Letnik XXVI.
Izhaja poljubno najmanj štirikrat na leto. Posamezne številke 6 kron, za inozemstvo 8 kron. V „Zvezi“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE =- v Ljubljani. —-----------
Poštnina v gotovini plačana.
Številka 2.
GASILEC
Cene enkratnim oglasom :
Cela stran 1200 kron., '/2strani 600 kron.,'/4strani 300 kron.,'/»strani 150kron '/12 strani 100 kron.,
'/24 strani 50 kron.
GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“.
V Ljubljani, dne 30. junija 1922.
Predsedstvene vesti.
1.
Občni zbor »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«.
V zadnji številki »Gasilca« smo objavili dnevni red občnega zbora »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana«. ki se vrši dne 16. julija 1922 v Ljubljani in pa dnevni red odborove seje. ki se vrši dne 15. julija 1922.
Danes znova opozarjamo na zborovanje in vabimo vsa društva, da določijo odposlance — po enega odposlanca vsakega društva.
Državna in južna železnica sta dovolili odposlancem gasilnih društev polovično vožnjo, če se pri odhodni postaji izkažejo z izkaznico svojega društva, da se peljejo k zborovanju Jugoslovanske gasilske zveze v Ljubljano. Pri odhodni postaji bo plačati cel vozni listek, ki bo veljaven tudi za nazaj. Izkaznica naj se glasi: N. N. iz......
se kot odposlanec gas. društva v ........ udeležuje letne
glavne skupščine JGZ dne 15. in 16. julija 1922 in itma udobnost do polovične vožnje po železnicah. Gas. društvo v dne 1922. Načelnik: N. N.
2.
Župni občni zbori.
Župnim odborom je letos po večini potekla triletna funkcijska doba in na letošnjem občnem zboru je bilo voliti župni odbor. Ker nam od več strani še ni došlo poročilo o poteku župnih občnih zborov in o volitvah v župne odbore, vabim vsa župna vodstva, da nam v poteku občnih zborov in o volitvah nemudoma poročajo. Kjer se občni zbori še niso izvršili, naj se poroča takoj po župnem občnem zboru, tudi če je ostalo pri doslei-riem odboru.
3.
Članarina gasilnih društev.
Pred kratkim smo razposlali vsem v JGZ združenim gasilnim društvom nastopno Okrožnico:
V smislu sklepa lanskega občnega zbora »Jugoslo-vanske gasilske zveze Ljubljana« plačati mora vsako včlanjeno gasilno društvo za vsakega svojega rednega člana po 4 K letne članarine. Polovico vplačane članarine dobi JGZ. dve tretjini druge polovice dobe župna vodstva in eno tretjino pa JVS.
Ker konča poslovno leto JGZ z 31. majem. Vas vabimo. da po priloženi položnici nemudoma, vsaj pa do 15. maja, vplačate določeno članarino.
Istočasno Vam pošiljamo popisuico Vašega društva, katero blagovolite izpopolniti ter jo poslati svojemu župnemu vodstvu, katero jo bo po odobritvi odstopilo nam. da jo koncem leta predložimo pokrajinski upravi v svrho Priznanja eventuelne podpore.
Obenem Vas opozarjamo na letošnji občni zbor JGZ. ki se vrši v Ljubljani (Mestni dom) dne 16. julija 1922 ob
10.	uri dopoldne, in na katerega morate v smislu pravil odposlati enega svojega zastopnika.
Društva, ki doslej še niso odposlala po poštni položnici JGZ določene članarine in popisnice župnim vodstvom. znova vabimo, da to nemudoma odpošljejo, ker drugače ne morejo priti v poštev pri razdelitvi podpor iz gasilskega sklada in odposlanci nimajo glasu na občnem zboru dne 16. julija 1922.
Pripominjamo, da popisnic ni pošiljati neposredno JGZ. temveč svoiim župnim vodstvom, ki jih vidirajo in skupno pošljejo JGZ.
Popisnice je vposlati tudi onim društvom, ki ne re-flektu.ie.io na podporo in se podpori odpovedujejo na korist res potrebnih društev v župi. Zveza vodi evidenco svojih društev in rabi podatke.
4.
Srečolovi. tombole in razne loterijske igre.
Ministrstvo za kmetijstvo in vode je izdalo dne 28. novembra 1921 zakon o ustanovitvi in ureditvi državne razredne loterije za podpiranje narodnega gospodarstva. Zakon je razglašen v »Uradnem listu« štv. 13/26 z dne 11. fčbruaria 1922. Člen 13. tega zakona se glasi:
»Prirejanje loterij in izdajanje srečk je izključna pravica države.
Izjemoma sme minister za kmetijstvo na predlog tmravnega odbora državno razredne loterije odobriti prirejanje loterii in loterijskih iger (tombol i. dr.) društvom za gospodarske in dobrodelne namene. r
V teh primerih sme minister za kmetijstvo srečke in pfavila za žrebanje oprostiti plačila taks.
Kdor se zaloti, da brez dovolitve ministra za kmetijstvo izdaia srečke ali prireja loterijske igre. tombole i. dr., se kaznuje v denarju s 100 do 5000 (od sto do pet-tisoč) dinarji: v vsakem primeru se mu odvzamejo srečke in se mu prepove vsako nadaljnje loterijsko delo.«
Ministrstvo za poljedelstvo in vode v Beogradu je z razpisom z dne 4. aprila 1922, št. 8387, odločilo, da izdaja v smislu člena 13., zakona z dne 28. novembra 1921, »Uradni list« št. 13/26, z dne 11. februarja 1922, edino le omenjeno ministrstvo dovoljenje za prirejanje srečelovov. tombol in raznih loterijskih iger.
Gasilnim društvom, ki prirejajo srečolove, tombole in razne loterijske igre. je prošnje za dovoljenje takih iger in za oprostitev plačila taks torai nasloviti in odposlati ministrstvu za poljedelstvo in vode v Beogradu Prošnje ie kolkovati z 2 dinarjema in za rešitev mora biti priložen kolek za 5 dinariev. V interesu gasilnih društev je. da vlagajo take prošnie na ministrstvo za kmetijstvo in
vode Dotom pristojnega okrajnega glavarstva (magistrata), in sicer 2 meseca pred prireditvijo. V prošnji je natančno navesti kraj. dan in namen prireditve, število srečk (tablic) ter cena za posamezne srečke. Za vsak slučaj je navesti tudi dan. na katerega se namerava prireditev ev. preložiti.
5.
Gasilske potrebščine.
Svoje dni smo objavili v »Gasilcu«, da je gasilske potrebščine kakor cevi, s uku o za gasilski kroj in platno za delavni kroj naznaniti župnemu načelniku tov. Ivanu Rusu na Bledu. Tov. Ivan Rus nam je sporočil, da je v stiku s tovarno Knaust na Dunaju, s tovarno Smekal v Pragi—Smichovem, s tovarno Telp-Elsinger na Dunaju in s tkalnico Ed. Glanzmann v Tržiču.
