kočevje Pov. Br. 472 25. junija 1933 god. v Kočevju Dvomesečno poročilo o gibanju komunistov na reonu ove Staniče. Sreskemu načelstvu v Kočevju. Na osnovi tamošniega naloga pov. No. 67. od 19. I. 1933 god. dostavljam sledeči izveštaj: 1. Na reonu ove Staniče živi tem časom 9 komunista odnosno komu. ni zrna sumi j vih lica ko ji se vodi u evidenci ji. 2. Od navedenog broja jeste jedan opasan i to: Erkar Ivan iz Brega br. 12. opština Stara Cerker, srez Ko-čevie. Istemu je od strani tamošniega nače’stva zabranjeno navušta. ti svni rodni krai, a od Strane ove stenice se vod’ nad istim ntenzivni nadzor, te se mu s tem sprečava svaki protidržavni rad. 3. U internaciji se ne nalazi ni jedan komunist, a u zatvoru se naložita rad suma komunizma radnika Ore'ek Ivan i Kralj Vinko oba iz Kočevja. 4. Od u evidenci ji vod jenih se nalazi ni jedan u inostranstvu, več so svi na svojim običnm boravištima u naši državi. Prednie predlagamo s molbom za nad’ežnost. Komandir Zand. stanice nar. vodili. klase Matevž Sojer l. r. Že v decembru leta 1933 so bili po mestu Kočevju in okolici raztreseni letaki, p:sani v slovenskem in nemškem jeziku: čitaj in daj naprej! Proletarci vseh de*el, združite se! ZAHTEVAJTE KOLEKTIVNO POGODBO Tekstilni delavci in delavke v Ko-čeviu niso b kot moški, zakai 'nozemci bo'ie kakor domačini. Če bo vsak od Vas šel v Pisarno in to zahteva’, ga bodo reduciran. To morate nastopiti vsi skupaj za skuvne interese, za skupno KOLEKTIVNO POGODBO/ Borite se zanjo res enotno, ne glede na politično prepr Čanje. Zato morate izvoliti iz svoje srede poseben AKCIJSKI ODBOR, ki naj vodi pogajanja za kolektivno pogodbo. Če pa ne bodo kapitalisti ugodili Vaš m zahtevam STOPITE V ŠTRAJK Zvežite se v ta namen z vsemi brezposelnimi in kmeti v okolici in v Kočevju, da nam pomagalo v skupni borbi. Ne‘verujte ne fašistom ne kler ka’cem in pravtako ne social-patriotom! Pod vodstvom Komunistične partije Jugoslavije stopit« vsi v enotno borbo z zahtevami: ZA ENAKO DELO ENAKO PLAČILO! ZA KOT F.KrIVNO POGODBO/ PROTI VSAKEMU IZKORIŠČANJU! ZA KRUH IN DELO! Mestni odbor Komunistične stranke Jugos’aviie v Kočevja v decembru 1933 Srezko načelstvo v Kočevju je bilo Iznenadeno nad to drznostm komunistov. Saj je žandarmerijska postaja v Kočevju dne 25. 1. 1933 Vf pod št. 471 poročala Srezkemu načelstvu med drugim tudi tole: Na reonu ove stanice živi tem časom 9 komunizma sumljivih oseb, katere se od strani tuk. žand. stanice nadz’ra in se 1!m sorečava vsako prottdržavno de’ovanie. Sku'a’o je na vsak nač n izslediti storPce. Zato je izvršilo številne poizvedbe in zasliševn'0 osebe, ki so bile osumljene komunizma. (Se nadaljuje) (Dattttilu Iffortniki Težnja vseh partizanskih dru-Itev je, pritegniti čim več delovne mladine v svoje vrste. Partizanu Kočevje se je to v precejšnji meri tudi posrečilo. Ustanovitev „Obanske zveze za telesno kulturo" Vse priprave za ustanovitev Ob- državljanov, mladine in starejših ter V kratkem smo navedli glavne činske zveze za telesno kulturo v jim v društvih zagotoviti metode in smernice dela »Občinske zveze za te-občini Kočevje so že tako napredo- oblike dela, ki bodo dovolj široke in lesno kulturo«, da bodo tako tudi vale, da bo v začetku meseca marca pestre ter prilagojene potrebam in občani in širša javnost v splošnem že ustanovni občni zbor. Priprav- željam glede na spol, starost ter seznanjeni z važno in potrebno vlo- IZ DELA NAŠIH DRUŠTEV Naloge NK „Rudar“ Ena poglavitnih nalog, s katero letošnji sezoni, ustanavljanju novih se bavi NK »Rudar« na področju sekcij poleg nogometne in gradnji rudniških naselij, je vključevanje čeprav preprostih vendar pa prepoi- ljalni odbor, v katerem so zastop- poklic in na krajevne posebnosti, go te zveze in nujnosti njene usta- rudarske in delavske mladine v nje- trebnih športnih naprav. Ob dejstvu. niki vseh telesnovzgojnih društev v Osnovno sredstvo vzgojne dejavno- novitve. občini in je pri TVD Partizan Ko- sti so vse oblike' in vrste telesnih Socialistična zveza čevje, je s predstavniki občinskih vaj, razen tega pa skupno delo, iz- organizator teh občinskih zvez da- čevje. Ta misel, pogojena v zaključ- poleg kulturnega izživljanja v »Svo- odborov SZDL in sindikata pregledal leti, taborjenja, tekmovanja in po- la veliko tez za delo, o katerem bo- kih lanskoletnega kongresa telesne bodi« nimajo možnosti telesne vz- vse možnosti v občini in prišel do dobno. Sleherna vadba pa bo mora- mo podrobneje razpravljali že na kulture v Beogradu, dozoreva v vseh goje, je »Rudar« kot športna orga*- zaključka, da je taka zveza nujno la biti v skladu s splošno veljavnimi ustanovnem Občnem zboru zveze, članih društva, pa tudi prebivalcih nizacija poklican, da ne samo vklju- potrebna, dasiravno trenutno še ni načeli sodobne telesne vzgoje, zlasti Na občnem zboru zveze bosta dala Kočevja in rudniških naselij, ki jim čuje nove nogometaše, temveč usta- toliko raznih telesnovzgojnih dru- z načelom vsestranosti in zdravst- podrobna poročila tov. Tone Čuk, je telesna vzgoja mladine zlasti pa navija nove športne sekcije, ki naj štev. Prvenstvena skrb zveze bo, da vene usmerjenosti. predsednik Partizana, konkretne na- delavske, pri srcu. bo dajala pobudo za ustanavljanje občinska zveza za telesno kulturo loge zveze za bodoče leto in tov. novih društev in aktivov pri čemer bo odrejala oblike in načine tekmo- Arko Andrej, podpredsednik Parti gove vrste — zaradi odročnosti te- da živi v rudniških naseljih in sam-je kot idejni lesnovz"ojnih naprav v mestu Ko- skem domu nad 200 mladincev, ki vključujejo poleg nogometašev tudi Upravni odbor društva je na zad- mladince s smislom za druge vrste njih sejah, ki so posvečene pripra- športov. JANEZ HOČEVAR je vidnejši predstavnik obrtniške mladine v društvu. Kot mizarski pomočnik najde