Klerikalizem in rai. O ničemer toliko ne govore, ne pišejo in ne razpravljajo nego o klerikalizmu in klerikalcih. Nimamo le klerikalnih šol, klerikalnih poslancev in klerikalnih časnikov, imamo tudi klerikalna društva, klerikalne gostilnice, klerikalne trgovce, obrtnike, klerikalne može in žene, klerikalne fante in dekleta in v bližnji bodočnosti dobimo menda tudi klerikalne otroke. Človek ni deset minut v družbi, in že pade beseda »klerikalec« — in to nele v družbi olikanih, marveč tudi po kmetih med preprostimi kmeti. A to ni le pri nas na Slovenskem in v Avstriji, ne, to je povsod v vseh državah Evrope. Smelo trdimo, da se je klerikalizem vgnezdil v vse sloje človeštva, da je klerikalizem postal vprašanje, ki se bavijo z njim vsi sloji. Treba je torej, da si to sicer že staro kužno bolezen ogledamo malo bolj natanko, saj ni morebiti za nikogar tako velike važnosti kakor baš za nas učitelje kakršnekoli narodnosti. Klerikalizem j e predvsem mednaroden — brezdomovinski; on je doma povsod, njegova domovina je vesoljni svet. Oblečen je v razne toalete: frak, kuto, sovtano, mantilo; pa tudi kmetiški robec in irhaste hlače mu dobro služijo. Zato ga najdeš povsod: med prelati, med dvorniki, med menihi, med meščani in med kmeti. Drži se vseh stanov kakor kolera, kadar se pojavi. Loti se državnikov, ministrov, uradnikov, zdravnikov, advokatov, učiteljev, rokodelcev, poljedelcev in dr. Govori vse jezike in privadi se vsem jezikom. Tudi je brezspolen; loti se moških in ženskih, naj so to že posvetne gospe ali nune, kmetice ali pa cigararice. Klerikalizem ne dela razločka ne med narodi ne med stanovi ne med spoli. Glavni njegov smoter je: neomejena duhovska oblast— vvseh duhovskih in posvetnih zadevah, torej nele v cerkvi, marveč tudi v raznih zbornicah, društvih, v šoli, v družini, sploh povsod, kjer kaj živi. — Stremljenje po tej oblasti jejedro klerikalizma, in kdor to stremljenje podpira, ta je klerikalec. Kakor pa ne dela klerikalizem razločka med ljudmi, takisto ga ne dela med sredstvi, ki hoče z njimi dognati svoj smoter. Njemu je vse prav: sv. R. T., izpoved, zakramenti, izpovednica, prižnica, časniki, državni in deželni zbori, volitve, uboštvo in bogastvo; duševne in telesne slabosti ljudi, družinske tajnosti, sploh vse, kar je porabnega. Ali se to tudi ujema z moralo, mu je enako, zakaj namen posvečuje sredstva. V sredstvih ni prav nič izbirčen; če ne dožene izlepa, poizkusi izgrda; ako pri tem enega človeka, ali pa več ljudi moralično ali pa gmotno uniči, mu je enako. Drži se načela: Kdor ni z mano, je proti meni, tega uničim na ta ali drugi način! Temu dokaz so obile tožbe zaradi častikraje in ustanavljanje konsumnih društev; prve — častikraje — provzročajo moralično smrt nasprotnika, druga — konsumna društva — Pa — gmotno smrt. Pri sredstvih igrajo jako veliko in važno ulogo: laž obrekovanje, osebni napadi, podtikanje slabib namenov, zavijanje resnice, sarkazem, ironija in končno zasmeh. Vera in morala ste izključeni. Bodi veren ali ne, to je enako, samo da podpiraš na kakršenkoli način stremljenje klerikalcev. O morali ali o socialnem kreditu se niti ne govori, ker to ovira delovanje klerikalca; zato klerikalcu tudi tega ni treba, kadar gre za njegovo stranko. — Toliko o sredstvih; o delovanju te smrtonosne kuge izpregovorimo rprihodnje. (Dalje.)