Cevi imajo na razpolago: Knaust po 128 K, Smekal po 28-t—36 Kč„ Telp-Elsinger cevi z znamko »P. P.« po 90 K. z znamko »E« po 108 K za meter. Ed. Glanzmann v Tržiču nudi dobro in trpežno platno za delavni kroj po 60 K za meter. Širina platna 76 cm.
Društva, ki rabijo te predmete, naj se obrnejo na tov. Ivana Rusa na Bledu, da jim izposluje naročilo. Platno za delavni kroj nudi tkalnica v Preboldu, pošta Št. Pavel pri Preboldu, toda le v večjih množinah, Cena 70 K. Širina 76 cm. Naročitev naj se izvrši potom župnih vodstev. Slatinsko gas. društvo ima delavni kroj iz preboldskega platna in ie prav zadovoljno ž njim.
\Ts)Č$k nocavnU besedilo E. Ganglovo, vglas-pCoCIII j bil Stanko Premrl, je v zalogi pri predsedstvu Jugoslovanske gasil, zveze v Ljubljani.
Slavnosti in veselice.
Naša gasilna društva prirejajo v poletni dobi slavnosti in veselice — skoraj bi rekel, preveč veselic in slavnosti, h katerim vabijo sosedna gas. društva. Razpasla se je nekaka manija in konkurenca v prirejanju gas. veselic. Kadar se vabilom k slavnostim in veselicam sosedna gas. društva odzovejo v obilnem številu, je vse lepo in dobro, zlasti, če gasilski gostje zabunkajo uvaževauja vredne vsote; kadar pa se ne odzovejo vabilu, je — zamera. To ne gre! Namen gasilskih prireditev ne sme in ne more biti da čimveč iztisnemo iz svojih tovarišev iz okolice od blizu in od daleč, temveč se moramo zadovoljiti s tem. da nas poselijo in vsaj moralno |x>dpro pri našem delovanju.
Dogaja se. da gost-gasilec ali pa tudi član domačega gas. društva podpira prireditev s tem. da pije in pije, češ, da se več razproda, in posledica tega je ... pijanost. Kako slab utis napravi omamljen, pijan ali docela surov in nedostojen. gasilec v kroju na ljudstvo, smo se žalibože le nreobilokrat prepričal na lastne oči. Nič nimamo proti temu, ako se tu in tiam prirejajo ob posebnih prilikah slavnosti in veselice, toda vse v dopustni meri, da nismo nadležni ne soobčanom ne sosednim gasilnim društvom, odločno pa smo proti temu. da se na gasilskih prireditvah popija do nezavednosti in da se onečašča naš gasilski kroi in .naša gasilska organizacija. Vodstvo vsakega gasilskega društva pozna lastnosti svojih članov in zategadelj nai članov ki imajo sicer človeško, toda slabo lastnost. da se opiiejo, ne pošiljajo na prireditve, kjer jim je dana prilika da podležejo svoji slabi lastnosti. K popolnosti vsake organizacije spada tudi zmernost in treznost organiziranih članov.
Kadar poreče javnost, da v gasilskih vrstah ni nikdar videti po pijači omamljenih gasilcev, takrat tudi lahko porečemo, da smo na vrhuncu svoje popolnosti.
Starosta.
Ognjen boj.
(Janko Hojan.)
(Dalje.)
Boi z ognjem v podstrešju bijemo toraj najpogosteje iil prizadeva nam običajno največ težav. Le redkokdaj nastopimo ta boj pravočasno, to se pravi tedaj, ko ogenj tiči res v podstrešju in še ni planil na streho. Seveda to ni toliko naša krivda, karti navadno se alarmira tak požar šele tedaj, ko se prikaže plamen izza slemena. Iti predno dospe gasilno društvo na kraj nesreče, je lahko že cela streha v plamenu.
Ako je pa požar .vendar alarmiran tako zgodaj, da prihiti gasilno cjruštvo na lice mesta, ko se ogenj še ni pokazal iz strehe, tedaj bo vešč poveljnik po zadoblienih informacijah urno zasnoval načrt gašenja in reševanja ter iaderno razpostavil moštvo in orodje. Zabranil bo odstraniti vse, kar bi povečalo dohod zraka, tako n. pr. strešno opeko, stranske deske itd. Zapovedal bo takoj izsleditev in napad pravega ognjenega netišča. Temu se je kar največ mogoče približati in ga napasti z vodoravnim curkom vode. Ako ni hipno na razpolago dovolj vode, da bi bilo mogoče uspešno delovati z brizgalnico, treba je oblivati netišče s pomočjo škafov, korcev in drugih posod, ali pa ga napasti s tozadevnimi metlami, plahtami itd. Vode ne smemo nikdar brizgati proti strehi, ker bi s tem tiščaji ogeni kvišku in bi trgali streho, skozi katero bi imel potem zrak tem večji pritisk.
Ako se 'je ognjeno žarišče že tako razpaslo, da mu ni skoraj več mogoče priti v okom. in če nimamo na razpolago dovoli vode, potem se moramo pač omejiti na obrambo in oblivati z vodo le one predmete, ki še niso v ognju, a je nevarnost, da se jih loti. Oblivati moramo predvsem' oporne točke strešnega stola, kajti če ogenj objame te...zruši se lahko celo ostrešje in se prigodi največja nesreča. Da čim preje omejimo in pogasimo ogenj, spravimo izpod podstrešja vse, kar bi bilo v stanu ogenj širiti. Tudi še goreče predmete, v kolikor jih lahko odstranimo, si bomo spravili izpod nog. da tako tem lažje ukrotimo pravo netišče. Velikokrat se. namreč dogaja, da so celi kupi žerjavice skriti pod ometom ali tramovjem in tega ne moremo pogasit,!., če ne odstranimo preje omet in drugo ropotijo, katera 'skriva pod seboj pravo ognjeno netišče. Pri odstranitvi teh predmetov pa moramo paziti, da jih ne nosimo in ne mečemo tja. kjer bi nam bili v na-strop ali pod, katerega ogenj silovito rad objame ter se bori z ognjem v podstrešju, mora biti jako pazljivo na strop ali pod, katerega ognje silovito rad objame ter se vsled tega lahko zgodi, da sc pri najmanjšem stresljaju zruši. Da se po možnosti odstrani to nevarnost, treba je pravočasno strop podpreti in moštvo, ki se nahaja v pod-srešju, nai si napravi trdna tla s tem, da si vrže močne deske ali tramovje od stene do stene pod noge. Daljna nevarnost preti od dimnikov, kateri v takih slučajih zgube svojo oporo in se lahko nenadoma zrušijo ter so v stanu poškodovati tako moštvo v podstrešju kakor tudi moštvo na tleh. Da se to prepreči, ie bolje, da poderemo take dimnike sami; seveda moramo preje opozoriti vse navzoče na pravočasen umik.
