Iskra |G|-asilo delovnega kolektiva sozd Nvi ISKRA Številka 22 - Leto XIX - 7. junij 1980 O ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA SOZD ISKRA Izvoz pogojuje našo prihodnost .JOjub ugodnim poslovnim rezultatom prvih treh mesecev letošnjega kta situacija vsekakor ni lahka. Spričo restnkcijskih ukrepov na področju zunanjetrgovinske bilance lahko Iskra za uvoz potrebnega repromateriala m drugega materiala za proizvodnjo ter za opremo porabi le 80 % ustvarjenih deviz. Tega se morda danes po TOZD še premalo zavedamo. Rešitev je gotovo le v preseganju plana izvoza za letošnje in seveda tudi prihodnja leta, saj je problem izravnalne zunanjetrgovinske menjave dolgoročnega mačaja! , je v svoji razpravi o poslovanju SOZD Iskra v prvem tromesečju letošnjega leta dejal Anton Stipanič, predsednik KPO SOZD Iskra. lien? Prye,m I6111 zasedanja novoizvo- to izhaja iz sprejetih stabilizacijskih iti .de aXis^e8a sveta SOZD Iskra, načel. Prav tako je pozornost potreb- Iskrp 1° uv" - v Pos^ovni stolpnici no posvetiti še aktivnejši investicijski Im. „v Ljubljani, smo na kratko poro- dejavnosti in izboljšanju zunanjetreo-L ze v prejšnji številki našega glasila, vinske bilance. I r smo v tem prvem delu spregovo- Delavski svet je nato sprejel sklep zlasti o konstituiranju delavskega o predlogu uresničevanja investicijskih lzvohtvi,lzvršilnih organov, se razvojnih programov SOZD Iskra za ksa k aneSi zadrza^i na dmgem delu leto 1980; o predlogu sta spregovorila 64 zbora, k! je predvsem spregovori! Jože Sure in Anton Bukinis, ki sta ^ u m poslovanju Iskre. poudarila, da je predlog nastal iz okvirnega plana, sprejetega na delavskem svetu februarja letos in konkretne obdelave investicijskih projektov s strani predstavnikov Ljubljanske banke — zdmžene banke, SOZD Iskra, Investitorja in temeljne banke investi-toija. Ob tem sta ponovno podčrtala, da ne dosegamo takšne rasti investicij, kot smo jo predvidevali, in da bo za Podpredsednica DS SOZD - Majda Držaj. doseganje tega potrebno vložiti dosti resnega dela. Ob tem pa se bo treba spoprijeti tudi z vrtičkarstvom, kakršnega se na tem področju še vedno gredo posamezni tozdi. Se vedno si premalo prizadevamo prestrukturirati proizvodnjo in hočemo prevečkrat graditi na novih lokacijah. Jože Sure pa je poudaril, da pomeni združevanje, zajeto v predloženem predlogu večjo dohodkovno in samoupravno povezanost in daje zato (Nadaljevanje na 2. strani) JVovi predsednik DS SOZD - Jože -ebela. L Poročilo o poslovanju SOZD Iskra IB delavskemu svetu podal Anton .titinis, kije med drugim poudaril, da , bilo. poslovanje v tem obdobju •Bodno, saj rezultati na področju Proizvodnje, prodaje, zaposlovanja in 5umulacije dajejo osnovo za izvršitev j, "ega programa SOZD Iskra za leto °9 za uresničevanje ciljev in obvezati iz samoupravnega sporazuma o Oieljih plana SOZD Iskra za srednje-^cno obdobje 1976-1980. Vendar [j kot je poudaril, stabilizacijski rjrepi še niso našli pravega odraza v IjbOdnejši strukturi celotnega prihod-l *n dohodka in je zato v zvezi s tem nebno zadolžiti odgovorne organe 3' ta TOZD in storiti vse potrebno ni ‘" Zniževanje materialnih stroškov, 35 d 7;a-ieno rast sredstev za osebne °hodke, z višjo rastjo dohodka, kot Na proslavi dneva Iskre nam bo govoril Stane Dolanc Slavnostni govornik na letošnjem dnevu Iskre in borca v Žužemberku bo član predsedstva CK Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc, ki se je rad odzval vabilu Iskrašev, da bi jim spregovoril na vsakoletnem velikem, tradicionalnem prazniku Iskre. Do dneva Iskre je le še dobre tri tedne. Pripravljalni odbori imajo polne roke dela s pripravami. Izvajalci kulturnega programa pridno vadijo, vse kar bo v paketu je že naročeno, po TOZD in delovnih organizacijah že naročajo avtobuse. Program je do zadnjih podrobnosti pripravljen. Letošnja proslava bo potekala v znamenju zvestobe Titovi poti. Iskra je bila in ostaja na trdnih pozicijah naše največje pridobitve — samoupravljanja. Pripravljalni odbor je že prejšnji mesec razposlal vabila osnovnim organizacijam sindikata, naj prijavijo udeležence proslave dneva Iskre, 4. julija v Žužemberku. Prijav še ni prišlo veliko. Zato pripravljalni odbor prosi vse sindikalne organizacije in zlasti njihove jpredsednike, naj pošljejo prijave in nakažejo sredstva na pripravljalni odbor v Žužemberku. Letošnji prispevek je 120 din na udeleženca. Po večini TOZD so se odločili, da bo del prispevka in prevoz z avtobusom na predlog sindikalnih organizacij krila TOZD iz sredstev skupne porabe. Pripravljalnemu odboru bi zelo ustregli, če bi poslali prijave čimprej, saj bi morali takoj vedeti vsaj okvirno številko udeležencev zaradi priprav. Dan Iskre — dan borca — 4. julij je naš, Iskrin „družinski“ praznik. Prav je, da se srečamo enkrat na leto in osvežimo stara poznanstva in sklenemo nova prijateljstva z Iskraši z drugih koncev. Pa še nekaj je: Iskra je močna in enotna SOZD, te vezi pa bomo z osebnimi srečanji sodelavcev, ki se srečamo le poredko, še bolj utrdili. py : Uresničevanje sklepov havanskega vrha ie L Iskra je bila 29. maja letos gostite-h pa sestanka jugoslovanskih proiz-Mcev telekomunikacij. To je bil že !j pUgi tovrstni sestanek, ki naj bi po ‘ r°gramu za uresničitev nalog, ki , -6-mnu z.a UiVMUVIlGV lUUUg, JU Stijajo iz sklepa in priporočil 6. kon-J^nce šefov držav in vlad neuvršče-dežel v Havani,“ na katerem je Jugoslavija določena za enega L^d koordinatorjev na področju te-'‘Omunikacij, konkretiziral tudi JeP sklica prvega zasedanja predstav-kov koordinatorjev neuvrščenih ki v Jugoslaviji. Ob tem je bilo iz: raženo mišljenje, naj bi koordinatorjem na tem zasedanju pred-lagali tudi ustanovitev centra za izdelavo študij in projektov za razvoj in izgradnjo telekomunikacij sistemov in radijskih mrež za neuvrščene dežele. Glede na predhodni sestanek v Zveznem komiteju za energetiko in industrijo so se na drugem sestanku v Iskri dogovorili, da naj bi bilo prvo zasedanje predstavnikov koordinatorjev oktobra letos v Ljubljani in to v sestankom v Iskn. času tradicionalnega sejma elektronike. O predlaganem centru pa so se vsi, na sestanku prisotni predstavniki jugoslovanskih proizvajalcev telekomunikacij strinjali, da naj se takšen center formira. Njegovo oblikovanje naj bi potekalo postopno, najprej naj bi bil center koordinacijsko administrativno telo, ki naj bi angažiralo jugoslovanske proizvajalce in ostale ustrezne inštitucije. Ko so se na sestanku pogovarjali, komu naj bi zaupali organizacijo tega centra, so se dogovorili, naj bi vsaj za začetek te posle prevzela Poslovna skupnost za elektroniko Jugoslavije. Ko so v nadaljevanju govorili o problemih kadrov in financiranju centra so menili, naj bi imel center v začetku minimalen obseg, in bi se potem razvijal v skladu s položajem in potrebami. Nadaljnji korak k razvoju tega centra pa bi bil konkreten predlog, da naj bi na podlagi idej skupne delovne skupine, sestavljene iz predstavnikov jugoslovanske telekomunikacijske industrije, izoblikovali predlog vseh zainteresiranih o delu in centru. Ob koncu so se domenili, da je potrebno pripraviti osnutek statuta omenjenega centra do 20. junija letos. D. Ž. ■ , Vesela šola" se je začela. Vesela šola pod Iskrino streho Kako drugače kot veselo je bilo v nedeljo dopoldne v veliki avli osrednje poslovne Iskrine stavbe v Ljubljani, kjer so se na zaključnem srečanju zbrali učenci slovenskih osnovnih šol, ki so sodelovali v zdaj že tradicionalnem in zanimivem tekmovanju, v Veseli šoli. Če je Iskra prevzela pokroviteljstvo nad to veselo šolo, ji je gotovo to narekovalo več razlogov. Kot je to že na začetku poudarila strokovna sodelavka področja za stike z javnostjo pri SOZD Iskra Meta Maksimovič: „Želimo že v osemletki učence seznaniti z Iskro, ki je delovna organizacija, ki igra eno ključnih vlog v slovenskem in jugoslovanskem gospodarstvu. Zato želimo učence seznaniti tudi z našimi proizvodi in tovarnami, da bi se kasneje, ko bi se odločali za poklic, laže usmerili v tiste stroke, ki jih Iskra potrebuje. “ Kljub živ-žavu otrok, je seveda, vladalo tudi tokrat v tej nedeljski šoli pod streho Iskre disciplinirano in resno vzdušje, saj je šlo za zaključni krog tekmovanj. Otroci so se zanimali Sicer pa naj o tem, kaj vedo o Iskri, vorijo učenci sami v anketL za marsikaj česar niso vedeli o Iskri, o značaju in obsegu njenega dela. Vse to so izvedeli iz Pionirskega lista, ki je v kotičkih Vesele šole o tem učence redno obveščal. Pa tudi iz svojih glavic so morali iztuhtati marsikatero modrost. Tekmovalni del srečanja pa so popestrifi na prireditvi v Iskri tudi s kulturno-zabavnim programom, kjer so poleg vabljenih gostov sodelovali še učenci sami. Tudi tu so se izkazali. Peli so, igrali, plesali - pa vse jim je šlo dobro od rok. Njihovi mentorji so se, medtem ko so otroci tekmovali, sestali z vodilnimi delavci Iskre, kjer so se vzajemno obvestili o možnostih in potrebah pri vzgoji in poznejšem zaposlovanju mladih generacij. Tako je Iskra še enkrat, čeprav na prijeten in vesel način pritegnila pozornost tistih, ki bodo poprijeli za delo v naslednjih desetletjih in tako pomagala neposredno razreševati včasih žgoče zagate na področju dela in ustreznega izobraževanja. ki je pokroviteljica Vesele šole, sprego- Sergeja Kores: „lskra je ena največjih tovarn moderne elektronske industrije. Proizvaja tudi gospodinjske stroje. Seveda pa jo najbolj poznam po tem, da je pokroviteljica Vesele šole!" Borut Cerkovnik: ..Iskra je velika tovarna in dela veliko različnih proizvodov, od malih elektronskih elementov do radijskih in televizijskih aparatov. Poznam veliko Iskrinih tovarn, ki vsaka po svoje dela zame zanimive proizvode. Posebno me je navdušilo, kako so Iskraši znali na preprost način predstaviti osnove računalništva, da sem razumel prav vse. Tako me poslej ta smer zanima, še posebej ker sem radioamater ! Manca Stepac: ,,Iskra je znana po vsem svetu. Tudi jaz jo poznam. Poznam tudi njene izdelke, rada pa bi spoznala njene tovarne tudi znotraj." Domen Ferbar: „Tudi mene zanima, kako je videti tovarna znotraj. Lepo bi bilo, če bi nam prihodnje leto omogočili tak ogled. Sicer pa tudi sam poznam veliko Iskrinih izdelkov." Gorazd Venek: „ Iskra je elektronsko podjetje, ki izdeluje tudi računalniške proizvode. Videl sem že njeno tovarno v Kranju. Zelo me je navdušila. Posebno me je prevzelo, ko sem si ogledoval vezja. Se več pa sem o Iskri zvedel preko Vesele šole. Rad bi videl še katero Iskrino tovarno!" .8.SEJEM OPREME IN SREDSTEV CIVILNE ZAŠČITE V KRANJU Gorenjski sejem Kranj je priredil v sodelovanju z Zveznim sekretariatom za ljudsko obrambo in Centrom za civilno zaščito ZSLO-8. seje opreme in sredstev civilne zaščite v Kranju, od 2. do 6. junija. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili predsednik predsedstva SR BIH Raif Dizdarevič, predsednik predsedstva SR Slovenije Viktor Avbelj, generalpolkovnik Franc Tavčar Rok in številni drugi družbenopolitični delavci ter predstavniki JNA. Prisotne je najprej pozdravil predsednik SO Kranj, nato pa je besedo podvzel Raif Dizdarevič, ki je spregovoril o pomenu civilne zaščite in potem tudi uradno otvoril 8. Sejem opreme in sredstev civilne zaščite. B. Č. Sejem je odprl predsednik predsedstva SR BIH Raif Dizdarevič, ki je ob obisku v Kranju obiskal tudi našo tovarno na Laborah. Z otvoritve sejma v Kranju. Izvoz pogojuje našo prihodnost (Nadaljevanje s 1. strani) potrebno vsa področja dejavnosti temu namenu prilagojevati. V nadaljevanju seje je član poslovodnega kolegija SOZD Iskra Pavle Gantar spregovoril o pričetku javne razprave. o osnutkih samoupravnih sporazumov o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SOZD Iskra. Pavle Gantar je povedal, da so osnutke samoupravnih sporazumov pod vodstvom projektnega sveta pripravljali dalj časa strokovnjaki ZORIN v sodelovanju z drugimi strokovnjaki in družbenopolitičnimi delavci SOZD. O teh osnutkih so razpravljali tudi predstavniki zveze sindikatov Slovenije. Pri tem je poudaril tudi delež delovnih organizacij ih problemske sindikalne konference, ki je osnovna izhodišča teh predlogov sprejela. Predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kem pa je v imenu sindikata, ki vodi Delegati novega DS prvič glasujejo. akcijo javnih razprav povedal, da je sindikat dal vso politično podporo osnutkom, saj temeljijo na zaključkih problemske sindikalne konference. Menil je tudi, daje gradivo usposobljeno za javno razpravo in predlagal, da bi razpravo podaljšali za 15 d ni,da bi tako do 15. julija dobili čim več mnenj. Predlog samoupravnega sporazuma o sodelovanju med SOZD Iskra in kemijskim inštitutom Boris Kidrič Ljubljana pa je delavskemu svetu hkrati s predlogom samoupravnega sporazuma o sodelovanju med SOZD Iskra in Inštitutom za elektroniko in vakuumsko tehniko Ljubljana posredoval član KPO Miloš Kobe in poudaril, da gre za dvoje sporazumov o sodelovanju z znanstvenimi raziskovalnimi inštitucijami, ki samo nadaljujeta plodno sodelovanje Iskre na področju znanstveno raziskovalnega dela. Doslej je Iskra namreč sklenila podobne samoupravne sporazume že z večimi podobnimi inštitucijami kot npr. Institut Jožef Stefan, Elektrotehnika v Ljubljani in univerza v Maribom. V nadaljevanju je delavski svet sprejel poročilo o delu košarkarskega Huba Iskra—Olimpija, ki ga je podal Ivo Banič, direktor TOZD Marketing in član izvršnega odbora Košarkarskega Huba Iskra-Olimpija. Delavski svet pa je sprejel tudi stališča sindikata v zvezi s to problematiko, da naj se samoupravni sporazum, ki ureja odnose dopolni, v smislu stimuliranja športnih rezultatov. Zato, kot je menil v imenu sindikata Janez Kern, bo potrebno tudi odnose v Hubu samem, ki so v veliki meri vplivali na dosežene rezultate. Obenem pa je menil, da je potrebno okrepiti tudi samoupravno delovanje tega kluba. Mak Mladi na 13. festivalu dela Letos je bil vsakoletni Festival dela, H je potekal doslej pod pokroviteljstvom, maršala Tita, v Ljubljani. To je bila že 13. tovrstna manifestacija. Festival dela je tekmovanje mladih delavcev iz poklicnih šol vse Jugoslavije. Letos je bilo na tekmovanju 38 poHicev. Namen Festivala dela je bilo tudi vsestransko posvetovanje o šolanju, šolsH reformi in o usmerjenem izobraževanju. Na 13. Festivalu dela se je zbralo preko 1000 mladih delavcev iz vse Jugoslavije. Prireditelj - Zveza socialistične mladine Jugoslavije hoče s to manifestacijo dela dati delu med mladimi tisto mesto, H mu gre po njegovi zahtevnosti in tehtnosti. Tekmovanje in srečanja so potekala od petka 30. maja do nedelje 1. junija letos. