štev.
Novo Hiosto 15. maja 1IUM>.
XXTI. letnik.
NOVICE
Izhajajo t. In 15. vsacega	Cena jim je a poBtninn vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo,
Bosnu in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopiae sprejema urednik, naročnino m oznanila
tiskarna J. Krajec naal, v Novem mesta.
GOSPOI^RSTVO-
Zaradi prašičje zaprtije.
Prasif^a. zaprtija traja nenavadno dolgo in prizadeva našim ljudem veliko škodo. Že tri mesce je te^ja, da 80 prepovedani vsi sejmovi v novomeškem, krškem ia črnomeljakem okraju iu da je ustavljena z malimi izjemami v«a ktipcija.
Samo tako imenovani notranji gospodarski promet je dovoljen, ki pa po dosedanjili izkiišnjali nikakor ne zadoatnje. S takim prometom se morda laliko zadovoljujejo praiitierejci iz krškega okraja, ki imajo mlada praseta na prodaj, — kajti po takem blagu se sedaj najbolj popraauje — vsi drugi pa ne. To velja pnselino za prašiěerejce v novomeškem okraju. Novomeški okraj nima dosti svoje prašičereje in je navezan na rejo naknpljenili prašičev, da ima jeseni kaj pri-rejka. To kupovanje pa nalaga valed zapornih odredb našim ljudem, zlasti onim iz trebanjskega in žužember-sk<iga okraja velike stroške. Ijjudje zamude po več dni z vožnjami, da dobe potrebnili prašičev. Tako se zapravi mnogo časa in denarja ! Najbolj so prizadeti pa aeveda mali in revni posestniki, katerim daje prašičereja poglaviten dohodek in katerih imamo v novomeškem kraju več kakor se navadno misli. Cena za mlada praseta je namreč tako poskočila, da jih taki posestniki ne morejo kupovati. Po 4, 6 kron pride 1 kilo, če bi jih po teži prodajali. To je cena, katere ne zmore nas mali posestnik. Posestniki iz trebanjskega in žužemberskega okraja jih kupujejo, da bodo imeli Bploli kaj prireje jeseni, kajti če ne bo reje, tudi de-n»rja ne bo. Novomeški okoličan pa ne zmore teh stroškov ! To je preveč, ako naj jili vrliu tega se okrog >8če po krškem okraju! To pa še ni vse, kar povzro-^0 zaporne odredbe! Velika škoda je tudi to, da naši ^®etje tudi svojega dosedanjega prirejka ne morejo v denar ®pi"aviti. namreč prirejka pri plemenili prascih, kupljenih jeseni in med zimo. NaS mali kmet nima domače pra-®'^jcreje, ampak tako imenovano začasno rejo. On •iupuje praseta, jili nekaj Časa redi in potem zopet proda. Na ta način išče svoj zaslužek. Sedaj pa jesen-^'iega in zimskega prirejka ne more prodati, in ker ga prodati ne more, tudi drugih prasct ne more iznova kupovati, ker so vsi sejmi prepovedani. To je luid udarec našega kmeta, ki ga občuti enako težko vzlie do-^[''jenemu gospodarskemu prometu. Skrajni čas je, da Vse to uvaževalo tudi na merodajnem mestti in ^^ bi se odprli zopet redni sejmovi, kajti le tam se fazvija pravilna kupčija, tam se uravnavajo cene in le ^ aejmovi se olajša vsa kupčija.
Ta nujna potreba je dala tudi povod, da se je vršil zadnji pondeijek 7. t. m. v Novemmestu shod, na katerem sta vzajemno nastopila kmet in meščan in kjer se je ob mnogoštevilni udeležbi sklenila resolucija, da se nujno naprosi vlada za odpretje sejmov za neokužene kraje in če drugače ni mogoče, saj za notranji gospodarski promet. — Ker ae sedaj nič veČ ne sliši o kakem razširjevanju kuge aH o kakem novem slučaju kuge v novomeškem okraju, upajmo, da se bo vlada ozirala na želje prizadetih interesentov in da bo ugodila predloženi prošnji.	—r—
Nalezljiva kmetska bolezen.
Da, tako lahko imenujemo naraščajoče izseljevanje našega ljudstva v Ameriko in druge kraje. To je bolezen, na kateri trpi in boleba vse naše kmetijstvo. Kam pa pridemo, če bo šlo tako naprej? Že stdaj toži vse čez pomanjkanje delavcev in poslov! Ali je mogoče, da bi v takih razmerali napredovalo naše kmetijstvo? Kako naj se pa dvignejo doiiodki iz zemlje, če ni ljudij, da bi jo obdelovali? In ta bolezen je nalezljiva, sicer ne bi vlekla ljudij v takem številu čez morje. Nas Dolenjec je po naravi b(dj lahak in manj navezan na dom kakor drugi krajani. Potna palica mu je položena že v zibelko, sicer ne bi naši ljudje tako radi okrog hodili in krošnjarili. Že ta naravna potoželjnost pomika ljudi, pogledat po svetu. K vsemu temu se pridružijo pa še poročila in vabila iz Amerike ! Po naših vaseh se suče pogovor ob nedeljah najraje o Ameriki, posebno tam, kjer se je že več domačinov izselilo. Staro in mlado govori o tem. Ali je kaj čudnega, če se mladina navzame tega duba in če jii ž njim tako prepojena, da ji ni obstanka doma, ko odra<4te?
Proti izseljevanju smo danes brez pomoči! 'J'o je pojav, ki je v današnjili razmerali, ko se bije na kmetih trd boj za obstanek, čisto naraven. Ali proti ualez-Ijivosti te bolezni, prnti nalezljivosti izseljevanja, bi ae moralo kaj storiti! Oe manjka doma kruha, iskati ga je drugod ! To je naravno ! Ali neopravičeno je, da se selijo tudi ljudje, katerim tega ni treba, ki imajo doma dosti pošteno izhajanje in dosti dober kruli, in ki se selijo zaraditega, ker se nalezejo potoželj-nosti od drugih izseljencev. Proti taki nalezlji-voati bi pa se moralo kaj zgoditi ! Poznam očeta, kî ima trdno in veliko kmetijo in ki se mora na stare dni sam nbijati z gospodarstvom, dasi ima tri odrasle sinove. Zakaj? Zato, ker so vsi trije v Ameriki. AH je to prav? Ali je prav, da kmetija doma spričo nezadostnega obdelovanja zastaja in nazaduje, dočim se vsi trije
sinovi potikajo po svetu za drugimi poklici? Kako naj napreduje kmetijstvo v takili razmerah? In takih zgledov imamo dosti ! Vlada ne stori ničesar v tem vprašanju. Oua varuje le svojo kožo in skrbi za potrebne vojake. Ati moralo bi se tudi v prid kmetijstva kaj zgoditi, da nam ne opeša zaradi pomanjkanja delavcev !
-r—
O mandanju in skrajšavanju pognankov na trtah.
Dokler nismo imeli po Dolenjskem vinogradov zasajenih s cepljenimi ameriškimi trtami, in dokler amo imeli iiašc stare evropske trte; bila bo vsa dela obdelovanja vinogradov tale: Trte se je obrezalo, okopalo, uakolilo, povezalo, podobralo pognanke le enkrat k kolom povezalo. Okopavanje se je se enkrat, ali pa tudi dvakrat ponovilo, grozdje pobralo. Pustimo za danea vse drugo delo na strani in oglejmo si bližje le podobiranje. Kako se je vršilo? Trtam se je odvzelo po deblih rastoče pognanke, to je omandalo (omuliloj se jih je, domov znosilo, ter živini pokrmilo. Na nap-nencib se ni pognankov niti dotaknilo, razun da se jih je k kolju povezalo, ali pa še to ne. In tako postopajo žali liog! marsikateri dolenjski vinogradniki tudi dandanašnji, da, bodimo odkritosrčni, tako postopa velika večina naSih vinogradnikov, fn to ravno ni pravo, ampak jako napačno, in sicer zato, ker ae pri tem pugnanki na napnenuih kaj bujno razvijajo, spremene se v kaj dolge in močne mladike, katere se pa pri obrezovanju v sledečem letu navadno vae zavrže, odreže. Pri tem obrezovanji se pa ne redkokrat tudi to pripeti, da na palcu (čepuj, katerega se je v prvi vrsti paČ zato napravilo, t. j. nařezalo, da bi se na njem nioČan les za režnju bodočega leta pridelalo, pa krepkega močnega lesa za napravo novega palca in napnenca ni. V takem slučaju se mora nov palei; in nov naprienec iz mladik napraviti, katere se nahajajo na lanskem napnencu in kaj je posledica temu. Ako ae nahaja na palcu pri obrezovanji trte dovolj močnih mladik za napravo novega palca in napnenca, potem se zavrže v močnih krepkih mladikah, rastečih na lanskem napnencu, kaj dosti redilnlh snovi, katere je morala trta za reditev teii mladik iz zemlje srkati.