V slučaju, da je streha že v plamenih, ko dospe gasilno društvo, potem mora skušati ogenj predvsem omejiti in najpreje zavarovati sosednja poslopja. Ako je na razpolago dovoli vode in dovolj brizgal nie ter cevi, potem bomo skušali ogenj prijeti od več strani; toda vedno si moramo poiskati taka napadalna mesta, da pada vodni curek vsaj vodoravno v ogenj.Pomagati si moramo z lestvami ali s tem. da splezamo na strehe sosednih poslopij, od koder lahko dosežemo ogenj. Poslopja in predmete, ki so v nevarnosti, treba je neprestano oblivati z vodo. ali če te ni, postaviti je treba stražo s tozadevnimi metlami in plahtami, katera nemudoma pogasi vsako iskro, ki bi priletela od bližnjega ognja. Paziti moramo predvsem.
da ne napadamo ogrtja zdaj z ene zdaj z druge strani, kajti na tak način ne bomo ognja pogasili, ampak ga bomo le povspešili. če imamo na razpolago malo vode in moremo toraj delovati le z eno brizgalnico, potem -skušamo ogenj prebiti na oni strani, kjer je nevarnost »ajvečja. Izurjeni poveljnik bo to takoj opazil in strogo gledal na to, da se ne. bo brez potrebe in koristi tratilo vode. Zlasti bo prepovedal takozvano brizganje v loku, kato.ro v takih slučajih ne pomaga prav nič. Dalje bo prepovedal odstraniti vse, kar bi utegnilo služiti moštvu na strehi pri morebitnem umiku v sili, tako n. pr. strešne žlebove, strelovode itd. — Če je ogenj v takem obsegu in so take okoliščine, da ognja ni mogoče niti pogasiti niti omejiti z gasilskim orodjem, ter je nevarnost, da ogenj vpepeli celo naselbino, potem poveljniku gasilnega društva ni mogoče ukreniti ničesar drugega, kakor da svetuje podreti del ali celotno najbolj ogroženo sosednje poslopje ter tako odrezati ognju not do nadaljnih zgradb, lega .ooveljnik gasilnega društva ne bo dal napraviti na svojo roko, ampak sporazumno z navzočimi zastopniki oblastev in še to le tedaj, če res ni druge pomoči. K temu delu pa bo določil le one gasilce, kateri se razumejo na stvar, tako n. pr. zidarje in tesarje. Ako med gasilci teh ni. notern jih je treba dobiti izmed navzočega občinstva, gasilci oa iim pri tem delu le pomagajo in čuvajo rešene predmete.	___________
Že v prejšnjih odstavkih, v katerih smo si ogledali nekatere vrste oenja, smo večkrat omenjali dimnike. To na le v toliko, v kolikor so bili. oziroma bi bili dimniki vzrok nastalega požara.
Kai je dimnilk? — Tega nam ni treba razpravljati, ker že vsak otročai ve. kai pomeni ta beseda. Važnejše bi bilo razpravljati o konstrukciji različnih dimnikov, a tudi to lahko preidemo, prvič, ker je to stvar stavbenikov. in drugič, ker nam požari v dimnikih običajno ne de-laio nosebnih preglavic.
Ogeni v dimnikih je vsaj v krajih z visokimi stavbami najpogostejši. Čudnega ni nič, kajti jasno je. da se v hišah, kjer ie obilo strank, tudi veliko kuri, zlasti v zimskem času in če dimnik in dimne cevi niso pogosto osnažene, se nabere v njih toliko saj. da jih lahko zapali naimanisa iskra, ki zaide med nje. K pogostim požarom te vrste pripomore veliko tudi slaba izpeljava dimnika samega. V nekaterih, zlasti višjih stavbah so dimne cevi, odnosno dimnik sam izpeljan v kolenih, kar ovira tako točni odvod dima kakor tudi snaženje dimnika.
_	__________ (Dalje prih.)
Zaznamek
gasilnih društev, ki so združena v »Jugoslovanski gasilski zvezi v Ljubljani«.
I. Gasilska župa Ljubljanska,
1.	Bevke, 2. Bizovik. 3. Borovnica, 4. Breg pri Borovnici, 5. Brdo. obč. Zgornja Šiška, 6. Brezovica, 7. Črnuče. 8. Dobrova, 9. Dravlje. 10. Gameljne, 11. Gunclje,
12.	Horjul,- 13. Ježica. 14. Laverca, 15. Ljubljana (mesto),
16.	Ljubljana (Spodnja Šiška). 17. Ljubljana (tobačna tovarna). 18. Nadgorica, 19. Notranje Gorice, 20. Pirniče,
21.	Podutik, 22. Polhovgradee. 23. Preska, 24. Rašica.
25.	Sostro. 26. Stanežiče, 27. Stara Vrhnika, 28. Stožice, ~9. št. Vid nad Ljubljano, 30. Šmartno, občina Moste, '\1. Štepanja vas; 32. Tacen. 33. Vevče (tovarna), 34. Vrbska, 35. Verd, 36. Vič-Glince, 37. Vnanje Gorice, 38. Viž-in.arje. 39. Zalog-Kašelj, 40. Zgornji Kašelj. 41. Zgornja Šiška, 42. Medno. 43. Moste.
2.	Gasilska župa Ižanska.
1.	Iška Loka. 2. Iška vas, 3. Kamnik, 4. Pjava gorica, 5- Podpeč, 6. Studeuec-Ig. 7. Tomiišelj, 8. Vrbljene.
3. Gasilska župa Kamniška.
1. Brdo, 2. Dob. 3. Dol, 4. Dolsko, 5. Domžale, 6. Kamnik. 7. Komenda, 8. Mengeš, 9. Moravče, 10. Motnik,
11.	Polje, obč. Vodice, 12. Stob, 13. Šmartno v Tuhinju,’
14. Trojane, 15. Trzin. 16. Vodice, 17. Zgornji Tuhinj.
4. Gasilska župa Kranjska.
1. Cerklje, 2. Duplje, 3. Goriče, 4. Jezersko. 5. Kokrica, 6. Lom, 7. Luže. 8. Mavčiče, 9. Kranj. 10. Naklo, 11. Predoslje. 12. Predvor, 13. Smlednik,. 14. Šenčur, 15. Stražišče. 16. Tržič, 17. Voglje, 18. Zgornji Brnik.
5. Gasilska župa Škofjeloška.
1. Godešiče, 2. Poljane. 3. Selca, 4. Sora, 5. Stara Loka. 6. Škofja Loka, 7. Trata-Gorenja vas, 8. Virmaše.
9. Žabnica, 10. Železniki.