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili vidni predstavniH našega družbenopolitičnega življenja Miran Potrč, Vinko Hafner, Zoran Polič, Marjan Orožen, Branko Jeritič in drugi. Najprej je mlade pozdravil predsednik republiške konference ZSMS Boris Bavdek in dejal, da bo ta manifestacija še posebej poudarila bratstvo in enotnost jugoslovanske mladine v vsakdanjem življenju in zlasti pri delu. Viktor Šparovec iz Elektromehanike je tekmoval med kovinarji. Mlade tekmovalce je pozdravil tudi predsednik zvezne konference ZSMJ Vasil TuporkovsH, H je dejal, daje bil doslej vsa leta pokrovitelj Festivala dela predsednik Tito. Že to samo dejstvo kaže na nerazdružljivi dejstvi Titove veličine in pomembnosti dela, to kaže trdno vez med Titom in delav-sHm razredom. Tito in delavsH razred samoupravne socialistične Jugoslavije pa pomenita vrh doseženih pravic delavcev v svetu. Sobota je bila tekmovalni — delovni dan. Mladi delavci so se pomerili v 10 panogah in 38 poHicnih. Tekmovanje kovinarjev — brusilcev je potekalo v orodjarni - Iskre Avtomatike. Tu se je pomerilo 18 brusilcev iz vseh republik in pokrajin. Med njimi je bil tudi mladi Iskraš iz kranjske Elektromehanike Viktor Šparovec. Tekmo- (Nadaljevanje na 3. strani) Delavski svet SOZD Elkom je pred dnevi izročil SOZD Iskri plaketo kot priznanje za dosedanje sodelovanje pri izvajanju samoupravnega sporazuma o skupnem sodelovanju na področju programske usmeritve med obema SOZD. O INOVACIJSKI IN RAZVOJNO Ogledalo mnenj Vse glasneje in pogosteje ponavljamo misel, kako življenjsko pomembne so inovacije za vsako proizvodnjo, še posebej za tako, H mora biti za dober korak pred ostaUmi. Nemalokrat tudi slišimo, da je treba inovacijsMm prizadevanjem in razvojno—raziskovalnemu delu posvetiti poslej še več pozornosti, če hočemo, da bomo vzdržali vse težjo* gospodarsko tekmo in zares ohranjevali še naprej vrhunsko raven Iskre. V zadnjem času so se zvrstila tudi tri tovrstna posvetovanja. Strokovnja-H so se ob vsakem temeljito razgovorili, mnenja so se križala, pa spet seštevala, kar bo gotovo koristilo razvoju dogodkov na tem področju, kjer se bo treba tudi z vse večjo natančnostjo in odločnostjo opredeljevati tudi za potrebna vlaganja v znanstveno—raziskovalno in inovacijsko dejavnost. Toliko bolj bo torej aktualna tudi anketa, H smo jo izvedli z nekaterimi vodilnimi strokovnjaH — udeleženci teh posvetovanj, pri čemer naj bi strnjena objava mozaika teh mnenj v RAZISKOVALNI DEJAVNOSTI našem glasilu seznanila s problematiko tudi najširši krog naših delovnih ljudi. V mozaiku so sodelovah: novoizvoljeni član poslovodnega kolegija SOZD Iskra, zadolžen za raziskovalno dejavnost dipl. ing. Miloš Kobe, dr. Lojze Trontelj, profesor Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, dr. Marko Jagodič, vodja razvoja TTS, ing. Tone Mohar, vodja tehničnega razvoja_ v ATC,Peter Pleško, vodja razvoja ŠP Za začetek smo zastavili vprašanje: Kako posvetovanja o inovacijski in razvojno raziskovalni problematiH vplivajo na napredek inovacijske dejavnosti, razvojno-raziskovalnega dela v delovnih organizacijah Iskre ter kakšna je njihova odmevnost? Dejali so: Miloš Kobe: Dosedanja posvetovanja so precej pripomogla k razreševanju inovacijske problematike v Iskri in da je oblika rednih letnih posvetovanj dobila svoj smisel, se uveljavila in že postaja koristna tradicija. Eden od razlogov za ta posvetovanja je dejstvo, da na ta način vsako leto opravimo pregled stanja, tako glede dosežene stopnje razvoja te dejavnosti kot tudi glede; pregleda problemov s sugestijami in razmišljanji. Ta posvetovanja pa so koristna tudi zato, ker postavljajo razvojno—raziskovalno in inovacijsko dejavnost na tisto mesto, H ji v družbeni reprodukciji gre. Menim, da mora vsakoletno posvetovanje imeti centralno temo. Letos je bila ta tema opredelitev inovacijskega znanja kot proizvajalne sile in vrednostni odnos do nje. Taka posvetovanja pa dajejo tudi priložnost širše izmenjave mnenj, H jo razvojni delavci vse preveč pogrešajo, pa tudi možnost nastopa in zavzemanja stališč do problemov, H jih težijo pri vsakdanjem delu. Dr. Marko Jagodič: »Odmevnost vsekakor je, vendar predvsem v krogu strokovnjakov in sodelavcev Iskre, H so bili neposredno udeleženi na posvetovanju. Da bi posvetovanje širše odmevalo, bi bilo potrebno najprej pohiteti z objavo materialov s posvetovanja v tiskani obliH in jih razdeliti čim širšemu krogu zainteresiranih. “ Peter Pleško: „Tako posvetovanje gotovo prispeva k osvežitvi pogleda na raziskovalno—razvojno dejavnost v celotnem SOZD, tako glede organiziranosti RR „ Umetno" pokvarjene „Savice“ so bile kar precej trd oreh za mlade radiomeha-nike. P Isk I Tc avt TC Var I Prc 1 var I teh ' mu niz Pra Seminar o zanesljivosti V zvezi z zanesljivostjo kakovosti je bilo v Iskri v zadnjem času že dostikrat pisano, ker pa gre za izredno pomembno vprašanje, bomo o tem pisali tudi danes. Prihodnji teden se bo namreč v Preddvoru začel prvi del seminarja za prvo skupino udeležencev, ki ga organizira izobraževalni center pri DSSS SOZD Iskra, v sodelovanju s kolegijem področja za kakovost. Za ta seminar so se dogovorili, ker so menili, da je Iskra na področju zanesljivosti v zadnjih letih naredila premalo, da ne rečemo, da ga je celo zanemarjala. Zato mora pri prehodu na sisteme in večjo profesionalizacijo posvetiti neprimerno več sredstev in pozornosti tudi temu področju. Projekt zanesljivosti, H je v fazi koncepta, oz. prednačrta, vsebuje v prvem obdobju dve glavni smeri delovanja, in sicer: — aktivnosti na področju ugotavljanja zanesljivosti sestavnih delov, ki jih vgrajujemo v naše izdelke in direktno pogojujejo zanesljivost sHopa naprav, ali sistemov, — izobraževanje na področju zanesljivosti, s katerim nameravamo izobraziti večje število strokovnjakov, da bomo lahko zanesljivost dograjevali, ugotavljali in izboljševali. „Tcga smo se lotili na ta način, da smo zadolžili IKM kot nosilca, same konkretne meritve pa izvajamo v laboratorijih, oz. kontrolah organizacije združenega dela, kjer ustrezne elemente proizvajamo. Meritve izvajajo sodelavci iz konkretnih organizacij združenega dela pod nadzorstvom in v duhu smernic Inštituta za kakovost in metrologijo, ki hkrati prevzema analiziranje in urejanje podatkov o zanesljivosti in informiranje ostalih organizacij združenega dela o rezultatih. V teku so meritve zanesljivosti na diodah (Polprevodniki Trbovlje), na keramičnih kondenzatorjih (Žužemberk) in uporih (Šentjernej). V pripravi je še vrsta drugih meritev tako, da bomo razpolagali z nekaj reprezentančnimi rezultati zanesljivosti, za pri nas proizvedene in kupljene elemente. Te podatke bomo dopolnili s podatki iz datotek naših poslovnih partnerjev in drugih mednarodno znanih datotek, kot so na primer EXACTA FTL itd. Na ta način ustvarjeno osnovo moramo seveda s pridom uporabiti pri razvijanju proizvodov in vzdrževanju naših izdelkov, zato je potrebno o našem sodelovanju na področju tehnik zanesljivosti informirati naše sodelavce ter se tako za boljšo zanesljivost izdelkov ustrezno organizirati. Realizacija izobraževanja zanesljivosti temelji na podiplomskem študiju za zanesljivost, kjer bomo v sodelovanju z našimi visokošolskimi organizacijami na tretji stopnji izobrazih za vsako delovno organizacijo najmanj po enega delavca. Ti sodelavci pa bodo po zaHjučku študija nosilci projektov zanesljivosti v svojih OZD. Za konkretno delo na področju zanesljivosti bomo rabili tudi specialiste, za katere bomo organizirali eno do dvo-semestrsko specializacijo - prav tako v okviru visokih šol. Ti delavcibodo v organizacijah združenega dela delali na konkretnih nalogah vgrajevanja, preveijanja in izboljševanja zanesljivosti projektov. Ob tem pa moramo vrsto sodelavcev v seminaijih informirati o osnovah zanesljivosti in ugotavljanja zanesljivosti elementov, o problemih pri zanesljivosti sistemov in metodah za izboljšanje zanesljivosti sistemov. Tak seminar je pred nami 9. junija v Preddvoru. Dnevni red tega seminarja je bil objavljen že v Iskri 26. aprila letos, vodila pa ga bo dr. Alenka HudoHin. Programski sestav je v sodelovanju z dr. HudoHinovo določil program seminarja, H je posebej prilagojen problemom zanesljivosti in kvalitete v Iskri. Prvi del seminarja bo zaključen s praktično nalogo, H jo bodo udeleženci za konkretne probleme o svoji delovni organizaciji izdelali pod vodstvom mentorja, v drugem, nadaljevalnem delu, ki bo obravnaval zanesljivost sistemov in bo organiziran jeseni pa bodo udeleženci obravnavah problematiko zagotavljanja kakovosti in zanesljivosti sistemov. Mak del SSi SF ce čn< Po< pre elel Mel 'Kap V|n resr tila izbi ni s Pot nen jah. L'( kivi Rila dru: tažc slov Cerr Haf Rioi ,lavs: dejavnosti, večjih projektov, povezanosti z zunanjimi instituti, vlaganj in trendov vlaganj. Izredno pomembno se mi zdi, da osvežitev te dejavnosti doseže delovne organizacije in temeljne organizacije, da bodo čutile pomembnost razvojne dejavnosti za njihov razvoj in program, prestrukturiranje,,. še posebno zdaj, ko razpravljamo in oblikujemo novo srednjeročno obdobje. Tone Mohar: »Dosedanja posvetovanja so obdelovala področja razvojno programske problematike in projektne organiziranosti inovacijsHh procesov. Diskusije in referati so bili podani z vseh področij RR dejavnosti, H je tudi na tem področju v Iskri zelo heterogena. Obdelane so bile tako večje kot tudi manjše razvojne grupacije. Podane izkušnje so, na vsak način, vplivale na razvojno organiziranost v posameznih skupinah. To velja tudi za našo DO, kjer imamo problem organiziranosti velikega razvojnega projekta P—1-2000. Pri organiziranju tega projekta skušamo uporabiti čim več domačih in tujih izkušenj. V ta namen so nam ta posvetovanja prišla še kako prav.1. Dr. Lojze Trontelj: »Taka posvetovanja so, seveda, zelo pozitivna. Kazalo bi se zamisliti edinole nad tem, da marsikaj, kar smo razv se domenih na prejšnjih posvetova- ^ njih, ni uresničeno. Mislim, da bi bil° fo; v tej zvezi treba poskrbeti, da bi se ^ služba za inovacije na SOZD okrepila; n Najbrž je trenutno prešibka, da bi 0t^ lahko tudi izvajala vse, kar je prišlo na iZam posvetovanju do izraza. Morda pa še ^ rahla kritika na zadnje posvetovanje: menim, da je bilo preveč posvečeno J organizaciji in manj vsebini inovacij* ,, skega dela.“ jtosi Kakšne akcije, oz. kakšna druga ^ prizadevanja bi bila še potrebna za ^ pospeševanje inovacijske dejavnosti? Dr. Lojze Trontelj: ^er „V bodoče bi kazalo organizirati bie več takih posvetovanj z natančno tej usmerjenimi temami. To naj bi bik ^o\ ozke teme, H naj bi izkristalizirale tak: Iskrin položaj na področjih, H so za Iftoi njen bodoči razvoj življenjskega * u pomena. Npr. razvoj, računalništva, 'Zbc ali še ožje — razvoj posebnih izsekov Pod iz telematike. Iskra ima največ ^ možnosti, da uspe na tem področju, Joče bo, seveda, pravi čas pripravljena j{ja nato. L’( Iskra je napravila velik korak pri z0v, povečevanju RS dejavnosti v kvantita- ,n0S| tivnem pogledu, in je treba samo jže z — ISKRA j Predstavitev Iskrinega varilnega programa v Leningradu V uvodu nekaj osnovnih podatkov i t° branži avtomatiziranja varjenja v "deri: DO Iskra-Avtomatika, razvoj: ' OZD Razvojni inštitut, sekcija za ^tematizacijo varjenja, trženje: OZD Trženje, sekcija mehanski in krilni sistemi, TOZD materialne I Proizvodnje: TOZD Avtomatskih in - krilnih naprav. Beležimo 20 let razvoja varilne J tehnike v Iskri v proizvodnem programu naprav za avtomatizacijo - meha-itf' nizacijo varjenja, ki so izključno naprave lastnega razvoja. V soglasju s sklepi VIII. zasedanja delovnih skupin elektroindustrije in elektrostrojne industrije kFRJ, Id so definirali osnovne smernice perspektivnega, znanstveno tehni-enega jn ekonomskega razvoja na i Področju varilne tehnike je Iskra -I Predstavništvo Moskva, ministrstva za elektrotehniko SSSR ter institutom VNIIESO organiziralo predstavitev Iskrinega varilnega programa. V ta namen je bil izveden simpozij »Mehanizacija — avtomatizacija varjenja" in združen z demonstracijami naprav za mehanizacijo — avtomatizacijo varjenja iz našega proizvodnega programa. Sodelavci TOZD Razvojni inštitut so na simpoziju sodelovali s temi referati: Javornik — Razvoj varilne tehnike v Iskri in smernice nadaljnjega razvoja, Rezanje in varjenje s plazmo; Langus — Karakteristike izvorov varilnega toka za MIG/MAG — izvori varilnega toka za postopke — MIG/MAG -TIG — varjenje pod prahom Erjavec: Mehanizacija — avtomatizacija varjenja Vsa predavanja so bila zbrana in ________ ^ Mehanizirana naprava za krožno varjenje z dvema gorilnikoma - ena izi "taprav, predstavljenih na leningrajskem simpoziju. tiskana v zbirki referatov in razdeljena udeležencem. Simpoziju je prisostvovalo 72 specialistov iz Inštituta VNIIESO in drugih organizacij. Težišče simpozija je bila diskusija, ki je dala vsem prisotnim možnost izmenjave izkušenj in mišljenj ter vzpostavitev pristnih strokovnih kontaktov. V programu simpozija je bila med drugim demonstracija naslednjih naših varilnih naprav: — polavtomat za varjenje v zaščitni atmosferi plinov E 450 — naprava za varjenje po TIG postopku TIGVAR 350 P — podajalna naprava za varjenje v zaščitni atmosferi plina C02 ES/2 — mehanizirana naprava za krožno varjenje — modulne izvedbe — pult za preizkušanje gorilnikov. Sovjetski speciaMsti so podali sledeče ocene o simpoziju in napravah — citirano iz zapisnika: — visok znanstveno—tehnični nivo podanih referatov — prikazane Iskrine naprave so na strokovno svetovnem nivoju varilne tehnike. Institut VNIIESO je največji Inštitut v Sovjetski zvezi za razvoj varilnih naprav s pripadajočo tehnologijo. S svojimi kapacitetami pokriva razvojne potrebe za 15 tovarn, ki delajo v Sovjetski zvezi na področju varilne tehnike. Najtesneje sodelujejo z Elektrik Leningrad, ki ima 400 zaposlenih in proizvede letno 20.000 elektrovaril-nih naprav in uvaja rezultate razvojnega dela instituta VNIIESO v redno proizvodnjo. Po grobih ocenah sovjetskih strokovnjakov pokriva 15 tovarn, ki delajo na področju varjenja samo 22 — 28 % skupnih potreb sovjetskega trga. Og led tovarne Elektrik daje naslednjo sliko: — predvsem so močni na močnostnem (transformatorji, usmerniki) delu varilnih naprav, zaostajajo pa v regulacijskih in varilnih komponentah — prav tako zaostajajo v proizvodnji naprav za mehanizacijo in avtomatizacijo elektroobločnega varjenja. Na osnovi izmenjave informacij in mnenj smo ugotovili, da so podane osnove za: — medsebojno znanstveno—tehnično sodelovanje, (Nadaljevanje na 4. strani) Mladi na 13. festivalu dela (Nadaljevanje z 2. strani) vNe je teklo zavzeto in z mnogo 'Ssnobe. V Iskri v Pržanu pa so se pomerili Mladinci, ki so za življenjsko pot Obrali elektroniko. Povsod so se Iskri-ri1" strokovni ljudje in kadrovske službe P°trudili, da so tekmovanja potekala !*einoteno in po zahtevanih propozici- .. Ob zaključku so na slovesni pode-utvi'priznanj najboljšim tekmovalcem Radini zmagovalcem čestitali mnogi (Iružbenopolitični delavci. Govoril in ^delil priznanja pa je na zaključni s*ovesnosti v Kodeljevem športnem pentru predsednik sindikatov Vinko Bafner. Poudaril je vrednost dela in jboč bratstva in enotnosti našega deškega razreda. py Mladi kovinarji - brusilci med tekmovanjem v Iskrini Orodjarni v Ljubljani. no ^trajati pri takem trendu vlaganja v va. tazvojno—raziskovalno dejavnost. Pri !