vedno toliko časq, da se redno udeležuje vsega društvenega življenja kakor tudi društvene telesnovzgojne vadbe. Je vnet nogometaš in igralec odbojke. Posebno značilno je zanj, da se bavi po težkem delu redno z igranjem badmintona. Skrbno pomaga pri organizaciji in uvajanju te nove panoge športcj, ki je zajela v badmintonu precejšnji krog igralcev. Hočevar se udeležuje vseh vaj in tekmovanj v badmintonu doma in v republiškem merilu, kjer doseže vedno dobre uspehe. Njegova velika zasluga je prizadevanje za razvoj tega športa, v katerega se vključujejo tako dijaki kot industrijski vajenci. Obenem pa se vzgaja ne le sam kot športnik temveč tudi kot mlad organizator, ki bo društvu in telesni vzgoji kraja še v veliko korist in pomoč. bo morala paziti na to, da se bo vanja za SVOje področje. Skrbeti bo zana, splošni pregled telesne vzgoje vam za letni obračun dela, zlasti Skromne načrte društva prerašča- ustanavljanje novih osnovnih orga- mora]a za t0| (ja bodo tekmovanja no kongresu posebno še v naši ob- ............. ' ‘ nizacij usmerilo tja, kjer se ljudje prostovoljna in bodo zajela čim širši čini. v glavnem zbirajo, v tovarne, pod- ikrog Osnovni cilj takega tekmova-jetja, šole, stanovanjske skupnosti nja' pa bodo morala biti zdrava za->td. bava, pravilna vzgoja, navajanje k Glavne naloge zveze bodo, da bo (disciplini in vzdržnosti itd. Kvali-skrbela preko včlanjenih organize- teta športnih dosežkov pa se mora cij za vzgojo in zdravje ljudstva ter organsko razvijati iz osnov množič-za večjo delovno sposobnost in ob- n()sti. Zveza bo morala skrbeti tudi rambno moč državljanov, pri čemer za vzgojo strokovnih kadrov, ki bo-bo morala upoštevati načelo zdrav- do morali vzgojeni po socialističnih stvene usmerjenosti, praktične upo- načelih telesne vzgoje. V principu rabnosti, množičnosti in vztrajno- morajo biti amaterski. Zveza bo tu-sti. Zajeti bo morala kar največ ji skrbela za pravilni razpored in _____________________________________ uporabo razpoložljivih telesnovzgojnih objektov. Dajala bo vspodbudo TURNIR V KOČEVSKI REKI za gradnjo novih igrišč in telova- V počastitev 40-Ietnice KPJ, se je dišč, pri čemer bo treba upoštevati 1. februarja letos začel šahovski predvsem načelo množičnosti. Zveza turnir v šahovski sekciji DPD »Svo- bo tudi razdeljevala društvom sreti- ŽENE IN DEKLETA! Kuharski tečaj se prične 2. mar- razpravljal o bodočem delu in širo- j0 dejanske potrebe. Iz lastnih sred-kih nalogah, ki čakajo društvo v stev in s prostovoljnim delom nameravajo člani »Rudarja« zgraditi v bližini novega Rudarskega doma igrišče za mali rokomet in košarko. Z nabavo rekvizitov za namizni tenis poskušajo zbuditi interes za tekmovanje tudi v tej disciplini. V spomladanskem delu tekmovanja nameravajo vključiti v nogometu kar tri moštva. Program nogometnega tekmovanja je poleg obveznega dela izredno pester. Z gostovanji, zlasti v rudarskih revirjih, se bodo člani NK »Rudar« ne samo spoznali s tehniko igre tovariških moštev, temveč navezali z njimi tovariške in športne odnose, poglobili smisel za pošteno tekmovanje in odpirali vrati rug Im športnim društvom Ob lanskem turnirju rudarskih nogometnih moštev v Kočevju ZBOR FILATELISTIČNEGA DRUŠTVA KOČEVJE lulllu v ij-Liia-M-T__ - - _____0~_______________ ix - . tB amgim športnim društvom iz boda« Kočevska Reka,; trajal bo do stva, ki jih družba daje na razpolago ca ob 18. uri v prostorih »KRPAL- Prejšnji mesec so imeli kočevski. Slovenije. JSssss IMI Mii SHH manu zasedli prvo polovico mest. dotok sredstev za vrhunski šport, bo trajal 6 tednov - tnkrat teden- ^astitev 40. obletnice KPJ priredili qometno9 tekmq0vanje rudarskih m<^ pridobe naziv igralca IV. kategorije, Zveza bo morala tudi izvajati koor- sko. 'f razstavo znamk- Ljubi- ~tev Slovenije Že preteklo leto je prvoplasirani na turnirju pa dobi za Jinacijska vprašanja za delo vseh p 0 20 R ; tell' ®l b?do. labko gledali znamke noqometnj tgrnir št£ih mo3tev op^_ nagrado šah. osnovnih organizacij ter pomagati Slike za potna dovoljenja, legiti- Jugoslavije in drugih držav. Teza- tortno iavnost Kočevia ŠS Kočevska Reka je bila pred društvom pri njihovem delu in is- macije, naredim v dveh^ urah! ve pa imajo s sredstvi, imajo namreč °! kratkim ustanovljena. V tem krat- kanju novih oblik v skladu z načeli, kem času je pokazala, da bo kaj kj j j h je odobril kongres fizične kmalu postala močna borbena sku- kulture v Beogradu, pina. skoro prazno blagajno, izvedba raz- rudai;skib rev!lr-iev iz ye’e.njf> KOLEDAR Sobota, 14. februarja — Valentin Nedelja, 15. februarja — Jordan Ponedeljek, 16. februarja — Danilo Torek, 17. februarja — Silvin Sreda, 18. februarja — Dragoslava Četrtek, 19. februarja — Miro Petek, 20. februarja — Leon spodinja s Hriba 33 — deklico Marijo. DRAGA Rodili sta: Žurga Mira, gospodinja jz Podplanine 20 — dečka Franca in Janeš Julka, gospodinja iz Podpreske 15 — dečka Bojana. SPOMINSKI DNEVI Od 19. do 20. februarja 1944. leta KOSTEL Rodila je Ložar Marija, gospodinja iz Zapuž 2 — deklico Marijo. » b" V Črnomlju pr»o »rf*. Slovenskega narodno osvobodilnega |z Cailj, ,„ke 26. star 80 sveta. i -V 19. februarja 1922. leta je v Za- let- ZAHVALA stave pa zahteva precejšnje stro- 2a.9°Lia in Hrastnika, toda letošnje "H™: EmEHE KAROLINE ILC Ijeni Andrej Arko, Miroslav Hadžič, st^a. de|avskih športnih društev in rojene Mihelič Ivan Kirm, Janez Levstek, Viktor rudarskih revirjev Slovenije, iz Sodražice št. 141, se zahvaljuje*. Ožura in Alojz Skender. Naslov dru- Upravni odbor NK »Rudar« bo v mo vsem za izraženo sožalje in šte- štva: Filatelistično društvo Kočevje, bodoče posvetil v prostorih letos Vilno spremstvo na njeni zadnji poti. tajnik Ivan Kirm, Kočevje, Trg Svo- otvorjenega’ Rudarskega doma po-Mož Anzelm, sin Stane, hčere bode l-III. ' sebno