6. Gasilska župa Radovljiška,
I. Begunje, 2. Bled. 3. Blejska Dobrava- 4. Bohinjska Bela. 5. Bohinjska Bistrica. 6. Bre^nica, 7. Češnjica, obč. Srednja vas. 8. Dovje, 9. Gorje. 10. Hlebce, 11. Hrušica. 12. Jesenice. 13. Kamna gorica. 14. Koroška Bela,
15. Kranjska gora, 16. Kropa. 17. Leše. 18. Ljubno, 19.
M lino, 20. Mojstrana, 21. Mošnje, 22. Nemški Rovt, 23. Nomenj, obč. Boh. Bistrica, 24. Radovljica. 25. Rateče,
26. Rečica. 27. Ribno. 28. Podkoren, 29. Selo, 30. Sred-nia vas, 31. Stara Fužina. 32. Zusip.
7. Gasilska župa Žalska.
1. Arja vas, 2. Braslovče, 3. Dobrna. 4. Dol, 5. Gaber je, 6. Gomilsko, 7. Gotovi je. 8. Grajska vas, 9. Griže.
10. Kapla. 11. Kapla vas. 12. Laško, 13. Latkova vas. 14. Letuš, 15. Levec. 16. Loče. 17, Nova cerkev, 18. Ponikva,
19. Polzela. 20. Prekopa, 21. Rimske Toplice, 22. Rogatec, 23. Rogaška Slatina, 24. Sv. Pavel pri Preboldu, 25.
Sv. Lorene pri Preboldu. 26. Škofja vas, 27. Šešče pri Sv. Pavlu. .28, Šmarje. 29. Št. Jurij (trg), 30. Št. Jurij (okolica), 31. Št. Lenart. 32. Št. Peter, 33. Št. Pavel — Dolenja vas. 34. Teharje. 35. Trbovlje (obč.), 36. Trbovlje (rudnik). 37. Vojnik. 38. Vransko, 39. Zgor. Ložnica. 40. Žalec. 41. Drešnja vas- 42. Ojstriška vas, 43. Babno.
8, Gasilska župa Logaška.
1. Dobračeva, obč. Žiri, 2. Dolenji Logatec, 3. Gorenji I Logatec. 4. Hotederšica, 5. Planina. 6. Rovte, 7. Žiri.
9. Gasilska žuna Posavska (okr. Brežice).
1. Bizeljsko. 2. Brežice, 3. Krško. 4. Leskovec, 5. Loka pri Zidanem mostu, 6. Radeče. 7. Rajhenburg, 8. Sevnica. 9. Veliki Obrež. 10. Videni.
10. Gasilska župa Gornjeradgonska.
1. Gornja Radgona. 2. Hrastje-Mota, 3. Očeslavci-Ivanjci-Ivanjšovci, 4. Orehovci. 5. Ščatovci.
11.	Gasilska župa Novomeška.
1. Ambrus. 2. Bela cerkev. 3. Brusnice. 4. Črmošni-ce. 5. Črnomelj, 6. Doibliče. 7. Dragatuš. 8. Globodol, 9. Gradac. 10. Kandija. 11. Metlika, 12. Mirna, 13. Mirna peč. 14. Novo mesto 15. Ponikve, 16. Poljane, 17. Prečna,
18. Semič. 19. Stopiče. 20. Št. Peter. 21. Šmairjeta na Dol..
22.	Toplice. 23. Trebnje, 24. Valta vas. 25. Velika Loka.
26. Verčiče prt Semiču, 27. Vinica. 28. Žužemberk, 29. Dragomlja vas.
12 Gasilska župa Ribniška.
1. Dobrepolje. 2. Dolenja vas. 3. Draga-Trava, 4. Gora pri Sodražici, 5. Loški potok. 6. Jurjeviča, 7. Ribnica 8. Sodražica. 9. Sv. Lorene, 10. Sušje. 11. Velike Lašče. 12. Velike Poljane.
13.	Gasilska župa Kostanje viška.
1. Cerklje, 2. Grmovlje. 3. Kostanjevica, 4. Mokronog. 5. Orehovica. 6. Sv. Križ, 7. Št. Janž. 8. Št. Jernej.
9. Št. Rupert, 10. Škocjan. 11. Trebelno, 12. Vrhovo. 13. Vrhopolje. 14. Dolenji Maharovec, obč. Št. Jernej.
14. Gasilska župa Litijska.
1.	Izlake-Medija. 2. Krka, 3 Litija. 4. Sv. Križ.	5.	St.
Vid, 6.	Šmartno Dri Litiji, 7. Vače. 8. Zagorje.
15. Gasilska župa Gornjesavinska (okr. Mozirje).
1. Bočna. 2. Gomjigrad, 3. Ljubno. 4. Luče. 5. Mozirje. 6. Rečica (trg). 7. Sv. Frančišek Ksaverrj, 8. Šmartno ob Dreti.
16.	Gasilska župa Ormoška.
1.	Hardek. 2. Ivanjkovci, 3. Loporšice. 4.	Ormož,	5.
Središče ob Dravi. 6. Sv. Miklavž pri Ormožu, 7. Trgo-višče. 8. Velika Nedelja. 9. Vitan.
17.	Gasilska župa Ptujska.
1. Bukovci, 2. Cirkovce, 3. Dornava, 4. Majdin, 5. Moš-kanjci. 6. Sv. Lorene. 7. Št. Janž na Dravskem polju, 8. Šikolije.
18. Gasilska župa Ljutomerska.
1. Berkovci pri Št. Juirju ob Ščavnici, 2. Bučevci, 3. Bunčani. 4. Cezanjevci. 5. Cven. 6. Grlova-Banovci. 7. Iljaševci. 8. Ključarovci. 9. Križevci, 10. Ljutomer, 11. Lo-gairovci-Kokoriči, 12. Lukavci. 13. Noršinci, 14. Rado-slavci. 15. Stročja vas. 16. Stara nova vas, 17. Veržei, 18. Vučja vas.
19 Gasilska župa Mariborska.
, 1. Bistrica pri Rušah, 2. Fram, 3. Hoče, 4. Oplotnica,
5.	Orehova vas. 6. Pekel-Poljčane, 7. Pekre, 8. Pobrežje, 9. Račje, 10. Radvanje. 11. Razvanj. 12. Ruše, 13. Selnica,
14. Slovenska Bistrica. 15. Spodnja Polskava, 16. Sv. Lorene pri Mariboru. 17. Zerkovci, 18. Zgornja Bistrica.
20, Gasilska župa Slovenjgraška.