}^aterih panogah, ki so že prerasle DO, pa bi morda s temi la. io ^dstvi v kvalitetnem pogledu lahko bi naPravili še več, če bi se primemo na ^&nizirali. Sicer pa je bilo to naka- še je: no # tudi že na zadnjem posvetova- Tone Mohar: »Poleg teh, tematsko zaokroženih [Posvetovanj, ki smo jih že obravnavali, ,ga ("Patram, daje sedaj potrebno obrav-področje strokovne informatike tj? posameznimi razvojnimi grupaci- Nti v SOZD Iskra. Le-te imamo . ^nkrat premalo. Tu mislim na razli-ati Cne oblike objav strokovnih člankov, no Prepočasi in premalo objavljamo ile -lovacijske dosežke, pa tudi o tem, ale pkšne proizvode razvoji dajejo v 23 Proizvodnjo in s kakšno problematiko !ga ^ ukvarjajo, pišemo premalo. Če bi to vi, ^boljšali, bi često ne prihajalo do ov Podvajanj razvojnih prizadevanj. iu bi kazalo izdajati v okviru na D tudi strokovni list s tega podro-rJa> da bi delavci lažje spoznavali pri-rj j Vdevanja drugih in se tudi lažje pove-ta- n Vab- Na sedanji stopnji organizira-n0 j°sti RR procesa bi bUo to potrebno e z ozirom na to, da nimamo v SOZD možne organizacijske povezanosti RR dejavnosti. Ob tem bi bilo verjetno treba poudariti potrebo po enotnih standardih, po enotnih skupnih področjih, kot je to kvaliteta, zanesljivost in to močneje poudarjeno kot je to doslej! Peter Pleško: »Informacija o raziskovalno—razvojnem delu je predvsem namenjena poslovodnim in samoupravnim organom ne pa razvijalcem samim. Ob tem se mi zdi izredno pomemben odnos družbe do RR dejavnosti v splošnem, in s tem tudi v SOZD Iskra, pri čemer" lahko SOZD Iskra s svojo velikostjo, kakovostjo in organi ziranosjo RR dejavnosti prav gotovo služi za povratno informacijo v TOZD." Marko Jagodič: »Na še večjo odmevnost bi lahko računali, če bi organiziraH več kot samo eno posvetovanje na leto, in sicer za različne ožje usmerjene inovacijske teme, ki so bolj operativnega značaja, kot na primer: kako sestaviti učinkoviti pravilnik o nagrajevanju inovativne dejavnosti v TOZD, kako sestaviti in voditi raziskovalni in razvojni team, še posebej interdisciplinaren, kako afirmirati domačo inovativno dejavnost — pri tem imam v mislih strokovno in poljudno publicistiko, kako pospeševati osebno kreativnost, kako prilagoditi patentno zaščito dejanskim potrebam združenega dela itd." Miloš Kobe: »Veliko delavcev tega področja izraža željo, da bi glede na obširnost problematike, ki jo je na takih posvetovanjih v vseh detajlih težko obdelati, organizirah še posvetovanja o posameznih ožjih temah, na primer po posameznih strokovnih področjih,kjer bi hkrati tudi obdelali svetovne tehnološke trende in naše možnosti, da tem trendom sledimo. Prav tu bo koristna tudi udeležba zunanjih institucij, s katerimi sodelujemo pri raziskavah in razvoju. Mislim, da je ena nujnih zadev uvedba nekaterih oblik medsebojnega informiranja o tehnoloških dosežkih, ki so velikega pomena za nadaljnji razvoj Iskre, bodisi da gre za naše lastne dosežke ali pa za dosežke y svetu. Pri tem imam v mislih .zlasti; poslovodna vodstva in samoupravne organe, za katere bi bilo zaradi njihove večne časovne stiske potrebno pripraviti kratke, atraktivne informacije s tega področja, ki bi jih stalno vzpodbujale k razmišljanju o potrebi po novem programu." ^ NOVOIZVOLJENI ODBORI DS SOZD ISKRA 1. Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost 1. ZADRAVEC Juriča — Avtomatika predsednik 2. MOHAR Anton — Elektromehanika 3. LEBAN Boris — Avtoelektrika 4. OBREZA Miro ŠIPO Antene 5. PAVLIN Božidar IEZE 6. JAGODIČ Dr. Marko ISEZ 7. BLAŽIČ Ivan Kondenzatorji 8. OGRIN Tomaž Zmaj 9. BANIČ Ivo IC 10. REJA Samo ZORIN 11. JBIKO Stane DS SS SOZD 2. Odbor za gospodarjenje in dohodkovne odnose 1. MLAKAR Brane Avtoelektrika predsednik 2. ZELNIK Miroslav Elektromehanika 3. VRŠNAK Franjo Avtomatika 4. MORE Jaka ŠIPO 5. ROZINA Nace IEZE 6. BURNIK Jože ISEZ 7. SIMONČIČ Marija Kondenzatorji 8. ČOPE Rado Zmaj 9. ŽMAVC Marjan IC 10. PISKAR Andrej ZORIN 11. RIGLER Metod ISE 3. Odbor za tržništvo 1. ANŽIČ Franc ŠIPO predsednik 2. KRČ Venčeslav Elektromehanika 3. ŠKRBIN Jaka Avtomatika 4. VELIČKAR Boško Avtoelektrika 5. BEŠTER Viktorija IEZE 6. CUZMAN Gorazd ISEZ 7. ŠOBER Božo Kondenzatorji 8. ANZLOVIČ Stojan Zmaj 9. KOCJAN Tim IC 10. BOŽIČ Marcel IC 11. MAROLT Henrik ISE 4. Odbor za organizacijo in informatiko 1. ZORN Otmar IEZE predsednik 2. PIVK Ivan Elektromehanika 3. FUX Rozalija Avtomatika 4. ŠOBAN Bogdan Avtoelektrika 5. KRANJC Franko ŠIPO Sežana 6. TREVEN Marjan ISEZ 7. ŠVAJGER Alojz Kondenzatorji 8. SMRDELJ Aleš Zmaj 9. ŠOUKAL Vito IC 10. ŽIVEC Marko ZORIN 11. MESESNEL Andrej ZORIN 5. Odbor za finance • 1. SIMONČIČ Maks ISEZ predsednik 2. MEZEK Henrik Elektromehanika 3. HIDEK Iva Avtomatika 4. PREVANJA Anton Avtoelektrika 5. ZUPANČIČ Slavka IEZE 6. CVETEK Jože ŠIPO Pržan 7. PIRŠ Rezka Kondenzatorji 8. ROM Meda ZMaj 9. VRHOVEC Andrej 10. Iskra Banka 11. VIDMAR Stojan ISE 6. Odbor za kadrovsko socialne zadeve in izobraževanje 1. MAVER Janez Elektromehanika predsednik 2. KOMPARE Bojana Avtomatika 3. KONJEDIC Milenka Avtoelektrika 4. KAPUS Anica IEZE 5. SKOK Janez ŠIPO Železniki 6. LENARDIČ Bernard ISEZ 7. KOČEVAR Jože Kondenzatorji 8. BARBORIČ Marta Zmaj 9. HOČEVAR Majda IC 10. EKAR Marjeta Šolski1 center 11. BAGON Judita DSS SS SOZD 7. Odbor za kvaliteto 1. KOBE Jože Kondenzatorji predsednik 2. TEPINA Edvard Elektromehanika 3. KAUKLER Stane Avtomatika 4. PLATIŠE Andrej Avtoelektrika 5. GORIŠEK Alojz IEZE 6. PEGAM Jože SIPO Železniki 7. ZOZZOLV Mihajlo ISEZ 8. RUPAR Tatjana Zmaj 9. STEGNAR Miro IC 10. VEKOVEC Tone IKM 11. VOLOVŠEK Štefan ISE Poleg teh odborov je DS na svoji 9. seji dne, 17. 12. 1979 imenoval tudi odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela ter predsedstvo KOS predlaga, da se temu odboru potrdi mandat v sestavi: 1. ŠTRUKELJ Jože Avtoelektrika< predsednik 2. PETROVSKI Žarko Avtomatika 3. GEČ Stane Elektromehanika 4. ROVTAR Tone ŠIPO 5. PAPEŽ Mitja IEZE 6. PODRŽAJ Zlatko Zmaj 7. RAMUTA Alojz Kondenzatorji 8. MOŽINA Anton IKM 9. FORTIČ Mitja IC 10. ROŽIČ Andrej ISE 11. VODNIK Marko ZORIN 12. VOLARIČ Jože ŠC 13. MISERIT Marjan ISEZ PRIZADEVNI ORGANIZATORJI PROSLAVE DNEVA ISKRE V ŽUŽEMBERKU ZAGOTAVLJAJO, DA BO ZA 4. JULIJA VSESTRANSKO DOBRO POSKRBLJENO ZA ŠTEVILNE UDELEŽENCE ISKRAŠE IN NJIHOVE SVOJCE. Razpisna komisija razpisuje na podlagi sklepa 1. zasedanja delavskega sveta ISKRA — SOZD elektrokovinske industrije n.sol.o. Ljubljana z dne 28. 5. 1980 prosta dela in naloge VODJE DELOVNE SKUPNOSTI Skupnih služb ISKRA—SOZD elektrokovinske industrije n.sol.o. Ljubljana, Trg revolucije 3. Kandidati morajo na podlagi čl. 25 Statuta delovne skupnosti skupnih služb, v zvezi s čl. 77. Samoupravnega sporazuma o združitvi delovnih organizacij v SOZD Iskra, izpolnjevati poleg splošnih še naslednje pogoje: — da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo, — da imajo najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, — da so sposobni voditi in organizirati delo, — da imajo moralno politične kvalitete, — da obvladajo najmanj enega od svetovnih jezikov. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let. Osebe, ki kandidirajo na razpisana dela in naloge, naj pošljejo svoje priglasitve do 23. 6. 1980 na naslov: „ De lovna skupnost skupnih služb ISKRA—SOZD elektrokovinske industrije Ljubljana, Trg revolucije 3/12 (za razpisno komisijo vodje delovne skupnosti)". Priglasitvi je priložiti dokazila o izpolnjevanju razpisnih pogojev. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 30 dneh po izteku razpisnega roka. V. J INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA Predstavitev Iskrinega varilnega programa v Leningradu (Nadaljevanje $ 3. strani) — skupen razvoj naprav za mehanizirane in avtomatizirane varilne postopke: 1. skupen razvoj naprav za avtomatizirana TIG varjenja v modulni izvedbi, in sicer v treh izvedbah: - varjenje z enosmernimi tokovi - varjenje z izmeničnimi tokovi — univerzalna naprava. DeUtev dela: SSSR jakotočni del, Iskra regulacijski in varilni del naprav, za jugoslovanski trg, sovjetski trg in nastop na tujih tržiščih. Septembra 1980 morata obe skupini definirati to razvojno nalogo in začeti z delom. 2. Skupen razvoj in proizvodnja naprav za mehanizirano in avtomatizirano varjenje. Sovjetska stran predlaga, da se Iskrin sestavljivi - modulni sistem za avtomatizacijo varjenja osvoji kot osnova za nadaljnji skupni razvoj in proizvodnjo varilnih avtomatov. 3. Skupen razvoj naprav za rezanje s plazmo (zračna plazma). Končni cilj sodelovanja naj bi bila organizacija kooperacijske proizvodnje na TIG napravah in varilnih avtomatov na osnovi zbalansiranih postavk in z nastopom na tretjih tržiščih. Na koncm lahko ugotovimo, da je simpozij v Leningradu v Institutu VNIIESO imel zelo velik odmev pri vseh prisotnih. Razprave so bile usmerjene na dolgoročno sodelovanje v razvoju in proizvodnji varilnih naprav. Prav tako ta simpozij pomeni tudi priznanje dosedanjemu delu v razvoju in proizvodnji naprav v Iskri in potrditev pravilne j>erspektivne usmeritve v Iskri za naslednje srednjeročno obdobje. Deso Javornik Brezprekinitveni sistem napajanja v energetiki in procesni tehniki V aprilu so v prototipni delavnici v novomeški TOZD Napajalne naprave izdelali razsmemik s pripadajočo usmerrtiško napravo, namenjen nuklearni elektrarni Krško. Omenjeni napravi, ki z akumulatorsko baterijo tvorijo brezprekinitveni sistem izmeničnega napajanja, neodvisen od stanja in odstopanja parametrov razdelilnega omrežja, sta prvi praktični rezultat sodelovanja med Iskro in AEG. Glede na njihovo karakteristiko so lahko zahtevni porabniki (med drugim procesni sistemi, avtomati, klinična instrumentacija ipd.) ki med svojim delovanjem ne dovoljujejo nobenih prekinitev, trajno prildjučeni na raz-smernik. Tak način delovanja je možen, ker so razsmerniki vodeni z internim oscilatorjem in dovoljujejo fazno — frekvenčno sinhronizacijo z omrežjem. Kljub visoki zanesljivosti delovanja motnje niso izključene. Zato se z višjo stopnjo zanesljivosti uporablja tiristorsko elektronsko preklopno stikalo, ki v primeru motnje na razsmemiku preklopi porabnike brez prekinitve na omrežju. Še višjo stopnjo zanesljivostih pa predstavlja redundančno vzporedno delovanje dveh, ah več razsmernikov. Ob okvari namreč prevzame napajanje porabnikov redundančni razsmemik. Že omenjena mnogostranska uporabnost brezprekinitvenega sistema napajanja je optimalno izkoriščena prav z razUčnimi sistemskimi pristopi glede na specifične zahteve potrošnikov. In sicer obstajajo: 1. enojni sistem brez , možnosti povezave na omrežje, ki je priporočljiv zlasti tam, kjer je frekvenca napetosti razsmemika razhčna od frekvence omrežja (razsmemik je v bistvu frekvenčni pretvornik), 2. enojni sistem z možnostjo pove-zave ha omrežje uporabljamo, ko sta napajalna napetost in frekvenca porabnikov enaka omrežni napetosti in frekvenci. V tem primem lahko uporabljamo štiri načine obratovanja: a) napajanje in razsmemika, ki je priključen na baterijo oz. usmerniško napravo. Ob izpadu omrežne napetosti se porabniki napajajo iz baterije prek razsmemika. Če pa me d obratovanjem nastopi motnja v njegovem delovanju, se porabniki avtomatično z elektromehanskim stikalom preklopijo na omrežno napetost. Prekinitev napetosti na porabnikih je v tem primeru reda 100 ms. b) sotečno obratovanje, pri katerem Se porabniki trajno napajajo iz V prototipni delavnici TOZD Napajalne naprave pripravljajo nov ustrezno usmerniško napravo. omrežja, razsmemik pa obratuje v praznem teku, tako da je ob izpadu omrežne napetosti pripravljen za takojšnji prevzem obremenitve porabnikov. Ob povratku omrežne napetosti se porabniki ponovno avtomatično preklopijo na omrežje. c) zagonsko obratovanje: porabniki se normalno napajajo iz omrežje, raz-snterniK pa je izklopljen in se avtomatično vklopi ob izpadu omrežne napetosti. Ko dosežejo izhodni parametri« razsmemika nazivne pogoje, se izvede avtomatični kontaktorski preklop porabnikov na napajanje iz razsmer-nika. Še popolnejšo izvedbo od omenjenega sistema predstavlja sistem dveh razsmernikov z elektronskim preklopom. Vsak razsmemik je dimenzioniran na 100% obremenitev in vsebuje tudi tiristorsko elektronsko preklopno stikalo. Porabniki se napajajo iz enega od razsmernikov, drugi in omrežje pa služita kot rezervi. Ob motnji na delujočem razsmemiku pripadajoče tiristorsko preklopno stikalo preklopi porabnike' na omrežje in čez nekaj trenutkov na drugi razsmemik. V TOZD Napajalne naprave imajo za letošnje leto v programu izdelavo še osmih razsmernikov, od tega jih bodo šest izdelati za Sovjetsko zvezo. V naslednjem letu pa predvidevajo da bodo izdelati novih 45 kosov, od tega 40 kom za izvoz. Pri tem naj se omenimo, da je v omenjenih napravah le 30 % uvoženega materiala. §. D. Po poteh X.kongresa ZSMS Ni še leto dni, odkar je začela s svojim delom OO ZSMS TOZD Sistemi za energetiko, a se že kažejo uspehi, ki potrjujejo pravilnost zastavljene poti. Vpliv mladine se čuti v celem kolektivu, tako zaradi stmkture članstva, kakor tudi zaradi množičnosti, saj zajema polovico vseh delavcev v TOZD. Dobro in sprotno informiranje ter prostovoljno medsebojno sodelovanje članstva kaže rezultate v kvalitetnih realizacijah sklepov. Vsi mladinci se zavestno vključujejo v program ekonomske stabilizacije, redno spremljajo porabo družbenih sredstev ter stalno potrjujejo svojo vlogo, vlogo revolucionarnega dela na tradicijah SKOJ. Ob dnevu mladosti je na slavnostni seji OO ZSMS sekretar OO Zoran Der-novšek v svojem govoru povedal: — Ko po šestdesetih letih pogledamo nazaj na prehojeno pot vemo, da smo naredili velik skok naprej, ki pa pomeni na poti razvoja naše družbe šele nekaj korakov. Prav dan mladosti je tisti dan, ko se moramo zazreti sami vase ter se vprašati: „Ati sem res naredil ve, kar bi lahko? “ Letošnje praznovanje 25. maja je zmotila globoka žalost mladine ob izgubi svojega vzornika, tovariša Tita. „Zakaj ga je imela mladina tako rada? “ se marsikdo vpraša. Odgovor bi našli v njegovi globoki in stalni povezavi z delom mladine, od časov SKOJ pa do danes. Kako se je zavedal moči in vloge mladine pri nas izpričuje že stavek: „Narodu, ki ima tako mladino, se ni treba bati za svojo prihodnost!" Zatorej, zavedajmo se svojih dolžnosti in ne le svojih pravic. Dokažimo sebi in drugim s svojim delom in svojo ustvarjalnostjo, da ne želimo izgubiti pridobitev revolucije. Dokažimo, da so nam znana Titova načela in da jih mislimo še naprej uveljavljati v praksi. Tita ni mogoče nadomestiti, zato pa lahko nadaljujemo njegovo delo — in nadaljevali ga bomo! Na koncu so mladinci počastiti spomin na tovariša Tita z enominutnim molkom. Ni odveč poudariti, da je OO šele v prehodnem obdobju