pozornost tudi ideološki vz- Draga, Marija, Vida ter vnuki in SESTANEK V KOČEVSKI REKI goji svojega članstva. Poleg razgo-vnukinje in ostalo sorodstvo. V nedeljo je bil v Kočevski Reki vorov o športu in teoretični športni Sodražica, Ljubljana 8. febr. 1959. prvi sestanek AMD Kočevska Reka vz9°ji bo svoj čas posvečen moralni v tem letu. Predsednik društva je vzgoji in pomenu 40. obletnice KPJ. ZAHVALA najprej pokazal dohodke in izdatke Delavski mladini, ki je bila v pred- vsem, ki ste sočustvovali z nami, društva od ustanovitve do zdaj. vojni Jugoslaviji zapostavljena, gre 21. in 22. februarja slovenski film darovali vence in spremili na zad- Na tem sestanku so bile volitve v novi Jugoslaviji vsa pozornost. »Kala«. nji poti, našega dragega moža, očka, novega odbora. Izvolili so pet članov Če bo »Rudarju« uspelo uresničiti SODRAŽICA: 14. in 15. februarja brata in zeta V upravni odbor in dva v nadzorni velike naloge, je upravičeno uvrstiti italijanski film »Slovo na postaji«, JOŽETA TANKA odbor. ta marljivi športni kolektiv med tl- 21. in 22. februarja amer. barvni iz Vinic, se prisrčno zahvaljujemo. sklenili so, da bodo povečali šte- ste kolektive, ki jim niso mar le film »Rdeče podveze«. Posebna zahvala gasilcem in duhov- vilo članstva jter da bodo začeli z trenutni uspehi temveč zdrav te- LOSKI POIUK: 15. februarja slo- niku za poslovilne besede ob od- novim tečajem. Za drugi tečaj je lesni in duševni razvoj rudarske venski film »Ne čakaj na maj«, prtem grobu ter vsem, ki so nam iz- ze sedaj nad 20 kandidatov. Nil mladine K F 22. februarja franc, film »Stopni razili sožalje RIBNICA: 14. in 15. februarja francoski film »Primer dr. Laurenta«, DOLENJA VAS V Ljubljani sta se poročila Ora-žem Rudolf, gozdarski tehnik iz Do_ * lenie vas. 3, star 27 let in Zbašnik «*-*• po*«***'« grebu začela izhajati »Borba«, glasilo KPJ. 20. februarja 1937. leta je bila v ka političnih jetnikov Dofenje vasi 16, stara 23 let. Meseca februaria 1944. leta je bil "... . ^ 7 nncrv> V Ajdovcu pri Žužemberku prvi se- Rodlh r1?'.,0 ® ~ J rilkiirn An’ stanek četnih, bataljonskih in bri- din'a z Rraklt"‘ceM3a6r.7 dak“C°,fn": gadnih sekretarjev SKOJ iz enot na dre-l° in Levstlk Mar,ja' 9°spod.nja šče za služinčad«. VELIKE LAŠČE: 14. in 15. februarja ameriški film »Upornik«, 21. in 22. februarja japonski barvni film »Vrata pekla«. DOBREPOLJE: 14. In 15. februarja franc, barvni cinemascopski film »Sakramenska trklja«, 18. februarja ameriški film »Dama s ka_ Žalujoči: žena Pavlina, sinovi Jože, Alojz in Janez, hčerka Marinka, brat Janez, sestri Ivana in Francka, družina Kozina in ostalo sorodstvo. iZfz Smelt in tLabla volja DOBROSRČNOST SPOVEDNIK: Radujte se, zakaj jutri boste že prepevali v raju ... RAZBOJNIK: Če se vam to tako pa področju »Ljubljanske polirajine«; vodil ga je Rato Dug on j ič, org. sekretar CK SKOJ. GIBANJE PREBIVALSTVA KOČEVJE Poročili so se: Janežič Julij, av- ski barvni cinemascopski film »Don Kihot«. PONIKVE: 20. februarja amer. film iz Dolenje vasi 50 — deklico Olgo. »Dama s kamelijami«. Umrla' je Čampa Marija, preužit- KOČEVSKA REKA: 14. in 15. febru- karica iz Prigorice 81, stara 79 let. DOBREPOLJE Poročili so se: Adamič Anton, kmetovalec iz Kompolj 123, star 29 let in Babič Milena, kmečka delav-tomehTnik Iz Kočevske Rekelli s“tar ka iz Bruhanje vasi 20 stara 20 let. 28 let in Simonič Antonija, delavka Rab d Anton' k™etova |c 'z Iz Kočevske Reke 26, stara 27 let; rice 29, star 30 let in Šuštar Man-Ožbolt Mirko, rudar z Mahovnika 5, .K kmečka delavka iz Bruhanje va-star 23 let in Bohte Marija, delav- s* ^8, stara 27 let. ka z Mahovnika 5, stara 23'lef Žvab Rodile so: Bukovec Ivana, učite-Franc, ključavničar \z Kočevja, Trg liica iz Ponikev 38 — dečka Srečka, Svobode 21, star 24 let in Ivanetič Francel.i Marija, gospodinja iz Ma-Dragica, krojaška nomočnica iz Ko- vas‘ 34 — deklico Jožefo, Bač-čevja, Trg 3. oktobra 13, stara 22 nik Fračiška, gospodinja v Pri cerk-let; Žagar Viljem, kmetovalec iz vi 15 — stru9e ~ deklico Vlasto. V Štalcarjev 8 in Curel Neža, gospo- ljubljanski porodnišnici pa so rodile: dinja iz Kaptola 2; Kajfež Anton, Hočevar Marija, gospodinja iz Male delavec iz Kočevja, Rožna ul. 22 in vasi 19 — dečka Janeza, Mramor Corel Marija, gospodinja iz Kap- Ljudmila, gospodinja iz Predstrug 7 tola 3, deklico Stan'slavo, Strah Marija, Rodile so: Meserko Ivana, delavka 9°s??dinja iz Kompolj 41 - deklico Iz Kočevja, Roška c. 31 - deklico ^"^• Pupelj Marija, gospodinja iz Ivanko; Zemljič Neža, delavka z “e*“‘ 1 ~ d=klico Jano in Danski10 ~ ^a fvgusta. V ljub- [etf_ dekk^Ano' * H°ČeV' Zaajc kFraSr go poDdinja° FkL S0: Ma-Ua. rojena čevja. Ljubljanska c 20 - dečka Brodnik' Preuzitkarlca s Ceste 65, Franca, Kastelic Zdenka nameščen- st:,ra 72 'et' Sadar Jozefa' roj. Poka iz Dolge vasi 70 — deklico I iu- tokar, socialna podoiranka iz Doma bico, Klenec Marija iz žel in _ de- P°ditka Ponikve, stara 72 let, Pla- klico Alenko, Šafar Frančiška o o- ninc Antonija, roj. Grižan;č, upoko-snodinja iz Moztia lo — dečka 1enka iz Doma počitka, Ponikve, sta-Zdravka, Jurci Marija, gospodinja ra let in Dernuljc Jože, kmetova-Iz Kočevja, Podgorska ul. 17 — de- lec iz Lipe 11, star 74 let. klico Vesno, Martinčič Marija, iz Novih Ložin 7 — deklico Slavko, Fab- KINO ________ jan Mariia Iz Kočevja, Tomšičeva ul. JADRAN, Kočevje: od 13. do 15. fe- . . 