1. Družmiirje, 2. Legen pri Slovenjgradcu. 3. Maren-berg, 4. Mislinje, 5. Muta, 6. Pameče, 7 Paška vas, 8. Podgorje pri Slovenjgradcu. 9. Ribnica na Pohorju, 10. Slovenigradec. 11. Sv. Martin pri Slovenjgradcu. 12. Sv. Martin ob Paki. 13. Šoštanj, 14. Šoštanj (tov Woschnag),
15. Velenie. 16. Vuzenica. 17. Vuhred.
21 Gasilska župa Korotanska.
1. Dravograd, 2. Črna. 3. Guštanj, 4. Mežica, 5. Preval j>e.
22. Gasilska župa Kozjanska.
1. Imeno, 2. Kozje. 3. Planina, 4. Podčetrtek. 5. Podsreda, 6. Št. Peter pod Sv. gorami.
23. Gasilska župa Cerkniška.
1. Bloke. 2. Cerknica, 3. Dolenja vas. obč. Cerknica,
4.	Rakek. 5. Stari trg. 6. Unec, 7. Zerovnica pri Cerknici.
24. Gasilska župa Grosupeljska.
1, Grosuplje. 2. Mlačevo. 3. Račna. 4. Škofljica. 5. Šmarje. 6. Št. Jurij, 7. Višnja gora. 8. Žalna.
25. Gasilska župa Šentjurska (okr. Ljutomer).
1. Dragotinci. 2. Okoslavci. 3. Rožički vrh, 4. Št. .1 uri j ob Ščavnici.
26.	Prekmurska gasilska društva.
1. Andrejci, 2. Bakovci, 3. Beznovci, 4. Bodonci, 5. Bokreči, 6. Bradanovci, 7. Brezovci. 8. Črnci, 9. Črne-lovci, 10. Dankovci, 11'. Dolina, 12. Domanjšovci, 13. Fukislinci. 14. Gorica. 15. Korovci, 16. Košarovci, 17. Križevci. 18. Krnci, 19. Krog.'20. Kukeč, 21. Kupšinci,
22.	Kuštanovci, 23. Lemerje. 24. Lendava Dolenja, 25. Markišovci, 26. Martjanci, 27. Moravci, 28. Moštjanci, 29. Murska Sobota, 30. Nemčovci, 31. O cin ja, 32. Panov-ci, 33. Pečarovci, 34. Polana. 35. Poznanovci, 26. Pro-šečka ves. 37. Puc in c i, 38. Pužovci. 39. Radovci, 40. Rakičan, 41. Rankovci. 42. Sebeborci, 43. Somorovci, 47. Srdica. 45. Strukovci, 46. Šalamenci. 47. Tešanovci. 48. Vadarci, 49. Vaneča, 50. Veščica.
Društvene in župne vesti.
Gasilska župa Korotanska. Dne 25. marca t. 1. se je
ustanovila gasilska župa za gasilna društva v Guštanj«, Prevaljah, Mežici, črni in Dravogradu z imenom »Gasilska župa Korotanska« s sedežem v Guštanju. Za načelnika ie bil izvoljen tov. Jurij Šaffer iz Guštanja, za namestnika tov. M. Globasnik iz Črne. za tajnika tov. Ludvik Košutnik iz Guštanja. za odbornike tov. Vidali, Stanc. Kaiser in Govejšek.
Gasilno društvo v Iški Loki je imelo dne 23. aprila t. 1. izredni občni zbor. katerega ie odredil in vodil zaradi nerednosti in nesnorazumljeni v društvu starosta JGZ. Po ugotovitvi opravičenih rednih članov in po odpravi nesporazumljeni ie bil izvoljen nov odbor. Za načelnika i'e bil izvoljen tov. Janez Ciber iz Iške Loke, za pod načelnik a Fran Stražišar iz Matene, za odbornike tov. Ciber. Marolt. Pirc in Modic.
Gasilska župa Ptujska 'je imela dne 14./5. 1922 svoi redni občni zbor. na katerem ie bil izvoljen nov odbor. • Za načelnika je bil izvoljen tov. Josiip Kores iz Šikol. za namestnika tov. Fran Pintarič iz Hajdina, za blagajnika tov. Martin Fošnarič iz Sv. Lorenca na D. p. Sedež žu-i>e je odslei v Šikol ah.
Ljubljansko Drostov. gas. in reš. društvo si je na svojem rednem občnem zboru dne 14. maja 1922 izvolilo sledeči odbor:	načelnik Janko Hojan, podnačelnik
Anton Kadunc, I. blagajnik Ivan Breskvar, namestnik Jakob Strgar. II. blagajnik Karel Blatnik, namestnik I. Friškovec tajnik Herman Zupan, namestnik Maks Ižanc, četopoveliniki: Tomaž Kavčič. Karel Štrukelj, Josip La-naner in oobočnik Janko Vidmar. Novoizvoljeni odbor je g vladni komisar potrdil in dne 12. junija 1922 zaoljubil novoizvoljenega načelnika in podnačelnika.
Gasilno društvo v Slovenjgradcu nam je vposlalo o svojem letošnjem občnem zboru obširno in temeljito poročilo. iz katerega posnemamo, da ie društvo na pravem notu do vzvišenih ciljev gasilstva. Društvo je praznovalo letos svoio 50 letnico in pri tej priliki imenovalo častnim članom dva ustanovna člana: Miroslava Pruša in Miho Pruša.
Gasilno društvo v Šmartnu pri Slovenjgradcu je
imelo dne 28.15. 1922 svoj redni občni zbor. Za načelnika ie bil izvoljen tov. Radšel Josip, za namestnika tov. Kolman Ivan za tajnika tov. Vaukan Anton.
Gasilska župa Ižanska je imela dne 14./5. 1922 svoj redni občni zbor katerega so se udeležila vsa v župi združena gas. društva. Pri volitvah ie bil izvoljen za načelnika tov. Jakob Modic iz Bresta, za namestnika tov. Fran Avanco iz Iga, za tajnika tov. Jos. Kozin iz Iga.
Gasilno društvo Šmartno v Tuhinju ie imelo dne. 7./5. 1922 svoi redni občni zbor. na katerem je bil izvoljen nov odbor. Za načelnika je bil izvol'jen tov. Engelman Vik., za podnačelnika tov. Cevec Jos., za tajnika tov. Joras Pavel.
Gasilska župa Ljubljanska je imela na Florjanovo svoj redni občni zbor v Ljubljani. Na občnem zboru je bilo zastopanih 37 gasilnih društev, 6 gas. društev pa je deloma opravičeno, deloma pa tudi\ neopravičeno izo- ( stalo. Iz tajnikovega in blagajnikovega poročila smo posneli. da ima župa 43 'društev s približno 1500 člani ir» 2154 K premoženja. Novemu požarnemu redu je občni zbor z malimi izpremenami pritrdil. Pri novih volitvah so bili v načelstvo izvoljeni, tov. Barle Fran za načelnika, tov. Zupan Fran za podnačelnika. tov. Hojan Ivan za tajnika, tov. Arhar Josip za odbornika, v odbpr pa tov-Drašler Ant., Gašparin Ivan, Tomšič Ivan. Župni vaji sta oredviideni dve: prva pod Šmarno goro, druga v bližini Vrhnike.