svojega delovanja, saj s postopnim prehodom na kolektivno vodenje uveljavlja pobude in delo vsakega posameznika na osnovi individualne odgovornosti. Prav gotovo je celovitost dela eden temeljnih razlogov za velik vpliv, ki ga ima OO v TOZD, dobra povezava s sindikatom in samoupravnimi organi pa pomeni velik delež pri krepitvi subjektivnih sil v kolektivu. Predsedstvo OO je pod vodstvom predsednice Nives Lipovšek upravičilo zaupanje mladincev, saj je uspelo v svojih sklepih uresničiti veliko interesov mladine ali pa ostalih delavcev v kolektivu. Zoran Dernovšek DO ISKRA INVEST SERVIS ( BODO RES UKINILI DEJAVNOST OSEBNIH PREVOZOV? ^-----------------—-_________________v Iskra Invest servis ima poleg svojih vzdrževalnih nalog tudi prevozniško dejavnost, ki je kar razvejana. Organizira prevoze z avtobusi na delo in z dela, organizira prevoze hrane, pošte in raznega drugega blaga, ima pa tudi organizirane osebne prevoze. To zadnje naj bi ukinili! Zakaj? Osebne avtomobile so lani in prej s pridom uporabljali v Iskra Commerce, za potrebe skupnih služb ZP, za potrebe delovnih organizacij in drugih. Prednost organiziranih osebnih prevozov je več. Invest servis ima precej velik park in lastne šoferje, tako da ne nudi le avtomobila ampak celoten prevoz. Poslovni ljudje tako pridejo na razgovore, na sklepanje pogodb in dogovorov spočiti. Težko si je namreč zamisliti, da bo nekdo uspešno in prodorno opravil svoje delo po nekaj urah živčnega šofiranja. Letos pa so zaradi stabilizacijskih prizadevanj naročila avtomobilov upadla in vse več teh osebnih vozil stoji. Zato so pred kratkim v IIS poslali vsem vodilnim ljudem v Iskri vprašalnik, koliko še mislijo uporabljati osebna vozila IIS. Večina je modro molčala. Le nekaj jih je odgovorilo. Ti pravijo, da se bodo vse bolj posluževali lastnih osebnih avtomobilov in javnega prevoza. Tako menijo, da bodo prihranili nekaj pri prevozih, skratka, da se bodo vozili manj in ceneje. Ob tem nastaja že kar smešno vprašanje: „Smo se doslej vozili potratno in brez potrebe? Smo poslovno agresijo opustili? “ Nasprotno. Človek bi pričakoval, da se bo s širitvijo in večanjem Iskrinih poslov povečala tudi potreba po dogovarjanju, kontaktih in osebnih stikih strokovnih in poslovnih ljudi. Tako tudi je. Prevozi se množijo. Z ,Jastnimi“ voziti. Torej kaže, da bodo mnoge organizacije, TOZD in službe nabavile še več lastnih osebnih avtomobilov, ki jih bodo voziti ali poklicni šoferji ali porabniki sami. In to naj bi bilo ceneje. Vzemimo primer Iskre Commerce, l. TOZD Domači trg. Lani so zanje naredili pri IIS prek 400.000 kilometrov osebnih prevozov. Kol® avtomobilov bo zdaj potrebnih? J koliko šoferjev? Bo to ceneje? N hitro pogledano morda res. To«! dejstvo, je da kaže statistika, da naif dijo IIS avtomobili za osebni prevoz — 6000 kilometrov mesečno, „irrdi',, dualni" osebni avtomobili, ki so "i razpolago napr. direktorjem pa 15®J — 2000 kilometrov mesečno. Ost^ čas avtomobili stojijo. Je to cenej6 V delovni organizaciji ali TOZD [ mnogo stroškov, ki sicer so, skrij6]1 drugod. Šofer pod OD, vzdrževanj1 avtomobila pod remont in tako ^ prej. Še en pomislek proti »lastnin1 vozilom. Kaj pa parni in nepal1 dnevi? Te dni je vsak četrtek in totE'| vsak Investov avto do konca zasedb še premalo jih je. In če to dejavno5 opustijo? Kaj pa maksimalno možna kvo denarja, ki se po stabilizacijski resok ciji lahko porabi? Kako bodo p0tc vali poslovni ljudje v Iskri, ko bo 11 dovoljena kvota izčrpana? Bok-preostati del leta počakali, da lamine? Naročilo InVestovih avtothob1 lov pa se bremeni v materialne stro® in ne v breme kilometrin. Poslovodni kolegij Iskre meni, M bi dejavnost osebnih prevozov poči5 ukiniti in prešli na cenejše načine p11 voza. Bodo res cenejši? Pri IsW Invest servisu pa menijo, naj bi deja' nost osebnih prevozov ostala. Cč*1 razširila naj bi se. Sedanja osebna v6 žila po delovnrh organizacijah, TOfi in skupnih službah naj bi organiziral'6 združili in tako zmanjšali režij®] stroške in povečali možnost prevoze' Mnogo manj avtomobilov bi stalo k čakalo enega samega človeka. H mesto čakanja, naj bi šli na drug1 vožnje. Tudi o tem bi veljalo razu11; šiiti. Iskra Invest servis bo znižal prevoza. Ker bo postopoma ukini dejavnost, v kilometer ne bo več vka kuliral razširjene reprodukcije in za'1 bodo kilometri cenejši « i 1 DELOVNA ORGANIZACIJA BATERIJE ZMAJ Kako so poslovali v prvem trimesečju Značilnosti poslovanja letošnjega leta je uspešno izpolnjevanje proizvodnih planov in zelo dobra prodaja v prvih dveh mesecih, ki pa je žal že meseca marca močno popustila. V tem obdobju smo pretežno prodajati še po lanskoletnih cenah. Nove cene so bile odobrene šele 10. marca. To je povzročilo kljub višji fizični prodaji nekoliko nižje doseganje dohodka od planiranega. V TOZD Baterije je bila fizična proizvodnja za 10% višja od lanske, količinski plan za to obdobje pa je dosežen 90 %. Skupno je bilo izdelanih 13,6 milijona baterij, kar je za 12 % več kot v istem obdobju lani. V TOZD Specialne baterije je bila proizvodnja po vrednosti za 38 % višja od lanske in je plan 100% realiziran. Izdelanih je bilo 763 tisoč baterij ati 25 % več kot lani ter ustrezen del paste za skupni proizvod s temeljno organizacijo Baterije. Največje povečanje je dosežno pri baterijah 4R 25, ki so bile tudi v celoti prodane izključno v izvoz. Povprečno število zaposlenih je-bilo enako lanskemu, to je 403. Od tega v TOZD Baterije 206, v TOZD Specialne baterije 111 in delovni skupnosti 86 delavcev. Tehnična produktivnost je povečana v TOZD Baterije za 11 % oz. v TOZD Specialne baterije za 35 %. Bolezenski izostanki so že vedno visoki. Znižati so se v delovni skupnosti skupnih služb in TOZD Specialne baterije, medtem ko so v TOZD Baterije še celo povečani v primerjavi z lani. Celotni dohodek v obravnavanem obdobju je bil dosežen v višini 64,99 milijona din ali 20 % več kot v istem obdobju lani. Dohodka smo ustvarili 28,2 milijona ati 25 % več in čistega dohodka 17,4 milijona ati 34% več od lanskega leta. Od. tega nam je ostalo za akumulacijo po začasni razporeditvi v TOZD Baterije 1,7 mili- jona din v TOZD Specialne baterij1 ] 0,4 milijona din. Doseženi rezultati glede dohodi in akumulacije so nekoliko pod r ! niranimi za to obdobje. Vzrok j61 razkoraku med rastjo nabavnih in pr6 ! dajnih cen, ki smo ga uspeti zmanjša' z znižanjem materialnih stroškov ij . večjo > produktinvost. Bolj zaskrbi]11 J joče je upadanje prodaje na kon£' , obdobja, ki ima lahko, v kolikor se H nadaljevalo, negativne posledice ^ rezultate poslovanja v drugem četi' , letju. R ČOP , ----------------------------i Srebrno 1 priznanje 1 sindikata Že pred časom smo v našem glasil1 zapisati, da je bila v zadnjem obdobj1 aktivnost osnovne organizacije sind1 kata v TOZD Specialne baterije $ dokaj visoki ravni. Ker lani naše gl6 silo ni izhajalo, tudi spremljati nisfi1' in še manj zapisati, kaj in na katere''1 področju je aktivnost delovanja bil' • izrazitejša. Vsekakor je bila in to f' tijuje tudi prejeto priznanje ob prazn1' ku osvobodilne fronte 27. april3 1980. Glasi se: »Predsedstvo občinskega sve'3 Zveze sindikatov Slovenije Grosuplj1 je sprejelo ODLOK, da dodeli srebf znak Zveze sindikatov Sloveni]6 Osnovni organizaciji ZSS Industrij6 baterij Zmaj - TOZD Specialne bat6 rije Šentvid pri. Stični za večletn6 učinkovito delovanje pri uresnii6 vanju interesov članstva." Sledi še datum 21. 4. 1980 in M »Zveza sindikatov Slovenije, občinsl(,j svet Grosuplje." Vsem članom osnovne organizacij6 sindikata v Šentvidu naše čestitke i11! želje, da nadaljujejo in še poglabljaj6 aktivno delovanje. I INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUB LJANA rod1 oarf oi \ m 3 »i I5»'l ista* eje' D s” ijej raflj1 n> iii» :ore| :der rno^ ;V0' soli ,ot»! -o ;odf leti lob1' oškf ,ni )ča$ . prt isd eja' Celi i v» ran1' 9* izo' .0 if| "j Iru^ izia1' I asilt obj' md1' . fli fl ire«1 biHj .po’ izni' prila ižii ns^i iCijti e it1 1 rA TOZD FERITI - LJUBNO-SOLCAVA Zvestobo Titu izkazuje delo Iskra na Ljubnem in v Solčavi ima zelo aktivno sindikalno osnovno organizacijo. Ker so zaposlene po večini ženske, je aktivnost še toliko bolj vredna pozornosti. Poleg rednega sindikalnega in drugega družbenopolitičnega dela so letos ob bridki izgubi predsednika Tita organizirale Dan racionalizacije. Že pred tem pa so denar, namenjen za praznovanje Dneva žena namenile za sklad za izgradnjo ginekološkega oddelka ambulante v Lučah. Iz sindikalnih skupin je prišla pobuda, da bi v spomin na velikega vzornika, delavca in revolucionarja maršala Tita, 7. maj letos razglasili v delovnih enotah‘Feritov na Ljubnem in v Solčavi za dan racionalizacije. Ta dan naj bi naredili čimveč, čimbolje in čim bolj gospodarno, kot je to naročil Tito. Ze ob žalovanju sotakoz delom skušali narediti še en stabilizacijski korak v čast velikemu možu. Tako • so se pridružili v teh delovnih enotah Titovi misli, da bomo samostojnost dokazali z delom in neodvisnost z enotno akcijo. Vsi delavci so v Solčavi in na Ljubnem pobudo sprejeli in uspeh je bil lep. Sedmega maja so norme presegli poprečno: v poslovni enoti Ljubno za 25 %, v poslovni enoti Solčava pa celo za 30%. Tako so z delom manifestirali odločenost nadaljevati Titovo pot. Ob tem so v sindikalnih skupinah ugotovili, da bi bilo mogoče narediti v smeri stabilizacije se več. Tako bi s popolnejšo organizacijo dela bolj in temeljiteje izrabili delovni čas. Marsikaj bi naprimer lahko naredili tudi s hitrimi popravili strojev. Včasih namreč zaradi malenkostne napake na stroju delavec stoji dalj, kot je res neobhodno potrebno. Tako se pozna zastoj na traku oziroma v tehnološkem procesu. Seveda pa morajo za taka izboljšanja prispevati svoja prizadevanja vsi delavci. Ob teh razpravah so sklenili tudi, da uvedejo udarniško soboto. Tako bodo prispevali k zmanjšanju stroškov, večjemu preseganju načrta proizvodnje in zlasti k povečanemu izvozu, ki prinaša določene bonitete za uvoz opreme, ki jo še in še potrebujejo. Seveda pa se bo ob tem povečalo tudi pozitivno razmerje, ki dopušča izplačilo vi^ih osebnih dohodkov. Morda bi se veljalo še komu zamisliti ob takih, sicer vsakdanjih, pa vendar še kako aktualnih pobudah. Osveščenost in gospodarnost nekega kolektiva je v njegovi produktivnosti, ki temelji na načrtnem strokovnem pristopu. Čeprav so dejstva enostavna, jih še marsikje nekako „ne morejo" razumeti. Naj omenimo še humano gesto kolektivov v Solčavi in na Ljubnem ob letošnjem Dnevu žena — 8. marcu. Žene in dekleta so namenile sredstva namenjena za proslavo njihovega praznika za sklad za izgradnjo ginekološkega oddelka v ambulanti v Lučah. Vsekakor lepa in zlasti humana gesta. TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA KOSTANJEVICA na začetku, zelo manjka kapacitet. Metalfllm — upor je namreč zelo iskan pri nas in na svetovnem trgu. Pradah bi ga lahko še mnogo več, če bi jim zmogljivosti v proizvodnji to dovoljevale. V proizvodnji so sicer sedanjo obliko in kakovost zelo dognali, seveda v mejah, ki jim jo dopušča njihova strojna oprema. Tu pa so meje zelo fiksne in premike je možno narediti le z velikimi in zahtevnimi vlaganji. Za take premike jim ne manjka ne znanja ne pripravljenosti, navadno se zatakne pri denarju. Tak primer je zaščita uporov. V šentjemejski Iskri jih še vedno lakirajo, drugod po svetu so tehnologijo posodobih in jih zaščitijo drugače. Take, že kar zastarele metode so pri kupcih lahko vprašljive, čeprav zaradi uporabe starejše tehnologije izdelek ni nič manj kvaliteten. Sicer pa v kontroli kvalitete uporabljajo najsodobnejšo merilno tehniko, nekaj inštrumentarija imajo prav zdaj naročenega. Vendar bi želeli še več avtomatike, ki bi izključila v tej drobni proizvodnji človeški faktor in zagotovila še •- večjo kontinuiteto kakovosti in zanesljivosti. Poslužujejo se tudi najsodobnejših metod dela. Integralna metoda kontrole kvalitete jim je „že prišla pod kožo", kot so mi zatrdili. Ob metodičnem delu zlasti zelo pozorno spremljajo odmeve s tržišča in mnenja proizvajalcev elektronike, ki uporabljajo upore iz Šentjerneja. Taka hitra in pozorna odzivnost je zlasti važna za renome na trgu. Ne manjka jim pa kadrovskih težav. Še vedno je premalo strokovnjakov v službi kvalitete. Kontrola kakovosti namreč ne sme biti zgolj mehansko delo. Več ustvarjalnosti in fleksibilnosti je treba vnesti v to delo. Seveda pa je treba za tak način dela imeti dovolj strokovnega znanja. FY Ob znižanih stroških dober rezultat Kostanjeviška industrijska elektronika je mlad kolektiv — še mlajša pa je njihova TOZD, ki je postala samostojna samoupravna enota šele letos. Prav zaradi tega si prizadevajo za čimboljše poslovne rezultate. Dobro se namreč zavedajo, da je mnogo odvisno od dobrega štarta. Leto 1980 so dobro začeli. Celoten dohodek je bil v 1. kvartalu 44 % večji od lanskega prvega tromesečja, dohodek pa kar za 96 % višji. To jim je uspelo ob vsestranskem zniževanju stoškov. Konec marca sicer niso dosegh četrtine obsega letne proizvodnje, vendar po dinamičnem planu računajo, da bodo do konca leta program letošnje proizvodnje v celoti dosegh in to za domači trg in izvoz. Tudi nagrajevanje po delu sistematično izpopol-njiijejo in ob stimulativnih, dohodkovnih tudi dosegajo primerno storilnost. Tudi njihovi razvojniki ne mirujejo. Na podlagi tržnih raziskav in v okvirih možnosti pripravljajo nekaj novih izdelkov, v delu pa imajo več novih izvedb svetlobnih regulatorjev. Vso pozornost pa posvečajo izvozu, ki bi ga radi čimprej in čimobsežneje realizirali. Imajo pa precej težav z uvozom repromateriala. Doma često ni lahko dobiti nekaterih materialov, zlasti kvalitete, ki jo zahteva industrijska elektronika ne. Potrudili so se in že več materialov zamenjali z domačimi in s tem nadomestili uvoz. Vendar vsega ne morejo opraviti z domačimi surovinami in polizdelki. Industrijska elektronika je sredi investicije. Gradijo nove proizvodne prostore na kostanjeviškem industrijskem kompleksu. Sodobna tovarna in precej nove opreme jim bo dalo še več možnosti zlasti za višjo produktivnost Gradnjo naj bi zaključili pred koncem letošnjega leta. Le-ta pa ta že kasni za mesec dni. Na gradbišču mi je povedal vodja gradbišča, da jim zelo nagaja vreme. Ker gradijo na močvirnem terenu jim ob dežju zaliva jarkč in so zaradi tega črpali vodo že nad 200 ur. Temelje imajo večinoma že zabetonirane iij ta težava bo zdaj odpadla. Žal pa se zatika tudi pri banki in tudi strokovne službe prepočasi rešujejo financiranje. Taka počasnost pa gradnjo tudi draži. Stiskanje v Magnetih — pri stroju Marija Nikolaš. TOZD MAGNETI Nov magnet za telefon F. Kotar TOZD UPORI ŠENTJERNEJ Kakovost — jamstvo za uspeh Ob vse bolj zaostrenih pogojih gospodarjenja je na domačem trgu in v izvozu vse bolj vospredjukvaliteta. Ker je povpraševanja manj, je treba izdelke narediti take, da so konkurenčni s kakovostjo. Koliko in