10 - dečka Miroslava, Škufca Tonč- bruarja angl. barvni film »Človek, m ki je ljubil rdečelaske« ter ameriški barvni film »Hondo«, 18. in PREKLIC Preklicujem žaljivke, ki sem jih ar,a amensK, mm »Dama s Ka- 'zrekel Proti Dečeko Angeli gospo P^etn° zJk ba P°JdRe namesto «. » K SnIk"p*T«i m6ne ZANESLJIVO ZNAMEN3E nične in ji kaj takega ne bom več očital. Levstek Leopold ml., delavec, Gor. Ložine št. 11. _*___ Preklicujem, da bi Jelenovič Vlado iz Dolge vasi št. 35 nasilno prišel v moje stanovanje. Tudi obža- arja ameriški film »Houdini«, 21. in 22. februarja amer. barvni film »Lahko je ljubiti«. FRANCE: Naš pes čedalje slabše sliši. JAKA: Kako pa to veš? FRANCE: Ker ne laja več, kadar sosedova žena poje. MODERNA MLADINA MATI vedno s fantki igraš. ANICA: Ampak mamica! Čim večja sem, tem rajši jih imam. MESTNA DEKLETA ZINKA: Ali si že videla kako lepo verižico mi je dal moj Lojze pri zaroki? MICI: O, že! Lani sem jo nosila nekaj tednov jaz ... PRODAM Ugodno prodam globok otroški voziček. Vprašati na Rudniku 11, Tako si že velika, pa se še Kočevje. OSILNICA: 15. februarja ameriški ^ujenli da sem ga kasneje enkrat film »Sedem nevest za sedem u(jari| in se njegovemu očetu Ni-bratov«, 22. februarja amer. film kojajU jelenoviču iz Dolge vasi št. »Nežni 3k0r(lI.«* Ctonni1 cvnipna cina vg PREDCRAD: H. I„ 15 M™J. S3 TS ameriški film »Tajinstveno močvirje«, 21. in 22. februarja »Na-nuk s severa«. BROD NA KOLPI: 15. februarja ruski film »Dvoboj«, 22. februarja Kordiš Franc, avtomehanik Dolge vasi št. 5, p. Kočevje ČESTITKE Dragemu bratu Matiju Delač v nad Hirošimo«. japonski film »Atomska bomba Clevelandu! Iz Tvoje lepe, rojstne Kostelske doline, Ti pošiljam vroče čestitke k Tvojemu godu, ki ga boš slavil 24. februa^ia v krogu svoje družine. Želim Ti, da bi v veselju in zadovoljstvu preživel še dolgo let! Tvoj brat Ivan Delač z družino in ostalo sorodstvo. PROSLAVA PREŠERNOVEGA DNE V počastitev kulturnega praznika — Prešernovega dne priredi MKUD Matej Bor na gimnaziji Kočevje v torek, dne 17. februarja ob 20. uri v Šeškovem domu v Kočevju akademijo Program izvajajo dijaki gimnazije in obeh osnovnih šol. Vstop prost. Vabljeni! DEŽURNE TRGOVINE Dežurno službo imajo: v soboto, 14. februarja, od 8. do 12. ure in od 14.30 do 17.30 ure, trgovina »Oskrba«, Ulica Jožeta Šeška. V soboto, 21. februarja, ob istem času oa ima dežurno službo trgovina »Potrošnik«, Reška cesta. ka, nameščenka iz Kočevja, Trg svobode 2 — dečka Silva, Horvat Angela iz Žel in 14 — deklico Angelco. Kambič Mirija, gospodinja iz Kočevja, Rožna ul. 24 — deklico Vlasto in Štaidohar Fran lica iz Kočevja, Trata 12 — deklico Roziko. LOŠKI POTOK Rodili sta: Debeljak Pavla, trgovski pomočnica iz Malega Iona 14 — dečka Janka in Knavs Danijela, go- tiska ČZP »Kočevski tisk« v Kočevju. Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Matij« 19-f ebrua r j a' ‘ a m er*i šk i' ^ Hi' m ^ »Pu - Cetjn*ki ~ *" Upre’1 v Kočevju, Ljubljanska cesta 14 a, 22„„^ria i tal i ja nsk 1 'b a rvri i cL naprej. Za Inozemstvo je 800 din, oziroma 2.5 ameriškega dolarja Tekači račun 6QC-713 1-265 pri KB, podružnica za Kočevje. — PoStnina plačana r gotovini, — stolovjčine v Burmi«, od 20. do nemascopski film »Možje in vol kovi« ter ameriški barvni film »Ujetnik dvorca Zenda«. SVOBODA. Rudnik: 14. in 15 februarja jugos'ov. film »Suknjič«, 21. in 22. februarja amer. 'film »Vicend v Verdorfu«. Ljubemu atu Matiju Jakšiču iz Slavskega laza želi vse najboljše za njegov god hčerka Ančka iz Nemčije. Mami, sestrama Micki in Tilki pa lep pozdrav. * Dragemu bratu in ujcu Matiji Kajfežu v Clevelandu, ZDA, želimo za god vse najboljše! Sestra Ana Šter ter nečakinje Mimi, nežka in Ivanka z družinami. • Ljubemu in skrbnemu atu Jožetu Moharju iz Malega Iona želijo za njpnov rojstni dan vse najboljše in kličejo na mnoga leta! Hvaležni hčerki Tončka in Ivanka z družino ter sorodniki Kačevl, Knavsov!, Požunovi in Grmovškovi. • Našima dragima in vzornima staršema TFRFZTJT IN FRANCU ŠILC iz Zamosteca iskreno čestitajo ob 30 letnici skunneoa življenja in jima žel Ho še mnooo zdravih let hvaležni otroci: Tone. Franjo, Ivan, Danilo, Anica in Rezika. EKSPOZITURA DRŽAVNEGA ZAVAROVALNEGA ZAVODA V KOČEVJU Državni zavarovalni zavod — DOZ, podružnica Novo mesto, obvešča cenjeno prebivalstvo, da posluje od 1. II. 1959 dalje ekspozitura DOZ v Kočevju. Uradni prostor je v zgradbi Občinskega ljudskega odbora, priti'čje levo, soba št. 11. Vse informacije dobite med uradnimi urami vsak petek in soboto od 8. do 15. ure osebno ali po telefonu št. 262. Obveščamo Vas, da delajo na mestnem področju Kočevja s edeči zastopniki: Tov. ZADNIK FRANC, Rožna ul. 27 — za vse vrste imovinskih zavarovanj (požar, vlom, zavarovanje živine, samostojne nezgode itd.), tov. ŠMALCELJ PETER Trg svobode 27, STARIČ IVAN, Gorenje 3 in KNAVS IGNAC, Mestni log 2 — vsi trije za vse vrste življenjskih zavarovanj. Vodja organizacijske enote Kočevje pa je tov. ZIDAR IVAN, ki posluje med uradn mi urami v pisarni ekspoziture. Državni zavarovalni zavod Vam priporoča, da sklepate zavarovanja pravočasno, ker Vam more prinesti vsako odlašanje usodne posledice. Za nizko premijo Vam nudimo naslednje vrste zavarovanj: zavarovanje proti požaru, vlomu, komb'nirano zavarovanje stanovanjskih premičnin, ki združuje poleg požara in vloma tudi nezgodno zavarovanje zavarovanca in tretjih oseb, zavarovanje živine proti poginu in zasilnemu zakolu, zavarovanje avtomobilov in motorjev, nezgodno in življenjsko zavarovanje s posebnim ozirom na Vaše želje, potrebe in Vaš interes. DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD PODRUŽNICA NOVO MESTO 43 novic n POSREDUJEJO Imamo kleti pod Grčmarjevo hi-Io. Ti imajo hudega psa, ki je sicer privezan, vendar doseže do •rat moje kleti. Sama se ne upam » klet. le večkrat sem prosila, da bi psa na krajše privezali, pa tega nočejo storiti. Kaj naj naredim? č. M., Stari log Opozorite lastnika psa, da Vam omogoči neoviran dohod do kleti. Če bi tega ne hotel storiti, zaprosite organe LM, ob priliki, ko pridejo v Stari log, da ga oni opozorijo in če bo še njim odklonil, ga bodo prijavili sodniku za prekrške, psa pa pokončali. XXX Po vaseh pa tudi drugod, kjer to razni uradni napisi, je še vedno napisano OLO Kočevje, čeprav okraja Kočevje že skoro dve leti ni več. Ponekod imajo ta naziv celo na uradnih žigih, lig občinskega komiteja ZKJ ima še vedno napis »OK ZKS Kočevje«. Kaj menite k temu? M. C, Kočevje Napisne table z označbo kraja, občine in okraja ne utegnejo slediti reorganizaciji oblastnih orga_ nov. Poleg starega okraja so označene tudi še občine, ki so bile pred letom 1952. Toliko novih napisnih tabel pa ni tako lahko Izdelati in tudi drage so. Žige pa bi res lahko že spremenili. XXX Zdaj v pustnem času se marsikaj sliši. V naši družbi je sedel resen mož in med nami so bili trije kadilci. Kadilci so istočasno vzeli cigarete, jaz pa sem jim z vžigalico prižgal. Ko sem hotel prižgati tretjemu, bil je to naš resni kolega, je ta odklonil in rekel: »Z eno vžigalico prižgi cigareto samo dvema, ker tretji umre.