Te redilne snovi so kar izgubljene, zavržene, namesto, da bi se tiste prisililo, jih za reditev grozdja, in reditev pognankov na palcih porabiti. K temu prisili se pa trto ravno s tem, da se na nji pognanke pravilno onianda in akriijaa. Kar je brezzarodnih pognankov na napnencu, te se kar odmanda. Isto stori ae tudi s pognanki na deblu, ako nI znabiti kje kak pognank za znižanje debla potreben. Kar je pa na napnencu zarodnih pognankov, te se skrajša tako, da ostanejo le se atirje listi nad najvišim zarodom. Tako omandana trta more iz zemlje vsrkane redilne snovi koristno porabiti, namreč v to, da napravi na palcu lep krepak les za bodočo režnjo, lepo debelojagodato grozdje pa le v tekočem letu na palcu, osobito na napnencu. Ako se pa pri obrezovanju trte ua palcu za-željcnega močnega lesa ne najde, kar je ravno pri ne-omandanili in okrajšanih pognankih na napnencu jako rado slučajno, kaj se zgodi pa potem? Potem se pri sledečem obrezovanji trt, paie in napnenc iz mladik napravi, katere so prirasčene na lanskem napnencu. In posledica temu je ta, da se trte jako zdaljšujejo,
valed tega pa tudi jako zgostujejo, kar pa ni, ne za obdelavanje vinograda, še manj pa za zorenje grozdja koristno, marveč jako škodljivo. Zato dolenjski vinogradniki, ne apodobirajte le vaŠiii cepljenih trt po stari navadi, marveč na njih izvršujte pravilno man-danje in skrajšavanje pognankov. Ako to opustite, bodo vaši novi, s cepljenimi trtami zasajeni vinogradi, veliko prezgodaj krepko rasti in roditi nehali. —1—
Pridelujmo ohrovt in nadzemeljsko kolerabo po Dolenjskem na njivah.
Za kmečko hrano, posebno pa se za gosposko, se ceni jako v zimskem času ťrisua zelenjava. To zato, da ni vedno le krompir, kisla repa, in kislo zelje na mizi. Pri nas na Dolenjskem imamo za zimsko rabo kaj malo frišne zelenjave. Zeljnate glave imamo tja, do decembra, potem da le še repo f jamnicoj, podzemeljsko kolerabo (kavljo) korenje. O repi, korenji, pa že pesem pravi, da nista liog vé kaj prida. „Repa korenje, slabo življenje." Tako pravi pesem. In vendar ste dve rastlini, kateri bi pri nas na Dolenjskem prav izborno uspevali, ter zelo skozi celo zimo kaj prijetno kmečko hrano, alt pa gosposko priktiho dajali. In ti dve rastlini 'ste, kakor že naslov tega člančiča pove : ohrovt in nadzemeljska koleraba. Prvi rastlini pravijo No-tranjci in Primorci tudi borzoteto po laškem imenu : verze.
Ohrovta, kakor tudi nadzemeljske kolerabe, imamo več vrat, kakor : zgodnje, srednje in pozne vrste. Tukaj mislimo le na pozne, katere ae lahko v veliki množini, kar na njivah prideluje, ravno tako, kakor navadno zelje. Na Goriškem n. pr, imajo olirovta kar cele njive, na Nemškem pa nadzemeljske kolerabe. Najboljši vrsti ohrovta ate pač angleška drumhead, — po domače bi se ta vrsta bobenskaglava imenovala — in pa pozni ulmski ohrovt. Najboljša vrsta nadzemeljske kolerabe je pa tako zvana orjaška ali velikanska zimska koleraba, katera je ali zelenih ali pa tudi modrih jabolk. Vsaka semenska trgovina, posebno pa še Kd. Matitliner v Budapešti, postreže lahko » semenom teh vrst. Čas za te rastline sejati je še sedaj. Seje se jih popolnoma tako kakor navadno zelje, in istotako se jih ravno tako na njivo presaja, ter tam obdeluje. Na jesen, tikma pred zimo, izrije se pa obedvu rastlini z koreninami vred iz zemlje. Ohrovt se přisuje prav na gosto v kako jamo, ter zasuje z liatjem ali slamo, vrhu katere se se ob času dežja, aiiega ali pa hudega mraza kake dlle položi. Kolerabo treba pa že v kleti, v kateri ne zmrzuje přisuti, ker sicer zmrzne. Zmrzneaa koleraba pa ni za rabo, ker je prvič zoperno sladka, in drugič tudi kaj rada segnije.
Olirovt daje jako fino prikuho, pa tudi le skuhan, v četrtinke razrezan ter z oljem in kisom zabeljeni daje kaj okusno solato. To posebno v zimskem času, ko druge solate, razan krompirja in pese že primanjkuje. Ohrovt je pa tudi prav dobra kmečka jed osobito pomešan s fižolom ali pa krompirjem. Nadzemeljska koleraba, katera pri pravilnem ravnanju lahko tudi do štiri kilograme težka postane, je pa ravno tako po-rabljiva, le v podobi aolate pa ni užitna. Dolenjski kmetovalci, posebno tisti, kateri se nahajajo blizu mest, naj bi ohedve tukaj priporočeni rastlini pričeli pridelovati, gotovo jim to ne bode žal.	—1—■
Politični pregled.
Gauč je šel. Ni mogel premagati nasprotnikov vo-livne preosnove, zlasti ne Poljakov, zato je popustil posle ministerskega predsednika. S tem pa, da je padel Gauč, nikakor ni padla volivna preosnova. Iz pisma, ki ga je pisal cesar Gauču v zabvalo in priznanje, je razvidno, da cesar ne mara odoeliati od volivne preosnove. "^l'iidi Gaiicev naslednik, princ Ilohenlolie, dosedanji tržaški namestnik in sedaj ministerski predsednik, je vnet pristaš volivne preosnove sploli, posebej èe zagovornik splošne in enake volivne pravice. Dnigi ministri, razven ministra za notranje zadeve, so za enkrat 8e vsi ostali na svojih mestih. Princ Ilohenlolie kaže resno in dobro voljo izvesti volivno preosnovo ; ali bo mogel, je dvomljivo, kajti stranke mu nasprotujejo iz zgolj sebičnih vzrokov in namenov. Tudi najbolj svobodomiselne stranke, katere bi, kakor beseda pove, morale podpirati gibanje za splošno in enako volivno pravico, so proti njej iz strahu, da bodo prikrajšane. Velja tudi o naših slovenskih „naprednjakih". Princ Ilohenlohe je povabil na razgovor razne poslance, izmed slovenskili na Kranjskem ; dr. Šustcrsica, ter pozneje dr. FerjančiÉa, kateremu se je svojevoljno pridružil poslanec Plantan. In ta dva sta zatrdila ministerskému predsedniku, da bodo „napredni" Slovenci za vladno predlogo samo tedaj, če se omeji „zloraba prižnice in eerkve pri volitvabf!)" in ce se da na Kranjskem se en mestni mandat. O drugem mandatu za koroške Slovence, o pomnoženju mandatov za štajerske Slovence ta dva modrijana nista zinila nič odločnega. In vendar si se upajo ti ljudje očitati nasi stranki, da je izdala obmejne Slovene«, docim so so ravno poslanci nase stranke z vso odločnostjo potegnili zanje, a oni sami lepo molče. Torej le samo lastna korist, narodova korist jim je deveta briga; samo da so oni na vrbu, naj vse drugo tudi vrag vzame! In poslanca dr. Šustersič in Ploj sta pri ministerskem predsedniku zahtevala tudi to, da ae da v bodočem ministerstvu Jugoslovanom primerno zastopstvo. — Kaj bo z volivno preosnovo? Prav mogoče je, da bo tudi Hohenlohe našel same trmaste glave ter raji sel. A že groze socijalni demokrati s splošno stavko, ako bo državni zbor zavlačeval Volivno preosnovo. Utegnemo torej se marsikaj doživeti letos.
Nemški cesar v kratkem obišče našega cesarja
Dunaju.
Na Ogrskem so dovršene volitve za državni zbor. Velikansko večino si je priborila Koautova stranka.
413 poslancev jih pripada tej stranki 240, Židovski listi slavijo sicer „spravo med vladarjem in narodom",
neki ogrski škof je tako kratkoviden, da je za-Povedal dan zahvale za ta „srečni dogodek". Ko bi druzega ne vedeli, Že to je sumljivo, da je to vseč ^'dom, tem blapeem framasonstva, kojih namen je„raz-"^feti Avstrijo", in pri Ogrski naj se prične. Oe se loči Ogrska od Avstrije —-in to izjavljajo sedaj Košutovci popolnoma javno, jaano, resno, odločno, — potem kajpada Avstrija vsaj na zunaj precej oslabi. — Med volitvami 80 bili na mnogih krajih nemiri, nekaj ljudij Je ubitih. Na Ogrskem splob mislijo, da niso volitve,
ni par ljudij mrtvih.
Volitve 80 imeli tudi na Hrvaškem. Podlegla je, budo podlegla mažaronska vladna stranka, na vrli pa je prišla opozicijonalna, vladi nasprotna stranka. To je res, da je vladna stranka skoro 40 let pomagala vladi tlačiti narod. Pa bo li nova močna stranka res narod osrečila, bomo šele videli, za enkrat je težko izreči določno sodbo, ker se razmere na Hrvaškem silno naglo izpreminjajo. Nas bi le veselilo, da se uresničijo velike nade, ki jih stavi bratski nam narod v zmago opozicije, lian bo bržkone odstopil.