kako uspevajo v veta ip^.i ■bit« :nije rije iate ;tnc iiče »Delo z upori je zelo precizno, “ meni Marija Žnidaršičeva, ki dela pri tiskanju. to smer v Tovarni uporov v Šentjerneju. Zanje je kvaliteta še posebej pomembna zato, ker večino svoje proizvodnje izvozijo. Ko govorimo o kakovosti oziroma s tujko o kvaliteti moramo takoj razmejiti dva pojma: kakšen je izdelek po kakovosti — se pravi soUdnosti izdelave, zanesljivosti in zvestobi deklaraciji izdelovalca, drugič pa gre za tehnološko sposobnost, funkcionalnost in uporabnost, ki se s časom posodablja in prilagaja najnovejšim dosežkom v tehniki oziroma v našem primem uporov elektroniki. V službi kontrole kvalitete mi je vodja Marjan Molan zatrdil, da se šentjemejski upori mimo lahko kosajo z izdelki dragih proizvajalcev v Jugoslaviji. Lahko bi celo rekli, da so iskri-ni upori med najboljšimi, najkakovostnejšimi v državi. Tudi po svetu, kamor šentjernejčani izvažajo, se mirne duše postavijo ob bok velikim svetovnim proizvajalcem, zlasti z najnovejšim proizvodom njihove uporovne tehnike: z metalfilm — uporom. Prav za tega zadnjega, ki ga sicer proizvajajo v redni proizvodnji, vendar so še nekje Ob vse večjih prizadevanjih, da bi se „otresli“ vsaj nepotrebnega uvoza, tudi v Magnetih ne mirujejo. Z domačim znanjem in domačo tehnologijo so osvojili že celo vrsto izdelkov, ki so jih proizvajalci elektronike in mehanike doslej uvažali. Pred kratkim Paje stekla proizvodnja magnetov, ki se uporabljajo za telefonijo. To je še zlasti pomembno zato, ker gaje doslej kranjska elektfomehanika izključno uvažala. V TOZD Magneti pravijo, da so razvoj magneta za telefonsko slušalko razvili že pred časom in je šel v proizvodnjo malce pozno. Izdelujejo ga iz modificirane zlitine in je v celoti prilagojen zahtevam največjega porabnika — Iskre — Elektromehanike. Zadovoljili so vse zahteve po kvaliteti in tehnoloških lastnostih, kar ni bilo enostavno. Elektromehanika potrebuje velike količine tega izdelka in v začetku bodo v Magnetih zadovoljili le del potreb, pozneje, ko bodo povečali kapacitete, pa upajo, da bodo lahko ustregli v celoti. Morda je ob tem zanimivo to, daje ta posebni magnet narejen iz specialne zlitine ALCOMAK 3 s polusmeijeno kristalno strukturo. Naši proizvajalci ta magnet še vedno uvažajo v glavnem iz Zvezne republike Nemčije. Poleg Elektromehanike se zanj zanima tudi Tovarna telefonije Mihajlo Pupin iz Beograda. Zanimivo je, da so zlasti zadnji čas zahteve kupčev postale vse bolj muhaste. Povpraševanje po nekaterih vrstah magnetov raste, za drage spet je manj zanimanja. Zato pravijo v Magnetih, da se fleksibilno prilagajajo povpraševanju in naročilom. V razvoju pa imajo več perspektivnih artiklov s področja magnetne tehnike, ki so na trgu iskani doma in v inozemstvu. F. Kotar Sklepi 1. zasedanja DS SOZD Iskra DS soglasno izvoli: — 3-člansko verifikacijsko komisijo v sestavi: predsednik — Križnar Franc, Elektromehanika član — Penko Silvo, Široka potrošnja član — Homar Olga, DSSS SOZD — zapisnikarja zasedanja: Flerin Cvetka — dva overovatelja zapisnika: Zorko Vili, Iskra Commerce Mrhar Franc, Baterije Zmaj DS soglasno sprejme poročilo volilne komisije SOZD o poteku volitev in izvolitvi novih delegatov DS irt Odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra. DS soglasno sprejme poročilo verifikacijske komisije ter na njegovi osnovi potrdi mandate 44 prisotnim delegatom DS. DS bo na naslednji seji sklepal o potrditvi mandatov odsotnih 9 delegatov DS in sicer: — Brajnik Cveto, Elektromehanika — Košir Peter, Elektromehanika — Černetič Josipina, Elementi — Strmole Ig nac. Baterije Zmaj — Čopi Miran, Avtoelektrika — Platiše Andrej, Avtoelektrika — Prinčič Alfonz, Avtoelektrika — Preskar Vinko, Avtomatika — Žnidar Alojz, ISEZ DS soglasno sklene, da se predvidene volitve in imenovanja na današnjem zasedanju opravijo z javnim glasovanjem. DS na osnovi predloga KOS SOZD soglasno izvoli: — za predsednika DS tov. čebelo Jožeta, Iskra Commerce — za namestnika predsednika DS tov. Deržaj Majdo, Elementi DS soglasno sprejme predlog KOS SOZD, da do imenovanja novega sekretarja DS opravlja to funkcijo dosedanji sekretar DS tov. Mohor Bogdan. DS soglasno sprejme poročilo predsednika DS tov. Zorn Otmarja o delu DS in izvršilnih organov DS ter Odbora za samoupravni nadzor SOZD Iskra v preteklem mandatnem obdobju. DS na osnovi predloga KOS SOZD sprejme soglasno naslednje sklepe: 1. DS določi na osnovi 64. člena Statuta SOZD Iskra 11-članski sestav izvršilnih organov DS za svojo mandatno dobo. 2. DS imenuje izvršilne organe DS (Imena izvoljenih objavljamo posebej) Na predlog KOS SOZD sprejme SOZD soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme ugotovitveni sklep o sestavi oz. imenuje za svojo mandatno dobo: a) Odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, ki ga v skladu z določili samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo to področje sestavljajo: — predsednik KRO SOZD Iskra, ki je po svojem položaju predsednik odbora — Stipanič Anton — član KPO SOZD za SLO — Mužič Boris namestnik predsednika odbora — predsednik DS SOZD — Čebela Jože — predsednik odbora za samoupravni nadzor — predsedniki DPO SOZD: — predsednik KOS SOZD — Kem Janez predsednik ZB SOZD — Križnar Franc predsednik ZSM SOZD — Ciuha Avguštin — predsedniki odborov DO; Elektromehanika — Mihev Aleksander ISEZ — Abramovič Živojin Elementi — Kovačič Stane Široka potrošnja — Primožič Simon Avtoelektrika — Eržen Jože Kondenzatorji — Kočevar Jože Baterije Zmaj — Smolič Franc Iskra Čommerce — Medič llija IKM — Mlakar Franc ZORIN — Trojar Marjan Invest servis — Dvoraček Marjan Šolski center — Rekar Ciril b) Komisijo za nagrade in priznanja Iskre, ki jo v skladu s samoupravnim sporazumom o nagrajevanju posebnih dosežkov v SOZD Iskra sestavljajo: — predsednik KSDS SOZD — Čebela Jože pr eri sed n i k DPO SOZD: predsednik KOS SOZD - Kern Janez predsednik ZB SOZD — Križnar Franc predsednik ZSM SOZD — Ciuha Avguštin — predsedniki DS DO: Elektromehanika — Marc Miroslav ISEZ — Raubar Zorko Elementi — Šunta Franc Široka potrošnja — Rakovec Janez Avtoelektrika (član bo imenovan po konstituiranju DS) Avtomatika — Radoševič Jože Kondenzatorji — Cesar Jože Baterije Zmaj — Mayer Marijan Iskra Commerce — Bobbera Ljubo IKM - Čuček Dušan ZORIN — Galjot Stane Invest servis — Rozman Rudi Šolski center — Košnik Stane DSSS SOZD — Bagon Judita c) Komisijo za oblikovanje predlogov za podelitev odlikovanj SFRJ, ki jo sestavljajo: — predsedniki DPO SOZD in samoupravnih organov SOZD Iskra: predsednik KOS SOZD — Kern Janez predsednik ZB SOZD — Križnar Franc predsednik ZSM SOZD — Ciuha Avguštin — predsedniki ustreznih komisij DO: Elektromehanika — Orel Franc ISEZ — Wedam Jože Elementi — Kranjc Žarko Široka potrošnja — Iglič Božo Avtoelektrika — . Zajec Adolf Avtomatika — Zadravec Juriča Kondenzatorji — Malnerič Etbin Baterije Zmaj — Miklavec Slavka Iskra Commerce — Drašler Janez IKM - Venek Edo ZORIN — Prešlenkov Vančo Invest servis — Rozman Rudi Šolski center — Pavčič Franc DSSS SOZD — Bagon Judita 2. DS odloži imenovanje Odbora za spremljanje izvrševanja programa in delovnih načrtov preobrazbe samoupravnih odnosov v SOZD Iskra do naslednjega zasedanja, ko se pripravi tudi nov program dela odbora. 3. DS podaljša mandat oz. imenuje za svojo mandatno dobo Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela-v naslednji sestavi: — predsednik Štrukelj Jože, Avtoelektrika — nam. predsednika Fortič Nitja, Iskra Commerce — člani Petrovski Žarko, Avtomatika Geč Stane, Elektromehanika Rovtar Tone, Široka potrošnja Papež Nitja, Elementi Podržaj Zlatko, Baterije Zmaj < Ramuta Alojz, Kondenzatorji Možina Anton, IKM Rožič Andrej, Invest servis Vodnik Marko, ZORIN Volarič Jože, Šolski center Niserit Marjan, ISEZ 4. DS imenuje za člane Iskre v domicilni odbor partizanskih RA delavnic in koroških partizanov: Križnar Franc, Elektromehanika Mužič Boris, DSSS SOZD . DS sprejme poročilo razpisne komisije za imenovanje 5 članov kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra ter na osnovi njihovega predloga sprejme soglasno naslednji sklep: DS imenuje: — za člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za razvoj in inovacije tov. Kobe Miloša, — za člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za kakovost in poslovno sodelovanje z organizacijami in deželami SEV tov. Blenkuš Gojmira, (Nadaljevanje na 6. strani) Sklepi 1. zasedanja DS SOZD (Nadaljevanje s 5. strani) — za člana kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra za stike z javnostjo tov. Cvar Ivana DS na osnovi predloga razpisne komisije in mnenja KOS SOZD sprejme soglasno naslednji sklep: DS zadolžuje predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra, da do naslednje seje DS pripravi predlog programa dela poslovodnega kolegija SOZD Iskra in predlog delitve dela med člani poslovodnega kolegija oz. predlog za ponoven razpis članov kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra. DS na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD tov. Bukinisa in dostavljenega gradiva sprejme soglasno naslednji sklep: 1. DS sprejme Poročilo o poslovanju SOZD Iskra od 1. 1. do 31. 3. 1980 z ugotovitvijo, da je bilo poslovanje v tem obdobju sicer ugodno, saj doseženi rezultati na področju proizvodnje, prodaje, zaposlovanja in akumulacije, dajejo osnovo za izvršitev Letnega programa SOZD Iskra za leto 1980 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1976—1980; vendar pa stabilizacijski ukrepi še niso našli pravega odraza v ugodnejši strukturi celotnega prihodka in dohodka. 2. DS na osnovi gornje ugotovitve zadolžuje odgovorne organe v DO oz. TOZD, da storijo vse potrebno za znižanje materialnih stroškov, za usklajeno rast sredstev za osebne dohodke z višjo rastjo dohodka, kar vse izhaja iz družbeno sprejetih stabilizacijskih načel. Odgovorni samoupravni organi v DO oz. TOZD morajo nadaljnjo pozornost usmeriti še zlasti na aktivnejšo, selektivnejšo investicijsko dejavnost in na nadaljnje izboljšanje zunanjetrgovinske bilance. DS na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD tov. Bukinisa, predloga odbora podpisnic in razprave ter dostavljenega gradiva sprejme soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme načrt investicijskih naložb za leto 1980 po priloženem pregledu in določenem vrstnem redu. 2. Potrebna obratna sredstva k vsakemu investicijskemu projektu je treba zagotavljati vzporedno z naložbo v osnovna sredstva za kar se morajo zalagati, poleg investitorja, tudi ostali faktorji v DO in SOZD preko konzorcija bank. 3. Pri zagotavljanju sredstev za investicije so udeležena združena sredstva SOZD praviloma z največ z 2 proti 1 k lastnemu deležu investitorja. 4. Projektu Mikroelektronika se iz združenih sredstev SOZD zagotavlja celotni lastni delež v višini predpisani z zakonom. 5. Projektom posamezne delovne organizacije se udeležba iz združenih sredstev zmanjša za obveznosti TOZD, ki ni pristopila k sporazumu in za nevplačane dospele obveznosti posamezne TOZD delovne organizacije. 6. Združena sredstva se investitorjem zagotavljajo ob upoštevanju vrstnega-reda in stopnje pripravljenosti posameznega projekta. 7. Odbor podpisnic in Iskra banka sprejemata konkretne odločitve za realizacijo načrta. DS na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD tov. Gantarja, mnenja in predloga KOS SOZD ter objavljenega gradiva sprejme soglasno naslednje sklepe: 1. DS posreduje v javno obravnavo osnutke samoupravnih sporazumov — o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka v SOZD, — o enotnem oblikovanju razvidov nalog v SOZD, — o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke, — o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za skupno porabo in — o spodbujanju in vrednotenju ustvarjalnega dela. 2. Celotno aktivnost v zvezi z javno obravnavo organizira in vodi sindikat. 3. Javna obravnava se zaključi s 15. 7. 1980 DS na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD tov. Kobeta ter dostavljenega gradiva sprejme soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme predlog Samoupravnega sporazuma o osnovah za nadaljevanje, razširitev in utrditev dosedanjega medsebojnega sodelovanja pri raziskovalni in strokovno—tehnični dejavnosti in vzgoji kadrov med SOZD Iskra in Kemijskim inštitutom „Boris Kidrič" Ljubljana. 2. DS pooblašča predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD tov. Stipanič Antona za podpis sporazuma. 3. DS imenuje v koordinacijski odbor za izvajanje sporazuma: Jarec Mirana, Elementi — TOZD Magneti Ogrin Tomaža, Baterije Zmaj Slokan Milana, DSSS SOZD 4. DS pooblašča Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost, da spremlja izvajanje sporazuma. DS na osnovi podane obrazložitve člana KPO SOZD tov. Kobeta ter dostavljenega gradiva sprejme soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme predlog Samoupravnega sporazuma o medsebojnem dolgoročnem sodelovanju na raziskovalnem, strokovno tehničnem in izobraževalnem področju med SOZD Iskra in Inštitutom za elektroniko in vakuumsko tehniko Ljubljana. 2. DS pooblašča predsednika kolegijskega poslovodnega organa SOZD tov. Stipanič Antona za podpis sporazuma. 3. DS imenuje v koordinacijski odbor za izvajanje sporazuma: Pompe Igorja,. Elementi Zorko Rudija, Elektromehanika Grgič Boža, Avtomatika 4. DS pooblašča Odbor za razvojni program in raziskovalno dejavnost, da spremlja izvajanje sporazuma. DS na osnovi podane obrazložitve tov. Baniča, mnenja in predloga KOS SOZD in stališča poslovodnega kolegija SOZD ter dostavljenega gradiva sprejme soglasno naslednje sklepe: 1. DS sprejme na znanje Poročilo o delu KK Iskra Olimpija v obdobju 1979—1980 z ugotovitvijo, da dosedanji nastopi niso v celoti upravičen hotenj delavcev Iskre predvsem v prizadevanju in športnem obnašanju igralcev v igri ter sprejme predlog KOS SOZD pri čemer je zlasti potrebno: — pristopiti k dopolnitvi določil samoupravnega sporazuma predvsem z vidika rezultatov, ki jih klub dosega tekom tekmovalne sezone; — v samem klubu več storiti za primeren odnos igralcev do samega nastopanja in — na utrjevanju samoupravnih odnosov. 