« Mislili smo, da se šali, toda on je trdil, da je to resnica. Ali lahko poveste od kod ta rek? BB — Ljubljana Rek je povsem praznoveren. Nastal je pred približno 57 leti. V Burski vojni v začetku tega stoletja so v Južni Afriki Burci imeli številne ostro strelce in ti so ponoči ubijali angleške vojake, ko so prižigali cigarete. Navadno so imeli toliko časa, da so zadeli tretjega, ki si je pravkar z isto vžigalico prižgal cigareto. XXX V Vašem listu ste objavili, da nas bo te dni obiskal pismonoša in naj bi plačali 200 din za šestmesečno naročnino »Novic«. Pismonoša pa pobira 200 din za štiri mesece. Kako je s tem? P. lagar, pošta Stari trg Pismonoše pobirajo 200 dinarjev za polletno naročnino našega lista. Naročnina za vse časopise se plačuje vnaprej in vsi, ki plačajo 200 din imajo poravnano naročnino za 6. mes. vnaprej. Pismonoša ne more pobirati za štiri mesece kot navajate, saj na položnici ni nikjer označeno, za koliko mesecev je naročnina. Naročnino izterjujejo pošte na območju bivšega okraja Kočevje In mesta Ljubljane, vsem ostalim naročnikom pa smo priložili položnice in jih prosimo, da naročnino čimprej poravnajo. x x jt Kaj pomeni, izraz »koketa«? V družbi vidim, da ga nekateri ne majo uporabljati. T. J. Lašče »Koketa« je francoska beseda, ki pomeni, spogledljivko, t. j. žen. »ko, ki želi ugajati, zbujati pozornost. XXX A. Klepcu iz Bezgovice 8 pa bomo odgovorili v pismu. Tone Ožbolt TAB€R! K Rprf-Ofil! Številne so bile žrtve, ki SO JIH NAŠI KRAJI DALI ZA SVOBODO IN BOLJŠE ŽIVLJENJE. PRIOBČUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIV- KI . -v, k u nurn L JEN JEPISE V POČASTITEV NJIHO- Na zadnji sejih obeh zborov ObLO VEGA SPOMINA. VELIKE LAŠČE V Ortneku snemajo film Lašče so imenovali komisijo za na Že dolgo se zanima Triglav-film idealni tereni in narava je že sama cionalizacijo najemnih zgradb in za Ortnek iri njegovo okolico, ki je poskrbela, da nudi že kar polovico gradbenih zemljišč v Laščah. Po- primerna za snemanje. S svojimi na- sam teren. sebna komisija pri ObLO je izdelala __ _ ravnimi lepotami in lego lahko hi- Pridite smučarji! Naša gorska va- predlog za nacionalizacijo ožjega noVni šoli je šel v Ribnico, kjer se JOŽE MRAMOR začetku maja je vstopil v NOV. V znani ofenzivi leta 1942 so ga Italijani ujeli in odpeljali v taborišče na Rab. Po italijanski kapitulaciji se je vrnil v domovino z Rabsko brigado, potem je bil premeščen v Ljubljansko brigado, kjer je bil namestnik komandirja čete. V borbi z Rodil se je 1908. leta na Rašici Nemci je padel v nemški ofenzivi 1. pri Velikih Laščah. Po končani os- XI. 1943 na Ilovi gori. tro in praktično izmenjava različne Sica Poljana vas vabi in čaka s pre- gradbenega okoliša v Laščah, kate- jg izugji za kleparja, potem je pri- šel domov in opravljal kleparsko obrt. V osvobodilnem gibanju je za- terene, tako v senci kakor tudi v lepim smučarskim zaledjem. Ne bo rega so odborniki z manjšimi spre-svetlobi. Vam žal. Turistični dom v Ortneku membami potrdili. Na isti seji so In letos v januarju, ko je vse- vam nudi odpočitek, priznana gostil- sprejeli tudi odlok o pavšalni skoč-povsod primanjkovalo zasneženih niča pa dobro in izdatno hrano. nini. pokrajin, je bil v Ortneku idealen V. P. snežni teren z lepimi sončnimi terasami v hribovitem svetu. Zato se n , .. z i i . . t^*i . je Triglav film odločil in posnel pri Zadlljl del KUientOVCinjCl V HlDIllCl nas kar lepo število filmskih prizo- rov Iz narodnoosvobodilne borbd, V Ribnici so zaključili pustova- mi pa množica ljudi. Pogrebci so se netom Perhajem v kamnolom pod partizanskih pohodov in napadov na nje s Kurentovim pogrebom. V sre- spotoma zalagali v gostilnah s po- vasjo in ustrelili, progo in vlak, saj je imel celo via- do 11. februarja se je zbralo v po- trebnimi tekočinami, ki jim je dala kovno kompozicijo na razpolago s poldanskih urah na trgu v Ribnici moč pri premagovanju velike žalo-primernim okoljem na železniški gotovo nad tisoč ljudi iz bližnje in stj za pokojnim Kurentom. Zadnje LUDVIK INTIHAR Rodil se je kmečki družini 29. VI. 1924 na Rašici. Ko je zaključil 8 progi, med Ortnekom in Laščami, daljne okolice. Ceremonija pogreba dejanje pogreba se je odigralo na 17. XI. leta 1923. Po opravljeni os-Okoličani so pridno pomagali s so- se je začeta takoj po tretji uri. Iz »ta zidanem mostu«. Kurenta so za- čel že zgodaj sodelovati. Povezan je razredov osnovne šole v Velikih La-bil z brati Perhaji. Aktivist je bil ščah, se je šel učiti za mizarja v Št. od leta 1942. Zbiral je razni vojni Vid nad Ljubljano. Prišla je vojna material za NOV. Domači izdajalci in z njo nemška okupacija tega kra-so ga zaradi tega prijavili Italija- ja. Junija 1943. leta je dgbil poziv, nom, ki so ga 25. julija 1942 na do- da je mobiliziran v nemško vojsko, mu aretirali, odpeljali skupaj s To_ Pozivu se ni hotel odzvati, temveč je odšel v partizane. Bil je v Prešernovi brigadi. V bojih je padel nekje pri