Gasilno društvo v Trbovljah, proslavilo je na Flor-lanovo nedeljo (7. V.) na sicer skromen a idealen način 35 letnico svojega obstoja. Po običajni sv. maši. ki se .ie
zbudil govor g. Kelemena. vojvode zagrebškega gasilnega društva. ki je izrabil željo, da bi učakal dan, ko bo združeno v eno zvezo vse gasilstvo Jugoslavije. Drugo jutro, ie prispel z Orobelnega na slatinsko postajo vlak tako dolg. kakor ga baje ta proga še ni videla. Saj pa je prihitelo na slavnost čez 700 gasilcev v kroju. Posebno častno so bili zastopani poleg Zagrebčanov tudi še Karlovčank. Krapinčani in Koprivničani. Udeležba iz bratske Hrvaške ie bila res presenetljivo obilna, in zopet enkrat smo videli, na kakem višku stoji tam gasilska organizacija. Cim so bile čete razvrščene in dano povelje za pohod. ie odkorakal skoraj deset minut dolgi sprevod pred »Zdravilški dom«, kjer sta goste toplo pozdravila zdraviliški ravnatelj in župan Rogaške Slatine, g. Bizjak. Služba božja se ie vršla na prostem, in prekrasen je bil pogled na to mogočno vojsko »tihih junakov« in na oltar med domaškim in tempeljskim vrelcem, ki je bil ves obkoljen z množico društvenih zastav. Po božji službi se je izvršil mimohod pred najvišjimi predstavitelji organizacje, na čelu iim tov. starosta Barle iz Ljubljane a nato ie sledil mnogoštevilno obiskani občni zbor gasilske župe v gornji dvorani »Zdraviliškega doma«. Za skupni obed so bile seveda celo širne slatinske obednice premajhne, a vsaj glavni oredstavitelii organizacije so vendar našli mesta v veliki dvorani zdraviliške restavracije, pred katero so dovršeno prepevali člani pevskega društva iz Krapine Točno ob treh ie zatulila sirena in dala znak, da »gori« nekai minut oddaljeni »Slatinski dom«, in deset minut pozneje so že metale brizgalke na »gorišče« goste curke vode in so oollzeli po reševalnih »vrečah« prvi rešenci iz drugega nadstrooia navzdol. Prezanimiva vaja je na »mesto nesreče« kajpak privabila tudi skoraj vse zdraviliške goste. V toplih besedah je po dovršenem delu t. starosta Barle pohvalil vrlo moštvo in vodstvo zdraviliškega gasilnega društva ter posebno- oovdarial. da je le redkokdaj videl tako brezhibno izvršitev vaj. Za nagrado vsemu naporu tega dne naj bi bila veselica na travniku za pokritim šetališčem. toda neusmiljeni dež je naiprej kvaril. potem oa temeljito pokvaril s tolikim trudom in mnogimi stroški pripravljeno zabavo, in večina gostov je odpotovala že z vlakom ob 18. Navzlic temu neugodnemu koncu na sme društvo imeti zavest, da ostane vsem udeležencem v dopoldanskem in tudi še popoldanskem soln-cu se blesteča Slatina s to pomembno slavnostjo vred v n e izb risane m sp omin u.
'brala tokrat na prostem in pri kateri je svirala dclav. godba, obdarilo .ie društvo uboge vdove in sirote po umrlih gasilcih z večjimi podporami. Mladi Komat, zahvalil se ie z ginljivimi besedami v imenu sirot in vdov celemu društvu in izrazil željo, da bo, ko doraste, sledi! poti umrlega očeta, ki je bil vnet gasilec. Čast. načelnik ravnatelj g. Vodušek je v svojem govoru razložil delovanje društva in njega disciplino, častita! je povelj-niku društva tov. Fr. Kajtnu, ki slavi tokrat tudi 40 let-tjfco delovanja v gasilstvu. Društvo izročilo je jubilantu krasno izdelano diplomo, nakar so mu poveljniki pr. rud. gasil, društ. Trbovlje in Hrastnik, kakor tudi zastopnik občine častitali. Ostali smo se pa v du.-hu strinjali z besedami. ki so stale na diplomi:
Nesrečnemu pomagal si v življenju,.
gasilec bil si vedno vnet.
Nebo naklonjeno jubilantu bodi,
v zadovoljstvu srečno naj živi!
F. G.
Gasilno društvo na Boh. Bistrici bode praznovalo dne 6. avgusta 1922 svojo 40 letnico. Zjutraj ob 5. uri budnica, dopoldne sprejem zunanjih gostov in sv. maša v kapeli pod Cojzovim stolpičem in starodavno mogočno jn košato lipo. Popoldne slavnostno zborovanje pod lipo. I’o v ari šem gasilcem se nudi prilika, da si ogledajo divote bohinjske doline.
Gasilska slhvnost v Kamniku. V nedeljo dne 4. junija 1922. ie praznovalo kamniško gasilno in reševalno društvo svojo 40 letnico. Praznovame je bila krasna in impozantna narodna manifestacija vzorne organizacije slovenskega gasilstva. Daljni gostje so prihajali že na predvečer v Kamnik, groš gostov pa je ob pol desetih v nedeljo Pripeljal kamniški vlak. Na kolodvoru ie gasilstvo in ne-brojno občinstvo pričakovalo goste. Načelnik kamniške gasilske župe, tov. Cerar, ie pozdravil goste, nato pa se ie razvil sprevod v spremstvu kamniške in mengeške godbe v mesto. Topovi, zastave, slavnostno zvouenje in nebroj.no občinstvo je pozdravljalo goste. Na klancu pri vhodu iz Šutne v mesto je bila zbrana šolska mladina obeh spolov, ki ie z zastavicami in cvetlicami pozdravljala sto in stobroine vrste gasilstva. Ginljiv prizor! Na trgu ie pozdravil gasilstvo z balkona kamniški župan g. dr. Karba v imenu občine in občinskega zastopa, v imenu politične oblasti na ie goste in jubilante pozdravil okrajni glavar g. vladni svetnik Logar. Za pozdrave in za liubez-niivi spreiem se ie v imenu gasilstva govornikoma in občinstvu zahvalil z balkona starosta Jugoslovenske gasilske zveze. Po maši na trgu so se gasilske vrste, razvrščene v čete in zbore pomikale nadalje po mestu in napravile mimohod pred dostojanstveniki in zastavami. Po končanem sprevodu se je vršilo v čitalniških prostorih slavnostno zborovanie kamniškega gasilnega in reševalnega društva, kateremu sta prisostvovala tudi g. župan in g. okrajni glavar. O 40 letnem delovanju ie poljudno poročal tajnik t. Fajdiga: zlasti zanimivo je bilo poročilo o požarih v smodnišnici. Z velikanskim .navdušenjem so bili snreicti predlogi o. imenovanju naizaslužneiših gasilcev častnim članom in predlog o vdanostni izjavi Nj. Vel. kralju Aleksandru. Ob 14. uri se je vršila na trgu velika gasilska vaja, do vaii pa ljudska veselica v kopaliških nasadih. Po paviljonih so nudile, kamniške gospe in gospodične iz vseh vrst kamniškega prebivalstva pristno kaplio in različno dobroto za želodec.