2. DS imenuje delegacijo Iskre v organih kluba Iskra Olimpija v sestavi: Škopac Fabio, Iskra Commerce Banič Ivo, Iskra Commerce Kern Janez, predsednik KOS SOZD Ciuha Avguštin, predsednik KS ZSM SOZD Pavlica Miloš, sekretar DPO SOZD Lasič Zmago, Avtoelektrika Tekavec Vili, In vest servis Drinovec Niko, Elektromehanika Vidic IIko, Avtoelektrika Kastelic Anton, Avtomatika Mohorko Venčeslav, Baterije Zmaj Grmek Miloš, Široka potrošnja Vinter Franc, Elementi ter še delegat DO ZORIN Prvi trije so hkrati tudi možni kandidati za člane 10, prvih šest imenovanih pa za člane upravnega odbora. DS na osnovi predloga KOS SOZD sprejme soglasno naslednje sklepe: 1. DS imenuje v svet DO IKM naslednje delegate uporabnike: Zemljič Zoltan, Elementi Ognjanoviči Drago, Avtomatika Tepina Edvard, Elektromehanika Hafner Peter, Široka potrošnja 2. DS sklene, da se prične postopek za imenovanje novega vodja Delovne skupnosti skupnih služb SOZD Iskra ter v ta namen imenuje razpisno komisijo v sestavi: Ančik Mitja, DSSS SOZD predsednik Varoga Majda, DSSS SOZD Oblak Jože, Elementi Kuranovski Vlado, Avtomatika DS sklene, da je na vsaki seji DS zadnja točka dnevnega reda vprašanja delegatov. DS zadolžuje sekretariat samoupravnih organov SOZD, da vsem delegatom posreduje Poslovnik o delu DS in drugih organov SOZD. .Vprašanje delegatov: Pojasnila člana KPO SOZD tov. Gantarja na zastavljeno delegatsko vprašanje delegacije Elektromehanike v zvezi z objavljenim člankom novinarke Jane Taškar ..Optika in računalniki" v Delu 24. 5. so bila sprejeta na znanje — delegaciji bo posredovan tudi pismeni odgovor. Delegacija se s pojasnilom na zastavljeno delegatsko vprašanje strinja. TURNI SMUK Z MOJSTROVKE - 2332 m Planinsko društvo Iskra bo organiziralo turni smuk z Mojstrovke 13. in 14. junija 1980. Odhod udeležencev bo v petek, 13. L m. z rednim avtobusom iz Ljubljane ob 15.30. Peljali se bomo do Kranjske gore in nato odšli peš do koče Tičarice, kjer bomo prenočili. Naslednji dan, 14. t. m. se bomo povzpeli na Mojstrovko. Izleta se lahko udeležijo tudi planinci brez smuči. Povratek bo v soboto v popoldanskih urah. Izlet bo vodil Zvone Snoj. Prijave sprejema Breda Jančar, tel.: 061 -20-341, int.: 341, Iskra, Tržaška 2. dopisujte v naše glasilo V ______ J INDUSTRIJA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO Obisk SINDIKAT DO ŠIROKA POTROŠNJA Nemudoma v najširšo razpravo Predsedniki osnovnih sindikalnih organizacij Široke potrošnje so se zbrali na rednem sestanku v Ljubljani, 28. maja, obravnavali pa so vrsto aktualnih vprašanj. Dnevni red je obsegal informacijo o sodelovanju Iskre in Iskre Olimpije, dogovarjanja v zvezi z izvedbo športnih iger Delovne in Sestavljene OZD. Delegati so spregovorili tudi o bližnjem srečanju Iskrašev na Dnevu Iskre, sprejeli so nekaj konkretnejših zadolžitev v zvezi z razpravo o osnutkih samoupravnih sporazumov o skupnih merilih za delitev sredstev in sredstev za OD, na kraju pa so pregledali predloge komisije za odlikovanja SOZD Iskra. Precej diskusije je bilo že kar na začetku sestanka, ko so delegati obravnavali informacijo o sodelovanju med SOZD Iskro in Iskro—Olimpijo. Člani KOS Široke potrošnje so se v popolnosti strinjali s stališči KOS SOZD Iskra, še zlasti pa je bila enotna ugotovitev, da Iskra Olimpija ne deluje popolnoma v skladu s sprejetim medsebojnim samoupravnim sporazumom. Kritično so ocenili samoupravno obnašanje Iskre Olimpije, pretehtali so angažiranost igralcev v dresih, ki predstavljajo tudi Iskro in bili enotnega mnenja, da se bo za jesensko sezono potrebno drugače pripraviti. Istočasno so delegati menili, da v Iskri še vedno ni rešena vrsta vprašanj, npr., letovanje in rekreativni šport, kjer bi se sredstva veijetno lahko ustrezneje trošila. Izvršni odbor konference je v zvezi z letnimi športnimi igrami Široke potrošnje soglasno sklepal, da mota ta manifestacija tudi letos predstavljati enako načelo kot v preteklih letih — važen element medsebojnega spoznavanja in povezovanja delavcev in športnikov široke potrošnje. Športne igre torej bodo, čeprav brez odvečnih stroškov z enotnimi dresi in ne na profesionalni ravni. Sindikalni vodje so nalogo, da organizirajo te igre, poverili delavcem TOZD Elektromotorjev iz Železnikov, predvideni izvedbeni datum pa je 14. junij. Ugodnost izbranega kraja - ki pa še ni popolnoma zagotovljena - je v ustreznih igriščih, še zlasti pa v plavalnem bazenu. Upati je torej, da se bodo delavci Široke potrošnje letos lahko pomerili tudi v plavanju in tako občutno popestrili športni „jedilnik“! Sindikalni aktivisti so sprejeli tudi Odločitev, da bodo športniki Široke potrošnje sodelovali na športnih igrah SOZD. Letošnja prireditev bo v Novi Gorici 28. junija — le 12 dni po enaki prireditvi Delovne organizacije. Dneva Iskre se bo udeležilo kar največje število delavcev Široke potrošnje, sprejet pa je bil sklep, naj sindikalne organizacije v okviru svojih možnosti prispevajo sredstva za prevozne: stroške in delno kritje paketa. Osrednja tema sestanka v Ljubljani so bile priprave na začetek razprav o osnutkih samoupravnih sporazumov o delitvi sredstev in sredstev za OD. Delegati so poudarili izreden pomen teh dokumentov in seveda potrebo po čim tehtnejši in plodnejši razpravi v vseh TOZD in DSSS. Dokumenti so precej zahtevni, zato so se predsedniki 00 ZS zavzeli, da bi v najkrajšem času organizirali delovno posvetovanje vodij razprav po posameznih delovnih sredinah. Na tem posvetovanju, ki bi mu moral prisostvovati predstavnik DO ZORIN, se bodo nosilci razprav podrobneje seznanili z vsebino aktov in načinom vodenja razprav. Že na sestanku je bilo sprejeto stališče, da bo uspešno moč organizirati razpravo le po sindikalnih skupinah, nikakor pa ne po zborih delavcev. Po poteku razprave, ki naj bi bila zaključena do letošnjih kolektivnih dopustov, bo 10 sindikalne konference pripombe strokovnih skupin iz TOZD in DSSS uskladil. Ob koncu zasedanja so delegati še potrdili predloge komisije za odlikovanja SOZD Iskra in soglašali, da delavka Široke potrošnje Rezka Porenta prejme eno od letošnjih Iskrinih priznanj- Stane Fleischman Kardeljeve razstave H J Delavci sežanske TOZD Sprejemniki so se v velikem številu pridružili množici delovnih ljudi in občanov, ki so si širom Slovenije ogledali razstavo o življenju in delu enega naših največjih revolucionarjev in idejnih delavcev Edvarda Kardelja. Razstava, ki je te dni odprta v Kopru, je cilj velikega števila organiziranih in posameznih obiskovalcev. Občinska konferenca SZDL Sežana je za občane organizirala poseben vlak, ki je 27. maja odpeljal*tudi preko 50 Iskrašev. Vsi tisti, ki so se ekskurzije udeležih pravijo, da je razstavljeni material in prireditev v celoti izredno dobro pripravljena, hkrati pa menijo, da bi podobne razstave lahko organizirali še za druge vidnejše revolucionarje in tako precej pripomogli k — ne nazadnje — boljšemu poznavanju naše revolucije! sF Ist nj< ak Le st\ mr zas tu( Av za raj ciji reš ma ka loš ča voi del cu vaj tel ski ho Direktor VIC Janez Čič. TOZD SPREJEMMIKI, SEŽANA Nagrade za prizadevno delo Sežanska Tovarna radijskih sprejemnikov že dolgo vrsto let aktivno skrbi za zadostno število RTV mehanikov,, ki jih potrebuje za nemoteno proizvodnjo. Le malokdo v Iskri ve, da je v Sežani dobro delujoča šola za RTV mehanike, ki je praktično izključno na skrbi sežanske Iskre, izšolani mehaniki pa se tam tudi v večini zaposlujejo. V grobem pa je princip dela zasnovan na delitvi med srednjo šolo v Sežani, ki prispeva predavatelje splošnih predmetov, nosilci vseh strokovnih predmetov pa so strokovnjaki TOZD Sprejemniki.-Zapis o delu in življenju te šole pa začenjamo pravzaprav na ..nepravem" koncu — februarja letošnjega leta se je gimnazija in tudi šola za RTV mehanike preselila v popolnoma novo poslopje. Zgradbi — zgrajena je tudi nova telovadnica — sta v letu 1976, po arhitekturni zasnovi in opremljenosti pa je ena najmodernejših v Sloveniji. O zanimivostih s te šole smo se pogovorili z direktorjem vzgojno izobraževalnega centra ,(Srečko Kosovel" iz Sežane, Janezom Čičem. sičnih učilnic, osrednja predavalnica, 6 kabinetov za DTP in moderna telovadnica. Kapacitete so za sedanji trenutek zadostne, in tudi arhitektonsko ustrezne. Koncept razvoja pa ni upošteval brezcarinske cone. V načrtu imamo sprejem 200 srednješolcev letno, tako da bi se v 4 letih skupno šolalo 700 do 800 učencev." na sprejemnikov, predavatelji splošnih predmetov pa so iz oddelka srednjih šol v Sežani. Poudariti je treba, da je Iskra vedno z razumevanjem spremljala delo in življenje te šole, tako da brez njene pomoči te šole verjetno ne bi bilo. Enak odnos je imela Iskra do svojih štipendistov pa tudi do učencev, ki se ob koncu šolanja niso zaposlili pri njej. Tudi ti učenci so bili vsako leto na praksi v TOZD itd. Ze po samega začetka je delo te šole zelo uspešno — učenci prve generacije, npr., so danes domala vsi elektroinženirji, vsi' RTV mehaniki, zaposleni v sežanski Iskri so izšli rz te šole, itd. S to šolo sodeluje tudi šola ljubljanskega Litostroja, žal pa zaradi precejšnje oddaljenosti sodelovanje nima takšnega obsega, kot bi ga lahko imelo." ( ve|i| Vrniva se k šoli za RTV mehanike. Koliko časa in kako deluje? ČIČ: „Ta šola v presledkih deluje že polnih 18 let. Ža ves strokovni del prispeva kadre in materialna sredstva Iskra — Tovar- Kakšno pa je trenutnostanje te šole? ČIČ: „Letnik te šole šteje poprečno 30 učencev, trenutno sta tej šoli namenjena 2 oddelka, ker vpis ne poteka enako vsako leto. Jeseni bo vpis normalen, tako da bo imela šola vse 3 letnike. Tehnična opremljenost šole za RTV mehanike še ni najboljša, vendar bomo poskušali to urediti v najkrajšem možnem ^asu- Stane Fleischman i Šola za RTV mehanike je neločljivo povezana z VIC Srečko Kosovel, zato najprej nekaj besed o samem Centru. Kdaj se je gradnja pričela, kakšni so rezultati? • ČIČ: „V letu 1976 smo razpisali samoprispevek za gradnjo šolskega centra, v sežanski regiji izredno potrebnega. Glasovanje je uspelo, gradnja se je pričela, že februarja letos pa smo se vselili. Poslopje je zgrajeno izključno iz sredstev samoprispevka, vrednost investicijske naložbe pa je preko 60 milijonov dinarjev. Ko bodo objekti popolnoma dokončani, bo njihova vrednost presegla 110 milijonov dinarjev. Na usmerjeno izobraževanje smo — to lahko mirno trdim — pripravljeni. Že prej sem omenil, da so bile potrebe po srednji šoli oz. šolah precejšnje, še zlasti zaradi dejstva, da naša regija praktično nima naravnega centra. S pomanjkanjem možnosti za šolanje je povezan tudi „beg" prebivalstva itd. Koristi šolskega centra bodo torej ogromne!" Katere oddelke pa ima Center? ČIČ: ..Možnosti šolanja so za RTV mehanike, kovinarje, delovala bo — zaradi značilnih obmejnih potreb — šola za blagovni promet, komercialiste, prodajalce, v okviru tega pa se bodo učenci lahko usposobili za špediterska dela, za dela v zvezi s carino, transportom itd. Ostanek kapacitet bo namenjen družboslovni usmeritvi, šolanju, podobnemu sedanji gimnaziji. Precejšnje potrebe v regiji in izven, v Ilirski Bistrici, Postojni, Kopru itd., pa so tudi za elektrotehniško usmeritev." Na fotografiji, ki prikazuje kabinet delavnice za praktično delo šole za RTV mehanike, smo posneli Iskraša Mira Zorca, enega od vrste strokovnih predavateljev, ki jih prispeva TOZD Sprejemniki. Brez njihovega sodelovanja te šole ne bi bilo, pravijo! Za vse naštete možnosti šolanja je potrebno precej materialnih pogojev? ČIČ: „Naš novi šolski objekt zajema površino 3000 kv. m, v njem pa je 13 kla- r PLANINSKI GOVINI IZLET V GORSKI MASIV PRENJ V HERCE- V Planinsko društvo Iskra bo priredila od 19. do 22. VI. 1980 zelo zanimiv štiridnevni planinski izlet v gorski masiv Prenj ob Neretvi v Hercegovini. Predviden je naslednji potek: 19. junij: Odhod z avtobusa izpred hotela Creina v Kranju ob 2.30, iz Ljubljane ob 3h s Trga osvoboditve (nasproti univerze). Peljal bo skozi Novo mesto, Karlovac, Bihač in Jajce ter čez sedlo Makljen in Prozor v Jablanico. Pot nas bo vodila skozi kraje, poznane iz IV. ofenzive. Vožnjo bomo tega dne končali v Bo rački dragi, od koder imamo še 4 ure hoje do koče Jezerce (1600 m). 20 junij: Ta dan se bomo povzpeli na najvišji vrh Prenja — Zeleno glavico (2155 m) in soseščino. Prenočili bomo v isti planinski koči. 21. junij: Prečili bomo masiv Prenja, se povzpeli na Veliki Prenj (1916 m) in sestopili v kanjon Neretve do kraja Aleksin ha n (150 m). Avtobus nas bo peljal v Jablanico, kjer bomo prenočili v šotorih. 22. junij: Po' kratkem ogledu soteske Diva, Grabovica včvrsnicise bomo vračali z avtobusom proti domu čez kraška polja osrednje Bosne. Spali bomo v neoskrbovani planinski koči in v šotorih v Jablanici. Za hrano bomo morali skrbeti sami. Oprema naj bo gorska, primerna spremenljivemu vremenu. Zagotovljeno je strokovno vodstvo izleta. Prijave sprejema Breda Jšnčar (061) 20—341, int.: 341, Iskra, Tržaška 2. Izlet bo vodil prof. Tomaž Planina. Informativni sestanek kandidatov bo v ponedeljek, 16. tm. ob 18. na Tržaški 2. fff industrija avtoelektricnih izdelkov Junij — mesec inovacij V lanskem letu smo v novogoriški Iskri — Avtoelektriki že drugič v njenem obstoju zelo uspešno izpeljali akcijo „Nfesec inovacij - junij 79“. ke-ta je v tej delovni organizaciji bistveno vplivala na tedanjo in nadaljnjo Množičnost v inventivni dejavnosti. Pozitivni pokazatelji te uspešno Stavljene in izvedene akcije so vodili tudi letos komisijo za inovacije v Avtoelektriki, da je proglasila junij 80 23 mesec inovacij. S plakati, ki so razobešeni v vseh temeljnih organiza-cijah poziva zaposlene, naj poiščejo Mšitve, kako naprimer z zamenjavo Materiala znižati stroške, izboljševati kakovost, kako s spremembo tehnoloških postopkov in konstrukcij pove-čati storilnost, gospodarnost, zanesljivost. Kako na primer s prilagajanjem uelovnih-sredstev, dela in okolja delav-cu doseči boljše delovne pogoje, Varnost človeka in sredstev, rešitve tehničnih, ekonomskih in organizacijskih problemov, ki bodo porok prihodnjemu bolj uspešnemu poslovanju. Posebni obrazci za prijavo izboljšave ali rešitve so na voljo pri vseh Predsednikih sindikalnih organizacij, Pri vseh predsednikih mladinskih organizacij in pri vodjih TOZD in DSSS. Tisti avtorji, ki bodo v mesecu iSpiA'-,VVTOELEKTniKA II Qs>sm za inovacije razpisuje - h. POSLOVANJE inovacij prijavili smiselne in uporabne rešitve bodo prejeli denarne nagrade, avtorji uporabljenih rešitev pa bodo poleg odškodnin imeli skladno s pravilnikom o delovnih razmerjih tudi daljši letni dopust. Narediti več in bolje gospodariti, dosegati pomemben cilj — dohodek, tudi to je smoter samoupravljanja. M. R. Na obisku v tovarni odlitkov m v KS Komen Ena najmanjših temeljnih organizacij v skri, v Avtoelektriki pa sploh, ima svoje Prostore v Komnu na Krasu. To je tovarna P^litkov, ki se je pred dvema letoma pri-PružMa veliki družini Iskre kot TOZD novogoriške Avtoelektrike iz Komenske DO Muminij. V njej je le 87 zaposlenih. Ker Pas je zanimalo, kaj in kako delajo pridni ^raševci, smo obisk združili in poleg tovarne obiskali tudi krajevno skupnost, ki ?lvi s tovarno, tovarna pa z njo. LETA 1985 - 100 % VEČ Načrti, ki jih imajo v tej TOZD so res Veliki. O njih mi je pripovedoval Drago Vlivanje v pesek. :S, za približno 30 delavcev, proizvodnja pa bo, kot smo že omenili za 100 procentov večja. Kljub težavam, s katerimi se vsakodnevno srečujejo, pa so letošnji rezultati v prvem kvartalu dokaj razveseljivi. Dosegli so 35,5 procentno izpolnitev letnega plana in eksterno prodajo 45 procentov letnega plana. v In kakšen je pravzaprav njihov proizvodni program? Vlivanje dillitkov, in sicer — tlačno litje, kokilno litje in vlivanje v pesek. Potrebam temeljnih organizacij v DO namenijo 85 % proizvodnje, ostalih 25 % pa prodajo ostalim domačim kupcem. Prav pri tlačnem litju imajo kapacitete prezasedene, zato se prav sedaj odločajo o nakupu še enega stroja za to vrsto proizvodnje. Tudi z vidika zastarele proizvodnje pripravljajo preusmeritev nekaterih postopkov na tlačno litje, saj bi to omogočilo boljše finančne rezultate glede prodaje same omililo pa bi tudi problem fluktuacije delavcev iz neposredne proizvodnje. Drago Urdih. rirdih z velikim ponosom. Po vseh realnih Ptedvidevanjih bodo do leta 1985 povečali Proizvodnjo kar za celih sto procentov n3Sproti sedanji. Seveda bo potrebno vložiti ^liko naporov za osvojitev tega cilja in pri-a°biti nove delovne prostore. Obstoječi °°jekti so praktično povsem zastareli, v rijih je onemogočeno uvajanje nove tehno-°9iie, delovni pogoji so izredno slabi. Prepotrebni novi delovni prostori pa bi vse-kakor pripomogli tudi k zmanjšanju fluktu-^'ie, ki jev tem trenutku izredno velika. V tovarni odlitkov pravijo, da bodo pri-Peli z gradnjo v letu 1982. Investicija bo ^el)ala 170 milijonov dinarjev, zajela pa bo 'odi rešitev problema energetike, infra-“rijkturnih objektov, vzdrževalnih kapa-C|letitd. Število zaposlenih se bo povečalo ........... " i: Livijan Colja. Zdenko Ličen. RAZGIBANA SAMOUPRAVNA DEJAVNOST Najmočnejša politična organizacija je OOS. Njen predsednik Livijan Colja mi je o njenem delovanju povedal: Trenutno pripravljamo množično akcijo v počastitev dneva mladosti — pohod na Trstelj. Sodeč po prvih prijavah nas bo odšlo na pohod preko 30. Na vrhu hriba bomo obudili spomin na težke dni naše revolucije, nato pa pripravljamo tovariško srečanje, kjer bo tudi priložnost, da se pogovorimo o naših nadaljnjih nalogah, ki čakajo našo organizacijo in našo TOZD. Naj na kratko preletim še nekaj akcij, ki jih bomo izvedli v kratkem. Za bližajoče športne igre delovne organizacije smo osnovali strelsko društvo, šli bomo na obisk k našemu delavcu, ki je že dlje časa v pokoju, borimo se za priznanje benificirane dobe na DO ELEKTROMEHANIKA KRANJ V petek, 30. maja 1980 so Iskro Elektromehaniko obiskali zvezni sekretar ter republiški in pokrajinski sekretarji za pravosodje in organizacijo uprave s sodelavci Predstavniki Iskre so jim prikazali našo proizvodno usmerjenost in poslovne rezultate, nato pa so si gostje z zanimanjem ogledali proizvodnjo telekomunikacij in računalnikov. EZ TOZD VZDRŽEVANJE Rekonstrukcija kotlovnice nekaterih bolj izpostavljenih delovnih mestih, kjer to vprašanje še ni urejeno, vendar bi moralo biti, za dan borca bomo šli skupaj z delavci iz Aluminija, iz Konfekcije in iz pobratene vasi Zgornja Kungota po poteh spominov iz NOB do Dovč, kjer je bil napad na nemško kolono itd. Seveda posvečamo veliko pozornosti tudi samoupravnemu dogajanju tako v TOZD, kot v DO in SOZD. Predsednik DS TOZD Zdenko Ličen je zaposlen v tej TOZD le 6 mesecev (prej je bil v tovarni delovnih sredstev v Novi Gorici) in že so ga delavci na nedavnih volitvah izvolili za predsednika DS. Delavci naše TOZD so mi zaupali odgovorno nalogo, zato izrabljam to priliko za zahvalo in obljubo obenem, da se bom z vsemi močmi prizadeval in z ostalimi člani DS prispeval k čimboljšemu in pravilnemu delovanju DS. Vsi se zavedamo, da stojimo pred velikimi odgovornostmi, čimboljšemu poslovanju in pred pravilnim uresničevanjem zastavljenih stabilizacijskih ciljev/ Glavna naloga DS v tem trenutku je gotovo pravilen sestav vseh komisij DS in njihovo delovanje. Pri nekaterih delavcih je namreč še vedno nekakšna neposlušnost za dolžnosti, ki jih nalagajo komisije. Zato bomo usmerili vse sile v pravilno delovanje, saj le-to omogoča boljšo perspektivo in možnost realizacije zastavljenih ciljev. Jože Adamič. PREDSTAVITEV KS Kot ..naročeno" je bil v času mojega obiska v tovarni odlitkov tudi predsednik sveta Krajevne skupnosti Komen Jože Adamič. Zgovoren možakar je to, saj mi je do potankosti predstavil njihovo KS: Naša krajevna skupnost obsega 14 vasi, v kateri živi 1856 prebivalcev. V samem Komnu je okrog 500 zaposlenih (od tega 200 žensk) v Aluminiju, Iskri, Konfekciji ter v trgovinah in šolah. Trenutno se pripravljamo na izvedbo referenduma, ki bo 8. junija za dograditev II. faze otroškega vrtca, II. faze osnovne šole, oziroma telovadnice in ureditev komunalnih zadev. Sodelavec pri tlačnem litju. Tako kot druge KS, tudi naša ni brez problemov. Na prvo mesto moram vsekakor postaviti stanovanjske probleme, pa ureditev poslovnih orostorov, lekarne, pošte in nekaterih drugih, ki bi se tako sprostili za delovanje naših DPO. Znano1 je, da pesti razna kraška področja pomanjkanje vode. Tako je tudi pri nas saj smo bili letos že nekajkrat brez nje, rešitev tega problema pa se ne predvideva tako kmalu, saj nameravajo šele čez dve leti pričeti z izgradnjo vodovoda v Brestovici, ki bi oskrboval tudi naše področje. Problematična je tudi trgovska mreža, posebno prodaja kruha. Prav spričo uveljavljanja teh potreb, oz. dolžnosti izvajanja trgovskih in zdravstvenih uslug, smo že imeli več problemskih konferenc, na katerih smo seznanili odgovorne s tekočo problematiko, nakazali smo tudi možne predloge, vendar do danes še nismo dosegli bistvenih izboljšav. No, da ne bom našteval samo pomanjkljivosti, moram tu omeniti tudi nekaj ..svetlih" točk naše KS. Vsekakor moram omeniti izredno sodelovanje DPO v KS z delovnimi organizacijami in razumevanje pri reševanju vsakodnevnih problemov, pa naj si bo to sofinanciranje, ali pa strokovna pomoč pri delu KS. To sodelovanje se odraža tudi v smernicah srednjeročnega obdobja do leta 1985, ki predvidevajo ureditev gostinskih objektov s prenočišči, ureditev raznih servisnih storitev in drugih najpotrebnejših dejavnosti za zadovoljevanje potreb občanov. Tudi kulturno življenje je pri nas dokaj razgibano, saj imamo svoj pevski zbor, re-citacijsko skupino, v naši KS deluje 10 društev itd. Prav ta razgibanostjo navdihnila, da smo se kot prva KS v občini Sežana pobratili s KS Zgornja Kungota ob avstrijski meji, ki je skoraj enake velikosti kot naša, le s to razliko, da pri njih prevladuje panoga kmetijstva. Z njimi tesno sodelujemo, izmenjavamo izkušnje o krajevni samoupravi, izmenjavamo obiske, prireditve itd. Tako torej v Komnu, srcu Krasa, kot mu nekateri pravijo. Tovarne so prinesle kraju novo življenje, pridnim Kraševcem se ni več bati za njihov obstoj kot nekoč, ko je težka kamnita zemlja dajala le skorjico kruha... Marko Rakušček Kotiovnica stoji na sedanji lokaciji že od 1928. leta, ko je bila zgrajena tekstilnat tovarna Jugočeška, last čeških delničarjev. Po končani drugi svetovni vojni smo pričeli tovarno načrtno dograjevati, in to obj. 07,08, 11 in 46 za potrebe proizvodnje. Skratka, tovarna se je širila, energetska baza — to je kotlovnica, pa je ostala nespremenjena. Ker smo naprave v njej samo vzdrževali, ne pa nadomeščali z novimi, je po 50. letih obratovanja kotlovnica postala ne samo premajhna, pač pa tudi neekonomična. Varnost obratovanja s starimi kotli in pomoč-nimi napravami je zahtevala temeljito rekonstrukcijo kotlovskih naprav. Celotni projeKt je izdelalo in predložilo Montažno proizvodno podjetje CEVOVOD Maribor marca ,1977. Tako smo stare kotle na trda goriva zamenjali z novimi blok-kotli s kombiniranimi gorilci za kuijenje z zemeljskim plinom ali srednje težkim oljem (mazutom). Investitor Elektromeha-nika Kranj je zaupala celotno rekonstrukcijo podjetju IMP Ljubljana. IMP je za razna dela najel lastne kooperante, s pomočjo katerih je pričel z rekonstrukcijo aprila 1978. Da ne bi rekonstrukcija ovirala redne proizvodnje, je bilo potrebno postaviti preme-stitveno kotlovnico na dvorišču ob dimniku. Ko so bili stari kotli in izrabljene naprave demontirani in ko so gradbeniki uredili notranjost kotlovnice, se je takoj začelo z montažo novih naprav. Postavljeni so bili trije vrelo-vodni blok-kotli z močjo 5 Gcal/h in obratovalnim pritiskom 10 atm. z že prej navedenimi gorilci, rezervoar za 300 kub. m mazuta s pripadajočimi krogotočnimi in transportnimi cevovodi, plinska proga za transport zemeljskega plina in še številne črpalke, izmenjevalci toplote izgibnfli posod do fine in grobe armature, in nazadnje še komandna kabina s posredovalnim pultom ter merilno omaro. Rušitvena in montažna dela so bila obsežna, razpoložljiv čas pa izredno Občinski štab civilne zaščite Kranj in občinski odbor RK Kranj sta organizirala dne 24. 5. 1980 VIII. tekmovanje ekip prve medicinske pomoči iz sestave enot civilne zaščite. Na stadionu Stanka Mlakarja v Kranju se je tega dne zbralo 78 ekip iz območja občine Kranj z namenom, da se pomerijo med seboj v veščinah nudenja prve medicinske pomoči ponesrečenim v elementarnih nesrečah, nezgodah pri delu, prometnih nesrečah ah pa tudi v primeru agresije. Od celotnega števila sodelujočih ekip je bilo 59 ekip iz KS, 9 ekip iz OZD, 3 ekipe RK ter 7 ekip občinskega odreda CZ Kranj. Delovna organizacija ISKRA Elek-tromehanika Kranj je bila na tekmovanju zastopana s 3 ekipami ali 18 obvezniki CZ. Rezultati, ki so jih ekipe ISKRE Elektromehanike dosegle, so zelo pohvalni, sa; so zasedle 2., 5. in 7. mesto. Hcipa, id je zasedla 2. mesto, je prejela v trajno last pokal, katerega izroči trem, prvouvrščenim ekipam organizator tekmovanja, obenem pa si je pribonla tudi pravico do kratek, saj je bilo potrebno do jeseni, to je do naslednje ogrevalne sezone, zagotoviti obratovanje novih kotlov in naprav. Bilo je zelo težko, saj so se dela zavlekla tja v sredino novembra, ko je mraz že krepko pritiskal, obrazi delavcev pa so bili vedno resneje in vprašujoče uprti v kotlovnico: ,„AU bomo to zimo zmrznili? “ Tako smo 23. 11. 1978 prvič ogreli tovarno s kuijenjem prvega kotla na mazut. Do novega leta 1979 sta bila usposobljena za pogon še ostala dva kotla in končno smo se rešili skrbi pred zmrzitvijo, ki je resno grozila zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov. Dokončna dela so sledila še tja do aprila 1980 — pleskanje, montaža izolacija in podobno. Februarja 1980 smo dobili dovoljenja inšpekcijskih služb in s tem tudi obratovalno dovoljenje ter posebno dovoljenje za obratovanje z zemeljskim plinom. Prvič smo vključili govorilnice na plin 18. 3. 1980. Od tedaj kurimo izključno na zameljski plin, saj imamo s podjetjem PETROL Zemeljski plin ustrezno pogodbo o redni dobavi plina. To pa ne pomeni, da ne bomo več kurili z mazutom. Rezervoar na dvorišču je poln mazuta in ga bomo uporabljali v slučaju redukcij zemeljskega plina ali pa ob prekinitvah dobave plina zaradi okvar; Za ilustracijo in primerjavo še nekaj podatkov o porabi goriva: premog, s katerim smo kurili v starih kotlih, je dajal 4200 Kcal/kg, mazut za sedanjo uporabo 9700 Kcal/kg in zemeljski plin 8200 Kcal/Nm.3 Pri zunanji temperaturi — 20° C smo porabili dnevno 50.000 kg premoga, mazuta 20.000 kg, plina pa bo pri enakih pogojih predvidoma porabljenega cca 25.000 Nm3-. Ker je obratovanje z mazutom in zemeljskim plinom zelo zahtevno, so poostreni tudi pogoji dela, katerim se je treba podrejati predvsem iz varnostnih razlogov. Zato nova opozorilna tabla na vratih kotiovnice ni namešče- udeležbe na republiškem tekmovanju ekip PMP, ki bo 14. 6. 1980 v Ljubljani. Štab za civilno zaščito delovne organizacije ISKRA Elektromehanika Kranj vsem udeležencem tekmovanja čestita k doseženim rezultatom. Ekipi PMP, ki bo zastopala Elektromehaniko na republiškem tekmovanju ekip PMP pa želj, da bi se častno borila za čimboljšo uvrstitev, j Kokalj Ekipa Iskre Elektromehanike, ki je osvojila 2. mesto. na le slučajno. Janko Radej Vlil. TEKMOVANJE EKIP MEDICINSKE POMOČI CZ V KRANJU DO ELEKTROMEHANIKA KRANJA. S SLAVNOSTNE SEJE PREDSEDSTVA OK ZSMS OB DNEVU MLADOSTI Priznanje DO Elektromehanika Slavnostno sejo predsedstva OK ZSMS, ki je bila v petek, 23. maja 1980 v prostorih Skupščine občine Kranj, je otvoril predsednik OK ZSMS Jure Tomašič. Z enominutnim molkom so počastili spomin na pokojnega predsednika republike, predsednika predsedstva SFRJ, predsednika CK ZKJ in vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ tovariša Tita. »Mfesec maj, oz. mesec mladosti pomeni vrhunec naših aktivnosti,“ je dejal Jure Tomašič. »Organizacija ZSMS, družbene organizacije in društva, skratka mladi, organizirani v različnih oblikah delovanja, obeležujmo pomembne uspehe, predvsem v oblikah doseganja čimbolj ših delovnih rezultatov v vseh sredinah, kjer živimo in delamo. Aktivnost mladih tako prežema delo, znanje, solidarnost, bratstvo in enotnost. V teh dneh imamo torej priložnost za strnjen pregled doseženega v mladinskih vrstah, za izražanje pohval najuspešnejšim, kakor tudi za vrsto drugih aktivnosti. Praznovanje meseca mladosti in dneva mladosti ni samo praznik nas mladih, temveč praznik vseh delovnih ljudi in občanov naše domovine. Toda naš praznik je prvič po 35. letih letos drugačen. Tita, našega najdražjega tovariša in vzornika ni več. Toda bolj kot kdajkoli prej se letos zavedamo, da smo Tito mi vsi. Tito je v nas in bo živel naprej. M pa se moramo zvesto V imenu delovne organizacije Iskre Elektromehanike je prevzel priznanje Občinske konference ZSMS Kranj Franc Kozina. in nekompromisno vključiti v vsa družbena dogajanja ter njegove misli in ideje sproti preverjati v praksi z namenom, da bo vsak mladinec začutil potrebo po učenju, delu . Priznanja OK ZSMS Kranj so za dolgoletno uspešno delo prejeli nekateri člani predsedstva, ki so že pre-nehah z delom v organih OK ZSMS in tudi delovne organizacije, ki so pripomogle k uspešnemu delu in razvoju organizacij ZSMS v občini Kranj -med njimi tudi Iskra Elektromehanika. D. Papler PARTIZANSKI MNOGOBOJ Na dan mladosti, 25. maja 1980, je društvo za športno rekreacijo in telesno vzgojo — PARTIZAN Kranj organiziralo partizanski mnogoboj v Kranju v času od 8. do 12. ure na stadionu Stanka Mlakarja. Prireditev je bila izvedena v počastitev spomina pravkar preminulega in najdražjega predsednika Josipa Broza — Tita, ki je bil že od leta 1948 stalni pokrovitelj vsejugoslovanske akcije partizanskega mnogoboja in praznika mladosti. Partizanski mnogoboj ima osnovni program enotnega sistema preverjanja telesne zmogljivosti vseh kategorij prebivalstva. Osnovni cilj je, da se v aktivnosti partizanskega mnogoboja vključi kar največji krog državljanov vseh starosti in iz vseh sredin ter se s tem ugotovi nivo telesnih in funkcionalnih zmogljivosti in sposobnosti. Slovesne otvoritve pričetka tekmovanja so se udeležili predstavniki, SO, IS, DPO, IS ZTKO, TKS, sindikata. Uvodni govor je imel Vili Planinšek, predsednik 10 ZTKO Kranj. Partizan Kranj je prejel Priznanje Partizana Slovehije, lahko pa se pohvali tudi z diplomo Partizana Jugoslavije, ki jo je prejel v letu 1977 za pomembne rezultate pri organiziranju množične rekreacije. Kranjski klub „Kurir" je ob tej priložnosti spustil 450 golobov pismonoš, z enominut- nim molkom pa so prisotni počastili spomin na tov. Tita. Tudi letošnja prireditev je bila dobro pripravljena in izvedena, saj se je udeležilo dvajset štiričlanskih ekip ter čez petdeset posameznikov. Naj navedem samo nekatere: JLA, Klub Vaterpolo, TVD Partizan, Nogometni klub Triglav, Judo klub. Dijaški dom itd. Mnogoboj je zajemal test telesne pripravljenosti iz disciplin: tek 50 m, tek 2400 m (moški) ali 1600 (ženske), dviganje telesa s tal—število dvigov v 25 sekundah, skok v daljino z mesta, globina predklona s klopi, metanje gumijeve bombe v cilj. Kategorije skupin so bile glede na starost: I. (14—19 let) II. (20-30 let), III. (31-45 let), IV. (nad 46 let). Na osnovi seštevka točk, doseženih v vseh šestih disciplinah, je bil vsak udeleženec razvrščen v eno od petih stopenj psihofizične pripravljenosti. Ocene pripravljenosti: prva stopnja—odlično (do 51 točk in več, druga stopnja — zelo dobro (od 42 do 50 , 5 točk), tretja stopnja - povprečno (23 do 41.5 točk četrta stopnja — nezadovoljivo (24 do 32,5 točk), peta stopnja — zelo slabo 23,5 točk in manj). Za prvo, drugo in tretjo stopnjo so udeleženci prejeli ustrezno zlato, srebro ali bronasto značko. Najboljša ekipa je prejela pokal, pet najbolje uvrščenih pa diplome. Diplome so prejeli tudi posamezniki, ki so dosegli prvo stopnjo pripravljenosti. Start za tek na 100 metrov. Prebrali smo za vas Da je bila Ljubljana med okupacijo zares ..država v državi" in da okupator pri vsem tem ni mogel v bistvu nič, nam pričajo tudi zapiski in spomini nekdanjega upravnika sodnih zaporov v Ljubljani Antona Čamernika.Njegova knjiga pod naslovom ..Spomini na sodne zapore" zagotovo predstavlja edinstveno pričevanje, kako je organizacija Osvobodilne fronte tudi v zaporih delovala brezhibno in mnogo pripomogla tako k razvoju osvobodilnega gibanja v Ljubljani kot tudi k reševanju kadrov, ki jih je bil okupator zaprl, pognal v internacijo ali pa obsodil. Anton Čamernik je bil pred vojno in med njo do septembra 1942. upravnik sodnih zaporov v Ljubljani. Ker je do te zaposlitve prišel po sili razmer, o tem nam nazorno pripoveduje v prvih poglavjih svojih spominov, saj je končnokončal srednjo tehniško šolo in tako kot mnogi pred vojno ni dobil zaposlitve, če pa jo je, pa se je moral ukloniti tedanjim političnim oblastnikom. Ker je torej prevzel to službo pač samo zato, da je prišel do kruha, ni zato nič čudnega, če so bile že pred vojno njegove simpatije na strani preganjanih in tako je lahko na svoje mesto pomagal jetnikom z humanimi in korektnimi postopki. Njegov položaj in odnos do jetnikov sta zlasti postala pomembna zlasti 1941 s prihodom italijanskih okupatorjev. V sodne zapore je namreč prihajalo vedno več jetnikov, ki so sicer bili pod neposredno kontrolo okupatorske policije. V sodnih zaporih je zato Čamernikpomagal organizirati OF in VOS, vodstvo OF je bilo prek njega vedno pravi čas obveščeno o usodi posameznih jetnikov, o njihovem vedenju pred zasliševale!, pa tudi o tem, kako potekajo preizkave, kdo od sodelavcev OF, ki je še na svobodi, je ogrožen in podobno. Tako nam Čamernik plastično popisuje svoje ilegalno srečanje z Borisom Kidričem, do podrobnosti nam slika tako znane kot manj znane akterje naše revolucije, ki so se znašli v zaporu bodisi pod pravim ali pa ilegalnim imenom, govori nam o številnih drobnih, a zelo pomembnih pripetljajih in dogodkih v času njegovega upravništva, ki morda prav zato izredno slikovito in sveže obujajo spomine na ljubljanske sodne zapore med vojno, ki so jih spoznali številni Ljubljančani med vojno. Zanimivo in objektivno so tudi predstavljeni posamezni funkcionarji italijanskih okupatorjev, s katerimi je prišel Čamernik v stik in so vodili ter gospodarili v ljubljanskih zaporih in dostikrat tudi s svojim obnašanjem in odločitvami iz najrazličnejših vzrokov hote ali nehote omogočali, da je bila organizacija OF in VOS v ljubljanskih zaporih tako učinkovita in uspešna. Čamemikovo pričevanje vsekakor dopolnjuje podobo osvobodilnega gibanja v Ljubljani, podobo v tako pomembni ustanovi kot je bilo to ljubljansko sodišče s svojimi zapori. Knjigo Čamernikovih spominov je izdala založba Borec v opremi Cvete Stepančičeve. 0. Ž. TOZD PMD Kako so poslovali v prvem trimesečju DELOVNA ORGANIZACIJA ELEKTROZVEZE O poslovanju v prvih mesecih letošnjega leta, kakor tudi o spremljajočih problemih smo se pogovorih z Milanom Gambergerjem. Prvo četrtletje je za nami in tudi dobršen del drugega. Kako ste v tem. času poslovali in kateri problemi so vas medtem najbolj obremenjevali? S poslovanjem v začetku letošnjega leta nismo najbolj zadovoljni. Kljub temu, da smo plan zunanjih storitev presegli, je vse preveč težav, Id vplivajo na kasnitev dobav nekaterih mehanskih delov, nujnih za finaliza-cijo finahstov naše delovne organizacije. Pri analizi vzrokov za kasnitve prihajamo do vedno istih ugotovitev, da nam namreč primanjkuje dobrih kvalitetnih delavcev za dodelavo pločevin, občasno pa tudi za druge obdelave ter, da stroji, ki jih imamo ne omogočajo tako kvahtetne proizvodnje in takšnih dobavnih rokov kot jih od nas zahtevajo finalisti. Zato nas tudi čaka veliko akcij, katerih skupen rezultat mora biti takšen, da bomo finahste obskrbeh vsaj z deli za aparature, ki jih dokončujejo. Za postopno izboljšanje bomo morali preseči probleme, ki nam jih povzroča pomanjkanje zmogljivosti, pri čemer pričakujemo, da bo vrednotenje nekaterih obdelav takšno, da bomo lahko pridobih nove delavce. Ob tem bomo morah izboljšati še delovno disciplino ter s tem tudi produktivnost. Kakšni so vaši načrti za naslednje srednjeročno obdobje? Naš razvoj v prihodnjem srednjeročnem obdobju sloni predvsem na vpeljavi novih proizvodov, izboljševanju obstoječe tehnologije in uvajanju nove. Precejšen del reševanja proizvodno—tehnoloških problemov smo predvideh v odobrenem investicijskem programu, po katerem prve investicije že tečejo. Poleg tega programa bomo v tem obdobju reševah še problematiko proizvodnje mehanskih delov v Horjulu. Če bo šlo vse tako kot pričakujemo, bo precejšen del investicij lahko uresničen v naslednjih petih letih, s tem pa bi si zagotovih ustrezen razvoj in napredek ter tako tudi skladen razvoj s celotno sorazmerno hitro napredujočo delovno organizacijo. Pri snovanju bodočega razvoja bomo morah združevati vse sile za dosego ciljev naše DO, pri čemer bomo morah odložiti uresničevanje želj, ki k temu cilju ne vodijo neposredno. Seveda pa je pogoj za napredovanje tudi sočasno izboljsevanje organizacije dela tako znotraj TOZD, kot tudi na ravni DO. B. Č. ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega očeta JOŽETA MULLNERJA se zahvaljujem sodelavcem Iskre — TOZD Prodaja — Skladišče gotovih izdelkov za izraženo sožalje, darovano cvetje, denarno pomoč in spremstvo k njegovemu -zadnjemu počitku sin Franc Ob boleči izgubi mojega dragega očeta FRANCA AHAČIČA se iskreno zahvaljujem sodelavkam na traku trifaznega števca za izraze sožalja, podarjeni venec, spremstvo na njegovi zadnji poti in denarno pomoč. hčerka Bernarda Košir. Ob nenadni in boleči izgubi našega moža in brata FRANCA NAGLIČA se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem v ročni orodjarni TOZD ERO, družbenopolitičnim organizacijam in sindikalni organizaciji Iskre Elektromehanike ter sodelavcem TOZD ATC. Hvala vsem, ki ste darovali cvetje ter denarno pomoč, nam izrazili sožalje, sočustvovali z nami in ga spremili na njegovi zadnji poti vsi njegovi. Nagrade za prizadevno delo Ni potrebno posebej poudarjati, kako pomembna je za Iskro razvojno raziskovalna dejavnost, saj si brez učinkovito zastavljenega dela na tem področju ne moremo njene prihodnosti niti predstavljati in smo zato tem bolj veseh vsakega uspeha naših RR—delavcev. Tak uspeh, ki zasluži vso našo pozornost so z uspešno razvitim merilnikom telegrafskih popačenj MIG-1 dosegli tudi naši inženirji v TOZD TTS. Za ta memi instrument sta namreč naša dipl. ing. Jože Maček in Branislav Protega dobila nagrado za izume in tehnične izboljšave Sklada Borisa Kidriča in s tem priznanje za večletno trdno delo. Bi nam lahko povedala kaj o vašem delu in o uspešno izvedeni nalogi, za katero sta dobilo nagrado SBK? Razvoj naših proizvodov je timsko delo, pri čemer mora vsak posameznik doprinesti svoj delež. Na merilniku MIG-1, ki omogoča kontrolo in nadzor nad digitalnimi zvezami, je prav tako delalo vehko ljudi, saj je to tehnično zahtevna aparatura in je bilo potrebno nekajletno timsko delo, preden smo jo dokon- čali. Med pomembnejšimi razvijalci naj omenim Janeza Ganterja, Matjaža Leskovška. Ferda Šena, Franca Bojca in Pavla Šierja. Njihov delež je bil znaten pri zasnovi električnih vezij in mehanske konstrukcije. Za nagrado pa je bila predložena najina rešitev sin-hronizatoija, t.j. vezja, ki prilagodi hitrost merilnika na hitrost prihajajočega signala in rešitev napajanja merilnika. Bi nam morda omenili še težave, ki bremenijo učinkovitost RR-dejaV-nosti v vašem TOZD? Predvsem so to neprimerni prostori in precejšnja flukttiacija kadrov. Za vzgojo kadrov je potrebno namreč nekaj let in če takrat kdo zapusti svoje delovno mesto, nastane vrzel, ki je ni mogoče tako hitro zapolniti. Nadalje je tu še premajhna stimu-hranost. Razvijalec mora dolgo in trdo delati preden lahko prikaže večji dosežek in se uveljavi, narava našega dela je pa tudi taka, da zahteva popolno angažiranost. Na koncu pa naj izkoristimo priložnost in našima nagrajencema čestitamo tudi mi. ^ ^ GL/ Investicijski programi za letošnje leto že predvidevajo nabavo nekaterih strojev, ki nam bodo precej olajšali delo. Kasnitve nam bodo sicer povzročale dodatne težave, vendar že zavest, da se bo stanje izboljšalo, veliko pomeni. Branislav Protega in Jože Maček ob MIG-1. ČASOPISNE NOVICE V beograjski Gospodarski zbornici so predstavniki ameriške družbe GTE iz Stamforda in niške Elektronske industrije podpisali dogovor o skupnem vlaganju sredstev za izgradnjo tovarne digitalnih elektronskih telefonskih central. Po tem dogovoru vlaga ameriška družba opremo, tehnologijo in finančna sredstva v višini 35 % skupnih investicij in El Niš 65 %. Skupna vlaganja za novo tovarno so predvidena v vrednosti ene «f milijarde dinarjev. Privredni pregled in drugi jugoslovanski časopisi, ki so natisnili to vest po Tanjugu poudarjajo, da so digitalne elektronske telefonske centrale zadnja beseda tehnike v telefoniji in jih štejejo za centrale prihodnosti. Nova proizvodnja bo stekla v Beogradu 1982. leta. Ameriška družba GTE je vodilna na tem področju proizvodnje. Zaposluje približno 300.000 delavcev in ima okrog 150 tovarn no svetu Zahodnonemška specializirana revija Computervvoche je objavila sicer kratek, vendar zelo pomemben članek z naslovom ..Jugoslavija kaže svoje računalnike." V članku so navedene same pohvale za Iskro, ki je razstavila na mednarodnem sejmu v Hannovru svoje lastne računalnike. Tehnične podatke o računalnikih pa tudi nekaj splošnih podatkov o Iskri je posredovala šefinja Iskrine stojnice Katarina Puc. ,,Iskra ob boku velikih" je naslov članka, ki ga je objavil ljubljanski Gospodarski vestnik, napisal pa Ivo Banič, direktor našega marketinga. V njem razpravlja o soočenju naše izvozne dejavnosti s strategijo večnacionalnih družb na zunanjih tržiščih. Pisec zaključuje članek, da je Iskra s svojim nastopom dokazala, da jo lahko prištevamo med velika, prožna in tržno agresivna podjetja. Ljubljanski dopisnik beograjske Politike S. Žikič je objavil obširen članek z naslovom Števcev bo dovolj. Članek je novinar napisal na temelju razgovora z našim direktorjem Jožetom Tomšičem. Na kratko so v članku naslednje navedbe: Letos bo števcev dovolj na tržišču, prvič po nekaj letih. Naši števci so plod lastnega razvoja in uspešni izvozni artikel, zlasti v Zahodno Nemčijo, kjer pokrivamo 12% vseh potreb. Razgovori glede sodelovanja Iskre in El Niš na področju proizvodnje števcev do sedaj niso dali konkretnih rezultatov. Za dan letalstva je izšel v beograjskem Privrednem pregledu članek o delu in uspehih delovne organizacije vazduhoplovna industrija Soko, zlasti proizvodnji reakcijskih vojaških letal. V članku je tudi med drugim navedba, da podjetje tesno sodeluje z našo Iskro. O sporazumu z evropsko gospodarsko skupnostjo, po katerem bo Jugoslavija lahko izvažala v te države izdelke brez carine, je pripravilo Delo posebno anketo in povabilo k razgovoru nekatere ugledne strokovnjake združenega dela, med njimi tudi Iskre: Ljuban Artič, namestnik generalnega direktorja Iskre in Marcel Božič, vodja Iskrine zunanje trgovine, poudarjata, da je EGS njihov najbolj pomemben gospodarski partner, saj te države pokupijo 40 % izdelkov, ki jih izvozi, hkrati pa Iskra zadovolji v EGS kar tri četrtine svojih uvoznih potreb. Zato je dobro, pravijo, imeti s to skupnostjo kakršenkoli sporazum, ker pove, na kaj lahko pri trgovanju z njimi računajo. Če pa ta sporazum še prinaša ugodnosti, toliko bolje. Za izdelke elektrotehniške industrije evropska deveterica ni v celoti odpravila carine. Veljajo pa ugodnosti za določene količine posameznih izdelkov. V Iskri ocenjujejo, da se bo zaradi teh ugodnosti popravila njihova konkurenčnost v teh državah vsako leto v povprečju za 2 do 3 odstotke pri posameznih izdelkih pa še več. Kljub temu pa poudarjajo, da so ugodnosti, ki jih prinaša novi sporazum z EGS, še premajhne, da bi mogli računati na pomembnejše izboljšanje naše zunanje—trgovinske bilance s tem trgom. Sicer pa so se v Iskri čudili, da nekateri med tistimi, ki naj bi z novim sporazumom posebno veliko pridobili, omenjajo tudi elektrotehnično industrijo. V Iskri sodijo, da je sporazum posebno veliko prinesel našemu kmetijstvu in predelavi kmetijskih pridelkov. Med ugodnosti sporazuma pa štejejo tudi sporazum o finančnem sodelovanju, po katerem naj bi evropska deveterica vlagala v jugoslovansko industrijo. Za razvojno in raziskovalno dejavnost je Iskra lani namenila kar 810 milijonov dinarjev, ali skoraj 7 % vrednosti proizvodnje. Na tem področju pa dela v 48 enotah 1.800 strokovnjakov. Zdaj že več kot 90% proizvodnje sestavljajo izdelki, ki so prišli iz ..domače kuhinje", medtem ko je delež licencin kooperacij komaj 5 %. Iskra se lahko pohvali, da sodi po pozornosti do svoje razvojne in raziskovalne dejavnosti povsem na vrh seznama večjih delovnih organizacij v državi. Tako začenja pisec Boris Jež svoj članek v Delu o razvojni in raziskovalni dejavnosti nasploh in nadaljuje kljub temu pa tudi vtem 30.000 članskem kolektivu ugotavljajo, da z doseženimi rezultati na tem področju nikakor še ne morejo biti zadovoljni.če celo najuspešnejša delovna organizacija pri nas, to je Iskra, ne najde dovolj razlogov za zadovoljstvo, so potemtakem ražmere v razvojni in raziskovalni dejavnosti v našem gospodarstvu že kar zaskrbljujoče. Zbral in uredil Marjan Kralj 2