Škofji Loki, kdaj, to pa ni znano. KONRAD CIMPERMAN Rojen je bil 19. II. 1912 na Raši- FELIKS JAKŠE Doma je bil v Rašici, rojen je bil delovanjem ustvarjati žive in re- Brega so se pripeljali trije motori- žgali in vrgli v Bistrico. Sledilo je novni šoli se je šel učit mizarske ci. Osnovno šolo je končal v Velikih obrti v Št. Vid nad Ljubljano. Pod Laščah; Ker je bil sirota, je že zgo- snične slike iz tedanjih časov, saj je sti, za njimi pa kolona avtomobi- splošno veselje in ko so zadnji vplivom brata Alojza se je vključil daj okusil trpljenje revežev. Bil je marsikateri od njih to že doživljal, lov. Na enemu od avtomobilov je gostje odšli iz gostiln proti domu v napredno politično gibanje in po- delavec in je že pred vojno sodelo- Ponosni smo, da bo tudi naš kraj počival pokojni Kurent. Po obhodu je bilo pustovanja in kurentovanja stal član SKOJ na Rašici. Aktivist val v naprednih vrstah. Na Rašici je HLOD GA JE UBIL OF je bil od leta 1942. Tega leta v bil med prvimi, to je bilo 1941. leta. ko je delal za osvobodilno gibanje. V partizane, v Štajerski odred je šel 16. maja 1942. Padel je v neki borbi leta 1943. 5. februarja se je pod Travno go- so ga prepeljali v Sodražico, kjer v bližini Nove Štifte pripetila pa je tamkajšnji zdravnik lahko nesreča, ki je terjala življenje 53 ugotovil samo še smrt. TONE KOSMAČ Iz skopih podatkov, ki so nam na iskala, da pri nas dokonča film »Naš lo po podplatih, dobri stari pianino«, ' zgodbo v snegu. to herojsko Sprevod s Kurentom, pogrebci, k0 prevažal bukove hlode po cesti, italijanskih taboriščih, kjer je »velikimi tremi«, ki so vodili ob- - “ - . . filmsko posnet in prikazan v ne- skozi Ribnico in nazaj se je moto- konec — do prihodnjega leta! štetih kino dvoranah širom naše do- rizirana kolona ustavila pre občin-movine kakor tudi izven nje, kar bo sko tehtnico. Tu so Kurenta steh-tudi iz turističnega vidika velikega tali in ga dali na nosila. Ceremoni-pomena. Ortnečani, Poljanci in Gre- Jalni »mojster« Andoljšek je imel gorci se zavedajo velikega pomena potem v »srce« segajoči nagovor o filmanja v naših krajih. pokojnikovih vrlinah, muzikanti, ki k° le naše, kraje *°Pet so tudi še pred pogrebom igrali po- llralCLa, ^ |c L.,ja,a _________________ poKru sneg nestrpno čakamo film- skočne, so najprej zaigrali žalostin- letnega Jožeta Tanka iz Vinic pri Pokojni Tanko je bil skrben go- razpolago, zvemo, da je bil rojen 9. sko ekipo, ki nas^ bo ponovno ob- ko potem pa vesele, da je kar srbe- Sodražici. Tega dne je poko.jni Tan- spodar in dober družinski oče. Med VIII. 1923. leta v Gorenjj vasi prt ko s tremi vozniki s konjem na via- zadnjo vojno je veliko pretrpel v Ribnici. Kot deček je preživel večji ‘ bil del svojega življenja pri stari ma- , — -------- . — — -------- -- ki vodi v Travno goro. Cesta je bila dalj časa interniran. Bil je zgled teri in tetah v Dvorski vasi. Bil je j P1 smučarski tereni naokoli so redne ceremonije, bili so v črnih ledena jn nevarna. Kmalu po eni uri naprednega kmetovalca in dovzeten študent na trgovski akademiji v Poln J, bele opojnosti in čakajo naše oblekah, »imenitnik« z burovžem in popoldne, ko so bili skoro že vsi za vsako napredno stvar. Na volit- Ljubljani, Kdaj je vstopil v NOV ni smučarje. drugimi pustnimi šemami ter muzi- hlodi v 'dolini, se je pripetila ne- vah v zadružni svet KZ Sodražica znano. v°mo le to, da je padei kot Tudi za smučarsko skakalnico so kanti se je napotil po trgu, za nji- sreča v bližini kraja, kjer so odlagali je bil izvoljen za člana ZS. Z nje- partizanski kurir v Gornjem gradu hlode, nekaj minut od Nove Štifte, govim preranim grobom je nastala v Savinjski dolini meseca avgusta. Tankov konj je imel na vlaki dva občutna vrzel v vrstah naprednih 1942. leta. hloda. Zaradi hitrosti in zmrzali se ljudi kraja. Imel je veliko prijate- KAROL ŽUŽEK je en hlod odpel od vprege, zadel ljev tn znancev, ki so ga v velikem Rodil se je 2. III. 1912 v Dvorski Konec januarja so imeli na Hribu gasilskega doma. Načrt za novi dom Tanka, ki je zaostal za konjem, ga številu spremili na njegovi zadnji Vasi. Izučil se je mesarske obrti in v La.kem potoku gasilci letni obč- je gotov, opravljeno je bilo že pre- udaril, vrgel čez cestni rob in se poti. Težko prizadeti družini izre- bil zaposlen kot mesar. V partizane 50 cej dela, vendar bodo potrebna še zavalil nanj. Ponesrečenec je bil ta- kamo sožalje. je odšel 20. IX. 1943. leta. Bil je koj mrtev. V tem stanju ga je na- 75 LET GASILSTVA V LIVOLDU hraber borec in je napredoval do šel voznik M. T., ki je o nesreči 75 let s takim jubilejem se lahko komandirja v edinici. Na pohodu na takoj obvestil svoja tovariša. Takoj ponaša le malokatero gasilsko dru- Črno vas pri Ljubljani je bil ranjen. štvo. Ujeli so ga domobranci in ga potol- Da bi to obletnico dostojno pro- kli do smrti. Njegovi morilci so bi- li iz domačega kraja, zgodilo pa se je 1944. leta. ANTON MENCIN V njegovem življenjepisu čeremo. Hov gasilski dom v Loškem potoku ni zbor. Udeležilo se ga je nad __________( ______ članov in članic ter nekaj pionirjev, velika finančna sredstva, saj bo Delovni pred. zbora Knavs je čla_ gradnja stala okoli 20 milijonov din. nom pojasnil, zakaj je bila prelo- Na pomoč! P. žena proslava 60 obletnice društva, ki bi morala biti že lansko leto. Izvršene so bile vse naloge, pred- lili 1X1 f 1 I'M 11 slavili, je društvo že začelo s pri- vsem pa v preventivni dejavnosti. 1 11 ’ 1 ^ pravami: Društvo ima že tradicijo in številno GUMI VOZ poletu v vesoljstvo. Predavanje, ki Do takrat mora biti adaptiran vsaj članstvo, vendar bi se morala dvig- »Kovaštvo« v Kočevju je znano ga je organizirala Ljudska tehnika, stari del »Našega doma«. niti disciplina, predvsem pri op e- p0 s0]idnih izdelkih. Njihov izdelek je bilo v prostorih prosvetnega do- Ce bomo dobili potrebni _ _ _ . rativnih članih. V tednu mladosti so je tud; specialni gumi voz, ki je so- ma v Kočevski Reki. na sredstva, bomo zgradili novo da je bil rojen 15. I, 1904. v Dvor- bili gasilci še posebno agilni. Pre- jjdno izdelan. Podjetje je naredilo Predavanje je bilo spremljano s orodjarnico, kajti dosedanja je pre- ski vasi. Izučen je bil za krojača. V gledali so vse dimnike in električne veg -jakih voz. Tak voz je po- filmom, kar je številne poslušalce majhna, pa tudi prostor ne ustreza partizane je odšel 1943. leta. Še te-napeljave. Izvršili^ so preglede tudi prikladen za hribovit teren, še bolj pritegnilo. več, ker je na prenizkem. ga leta je bil ubit nekje ob Kolpi, pri podjetjih. Na žagi v Travniku so ysj_ ki imaj0 te vozove, so z njimi Kljub temu, da je bilo to preda- Člani se pridno vežbajo, sicer v Ne vemo za njegov grob. ugotovili pomanjkljivo čiščenje. ze]0 zadovoljni in jih priporočajo vanje že pred kratkim napovedano neprimernih prostorih, v kolarski delavnici Kmetijske uprave KG P. FRANC LUNDER Redno obiskujejo predavanja, tako Rojen je bil 1920. leta na Mali da se bodo usposobili za izprašane Slevici. Po poklicu je bil delavec. V gasilce. Takrat računamo s prire- partizansko vojsko se je že zgodaj ditvijo, z vajami v sodelovanju z vključil. Podatki o njegovem življe. ostalimi, društvi in veliko vrtno ve- n ju in udejstvovanju v NOV so po-selico. —J- manjkljivi, znano je le to, da je pa_ GASILCI NA VELIKIH POLJANAH del v boju s sovražnikom v italijan-Prav lepa udeležba na letnem zbo- skl ofenzivi 25. VII. 1942. leta. ru priča, da so Poljanci še vedno V- ANTON JAKLIČ Tudi za Jakliča je zelo malo po- Motoma brizgalna je v dobrem tudi drugim stanju. Ker je v sedanjem gasilskem domu vlažno, so sklenili prečistiti vse orodje. Izčrpna poročila o delu so dali vsi člani upravnega odbora. Društvo ima dobro! gasilsko opremo. Finančna rodovniških krav in 31 telic. potem pa je iz upravičenih vzrokov delavnici odpadlo, je bila dvorana do zadnje-NAJBOLJŠA KRAVA ga mesta zasedena. To potrjuje ve Na območjih Kmetijskih zadrug liko zanimanje prebivalcev na ob Hrib, Travnik in Draga imajo 94 močju Kočevske Reke za predava- kj jjh nja, ki jih organizira Ljudska teh stanje društva je zadovoljivo. Imajo vodijo v rodovniku. Povprečna Nil- NOVA ŠOLA NA ROBU? poseben odbor za gradnjo novega molznost te živine je razmeroma gasilskega doma. Za gradnjo tega nlzka T ,2200 »«trov mleka letno. PoročanoP?eabiloZfud^ d^ie^mela potoku^je 7mel "prane° Levstik iz Šolski otroci na Robu še sedaj, prvih vrstah in da hočejo taki tudi pionirska deset na teni šest vaT Travnika? ki je dala lani 3700 litrov 13 let po osvoboditvi, nimajo svoje ostati. Preventivna požarna služba ^oi pU JaK‘.gd ||e 7.CI" ™'° P®~ P desetina lani šest vaj. šole. V zasilnem šolskem prostoru je odlična. Sami niso imeli nobenega e" 24; V^.le- Po poročilih se je razvite živahna m'eka- 3aVdaeloPd0rlSa!kM°e^gasilciP^ zanimanja kvalitetni dvig rodov- na Robu je bilo, kakor je znano. V programu za novo znana pa je njegova smrt. Bil je v bite urejena nekatera notranja ne- niške živine. Živina je tud pod- uničeno med narodnoosvobodilno imajo proslavo 50 letnico obstoja £ 9 * * soolasia Soreieli so več važnih skle- hranjena in zato je razumljivo, da vojno. V prvih letih po osvoboditvi gasilske čete in pa razvitje prapora. H =tre!i 24 III 1943 leta v povda bo delo druTva še uspeš- taka krava ne more dati večje ko- so začeli z zbiranjem materiala za Izbira pripravljalnega odbora, ze se »^žni strel. 24. III. 1943. leta v P .1 H čine mleka. Čeprav prevladuje sl- gradnjo nove sole, šole pa se danes daj jamči, da bosta ti dve nalogi - • adamiC Za nredsednika gasilskega društva vorjava pasma, imajo tudi druge ni, pa tudi gradbenega materiala, dobro izvedeni. j i« vioia ZLPo,m1nžla Knavsa 9kat^emu vrste govedi in se tako živina meša ki je bil zbran, ni nikjer. Ko smo želimo, dablsevrsteoperattv- VtaVln M se o tem pozanimali na ObLO, so nih in aktivnih članov in članic po- Andol, izucu se je za tKaica m on nam povedali, da je nova šola Robu dvojile in da bi se pod novim gasil- zaposlen v Ribnici Ze zgodaj se je Kmetovalci so pokazali premalo se stiska 72 otrok. Šolsko poslopje požara. ta na Mali Slevici. Bil je delavec, delovno leto Kda-1 .1® odšel v partizane ni znano. so izvolili Jožeta Knavsa, kateremu vrste govedi so vsi navzoči obljubili, da bodo po- med seboj. magali pri delu. Sprejeli so tudi obvezo, da bo vsak opravil 50 prostovoljnih delovnih ur za gradnjo ČITAJTE IN ŠIRITE »NOVICE« PREDAVANJE »POLET V VESOLJSTVO« potrebna, vendar zaenkrat še ni ski m praporom zbrala vsa mladina vključil v osvobodilno gibanje. 12. sredstev, da bi začeli z gradnjo. Poljan in vseh okoliških vasi in da septembra 1942. je sel s patruljo^ t inivpmtptni profesor Vlado Ri- Gradnja’šola na Robu je predvidena! bi bili naši vrli poljanski gasilci še Rob, kje so ga ujeli sovražniki. Od- rrarvi'SU; *«> —.»* *<"*—*s-*sr t$S£.r£sgr - Sovražni obroč se je naglo ožil. Dvanajst partizanov, med njimi eden ranjen, je bilo obkoljenih in uklonjenih v steni, ki jim je doslej nudite tako varno zavetje. Prišel je trenutek, ko so se morali odločiti za predajo ali junaško smrt. Kot •den so se vsi odločili za zadnje. Dvanajst junaških src, ki so vedete, zakaj utripljejo, se je takoj pripravilo na zadnji, skoro brezupni boj, ki bo odločil o življenju ali smrti. Kratek posvet in začelo se je... Italijani so streljali z vseh strani in z vsemi vrstami orožja,_ ki so ga tedaj imeli na razpolago. Številne bunkerje so zgradili tako za napad štaba, kakor za zavarovanje zaledja. Iz nasprotnega Šajbnika so uporabili artilerijo in streljali kar direktno. Najdeni kosi teh izstrelkov iz štabnih prostorov so v kočevskem in ljubljanskem muzeju. Skozi Drago In Medvedjek so prišli s tanki v neposredno ozadje Taborske stene. Tanki so jim zlasti služili za obrambo zaledja, medtem ' ko so iz letal mitral j ir ali z boka. Metali so tromblonke in plinske bombe, ročnih granat pa toliko, da je še danes po tolikih letih lahko ugotoviti, da je bite tod zemlja dobesedno — posuta z železjem. Partizani pa so kljub nenavadni premoči v moštvu in vsestranski oborožitvi Italijanov uspešno odbijali vse napade in jih niso pustili blizu, saj ti niso mogli ves čas pravega peklenskega boja preiti tistih borih 60 metrov do štabnih prostorov. Partizanski streli so zadevali v živo. Uporaba vsakega naboja je bila premišljena, da bi zaloge vzdržale dalj časa. Polnih 12 ur je divjate borba, vendar brez uspeha, zato so Italijani naknadno dobili v pomoč metalce plamena, da bi tako z umetnim ognjem porazili partizane4 Bilo je okrog pete ure popoldne. V štabu je bilo vse v ognju. Italijanom je uspelo prodreti do vhoda v partizanski štab, toda preživeli borci so v tem strašnem in usodnem trenutku zbrali vse moči. Kar s pestmi so navalili na Italijane, ki so rinili skozi vhod v votlino. Posebno barič _ zvečer imel zanimivo predavanje o drzen je bil Matjaž. Med italijanskimi vojaki se je prerival tudi njihov poveljnik, da bi bil med prvimi v votlini in si takoj prisvojil vojaške časti in še kaj drugega. Matjaž je planil, ga ves srdit zgrabil in z vso silo stisnil za vrat, da je oni belo pogledal, nato na ga sunkovito treščil v prepad, kjer je v breznu končal za vedno. Ta prizor je popolnoma zmedel Italijane. Kot miši pred mačko so odskočili s stopnišča na svoje izhodiščne položaje. Sledil je kratek premor. Za tem pa je zaropotalo z vseh strani. Dolgi rafali strojnic so čez čas utihnili ter se ponovno v presledkih oglašali s še večjo silo. Nanje so partizani odgovarjali le, če je bilo potrebno. Zbirali so poslednje moči in se pripravljali za nov sovražni sunek, ki je sledil proti večeru. Bil je najstrašnejši. Najprej direktni topovski izstrelki, zatem pa takoj metalci plamena ter vse ostalo.. Nekoč tako tiha in mirna Taborska stena je bite v tem trenutku kot goreča bak-lja, ki se je ob močnih eksplozijah drobila. Zemlja in z njo vred pečina, vse se je treslo, kakor ob močnem potresu. Partizanske vrste so se naglo redčile. Sovražnik je pozival partizane k predaji. Partizani pa so odločno odklanjali nji- -žem. hove pozive ter s pesmijo in ognjem odgovarjali. Boj bo odločil o svobodnem življenju ali častni smrti. Pečina se je vedno močneje stresate. Val grozotnega ognja iz metalca plamena je z vso silo razsajal. Zdelo se je, da se je vnete živa stena, in da je že vsega konec. Prednje položaje so morali partizani zapustiti in se umakniti na varneje. Ta silni plamen in pa strašen trušč jih je prisilil, da so se povlekli globlje v notranjost votline. Matjaž je bil ranjen. Imel je zlomljeno roko, vendar ni prenehal. Ko z njo ni mogel več, je začel streljati z drugo roko. Uničiti je hotel čimveč fašistične drhali, ki se je skušala vgnezditi na naši zemlji, na kateri je napravila že toliko gorja. Spet je proti njemu zdrdral rafal in mu zmaličil še obe nogi. Matjaž, ta hrabri Matjaž tudi sedaj ni odnehal. Stisnil je zobe, kajti bolečine so bile strašne in meril je dalje. Iz prednjega po’ožaja se nikakor ni hotel umakniti. Tu je krvavel in se uporno boril, dokler ga niso borci s silo prijeli in ga težko ranjenega odnesli na varnejše. Aleks in ostali so v tem brezupnem boju udarjali dalje. V dopo'danskih urah je partizanom v taborski steni pri- >■01010 šel v pomoč del Zidanškovega bataljona. Trikrat so Italijanom udarili v hrbet, a številčna in tehnična premoč sovražnika je odbite vse tri juriše utrujenih borcev, ki so imeli le pet strojnic. Štab odreda je nudil takojšnjo pomoč. Poslal je kurirje po čete, ki so bile v zasedah po tem razseznem gorskem terenu. Joži Zidar pripoveduje: »Na vso moč sem hitel m po nalogu odcednega komisarja Florjana pripeljal, četo iz zasede pr Kočevski Reki.« Tudi ta_ enota m mogla ničesar storiti močno utrjeni in oboroženi italijanski vojski. Podobno pripoveduje Franc Debeljak iz Dolge vasi pri Kočevju, ki je bil med tistimi, ki so sovražniku vpadli v hrbet. V teh ostrih spopadih je padlo več partizanov, ki so prišli v pomoč, med njimi dva brata, Ljubljančana, neznani mitraljezec, Črnkovič iz Podsten pri Banja loki in drugi. Boji v štabu se nadaljujejo, Le nekaj borcev še zadržuje močno sovražno vojsko. Streliva je vse manj, skoraj nič. Samo nekaj nabojev je še na razpolago. Sonce polagoma zahaja in izza Kljukovega vrha proti Dragarskcmu pošilja svoje zadnje žarke, ki potegoma izginejo med vi- sokim drevjem. Italijani znova pritisnejo z vso silo. Zdaj omahne učitelj Vrtačnik iz Loškega potoka. Takoj za njim Koncilija Slavko -Aleks iz Celja. Kaj storiti? Zopet kratek posvet. Umakniti se čimprej v sosednjo votlino, ki jo loči od stabnega prostora močan skalni predal z majhnim rovom, ki je bil le ob plezanju uporaben za prehod. Ta rov bodo zasuli im se zavarovali pred Italijani. Tako sklenejo preživeli, od celodnevne borbe izmučeni borci, ki nimajo nobenega drugega izhoda več. Drug za drugim zlezejo skozi luknjo v sosednjo votlino, kamor so bili že pred tem umaknili ranjence. Zdaj vhod skozi luknjo z druge strani zadelajo s kamenjem, zasujejo s prstjo in se pripravijo na končni spopad. Med tem Italijani že navalijo na štabne prostore, kjer je še vedno vse v plamenu. Takoj ugotovijo, da s partizani še ni konec in da so v sosednji votlini te mogočne pečine. Ponovno začno obmetavati tudi ta del votline s plinskimi in drugimi bombami. V notranjosti pečine se to treskanje in bobnanje sliši tako strašno, da ob nemiru prične drhteti srce še tako hrabremu in neustrašenemu borcu. (Se nadaljuje)