Gasilska slavnost v Rogaški Slatini, Že na predvečer slavia. v soboto dne 17. junija, so prispeli številni funkcionarji našega gasilstva s te in one strani Sotle v naše s slavoloki in zastavami okrašeno zdravilišče. Pri slavno-.stni večerji ie zdraviliški ravnatelj in predsednik štiridesetletnico slavečega društva g. dr. Šter, iskreno pozdravil odlične goste posebno še zastopnike hrvätskega gasilstva. Zahvalila sta se tt. podstarosta dr. Bergman iz ^alca in Jos. Turk iz Ljubljane, a posebno navdušenje je
Zanimiva župna vaja v Liubliani. V nedeljo dne 7. maja 1922 ob treh popoldne se ie vršila v Trnovem velika župna vaja, pri kateri so sodelovala gasilna društva iz Ljubljane, iz Sp. Šiške in iz tobačne tovarne. Namen vaji ;e bil v prvi vrsti po umovanje gasilskih znamenj (signalov) ir pa reševanje zajetih in ponesrečenih lfudi in gasilcev. Supozicija in situacija ie bda nastopna:.»V Dolenčevi hiši se ie pri pretakaniu imel bencin. Velikanski plamen ite momentan o zaprlo stopnišče pri -glavnem vhodu. Ko je gasilstvo došlo na gorišče. je že ogeni po stopnišču prodrl do podstrešja. Mešani vetrovi zanašalo plamo- zdaj na eno zdal na drugo stran. Vnemajo se sosedne hiše na obeh straneh in ogeni se prijema že trnovske cerkve, ogorki na oadaio celo na župnišče in sosedne hiše župnišča. V Dolenčevi hiši ie zajetih več ljudi. Ljudje iz prvega nadstropja so deloma že poskakali, oni iz drugega nadstropja pa kličeio na pomoč.« Dvakratni strel na gradu ie dal znamenje za pričetek vaje. V par minutah ie bil na požarišču avtomobil z vodstvom vaje. kmalu za tem liub-liansko potem tovarniško in šišensko gasilstvo. Pred vsem so se pričele reševalne akcije v Dolenčevi hiši z lestvami, drčo in nosilkami1, med tem pa je bilo položeno 16 cevi. deloma iz hidrantov, deloma pa iz Gradašce in 16 curkov te lilo na hiše in trnovsko cerkev. Na znamenja prvega trobentača so se na to zapirali in zopet odpirali toki v posameznih ceveh. Na znamenja »Pospraviti« se je gasilstvo razvrstilo defiluje pred dostojanstveniki v odhod.
Vaja se je vzorno obnesla in na tisoče občinstva je z zanimanjem sledilo vaji. Videli smo ljudi, ki so s solznimi očmi zasledovali prenašanje in obvezovanje fingiranih ponesrečen oev.
Tržič. Na tem mestu se naše društvo najiskreneje zali val juie našim vrlim damam in gospodičnam, ki so ob priliki naše nrircditve s prirojeno ljubeznivostjo in z neumornim požrtvovalnim delom pripomogle do tako lepega uspeha. V paviljonih je načelovala sr. županja Ivanka Lončarjeva z zvesto pomočjo g. Jelenčeve. Ziblerjeve, Bocaikove in gospodičen Globočnikove Ane, Belharjeve Ele, Jegličeve Cenke in 'Fince. Kalingerjeve Olge, Mare Snojeve Dore Nagujeve in Grete Lehrmanove, Marije Klofutarieve. Tončke Bergerjeve, Francke Mokorelove, itd. Vsem najtonlejša hvala s prošnjo: pomagajte nam še drugič, posebno ob priliki naše 40 letnice prihodnje leto.
Dne 12. III. t. I. ie imelo društvo redni občni zbor ob leni udeležbi članstva. Po pravilih ie ostalo še nadalje v funkciji staro poveljstvo in stari odbor. Radi velikih zaslug za društvo ie bil imenovan soglasno župan tržiški. naš tovariš Ivan Lončar, častnim članom.
Št. Jurij pri Grosupliu. Dne 23. aprila 1922 smo blagoslovili naš novi »Gasilski dom«. Od blizu in daleč ;e prihitela množica ljudstva in gasilci, katere je vodil župni načelnik tov. Jakob Perovšek iz Šmarja. Po blagoslovu ie nagovoril zbrane gasilce celebrant g. pater iz Zatičine, za niim je pozdravil navzoče načelnik domačega pr. gas. društva tov. J. Šipelj ter se je zahvalil vsem darovalcem in dobrotnikom novega Gas. doma. Za njim je navduševal prisotne tov. župni načelnik za gasilstvo, poživljajoč vse, naj vsakdo, brez ozira na politične stranke, podpira nrekoristna gasilna društva in niih naprave.
Popoldne se je vršila na prostranem vrtu gosp. Gor-š>ča v Št. J ur ru gasilska veselica, katere se ie udeležilo razen 62 domačih gasilcev še 144 tovarišev iz Ljubljane, Krke. Dobrepolja, iz Ig-Studenca, Škofljice. Šmarja. Gro*-supdia. Žalne. Mlačevega in Račne ter veliko domačinov in drugih gostov.
Srečolov. petie. govora tov. žup. načelnika J. Pe-rovšeka in tov. Miloša Kavčiča iz Dobrepoli ter priiazna postrežba ie vse udeležence zadovoljila in je veselica v vseh ozir Hi prav dobro izpadla.
Hvala vsem. ki so društvu k lenem uspehu veselice in slavnosti na katerikoli način pripomogli. Zdr. Mikuž.
Razne stvari.
Zvišanie naročnine na »Gasilca«. Tiskarne so poskočile s tiskom in na ni r jem tako. da smo primorani zvišati naročnino za »Gasilca«. Naročnina »Gasilca« znaša odslej 6 K. Upamo, da nam naročniki ostanejo zvesti tudi pri tej ccni in da še nadalje podpirajo naš strokovni list.
Fran Štnlor 40letni član. poveljnik in častni član vrhniškega gas. društva ie dne 26. V. 1922 izdihnil svojo blago dušo. Veličasten oogreb ie dokazal, da vrhniško društvo in vrhniško občinstvo ve ceniti delo zasluženih mož. R. i. p.
Gas. društvo v Boh. Bistrici nam piše: Neizprosna smrt nam ie zopet pobrala enega izmed naistareiših in uaimaTljivelših članov, tov. Gašperja Logarja. Blagopo-koini'k ie nad 38 let deloval v društvu in si je zlasti med voino kot vesten čuvar gasilske oprave pridobil nevenli'-v'Ji zaslug. Mir in pokoj tvoji duši, tovariš, vam pa tovariši, ki ste ga spremili k večnemu počitku naitoplejša zahvala.