Tudi na Francoskem so imeli volitve. Dosedanja proticerkvena večina je dobila se nekaj mandatov. Katoličani se Še vedno niso vzdramili in ojačili ; se vedno mislijo, da se da sovražnik vere premagati samo z molitvami, a pozabijo, da se ga je treba lotiti tudi z volitvami! Sicer ne bodo zmagali nikdar!
Važen dan je bil za Rusijo 10. maj. V Petrogradu je car s jako krepkim in pomenljivim ogovorom otvoril rusko državno dumo. Mesto je bilo v zastavah, šole, uradi, banke zaprte, povsod so se vršile slovesne službe božje. — V nekaterih krajih države so bili ta dan nemiri in napadi z bombami,
Turki in Bolgari so se spopadli pri vasi Divlje. Borba je trajala pet dni in je padlo z otroci in ženami 1.500 ljudi. Bolgarske čete enega okraja so popolnoma uničene. V narodu vlada velik strah, osobito ker vrše Turki nasilja. Tudi Turkov je padlo ogromno.
LISTEK.
Tiskovna pomota.
„Ljubi otroci," je rekla mati, „Óeprav je moja žalost silno velika, vendar
me njoĆDO tolaži vaša vzajemna, požrtvovalna ljubezen. Jako mi je tudi všeč nesebičnost Milanova; ne vem, kdo izmed vas ima bolj plemenito in zlat« srce, in gotovo gleda Gospod Bog z dopađenjeiu na vas vpe. Toda, preljubi liĚeri, tega nikakor ne smem in ne morem dovoliti, da bi vidve svoje malo premoženje popolnoma porabili za brata. Bog ve, koliko čaaa bom se živela, znabiti le se malo časa; ako umrjero, prejenja moja pokojnina. In kaj buste poôele potem, Ce ne boate ni beliča imele pri hiši Milan ima popnl-noma prav; kar bi mn vedve tako rade dale, ne bi nikakor ne zadostovalo za dolgo dobo njegovega uëenja. Pa tudi to bi se utegnilo primeriti, da ne iái mogel Milan dovršiti svojih nankov, potem ste pa vsi vkup najveiji reveži. Le zaupajte v Boga, otroci, nam bo že kako pomagal. Saj nas je že dostikrat otel iz te ali one nadlege, in tudi sedaj nas ne bo zapustil. Ni dal Milanu zastonj tako lepih zmožnostij in darov; gotovo mu bo dal tudi piiliko, da se bti izobrazil se boljše ter jih rabil mnogim ljudem v prid, ob enem pa bo pomagal vama. Da, v Boga upam, upam trdno. On je oče vdov in sirot; kot tacega se je izkazal tudi nam in se bo se izkaza). Njega prosimo in molimo, pa se bo obrnilo k dobremu. Trdno Terujera in upam, da se bo to zgodilo."
liavno je sklenila roki k molitvi, da bi zaprosila Btiga pomoči in tolaibe, kar nekdo potrka na vrata, G-ospa si brž obriše solze ter zakliče: „Naprej!" Poataren gospod sivih las pa plemenite zunanjosti vstopi. Z levico se je opiral na palico, v desnici pa je držal nekaj cekmov. Nibče ga ni poznal, ne mati ne otroci; a vsem se je zdel ta gospod jjubeznjiv in Iju-domil človek.
Gospod vidi, kako ga gledajo same solzne, objokane oči. Vidno ganjen reče gospe: „Oprostite, da vas, jaz tujec, motim in nadlegujem. Lahko si mislite sicer, po kakib opravkih pridem semkaj, vendar pa sem zares iznenađen, da vas najdem v toliki bridkosti."
„Torej veste, v kako žalostnem položaju smo sedaj?" reée gospa. „Vi ste jako Ijubeznjivi, gospod, da ste se potrudili k nam."
Nu to gospod: „Jaz ne vem ničesar, niti najmanjše stvarice ne vem. Ne poznam vas in ne vem, kdo ste, niti vaše ČBStito ime mi je neznano. Kaka nadloga vas je zadela? Mi morete li povedati?"
Gospa ni velela, čemu in zakaj je prišel ta gospod k njim. Dejala je: „Neznani ste mi, gospod, in tuji, in vendar vas zanima uaša žalost; zato bi pač ne bilo lepo, ko bi vairi prikrivala ïzrok naše tuge. Moj sin Milan je hotel danes zjutraj (idpotoyati na vseućilišie. Za trdno smo se zanašali, da bo dobil kako ustanovo. Pa ravno ta trenutek smo izvedeli, da )□ je dobil nekdo drugi "
„Obžalujem iskreno/ reže tuji gospod in opazuje in ogleduje Milana kaj natanko. „Kakšna so vaša spričevala?" „Dobra," odgovori Milan. „Ali jih imate blizu kje, ali bi mi jih pokazali," pravi tujec. „Zakaj ne?" reče Milan. „Tu imam vsa spričevala vkup, na vseučilišču bi jih bil rabil."
Tuji gospod se oprosti in sede. Potem pa bere spričevalo za spridevalom. „Izvrstno," reče gospod, ,ko jih da Milanu nazaj. „Pa na kaj ste še opirali svojo prošnjo?"
„Moj oče je bil cesarski uradnik, ki je vestno in natančno opravljal svojo službo. Na neki komisiji se je prehladil, umrl naglo in zapustil vdovo s tremi nepreskrbljenimi otroci."
„Ni mogočel" reče tuji gospod nejevoljen in vstane. A gospa potrdi Š9 enkrat, kar je povedal Milan.
Toda tuji gospod pravi: „Vaš rajni mož pa vendar ni bil tako reven, kakor mi vi pripovedujete. Ce sodim po knjižnici, ki jo je zapustil, je imel obilo premoženja. Med drugimi dragocenimi deli je v njegovi knjižnici nekaj jako redkili knjig v angleškem jeziku.	(Konec priliodnjič.)
DomaČe vesti.
(Konferenca) Sodalitatis SS. Cordis Jesu za novomeško dekanijo bode v Suteski v četrtek dne 17. maja.
(Osebne vesti) Nemški viteiki red je premestil è. g. P. Hugniia Lengsfeld iz Podzemelj» v Ormož, č. g. P. Ui)muQda Kubiiiek pa iz Ormoža v Podzemelj. — iz bolnice usmiljenih braiov vKandiji je premeščen č.g. : fr. Loypenc v Trtutur v Palestino, fr. Vilibald je sel na dopust v Št. Vid na Koroškem; fr. Hugo pa pride iz ál. Vida v Kandijo.
(Odlikovan.) ZLîiti knžec za zasluge je dobil vele-zaslužni g župan Josip Zurc, Čestitamo!
(Poročil se bode) dne 16. t. m. v Štofji Loki blag. g. Leopold Pettauer, kr. gimn. profesor v Novem mestu, z gdč. Ano Jenko iz Škofje Like, Bilo srečno!
(Godbeni ravnatelj) g. Jože Košiček v Novem mestu bude, kakor se nam je povedalo od zanesljive «trani, svoje Častno mesto v kratkem odložil. — Njegov naslednik nam še ni znan.
(Prvo dolenjsko posredovalnico za službe in delo) namerava otvoriti g. Livro Pus, čevljarski mojster v Novem mestu,
(Županom izvoljen) je v občini St, P^ter pri Novem mestu g. Franc Florjančič; občinskim svetova cem gg.i grof Kudolf Margheri, Anton Becele, Janez Jane, Jože Bojane in Franc BUžiÉ-
(Podružnica sv. Cirila in Metoda) v Novem mestu je pri občnem zboru dne 10. t. m. izvolila v odbor naslednje gospode: J. Krajec predsednik, kap. vikari) Fr. Sal. Watzl namestnik. Edmund Kastelic tajnik in pruf. Keis.sner njega namestnik. Prof. J, Maselj blaga nik in J. Moravč njega namestnik.
(Prostovoljno gasi no društvo v Nove m mes tu) je letos obhajalo praznik sv. Fiorijana jako slovesno. Prej ta večer je bil mirozov z bakljado. Ob 10. uri se je društvo ude-leždo polnoštevilno sv. maše v kapiteljski cerkvi; pri sv, maši je svirala godba mestne in meščanske garde. Malo pred 11, aro dop. se je pred mestno biso, v ta namen primerno okinčano, vršila slavnostna razdelitev kolajn, katere je presvitli cesar podelil za 25 letno službovanje šestim udom gasilnega društva-G. župan pl, Sladović je v kratkem govoru pozdravil slav-Ijecce ia jim potem pripel spominske kolajne. Odlikovance
je ogovoril tudi še mil, g. prost dr. Elbert, Odlikovanci so prejeli od občine tudi lepo nagrado v zlatih. V njib imenu se je zahvalil načelnik g. Adolf Gu stin, ki je končal z živio klici na cestirja. Popoldne je bil precej dobro obiskan koncert na vrtu g. Tučkové, Zabava bi se bila še bolj razvila, da ni nagajal dež. To je bil spomina vreden dan v zgodovini našega prostovoljnega gasilnega društva,
(Prostovoljno gasilno društvo) v Št, Jerneju na Dolenjskem obhaja 29. rožnika t, 1, 26 letnico svojega obstanka, Vsled tega bode istega dne sv. maša na prostem in po tej ljudska veselica,
(Obrtna nadaljevalna šola) v Rudolfovem sklene šolsko leto 1905/06 dne 31. maja t. 1. Med binkoŠtnimi prazniki bodo v gimnazijski risalnici razstavljeni šohkf izdelki obrtnih in trgovskih učencev. Vsi prijatelji obrtnega Šolstva se vabijo, da si jih ogledajo.
C. kr, gimn. ravnateljstvo kot vodstvo obrtne nadaljevalne šole.
V Kudolfovem, 16. maja 1906.
(Pri kapelici Božjega groba) bodo do sv, Mihaela sv, maše ob polu 7. uri vsak pondeljek in vsak petek,
(Na Gorjancih) pri sv. Nikolaju bode prîi letošnji shod dne 20. maja. Sv. opravilo bode ob 10. uri.
(Žveplenk-pokalic) naj vendar nikar ne prodajajo trgovci otrokom, če so že stariši tako nespametni, da jim dajejo denarjev. Kaj vse počno otroci s temi užigalicami ! Zadnjič je videl nek gospod, kako so v našem mestu otroci goreče žveplenke vtikali pod slamnato streho 1 Kolika nesreča bi se bila lahko pripetila, da jih ni dotični gospod prepodil. Torej: odrasli, imejte vi pamet!
(Grobove) svojih rajnih naši meščani res lepo in radi krasijo. A leto za letom se najdejo zlikovci, dečki in tudi deklice, ki ne samo kradejo cvetice z grobov, ampak jih tudi drzno in škodoželjno uničujejo. Opozarjamo na to lopovstvo al. policijo, da se potrudi vsaj enega teli porednežev dob ti v roke in ga pošteno kaznovati.
(Dražja pošta.) Iz trgovinskega ministrstva se potrjuje vest, da se poštna pristojbina za pmma v Avstriji podniži od 10 do 12 vin., kar bo državi dalo 8 milijonov kion več dohodkov na leto ter se bo ta večji dohodek porabil za zboljšanja položaja poštnih uslužbencev.
(Gospod,) ki je v gostilniški aobi pri Štemburju z regala brez dovoljenja si izposodil živinozdravnišku knjigo, naj jo vrne, ker bi ga sicer moral v kratkem času z imenom označiti.	J(iH. Zurc.
(Grozen _požar) je 6, t. m ponoči pokončal vas Moste pri Mokronogu. Šestim gospodarjem so zgorela poslopja, skoro vsa Živina; smrt v plamenu je našel tudi 6letni deček, dva dečka pa sta bila smrtnonevarno opečena.
(Posredovalnica služb) gostilniške zadruge v Ljubljani, Gradišče št. 7, naznanja, da rabi več natakaric, kuhar c in služkinj za splošna dela. Priporočljivi) je, da se gostilniški uslužbenci vseh kategorij marljivo tiglašajo v zadružni posredovalnici, Posredovanje za posle je brezplačno.
(Mestna hranilnica v Novem mestu.) V mesecu aprilu 1906 je 242 strank vložilo 120,462 62 K, 237 striiiik vzdignilo 112 0;i8 49 K, torej več vložilo 8.434 13 K. 7 strankam se je izplačalo bipotečnih posojil 6840 K. 244 menic se je eskomptovalo z-« 116,657 K. Stanje vlog 2,905 487'06 K. Denarni promet 582.716'73 K. Vseh strank bilo je 1025.
(Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico (reg. zadruga z neomejeno zavezo) imel» je mesfci apiila prometa K 162,034 61, Vložilo je 1^6 strank K 56,701'f>B, dvignilo 143 strank K 37,738'09. Posojil je bilo danih 79 strankam K 35,401-90, a vrnilo je 80 strank K 18.4;il'2l.
(Občni zbor) okrajne bolnišne blagajne v Kiidolf.tvem se je vršil v nedeljo dne 29. aprila 190G ob 2. uri popoldan ob mnogobrojni udeležbi zborovalcev. Zborovanja udeležil se je C, kr. vladni zastopnik gosp, dr. ÍÍužek, Gosp. načelnik Simon pl, Sladovič otvori občni zbor, poziravi navzoče gospode ter preide na dnevni red. Nato poroča natančno poslovanje za upravno leto 1905, da je imela bi>lniŠQa blagajna začetkom leta 1905 S46 članov, tekom leta jih je pristopilo 2809, izstopilo 2934, Delodajalcev šteje novomeški okraj 368, Žužemberk 57, Trebnje 66, skupno 490, Povprečno bito je zglašenih delavcev 1187, Tekom leta 1905 zbolelo je 746
članov, mej temi jo bilo 351 ambulantnih, kateri so prejeli satnfi xdravniško pomoć in zdravila. Ostali so bili oskrbovani skozi 6655 dni, prid« povprečno nt vsacega bolnika 17 dtii in ae jim je izplačalo denarne podpore 4678 K 84 v. Za zdravnike in kontrolo bolnikov se je izdalo 3129 K 60 v, na zdravilih in raznih pripomoćkili 1693 K 73 v. Bolnišnicam se je izdalo nii oskrbovalnih stroških 1713 K 80 v, za prevoz bolnikov v bolnice in k zdravnikom 692 K 90 v, skupno 2306 K 70 v. Pogrebnih stroškov za 11 umrlih ólano/ se je izjilačttlr» 340 K. Dohodki so od delojemalcev znašali 11.661 K 15 v, doneski delodajalcev 5830 K 49 v. Globe so izkazane zneskom 293 K. Tekom upravnega leta kontrolirali 80 se delodajalci v sod. okrajih Žužemaerk in Trebnje, kateri niso imeli zglašene delavce, in je bila blagajna primorana vložiti 153 ovadb pri politični oblasti. Iz teh slučajev je razudno, kako zanemarjajo delodajalci zavarovanje svojih delavcev in to v lastno škodo ker jih zadenejo v nekaterih 8iuf;ajih občutljive kazni in pjvračila. K^ziodisfe je razso-jevalo v 15 slučajih. Nadzorovanje bolnikov in delodajalcev obneslo se je uspešno, posebno je močno uplivalo na delavce, ter umejilo število aimulantov. Na ta način sb Us rezervni zaklad zvišal od 20.453 K 80 v na 23.378 K 73 v, kateri i!ne.sek se deloma nahaja v mestni hranilnici v Rudolfovem, deloma v poštni hranilnici in blagajni. D.iljni p(»đatki so razvidni iz raćun.'jkega sklepa za 1. 1906, kateri je ob jednem objavljen v ća.snik« „Dol. Novice" mej inseratj. Zdravniško 80 oskrbovali blagajniške člane gg. zdravniki: dr. Peter Def r a n C e s C h i in dr. Ivan V a u p o t i Č v Nnvem mesta, dr. Ivan Hubad v Toplicah, dr. Otmar Weselko v okraju Trebnje, dr. Konstantin Konwalinka v okraju Žužemberk; delavce pri tovarni v Kogu zdravil je dr. Schrever v Kočevji. Zavpznega zborovanja okrajnih bolnišnih blagajn v Trstu, udeležila se je bolnišna blagajna po svojem delegatu, kakor je razridno iz zavezinegi poročila. Dalje se je udeležilo zborovanja o presoji vladnega načrta za reformo in izpopolnitev delav.'^kega zavarovanja, kot udeležnica med zastopanih desetih \ečjih blagajn. Nato je načelnik nadzoroval-nega odseka g. Anton Jacaz poročal o pregledovanju knjig in računov, ter izjavil, da ae je uaalo vse v redu ter predlaga, da se naĚelništvu izda absolutorij, kar ae soglasno sprejme.
Zatem se preide k volitvi načelništva, nadzorništva in razsodišča. Na predlog se izvolijo v načelniSto per acclama-tionem sledeči gospodje od delodajalcev: Simon pl. Sladovič, Murauc ,Josip, Ogoreutz Josip, od delojemalcev po listkih sledeči gg. : MirtiČ Anton, Petnč Makso, Hrastar Josip, Koáak Ignac, Bele Alojzij in Zorko Franc. V nadzorovalni odsek izvolijo se po listkih od delodajalcev gg. Bergmann Josip, ŽU-fanoviČ Dimitrija, od delojemalcev gg, Kolb Josip, Matko Josip, Kiissel Avgust in KoSir Alojzij, V blagajniško razsodišče izvolijo se p(i listkih od delodajalcev gg. Karas Ivan, Gorupič Peter, od delojemalcev gg. Hribar Jernej, Bernhard Franc in Murgel Anton. K raznim predlogom se oglasi g. Maka PetriČ ter predlaga, da se tovarni v Rogu v bodoče omeji kompenziranje njenih terjatev Zi transporte bolnikov od' blagajnih prispevkov, se po raztolmačenju g. načelnika predlog sprejme. Na dalje omeni, da tovarna v Rogu svojih delavcev ne zglašuie iu odglašuje pravilno in vkljub ^eniu se kot nečlani zdravijo na račun blagajne. V prihodnje s« želi opustiti tako postopanje, sicer se bode strožje postopalo »'"ti nji. Temu ugovarja ravnatelj tovarne g. Lumec, iz-.»Tlja, da se je le eden slučaj pripetil in se izgovarja na identična imena in priimke. Nato pripomni tajnik, da se je našlo ^eč slučajev, kateii so se na njegovo zahtevanje prebrali in <l"kazali. Predlogu za upeljanje nedeljskega izplačevanja pod; Poi', je ugovarjalo veČino zborovalcev ter se po daljši debati Odklonil iz razloga, ker se bolnišna podpora izplačuje vsaki ko bolnik ozdravi. Na ta način hoteli bi imeti še nedeljo plačano, akoravno je delo nastopil že med tednom. Ker se a^tbeden več ne oglasi za besedo, zaključi g. načelnik zborovanje.
(Izžrebani porotniki za IL porotnišk« zasedanje y lîudolfovem so: Vidmar Anton, pos. v Ambrusu; Kostanjevic Janez, pos. v Mirni Peči; KJun France, j)OS. T IjÎMifddu; Zeaser France, trg. v Krškem; Špendal Anton, pos.
Biški vasi: Loy Franc, trg. v Kočevju; Ajster Jože, pos. ^ Krški vasi; Siegmttnd Matija, pos, iz Stare cerkve pri Ko-
čevju; Verderber Ivan, gostil, v Kočevju ; Prijatelj Franc, poa, in trg. v Tržiči; Rus Ivan, pos. in trg. v Brežah; BužiČ Fr. poa. v Gor. Suhadolu; Novak Ivan, posestnik v Račjem; Ce-šarek Jakob, pos. in krčmar v Dolenji vasi; Kolene Martin, pos. in trg. na Mirni; Sever Otmar c kr. nadpnročnik, poa. v Kostanjevici; Stritar Andrej, pos. in gostil. Sv. Križ pri Kostanjevici; Slivnik Vinko, pos. m trg. v Št. Vidu; Jerman Ivan, poa. in gostil, v Krškem; Picek France, pos. in trg. v Ribnici; Magitvac France, pos. in gostil, na Gmajni; Bukovec Jitže, pos. na Kleču; Oražen France, pos. in mlinar v Prigorici; Jaklič Jurij, pos. in gostil, v Ćrnomljn; Volovec Murtiu, pus. in trg. v Ót. Jerneju; Murscher France, pos in trg. na Smuki; An-doljšak Anton, poa. in trg v Gor. Bjštanju; Marinček France, poa. v Cerklah; Schneller Ivan, pus. in trg. v Kopiivniku; Si-monič Jožef pos. v Mladici; Šlajpah Alojzij, poa. in gostil, na Veliki Liki; Ditrih Viktor, gozdarski nadzornik v Soteski; Drobnic Franc, pos. in pek v Ribnici; Hrovat France, poa. in mlinar na liatežu; Erčul France, pos. in mlinar na Ratežo; Frčul Franc«, pos. v Zsgorici; Smole Nace, pos. in župan v Rubini. Namestniki so: Sali Anton, Rudolfovo; Berdavs Jože, Vavta vas; Kramaršič Anton, Jurka vas; Bergant Simon, Rudolfovo; Ferlič Ljudevit, Rudolfovo; Košiček France, Rudolfovo; pl. Sladovič Simon, Rudolfovo; Bruner Makso, Rudolfovo; Možina France, Rudolfovo. Porotne sodbe se pričn« dne 28, maja t. 1.
(Porotne obravnave.) Pri JI. zasedanju porotnih obravnav, ki se bodo vršile dne 28. maja 1906 pri tukajšnem okrožnem sodišču, pridejo sledeči na vrsto: Debeljak Margareta radi hudodelstva detomora. Lepuša Uršula radi ugrabitve. Može Janez radi hudodelstva posilstva m sramotitve in prestopka telesne poškodbe. Murgelj Anton radi hudodelstva tatvine, Pešelj Florijan radi zločina zlorabe uradne oblasti.
(Današnji list) obsega deset strani.
»
* *
(Marijine pesmi) za mešan zbor in orgije zložil P. H. Sattner, so premišljeno in skrbno oglajeno delo, ki obsega 10 lepih pesmi. Te bodo zborom, ki razpolagajo z dobrimi in številnimi pevci, vajenim polifonnega sloga, prava i^asit. G. skiHdatelj si je izvolil deloma strogo kanonične ollike (št. 6, 7), deluma se naslonil na domaČ liiharjev slug, n. pr. v sklepu druge pesmi. Tak*) je s tem priskrbijeno za razliko, da bode dobil vsak zbor za se nekaj uporabnega. Omeniti je krasnega poetičnega besedila teh pesmij, ki že pri samem berilu melodično in harratmično donijo kot dubteči šopki na majnikovih oltarjih. Delo se dobi v Kat. bukv. v Ljubljani, part, po K 1-80, glas po 50 v.
Gospodarske stvari.
— (Shod zaradi prašičje zaprtiije.) Dne 3. t. m. so se zbrali v Košakovi gostilni posestniki in obrtniki iz Novega mesta in bližnje okolice, da se posvetujejo, kaj bi bilo ukreniti, da se zopet odpro prašičji sejmovi. Izvolili so iz svoje srede pripravljalni ojbor, ki naj .skliče shod interesentov. Na tem shodu naj se pojasni stališče prizadetih gospodarjev in novomeških obrtnikov in naj se napravijo potrebni koraki, da se prašičji sejmovi zopet odpro. V ta obor ao bili voljeni gg. Ogoreutz, Rosman in pl. Sladovič iz Novega mesta in gg. Rohrman, Windtscber in Zurc iz Kandije. Ta odbnr je skl cal shod interesentov na pondeljek dne 7. t. m. ob 4. popoludne v mestno dvorano. Točno ob določeni uri so se rea zbrali mnogoštevilni udeležniki iz Novega mesta in okolice. Videli smo v najlepši slogi poleg mnogih kmetov malone vse prizadete sloje mestnega prebivalstva. Shod je otvoril načelnik pripravljalnega odbora g. Rohrman, ki je pojasnil namen shoda in predlagal predsednikom shoda župana pl. Sladoviča, Sprejeto. Na to je pojasnil poročevalec g. Roh rman položaj, v katerem se nahajajo kmetski posestniki iz okolice in drugih krajev novomeškega glavarstva vsled zapornih odredb in je povdarjal škodo, katero prizadeva prašičja zaprtija za kmetske posestnike. Na to je opisal poročevalec g. Eosman neugodne nasledke, ki jo ima prašičja zaprtija za mestno prebivalstvo, za obrtnike in trgovce. Shod je soglasno sklenil, da ee nujno naprosi visoka vlada, da se v Novem mestu zopet
odprejo prašičji sejmovi ia da se vpelje zopet redna knpčija. Dotiéno prošnjo je prebral g, Rohrmaii. Kesnlucija ae glasi sledeèe: „Visoka deželna vlada blagovoli uvažavati sedanji neugodni položaj, ki je nastal vsled dolgotrajne prašičje za-prtije za mestno in drugo prebivalstvo in blagovoli odrediti , da se prašičja zaprtija za neokužene kraje razveljavi in da se vpeljejo v Novem mestu zopet redni tedenski sejmovi." Prošnjo so podpisali v imenu interesentov sledeči gospodje: župan Zui-c, občinski svetnik Znane, Windischer in Jakše iz Kandije, župan Fr. Vintar in Rud. Falesehini iz Prenne, župan pl. SladoviČ, Ogoreutz, Barborič, Koklić in Košak iz Novega mesta. V Četrtek dné 10. t. m. se je podala v tej zadevi mestna deputacija k deželnemu predsedniku in vročila ob enem tudi peticijo shoda.
—	(Zaradi tihotapljenja s prašiči) se je vpeljal kataster po vsih občinah novomeškega, krškega in črnomaljskega okraja, ki mejé na Hrovaško, Glede tega katastra pa prevladuje v obče mnenje, da je po mnogih krajih čisto nepotreben, po drugih pa nezadosten, tako da ne daje nobenega pravega amstva proti tihotapljenju. Po našem mnenju naj bi se kataster vpeljal tam, kjer ga je res treba in naj bi se vpeljala vsa stvar tako, da bi rea kaj izdala. Napraviti bi bilo na primernih krajih več orožniških postaj in vpe jati stalno stražo.
—	(Oddaja cepičev.) Kakor prejšnja leta, oddajali se bodo tudi letos iz državnih trtnic na Kranjskem zeleni cepiči priporočljivih, žlahtnih vrst, vinogradnikom brezplačno, ako se dotični zglase vsaj do 25. t. m., bodisi ustmeno ali pa pismeno pri podpisanem nadzorstvu ali pa pri delovodstvu pristojne državne trtnice. Dan oddaje cepičev se bode zopet tem potom oznanil. — C. kr, vinarsko nadzorstvo za Kranjsko,
—	(Odbiranje pisčet za pleme.) Pri nas je gledati na to, da imamo kokoši, ki so posebno dobre za nesenje, kajti jajčja kupčija je za naše kraje najbolj važna. V drugo je pa skrbeti, da imamo kokoši, ki so dobre tudi za zimsko nesenje. Zimsko nesenje pospešujemo razun z gorkimi kurniki in dobro rejo tudi s tem, da odblramo za rejo piščeta iz zgodnjih gnezd in od dobro nesnih kokoši. Iz zgodnjih gnezd dobljene jarfke nam začno nesti na zimo in dajejo kokoši, ki so najboljše zimske jajčarice, Če skrbimo seveda tudi za potrebno toploto v kurnikih in za dobro krmo. Zgodnjih pisčet ni tedaj prodajati kar od kraja, ker je cena v tem Času za piščance posebno dobra. Najlep.5i piščanci naj se pridrže za pleme! Ker je gledati, da niso živali med aebo preveč sorodne krvi, naj se petelini za pleme dobe iz sosednih vasi, sploh iz drugih gnezd. Plemeniter sorodnih živali slabi kri in kvari rejo.
—	(Rudeča detelja) je šla letos večinoma po zlu, kar pomeni precejšnjo škodo in velik odpadek pri krmi. Dotične njive so so večidel preorale, da se obsejejo s kakim drugim sadežem. Vsekako bo kazalo, da se letos sejejo pripravne krmske rastline, zelena turš.ca itd.
—	(Paša po gozdih.) Zaradi pomanjkanje krme se ie goni živina v gozde. Bore malo pa dobi žival na tej paši. Toliko da pride iz zaduhlih hlevov na sveži zrak in da se tam izprehodi. To je sicer dobro in za dober počut živali veliko vredno, ali od take reje je malo užitka.
—	(PrevleČite krompir.) Kjer se ima dosti krompirja nasajenega, malo pa delavnih moči za istega okopavati, stori se kaj prav, da se ga koj, ko se prične iz zem je kazati, podolgič in počez z brano převleče. Tako prihrani se lahko prvo okopavanje popolnoma in izhajanje krompirja se jako podpira.
—	(Letošnja košnja po travnikih) ne obeta biti dobra. Sicer nam dež ta mesec dobro namaka naše travnike ali malo prepozno je prišla ta moča. Mesec april je bil dosti presuh in to se pozna in se bo poznalo na travi. Detelja je bolj lepa ko trava. Trava je pa v aprilu tako za-atala v rasti, da ji tudi sedanja moča dosti ne zaleže. Sena bo vsled tega dosti manj kakor ga je bilo lani, zlasti po tistih legah, ki so po naravi bolj suhe.
(Zelena krma) se je začela zaradi pomanjkanja suhe krme splošno pokladati. Opozarjati pa moramo, da se marsikje prenaglo prehaja na zeleno krmo. To ni dobro! Prenagla sprememba v krmi se zmeraj pozna na vsem, na slabši prebavi in na slabšem užitku. Saj en teden bi se morala suha
krma mešati med zeleno, predno se začne s polaganjem same zelene krme. Dasi je naša živina za vse slabo močno utrjena, vendar tudi njej ugaja, da se oziramo na počasno polaganje zelene krma in na mešanje zelene krme s subo. Če mešaš zeleno krmo s suho, je najbolje, da suho krmo zrežeš, ker dela živina sicer preveč zjedi. Paziti je nadalje, da ne pokladamo premlade detelje, zlasti ne, če je rosna, mokra ali ugreta.
—	(Kedaj je smetana dosti kisla za médenje.) Oe hočeš dobiti posebno fin puter, ne sme biti smetana preveč kisla. Smetana mora biti le nekoliko kiselkasta in gosta, potem se dobi iz nje puter, ki ni le najbolj okusen, ampak tudi trpežen. Ravno prav kisla smetana se pozna potem, da teče počasi in zdržema od žlice, ki jo potisneš notri in potem izvlečeš. Smetana mora nepretrgoma teči od žl:ce, na žlici sami pa mora ostati v podobi loščaste prevleke. Da se smetana kolikor mogoče enakomerno kisa, naj se lu pa lam iremesa, posebno v tem slučaju, če mešamo smetano od več-cratnega posnemanja skupaj. Prekisla smetana ae pozna na tem, da je bolj kašasta ali sirasto sesedena. Jako slabn je tudi, Če stoji smetana toliko Časa, da se dela na njej plesnjiva rumenosiva koža. Iz take smetane ne more biti dobrega putra!
—	(Klajno apno za mlada praseta) Če praseta grizejo zid, pijejo gnojnico itd,, potem je to zmeraj dokaz, da jim manjka rudninskih snovi. V takem slučaju naj se pokltida klajno apno, ki se tudi sicer priporoča za sviiije. Stnnm svinjam se lahko daje po 40 gramov apna na dan, mladičem po 20 gramov, malim prasetom 10 gramov.
—	(Prvi avstrijski zadružni shod,) Koncem meseca maja t. 1, — t. j, ravno pred binkoštnimi prazniki, se vrši na Dunaju prvi avstrijski zadružni shod. Zadružni shod vrši se pod častnim predsedništvom ekacelence gospoda c. kr. poljedelskega ministra grofa Ferdinanda Buquoy in gospoda nižjeavstrijakega deželnega maršala, prelata Fngdijana Selimolk. Spored: Ponedeljek dne 28. maja 1906: Ob 9. uri predpoldne: Konferenca revizorjev, ki ae po potrebi popoldne nadaljuje. Pri tej konferenci obravnaval se bode tudi predlog „Zadružne Zveze" v Ljubljani o skupni statistiki vsega avstrijskega zadružništva. Ob 6. uri zvečer: Skupščina „Splošne avstrijske zadružne zveze". Ob 8. uri zvečer: Sestanek in pozdrav vde-ležencev zadružnega shoda. (Kje se ta sestanek vrši, še naznanimo). Torek, dne 29. maja 1906; Ob 9, uri predpoldne: Otvoritev zadružnega shoda in prvo zborovanje, pričetek obravnav o pojedinih referatih. Ob 1. uri popoldne: Skupen obnd, potem nadaljevanje obravnav. Sreda, dne 30. maja 1906: Ob 9, uri predpoldne: II, glavno zborovanje, nadaljevanje obravnav. Popoldne skupen slavnosten obed vdeležencev in gostov, Četrtek, dne 31. maja 1906: Skupen izlet v gornjo donavsko dolino, v Waachau — in ogled zadružnih naprav. Petek, dne 1, junija 1906: Skupen izlet in ogled komasacije in zadružnega skladišča. — Dnevni red zadružnega shoda. (Morebitne spremembe se še razglasijo.) Torek, dne 29. maja 1906. 1. Razvoj in stanje kmetijskega zadružništva na NiŽje-Avstrijskem (poročevalec: Dr, Robert Raffiiy, predsednik nižje-avstrijske centralne blagajne na Dunaju). 2. Zadružni poduk (poročevalt-c: Zvezin ravnatelj Jan Sedlák v Pragi). 3. Nakup in prodaj» zadružnim potom (poročevalci: Zvezin načelnik dr. Edvard Turk v Bjelicah, deželni nadsvetnik Viktor Kerbler v Lincu, zvezin tajnik Rudolf Feichtinger v Bjelicah, uradni vodja „Zadružne zveze" v Ljubljani Ivan Rožman, koji zadnji i)o-roča o dosedanjih izkušnjah a konsumnimi zadrugami, o njib nadaljnem razvoju in razmerju do kmetijskih zadrug). 4, Pokritje zgub pri zadruerah z omejeno zavezo (poročevalec: Zvezin načelnik dr. Moric Weden v Pragi). 6, Ustanovitev državne centralne blagajne (poročevalec: predsednik „Splošne zadružne zveze" dr. Pavel baron Stiirck na Dunaju). Sreda dne 30. maja 1906. 1. Poslovna načela za zadružna skladišča (poročevalci: deželni poslanec in predsednik skladišča v Poćeradu Filip Frantzl, višji nadzornik Ljudevit Liebmayer na Dunaju, načelnik skladišča v Skalicah Jožef Reiehert), 2. Izkušnje pri ustanovitvi In poslovanju vinarskih zadrug (poročevalca: ravnatelj Viljem Haufert v Bocnu, dr. Volfram v Traismaufr), 3. Načela za mlekarske zadruge In zadružno prodajo jajc, (poročevalec: deželni nadsvetnik Viktor Kerbler v Lincu). 4, Ob-dačenje in neposredne pristojbine v smislu avstrijskih davčnih in pristojbinskih zakonov (poročevalec: Ravnatelj Anton Blažek
V Pragi). 5. Dobavfl. za vojaštvo (poročevalec: Podpredsednik „SploSne zadružne zveze" Jože Fasdiingbauer na Dunaju).
Razmerje med kmetijskimi in obrtnimi zadrufi^atni (poroćevak'C: Uradni vodja „Zadružne Zveze" v Ljubljani Ivan Rožraan). Na dnevnem rcdn so toraj sami važni predmeti in vsak ndeležnik bo imel priliko se marsikaj naučiti. Zadružni shud nam pa Kora dati tudi bodrilo za zadružno delo. Radi tega pozivamo slovenske in hrvaške zadrugarje, da se tega prvega avstrijskega Zadružnega sUoda v obilnem številu vdeležijt». Naj vidijo na Dunaja, da Jugoslovani v ladruïniStvu nismo zadnji, temveć da smtt daleč spredaj — naj vidijo tam, da smo krepko nastopili pot samopomoči. Lepo bi bilo, óe bi vsaka jugoslovanska zadruga poslala svojega zastopnika na Dunaj; ker bi pa to povzročilo precej stroškov, priporočamo, da si po več zadrug «kupaj določi odposlanca za prvi avstrijski zadružni shod. Seveda se dobijo vsa potrebna pojasnila pri „Zadružni zvezi" v Ljubljani.
— (Popolnoma napačni način) pridobitve repnega Sempua, nahaja se po Dolenjskem okolo Mirne pečt, Trebnega, Sv. Lovrenca itd. Ako ae človek zdaj v tem času po dolenjski železnici po teh navedenih krajih vOzi, zapazi nehote cele njive semenske repe, katera se ravno zdaj, v najbujnejsem cvetenji naliaja. Človek se more velikanskem pridobivanji repnega semena kar Čuditi, se bolj čuditi se mora pa načinu pridelovanja istega. Na jesen pusti se namreč drobno repico na njivi, in le debelo se domov spelje. Taka drobna repica prezimi na njivi, zdaj na spomlad šine pa v cvet, ter nastavi seme, In tako pridobljeno repno seme prodaja se potem v Novem mestu in drugod Kako naj izraste iz takega semena lepa debela repa, ko je vendar na odpadku, na završku pridelano bilo? Za pravo dobro repno seme pridelati, treba je vendar na jesen najlepšo to je najdebelejšo, najgladkejso, pri tem pa drobno repato, ali drobno koreninato repo obrezati, jo čez zimo v kleti shraniti, na spomlad pa, z obilno zagnojitvijo ven presaditi, in sicer v prav preksolnčno pa zavetno lego. Le popolnoma napačni pridobitvi repnega semena po označenem načinu gre pripisovati, da je dolenjska, iz takega semena pridelana repa trda in grenka, namesto da bi bila mehka in i^ladka. Repno seme, naj bi se iz takih krajev, kjer se tako prideluje, ne kupovalo. To povedano naj bo posebno novomeškim trgovcem.
Darovi za dijaško kuhii\jo v Novem mestu.
Novo tnfistn in Kiimliiti zft meneč 4G K. Prof. Fr. Vtulnjai 1 K, VeleC. (t. župnik li^n, Šftleliar 10 K, Mil, i;;, proit dr. Kflh. Klbert za letu 20 K. Ňeiiiiet]uva»a trofiporlîùna 3 K. Veleč. ilekan ,1at). Nmrnde 10 K. tliiin Merven 2 K. Gospa Preaker li Rajlienburita 10 K. Slavna kraiijdka lira-ni!nii;a 100 K, fl. Paviič, posestnik v Novom mesta 100 klg. koriiiue moke. Velet"; g, (luiiovci avétiiik J. Jlervec dve vreii krompirja.

Voinja fraja ..	■
dn, g dr-i Vivril^^P^ililiSiapdovi^Jlnostlne Í najnovejši mi leta19D5in OB^grajenltni veIíH,anEKimi par'nil^
„	/y	^c:t.lj «liHj psrnilyz6-lZS0()l»iiira
ftiasrila dajezasiopnllt fn'CCUlliO
jymijana
-ulice
*Odhod iijjub^are ÏSÎI^i ponctlglelt .tarait » ćdrtfK^v řídfiu.
> ê œ o
o
il ^ ®
o ® ^
" li
o
mê
m
ed 2
: e
m
Ci-a
Oklic javne dražbe.
Dne 27. maja 1906 ob 11. uri dopoludne ? pisarni posojilnice X Kathiij, prodala se bode iz proste roke hi£a št. 2 na Brodu. liiSi je vrt, hlev in svinjaki.
Načelništvo posojilnice v Kandiji.
Loterijske številke.
GRADEC, 5. maja	80 9 83 59 73
TRSL 12. amja	15 13 32 52 37
îV




Si



\
Dmlinskl bttginjl je
iena skrh nniib
. pDsve-£Dspodln| I
t»Cr
O
íř
Kathrelnerjeva Kneippova sJadna kava
je edina sladna kava, ki dobiva po Kath-reinerjevetn naiinu posebnega proizvajanja priljubljeni vonj in dobri okus zrnate kave. Njene velike, vobïe priznane zdravstvene prednosti so iestokrat poudarjali najod-
liinejSi strokovnjaki znanstva. Poleg Izdatnega prihranka v vsakem gospodinjstvu jě vsakdanja uporaba zlasti za mladino neprecenljive vrednosti 1
Poudarjajtf mi tial<upov»njii li-rtino Imf KATHRFINKR in lahte-vajtc ir iivirnp lavojf i varstvtno — iiumlio »ïupnili Kneipp.. —


Nigboljši
in
najcenejši
f^i valni
S
dobe se edino le v manufakturni in modni trgovini pri («2-3-2)	Jos. Morauc-u v Rudolfovem,
Izurjene Žagarje

(97-0-2(
na rešetke ((iattersiigei*)
sprejme takoj lesna trgovina v Vrbovskem na Hrvaškem. — Več se izve pri graščinskem oskrb-ništvu na Ruprčvrhu pri Rudolfovem.
Pristfif
za cepljenje trt, rafija in najfinejše nože za cepiti v veliki zalogi pri
Adolf-u GusÛn-u,
trgovina s železnim in špecerijskim blagom In c. kr. prodaja smodnika
v Novem mestu.	(io3-3-i)
(100)
Računski zaključek
okrajne bolniške blagajne v Rudolfovem za čas od 1. prosinca do 31. decembra 1905.
Dohodki		VplaĆaui		lin»« li^b 1« m tplitiit		Skupaj		Izdatki		Vplaiani		hnccpi Irli gi' if lain!		Slmpaj	
		K	h	K	1)	K	1 h			K	b	K	i>		
1	TeltoĚi prispevki řknov ....		4.T	1696	70	iietJi	15	1	BolniSáina íq poMdniSûina • . .	4434	52	244	82	4078	81
2	Tekući jirispeTki deluđnjalce? . .	4982	16	848	81	5830	49	2	Zdravniki in bolniška kontrola . .	2455	82	(573	7H	3129	
3	Dru^i 1 a) globe......	293	—	—	—	2!)î)	—	3	Zdramila In zdravniški pripotuoiki .	1470	0!	KIJ	78	IGM	79
	dohodki ) b) raEui dohodki . . .	278	38	160	50	438	88	4	Oskrbni struski bolnicam in prevozi	L077	SO	229	50	2306	VO
4	; Obiesti..........	750	52		—	750	62	5	Pogrelišůine.......	340	—	—	—	340	
5	Rezervni zaklad koncem prejj. leia	—	—	—	_	20453	80	fi	Donesek k zavez, rezerínem aklaiin	_	_	324	99	324	99
								7	Unravui BtraSki .......	2867	61	3	31	E870	9J
								8	Drnfçi \ a) odpisani prisi)evki . .	—	—	—	—	228	07
									iidatki f bi razni izdatki ....	475	60	—	_	475,	00
								: 9 i	Rezervni zaklad koBcem rać. Uta	—	_		—	2.=Î37B 1	13
Siupaj , , ,		16î!G9i	;6o	2705	54	39427	84	Sil upaj . . .		14129 i	70	16<J0 : es		39427	84
Izkaz imetja dne îil. decembra 11M)5.
Aktiva
Pasiva
Gotovina dne 31. (îecemlira 1906 ........
Hranilne vluge z | aj v puStni hraniluid.....
tekdâimi obreotmi ( b) v raestni hranilnici v Rudolf,vena Ziittanek blH^ajniii po odpisu neiïtirliivih . Haïne tirjatve , . •............
210 18 858 75
al a« 160
al blajftijiiiSkiii Clauov b) KiiraTnikov , , . o) lekarn ....
d)	bolnic. ....
e)	razn« .....
Sedanji resserTni eklud.....
NeplaCatie tiijatve
I .'Í2
673 , 7S ai4 78 21d i i O 328 »O 23878 7,'i
260(J9 141
Skupaj . . . líĎOeil 141	Skupaj
Pregledano in sprejeto pri obćnem zboru delegatov dne 29. aprila 1906, fÍaúelniStf o :	Nad zora iSt,to :
Simon pl. Sladovič 1. r.,	Jakac Anion 1. r.. Damiscti Josip 1. r.. Durinl Emil 1. r., Koželj Ivan 1, r.^
Ivan Krajger I. r. Fran Karlin 1 r., Ivan Karas 1. r., Anton Mirtič 1. r.,	Kozina Viktor 1. r., Petric Makso I. r.,
Josip Moravč 1. r., Josip Petrič i. r,, Konrad Zieglcr 1. r.
Trgovski učenec
kateri je dovršil vsaj ieden gimn. razred, se sprejme za tAknišnji vstop v manufakiurni in modni trgovini los. Horauc v Rjdolfovem.
kateri ima veselje za mesarski obrt, je krepak in zdrav in vsaj 16 kt star, ae takoj sprejme tudi proti plači
(102-0-1) Ljudevit Ferlič v Novem meatu.
íír	PU	PP
.u	uli	Du
za trgovino z mešanim blagom, čez 14 let star, nekoliko nemškega jezika zmožen ter iz poštene hiše, se sprejme pri (52-6-41 J. Razboršek-U v Šmartnem pri Litiji.
Kmetijska šola na Grmu ima na prodaj
ggp wejê	^mnt
In mtmhii^iéum^
kakoréne se ob cestah rabi. Cena po dogovoru.
JO
rnmMMmi^
i/ l t
M.
la
-33)
okrajni zastop
glavni trg	"^IMffll^^ Generali	glavni trg
priporoča svojo bogato zalogo najrazličnejšega
maniifakturiiega in modnega blaga.
Assicurazioni Generali
S
Postrežba točna in solidna.
Priporočam se velea postova njem JoS. MoiaUC.
A
m :
i
Zahtevajte pri nakupu
Schicht-ovo štedilno milo
Ono je
zajaJHCCiio čisto
in brez vsake škodljive primesi.	gt^ Pere izvrstno,
Varstvena znamka.
Kdor lioče dobiti zares Jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime „SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN".
G-BOHG SCHICHT, Aiinsig. — Največja tovarna te vrsto
Dobiva se povsod! — lia ovropcjskcill OZCinlju.	Dobiva se povsod!

Nova hiša na prodaj ali v najem.
Hiša St. 41 v Žabji vasi Ee iz proste roke proda. Hiša je pripravna za kacega penzijonista ali uradoika. Zraven je tudi do (Iva joha posetve, hlev, svinjak in kožuhe, Proda se pa tudi sama hiša s sadnim vrtom, — Prodam tudi nad studencem v Žabji vasi zemljišče za stavbo his, na katerem ge nahaja pesek in kamenje, po 1 krono kvadratni meter.
Več se izve pri lastniku A, Nečimer v Žabji vasi ali v Rudollovem št. 60.	(95-4-*).
Malo stanovanje in mesečna soba
HO oddasta tnkoj v Skabniotovi liiši.
Imam v kleti več sto hektolitrov pristnega belega, črnega in rudečega starega in novega vina. domače rakije, brinovca in finega namiznega olja iz oljk po primerno nizkih cenah,
Ivan Pujmann,
I.B3-1G :;)	Tinogradtiilt iu trgovec ^Vuilujan Digimuu-lBtrft).
přp^ jjm
v starosti 13 — 14 let, ki bi imel veselje do Čevljarske obrti, sprejme se po dogovoru tudi v lastno oskrbo z vsemi potrebnimi 'stvarmi
Vinko Kaušek,	les^-sj
čevljar v Smolinivasi št. 11 pri Novem mestu.
Najcenejša in najhitrejša vožnja v AMERIKO je s parniki
„Severonemškega Lloyda"
iz
BREMENA
Ï
NEV-ÏOBE
P
'M hI
(D
"(H
O N O
P^ .
Natančen zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega diuštva kskor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri
Iďvard f'a¥§ai>fll^ v Kolodvorskih ulicah št. :55.
nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju".	6B-ai-7j
Odhod iz Ljubijane je vsal( torek, četrtek in soboto. Vsa, potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. — Potniki.m, namenjenim v zapadne države, kakor: Colorado, Mt-iiko, CaJifornia, Ariona, Utah, Wyoming, Nevada, Oregon in Waschington, nudi naše drnâtvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston, OilLod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. — Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse «stale dele sveta, kak(r: Brazilija, Kuba, Buenos Aires, Cidombo, Singapore, v Avstralijo itd, itd.
8 cesarskimi brzoparniki: Kaiser Wilhelm II,. Kronprinz Wilhelm, Kaiser Wilhelm d. Grosse.
Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni.
Odgovorni Djeđaik Fr. Sal. Watil.
Uđ&jatetj in »luinik Urban Horvat.
Tuk i. Krajše, nasi.
prodajalne se spoznajo na
tej podoíji.
v katerih se dobivajo edino pravi SlNGER-jevi šivalni stroji
Singer Co. del. družbe šivalnih strojev
v Novem mestu, Glavni trg št. 88.
(.93 3-2)
samostojen, oženjtn, dobro izfežban tudi za sejmarsk« delo, sprejrae se pri	^ SkuŠek, trgovcu v Metliki.
M. CERilR v Domžalah
— tvornica slamnikov —
se priporoča gospodom trgovcem io slavnemu občinstvu v obilo naročanje vaakovratnili slamnikov.
Cene nizke, postrežba točna. 85-3-2)

Oostiliiii FEIILIC, Glavni tvg.
iz Ljubljane, Špitálské ulice št. 7
0. SEÏOL
izvršujejo.
Ordinira vsaki pondeljek od 10.-5. ure,
C37-9-7)

fia preiâj

.iv.i. „i.,
Redkokdaj taka prilika za onega
kateri potrebuje	II L
8 metrov dolg, 6 in pol metra širok, jako močan ter popolnoma v dobrem stanu po zelo nizki ceni, — Dobi se pri
Vinko-tu Kaušek v Smolini vasi st. u pri Norem mfslu.
Vajboljsa pristna Tina
priporocSa po najnižji ceni Antonija Lakner v Kandiji nasproti žagi g. Košiček-a.	{8G-6-2)
pod ugodnimi pogoji v Novem mestu. Dolge ulice át. 18. 4 sobe, 2 kuhinji, 3 shrambe, ^ drvarnice, klet, vrt in gozd. — Natančneje se izve pri lastniku ravnotam.
ŽENSKE LASE
(234-24-U) wmm^^^^^^^^^^^^^^m^ÊÊÊm
zmešane in rezane, kupujem na malo in veliko. Vsaki nabiralec las naj se prepriča, da plaSujem od zdaj vsekakor najvišjo ceno. Izdelujem vaa vlasuljarska dela, vlasulje (baroke), lasne verižice, kite in umetne slike iz las po najnovejšem nafiinu. — V zalogi imam najfinejša mila svetovnnznane tvrdke H. Kielhauser, Gradec, kakor tudi znano Bergmannovo lilijino milo z znamko „dva rudarja". Dišave za obleko in mnogo priznano tekočino Bay-Rum, katera rabi proti izpadanju las in očiščuje prhut.
8 poŠto vanj em se priporočujem Ivan Svetec, brivec in vlasuljar, Rudolfovo, Glavni trg (nasproti mestne hiše).
Zdravje je največje bogastvo!
Zdravje je največje bogastvo!
KAPLJICE SV. MARKA.
(aee-ao-iaj
Mf^VPMlIl ^11 11
Te glasovite in nedosegljive „Kapljice sv. Marka" se uporabljajo za zunanjo in notranjo vporabo. Osobito oJstrttiijujeJo trganje in koljenje po kosteh, nogah in rokah, ter izieiiju vsaki ilftvnbol. Une delryeji) nedosegljivo in BimsonoBuo pri boleznih na želodca, ublažujeju katar, urejujejo iiineSke, odpravijo naduho, boleuine iii krňe, poepeSujejo )D ïbotjSu ejo prebavo, íiítijo kri in čreva. Priženejo velike in male gliste, ter vse bolezni, izvlrajofe od glist. Delujejo izborno p^ti bripavosti in prehjajeiijH, Lefijo vse boleani im jetrih in alezili ter kóliko in šěipauje v želodcu. Odpravijo vsako lorzlico in vse bolezni, izfirajoSe od mrzlice. Te kapljice eo najboljše sredstvo proti boleznim ua maternici in midronu, radi tega ne bi smele mnujkatl v nobeni me.ifanski in kmetski hiái,
Dobiva se samo: Mestna lekarna, Zagreb. — Raditega naj se naroía naravnost pad naiilovom: „Mestna lekarna, Zagreb, Markov trg Štev. 50, poleg cerkve sv. Marka.
Denar ae poSilja naprej ali povzame. Manj kakor 13 stelilenie ae ne poSlje. (^ena je naslednja in sicer frauko postavljeno na vsako poâto :
1	ducal [12 sleki.) 4 K — v
2	ducata (24 stekl.) 8 K - v
3	ducati (36 stekl.) 11 K - v
4	ducati (48 stekl.) 14 K 60 v
5 ducatov (60 stekl.} 17 K - v
Na raipaUgo imam na tisaSe prizualnih pisem, katerih mi oi mogniie radi pomanjkanja prostora navesti. Zato navajam samo imena nekaterih gospodov, ki so uporabljali .kap'jice sv. Marka" z nsj ToljSim vspeliom, ter popolnoma oïdravili: Ivan BaretinSi^, učitelj ; Stjepan Barić, župnik; Ulja llansif, opaubar; Janko Kiiiilj. kr. nadlogar; Stjepan Seljanić, seljak; Sjfija Vnk«lií, šivilja itd. itd.
MESTNA LEKARNA, Zagreb, Markov trg št. 50, poleg cerkve sv. Marka. Ustanovljeno leta 1360.