Znižane vožnje do železnicah dovoljuje železniško ministrstvo in direkcija južne železnice gasilpiitn 'društvom in župam le za kongrese (zlete) in letne občne zbore gasilstva, ne pa za slavnosti in proslave. Južna železnica znižuje vožnio le društvom ob progi južne železnice. nikdar oa društvom, ki niso ob južni železnici s svo-iim sedežem.
Delniška glavnica: Din. 30,000.000 —, Rezerva: Din. 15.000.000
Podružnice: Celje, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, LJUBLJANA, Maribor, Metkovič, Sarajevo;
Split, Šibenik, Zagreb. ----
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
Afilirani zavod:
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland Street.	New	York	City.
- Mestna -= hranilnica ljubljanska
Ljubljana, Prešernova ulica št. 3
je imela koncem leta 1921
čez 300milijonov kron vlog.
Hranilnica je pupilarno varna.
Za varčevanje ima vpeljane lične
domače hranilnike.
Posoja na zemljišča, poslopja, zaloge in menice proti nizkemu obrestovanju
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
Kreditno društvo.
s
TAMPILJE
ANTON ČERNE
graveur in izdeiovatelj kavčuk - štampilij.
Dvomi trg M l.
A. KASSIG, LJUBLJANA, židovska ulica.
ZALOGA krojnih (uniformski*) potrebščin, kožuhovina iz raznih krznin. KRZNARNICA IN IZDELOVALNICA čepic, zlasti gasilskih po najnovejših predpisih JGZ. Nakup kož divjačine.
ZALOGA piščalk, vrvic, gasilskih znakov, gumbov, naramkov, lipovih listov itd. Vse po najnovejših predpisih JGZ.
UČITELJSKA TISKARNA
registrovana zadruga z omejeno zavezo
V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6
priporoča svojo bogato zalogo vseh naj novejših
TISKOVIN
za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk.
Specijalno podjetje gasilnih potrebščin
MILINKOVll & t°-
Ljubljana, Prešernova ulica št. 7.
nudi: brizgalnice, ekstinkterje (ontinktaure), ročne brizgalnice, brizgalnice na kolesih, autobrizgalnice, lestve, cevi z opremo, spozke, reševalne priprave, krinke, popolno opremo za moštvo, načelnike in dostojanstvenike; materija] za popravo orodja in cevi.
Tvrdka
ANT. KRISPER, Ljubljana
Mestni trg 21,
priporoča cenj. občinstvu svojo bogato zalogo čevljev najboljše kakovosti po znatno znižanih cenah.
A. & E. SKABERNE
veletrgovina
MANUFAKTURA. MODA. Liubllana, Mestni trg.
line m in jjng i | Liljana.
Gasilske brizgalnice
najrazličnejših sistemov po zmernih cenah.
Vse gasilske potrebščine
spojke, premestilci, vedra, lestve čelade i. t. d.
DUNAJSKA CESTA 17. katera Vam nudi najugodneje pogoje.
Zaloga gasilnega orodja
Pri zavarovanju predmetov proti požaru in pri živlienskem zavarovanju, zavarovanju otroške dote in pogrebnih stroškov
vpoštevajte edino-le
VZAJEMNO /MAMVALNim
FRAN SAMSA
ZAGREB, Gunduličeva ulica štev. 23.
a Ima v zalogi vsakovrstne cevi: konopljene, gumijeve, S črpalne; dalje sekirice, pasove, gasilske znake, na- 1 ramke, spojke, ročne brizgalnice, trobke, piščalke, svetiljke, vrvice i. t. d. Dobavlja od glasovite tvrdke
KONRAD ROSENBAUER v Linču
brizgalnice najsolidnejše vrste, vozne in snemalne brizgalnice, posebno izborno brizgalnioo ..TRIUMPF“, dovršeno izdelano bencinmotorko „Marka Line“ na 4 in na 2 kolesih, tudi za manjša društva. Cene se računajo po dnevni avstrijski valuti, blago postavljeno do meje, po naročilu tudi brez carine.
Priporoča se najtopljeje
FRAN SAMSA
Zagreb, Gunduličeva ulica 23.
SLOVENSKA ESKOMPTNA B• A«N ® K* A
LJUBLJANA, Šelenburgova ul.št.l.
Kapital: 20,000.000K.	Rezerva: 6,000.000 K.
Izvršuje vse bančne transakcije najkulantneje.	
^nroioma- V1°se na kniižice u|IIcJgI1I(1. in tekoči račun proti najugod. obrestovanju. Kupuje In prodaja: Ä efekte i. t. d. Eskmitira: Ä ,e'i,lve' <	jlnin • kredite in predujme Udjb. na blago in efekte itd. hltaifl' akreditive na vsa tu-ullujd. in inozemska mesta. Pospiije: S'”ev“.“z in izvoz.
Brzojavi: ESKOMPTNA. Telefon (interurban) št. 146.
L
LJUBLJANA, STRITARJEVA 2.
se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle.
Prodaja srečke razredne loterije.
Telefon št. 261 in 413. Brzojavni naslov: „Banka“, Ljubljana-
Delniška glavnica Rezervni zakladi .
. . K 50,000.000. . . K 45,000.000.
Podružnice:
Split, Trst, Sarajevo, Gorica. Celje, Maribor, = Ptuj, Brežice, Kranj, Novi Sad. =
Ustanovljeno leta 1820.
n
R.A.SMEKAL
Tovarna gasilnega, telovadnega orodja in tklalnica eevi, livarna kovin in železa. Središče Praga-Smichov, Čechy pri Prostejovu, Slatinany pri Chrudimu.
Priporoča svoje specijalne proizvode: avtomobilne brizgalnice in vozove za orodje, motorne in električne brizgalnice, četverokolne brizgalnice po najnovejšem Smekalovem sestavu, vodonoše, dvokolne brizgalnice, brentne in ročne brizgalnice. Konopne cevi izdelane v lastni tkalnici in delavnici za gas. orodje. Parna pilarna v Čechy pri Prostejovu. Spiralne sesalne cevi.
Gasilsko orodje, in sicer: čelade za gasilce in dostojanstvenike, plezalno orodje, pasove, mehanične lestve, krinke in dihalne priprave, gasilske trobke in piščalke, gasilske znake in embleme, telovadno orodje vseh vrst za šole in telovadna društva iz najboljše jesenovine, fekalne in zračje sesalke, sanitarne priprave, nosilke in stroje za desinfekcijo. Dvokolne in četverokolne vozove za polivanje in za pometanje cest. Posoda za smeti. Naročitve in pisma naj se pošiljajo centrali; R. A. SMEKAL v Smichov.
Postrežba točna.	Postrežba	točna.
Ustanovljeno leta 1820.
Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana“. — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubljani.