Aktualno Sp. Podravje •
Največji dolžnik domu upokojencev dolguje 48.000 evrov
O Stran 2

_ ?	,, . l J, k ' »
t S/ ¿T5I 5	flt
Podjetništvo Sp. Podravje •
Perutnina bo zaposlovala na desetine delavcev
O Stran 5
Bg tri	•	"J •
■ i ¡ o tajerski
Ptuj, torek, 30. marca 2021
Letnik LXXIV • št. 25 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,30 EUR
RADIOPTUJ
89,8 «98,2 «104,3 www.radio-ptuj.si
Aktualno
Ptuj^ Nova parkirna hiša -tokrat na Rimski ploščadi
O Stran 3
Podravje Destrnik • Občina zaradi bolniških dopustov išče nove delavce
O Stran 4
V središču Slovenija • Cene goriv se vidno in vztrajno zvišujejo
O Stran 7
Kultura
Ormož • Zemljičeva pri 19 letih s svojo zbirko pesmi
O Stran 12
Črna kronika Slovenija • Lani skokovita rast bolezni zaradi ugriza okuženih klopov
O Stran 24
Spodnje Podravje • Zanimanja za poklicno izobraževanje je premalo
Kje bomo dobili kvalificirane delavce?
Pred štirimi leti smo v slovenski prostor po vzoru številnih evropskih držav v srednje šole vpeljali sistem vajeništva. Leta 2018 so podjetja Gospodarski zbornici Slovenije najavila več kot 700 prostih vajeniških mest in več kot 1.000 učnih mest za dijake drugih programov izobraževanja, odziv mladih pa je bil vidno manjši. Popolnoma drugačna slika
je v Avstriji, razloge pa razkrivamo na strani 3. \
Foto: Črtomir Goznik
Šolstvo •
Nacionalno JSSHB
preverjanje
• • •
znanja je izg« časa in energije
Ptujska politika ■
Svetnik Klemen® predlaga razrešitev nadzornegafQdboEa
2 Štajerski
Aktualno
torek • 30. marca 2021
Spodnje Podravje • Nacionalno preverjanje znanja
Izguba časa in energije
Nekateri ravnatelji podravskih osnovnih šol so kritični do izvajanja nacionalnih preizkusov znanja (NPZ) v sedanjih razmerah. Slednje je sicer za šestošolce in devetošolce načrtovano v maju. Ker pa se epidemiološke razmere slabšajo, so v preteklih dneh na šolah izvajali pilotno e-testiranje NPZ. Slednjega bi lahko v primeru zaprtja šol izvajali tudi na daljavo.
Na večini podravskih osnovnih šol tehničnih težav z izvajanjem pilotnega e-testiranja NPZ ni bilo. Če pa bi se maja zgodilo, da bi morali učenci teste reševati od doma, pa bi se lahko pojavile težave. Še posebej tam, kjer nimajo ustreznih internetnih povezav. Vsi otroci doma namreč nimajo enakih pogojev za delo kot v prostorih šole.
Vrste nalog
Vpisovanje odgovora
S pcitam toiftmr SD presitih	ut
|To|apmiBf|	f
Vpiši odgovor v okvirček. Izbirna naloga
indiii* o	cv«i i «W)wpi twuekuP
Pt«*i HMH m aS4*ip*** Mgoto-t
| Kotil KMm P K» m» tjuBUm pM
Klikni na izbrani odgovor. Če se zmotiš, ponovno klikni nanj in nato izberi drugega. Pri nalogah z enim samim pravilnim odgovorom se izbran« odgovor sam razbarva, če klikneš na drugega.
Merjenje pri matematiki
Klikni na ikono ravnila desno zgoraj .
, ,	/, j	X*_ I .
o
Ravnilo i miško povleci na pravo mesto. Zavrt is ga s klikom na modro puščico.
Spust ni seznam
Klikni na okvirček In Izberi odgovor.
124.000 evrov (od skupnega dolga 341.000) predstavljajo dolgovi zgolj šestih stanovalcev. Rekorder domu dolguje 47.921 evrov. Drugi najvišji dolg je težak okrog 17.000 evrov, tretji in četrti pa le dva tisočaka manj.
„Nekatere terjatve so stare tudi deset let ali več. A do smrti stanovalca jih enostavno ne moremo odpisati, razen če se odselijo, kar pa se zgodi redko," razloge za tako visoke številke pojasnjuje direktorica Vesna Šiplič Horvat. Kot ugotavlja, imajo vsi domovi po državi podobne težave. Čeprav do plačila oskrbnine skušajo priti na razne načine, tudi s tožbami in izvršbami, pogosto pri tem niso uspešni.
Dom odvisen od dobre volje stanovalca in njegovih bližnjih
„Dom nima ne vzvodov ne pravice, da bi ugotavljal plačilno sposobnost naših stanovalcev ali njihovih zavezancev. Ko stanovalec pove, da nima dovolj denarja za plačilo, socialna služba pomaga vložiti vlogo za oprostitev plačila na pristojni Center za socialno delo. Ta pa je nato pristojen za izdajo odločbe in preveritev sredstev stanovalca in ostalih zavezancev. Po zakonu so v primeru, ko stanovalec nima dovolj sredstev, najprej partner in otroci zavezanci za plačevanje, razen v primerih, ko otrok dokaže, da starš (stanovalec) zanj ni skrbel. V tem primeru so oproščeni plačila. Če torej stanovalec in svojci nimajo dovolj sredstev, razliko plača občina, v kateri je imel nazadnje prijavljeno bivališče. Ta je dolžna plačevati storitve, delno ali v celoti," različne načine plačevanja oskrbnine pojasnjuje direktorica ptujskega Doma.
Delež samoplačnikov se nekoliko zvišuje ...
Kombinacije plačnikov so različne. Delež samoplačnikov se je v zadnjem letu nekoliko povišal. Lani v primerjavi z letom 2019 za 2 %. Ce-
lotno oskrbnino si je lahko plačalo 42 % vseh stanovalcev. V primerjavi z letom poprej se je zmanjšal tudi delež primerov, ko je bila oskrbnina v celoti breme svojcev. Takih je bilo lani 26,8 %.
Primerov, ko občina plača celotno oskrbnino, je zelo malo. Od skoraj 600 stanovalcev jih je le šest takšnih. „Gre za primere, ko so bili stanovalci prejemniki denarne socialne pomoči in nimajo nobenih zavezancev za plačilo, torej nimajo otrok in dejansko nikakršnih lastnih prihodkov," dodaja direktorica.
Vse ostalo predstavljajo kombinacije, ko torej del oskrbnine plačuje stanovalec, del pa občine ali svojci. Četrtino vseh oskrbnin predstavlja kombinacija, v kateri stanovalcem del oskrbnine plačuje občina, pri čemer je občinski delež zelo različen.
Izvršbe kot skrajna možnost
Zavedajoč se številnih težkih situacij, v katerih se znajdejo plačniki oskrbnin, v ptujskem Domu upokojencev pravijo, da dolg zmeraj skušajo izterjati na „mehki"na-čin. S pogovorom, pozivi, sestanki ... „Vedno se poskušamo naprej dogovoriti, šele nato vlagamo izvršbe. Problem je, ker imajo dolžniki pogosto že ogromno izvršb in so dolgovi praktično neizterljivi."
Prednost pri poplačilih imajo občine-plačnice
V skladu z veljavno zakonodajo so občine na podlagi odločb, ki jih izda pristojni CSD, dolžne (do) plačevati oskrbnino za posamezne stanovalce. „Občine pa si v skladu z veljavno zakonodajo svoj vložek,
torej celotni znesek (do)plačil, poplačajo z vpisom zastavne pravice na nepremičninah in potem uveljavljajo svoj delež v zapuščinskem postopku. Dom pa se je dolžan poplačati za izvedene storitve od vseh zavezancev za plačilo," še dodaja Šiplič Horvatova. Prepričana je, da gre za sistemsko anomalijo, ki bi jo bilo treba urediti tako, da bi bilo nedvoumno jasno, da bo občina ob smrti stanovalca, za katerega je (do)plačevala stroške varstva, le-te v celoti poravnala: „Dom namreč ni upravičen do sredstev umrlega stanovalca. Zadnja pokojnina po smrti varovanca se vrača ZPIZ-u, zato si Dom niti iz tega naslova ne more poplačati odprtih terjatev. Pri tem ima prednost tudi občina, ki se lahko prednostno priglasi v zapuščinski postopek in se poplača iz zadnje pokojnine."
Dženana Kmetec
Visoki dolgovi večinoma zaradi neplačevanja zavezancev
Kako je sploh možno, da posameznik ne plača oskrbnin tako dolgo in se nabere dolg, težak celo 50.000 evrov, direktorica Vesna Šiplič Horvat pojasnjuje tako: „Socialno varstveni zavodi nimamo zakonske podlage za kakršen koli pravni posel za direktno prenakazovanje pokojnine. Če stanovalec s tem izrecno soglaša, je to dopustno in to tudi izvajamo, s tem, da mu v roku treh dni preostanek denarja nakažemo nazaj na njegov bančni račun. Praviloma pa s tem ne rešimo težav, če so v ozadju še druge izvršbe oz. če stanovalec denar pred tem dvigne z osebnega računa. Tako visok znesek pa praviloma nastane zaradi neplačevanja koga od ostalih zavezancev."
Foto: arhiv M24
Foto: ČG
Pri matematiki je treba najprej osvojiti delo z e-ravnilom.
Veliko težav z elektronskim ravnilom
Kot opaža Dejan Kopold, ravnatelj OŠ Podlehnik, je največ težav pri matematiki. »Pri reševanju matematičnih nalog je treba najprej osvojiti delo z elektronskim ravnilom in geotrikotnikom: »To so novi učni pristopi, ki jih učenci ne poznajo. Namesto da bi se ukvarjali z reševanjem nalog, morajo najprej osvojiti vse te nove veščine. Za kar pa so potrebni čas in dodatne vaje.«
Pri slovenščini in tujem jeziku je nekoliko lažje. Več težav imajo tisti učenci, ki slabo obvladajo hitro tipkanje. Reševanje nalog s pomočjo računalnika je zato za veliko učencev težje in zamudnejše.
Po mnenju Kopolda bi se morali osredotočati na osvajanje znanja, predvsem tistega, ki se je v času šolanja na daljavo izgubilo. »Težava je tudi ta, da se preverja nivo osvojenega znanja samo pri matematiki, slovenščini in tujem jeziku. Učitelji, ki poučujejo te predmete, so vsako leto pod nenormalnim pritiskom, saj nosijo vso odgovornost tako v primeru slabih kot dobrih rezultatov. Zato trdim, da sistem preverjanja znanja ni vedno pravičen,« je dodal Kopold.
E-pilotno testiranje NPZ je nesmiselno
Po mnenju Tatjane Vaupotič Zemljič, ravnateljice OŠ Ljudski vrt, je omenjeno testiranje v tem trenutku popolnoma nesmiselno: »Izgubljanje časa in energije za to, da preverjamo tehnične zmogljivosti sistema, je neprimerno. Poleg tega pilotno e-testiranje NPZ ne preverja znanja in ga ne bo nihče vrednotil. Gre torej izključno za to, da se mlade usposobi za reševanje e-testov,« je še dodala Vaupotič Zemljičeva.
Pri devetošolcih OŠ Olge Meglič ni bilo po besedah ravnateljice Helene Ocvirk prav nobene motivacije za reševanje e-testov. »Šolsko ministrstvo nam je posredovalo informacijo, da gre samo za prevetritev sistema oz. ugotavljanje, ali zadeva na državni ravni deluje ali ne. Taka komunikacija je neprimerna za šolski prostor,« še dodaja Ocvir-kova. Po njenem mnenju so sicer NPZ dobrodošla, vendar v normalnih okoliščinah. Ob zaključku posamezne triade je dobro vedeti, kakšen je nivo znanja pri učencih. Prav zato bodo letos izvedli NPZ pri tretješol-cih. To odločitev so sprejeli tudi na OŠ Ljudski vrt. Ravnateljica Vaupo-tič Zemljičeva je učiteljicam tretjega razreda pojasnila, da nikakor ne gre za preverjanje njihovega dela.
»Ti testi nam bodo v prvi vrsti pokazali, na katerih področjih se kaže pomanjkanje znanja. Do konca šolskega leta je namreč še dovolj časa za utrjevanje snovi in doseganje večine zastavljenih učnih ciljev,« je povedala Vaupotič Zemljičeva.
Estera Korošec
NPZ preko računalnika je za veliko učencev težje in zamudnejše.
Podravje • Neplačane oskrbnine ostajajo do smrti ali odselitve stanovalcev
Največji dolžnik domu upokojencev dolguje 48.000 evrov
Konec decembra lani je imel Dom upokojencev Ptuj za 311.000 evrov (spornih) odprtih terjatev. Najvišji dolg posameznega stanovalca znaša skoraj 50 tisočakov. Kljub neplačevanju oskrbnine pa takšnih stanovalcev ne morejo izseliti. Tudi to je razlog, da so nekatere terjatve stare deset let ali več.
Največji dolžnik, ki še vedno stanuje v Domu upokojencev Ptuj, jim dolguje skoraj 48.000 evrov. Če nima možnosti, da bi zanj kdo drug ustrezno poskrbel in če sam ne pristane, ga kljub dolgu ne smejo izseliti iz doma.
Foto: CG
Foto: CG
torek • 23. marca 2021
Podravje
Štajerski	603
Spodnje Podravje • Zanimanja za poklicno izobraževanje je še vedno premalo
Kje bomo dobili kvalificirano delovno silo?
V Spodnjem Podravju se soočamo s pomanjkanjem kvalificiranih delavcev. Vse manj mladih se namreč odloča za poklicno izobraževanje. K temu je najverjetneje nekaj pripomogla tudi slaba podoba vajeniških poklicev v širši javnosti. Želja številnih tako izobraževalnih zavodov kot podjetij je spodbuditi mlade k odločitvi za deficitarne poklice.
Eden izmed njih je tudi Šolski center Ptuj, ki daje velik pomen praktičnemu izobraževanju in usposabljanju. V ta namen so se pred tremi leti vključili v evropski projekt Innovet - »Bodi varilec svoje prihodnosti«. Njegov glavni namen je bil izmenjava dobrih praks in izkušenj na področju usposabljanja v kovinskem sektorju. Na Strojni šoli Ptuj so v tem času organizirali številne aktivnosti, kot so izobraževanje mentorjev v podjetjih, organizacija tečajev varjenja za dijake in odrasle udeležence, tematske delavnice in izdelava filma,
ki promovira poklic varilca. Kot je pojasnila Anja Jesenek Grašič, ravnateljica Strojne šole Ptuj, je v projektu sodelovalo 31 dijakov njihove šole in 29 odraslih v usposabljanju: »Vsi udeleženci so bogatejši za številne izkušnje in dodatna znanja s področja varilstva. Hkrati pa so imeli možnost pridobiti tudi mednarodno veljavne certifikate.«
Za vajeništvo ni pretiranega zanimanja
Pred štirimi leti smo v slovenski prostor po vzoru številnih evropskih držav vpeljali sistem vajeni-
Varilcev primanjkuje po vsem svetu.
Foto: Strojna šola Ptuj
Pet najpogostejših vajeniških poklicev v Avstriji:
Dekleta:	Fantje:
1. Trgovka	1. Kovinarski tehnik
2. Komercialistka	2. Elektrotehnik
3. Frizerka	3. Avtoservisni tehnik
4. Administrativna pomočnica	4. Trgovec
5. Farmacevtsko-prodajna asistentka	5. Instalacijski in stavbni tehnik
Vir: Avstrijska gospodarska zbornica	
štva. Ta omogoča izučitev za tiste poklice, ki veljajo za deficitarne (oblikovalec kovin, mizar, gastronom, hotelir, kamnosek, strojni mehanik, papirničar, steklar, sli-kopleskar, elektrikar, mehatronik, zidar, klepar ...). Leta 2018 so podjetja Gospodarski zbornici Slovenije najavila več kot 700 prostih vajeniških mest in več kot 1.000 učnih mest za dijake drugih programov izobraževanja, odziv mladih pa je bil precej manjši.
Oton Mlakar, direktor Šolskega centra Ptuj, se zavzema za nujno posodobitev poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji. »Pri nas imamo znova samo približek tistega, kar smo lahko videli pri naših partnerjih v sosednji Avstriji. Zakaj je tako malo vajencev v Sloveniji? Ker mladi nimajo nobenega zagotovila, da jih po zaključenem izobraževanju čaka cenjeno in dobro plačano delovno mesto,« je povedal Mlakar. Po njegovem mnenju je ena izmed rešitev večje povezovanje šol in gospodarstva. Okrepiti bi se morala tudi vloga Medpodjetniških izobraževalnih centrov, ki bi lahko delovali tudi znotraj podjetij in ne samo v šolskem prostoru. »V učni proces bi se morali v večji meri vključevati strokovnjaki iz gospodarstva in obratno. Prav tako bi bilo nujno prevetriti sistem kadrovskih štipendij (pred leti še 50.000, danes samo 3.500) in način dodeljevanja štipendij za deficitarne poklice. Vsekakor pa bi bilo treba vajencem prilagoditi težavnost zaključnih izpitov,« še dodaja Mlakar.
Podjetja nujno potrebujejo kvalificiran delovni kader
Dijaki Strojne šole Ptuj so med drugim obiskali mariborsko podjetje Palfinger, kjer nujno potre-
Na Strojni šoli Ptuj so izvedli tečaje varjenja.
bujejo kvalificiran kader s področja strojništva in varilstva. Kot je povedal tehnični direktor Danilo Slana, so bili tudi sami eden izmed številnih sodelujočih v omenjenem evropskem projektu. Njihova naloga je bila predstavitev poklica varilca v osnovnih šolah. Slednje so bile sprva nekoliko presenečene nad njihovo prošnjo, a se jih je nato odzvalo okoli 60. »Dve naši zaposleni sta s posebnim stimulatorjem za varjenje in celotno opremo mladim predstavljali poklic varilca,« je pojasnil Slana, ki je med drugim poudaril, da je glede na njihove izkušnje avstrijski sistem vajeništva uspešnejši od slovenskega, saj se njihovi vajenci po zaključku izobraževanja veliko hitreje vpeljejo v sistem dela, prav tako imajo veliko več nujno potrebnega praktičnega znanja.
Po besedah Slane pri nas začnejo mladi kvalificirani delavci samostojno delati med 27. in 30. letom, v Avstriji se to zgodi že veliko prej. Zanimivo je tudi, da ima podjetje
Palfinger v Avstriji svoj izobraževalni center za varilce, na Kitajskem pa je posebna šola, kjer se izobražujejo njihovi bodoči kadri.
V Avstriji na voljo kar 200 vajeniških poklicev
Bernhard Kaufmann, referent oddelka za izobraževalno politiko (Avstrijska gospodarska zbornica), je poudaril, da so pri njih vajenci deležni obsežne poklicne izobrazbe, imajo zelo dobre priložnosti na trgu dela in veliko različnih možnosti za nadaljnje poklicne kvalifikacije. Bodoči dijak se na primer ne more prijaviti na poklicno šolo v Avstriji, če nima predhodno sklenjene pogodbe o vajeništvu.
V Avstriji, kjer je tradicija vajeni-štva zelo močna, je na voljo več kot 200 različnih vajeniških poklicev, izobraževanje pa v povprečju traja tri leta. Vajenci 80 % časa preživijo v podjetju, kjer se učijo z delom in že zelo mladi pridobivajo delovne izkušnje. Preostanek časa so v šoli,
Foto: Strojna šola Ptuj
kjer je na urniku zelo malo splošnih predmetov. Ob koncu šolanja morajo opraviti praktični zaključni izpit pri strokovnjaku določenega področja.
Kot je pojasnil Kaufmann, je veliko prednosti vajeniškega sistema tudi za podjetja, ki na tak način pridobijo odlično izobraženo kvalificirano delovno silo s praktičnimi izkušnjami v svojem podjetju. Prav tako imajo veliko nižje stroške v primerjavi z zaposlovanjem nove kvalificirane delovne sile. »Celotna država ima politične koristi iz pozitivnih ekonomskih in socialnih učinkov dualnega poklicnega izobraževanja. Hkrati pa zadosti potrebam domačega povpraševanja trga dela po kvalificirani delovni sili v sodelovanju z delodajalci,« je dodal Kaufmann. V Avstriji so med drugim uvedli tudi poseben radar za kvalificirano delovno silo, v okviru katerega spremljajo, v katerih panogah se soočajo s pomanjkanjem kvalificirane delovne sile.
Estera Korošec
Ptuj • Mestnim parkiriščnim sagam še dolgo ni videti konca
Nova parkirna hiša - tokrat na Rimski ploščadi
Stanovalci Rimske ploščadi bodo v kratkem imeli možnost zakupa 40 parkirnih mest pri ptujskem Zdravstvenem domu. Posledično bo seveda manj parkirišč za ostale uporabnike. Prav na tem območju pa se zdaj načrtuje izgradnja garažne hiše. Tudi ideje o umestitvi garažnega platoja v Ulico heroja Lacka na občini še niso opustili.
Od skupaj 180 parkirnih mest, kolikor jih je pri Zdravstvenem domu, jih bo 40 rezerviranih za stanovalce Rimske ploščadi. Na delu parkirišča so še vedno postavljeni šotori in kontejnerja za testiranje na koronavirus. Realno je torej uporabnih parkirnih mest bistveno manj, nekaj več kot sto.
„Gre za testno upravljanje s temi parkirišči. 40 mest bodo stanovalci lahko zakupili. Večjih težav s pomanjkanjem prostora tudi potem ne pričakujemo. Na tem območju pa podjetje Javne službe Ptuj, bolnišnica in Zdravstveni dom načrtujejo izgradnjo garažne hiše. Ta bi prinesla sistem zakupa parkirnih prostorov, tako da zdaj pravzaprav tipamo teren in testiramo, kako se bodo stanovalci na to možnost odzvali," pojasnjuje
ptujska županja Nuška Gajšek. Cena dovolilnice, ki si jih bodo interesenti lahko pridobili takoj, ko bodo spremembe potrjenega pravilnika stopile v veljavo, je 15 evrov na mesec. Sočasno je mestni svet potrdil predlog, da se iz plačljivega sistema izvzameta še dve parkirišči (Osojnikova in Čučkova), o čemer smo že poročali. Finančni izpad zaradi tega se ocenjuje na okrog 2.000 evrov na mesec.
Obe parkirni hiši za zdaj še v idejni fazi ...
O terminskem planu nadgradnje obstoječega parkirišča pri ZD Ptuj Alen Hodnik, direktor podjetja Javne službe Ptuj, pravi: „Pri ZD projektiramo nadgradnjo obstoječega parkirišča. Za zdaj smo šele v fazi idejne zasnove, zato nimamo
Pri ZD Ptuj je načrtovana nadgradnja obstoječega parkirišča.
informacij o vrednosti investicije in ne terminskega plana. V kratkem bomo imeli v hiši projektne pogoje, potem pa bomo videli, kaj je na območju sploh možno narediti." Ob tem dodaja, da gre za samostojno investicijo, kar pomeni, da se lahko zgodi, da bo potekala istočasno kot v mestu (Ulici heroja Lacka), lahko pa tudi ne. Marsikaj bo odvisno od vseh upravnih postopkov, ki jih bo treba še predhodno opraviti.
Na ptujski občini trenutno vodijo še natečaj za novo idejno rešitev za lokacijo Ulice heroja Lacka. Doslej so imeli največ težav s postavljanjem pogojev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. „Upamo na rešitev, ki bo glede na usmeritve ZVKD sprejemljivejša," še dodaja Hodnik.
Dženana Kmetec
Foto: CG
604 Štajerski
Kultura
torek • 23. marca 2021
Središče ob Dravi • Rebalans bo nujen
Cona Lipje letos izpadla
Za letošnje leto je vodstvo občine največ proračunskega denarja namenilo urejanju poslovne cone Lipje. Vendar pa, kar je bilo sicer tudi pričakovati, vsa potrebna dokumentacija za izgradnjo komunalne infrastrukture še ni zaključena, zato v proračunu predvidenega denarja za to cono letos ne bodo mogli pokoristiti in ga bodo preusmerili v druge projekte.
Ob koncu preteklega leta je vodstvo občine ureditev poslovne cone Lipje predstavilo kot ključni projekt v letošnjem letu. Primerno prioritetnemu nivoju so za projekt namenili dobršen delež proračunskih sredstev, skupno čez 140.000 evrov. Načrt je obsegal odkup zemljišč, pripravo tehnične dokumentacije za izgradnjo komunalne infrastrukture in nato še samo izvedbo infrastrukture. Že ob potrjevanju proračuna pa je Borko kot realno možnost omenil zamik izgradnje v primeru, da bi se izdelava tehnične dokumentacije zavlekla. Slednji scenarij se sedaj vse bolj uresničuje, Borko pa je svetnikom predstavil druge (letos) možne in izvedljive projekte. »Smiselno je, da denar preusmerimo v projekte, ki jih sedaj lahko izpeljemo, posledično pa bomo morali v prihodnjem letu intenzivneje financirati ureditev poslovne cone. Potrebni rebalans za letošnje leto bi sprejemali v aprilu oziroma maju,« je napovedal Borko.
Foto: KG
Zunanjost dvorane Sokolana
Dodatni denar za Sokolano
Kot že znano, je občina Središče v skupnem projektu z občino Ormož predvidela energetsko sanacijo dvorane Sokolana. Sanirali naj bi izolacijo objekta in fasado, zamenjali okna, streho in posodobili ogrevalni sistem. Ministrstvo za kulturo pa je letos razpisalo nepovratna sredstva za ureditev notranjih prostorov za objekte, ki so pod spomeniškim varstvom. Borko je svetnikom predstavil možnost, da bi del proračunskega denarja namenili za to naložbo, ki naj bi po projektantski oceni stala okoli 70.000 evrov, obetali pa bi si lahko povrnitev stroškov obnove v višini 50 % vrednosti. »Če bi s projektom uspeli, bi obnova notranjih prostorov sovpadala z zunanjo obnovo objekta in bi dvorano lahko uredili v celoti,« je še pojasnil župan.
Društvom namenjenega denarja še ne bi črtali ...
Prvi mož občine je svetnikom predstavil še več dodatnih manjših projektov, kot je ureditev ceste na območju Šalovcev, svetnikom pa je predlagal, da bi po vzoru drugih občin Spodnjega Podravja iz občinskega proračuna sofinancirali izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav. Hkrati pa je predlagal, da bi z rebalansom zmanjšali obseg rezerviranih sredstev za sofinanciranje društev, saj v danih razmerah ne morejo delovati.
Borko je z argumenti soočil svetnike, ki pa so zadržke izrazili zgolj pri zmanjševanju obsega denarja za društva, ker naj bi bilo še prezgodaj za tako odločitev. Sicer pa so znova opozarjali na potrebe po vlaganju v obnovo občinskih cest. Stanka Horvat je podala pobudo za postavitev otroških igral v športnem parku, ki pa je očitno padla na plodna tla. »Pobuda ni slaba, obravnavali jo bomo in mogoče že letos kaj postavili,« je navedel Borko.
Karmen Grnjak
Foto: KG
Z rebalansom proračuna bi Borko zagotovil denar za obnovo notranjosti dvorane. Da je čas krepko načel notranjost dvorane, se kaže v odpadanju t. i. ladijskega poda, ki je obložen na stropu dvorane, prav tako pa je dotrajan tudi oder.
Cirkulane • Prostorsko načrtovanje
Birokratski mlini cokla razvoja
Svetnikom občine Cirkulane se je na prvi letošnji seji, ki je bila v drugi polovici marca, pridružila direktorica Skupne občinske uprave (SOU) občin Spodnjega Podravja Alenka Korpar. Med drugim je predstavila aktivnosti medobčinske uprave na področju prostorskega planiranja.
Občina Cirkulane je novelacijo občinskega prostorskega načrta (OPN) potrdila v lanskem letu. V postopku so ostale še štiri pobude gospodarskega značaja, ki se ločeno rešujejo s podrobnim občinskim prostorskim načrtom (OPPN). Korparjeva je poudarila, da je reševanje teh pobud kompleksno, zahtevno in dolgotrajno, saj so potrebna številna usklajevanja z naravovarstveno, vodarsko in kul-turno-varstveno stroko.
Županja Antonija Žumbar s počasnostjo postopka OPPN ni zadovoljna, saj so vse štiri pobude podjetniškega značaja, rešuje pa se jih že tri leta. Vložene pobude se nanašajo na ureditev gostinsko-tu-rističnega kompleksa, glampinga, prostorov za pivovarno in širitev ekonomsko poslovne cone (EPC) Dolane. »Razočarani smo, ker gre
za podjetniški potencial. Pobude smo vložili v začetku leta 2019, pa smo dejansko še vedno na začetku. Česarkoli se lotimo, naletimo na ovire, od zahteve za presojo
Foto: CG
Direktorica SOU Spodnje Podravje Alenka Korpar je pojasnila, da bi postopek OPPN potekal hitreje, če bi pobudo občine za širitev EPC Dolane izločili.
celovite presoje vplivov na okolje, hidroloških študij in tako naprej. Če je možno postopek pospešiti, bomo umaknili pobudo občine za širitev cone Dolane, da bi lahko ostale tri pobude zasebnikov, ki se nanašajo na razvoj gospodarske aktivnosti, obdelali in končali hitreje,« je predlagala županja. Direktorica Korparjeva je odgovorila, da bi to bilo izvedljivo, saj je kar nekaj postopkov, ki upočasnjujejo aktivnosti, povezane s širitvijo EPC Dolane. Postopek priprave OPPN je najprej treba pripeljati skozi birokratske mline do javne razgrnitve, nato sledi zbiranje morebitnih pripomb in drugi krog pridobivanja soglasij vseh, udeleženih v postopku. Zatika se predvsem na okoljskem področju, ko je treba izdelovati presojo vplivov na okolje, pa tudi pri vprašanjih varstva
narave na območjih Nature 2000, varovanja kmetijskih zemljišč in podobno.
Na SOU Spodnje Podravje se po besedah direktorice Korparjeve pripravljajo na začetek postopka tretjih sprememb OPN za občino Cirkulane. Prejeli so že okoli 20 pobud, v kratkem bodo občanom oziroma lastnikom nepremičnin razposlali povabilo k oddaji pobud. Časa za to bo predvidoma tri mesece. Cirkulanska županja se nadeja hitrejšega postopka, kot je bil za predhodni OPN (2), ki je trajal šest let, med letoma 2014 in 2020. Zeleno luč za spremembo namembnosti zemljišč je dobilo 135 pobud. Že omenjene štiri, ki se rešujejo z OPPN in so gospodarskega značaja, pa so še vedno v postopku.
MZ
Kidričevo • Poslovanje občinskega podjetja
Ustvarili 1,2 milijona evrov prihodkov
Direktor kidričevskega občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje Kidričevo David Merc je občinskim svetnikom na marčevski seji predstavil poslovanje družbe v preteklem letu. Podjetje je pridelalo 1,2 milijona evrov prihodkov in zaposlovalo 12 sodelavcev. Povprečna bruto mesečna plača na zaposlenegaje znašala dobrih 1.740 evrov, kar je po besedah Merca manj, kot znaša povprečje plač v panogi.
Podjetje je največji delež prihodkov (dve tretjini) ustvarilo z gospodarskimi javnimi službami (GJS), in sicer v višini blizu 840.000
evrov. Tretjina prihodkov (390.000 evrov) se nanaša na delo, ki ga družba opravi neposredno za občino, od različnih vrst vzdrževanja
Prihodki kidričevskega občinskega podjetja Vzdrževanje in gradnje so bili v lanskem letu za tri odstotke nižji kot leto prej. Podjetje je v korona letu 2020 poslovalo z minimalnim dobičkom, znašal je 5.000 evrov.
do investicij. Prihodki iz tržne dejavnosti so bili minimalni (27.000 evrov), po besedah direktorja Merca je razlog za to tudi stanje zaradi epidemije. V primerjavi z letom prej beležijo višje stroške dela, razlogi za to so izplačilo dodatkov (epidemija), stroški nabave zaščitne opreme ... »Kljub oviram, s katerimi smo se srečevali, smo poslovno leto 2020 končali uspešno,« je poudaril direktor David Merc in dodal, da so lani enemu od sodelavcev izročili odpoved, saj mu zaradi invalidnosti niso uspeli zagotoviti primernega delovnega mesta. Je pa Merc opozoril še na eno kadrovsko specifiko v podjetju, in sicer da imajo delavca na delovnem mestu elektrikarja od oktobra 2018 na bolniškem dopustu.
Ena od temeljnih dejavnosti
podjetja Vzdrževanje in gradnje je upravljanje čistilne naprave v Apačah, na katero se steka glavnina odpadnih vod občine Kidričevo. Prvi mož občinskega podjetja je povedal, da s čistilno napravo ravnajo kot dober gospodar in jo skrbno vzdržujejo, da jo ohranijo v čim boljši kondiciji. Dejavnost je lani pestilo povišanje cen odvoza odpadnega blata, kar jim je uspelo relativno uspešno prebroditi, tudi na račun ukrepov pri tehnološkem postopku čiščenja, je med drugim občinskim svetnikom razložil direktor podjetja. Drugih posebnih vprašanj, razen o delovanju čistilne naprave, svetniki za direktorja Merca niso imeli, zato so tudi brez oklevanja potrdili poslovno poročilo za lansko leto.
MZ
Destrnik • Več občinskih razpisov za nova delovna mesta
Težave z dolgotrajnimi bolniškimi dopusti
Občina Destrnik je v dobrem letu objavila kar sedem razpisov, s katerimi je v svojem režijskem obratu iskala delavce.
Čeprav je kdo morda pomislil drugače, pa vsi ti razpisi ne pomenijo, da se režijski obrat kadrovsko širi. »Tam je zaposlenih šest delavcev, od katerih pa sta dva že dolgo na bolniškem dopustu, zaradi česar imamo težave pri organizaciji dela in moramo iskati nadomestila,« razlaga destrniški župan Franc Pukšič in dodaja, da je dobrega delavca težko najti, zato so morali za kakšno delovno mesto včasih večkrat poskusiti. Mesto strojnika traktorista IV so iskali s kar tremi razpisi, od lanskega februarja do avgusta. Tudi razpis za elektroinštala-terja IV so prvič objavili decembra lani, nato pa še februarja letos. Pred kratkim sta se iztekla razpisa za vzdrževalca IV-II in komunalnega delavca II, ki pa ga potrebujejo le za tri mesece.
SD
Zaradi dolgotrajnih bolniških dopustov ima občina Destrnik kadrovske težave v svojem režijskem obratu.
Foto: MZ
Foto: SD
torek • 30. marca 2021
Gospodarstvo
Štajerski	5
Podravje • Epidemija nekaterih podjetij ni prizadela
Perutnina bo zaposlovala na desetine delavcev
Po novici, da podjetje Safilo zapira vrata v Ormožu, seje bojazen pred morebitnimi podobnimi scenariji -ki so delno posledica epidemije - tudi v drugih panogah še povečala. V valu slabih novic so spodbudne toliko bolj dobrodošle. Ena takšnih je informacija, da skupina Perutnina Ptuj namerava dodatno zaposliti precej novega kadra: več razpisov za različna prosta delovna mesta je že v teku, nekaj jih še bo v prihodnjih tednih.
Skupina Perutnina Ptuj v Sloveniji trenutno zaposluje 2.008 delavcev, od tega jih je kar 1.697 zaposlenih na Ptuju, v Ljubljani 240 in 71 v Mariboru.
„Trenutno imamo razpisanih več odprtih delovnih mest na različnih zahtevnostnih ravneh. Iščemo več visoko strokovno usposobljenih kadrov za različna področja dela, kot na primer načrtovalca informacijskih sistemov, vodjo notranje revizije, skrbnika kategorij v nabavi, strokovnjaka za korporativno poročanje. Prav tako imamo razpisanih več odprtih delovnih mest za strokovnjake, kot so vzdrževalci elektro sistemov, vzdrževalec strojnih sistemov, perutninarji na farmah, vozniki motornih vozil nad 10 ton ter za delavce v skladiščih za
komisioniranje odprem in pripravo pakiranih izdelkov," pojasnjujejo v skupini Perutnina Ptuj.
Za sezonska dela bodo iskali 70 delavcev
Ker njihovo ponudbo na trgu narekuje tudi sezona, bodo v kratkem za določen čas zaposlili še večje število oseb na delovnih mestih v proizvodnji, distribuciji in skladiščenju mesa, kar na letni ravni predstavlja približno 70 dodatnih zaposlitev. Kot zatrjujejo, bodo plače za razpisana delovna mesta tržno konkurenčne glede
na vrsto dela in zahtevano raven izobrazbe.
Skupina Perutnina Ptuj sicer v Sloveniji trenutno zaposluje 2.008 delavcev, od tega jih je kar 1.697 zaposlenih na Ptuju, v Ljubljani 240 in 71 v Mariboru.
Dolgoletna tradicija in stabilnost
„115-letna tradicija ter uspešen razvoj in rast podjetja je odraz stabilnosti poslovanja skozi celoten čas. Stabilnost poslovanja, ki zagotavlja tudi stabilnost delovnih mest, smo uspešno ohranili tudi v
V Perutnini je zgodba Safila zelo malo verjetna
Na vprašanje, kako stabilno je poslovanje Perutnine in ali lahko zagotovijo, da se ne bo ponovila zgodba nekaterih drugih podjetjih, kjer so delavci brez službe ostali dobesedno čez noč (ker so delodajalci iskali cenejšo delovno silo), odgovarjajo: „Perutnina Ptuj ima več kot stoletno tradicijo delovanja, v kateri se nikoli ni zgodilo, da bi delavci ostali brez službe čez noč. Kot podjetje smo tesno vpeti v lokalno okolje. In to, da naši zaposleni pretežno živijo v lokalnem okolju, kjer delujemo, štejemo kot našo prednost. Prav tako so mnogi zaposleni druga ali tretja generacija, ki dela v Perutnini Ptuj. To je tudi dodaten kamen v skali zaupanja in zvestobe zaposlenih v podjetju, kar se je izkazalo kot izjemno pomembno v kriznih razmerah."
krznih razmerah lanskoletne pandemije in v teh izrednih razmerah celo dodatno zaposlovali. Redna plačila, delo v mednarodnem okolju, možnost izobraževanj in karier-nega razvoja pa je že tako stalnica v našem podjetju. Želimo biti najuspešnejše in največje podjetje v tej panogi v regiji in zaradi teh ambicij dajemo obstoječim in novim zaposlenim priložnost, da uresničijo svoj poklicni potencial na številnih področjih," še dodajajo v Perutnini Ptuj, ki velja za enega najpomembnejših in največjih delodajalcev na našem koncu.
Lani so delno »rešili« problem zaposlovanja presežnih delavcev iz Boxmarka. Čas zaposlovanja pri njih in zmanjševanje presežnih delavcev v Boxmarku sta namreč sovpadla, a kot ugotavljajo, se je za zaposlitev v Perutnini Ptuj odločilo manjše število nekdanjih Boxmar-kovih delavcev.
Zaželeni tudi delavci iz Safila, a bi ostali brez odpravnine
Ali morda zdaj pri zaposlovanju sezonskih delavcev računajo tudi
na delavce Safila, odgovarjajo: „Računamo na vse, ki so zainteresirani in imajo kompetence za zaposlitev pri nas."
Vprašanje je sicer, ali se ne bodo ti (predvsem starejši kadri, ki so tik pred upokojitvijo) raje kot za novo zaposlitev odločili za izplačilo odpravnine. V skupini Perutnina Ptuj pravijo, da je prijava na razpisana odprta delovna mesta najprej odločitev vsakega posameznika ter da je njihovo edino vodilo, da za razpisana delovna mesta najdejo najprimernejše osebe glede na njihova znanja, izkušnje in motivacije.
Dženana Kmetec
Foto: CG
Slovenija, Podravje • Pred predsedovanjem EU
Vlada išče prestižne avtomobile, študente, vinarje
Slovenija bo v drugi polovici leta prevzela predsedovanje Svetu EU. Vlada se pospešeno pripravlja na zahtevno nalogo, išče tudi zunanje sodelavce in izvajalce. V času predsedovanja se bo v organizaciji naše države namreč zgodilo več dogodkov bodisi pri nas bodisi v institucijah EU, zato vlada že išče kadrovske okrepitve za njihovo izvedbo.
Za izvedbo projekta je na ravni naše vlade odgovoren minister za zunanje zadeve Anže Logar. Vlada je za ta namen ustanovila Sekretariat za koordinacijo priprav, logistične organizacije in izvedbe predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU 2021.
Dodatna luksuzna vozila bodo najeli
Da bo predsedovanje potekalo nemoteno in da bo primerno podprto, bo vlada morala razširiti tudi vozni park. Kot so povedali, v ta namen ne nameravajo kupiti novih vozil, ampak jih bodo za obdobje šestih mesecev najeli. »Za potrebe protokolarnih in drugih prevozov, povezanih z dogodki predsedovanja v Sloveniji, bomo vozila najemali, ne kupili. Najeli bomo vozila višjega srednjega razreda. Postopek javnega naročila še poteka, zato podatka o sredstvih še ne moremo podati,« so odgovorili iz Ukoma na vprašanje, kakšna vozila bo naša država kupila in koliko denarja bo za to namenila.
Vlada je k sodelovanju povabila tudi podjetja s področij transportne logistike, ki bodo zagotavljala prevoze udeležencev, gostinske ponudbe in turizma, z namenom zagotovitev nočitev in spremljevalnega program udeležencev.
30 podjetij se že poteguje za različne storitve
Podjetja s področja telekomunikacij in informacijske tehnologije naj bi skrbela za izvedbo dogodkov, iščejo pa tudi papirno galanterijo in dekorativne elemente (za dogodke in promocijo), darila,
cvetlične aranžmaje za konferenčne prostore in sobe za sestanke ter sodoben inovativen slovenski tehnični izdelek, ki bi služil promociji naše države. Sodelovanje s podjetji naj bi potekalo v okviru promocijske platforme, s katero naj bi si podjetja zagotovila večjo prepoznavnost. Zanimanje za sodelovanje pri promocijski platformi je že izrazilo 30 podjetij. Katera
bodo na koncu izbrana, bo znano konec aprila.
Strošek študentskega dela neznan
Vlada išče tudi študente, ki bodo pomagali pri izvedbi predsedovanja. Skrbeli naj bi predvsem za zvezo s tujimi delegacijami. Urne postavke za delo bodo sledile pri-
poročenim postavkam študentskega servisa. Kot so pojasnili na Ukomu, bodo v različnih obdobjih potrebovali okrog 40 do 50 študentk oz. študentov. »Točno število angažiranih bo odvisno od potreb spremljanja delegacij, dajanja informacij in pomoči pri drugih
organizacijskih nalogah,« so pojasnili in dodali: »Kolikšen bo strošek študentskega dela, bomo lahko odgovorili po koncu predsedovanja, ko bomo vedeli, koliko dogodkov bo izvedeno v fizični in koliko v avdio-video obliki.«
Žiga Kariž
Ber^a Priložnost za vinarje
Foto: Arhiv M24
Stalno predstavništvo Republike Slovenije pri EU pa seje pred mesecem dni dogovorilo z Generalnim sekretariatom Sveta EU, da bo letos kupilo večjo količino slovenskih vin, kijih bodo stregli na uradnih pogostitvah med zasedanji različnih formacij Sveta EU.
Naročili naj bi okoli 1.000 litrov slovenskega vina, najvišja ponujena cena pa seje morala gibati med 15 in 17 evri za steklenico.
Foto: Arhiv Svet24
Priprave na predsedovanje Slovenije Svetu EU so v polnem teku.
6 Štajerski
V središču
torek • 30. marca 2021
Ormoško • Podpis pogodb za obnovo vodovodnega sistema
Nov obsežen posel v roke KP Ormož
V petek so predstavniki občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž sklenili pogodbe za obnovo vodovodnega sistema. Skupna vrednost posla znaša 8,4 milijona evrov, najvišji strošek pa predstavljajo gradbena dela, kijih bo izvedlo Komunalno podjetje Ormož.
Z desne: župan občine Središče ob Dravi Jurij Borko, župan občine Sveti Tomaž Mirko Cvetko, župan občine Ormož Danijel Vrbnjak, direktorica KP Ormož Pavla Majcen, direktorica PRO PLUS Bojana Sovič in Anton Salamon, direktor KTV Ormož.
Izvajalci gradbenih del za obnovo vodovodnega sistema so bili izbrani že v zadnjem mesecu preteklega leta, do podpisa pogodbe pa še ni prišlo, ker so občine čakale odločitev sveta regij v zvezi s sofinanciranjem projekta. Zdaj je v kohezijskem skladu zagotovljenih 4.062.150 evrov za obnovo vodovoda na Ormoškem, kar predstavlja 48 % vrednosti investicije. Slabih 720.000 evrov za projekt je zagotovljenih v državnem proračunu, preostali del denarja pa bodo prispevale občine glede na obseg obnove vodovodnega sistema, ki se ob izvajal na območju posamezne občine. Občina Ormož bo tako zagotovila dobrih 2,8 milijona evrov, občina Središče ob Dravi bo zagotovila dobrih 320.000 evrov in občina Sveti To-
maž dobrih 510.000 evrov.
V okviru investicije bo Komunalno podjetje Ormož izvedlo gradbena dela ob pomoči podiz-vajalca, Cestnega podjetja Ptuj. Skupna vrednost gradbenih del naj bi znašala 7,7 milijona evrov. Obnovili bodo slabih 26 km cevovodov, v Kostanju bodo zgradili nov vodohran, tri vodohrane -Hum, Vičanci in Hajndl - pa bodo rekonstruirali. Dela naj bi začeli kmalu, do konca leta pa naj bi bila zaključena. Končni obračun in primopredaja sta predvidena v aprilu 2023.
Pavla Majcen, direktorica KP Ormož, je pri tem zagotovila, da v času izvedbe del do težav pri oskrbi z vodo ne bo prihajalo.
Občine so sklenile tudi pogodbo z ormoško KTV v vrednosti
23.700 evrov za obveščanje javnosti o poteku investicije, nadzor nad izvedbo del pa za vrednost 82.000 evrov prevzema podjetje Proplus iz Maribora.
Na obzorju že nov projekt
Še pred začetkom projekta pa občine že pripravljajo nov projekt, ki predvideva nadaljevanje obnove vodovodnega sistema na ormoškem koncu. »Potrebe za obnovo vodovodov še vedno ostajajo velike, tako se že pripravlja dokumentacija za nadaljnje investicije. Z nadaljnjo obnovo bi znova želeli kandidirati za nepovratna sredstva v tretji finančni perspektivi,« je napovedal Jurij Borko, župan občine Središče ob Dravi.
Karmen Grnjak
Sveta Trojica • Župan David Klobasa terjal pojasnila
David Klobasa: »Najbolj me jezi vzdržan glas brez pojasnila«
Trojiški svetniki so sprejeli prvi letošnji rebalans proračuna, kije bil potreben zaradi obnove kulturnega doma in prijave na razpis za gradnjo novega vrtca.
Seja se je bližala koncu, saj so svetniki obravnavali in potrdili že vse točke dnevnega reda, ko se je oglasil David Klobasa in oba svetnika: Jasmino Trojner Kraner in Danijela Tuška, ki sta se vzdržala glasovanja glede rebalansa, pozval k pojasnilu svoje določitve. »Zanima me namreč, zakaj se človek pri tako pomembnih vprašanjih, kot sta vrtec in kulturni dom, odloči, da ne bo glasoval. Dejstvo je, da me vzdržani glas brez ute-
meljitve bolj jezi od glasu proti. Glasovanje je odgovorna stvar svetniki naj se tega zavedajo. Zato bom poslej vsakega pozval, da argumentira svoj glas,« je bil razburjen običajno miren Klobasa.
Trojner Kranerjeva je dejala, da je pri odločitvi tehtala med obnovo kulturnega doma in obnovo mrliške veže, na koncu pa se odločila, da bi bilo treba prioritetno obnoviti mrliško vežico, medtem ko je bil Tušek mnenja, da si pred-
nost pred omenjenima investicijama zasluži pločnik v Trojiški breg. Da težko pristane na takšna pojasnila,« jima je odgovoril Klobasa. »Gre za očitno sprenevedanje. Saj sta vendar oba projekta, ki ju svetnika navajata, torej tako obnova mrliške vežice kot gradnja pločnika v Trojiški breg, že del nedavno sprejetega proračuna, še več, aktivnosti v zvezi s slednjim celo že potekajo.«
SD
Župan David Klobasa je opozicijskima svetnikoma Jasmini Trojner Kraner in Danijelu Tušku očital neodgovorno glasovanje.
Ptuj • Sprememba poslovnika nadzornega odbora: načrtno aH naključno?
Klemene predlaga razrešitev
Konec lanskega leta je bilo na račun vodenja Mestnega gledališča Ptuj od nekaterih občinskih svetnikov nega odbora (NO) izrekli veliko pohval. Na tokratni seji pa preobrat. Mestni svetnik Milan Klemene je konec decembra lani spremenili z namenom, da se zadeve v gledališču pometejo pod preprogo: „Nekateri
„Čudežno je NO decembra lani spremenil svoj poslovnik. Za to so se odločili le 16 dni po seji, na kateri smo razpravljali o ugotovljenih nepravilnostih v gledališču. Ali je bila sprememba poslovnika zgolj naključje ali ne, je veliko vprašanje, ki bo verjetno ostalo nedorečeno in nad katerim bo vedno senca legalnosti in nepristranskosti. Prav zato sem o tem obvestil pristojne institucije," je oster Klemene. Članom NO je očital več nepravilnosti. Prvič, da so iz njemu nepoznanih razlogov zadržali objavo poročila na odzivno poročilo. Predsednica NO Maja Majnik Berghaus naj bi, kot trdi Klemenc, gradivo označila kot interno.
Mestni svet je sicer januarja v pregled prejel dokončno poročilo
in sprejel sklep, iz katerega izhaja, da bo nadzorni odbor podal dodatno poročilo o ugotovitvah po izteku rokov, ki jih je predpisal nad-zirancu, torej gledališču.
Majnik Berghausova pa naj bi marca mestni svet in gledališče le obvestila, da priporočila in predlogi niso bili realizirani. S tem naj bi se nadzor zaključil.
Oznaka »interno gradivo« le samovolja predsednice NO?
„Po poizvedovanju svetnikov, kakšne so bile ugotovitve nadzora v Mestnem gledališču Ptuj, je predsednica NO brez pravne podlage označila, da gre za interno
gradivo. Čeprav to nima elementov internega gradiva. Prav tako ni pisno označeno kot interno niti ni prepoznano kot gradivo, katerega dostop bi lahko omejevala na podlagi Zakona o varstvu tajnih podatkov. Ne izpolnjuje nobenega od predpisanih pogojev za njegovo zadržanje oziroma neobjavo. Poraja se mi vprašanje, ali gre za samovoljo predsednice in ali le-ta ni v prekršku, saj je označila dokument s stopnjo zaupnosti brez ustreznega dovoljenja," še vztraja Klemenc, ki zaradi navedenega Majnik Bergahusovi očita kršitev Zakona o varstvu tajnih podatkov.
Zato je svetniškim kolegom in vodstvu občine predlagal, da proučijo morebitne kršitve predsedni-
Predsednica nadzornega odbora absolutno zavrača vse očitke
Maja Majnik Bergahus, predsednica NO, je v nekaj kratkih stavkih absolutno zavrnila vse očitke. Kot je dejala, je bilo treba poslovnik o delu NO uskladiti z zakonodajo. Podlaga za to pa je bila sprememba statuta Mestne občine Ptuj. Ko je mestni svet to potrdil, so lahko spremenili tudi poslovnik. Časovno je to res sovpadalo s poročilom po ugotovljenih nepravilnostih v gledališču, a naj ne bi imelo nikakršne povezave.
Daje bil statut dejansko nadgrajen in daje bila to podlaga za spremembo poslovnika NO, je potrdila tudi Nuša Ferenčič, predsednica komisije za statut Mestne občine Ptuj: „NOje dejansko čakal dalj časa, da smo na mestnem svetu opravili svoje delo in je nato lahko spremenil poslovnik." Majnik Bergahusovaje še poudarila, da ne glede na to, ali je določba, po kateri je o sumu storitve prekrška ali kaznivega dejanja izrecno navedena obveza o obveščanju organov pregona ali ne, ta veljavna. Kot je dejala, kdorkoli, ki sumi, da gre za kaznivo dejanje, lahko to priglasi organu pregona in enako velja za nadzorni odbor. „Torej nikakor ne gre za teorije zarote," je zatrdila Majnik Berghausova.
Milan Klemenc je zaradi (po njegovem prepričar
Slovenija • Od prvega aprila spet v veljavi strogi omejitveni ukrepi
Najmanj dvanajstdnevni ponovni
Vlada je na nedeljski seji sprejela stroge omejitvene ukrepe, s katerimi želi zajeziti širjenje koronavirusa in ponedeljka, 12. aprila. Če bomo te ukrepe dosledno izvajali, dodatni ukrepi ne bodo potrebni, je po seji
Kot je še dejal Janša, tempo cepljenja zagotavlja, da bomo stopnjo precepljenosti, ki resno pomaga pri zaustavljanju epidemije, dosegli v juniju oz. na začetku poletja in da je do takrat treba sprejeti nekatere dodatne ukrepe predvsem zaradi razširjenosti tako imenovane angleške različice novega koronavirusa. Ob tem je omenil, da bo državna uprava prešla skoraj v celoti na delo od doma, in pozval, naj gospodarstvo stori enako.
Odprta ostaja večina dejavnosti in storitev
Kot je povedal gospodarski minister Zdravko Počivalšek, odlok o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom ne bo veljal za lekarne, bencinske servise, finančne storitve, pošto, dostavne službe, dimnikarje ter servisne delavnice za popravila in vzdrževanje motor-
Prepovedano prehajanje meja
S ponedeljkom bo prepovedano zapustiti Slovenijo za potovanja v države na rdečem seznamu, na katerem so med drugim vse sosednje države. Izjeme so lahko le tranzitni potniki in tovorni promet ter nujni zdravstveni razlogi. Mejo pa bodo lahko prehajali vsi tisti, ki so že preboleli covid ali pa so bili precepljeni. Tudi vstop v državo bo možen le ob predložitvi negativnega PCR testa, ki ne bo starejši od 48 ur.
Foto: SD
torek • 30. marca 2021
V središču
Štajerski	7
nadzornega odbora
slišati veliko očitkov. Razlog: poročilo nadzornega odbora. Sočasno so takrat okrog dela članov nadzor-predlagal razrešitev NO, saj naj bi nekateri člani delovali „zakulisno". Očital jim je tudi, da so poslovnik se gredo zakulisnih igric, vsekakor so posamezniki prekoračili svoja pooblastila!"
t
Foto: CG
Je nadzorni odbor, ki ga vodi Maja Majnik Berghaus, res prekoračil svoja pooblastila?
ce NO in uvedejo postopek zaradi kršitev predpisov na področju varovanja tajnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja: „Ker jih zavestno omejuje in ne dovoli, da bi mestni svet imel vpogled v poročilo o opravljenem nadzoru. S prvim poročilom je seznanila mestni svet, drugega poročila pa ne želi razkriti. S tem osebni interes prevladuje nad javnim interesom, kar daje dvom o zakonitosti poslovanja nadzornega odbora."
Sprememba poslovnika o delu 16 dni po objavi poročila le naključje?
Klemene je izpostavil še en segment te zgodbe, ki po njegovem
ju) številnih kršitev predlagal razrešitev NO MO Ptuj.
mnenju ni naključna. NOje namreč 2. decembra lani, 16 dni po seznanitvi mestnega sveta z dokončnim poročilom o ugotovljenih nepravilnostih pri poslovanju Mestnega gledališča Ptuj, spremenil svoj poslovnik in v njem črtal 30. člen. V njem je bilo doslej navedeno: „Če obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je NO dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona."
To se zdi Klemencu sumljivo, prepričan je, da ne gre za naključje, pač pa, da je namen vsega pomesti zadeve pod preprogo.
Čelan Klemencu: »Ne postavljajte se v vlogo absolutne oblasti«
Zaradi vsega navedenega je Klemene na seji predlagal razrešitev NO Mestne občine Ptuj.
A pri tem - vsaj tokrat - ni naletel na podporo svetniških kolegov. Nasprotno.
Prvi se je oglasil Štefan Čelan, ki je s prstom pokazal prav na predlagatelja omenjenih pobud. Nekaterim svetnikom (seveda se je to nanašalo na Klemenca v tej situaciji) je očital nepoznavanje pristojnosti posameznih organov. Slišano pobudo pa je označil za smešno: „Upajmo, da nas ne spremljajo novinarji, ker se nam bodo smejali!"
Podobno kot domnevne nepravilnosti v gledališču se bo najbrž tudi zgodba o nadzornikih končala z ugotovitvijo: tresla se je gora, rodila se je miš.
Dženana Kmetec
»lockdown«
ki bodo veljali od vključno četrtka, 1., do dejal premier Janez Janša.
Foto: Profimedia/M24
nih koles in koles. Dovoljena bodo tudi gradbena dela na nenaseljenih gradbiščih, osebni prevzem blaga ali hrane vključno s prodajo kmetijskih pridelkov na kmetiji med 5. in 22. uro, prodaja blaga na daljavo, priprava jedi in pijač za dostavo, priprava in strežba jedi ter pijač v organizacijah, ki izvajajo gostinsko dejavnost za svoje zaposlene oz. varovance, ter druge nujne storitve za zagotavljanje varnosti in zdravja. Vse te storitve se bodo lahko izvajale brez obveznega tedenskega testiranja.
Z obveznim tedenskim testiranjem izvajalcev oz. s potrdilom o prebolelosti ali cepljenju pa bodo lahko obratovale prodajalne, ki v pretežni meri prodajajo živila, blago za osebno nego in čiščenje, prodajalne z medicinskimi pripomočki, vrtnarije, drevesnice, cvetličarne, kmetijske prodajalne, tržnice, prodajalne s tehničnim blagom, trafike in kioski ter individualne nezdravstvene svetovalne in terapevtske storitve.
Pouk na daljavo, nujno varstvo zagotovljeno
Od 1. do vključno 11. aprila bo tudi pouk potekal na daljavo, vrtci bodo zaprti. Vrtci in prvo triletje osnov-
nih šol bodo kljub temu zagotavljali nujno varstvo, v šolah bodo tudi otroci s posebnimi potrebami.
Javni potniški promet bo deloval po počitniških voznih redih, smučišča bodo zaprta. Tehničnih pregledov ne bodo izvajali.
Omejitev gibanja na regije, obvezna nošnja mask
Z zapiranjem javnega življenja bo od četrtka gibanje znova omejeno na regijo prebivališča. Pri tem bo veljala izjema le na velikonočno nedeljo, ko se bdo lahko obiskali ožji sorodniki (a le do šest odraslih oseb iz dveh družin). Znova se uvaja nošenje mask na javnih prostorih, tudi na prostem, izjema je rekreacija v naravi. Vrata bodo v četrtek znova zaprle vse kulturne ustanove, verski obredi bodo potekali brez vernikov. Ob tem je Janša pojasnil, da se bodo pozitivni učinki zaprtja pokazali šele po 12. aprilu, vendar se bodo po sedanjem predlogu 12. aprila vrnili k vladnemu semaforju in sproščali ukrepe v skladu z njim. Za drugačno ukrepanje se bodo po njegovih besedah odločili v primeru, če bi se medtem pojavila neka nova različica virusa, ki bi dodatno ogrožala razmere.
Sta, sm
Slovenija, Podravje • Surova nafta v pol leta za tretjino dražja
/■*	•	* •	«v • •
Cene goriv se vztrajno zvišujejo
Odločitev vlade, da s prvim oktobrom lani sprosti cene naftnih derivatov, ki se od takrat oblikujejo prosto na trgu, so med ljudmi večinoma vzbudile negativne odzive; prepričani so namreč bili, da bodo cene nemudoma poletele v nebo. To se ni zgodilo, še več, kar nekaj časa so ostale rekordno nizke, saj smo za liter bencina plačali manj kot evro.
Ljudje so bili pomirjeni, gorivo ni bilo več tema pogovorov, a so cene nato začele potihem rasti. Če uporabimo izraz zdrava kmečka pamet, ki simbolizira prvinsko in najbolj pristno človeško logiko, je bila torej skrb upravičena. Cene sicer še niso eksplodirale in dosegle vrhuncev izpred epidemije, so pa na najboljši poti, da se tja znova zavihtijo in jih celo presežejo. Le da si tokrat ne moremo pomagati s »tankanjem« pri sosedih, ker so meje več ali manj zaprte.
Vlada sprostila le marže
Da je cena goriv na slovenskem trgu v največji meri odvisna od cene nafte na svetovnem trgu, pravijo na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, zato se gibljejo podobno kot v sosednjih državah EU. »Ob liberalizaciji cen je bil sodček Opec nafte na svetovnih trgih vreden tik pod 40 dolarjev, danes pa je ista količina surove nafte vredna že okoli 55 dolarjev, kar je skoraj 30 odstotkov več, kažejo podatki na Oilprice.com. Ob tem je treba poudariti, da je ob sprostitvi cen naftnih derivatov vlada v bistvu sprostila le marže nanje, kar pomeni, da naftni distributerji sedaj sami določajo marže, ki pa v strukturi cene predstavljajo le
manjši del končne maloprodajne cene naftnih derivatov,« pojasnjujejo. »Cena surove nafte se torej počasi, a vztrajno bliža vrednostim na naftnih trgih tik pred koronakrizo na začetku lanskega leta, ko je bil sodček vreden več kot 60 dolarjev. Nato pa je pandemija in posledično kopičenje zalog konec aprila ceno sodčka potisnila navzdol celo na komaj 13 dolarjev. Cene na slovenskih črpalkah so za potrošnike trenutno še vedno nižje, kot pa so bile pred marcem 2020. Takrat so se gibale nad 1,2 evra za obe vrsti goriva.«
Dokler bodo pravila igre korektna
Trenutno so še res nižje. A kako dolgo še? Ali je možno, da bomo za liter goriva plačali tudi po dva evra ali več in ali obstaja mehanizem, ko bi vlada znova posegla v določanje cen? Na gospodarskem ministrstvu odgovarjajo, da bi lahko na trg naftnih derivatov posegli samo v primeru, da bi pristojna Javna agencija RS za varstvo konkurence na trgu zaznala določene nepravilnosti, ki bi zahtevale ponoven ukrep na podlagi zakona o kontroli cen. Spomnimo, da je minister Zdravko Počivalšek ob sprostitvi cen zagotovil, da bodo »pravila
Čakajoč na diskontne ponudnike
Kot enega glavnih razlogov za deregulacijo cen naftnih derivatov je lani vlada navedla povečanje konkurenčnosti na trgu, saj naj bi se v Sloveniji v naslednjem desetletju pojavili novi diskontni ponudniki goriv, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov. Zaradi vstopa novih akterjev se po vladni oceni marže ne bodo dodatno dvignile, s tem pa se tudi ne bodo podražila goriva. Računajo, da bi bile marže v petih letih po sprostitvi cen vseh naftnih derivatov primerljive s tistimi v ostalih članicah Evropske unije, po desetih letih pa pričakujejo heterogenost cen. Cena goriva naj bi na avtocestah še naprej ostala višja, v mestih pa nižja.
Foto: Profimedia/M24
igre korektna« in da bo država v primeru neustrezne in nepredvidene korekcije cen navzgor takoj ukrepala.
»Nadzorni mehanizmi za preverjanje spornih praks so določeni v zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence. Nihanje cen na posameznih trgih samo po sebi ne predstavlja neposredno konkurenčno pravnih pomislekov, zato lahko ukrepamo le, če ugotovimo nepravilnosti,« dodajajo na agenciji.
Pomisleki agencije za varstvo konkurence
»Naše pristojnosti so odkrivanje in sankcioniranje morebitnih kršitev konkurenčne zakonodaje, ki jih predstavljajo predvsem prepovedani omejevalni sporazumi med podjetji, sklepi podjetniških združenj in usklajena ravnanja podjetij, katerih cilj ali učinek je preprečevati, omejevati ali izkrivljati konkurenco ter zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Slovenije. Nimamo pa nobenih zakonskih pristojnosti reagiranja na nihanje cen na trgu in tudi ne moremo ukrepati, če nihanja ne izhajajo iz navedenih kršitev konkurenčne zakonodaje.« Ob tem na agenciji opozarjajo, da so bili že leta 2017, ko je bila na temo potencialne sprostitve cen naftnih derivatov opravljena raziskava, skeptični do predloga deregulacije cen pogonskih goriv izven avtocest in hitrih cest.
Če povzamemo: dokler bodo rasle cene naftnih derivatov na svetovnih trgih, bomo tudi v Sloveniji za gorivo plačevali vedno več, torej lahko cene zares poskočijo v nebo, država pa ima pri tem po sedanji zakonodaj povsem zvezane roke, saj lahko reagira le v primeru »konkurenčnih« nepravilnosti. Samo upamo torej lahko, da se naftni trg čimprej umiri.
Senka Dreu
Foto: CG
8 Štajerski
Podeželje in kmetijsvo
torek • 30. marca 2021
Haloze • Občine se odločajo za plačilo kastracij in sterilizacij
Za zapuščene živali tudi 3.000 evrov na leto
Občina Podlehnik bo letos prvič subvencionirala stroške kastracij in sterilizacij lastniških mačk ter psov. V ta namen so pripravili poseben pravilnik, v katerem so določili, da se stroški letno priznajo za največ dve živali na gospodinjstvo. Višina subvencije znaša 30 evrov za strošek storitve na mačka in 40 evrov za psa.
Po besedah župana Sebastiana Toplaka je glavni cilj te odločitve zmanjševanje števila zapuščenih živali in posledično manj porabljenega denarja za stroške zavetišča. »Lastniki živali pogosto opuščajo dolžno ravnanje bodisi iz razloga nevednosti, nekateri pa tudi iz razloga nezmožnosti plačila stroškov. Prav gotovo je veliko zapuščenih živali posledica nekontrolirane reprodukcije lastniških hišnih živali. Posledica takih ravnanj pa so zapuščene živali, ki v skladu z zakonom postanejo breme občinskega proračuna.«
Občina Podlehnik ima sklenjeno pogodbo o opravljanju dejavnosti zavetišča za zapuščene živali s Snago Maribor. V preteklem letu je bilo iz občinskega proračuna za ta namen porabljenih 3.158 evrov, leto pred tem pa 1.188 evrov. »Tako povečanje stroškov je posledica izredno velikega števila najdenih mačjih mladičev v lanskem letu. Ta trend pa pričakujemo tudi letos,« je pojasnil Toplak.
V občini Cirkulane so že lani za kastracije in sterilizacije lastniških mačk in psov porabili 500 evrov. Lastniki živali so za omenjena posega za mačke prejeli 20, za pse pa 30 evrov. Razpis je bil časovno omejen in ga načrtujejo tudi letos. Na območju občine po besedah
J	¿ —I i m
V občini Podlehnik imajo največ težav z odvrženimi mačkami.
županje Antonije Žumbar ni veliko zapuščenih živali. Za njihovo oskrbo so lani porabili 1.000 evrov. Občasno se pojavlja več mačjih mladičev. Posebne pogodbe z azilom pa nimajo sklenjene.
V Majšperku za oskrbo zapuščenih živali 2.600 evrov
V občini Zavrč imajo nekoliko manjše težave z zapuščenimi živalmi kot v Podlehniku. Kot so
sporočili iz završke občine, je na letni ravni le nekaj psov oz. mačk, za katere morajo poskrbeti. Skrb za te živali prevzame mariborsko podjetje Snaga, za ta namen pa imajo letos v proračunu predvidenih 1.250 evrov.
Tudi v občini Žetale nimajo večjih težav z zapuščenimi živalmi. Kot je pojasnil župan Anton Buto-len, se občasno pojavi kakšna, ki jo pustijo neodgovorni lastniki, ki povečini niso njihovi občani. Pogodbe z azilom nimajo sklenjene, ko
Lastnik mora po zakonu ustrezno poskrbeti za svoje živali
Zakon o zaščiti živali je temeljni zakon na področju varstva in skrbi za živali, ureja pa tudi skrb in varstvo zapuščenih živali. V 11. členu določa, daje skrbnik hišne živali dolžan z osamitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali oziroma tistih živali, ki jim ne more ali noče zagotoviti oskrbe po tem zakonu. Za lastnika, ki ravna v nasprotju s to določbo, je v zakonu predvideno plačilo kazni. Veljaven zakon opredeljuje zapuščene živali kot najdene, oddane ali odvzete hišne živali.
se pojavi potreba, plačajo stroške. Letno za te namene porabijo okoli 1.000 evrov.
Zapuščene živali v občini Maj-šperk so prepeljane v zavetišče Zonzani v bližini Šentjurja. V lanskem letu je bil strošek za oskrbo takih živali nekaj več kot 2.600 evrov. To je strošek za najem boksa v azilu ter oskrbe in sterilizacije oz. kastracije. »Večina nas ima rada živali in prav je, da zanje ustrezno poskrbimo, vendar to pogosto presega naše zmožnosti.
Foto: Arhiv M24
Zapuščene živali so veliko breme za občinski proračun.
Predvsem so težave v primerih, ko zapuščene živali pridejo do hiš in jih občani hranijo. Ko skotijo mladiče, pa postanejo breme. Rada bi opozorila, da se v tem primeru te živali praviloma ne štejejo več kot
zapuščene, ampak so že posvojene oz. imajo lastnika. Slednji pa je dolžan zanje poskrbeti,« je pojasnila Darinka Fakin, županja občine Majšperk.
Estera Korošec
Slovenija, Podravje • Skoraj 921 milijonov evrov za neposredna plačila
Za kmete v prihodnje manj denarja iz evropske blagajne
V okviru skupne kmetijske politike (SKP) v naslednjem sedemletnem programskem obdobju bo Slovenija prejela 1,6 oziroma 1,8 milijarde evrov. Kaj neki to pomeni, ste se gotovo vprašali. Na kmetijskem ministrstvu namreč izmenično uporabljajo obe številki, čeprav se razlikujeta za 200 milijonov evrov, kar je vse prej kot zanemarljiva razlika.
Da je bilo Sloveniji leta 2018 v pogajanjih o delitvi evropskega kolača namenjenih 1,6 milijarde evrov, pojasnjujejo, nato pa jim je na račun inflacije uspelo pridobiti dodatna sredstva. Denarja za kmetijstvo bo sicer manj kot v prejšnjem sedemletnem obdobju, a le za 15 %. Sicer pa na kmetijskem ministrstvu kot pomembno pridobitev ocenjuje sorazmerno izenačenost obeh stebrov: prvega z neposrednimi plačili in drugega s programom razvoja podeželja. Kot pravijo, smo ena redkih evropskih držav, v katerih sta oba stebra skupne kmetijske politike skoraj izenačena.
Spodbuda ali bergla?
Največji delež prvega stebra predstavljajo neposredna plačila, za katera naj bi bilo v obdobju 2021-2027 v Sloveniji namenjenih 920,7 milijona evrov. 297,3 milijona evrov je rezerviranih za podnebne ukrepe, 33,9 milijona za vinogradništvo, 4,5 milijona pa za čebelarstvo. V drugem stebru je za program razvoja podeželja na voljo 868,9 milijona evrov.
Že leta pa potekajo debate o tem, ali subvencioniranje kmetijske dejavnosti kmete spodbuja ali jim služi kot bergla in v bistvu uspava njihovo podjetniško žilico. Minister Jože Podgoršek je tu jasen. »Prav vse članice EU poznajo
Slovenskemu kmetu bodo tudi v prihodnjem programskem obdobju na voljo neposredna plačila.
sistem neposrednih plačil, tudi mi ga bomo ohranjali in tako kmetu poskušali zagotoviti karseda enakovreden položaj s konkurenco iz tujine.«
Mali podpirajo uvedbo kapice ...
Pri tem pa opozarja na pomembno novost oziroma spre-
membo pri prvem stebru SKP, in sicer bo moral kmet za pridobitev subvencij določen delež nameniti zelenim, trajnostnim vsebinam, denimo zmanjšati izpuste toplo-grednih plinov.
Glede tega deleža trenutno še potekajo pogovori med Svetom EU, Evropsko komisijo in Svetom ministrov, se pa govori o 20 do 30 %. Med novostmi je tudi uved-
ba kapice, torej omejevanja neposrednih plačil, kjer je za zdaj predvidena meja nad 100.000 evri. Roman Žveglič, predsednik KGZ Slovenije, to možnost pozdravlja, saj jo na zbornici zahtevajo že nekaj let. »Naš cilj je, da gre čim več neposrednih plačil proizvajalcem hrane, ki imajo težave z nizkimi odkupnimi cenami v primerjavi z zahodnimi državami, zato sub-
vencije ne pokrivajo več stroškov njihove proizvodnje. Francoski ali nemški kmetje so deležni podobnih subvencij, a dobijo tam za svoje pridelke precej več denarja. Uvedbo kapice zato podpiramo, saj imajo prejemniki visokih neposrednih plačil tudi boljše pogoje za pridelovanje, zato pri njih tudi ni tako velike razlike med stroški proizvodnje in prodajo.«
... veliki ji odločno nasprotujejo
Seveda pa kapice nikakor ne podpirajo v Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje pri Gospodarski zbornici Slovenije, na kar so že opozorili kmetijskega ministra. »Glavno težavo pri morebitni uvedbi kapice večjim kmetijskim podjetjem v novi perspektivi vidimo predvsem v dejstvu, da naša politika nima zastavljenih jasnih ciljev razvoja slovenskega kmetijstva. Zagotavljanje prehran-ske varnosti države je eden od ciljev, zato bo vsekakor treba v prihodnje podpirati tista kmetijska gospodarstva, ki hrano proizvajajo za trg. Razmišljanje v smeri zmanjševanja neposrednih plačil ravno večjim kmetijskim podjetjem, ki proizvajajo hrano za slovenskega potrošnika, je v nasprotju s to strategijo. Dualnost kmetijstva je pri nas dejstvo in šele ko bomo to presegli, bomo lahko začeli graditi na konkurenčnosti. Poleg majhnih so pomembna tudi velika kmetijska gospodarstva, saj so snovalci razvoja in inovacij ter povezujejo več kot 6.000 kooperantov oziroma malih kmetov. Z uvedbo kapice bo torej ogrožen tudi obstoj oskrbnih verig, predvsem v sektorjih z nizko samooskrbo,« je zaskrbljena predsednica zbornice Tatjana Zagorc.
Senka Dreu
Foto: CG
Foto: SD
torek • 23. marca 2021
Podravje
Štajerski	9
Polenšak • S prostovoljnim delom do javne razsvetljave
Občina plačala material, kable polagali krajani kar sami
Delo, ki gaje v minulem letu opravil vaški odbor (VO) Polenšak, si nedvomno zasluži pohvalo. Ker seje na širšem območju Polenša-ka polagalo optično omrežje, je vaški odbor izkoristil priložnost in sočasno v jarek polagal napeljavo za javno razsvetljavo. Gonilna sila več mesecev trajajočih del je bil predsednik VO Viktor Munda.
»Občasno je bilo delo kar zahtevno, saj se je bilo treba prilagajati izvajalcu, ki je polagal optično omrežje. Njihov način dela je takšen, da v enem dnevu naredijo izkop, položijo napeljavo in ob koncu delovnika jarek zagrnejo. Uspelo nam je, danes na postor-jeno gledamo z zadovoljstvom in ponosom. Položili smo pet kilometrov javne razsvetljave,« je pojasnil Munda.
Stroške nakupa materiala za urejanje javne razsvetljave, to je bilo okoli 60.000 evrov, je pokrila občina Dornava. Prostovoljci iz območja VO Polenšak so v ureditev javne razsvetljave vložili za okoli 10.000 evrov ur prostovoljnega dela.
Namestili 39 svetilk javne razsvetljave
Ko je komercialni ponudnik v okolici Polenšaka začel graditi optično omrežje, se je Mundi porodila ideja, da bi lahko sočasno v zemljo polagali kable za javno razsvetljavo. »Na nekaterih območjih vaškega odbora, v Brezovcih, Lasigovcih, Polencih, se je začelo
* -3SS t— ' ■
Po dveh letih se je v Preradu uredilo avtobusno postajališče, ki je opremljeno z javno razsvetljavo. Stroške ureditve avtobusnega postajališča, skupaj z nakupom zemljišča zanj, je pokrila občina Dornava, znašali so 9.600 evrov.
graditi optično omrežje. Za naš bolj gričevnati predel ni bilo nič slišati, da bi se kaj dogajalo. Zato sem poklical na Telemach in se
Viktor Munda iz Preradaje vaški odbornik že 50 let in gonilna sila razvoja kraja. »Gradili smo ceste, ljih gramozirali, nato asfaltirali. | Sledile so prostovoljne akcije ' gradnje vodovoda, telefona, kabelske... V Preradu na vrhu t griča smo imeli 1,5 km ceste prej asfaltirane kot recimo spodaj v dolini od Brezovca skozi Lasigovce do meje z občino Ormož. Ampak smo to tudi plačali, krajani sami smo takrat pokrili 92 odstotkov stroškov gradnje ceste.«
pozanimal, ali mi ne bomo prišli na vrsto. Dobil sem pozitiven odgovor, pojasnili so, da imajo tudi višje ležeče območje namen opremiti z optičnim omrežjem. Idejo, da bi sočasno z gradnjo optike polagali napeljavo za javno razsvetljavo, sem predstavil županu Janko Mer-cu. Predlogu je bil naklonjen in dogovorili smo se, da se bosta na celotnem območju VO Polenšak sočasno z nameščanjem optičnega omrežja polagala kabel in valjanec za javno razsvetljavo. Občina se je tako izognila stroškom izkopov, plačevati je bilo treba le podboje, saj niso dovolili polagati obeh napeljav skupaj neposredno. Stroške nabave materiala je torej v celo-
Foto: Mapio net
O letošnjih načrtih
Jože Brumen, občinski svetnik, ki prihaja z območja VO Polenšak, se predsedniku in članom VO zahvaljuje za vso opravljeno delo. »Absolutno velja zahvala za delo, trud, zaupanje in znanje, kijih vlagajo v razvoj območja. Dejansko smo v ta del občine vložili sredstva, ki smo jih dodatno prejeli iz državnega proračuna. Tudi za letos imamo kar nekaj načrtov. Občina namerava preplastiti 900 metrov ceste iz Polenšaka proti Slomom v vrednosti okoli 90.000 evrov, 600 metrov ceste v Polencih za okoli 50.000 evrov in sanirati most v Lasigovcih, kar bo veljalo med 50.000 in 80.000 evri. Ljudje so zadovoljni, da se po dolgih letih ponovno razvijajo kraji, ki ležijo na obrobju občine.«
ti prevzela občina, za delo smo poskrbeli člani vaškega odbora in krajani. Tako smo vsakodnevno organizirali prostovoljne delovne akcije, dnevno se je polagalo okoli 300 metrov napeljave. Morali smo držati tempo izvajalca gradnje optike, kar ni bilo vedno enostavno, a smo zdržali. Ni bilo dneva, da ne bi bil prisoten na delovišču. Po celotnem vaškem odboru smo položili pet kilometrov kabla in ozemljitve za javno razsvetljavo: okoli 300 metrov na Polenšaku, največ pa v Bratislavcih, Preradu, Lasi-govcih in Polencih. V sklopu del smo uredili tri odvzemna mesta, pridobili vsa potrebna soglasja in postavili 39 svetilk javne razsvetljave. Omrežje je zgrajeno tako, da po potrebi lahko nameščamo dodatne svetilke,« je poudaril Mun-da, ki je zadovoljen, da je k delovni akciji pristopilo še podjetje Elektro Maribor.
VO Polenšak s pozitivnimi premiki
»Veseli nas, da se je na območju VO Polenšak ponovno začelo nekaj premikati. V lanskem letu je občina Dornava za utrditev cest na območju VO Polenšak financirala nakup 400 m3 gramoza in asfaltnega dro-bljenca. V prihodnjem obdobju si za območje celotnega VO Polen-šak želimo preplastiti ceste, ki so dotrajane, in asfaltiranje tistih kratkih odsekov, kjer asfalta še nimamo. Polaganje optičnega omrežja še ni končano. Nekje čez dva meseca naj bi izkope in polaganje napeljave začeli v Preradu, trenutno so izvajalci na terenu v Bratislavcih in Lasigovcih. Čeprav smo poskusili narediti vse, da bi z optiko prišli do vseh hiš na območju VO Polenšak, pa to zaradi razpršene gradnje žal ne bo izvedljivo. Nekaj domačij na odročnejših mestih bo ostalo brez povezave,« je dodal Viktor Munda.
Mojca Zemljarič
Foto: MZ
Markovci • Oskrba v bodočem domu upokojencev
»Karte v rokah občine in ministrstva«
Izvajanje institucionalnega varstva v bodočem marko-vskem domu upokojencev starejših naj bi prevzel Dom upokojencev Ptuj. Vesna Šiplič Horvat, direktorica ptujskega doma, je potrdila, da pismo o nameri, ki je bilo sklenjeno pred njenim prihodom na mesto direktorice, še velja, saj ni časovno opredeljeno.
O širitvah mreže posteljnih kapacitet v domovih odloča resorno ministrstvo.
»Pismo o nameri tako, kot je bilo, ni bilo preklicano in niti obnovljeno,« je še pojasnila Šiplič Horvatova. To pomeni, da na obeh straneh še obstaja skupni interes po izvajanju institucionalnega varstva starejših občanov v Markovcih.
Kot je še pojasnila, pa novi dom starejših občanov v Markovcih ne bo del ptujskega doma upokojencev, zato so vsi nadaljnji postopki stvar občine in resornega ministrstva.
V	Markovcih gradnjo doma načrtujejo že skoraj tri leta; trenutno je v teku izdelava projektne dokumentacije, markovska občinska uprava pa aktivno spremlja javne razpise, saj si prizadevajo, da bi pridobili čim več sredstev za izgradnjo iz državnega oziroma evropskega proračuna.
Markovci pa še zdaleč niso edina občina v Spodnjem Podravju, kjer v zadnjem obdobju načrtujejo gradnje domov za starostnike. Pravzaprav so vse bolj redke občine, ki tega ne nameravajo narediti bodisi samostojno bodisi s koncesionarskimi podjetji.
Za Žabjak bodo podali vlogo za širitev posteljnih kapacitet
Prioriteta ptujskega doma upokojencev je sicer po besedah Šiplič Horvatove v prvi vrsti skrb za obstoječe kapacitete in predvidene investicije. Trenutno so v zaključni fazi izgradnje prizidka k enoti Jur-šinci, kjer bo na voljo novih 95 mest za izvajanje institucionalnega varstva starejših. V obstoječi enoti v Juršincih pa bo dodatno na voljo še okoli 15 mest za osebe s posebnimi potrebami.
V	letošnjem letu nameravajo začeti tudi izgradnjo nove enote v Žabjaku, kjer bo na voljo dodatnih 150 postelj, od tega bo 20 mest namenjenih začasnim namestitvam ter 12 mest za oblike dnevnega varstva. »Z izgradnjo enote v Žabjaku bomo odpravili vse večpos-teljne kapacitete. Za nekaj mest pa bomo na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti podali vlogo za širitev mreže posteljnih kapacitet v okviru Doma upokojencev Ptuj. Razvoj oz. širitev mreže postelj v okviru javnih zavodov ter podeljevanje koncesij je v pristojnosti resornega ministrstva,« je povedala Šiplič Horvatova. Država sicer razpiše koncesije za izgradnjo domov, na katere pa se lahko prijavijo samo zasebniki in ne javni zavodi.
Estera Korošec
Foto: CG
Hrvaška • Spremembe na meji
Cepilni list
ali dokaz o prebolelosti
Na Hrvaškem bodo 1. aprila uvedli tisto, kar je že jasno, da bo vsebovala uredba EU o potovanjih z napovedanimi digitalnimi potrdili, je izjavil hrvaški notranji minister Davor Božinovic. Povedal je, da bodo vstop v državo brez negativnega testa PCR omogočili potnikom, ki so preboleli covid-19, in tistim, ki so se cepili.
Od prihodnjega meseca bodo na Hrvaško lahko še naprej vstopili vsi, ki imajo negativen molekularni test (PCR) na novi koronavirus, ki ni starejši od 48 ur. Prav tako bodo dovolili v državo tudi potnikom, ki so v šestih mesecih pred vstopom na Hrvaško preboleli covid-19. „Tistim, ki so cepljeni proti covidu-19, pa je razumljivo, da bomo omogočili vstop v državo," je povedal Božinovic. Dodal je, da bodo na meji omogočili tudi hitre antigenske teste v skladu s seznamom testov, ki jih priznava Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC). „Kakšnih posebnih olajšav ne bo, razen za otroke do 7. leta starosti, ki ne bodo potrebovali ne negativnega testa PCR ali hitrega antigenskega testa," je še dejal Božinovic, ki je tudi šef nacionalnega štaba civilne zaščite.
Sta
10 Štajerski
Promocijska sporočila
torek • 30. marca 2021
v
Štajerski
z drugačnim pogledom na dogajanje
Naročite Štajerski tednik in izberite darilo!
Vrhunski vzglavnik NEO
Novost na tržišču. Hibridni vzglavnik NEO Neo Bamboo Memory omogoča novo dimenzijo spanja.
•	Individualno prilagodljiv uporabniku po višini in trdoti
•	Edinstvena kombinacija materialov - inovativne kocke iz spominske pene in mikrovlaken ClimaSoftza idealno podporo vratu
« %
•	100% bombaž in bambus v zunanji prevleki vzglavnika	*
•	Prevleka pralna na 60 stopinjah C
2 leti garancije
(S
»Po 1825 nočeh spite enako dobro kot prvi dan!«
Vsestranski mešalnik
Namizni mešalnik Rosmarino Infinity Easy Mix
Univerzalni mešalnik/ blender s 500 W
(za pripravo zdravih obrokov (sadnih, zelenjavnih
napitkov, otroških obrokov, omak ali juh)
•	2 hitrosti + dodatna pulzna funkcija
•	4 rezila iz kakovostnega nerjavečega jekla (za drobljenje in sekljanje oreškov, kavnih zrn ...)
•	Zmogljivost posode 1.500 ml
•	Enostavno čiščenje
2 leti garancije
Količina daril je omejena.
Akcija samo do
18. aprila 2021!
_i
Letno naročnino sklenite z naročilnico.
7
NAROCILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
Telefon:
Datum naročila:
Podpis:
Izberite darilo: II vzglavnik NEO I namizni mešalnik Rosmarino
Naročnino bom plačeval/-a: Q mesečnood11,21 eur dol 2,72 eur (odvisno od št. ¡zdaj »mesecu)
letno v znesku 141,88 eur
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica.
RADIO TEDNIK Ptuj, d. o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
10 Štajerski
Promocijska sporočila
torek • 30. marca 2021
v
Štajerski
z drugačnim pogledom na dogajanje
Naročite Štajerski tednik in izberite darilo!
Vrhunski vzglavnik NEO
Novost na tržišču. Hibridni vzglavnik NEO Neo Bamboo Memory omogoča novo dimenzijo spanja.
•	Individualno prilagodljiv uporabniku po višini in trdoti
•	Edinstvena kombinacija materialov - inovativne kocke iz spominske pene in mikrovlaken ClimaSoftza idealno podporo vratu
« %
•	100% bombaž in bambus v zunanji prevleki vzglavnika	*
•	Prevleka pralna na 60 stopinjah C
2 leti garancije
(S
»Po 1825 nočeh spite enako dobro kot prvi dan!«
Vsestranski mešalnik
Namizni mešalnik Rosmarino Infinity Easy Mix
Univerzalni mešalnik/ blender s 500 W
(za pripravo zdravih obrokov (sadnih, zelenjavnih
napitkov, otroških obrokov, omak ali juh)
•	2 hitrosti + dodatna pulzna funkcija
•	4 rezila iz kakovostnega nerjavečega jekla (za drobljenje in sekljanje oreškov, kavnih zrn ...)
•	Zmogljivost posode 1.500 ml
•	Enostavno čiščenje
2 leti garancije
Količina daril je omejena.
Akcija samo do
18. aprila 2021!
_i
Letno naročnino sklenite z naročilnico.
7
NAROCILNICA ZA
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:
Pošta:
Telefon:
Datum naročila:
Podpis:
Izberite darilo: II vzglavnik NEO I namizni mešalnik Rosmarino
Naročnino bom plačeval/-a: Q mesečnood11,21 eur dol 2,72 eur (odvisno od št. ¡zdaj »mesecu)
letno v znesku 141,88 eur
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar najmanj 12 mesecev. Potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik/-ica.
RADIO TEDNIK Ptuj, d. o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj
torek • 30. marca 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	11
Ormož • Marija in Ina o dediščini mame
»Opazovala naju je vse najino otroštvo ...«
Zgodba pupike, ki je stara 100 let, se začne v Ormožu, ko jo je prejelo majhno dekletce. Opazovala je odraščanje dekletca v dekle, žensko, mater in babico in jo spremljala na vsakem koraku. Njeno zgodbo sta predstavili sestri Marija in Ina Lah, ki sta odraščali pod njenim budnim očesom.
Sto let je minilo, odkar je Pavla Lah za tretji rojstni dan prejela darilo svoje mamice. Prejela je punčko, pupiko, ki je bila za tisti čas precej moderna, narejena iz porcelana in papirmašeja, s pregibi na rokah in nogah, s pravimi, človeškimi lasmi in z očmi, ki so se zaprle vsakič, ko je Pavla pupiko položila k spanju. Pavla je igračo poimenovala Pupa in jo vse življenje čuvala kot zaklad. Ko je sama postala mamica, je poskrbela, da sta jo vzljubili tudi njeni hčeri, dvojčici Marija in Martina (po domače Ina) Lah, ki sta delili Pupino zgodbo. »Pupa je v našem domu uživala poseben status. Lepa, krhka, za mamo neprecenljiva je bila vedno z nami in nas opazovala. Z njo sva se igrali ob posebnih priložnostih, mama je zanjo in seveda za najino igro sešila nešteto oblek. Z veseljem sva jo preoblačili, vendar le ob posebnih priložnostih,« sta povedali sestri Lah. Kot prazniki so bili dnevi, ko sta dekleti skupaj z mamo vzeli Pupo v roke in so skupaj preživljale čas. Danes Pupa prebuja spomine na brezskrbno otroštvo in pokojno mamo. Priča je bila družinskemu življenju in odraščanju deklet, zato nosi vrednost, ki je z denarjem ni moč izmeriti.
	9
l	
L,	
»Pupine oči so se včasih zapirale, u nekem trenutku pa se je mehanizem pokvaril. Mama je dala oči popraviti, vendar se sedaj več ne zapirajo. Posebej lepi pa so bili njeni lasje, imela je namreč prave, lepe dolge rjave lase. Speti so bili v dve kiti s pentljami. Zdaj so žal že razpadli,« sta povedali Marija in Ina Lah, ki sta Pupo obiskali v ormoški Grajski pristavi.
Če bi punčka lahko spregovorila ...
»Vedno je bila postavljena na posebnem mestu. Tudi ko smo se selili, jo je mama skrbno zavila in položila v škatlo, nato pa jo je zopet postavila na vidno mesto. Pupa naju je vedno opazovala pri igri z drugimi pupikami in medvedki. Svoj kotiček za igro sva našli pod kuhinjsko mizo, kjer sva si uredili stanovanje. Tja sva zvlekli, kar se je dalo. Pupa naju je opazovala, kako sva druge punčke dajali spat, jih oblačili, hranili in se igrali, da sva sami mamici,« sta povedali sestri Lah, medtem ko sta se spominjali skupnih trenutkov odraščanja. Če bi Pupa lahko spregovorila, bi lahko povedala, kako se je razvijal odnos med sestrama, ki sta danes tesno povezani.
Karmen Grnjak
Foto: Pokrajinski muzej Ptuj-Ormož
Igrače sester Lah so danes razstavljene v Pokrajinskem muzeju Ptuj-Or-mož v Ormožu kot del razstave ,Pisani svet pupik'. Po zaprtju razstave bo Pupa kot družinska dediščina s posebno sentimentalno vrednostjo odšla z njima.
Ptuj, Vičava • Na obisku v delovni enoti VDC Dornava
Pomembni so vsi, a vsak se želi tudi dokazati
Varstveno delovni center (VDC) na Vičavi, ki deluje pod okriljem Zavoda dr. Marijana Borštnarja iz Dornave,je eden manjših, v katerem je 36 uporabnikov. Odlikujejo se z lastnim programom izdelkov in kreativnim delom.
Uporabniki imajo na voljo šiviljsko delavnico, manjšo lesno--montažno delavnico, izvajajo pa tudi storitve za različna podjetja. „Kooperacija je še zlasti pomembna, saj gre v našem programu prvenstveno za zaposlitev našega uporabnika. Trudimo se, da bi pri vsakem uporabniku prepoznali njegove sposobnosti, da se izkaže, da sam nekaj izdela, da je ponosen na to, kar naredi, saj je vsem pomembno, da na nek način participi-ramo v družbi. Pri kreativnem delu je sicer malo drugače, ker izdelki nastajajo v celoti. Pri lesnem programu se dela po segmentih. Pri kooperaciji gre za zelo enostavne stvari. Zelo smo prilagodljivi, znamo prisluhniti tudi željam strank, ki želijo nek naš lastni izdelek nekoli-
Foto: Črtomir Goznik
V trgovinici čaka kupce pisana paleta izdelkov s tematiko velike noči.
ko spremeniti. Skušamo pa prisluh-	Velik poudarek dajejo tudi vse-
niti tudi tistim, ki pridejo z lastno	življenjskemu učenju in interesnim
idejo," predstavi delo uporabnikov	dejavnostim, da življenje in delo
na Vičavi vodja VDC Irena Oblak.	uporabnikov poteka v sprošče-
Vsak dela tisto, kar ga veseli in kar zmore
Francije eden najstarejših uporabnikov, v VDC je že 25 let. Barva osnove za venčke. Pripravlja vse, kar potrebujejo za ustvarjanje. Ima izjemen dar za opazovanje narave, vsega, kar ta lahko ponudi za ustvarjanje. Skupaj s partnerko Katico se veliko sprehajata, skupaj prinašata v vi-čavsko enoto storže, želod, kapice in drugo, kar lahko koristno uporabijo pri izdelavi predmetov, s katerimi krasimo domove ob praznikih in različnih drugih priložnostih. V enoti se izredno dobro počuti.
Martina dela v šiviljski delavnici. Je izjemna mojstrica za šivanje stebelnega vboda, najbolj znanega in vsestransko uporabnega vboda. Leta 2015 je bila na Abilimpiadi, olimpiadi zmožnosti, spretnosti, najboljša. Če znaš, ni težko, je povedala. Vključena je tudi v integrirano zaposlitev v OBI centru na Ptuju, v vrtnem centru, kjer skrbi za zalivanje rož. To ji zelo veliko pomeni, saj so jo v kolektivu izredno prijazno sprejeli. Dobila je tudi delovno obleko Obija, tudi ob božiču so jo obdarili tako kot vse njihove zaposlene. Zelo si želi, da se čim prej vrne mednje, ker trenutno zaradi covid-a še delujejo omejeno.
David je v VDC vključen od svojega 18. leta dalje. Prej je bil v Dornavi, zdaj je na Ptuju. Rad barva, lepi material za venčke. Zelo rad se šali, pleše in posluša glasbo; zelo rad pije kapučino. V okviru kooperacije sestavlja objemke. Zelo se trudi, da bi delo čim boljše opravil, saj so stranke zelo zahtevne, zato mora vse brezhibno narediti.
r—|SH -
Lastni program sestavlja več kot 300 izdelkov.
Pod okriljem Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava delujejo trije varstveno delovni centri (VDC): na Ptuju (Vičavi), v Dornavi in Ormožu. Skupno vse te centre obiskuje 177 uporabnikov, vodi pa jih Irena Oblak.
»Naši uporabniki prihajajo v delavnice od doma, iz Zavoda, nekateri pa stanujejo v integriranih stanovanjih na Ptuju. Zelo smo ponosni na to, da imamo manjšo ekipo, ki dela v integrirani zaposlitvi, v centru Obi že tri leta," je povedala Irena Oblak.
nem in pozitivnem vzdušju. Tako tudi lažje prisluhnejo njihovim potrebam in željam, jim učinkovito pomagajo tudi takrat, ko jim iz različnih razlogov ne gre najbolje. Uporabnikom tudi omogočajo, da krožijo med skupinami, da spoznajo delo in sodelavce.
Izdelki, ki so nekaj posebnega
Kreativno skupino v enoti Vičava vodi delovna inštruktorica Sonja Brodnjak Pihler skupaj z varuhinjo Nino Goznik. „V najini skupini je 12 uporabnikov. Skrbim tudi za naročila in nabave, da vse poteka brez težav in nemoteno. Vodim pa tudi trgovinico z našimi izdelki, ki je odprta vsak dan, od ponedeljka do petka. Trudimo se za to, da so naši izdelki posebni, lepi in dodelani, kar se tudi odraža na tržišču. Imamo kar nekaj rednih strank, ki se rade vračajo. Zelo smo veseli vseh pohval in spodbud. To nas vse bogati. Za nas je še posebej pomembno, da se uporabniki počutijo lepo in sprejeto," je povedala Sonja Brodnjak Pihler.
Nina Goznik pa priznava, da je to zanjo sanjska služba: „Tu si lahko ustvarjalen. Prinesla sem tehniko slikanja pik, s katero lahko okrasiš karkoli, in servietno tehniko. Obe so uporabniki dobro sprejeli. Vse nastaja v izjemno dobrem vzdušju, sproščeno, saj vsi skupaj želimo, da se uporabniki zelo dobro počutijo. Gremo tudi na sprehode, skupaj praznujemo rojstne dneve, če je takšna želja. Pri tem jim skušamo kar najbolj prisluhniti, tudi rojstne dneve praznujemo po njihovih željah. Sedaj sicer malo v omejenem obsegu."
MG
Foto: Črtomir Goznik
V enoti VDC Dornava na Vičavi vlada sproščeno in pozitivno vzdušje. To začutijo vsi, ki jo obiščejo.
Foto: PMPO
12 Štajerski
Kultura
torek • 30. marca 2021
Ormož • Ana Zemljič, mladenka, ki navdihuje
Pri rosnih 19 letih z lastno zbirko pesmi
, Ona je poet'je naslov pesniške zbirke, ki vabi v svet odraščajočega dekleta. Direktno, igrivo, romantično in z občutkom literarna ustvarjalka Ana Zemljič bralca popelje v svoje misli, strahove in strasti. S prikrojenimi verzi se razkriva, spoznava samo sebe in naposled osvaja bralca.
j
V
Foto: AZ
»Navdih za ustvarjanje črpam v življenju, v doživetjih. Ob močnih občutkih in čustvih se verzi preprosto porajajo, spontano. Po navadi jih še dodelam, a res se mi zdi, da pesmi najdejo mene. Misel preprosto dozori, brez prisile,« je o ustvarjanju povedala Ana Zemljič.
Mlada literarna ustvarjalka iz Ormoža je povsem običajno dekle, ki se šele podaja v svet odraslosti in širi svoja obzorja. Pri devetnajstih letih zaključuje četrti letnik srednješolskega izobraževanja na ormoški gimnaziji, želi pa postati profesorica slovenščine in zgodovine. Tako kot vsako mlado dekle si v danem času najbolj želi na sproščen klepet ob kavici, pogreša druženje in kakšno dogodivščino s prijateljicami, sicer pa vedno znova rada poseže po dobri knjigi.»Lju-bezen do pisane besede me spremlja že od zgodnjega otrotva. Veliko zaslugo za to ima gotovo moja mama, ki mi je z doživetim prebiranjem pravljic približala zgodbe in pesmi. Precej zgodaj sem se vključila v literarni krožek in pogosto nastopala na raznih prireditvah. V sedmem razredu sem spisala prvo pesem, zbrala pogum in jo pokazala učiteljici slovenščine. To je bil izjemno pomemben trenutek, morda celo najpomembnejši,« je prepričana Zemljičeva.
S podporo gimnazije do izdaje pesniške zbirke
»Kot pri vsaki stvari tudi pri ustvarjanju drži, da vaja dela mojstra, ob prehodu v gimnazijo so me pri tem podprli na gimnaziji. Profesorica slovenščine Blanka Erhatič me je kmalu povabila k sodelovanju, in mi kot mentorica izdatno stala ob strani. Na gimnaziji so moje ustvarjanje podprli in so mi pomagali tudi z izdajo pesniške zbirke, ki je izšla v okviru projekta RAST,« je povedala Zemljičeva. Kot sleherni najstnici pa ji ogromno pomeni tudi podpora prijateljic. »Z ilustracijami so mi pomagale opremiti pesniško zbirko, dodale so tisto piko na i, pravzaprav so mi pomagale, da je prijateljstvo v zbirki postavljeno na vidno mesto,« je dejala Zemljičeva.
Pesniška zbirka je izšla v 400 izvodih. Z zbirko je Zemljičeva kandidirala na natečaju za najboljša literarna glasila, literarne zbornike ter leposlovne knjige s prispevki osnovnošolskih in srednješolskih avtorjev v okviru 34. Roševih dnevov, ki sta jih organizirala revija Mentor in Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Zbirka ,Ona je poet' je bila
ena izmed šestih nagrajenih del. »Ta nagrada, priznanje je zame pomembna točka, ki kaže, da sem na pravi poti,« je še dodala Zemljičeva.
Ponosni pa so tudi na Gimnaziji Ormož, kjer trdno verjamejo v Anin talent in marljivost.
Karmen Grnjak
r ftfe, "i #Mm P

Anini verzi bralca popeljejo v mladostniško lahkotnost na eni strani, v drugih verzih pa razkriva globoko zavedanje same sebe. V sami zbirki, ki je razdeljena na štiri poglavja, lahko sledimo odraščanju talenta, ki se že dotika večno opevanih tem ljubezni in romanc, naposled pa se Ana delno, morebiti pa tudi porogljivo, že spogleduje s feminizmom.
Poslušaj jo.
Ona je poet.
Raziskuj naš svet
preko njenih besed.
Poslušaj jo.
Ona je poet.
Ogrni se v plašč besed
in z njeno dušo boš objet.
Poslušaj jo.
Ona je poet.
Ana Zemljič
roto rt L
Ptuj • Zasebna glasbena šola v samostanu sv. Petra in Pavla
10. gala koncert Zasebne glasbene šole
V zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj so zaključili priprave na svoj 10. gala koncert. V refektoriju minoritske-ga samostana so ga izvedli v živo, brez občinstva, posnetek pa objavili na cvetno nedeljo, 28. marca, na šolskem YouTube kanalu.
V korona obdobju so izvedli več nastopov na daljavo, ki so učence zelo motivirali in pomembno prispevali k njihovemu glasbenemu napredovanju. „Nimamo občutka, da učenci ne bi osvajali znanj, kljub pouku na daljavo. Vsi skupaj, učenci, učitelji in starši, smo se zelo trudili, da bi kljub omejitvam in drugačnemu načinu učenja učenci pridobili vsa potrebna znanja. Zato smo se tudi odločili, da bomo izvedli 10. gala koncert, brez občinstva in ob upoštevanju vseh zdravstvenih ukrepov. Koncert bomo snemali v živo. Učenci se bodo tudi sami predstavili. Odgovorili bodo na vprašanji o tem, s čim ali s kom bi poistovetili igranje na svoj instrument in kako si predstavljajo življenje glasbenika. Vseh nastopajočih bo 22. Predstavili se bodo z vsemi instrumenti, nastopila bo tudi baletka. Orkestra oz.
komornih zasedb pa ne bo. Zelo se že veselimo, da bomo 10. gala koncert izvedli. Upamo samo, da nam tega ne bodo preprečili morebitni dodatni omejitveni ukrepi glede na prirast okužb," je pred koncertom povedala ravnateljica Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla Ptuj Lija Frajnkovič.
Pripravljajo pa se tudi že na 50. državno tekmovanje mladih glasbenikov, ki bo aprila. Že lani so se izkazali kot uspešni organizatorji, gostili so komorne skupine z godali. Letos bodo v okviru tega tekmovanja gostili 103 kitariste v starosti od 9. do 15. leta starosti, ki se bodo predstavili v treh dneh. Zasebno glasbeno šolo bo predstavljal en kitarist. Zaradi co-vida-19 bo organizacija in izvedba tekmovanja še toliko zahtevnejša. Sicer pa imajo v okviru letošnjega državnega tekmovanja še tri kan-
Foto: Črtomir Goznik
Razstava tihožitij in sprehoda od Mariborskega otoka do vodnega stolpa Stanka Antončiča.
Tudi z razstavamijim približujejo svet umetnosti
Tekmovalce pa bodo povabili tudi na ogled razstave slikarja Stanka Antončiča iz Maribora, dedka učitelja glasbene šole v minoritskem samostanu Matjaža Antončiča, ki razstavlja na hodniku šole. Tudi z razstavami želijo na svojevrsten način spodbujati in navdihovati mlade k oblikovanju njihovega umetniškega izbora tudi zunaj sveta glasbe. Na večini svojih slik se avtor predstavlja s tihožitji, morskimi motivi in motivi narave, pomemben del njegovega ustvarjanja pa predstavljajo slike Maribora. Slike Maribora je naslikal po lastnih fotografijah iz svoje mladosti, ki jih je posnel s fotoaparatom svojega očeta. Ptujska razstava s tihožitji in sprehodom ob Dravi od Mariborskega otoka do vodnega stolpa je njegova prva razstava.
Foto: Črtomir Goznik
Med vajo za gala koncert
didate na violini, eno na citrah, dve na solfeggiu, več učencev pa se udeležuje tudi letošnjih mednarodnih internetnih tekmovanj. Na
slednjih so doslej prejeli eno zlato in eno bronasto priznanje, na rogu in oboi.
MG
Ptuj • Razstava Kogledarji Kogl 2007-2021
Koledarji vina, umetnosti in družabnosti
V Miheličevi galeriji na Ptuju so 18. marca odprli razstavo Čas med vinom, umetnostjo in družabnostjo Kogledarji Kogl 2007-2021, ki bo na ogled do 18. aprila. Obiskovalcem jo je predstavila kustodinja galeristka Stanka Gačnik. Gre za posebno razstavo z vrhunskimi umetniki na eni strani in na drugi strani za paleto oblikovalcev, ki so oblikovali prav za posestvo Kogl na različno tematiko. Prvič pa seje tudi zgodilo, da so koledarji predstavljeni zunaj njihovega primarnega okolja.
Zraven printov oz. plakatov koledarjev so v Miheličevi galeriji na ogled tudi nekateri avtorski originali. Predvsem pa razstava govori o družini Cvetko in o njihovem občutku za povezovanje vinske kulture in umetnosti.
„Koledarsko leto se na vinskem posestvu Kogl nad Veliko Nedeljo za razliko od običajnih začne s prvim pomladanskim dnem; na dan
pomladnega enakonočja. Posebnost koledarjev Kogl je, da so natisnjeni samo v enem primerku, a ohranjeni za spoštovanje izročila in zavedanje prihodnosti. Zgodba koledarjev Kogl sega v leto 2007, ko je bil izdelan prvi. Od takrat je koledar vsako leto razstavljen na zunanji strani hiše, ob poti, ki vodi v mogočne kletne prostore, kjer je tudi lična prodajalna vin, ki jo je
načrtoval, opremil in vdahnil ko-glsko dušo Franci Cvetko. Ne vabi le k veselemu uživanju vina, ampak nas tiho napeljuje predvsem k razmišljanju. Enkratna zbirka koledarjev Kogl danes zajema 15 edicij po 12 listov številnih slovenskih ustvarjalcev ter predstavlja izbran in neponovljiv nabor ustvarjalnosti več generacij, ki so navdih iskali v vinu, pokrajini in ljudeh s posestva
Kogl," je povedala postavljavka razstave Stanka Gačnik.
Ob 15-letnici izhajanja koledarjev je Franci Cvetko zbirko predal Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Or-mož. Ob tem jubileju so zbirko premierno predstavili v Miheličevi galeriji na Ptuju. Svojevrstna zgodba o posebni povezanosti med umetnostjo in lastniki vinogradniškega posestva Kogl pa sicer sega že v leto 1993, ko je posestvo praznovalo 450. obletnico omembe Kogla. Takrat so vrhunski slovenski slikarji izbrali svoja dela za etikete za izbrano vinsko kolekcijo. To so bili Janez Bernik, Jože Ciuha, France Mihelič , France Slana, Lojze Spa-cal in Jože Tisnikar. V tem obdobju je bilo povezovanje in sodelovanje s kulturniki na področju vinarstva še unikum, z leti pa je ustvarilo presežke v umetniškem ustvarjanju, je še posebej poudarila Gačnikova, ki je na odprtju razstave govorila tudi v imenu Francija Cvetka. Zgodbo Koglovih koledarjev so napisali številni slovenski umetniki. Med njimi tudi legendarni slovenski in ptujski fotograf Stojan Kerbler.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Franci Cvetko je edinstveno zbirko koledarjev predal v hrambo Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož. Ob 15-letnici izhajanja so jo premierno prestavili na razstavi v Miheličevi galeriji na Ptuju. Na fotografiji s kustodinjo galeristko Stanko Gačnik.
Nogomet
»Poraz ni bil samo nesrečen, to je premila beseda«
Stran 14
Rokomet
Zadnjih deset minut brez zadetka Jeruzalema
Stran 14
Urednik športnih strani:
Jože Mohorič. Sodelavci:
David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik.
Tenis
Rola in Kavčič v Zadru do konca
Stran 16
Futsal
Znani četrtfinalisti, med njimi Ptuj in Meteorplast
Stran 15
(Poílu.íajt¿ naí
na íuitouiiün íjilztu!
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Kvalifikacije za SP Katar 2022
Rusi so bili pretrd oreh
Rusija je bila tokrat v olimpijskem Sočiju malce konkretnejša ekipa od Slovenije in je zato tudi zmagala. Toda to ni bil poraz, zaradi katerega bi nas morala pretirano boleti glava. Fantje so pokazali, da hočejo, da znajo in da se na trenutke lahko ravnopravno kosajo z vsakim tekmecem. Kvalifikacije so dolge in priložnosti bo še veliko. To je bila le ena bitka.
Če je kdo pričakoval, da Slovenija v tem kvalifikacijskem ciklusu ne bo izgubila nobene tekme, nima nobene zveze z realnostjo. Naši igrajo v zahtevni skupini in na poti do morebitnega končnega uspeha bo potrebno še veliko garanja, pa tudi športne sreče. Ruska reprezentanca, ki smo ji v preteklosti prizadejali kar veliko preglavic in tudi zelo bolečih porazov, je tokrat na krilih robustnega napadlaca Zenita iz Sant Petersburga Artema
Rusija - Slovenija 2:1 (2:1)
STRELCA: 1:0 Dzyuba (26.), 2:0 Dzyuba (35.), 2:1 Iličic (36.).
SLOVENIJA: Oblak, Balkovec, Mevlja, Blažič, Stojanovic (od 62. Skubic), Kurtic, Bijol (od 62. Vetrih), Lovric (od 86. Zahovic), Zajc (od 75. Bohar), Iličic, Šporar (od 75. Vu-čkic). Selektor: Matjaž Kek.
Skupina H
REZULTATI 2. KROGA: Rusija -Slovenija 2:1 (2:1), Hrvaška - Ciper 1:0 (1:0), Slovaška - Malta 2:2 (0:2).
1.	RUSIJA	2	2 0 0	5:2	6
2.	SLOVENIJA	2	10 1	2:2	3
3.	HRVAŠKA	2	10 1	1:1	3
4.	SLOVAŠKA	2	0 2 0	2:2	2
5.	CIPER	2	0 11	0:1	1
6.	MALTA	2	0 11	3:5	1
Dzyube - dosegel je oba zadetka - končno na kolena položila Slovenijo. Toda poraz ni skrb vzbujajoč, še posebej v primeru, če se bomo
iz njega kaj naučili. Josip Iličič je znova dokazal, da je »mojster svojega poklica«. Škoda le, da je bil njegov izjemen zadetek premalo za kakšno točko. O Iličicu ni treba izgubljati besed, je slovenski biser in to tudi ostaja.
Če realno pogledamo obe situaciji, ko smo prejeli zadetka, moramo izvzeti tudi našega kapetana Jana Oblaka, ki na vratih v obeh primerih ni imel nobenih možnosti. Morda sta se oba centralna obrambna igralca preveč osredotočila na ruskega napadalca in premalo pozornosti usmerila na samo žogo, ki jo je iznajdljivi Dzyuba zabil iz prve, kar tudi najbolj preseneti vsakega vratarja.
Slovenija je v zaključku tekme vložila ves trud v izenačenje, toda ruska mreža se ni več zatresla. Rezultat iz prvega polčasa je ostal do konca. Odlično bi bilo, da bi naši
Slovenska članska reprezentanca je v Rusiji izgubila prvo tekmo po 19. novembru 2019, ko jo je v kvalifikacijah za EP ugnala Poljska (3:2).
Nogomet • EP U-21 v Sloveniji in na Madžarskem
Proti Italiji šteje le zmaga
Slovenija - Češka 1:1 (1:0)
STRELCA: Matko 1:0 (32.), Prelec 1:1 (86. ag.).
SLOVENIJA: Vekic, Kolmanič, Karič, Brekalo, Žinič, Prelec (od 92. Ogrinec), Gnezda Čerin, Zaletel, Matko (od 79. Rogelj), Medved (od 79. Kolobaric), Elšnik (od 70. Petrovič). Selektor: Milenko Ači-movic.
Po porazu na uvodni tekmi proti branilcem naslova Špancem (0:3) je mlada slovenska reprezentanca nujno iskala točke proti Češki. Na tekmi z malo pravimi priložnostmi je povedla v 32. minuti z zadetkom Aljoše Matka.
Ko pa je že kazalo, da bi to lahko bil edini gol na tekmi, je Češka po velikem pritisku v drugem polčasu
vendarle prišla do izenačenja. Ob prostem strelu z leve strani je v 86. minuti žogo v lastno mrežo ob veliki meri smole poslal Nik Prelec.
Slovenija sedaj za napredovanje v naslednji krog EP v torek potrebuje zmago proti vrstnikom iz Italije, ob tem Čehi ne smejo premagati Španije.
Milenko Acimovic, selektor Slovenije: „Igrali smo dobro, se borili, gotovo pa boli, da dobiš takšen gol v zadnjih minutah tekme po tako disciplinirani predstavi. Kot ekipa smo odigrali izredno korektno tekmo, pametno smo se branili. V enem trenutku sem že imel občutek, da nam Čehi ne morejo blizu. Ko pa pride do enega takšnega trenutka iz prekinitve, je pač vse možno. Sedaj so v naših
Skupina B:
2.	krog: Slovenija - Češka 1:1 (1:0), Španija - Italija 0:0;
1.	ŠPANIJA	2	1	1	0 3:0 4
2.	ČEŠKA	2	0	2	0 2:2	2
3.	ITALIJA	2	0	2	0 1:1 2
4.	SLOVENIJA	2	0	1	1 1:4	1
3.	krog (30. 3., ob 21.00): Italija -Slovenija, Španija - Češka.
mislih že Italijani. Gremo naprej, še smo v igri."
Žan Zeletel, Slovenije: „Večji del tekme smo imeli pravi načrt za tekmece. Na koncu pa ena nezbranost in končalo se je, kot se je. Naziv igralca tekme bi raje zamenjal za tri točke, ampak je, kar je. Gol, ki smo ga prejeli, je del nogometa. Zdaj je treba dvigniti glave."
sta
fantje že v naslednji tekmi, ki bo v torek na Cipru, združili vse dobre stvari iz tekem proti Hrvaški in Rusiji, in nam pričarali novo veselje. To je realno, a bo potreben popoln an-gažma vseh, ki bodo stopili na igrišče. Med njimi ne bo dvojice nogometašev, ki sta v obeh že odigranih tekmah začela v udarni enajsterici: Miha Mevlja je »porumenel«, Andraž Šporar pa zaradi portugalskih (tam nastopa za Brago) covid ukrepov ne more na Ciper. Če bomo hoteli na svetovno prvenstvo, bomo morali tekmece, ki so nižje od nas
na svetovni lestvici, enostavno premagovati. Treba je zaupati tako selektorju Matjažu Keku kot vsem drugim fantom, ki jih je poklical pod slovensko zastavo. Toda vsi, ki se vsaj malce spoznamo na najpomembnejšo postransko stvar na svetu, vemo, da se reprezentance ne da ustvariti čez noč. Veseli dejstvo, da fante hočejo, se trudijo in si želijo uspeha. Takšna Slovenija pa je povsem nekaj drugega kot npr. v prejšnjih kvalifikacijah.
Tudi ostali rezultati v naši skupini kažejo, da bo vsaka točka zlata
vredna, ne glede na nasprotnika. Slovaška je npr. doma z Malto le remizirala (2:2), naši sosedje Hrvati, svetovni podprvaki, pa so komaj z 1:0 ugnali Ciper. Zato bo tekma v Nikoziji (v torek, 30. marca, ob 18.00) proti Cipru še kako pomembna. Držimo pesti in se nadejajmo dobrih novic iz ciprske prestolnice, kjer bodo Kekovi varovanci poizkušali opraviti del poti, ki vodi proti svetovnemu nogometnemu prvenstvu, ki bo leta 2022 v Katarju.
Nani Franc Matjašič
Nogomet • Prijateljska tekma
Varaždin igral vlogo Maribora
Slovenci so proti Čehom osvojili prvo točko na evropskih prvenstvih.
Foto: Grega Wernig / m24.si
Varaždin - Aluminij 3:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Guera Djou, 2:0 Herrera, 2:1 Kadrič, 3:1 Benko, 3:2 Kim.
ALUMUNIJ: Banič, Jakšič, Krefl, Azemovič, Petek, Bolha, Čermak, Krajnc, Mujan, Prša, Kadrič. Igrali so še: Janžekovič, G. Pečnik, T. Pečnik, Kim, Flakus Bosilj, Jauk, Kotnik, Grajfoner, Marinšek, Pantalon. Trener: Oskar Drobne.
Nogometaši Aluminija so v prvenstvenem premoru ob treningih želeli odigrati tudi kakšno prijateljsko preizkušnjo, s katero bi vsaj v določeni meri zadržali ritem tekem. Tekmeca so našli onstran južne meje, v Varaždinu. Domačini v 1. hrvaški ligi pod vodstvom trenerja Zorana Kastela zasedajo 9. mesto, podobno kot Aluminij v 1. slovenski ligi.
V	prvem polčasu je na stadionu Andelko Herjavec padel le en zadetek, pod njega se je podpisal Kamerunec Jessie Jensen Guera Djou. Ob tem so sodniki v 40. minuti povsem brez potrebe razveljavili zadetek Harisa Kadrica.
V	drugem polčasu je na obeh straneh prišlo do sprememb v ekipah, znova pa so prvi zadeli domačini, na 2:0 je povišal Venezuelec Abdris Herrera. Kadrič je v nasled-
_
Foto: agencija DAMN
Nogometaši Aluminija so v prijateljskem meddržavnem srečanju izgubili pri hrvaškem prvoligašu Varaždinu.
njem poskusu vendarle znižal na 2:1, še zadnji zadetek za domače moštvo pa je prispeval znanec s slovenskih igrišč Leon Benko (za Olimpijo je igral med letoma 2016 do 2018). Končni izid srečanja je postavil Dohyun Kim.
Za domače moštvo je celotno tekmo branil nekdanji član Zavrča in Aluminija Matija Kovačič.
Konec tedna se bodo prvo-ligaši vrnili k prvenstvenim srečanjem, Kidričane čaka v soboto ob 20.15 lokalni derbi z Mariborom. Posebna zanimivost tekme bo debi Simona Rožmana v vlogi trenerja Maribora.
JM
14 Štajerski
Šport
torek • 30. marca 2021
Nogomet • 2. SNL, 14. krog
»Poraz ni bil samo nesrečen, to je premila beseda«
Krško - Drava Ptuj 1:0 (o:o)
STRELEC: 1:0 Ribič (94.).
KRŠKO: Kramer, Coza, Vrdoljak, Branilovic, Ankovic (od 76. Torra), Smiljanic, Korošec, Glavaš (od 84. Ribič), Lesjak (od 90. Mrvič), Kr-znaric, Radic. Trener: Damijan Romih.
DRAVA: Milic, Kryeziu, Martinče-vič, Capitelli, Kralj, Kahrimanovic, A. Rogina, Aganovic (od 59. Brest), S. Rogina (od 76. Šlamberger), Lovenjak, Bah. Trener: Viktor Tre-nevski.
Nogometaši Drave so v prvem spomladanskem krogu v gosteh ugnali Brda, s podobno miselnostjo pa so odšli tudi v Krško. Cilj je bil odigrati kar najboljšo predstavo, čeprav sta manjkala prvi vratar Marko Klasinc (okrevanje po poškodbi glave v Brdih)
Številni kartoni, Krka znova skočila pred Dob
Drugi spomladanski krog ni bil posebej bogat z zadetki, doseženih je bilo le 17 (v povprečju 2,1 na tekmo), zato pa so bili toliko bolj radodarni sodniki, ki so skupno pokazali kar 54 kartonov: 49 rumenih in kar 5 rdečih.
Vrh lestvice je zadržala ekipa Radomelj, ki je dokaj težko prišla do zmage v Prekmurju. Razlog ni bil v igralski kakovosti, saj je imajo Rado-mljani dovolj, težava je bila v tem, da so praktično celotno srečanje odigrali z igralcem manj - že v 9. minuti je bil izključen Zvonimir Blaic.
Medtem ko je v prejšnjem krogu Dob prehitel Krko na 2. mestu, je v tem prišlo do ponovne vrnitve na izhodiščna položaja. Dolenjci so doma pričakovano ugnali Jadran, Dob pa je v derbiju kroga v Biljah klonil proti letos odličnim domačinom, ki tako držijo stik z vrhom lestvice.
in napadalec Antonio Buric (štirje rumeni kartoni). Je pa zato priložnost za igro prvič dobil Alessio Capitelli, 24-letnik je tako postal prvi Italijan, ki je ob prihodu v zimskem prestopnem roku zaigral v dresu Drave. »Ima izkušnje iz 1. malteške lige in zelo profesionalen odnos, kakršnega bi moral imeti vsak tujec,« je o njem dejal trener Drave Viktor Trenevski.
Prvi del je na dobro pripravljeni zelenici stadiona v Krškem minil v izenačeni igri, a brez posebnih pretresov.
Vrhunski drugi polčas ostal brez zaslužene nagrade
Drugi del je bil glede priložnosti veliko bolj pester, vse pa so se odvijale pred golom domačega moštva, ki ga je branil 24-letni Hr-
Najbolj dramatičen razplet sta imeli tekmi v Krškem in Ajdovščini, kjer sta edina zadetka padla globoko v sodnikovih podaljških, v 94. in 95. minuti ... Krčani so proti Dravi zadeli iz velike razdalje, Kranjčani pa proti Ajdovcem iz najstrožje kazni. Domačini se z odločitvijo sodnika Asmirja Sagr-koviča nikakor niso mogli sprijazniti, z rdečima kartonoma sta tako tekmo nekaj sekund pred ostalimi končala Luka Badžim in Matic Zavnik. Žan Kumer je v vsem tem dogajanju ohranil mirne živce, z golom iz penala je svoji ekipi prinesel dragocene tri točke v boju za Ligo za prvaka.
Najvišjo zmago kroga je dosegla Nafta, ki je Brdom nasula štiri zadetke. Enega je dosegel tudi Nigerijec Mansack Izuchukwu Ubochioma, že svojega 12. v sezoni. Še enega več ima na računu član Krke Jamajčan Kaheem Anthony Parris (dva gola v tem krogu), ki ostaja na vrhu lestvice strelcev 2. lige.
vat Matko Kramer, posojen igralec zagrebškega prvoligaša Lokomotiva. Tako so se v dobrih priložnostih znašli Aldin Aganovic, pa dvakrat Luka Lovenjak in nato še Marko Brest, za nameček pa je po prostem strelu Drilona Kryezia vratar žogo odbil v prečko ...
»Najlepšo priložnosti sta imela Lovenjak in Brest, slednji je bil celo sam pred golmanom, a mu ga ni uspelo ukaniti. Obema mladeničema ne morem ničesar očitati, lahko sem samo srečen, da sta se vrnila v domači klub. Goli bodo že prišli,« je dejal Trenevski.
Ribič zadel s 40 metrov
Domačini so bili celoten drugi del osredotočeni na držanje remija, za disciplinirano igro pa so bili na koncu celo nagrajeni z nepričakovanim darilom: po napaki v obrambi Drave je do žoge v 94.
Šest ekip si je že pred 15. krogom, po katerem se ekipe razdelijo v Ligo za prvaka in Ligo za obstanek, zagotovilo udeležbo v zgornjem domu, med tednom si jo lahko v zaostali tekmi proti Primor-ju še velenjski Rudar.
REZULTATI 14. KROGA:
Krško - Drava Ptuj 1:0 (0:0);
Beltinci Klima Tratnjek - Kalcer Radomlje 0:2 (0:1); strelca: 0:1 Ja-rovic (30.), 0:2 Guček (69.). Rdeči kartoni: Blaic (9., Radomlje);
Vitanest Bilje - Roltek Dob 2:1 (1:1); strelci: 1:0 Šturm (10.), 1:1 Repas (20.), 2:1 Matic (77.). Rdeči karton: Repas (94., Dob);
Primorje eMundia - Triglav Kranj' 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Kumer (95., z 11 m). Rdeča kartona: Badžim (93.), Zavnik (97., oba Primorje);
Krka - Jadran Dekani 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Parris (19, z 11 m), 1:1 Zyba (53.), 2:1 Parris (69.), 3:1 Mar-cius (93.);
Nafta 1903 - Brda 4:0 (1:0); strelci: 1:0 Ubochioma (14., z 11 m), 2:0
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Drave so se iz Krškega vrnili brez točke, čeprav bi si jo glede na prikazano nedvomno zaslužili.
minuti tekme prišel rezervist Žiga Ribič, ki se je s kakšnih 40 metrov odločil za neposreden strel na gol - in zadel v polno - 1:0.
»To je bil res srečen lob našega igralca, golman Drave je stal nekoliko izven gola in žoga je zadela cilj,« je odločilni trenutek tekme
Pirtovšek (50.), 3:0 Haljeta (56.), 4:0 Vinko (84.);
Šmartno 1928 - Brežice Terme Čatež 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Džumhur (32.), 1:1 Petric (61.);
Rudar Velenje - Fužinar Vzajem-ci 0:0. Rdeči karton: Štravs (68., Fužinar).
videl domači trener Damijan Romih. Nekdanji strateg Aluminija je na klop Krškega sedel po 10. krogu in v zadnjih štirih tekmah nanizal tri zmage in remi. S tem je Krško pod njegovim vodstvom osvojilo več točk (10) kot pod njegovim predhodnikom Iztokom Kapušinom v desetih (7) .
Gostje po nesrečnem porazu seveda niso mogli skriti razočaranja. »Nogomet ponuja tisoč stvari, ki lahko vplivajo na rezultat; morda je bil tokrat odločilni moment ta, da so nekateri po naših zadnjih uspe-
hih mislili, da smo mi favoriti na gostovanju v Krškem. To preprosto ne more držati, saj imamo mlado ekipo, ki ima v povprečju le 20 let - treba se bo umiriti. To je kot pri slovenski reprezentanci: premagala je Hrvaško, pa je sedaj kdo jezen, ker je izgubila z Rusijo. To preprosto ne gre kar tako, treba je ostati potrpežljiv,« je dejal Trenevski.
V soboto čaka dravaše končno tekma na domači zelenici Mestnega stadiona, v goste prihaja lendavska Nafta.
Jože Mohorič
1. KALCER RADOMLJE	14	12 1		1	38:10	37
2. KRKA	14	10 3		1	37:14	33
3. ROLTEK DOB	14	10 1		3	36:19	31
4. BREŽICE ČATEŽ	14	8	3	3	21:18	27
5. VITANEST BILJE	14	8	2	4	26:20	26
6. NAFTA 1903	14	7	4	3	42:16	25
7. TRIGLAV KRANJ	14	6	2	6	17:17	20
8. RUDAR VELENJE	13	5	4	4	16:17	19
9. FUŽINAR VZAJEMCI	14	4	5	5	31:22	17
10. KRŠKO	14	5	2	7	14:24	17
11. BELTINCI	14	4	1	9	21:28	13
12. DRAVA PTUJ	14	4	1	9	18:28	13
13. JADRAN DEKANI	14	3	3	8	13:22	12
14. PRIMORJE	13	2	3	8	8:22	9
15. ŠMARTNO 1928	14	2	3	9	11:41	9
16. BRDA	14	2	0 12		6:37	6
ZAOSTALA TEKMA 13. KROGA:
Rudar Velenje - Primorje eMundia (v sredo ob 15.00.
JM
Viktor Trenevski, trener Drave: »Poraz v Kršjem ni bil samo nesrečen, to je premila beseda; Krčani so zadeli praktično iz edinega strela na gol, pa še tega so izvedli v 94. minuti s 40 metrov! Krško še zdaleč ni slaba ekipa, a smo mi igrali tako kot že na zadnjih tekmah - zelo dobro. Fantom ne morem očitati ničesar, še posebej v drugem polčasu je bila tekma z naše strani vrhunska, manjkal je le gol. Zadovoljen sem z odnosom in predstavo, z rezultatom seveda ne morem biti, morali bi osvojiti vsaj točko. Pomembno je, da fantje delajo odlično na treningih, cilj pa je še naprej ostaja obstanek v ligi.«
Damjan Romih, trener Krškega: »Tekma je bila za ene in druge zelo pomembna, saj se oboji borimo za obstanek. Začeli smo zelo solidno in dokler smo ohranjali visok nivo koncentracije, smo bili v prvih 30 minutah morda za odtenek celo boljši na igrišču. Nato je Drava to stanje izenačila in predvsem v drugem polčasu prevladovala. Imeli so dve res lepi priložnosti, ki pa nam ju je na našo srečo uspelo ubraniti. Poskušali smo biti agresivni, a smo bili predvsem v napadu premalo nevarni. Nato smo se osredotočili na remi, ki smo ga imeli na dosegu roke, v zadnjih trenutkih pa se je v gostujoči ekipi pripetila napaka, ki jo je naš napadalec izjemno izkoristil.«
Rokomet • NLB liga
Zadnjih deset minut brez zadetka Jeruzalema
Butan Plin Izola -Jeruzalem 26:26 (11:13)
BP IZOLA: Alessio (4 obrambe), Kocjančič (1 obramba), Postogna (6 obramb); Jurič 2, Brumen 1, Galina, Smej 1, Poberaj 6, Miklavec 3, Nikolic 8, Pernovšek, Demšar, Or-banič, Mijatovič, Peharc 2, Bekrič 3. Trener: Peter Božič.
JERUZALEM: Balent (7 obramb), Skledar (1 obramba); Bogadi 1, Šo-štarič 3, Čudič 3 (3), Žuran 5, G. He-bar, T. Hebar 3, Šulek 2, Kocbek 9, Mesaric, Krasnič, Škrinjar. Trener: Saša Prapotnik.
SEDEMMETROVKE: BP Izola -.; Jeruzalem 3/3.
IZKLJUČITVE: BP Izola 6; Jeruzalem 10 minut.
RDEČI KARTON: Kocbek (58. - 3 X 2).
IGRALEC TEKME: Marko Nikolic (BP Izola).
Rokometaši Jeruzalema so na gostovanju na Primorskem, natančneje v Izoli, s slabo predstavo v zadnjih desetih minutah tekme zapravili zmago, ki bi jih še približala želenemu 4. mestu na lestvici.
Gostje so odlično odprli tekmo in hitro večali prednost v svojo ko-
rist. V 21. minuti je Teo Šulek zadel že za +6 (6:12). Žal je sledilo slabih devet minut igre Jeruzalema in Izola, ki je najresnejši kandidat za izpad iz lige, je na odmor odšla z le dvema goloma zaostanka (11:13).
V nadaljevanju se je ponovila
skoraj identična zgodba iz 1. polčasa. Jeruzalem je z lahkoto prihajal do zaključnih strelov in držal tekmece na varni razdalji treh do petih golov. Po lepo izpeljani akciji celotne ekipe je v 50. minuti z desnega krila zadel Anže Šoštarič in
svojo ekipo popeljal do kar sedmih golov prednosti (19:26). Nato pa . Polom Ormožanov, kakšnega ne pomnimo ...
Visoka prednost je popolnoma uspavala Ormožane, ki so z zmagovalnimi mislimi najbrž že bili na
Foto: Črtomir Goznik
Jure Kocbek (Jeruzalem Ormož) je bil najboljši strelec tekme v Izoli, v zaključku pa je manjkal zaradi tretje izključitve.
poti domov. Jeruzalem je v napadu začel izgubljati žoge kot po tekočem traku, Izolčani pa so napake Jeruzalema po slabem vračanju v obrambo večinoma kaznovali z lahkimi goli iz protinapadov. V zadnjih desetih minutah tekme se je s štirimi lepimi obrambami izkazal tudi domači vratar Leon Alessio. 76 sekund pred koncem tekme je za Primorce - ponovno iz protinapada - zadel Marko Nikolic in izid izenačil na 26:26. V zadnjem ormoškem napadu je Alessio zaustavil strel z razdalje Tinčku He-barju in Izoli, ki na tekmi ni vodila niti enkrat, je preostalo 22 sekund za zmagoviti napad. Ormožanom se je uspelo ubraniti in sledila je delitev točk, ki so se je še posebej razveselili domačini, ki so nazadnje na domačem igrišču zmagali 9. decembra 2020 proti Loki (27:22). Pred tekmo z Ormožani so Izolča-ni na domačem terenu zabeležili šest zaporednih porazov, skupaj z gostujočimi tekmami pa kar deset zaporednih porazov. Serije je sedaj konec ...
V petek, 2. aprila, ob 18.00 na Hardek v goste Jeruzalemu prihajajo sosedje iz Maribora.
Bojan Čudič, Jeruzalem Ormož: „Težko je kaj pametnega povedati po tako slabo odigrani tekmi. Zadnjih deset minut 1. in 2. polčasa je bilo odigranih daleč pod našim nivojem. Če seštejemo skupaj oba
zaključka polčasov, je Izoli uspel delni izid s kar 11:0: v 1. polčasu 4:0 (6:12 - 10:12) in v 2. polčasu neverjetnih 7:0 (19:26). Na koncu smo lahko veseli, da smo osvojili vsaj točko, saj je Izola imela celo napad za zmago. Treba se bo pogovoriti glede naše igre in popraviti nekatere stvari na treningih, ki so pred nami, ter proti Mariboru pokazati pravi obraz."
Uroš Krstič
NLB
REZULTATI 21. KROGA: Celje Pivovarna Laško - Krka 33:21 (16:12), LL Grosist Slovan - Urbanscape Loka 23:28 (10:16), Slovenj Gradec 2011 - Koper 32:31 (13:13), Butan Plin Izola - Jeruzalem Ormož 26:26 (11:13), Maribor Branik - Trimo Trebnje 31:34 (12:17).
Tekma Gorenje Velenje - Riko Ribnica bo v sredo, tekma Ljubljana - Dobova pa je bila prestavljena.
1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 19		19	0	0	38
2. GORENJE VELENJE	18	15	1	2	31
3. TRIMO TREBNJE	19	15	1	3	31
4. KOPER	20	11	1	8	23
5. JERUZALEM ORMOŽ	21	11	1	9	23
6. RIKO RIBNICA	20	10	1	9	21
7. SLOVENJ GRADEC	21	10	1	10	21
8. URBANSCAPE LOKA	21	9	2	10	20
9. GROSIST SLOVAN	21	6	2	13	14
10. DOBOVA	18	7	0	11	14
11. MARIBOR BRANIK	18	6	1	11	13
12. LJUBLJANA	19	4	2	13	10
13. KRKA	20	2	4	14	8
14. BUTAN PLIN IZOLA	19	2	3	14	7
torek • 23. marca 2021
Šport
Štajerski	15
Futsal • Pokal Terme Olimia
Znanih osem četrtfinalistov, med njimi ni Tomaža
ŠD Extrem - FC Hiša daril Ptuj 0:3 (0:2)
STRELCA: 0:1 Gajser (4.), 0:2 Ru-čna (17.), 0:3 Gajser (34.)
FC HIŠA DARIL PTUJ: Zdovc, Caf; Gašparič, Rednak, Ručna, Florjan-čič, Kline, Pihler, Lah, Gajser, Ke-lenc. Trener: Robert Grdovič.
Igralci FC Hiša daril Ptuj so rutinsko opravili svoje delo v Sodra-žici, kjer so domačega drugoligaša ugnali s tremi zadetki. ŠD Extrem zaseda 2. mesto v 2. ligi in se še bori za nastop v dodatnih kvalifikacijah za napredovanje v 1. ligo.
Začetek je bil takšen, kot so si ga gostje lahko želeli, v 4. minuti jih je v vodstvo popeljal Tilen Gajser. Za mirnejši odhod na odmor je v 17. minuti nato poskrbel še Borut Ručna. Edini strelec v drugem polčasu je bil še enkrat Gajser.
V postavi gostov ni bilo treh igralcev, manjkali so Bukovec, Fleten in Pauko.
Tomaž Šic bar - Mlinše
4:5 (2:3)
STRELCI: 0:1 Lokovšek (11.), 1:1 Vindiš (15.), 2:1 Vindiš (17.), 2:2 Smr-kolj (19., s 6 m), 2:3 Lokovšek (19.), 2:4 Lokovšek (23.), 2:5 Džombič (32.), 3:5 Goričan (38.), 4:5 M. Se-nekovič (39.).
TOMAŽ ŠIC BAR: Romih, Pšajd, Prijol; Marot, Goričan, Plahuta, Vajda, M. Senekovič, Klemenčič, Vindiš, U. Senekovič. Trener: Matej Gajser.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Vratarja FC Hiša daril Ptuj Kavin Caf (na fotografiji desno) in Miha Zdovc sta v prvi pokalni tekmi »zaklenila« gol.
Eden od derbijev osmine finala je bil odigran v Ljutomeru, kjer je ekipa Tomaža gostila Mlinše (8. mesto v 1. SFL). Domačini so nastopili brez Kukovca in Mesariča ter se po izpadu iz končnice v 1. ligi nekoliko nenadejano hitro poslovili tudi od pokalnega tekmovanja.
Sam začetek tekme je bil za domači tabor spodbuden, z zavzeto igro je gol ves čas 'visel v zraku'. »Na žalost je iz protinapada prva zadela ekipa Mlinš. V nadaljevanju prvega polčasa nam je z dvema goloma Vindiša uspelo povesti. V tej fazi igre smo igrali zelo dobro, ob tem pa na žalost zastreljali tudi lo-metrovko. Sledil je nerazumljiv padec v igri in v zadnjih dveh mi-
nutah smo prejeli dva prelahka zadetka in nasprotniku dovolili, da se vrne v igro,« je prvi del videl trener Tomaža Matej Gajser.
Ob polčasu so se v slačilnici domače ekipe dogovorili, da igrajo strpno v napadu, v fazi obrambe pa s pokrivanjem po celem igrišču poskušajo izsiliti kakšno napako tekmecev. Vse pa se je začelo podirati s prejetim rdečim kartonom Bojana Klemenčiča že v 22. minuti. Ob igri z igralcem manj so prejeli še četrti gol - 2:4. »Morali smo tvegati in zaigrati z vratarjem v polju, kar je gostom uspelo izkoristiti in povesti 2:5. V zadnjih osmih minutah smo gledali igro na en gol, kjer moram pohvaliti
Rokomet • 1. A SRL (ž)
V drugo proti Kopru ni šlo ...
ŽRK Ptuj - Ž.U.R.D. Koper 23:30 (12:15)
ŽRK PTUJ: T. Tripkovič, Korpar, Skodič; A. Tripkovič 7, Kreft 4, Kolenko 4, Rozman 2, Cvetko 2, Krasnič 2(1), Puž 1, Bedrač, Luknjar, Orešek. Trener: Matej Bračič.
SEDEMMETROVKE: ŽRK Ptuj 1/1, Ž.U.R.D. Koper 5/4.
IZKLJUČITVE: ŽRK Ptuj 12 minut, Ž.U.R.D. Koper 6 minut.
Rokometašice ŽRK Ptuj so v soboto odigrale zadnjo tekmo sezone 2o2o/21 v 1. ženski članski ligi, gostile so ekipo Kopra. Prav proti Primorkam so dosegle eno od dveh letošnjih zmag, zato so lahko upravičeno računale na nov uspeh. Na žalost se jim ni izšlo po željah ...
Začetek je bil dober, kar je potrjevalo vodstvo 4:1 v 7. minuti. Prednost so varovanke trenerja
Mateja Bračiča z majhno prekinitvijo ohranjale vse do 24. minute in rezultata 1o:8. Kot je na zadnjih tekmah že postala stalnica, je bil zaključek prvega polčasa slab. To se je v rezultatskem smislu odrazilo z delnim izidom 1:7 in vodstvom gostij 11:15.
Danijela Kreft in Ana Tripkovič sta z goloma ob koncu prvega in začetku drugega polčasa nakazali morebitni preobrat, a je to bil bolj preblisk kot zvezda stalnica. Koprčanke so kljub rdečemu kartonu Kaje Teraž konstantno višale prednost, ki je v 40. minuti že znašala + 7 (15:22). Najvišja je bila + 9 (19:28 in 20:29), nekaj obramb Korparjeve in Tripkovičeve pa je pripomoglo k manjšemu znižanju visoke razlike.
V domači ekipi je bila tokrat najboljša strelka Ana Tripkovič s sedmimi goli, pri gostjah pa sta bili naj-
1. A SRL (ž)					
1. KRIM MERCATOR	18	18	0	0	36
2. MLINOTEST AJDOVŠČINA 20		17	1	2	35
3. KRKA	20	15	0	5	30
4. ZELENE DOLINE ŽALEC	18	12	0	6	24
5. Z'DEŽELE	19	11	0	8	22
6. ZAGORJE	20	9	1	10	19
7. TRGO ABC IZOLA	20	6	1	13	13
8. VELENJE	20	5	0	15	10
9. LITIJA	19	4	1	14	9
10. Ž.U.R.D. KOPER	18	4	1	13	9
11. PTUJ	20	2	1	17	5
Marcel Vindiš (KMN Tomaž Šic bar) je bil strelec dueh zadetkou na pokalni tekmi z Mlinšami, napredovanja pa svoji ekipi vendarle ni mogel zagotoviti.
fante za prikazano. Ko praktično nihče ni več verjel v to, smo se z goloma Goričana in M. Senkoviča vrnili v igro. V zadnji minuti nam je izenačenje preprečil okvir vrat, goste pa je z nekaj bravuroznimi obrambami reševal tudi njihov vratar. Ko na koncu potegnemo črto pod tekmo, je opazno, da nas je na tej tekmi 'pokopalo' pomanjkanje discipline in prevelika nihanja v igri,« je dejal Gajser.
Dodal je še zanimivo končno
oceno zadnjega dela sezone. »Dejstvo je, da smo v celoti gledano odigrali solidno sezono, medtem ko smo v zadnjih odločilnih tekmah odigrali pod svojimi sposobnostmi in smo bili pod nivojem, ki smo ga kazali med prvenstvom. Menim, da je ta ekipa sposobna več in da to ni bil naš maksimum. Zdaj je treba narediti temeljito analizo, kaj je šlo narobe, se na teh napakah kaj naučiti, nato pa mora uprava začrtati pot za naslednjo sezono.«
Same gostujoče zmage
Pokal Terme Olimia, osmina finala (ena tekma), rezultati:
ŠD Extrem - FC Hiša daril Ptuj 0:3 (0:2) Tomaž Šic bar - Mlinše 4:5 (2:3)
KMN Benedikt - Bronx Škofije 12:13 (3:3, 2:0 - po 6-metrovkah)
Proteus Svet savn Postojna - Meteorplast 4:5 (1:4)
Kix Ajdovščina - Oplast Kobarid 3:4 (1:2)
Miklavž - Litija 4:6 (2:2)
Dobrepolje - Siliko 2:7 (1:4)
Sevnica - Dobovec 0:4 (0:2)
KMN Benedikt - Bronx Škofije 12:13 (3:3, 2:0 -po 6-metrovkah)
STRELCI: 1:0 Koder (6.), 2:0 Hager (17.), 2:1 Klinc (22.), 3:1 Hager
(24.), 3:2 Zaje (28.), 3:3 Zaje (32.)
KMN BENEDIKT: Vajs, Dobaja, Hager, T. Fras, Petrič, J. Fras, Tuš, Klingsbichl, Roškar, Kostanjevec, Horvat, Koder, Harl. Trener: Dejan Kramberger.
Najbolj napeta tekma je bila odigrana v Benediktu, kjer je pri domačem drugoligašu gostoval primorski prvoligaš iz Škofij, polfinalist državnega prvenstva. Domačinom je dobro kazalo do vodstva 3:1, nato pa je v zadnjem delu tekme gostom uspelo izenačiti.
Posebna drama se je odvijala pri penalih, pri strelih s šestih metrov. Tam je bilo potrebnih kar deset serij, da so na koncu gostje vendarle prišli do napredovanja.
Proteus Svet savn Postojna - Meteorplast
4:5 (1:4)
STRELCI: 0:1 Školiber (8.), 1:1 Skopljak (9.), 1:2 Škerget (10.), 1:3 Šnofl (15.), 1:4 Ruis (16.), 2:4 Mehič (24.), 3:4 Vukajlovič (27.), 3:5 Ruis (35., z 10 m), 4:5 Žvab (36.).
KMN METEORPLAST: Anžel; Goznik, Zavasnik, Tigeli, Trstenjak, Šnofl, Aljaž Ruis, Škerget, Školiber, Alen Ruis. Trener: Saša Makoter.
Edini povsem drugoligaški par je svoje srečanje odigral v Postojni, kjer je bil glede na lestvico 2. lige nesporen favorit ljutomerski Meteorplast - šlo je za obračun prvo-in zadnje uvrščenega moštva. A pokalna srečanja na izpadanje imajo včasih svoje zakonitosti, tako da so Ljutomerčani na koncu komaj odnesli celo kožo. Dejansko so bili celotno srečanje v vodstvu (1:4, 3:5), a so se nepopustljivi domačini vedno znova približali na gol zaostanka. Zadnjega koraka jim vendarle ni uspelo narediti ...
JM
Rokomet • 1. mladinska liga
Sedma tekma, sedma zmaga
Foto: Črtomir Goznik
Igralke ZRK Ptuj so odigrale zadnjo tekmo letošnje sezone, ki so jo končale s petimi osvojenimi točkami.
boljši strelki Metka Škabar in Nika Hilj, prva je dosegala devet, druga pa sedem zadetkov.
Kljub zadnjemu mestu na lestvici pa lahko ptujska vrsta še računa na obstanek v 1. ligi, saj se združenje prvoligašev zavzema za ohranitev sedanjega sistema tekmovanja, morda celo z razširitvijo 1. lige na 12 ekip.
JM
Jeruzalem - Krka 31:26 (19:10)
JERUZALEM: Skledar (9 obramb); Rubin 1, Kovačec 10 (1), Fergola 4, Sovič 1, Torič, Lukman 3 (1), Novak 1, Cvetko 3 (1), Borko 1, Toplak 3, Škrinjar 4. Trenerja: Mla-den Grabovac in Iztok Luskovič.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 6/3; Krka 5/5.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem: 14; Krka 6 minut.
Mladinci Jeruzalema so na svoji sedmi tekmi zabeležili še sedmo zmago in ostajajo sedem krogov pred koncem v boju za najvišja mesta v državi.
Rezultat je bil izenačen do 8. minute (4:4). Največ težav so gostiteljem povzročale nepotrebne izključitve, ki so se do 8. minute nabrale kar tri. Ko je mladim Or-
Ormoški člansko-mladinski vratarski trio: Aleš Zemljič, Tomislav Balent in Alen Skledar
1.	JERUZALEM ORMOŽ	7	7	0 0 14
2.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO	6	6	0 0 12
3.	LL GROSIST SLOVAN	6	4	11
4.	MOKERC - KIG	7	4	0 3
5.	SVIŠ IVANČNA GORICA
6.	URBANSCAPE LOKA
7.	GORENJE VELENJE . KRKA L TRIMO TREBNJE
10.	BUTAN PLIN IZOLA
11.	KOPER
12.	LJUBLJANA
13.	MARIBOR BRANIK
14.	SLOVENJ GRADEC
5	3	11 4	3	0 1
4	2	11
6	2	13 6	2	0 4
5	2	0 3
6	10 5 3	0	0 3
5	0	0 5
6	0	0 6
možanom stekla igra v obrambi, je bilo vse lažje tudi v napadu in že do odmora se je prednost domačinov povzpela na +9 (19:10). V 1. polčasu je blestel Enej Kovačec, ki je do odmora mrežo tekmecev zatresel kar osemkrat.
Ormožani so v najvišji prestavi zaigrali tudi na začetku 2. polčasa in v 46. minuti povedli že z 12 goli razlike (27:15). V zaključku tekme so gostje iz Novega mesta po zaslugi treh zgrešenih sedemme-trovk in celega kupa zicerjev Or-možanov precej ublažili poraz na končnih -5 (31:26).
Ormožane v naslednji tekmi čaka težko gostovanje v Ivančni
Gorici pri neugodni zasedbi Sviša.
Mladen Grabovac, trener Jeruzalema Ormoža: „Gostje so na Hardek prispeli v okrnjeni zasedbi in nam olajšali delo na poti do nove zmage. Z določenim delom tekme in igro naših fantov smo lahko zelo zadovoljni, je pa bilo tudi nekaj nepotrebnih 'črnih lukenj', predvsem v zaključku tekme. Takšnih padcev si proti bistveno boljšim ekipam ne bomo smeli privoščiti, če seveda želimo ostati v boju za najvišja mesta v državi. Pred nami so zdaj tekmeci, ki v tej kategoriji sodijo v sam vrh. Se že veselimo teh zanimivih tekem."
Uroš Krstič
1G Štajerski
Šport
torek • 30. marca 2021
Tenis
Rola in Kavčič v Zadru do konca
V Zadru je prejšnji teden prvič potekal turnir serije challenger z nagradnim skladom 45.000 evrov. Med posamezniki je Blaž Rola (166. na ATP) izpadel v 1. krogu, drugi Slovenec na turnirju Blaž Kavčič (245.) pa v četrtfinalu. Veliko uspešnejša sta bila 30-Ietni Ptujčan in 34-Ietni Ljubljančan med dvojicami, kjer sta postala prva zmagovalca tega turnirja! To je bilo po petih letih njuno prvo sodelovanje na tej ravni, leta 2016 sta zaigrala skupaj na turnirju v Portorožu (prebila sta se do polfinala).
Slovenska dvojica je na poti do končnega slavja v Dalmaciji nanizala štiri zmage, pri čemer sta se uspešno izogibala nosilcev. Po uvodni zmagi sta v četrtfinalu ugnala domačina Duja Kekeza in Mila Poljičaka, ki sta pred tem izločila 2. nosilca. V polfinalu sta se srečala še z drugo hrvaško dvojico, ki sta jo sestavljala brata dvojčka Ivan in Matej Šabanov (ta sta pred tem izločila 3. nosilca) in ju ugnala v dveh nizih.
Finalna tekmeca sta bila Lukas Klein in Alex Molčan. 23-letna Slovaka sta bolje odprla dvoboj in prvi niz hitro spravila pod streho z rezultatom 2:6 (od izenačenja 2:2 štiri zaporedne igre Slovakov). V drugem sta jima Slovenca odgovorila z enako mero, tudi v tem primeru je bil izid nazadnje poravnan na 2:2, nato sta naša igralca dobila
Blaž Rola in Blaž Kavčič turnirja v Zadru
zmagovalca med dvojicami challenger
naslednje štiri igre. O končnih zmagovalcih je tako odločal master tie-break, kjer sta mlajša tekmeca vodila le enkrat, na začetnih 0:1. Pobudo sta nato prevzela izkuše-nejša Slovenca, ki sta od rezultata 3:2, nanizala šest zaporednih točk (9:2) in odpravila vse dvome o zmagovalcih.
Za Blaža Rola je ta osvojeni turnir pomenil pravljično sedmo lovoriko med dvojicami, kar štiri je osvojil skupaj s sošolcem iz univerze v Ohiu Chasom Bucha-nanom. Zanimivo je, da je vse lovorike osvajal izključno v neparnih letih: 2013,2015,2017,2019 in 2021!
Blaž Rola: »Vsaka zmaga hitro popravi grenak okus po zgodnjem porazu med posamezniki. Z Blažem sva se ujela, odigrala dobre tekme in na koncu tudi zasluženo osvojila turnir. Oba sva bila v Zadru z družinama, skupaj smo imeli res lep in tudi uspešen teniški teden.«
Challenger turnir v Zadru, dvojice:
1. krog: Kavčič/Rola - Orlov/Wu (Ukrajina/Kitajski Tajpeh) 6:3, 6:1; četrtfinale: Kavčič/Rola - Kekez/Poljičak (Hrvaška) 6:4, 6:3; polfinale: Kavčič/Rola - I. Šabanov/M. Šabanov (Hrvaška) 7:5, 6:4; finale: Kavčič/Rola - Klein/Molčan (Slovaška) 2:6, 6:2, 10:3.
Zmage Blaža Rola med dvojicami na challenger turnirjih:
-	leta 2021 v Zadru (Hrvaška), partner Blaž Kavčič (Slovenija)
-	leta 2019 v Charlottesvillu (ZDA), partner Mitchell Krueger (ZDA)
-	leta 2017 v Limi (Čile), partner Miguel Angel Reyes-Varela (Mehika)
-	leta 2015 v Columbusu (ZDA), partner Chase Buchanan (ZDA)
-	leta 2015 v Caryju (ZDA), partner Chase Buchanan (ZDA)
-	leta 2015 v Sao Paulo (Brazilija), partner Chase Buchanan (ZDA)
-	leta 2013 v Toyoti (Japonska), partner Chase Buchanan (ZDA)
Namizni tenis • 1. SNTL (ž)
Izjemno uspešen dan za novinke v ligi
Igralke v 1. ženski namiznoteni-ški ligi imajo za sabo naporen teden, v katerem so odigrale kar dva kroga, enega v sredo in drugega v soboto. Cirkovčanke so imele nekoliko drugačno, v več ozirih tudi težjo pot: obe tekmi so odigrale v soboto (sredino preizkušnjo so na željo NTK Letrika prestavile na soboto). Najbolj pomembno pa je, da so obe dobile!
S tem popolnoma potrjujejo besede trenerja Danila Piljaka, ki je pred začetkom sezone napovedal boj cirkovške ekipe za sredino lestvice. »Glede na sestavo naše ekipe in primerjave z drugimi zasedbami trdim, da smo se sposobni boriti za sredino lestvice, morda bi se lahko v idealnem primeru borili celo za 4. mesto, ki vodi v končnico.« Zmage proti Inter Diskontu, Letriki in Rakeku ter poraz s prvo ekipo Vesne so dokaz, da imajo tre-nerjeve besede pravo težo.
Cirkovce - Letrika 5:1
Tomanič Butkovska - Mozetič 1:3, Krajnc - Mavri 3:0, Unger -Cerkvenič 3:1, Krajnc - Mozetič 3:0, Tomanič Butkovska - Cerkvenič 3:0, Unger - Mavri 3:0.
Tako so se novinke v 1. ligi najprej v soboto dopoldan v domači dvorani merile z gostjami iz Šempetra v prestavljenem srečanju 3. kroga. Za gostujočo zasedbo ni zaigrala Sara Tokič, pa tudi z njo v sestavi bi gostje težko dosegle pet zmag, ki so potrebne za osvojitev točk.
Foto: Črtomir Goznik
Ina Unger (NTK Cirkovce) Rakek - Cirkovce 0:5
Mihajlovska - Unger 0:3, Soldat - Tomanič Butkovska 2:3, Kovšca -Krajnc 0:3, Soldat - Unger 0:3, Mi-hajlovska - Krajnc 0:3.
V	popoldanskem terminu je dekleta NTK Cirkovce čakal še en dvoboj, tokrat v Rakeku pri Postojni. Za domačinke je edina niza uspela osvojiti Simona Soldat v dvoboju z Da-nielo Tomanič Butkovsko, vse ostalo je bilo v domeni gostujočih igralk. Ina Unger in Katja Krajnc sta vsaka dodali po dve posamični zmagi.
V	naslednjem krogu čaka Cirkovčanke zanimiv domači obračun z Arrigonijem iz Izole.
JM
1. SNTL (ž)			
REZULTATI 3. KROGA: Cirkovce			
- Letrika 5:1, Vesna I		- Arrigoni 5:4,	
Vesna II - Kema Puconci 0:5, Kajuh			
Slovan - Logatec 5:1, Rakek - Inter			
Diskont 0:5.			
REZULTATI 4,	. KROGA: Rakek -		
Cirkovce 0:5, Inter Diskont - Kajuh			
Slovan 2:5, Logatec		- Vesna II 3:5,	
Kema Puconci -	Vesna 10:5, Arrigo-		
ni - Letrika 5:3.			
1. NTD KAJUH-SLOVAN	4	4	0 20:6 8
2. NTK VESNA I	4	4	0 20:6 8
3. NTK CIRKOVCE	4	3	1 17:9 6
4. NTK ARRIGONI	4	2	2 17:13 4
5. NTK KEMA PUCONCI	4	2	2 10:10 4
6. NTK INTER DISKONT	3	l	2 10:10 2
7. NTK LOGATEC	3	l	2 9:11 2
8. NTK LETRIKA	4	l	3 9:15 2
9. NTK VESNA II	4	l	3 5:18 2
10. PPK RAKEK	4	O	4 l:2O O
Tamara in Andreja blizu presenečenja
Na WTA-turnirju v Miamiju sta med dvojicami skupaj nastopili najvišje uvrščeni Slovenki na WTA--lestvici med dvojicami Tamara Zidanšek in Andreja Klepač. Žreb jima ni bil naklonjen, saj sta v 1. krogu igrali proti eni najboljših dvojic na svetu, ki jo sestavljata Shuko Aoyana in Ena Shibahara. Japonki sta letos osvojili že dva turnirja, v Dubaju in Melbournu (pripravljani turnir pred OP Avstralije, op. a.).
Prvi niz sta Slovenki odigrali odlično, dvakrat sta prišli do prednosti breaka (3:2, 6:5), a sta se nepopustljivi Japonki vedno vrnili z rebreakom. V podaljšani igri sta naši igralki začeli zelo prepričljivo in prišli do neulovljivega vodstva 6:0. Pri 7:2 sta niz zaključili. Drugi niz je bil izenačen samo na začetku (1:1), nato sta Japonki ujeli pravi ritem, predvsem je pobudo prevzela 33-letna Aoyama (visoka le 154 cm), ki je z izjemnimi posredovanji pri mreži nizala točke do izenačenja na 1:1 v nizih.
Odločitev je tako padla v master tie-breaku, kjer sta Japonki nadaljevali svoj pohod vse do rezultata 0:5. Zidanškova in Klepačeva sta se
vrnili do 4:5, pozneje še do 6:8, kaj drugega pa jima ni uspelo. Končni rezultat je bil 7:6(2), 1:6,6:10.
Prva ITF-točka za Kupčiča
Jan Kupčič (TK Terme Ptuj, letnik 2001) je v zadnjih dveh tednih sodeloval na članskih ITF-turnirjih z nagradnim skladom 15.000 evrov na Hrvaškem. V Poreču mu je uspelo osvojiti prvo ITF-točko v članski karieri!
Kupčič je nastope na zelo množično zasedenem turnirju začel v predkvalifikacijah, v katerih je nanizal pet zmag. Naslednji korak so bile kvalifikacije, kjer je vpisal še dve zmagi (ugnal je Italijana Alessandra Ragazzija in Francoza Maxima Mora). S tem je izpolnil pogoje za vpis svoje prve članske ITF-točke. Znani rek je, da je najtežje narediti prvi korak...
V zadnjem krogu kvalifikacij, v katerih je nastopilo 64 igralcev, je nato izgubil proti Francozu Samuelu Brossetu.
DP U-18 v Mariboru
Na igriščih ŽTK Maribor je potekalo zimsko državno prvenstvo za igralce in igralke do 18. leta starosti. Iz TK Terme Ptuj so nastopali Alja Širovnik (letnica 2006), Eva Bezlaj (2004) in Vid Buzeti (2003). Edino zmago v glavnem turnirju je dosegel Vid, ki je v 1. krogu pripravil največje presenečenje s suvereno (6:2, 6:1) izločitvijo 3. nosilca Joba Japelja (TK Medvode). V
Nika Strašek (ŽTK Maribor) je po osvojenih državnih naslovih v konkurenci U-12 posamično ter U-14 posamično in v dvojicah dodala še četrtega - v dvojicah U-18. V konkurenci U-16 je bila podprvakinja v obeh tekmovanjih.
naslednjem ga je ustavil domačin Gordan-Fran Mileusič z rezultatom 6:7(5), 5:7.
V Mariboru je uspešno nastopila Ptujčanka Nika Strašek, ki tekmuje za ŽTK Maribor. Med posameznicami se je prebila do polfinala, med dvojicami pa je skupaj z Brino Šulin (TK Radomlje) osvojila državni naslov. Na poti do naslova sta Nika in Brina ugnali tako 1. kot 2. nosilki, dvojici Radišič-Lampret (5:7, 6:3, 10:5) in Planinšek-Drame (6:4, 3:6, 11:9).
JM
Strelstvo • Začetek trap sezone
Vitomarčan Tadej Kostanjevec zmagal uvodni pokalni turnir
S tekmovalno sezono 2021 so pred tedni začeli tudi slovenski trap strelci, ki so v uvodu nastopili na prvem pokalnem turnirju v Raki-čanu pri Murski Soboti. V zahtevno dvodnevno tekmovanje, ki poteka na pet serij po 25 letečih tarč, se je iz lanske sezone uvrstilo najboljših trideset strelcev, med njimi tudi trije ormoški strelci (Matjaž Lepen, Tomaž Blazinšek in Miha Nahtigal) in Vitomarčan Tadej Kostanjevec, ki nastopa za ŠSD Radgona.
Slednji je bil na uvodnem pokalnem turnirju še posebej razpoložen, saj se je s četrtim najboljšim kvalifikacijskim rezultatom 106 zadetkov (22, 21, 21,18, 24) uvrstil v finale najboljše šesterice. Tam je nadaljeval z odličnim streljanjem (kot v zadnji seriji) in premagal favorizirana najboljša slovenska strelca, aktualnega pokalnega prvaka in dvakratnega olimpijca Boštjana Mačka (101), ki je na domačem strelišču osvojil končno tretje mesto, in aktualnega pokalnega podprvaka Denisa Vatovca (111), ki je v velikem finalu za 34-letnim
Kostanjevcem zaostal za dve tarči (41:39). Slednji se je v svoji kratki strelski karieri, po lanski premierni zmagi na 3. turnirju, razveselil tako še druge prestižne pokalne zmage in visoko motiviran pričakuje nadaljevanje sezone.
Ormožan Tomaž Blazinšek v finalu v zahtevnih vremenskih pogojih - z mrazom in dežjem - ni pokazal najboljšega streljanja in je bil izločen kot prvi na šestem mestu. V odsotnosti poškodovanega Matjaža Lepna je drugi Ormožan Miha Nahtigal dosegel dober rezultat v danih okoliščinah in s 95 zadetki osvojil 10. mesto.
ISSF Svetovni pokal Kairo: Slovenci odlični z dvema 4. mestoma
Po enoletnem postu velikih tekmovanj pod okriljem svetovne (ISSF) in evropske (ESC) strelske zveze so Egipčani v začetku marca v zahtevnih epidemičnih pogojih vzorno in zelo uspešno organizirali prvi ISSF svetovni pokal v streljanju
s puško šibrenico, na katerem je nastopila tudi slovenska trap reprezentanca v najmočnejši zasedbi.
Odličen posamični nastop je pokazal naš dvakratni olimpijec Boštjan Maček, ki se je z odličnim streljanjem v kvalifikacijah s 118 zadetki (23, 25, 23, 22, 25) uvrstil v finale kot šesti najboljši. Maček je tudi v finalu nadaljeval z dobrim streljanjem in osvojil visoko četrto mesto ter dosegel najboljšo uvrstitev na tekmah svetovnih pokalov v svoji več kot 24 let dolgi karieri.
Med ostalimi Slovenci je Denis Vatovec osvojil 24. mesto, Vito-marčan Tadej Kostanjevec pa je na svoji četrti tekmi svetovnega pokala dosegel najvišjo uvrstitev z 28. mestom in 112 zadetki. V MQS--konkurenci je nastopal Ormožan Tomaž Blazinšek in potrdil stabilno streljanje z rezultatom 111 zadetkov.
Četrtega mesta se je v ekipni tekmi, ki predstavlja novost na svetovnih pokalih, veselila tudi slovenska ekipa,.
Simeon Cone
Foto: Strelska zveza Slovenije
Trap strelci so tekmovalno sezono 2021 začeli s pokalno tekmo v Rakičanu pri Murski Soboti. V finale so se uvrstili (z leve): Denis Vatovec, Žan Šfiligoj, Ormožan Tomaž Blazinšek, Vitomarčan - zmagovalec Tadej Kostanjevec, Miroslav Podpadec in Boštjan Maček.
torek • 23. marca 2021
Nasveti
Štajerski	17
Fotografije: Plantella
Plantellini vrtnarski nasveti
7 nujnih opravil za najlepšo trato
Trava na domačem vrtu naj bo lep kontrast med cvetočimi gredicami, mehko in varno igrišče za otroke ter pomirjujoč kotiček za sprostitev.
ODSTRANJEVANJE MAHU
Mah je velik sovražnik trave. Bliskovito se širi in travi odvzema hrano, vodo in zrak. Če ga ne odstranjujemo, trato popolnoma zaduši. Če v svoji trati opazimo mah, uporabimo specialno sredstvo Plantella Proti mahu 3v1. Potresemo ga po vlažnem mahu zjutraj ali zvečer. Ko čez nekaj dni počrni, ga pograbimo. Nato dosejemo novo travo.
ZRAČENJE TRATE
Svojo zelenico moramo zgodaj spomladi in jeseni prezračiti, s čimer bomo omogočili globoko rast korenin ter zmanjšali zbitost tal. Najprej trato povsem na kratko pokosimo. Nato z vilami ali vertikulatorjem tla preluknjamo in nasipljemo Plantella Kremenove peske, ki jih z metlico pospravimo v luknje med travo.
GNOJENJE
Trava je intenzivna kultura, zato jo moramo pogosto kositi. To pa pomeni, da ji s tem vsak teden odvzamemo ogromno hranil. Sama jih ni zmožna nadomestiti, zato postaja čedalje bolj bleda, šibka in redka. Dobro prehranjena trava je lepša, bolj zelena in močnejša, pa tudi bolje kljubuje vremenu, boleznim in plevelom. Za dognojevanje je najbolje uporabiti tehnološko napredno membransko dolgo delujoče gnojilo Plantella Formula 365 za travo. Membrana omogoča postopno sproščanje hranil v količini, ki jo trava potrebuje, tako najlepši videz domače trate dosežemo samo z gnojenjem enkrat letno. Lahko pa uporabimo tudi Plantella Specialno gnojilo za trato, s katerim dognojujemo trikrat letno, prvič marca ali aprila, drugič maja ali junija in tretjič septembra.
SETEV
Vsako leto lahko odmre % trate. Z dosejevanjem izboljšamo gostoto in zmanjšujemo težave z mahom ter plevelom. Ker v naravi ni trave, ki bi bila sama po sebi primerna za vrtno trato, uporabljamo mešanice semen Plantella za senco, sonce, polsenco ali posebne razmere in lege, ki omogočajo, da je trava odporna proti mahu in boleznim, trpežna na teptanje in hojo, enakomerna, gosta, hitro rastoča, dolgotrajna ipd. Najmanj dela bomo imeli z izborom mešanice
semen Plantella Contessa, saj ta se-	Fotografije: pianteiia
mena hitro odženejo. Obložena so namreč s posebnim ovojem hranil za hitro začetno kalitev, istočasno pa ta plašč zagotavlja, da se s semeni ne hranijo ptice. Najbolje je sejati v oblačnem in brezvetrnem vremenu.
KOŠNJA
Z redno košnjo poskrbimo za pravilno rast. V povprečju kosimo enkrat tedensko, v času intenzivne rasti pa tudi dvakrat na teden. Kosimo na približno 3 cm višine, razen poleti, ko travo pokosimo na višino 4 cm. Vedno pa naj velja, da porežemo največ tretjino dolžine trave. Zavedati se moramo: prenizka košnja trato oslabi, previsoka pa ne spodbuja rasti stranskih poganjkov, zato postane trata redkejša in občutljivejša na obremenitve.
JESENSKO GNOJENJE
Trava raste še dolgo v zimo, a takrat kaj hitro oslabi zaradi visoke vlage, malo svetlobe in mraza. Postane tudi dovzetna za bolezni. Zato je ključno, da trato jeseni pognojimo s Plantella Jesenskim gnojilom za trato. Ta vsebuje več fosforja za razvoj gostih in krepkih korenin. Tako travi omogočimo lažje prezimovanje, spomladi pa bo trata bolj gosta, enakomerno zelena in primerna za hojo.
ZALIVANJE
Fotografije: pianteiia Trava b0 [epa [e> če od pomladi do jeseni ne bo pogrešala vode. Da potrebuje vodo, najhitreje ugotovimo tako, da stopimo nanjo. Če se bilke takoj za tem ne poravnajo, se lotimo zalivanja. V hladnejših dneh zalivamo sredi dneva, poleti, ko je pripeka, pa zalivamo zjutraj ali zvečer, da trave ne poškodujemo ali povzročimo ožiga.
Zalivamo raje bolj poredko in takrat obilno, da voda res prodre v globino tal. Če zalivamo dvakrat na teden, bomo potrebovali približno 101 vode na m2.
Plantellini strokovnjaki
Kaj bomo danes jedli
Priskrbite si brezplačen vodič:
KAKO USTVARITI ŽAMETNO TRATO?
plantella.si/vrtnarski-nasveti
Strokovnjaki po naravi
UČINKOVITI _ IZDELKI ZA •
TOREK piščančja obara, ajdovi žganci, orehovo pecivo s pudingovo kremo	SREDA želodčkova juha z makaroni, skutni zavitek	ČETRTEK zelenjavna juha, testenine s šampinjoni, motovilec, sadje
PETEK milijonska juha, riževa torta, motovilec, češnjev kompot	SOBOTA fižolova juha, krompirjevi svaljki z drobtinami, endivija, jabolčna čežana	NEDELJA kisla juha, kuhana prekajena šunka, pražen krompir, solata, potica
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
PONEDELJEK
Riževa torta
Sestavine: 350 g kuhanega riža, 450 g vloženih paradižnikov, 1 jajce, 50 g drobno mletega sira, muškatni orešček, drobtine, olje, 200 g ribanega sira.
Riž skuhamo v slani vodi in ga ohladimo, vanj vmešamo paradižnike, jajce, sir in muškatni orešček ter toliko drobtin, da dobimo gostejšo maso. Plitvo ponev premera 24 cm dobro namažemo z oljem (tudi rob!) in jo napolnimo z dvema tretjinama riža; z rižem obložimo tudi rob ponve. Po rižu podevamo nariban sir, nato pa po zgornji strani razporedimo še preostanek riža. Pečemo na štedilnikovi plošči (ne v pečici) 10 do 15 minut. Pokrijemo s krožnikom, rižoto zvrnemo iz ponve, nato pa jo s krožnika previdno vrnemo v ponev, da se zapeče še na drugi strani.
Orehovo pecivo s pudingovo kremo
Vrtnarite z nami. J 080 8122 [ Plantella.si
Sestavine: za biskvit: 1 jajce, 200 g sladkorja, 1 vrečka vanilijinega sladkorja, 2 dl mleka, 100 g mletih orehov, 1 dl olja, 200 g moke, 1/2 vrečke pecilnega praška; za kremo: 3,5 dl mleka, 1 vrečka vanilijinega pudinga, 4 žlice sladkorja, 150 g masla; mleti orehi za posip.
Iz naštetih sestavin naredimo biskvitno testo in ga vlijemo v pekač, obložen s papirjem za peko (velikost pribl. 20 x 35 cm). Pečemo 25 minut pri 170 stopinjah Celzija. Biskvit ohladimo. Skuhamo puding (s samo 3,5 dl mleka!) in še v vročega vmešamo maslo. Kremo polijemo po ohlajenem biskvitu, jo po vrhu pogladimo z žlico in potresemo z mletimi orehi. Preden postrežemo, dobro ohladimo.
18 Štajerski
Na sceni
torek • 23. marca 2021
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - AnsambeL Modrijani
Poklon ob 30-letnici samostojne države in materinskem prazniku
Modrijani: Franjo in Peter Oset, Rok in Blaž S vab, Sergije Lugovski, te dni predstavljajo svoj najnovejši valček z naslovom Slovensko srce.
Nastal je ob rojstnem dnevu Roka Svaba, ki je tudi avtor glasbe, priredbo pa je soustvaril skupaj z Martinom Juhartom. Pod besedilo se je podpisal Jože Galič. Valček Slovensko srce je tako svojevrstno darilo, ki si ga je ustvaril Rok sam. Pesem pa govori 0 ljubezni do Slovenije in njenih ljudi. Modrijani pravijo, da bo v njej zagotovo svojo zgodbo našel tudi vsak sam. Naj bo pesem darilo ob 30-letnici samostojne Slovenije in ob materinskem prazniku, so še izpostavili ob njeni predstavitvi. Kot je že v navadi, tudi najnovejšo skladbo Modrijanov spremlja filmska zgodba, ki jo je posebej za to pesem režiral Perica Pal.
Modrijani, ki so lani svojo 20-letnico praznovali s prav posebnim koncertom Modrijani osebno, ki so ga sestavljali večeri iskrene glasbe, pesmi in občutkov, na odru uživajo že od zgodnjega otroštva. Kljub koro-navirusu so tudi v jubilejnem letu predstavili nove skladbe, ki so jih pospremili z video zgod-
veselja in dobre volje, četudi po drugačnih kanalih oz. poteh, če že ni koncertov z občinstvom in drugih javnih prireditev. Vse, ki jih spremljajo že polnih dvajset let in več ter vse ljubitelje dobre glasbe so povabili na veliki spletni koncert, prvi spletni koncert v živo, z zgodbami in pesmimi, ki jih doslej še niso predstavili in s katerimi bodo svojo iskreno glasbeno zgodbo le še nadgradili in obogatili. Rok Švab je povedal, da bodo z njim pričarali občutek, kot da smo vsi zares blizu. Obljublja-
jo nepozaben dogodek z veliko dobre glasbe in plesa, najlepšimi narodno-zabavnimi skladbami, ljudskimi in zabavnimi pesmimi. Koncert si bo mogoče ogledati na spletni strani www. optimisti.si in Telemachovem koncertnem programu 5. aprila ob 19. uri. Pripravljajo pa tudi posebno presenečenje, saj bodo še posebej razveselili nekoga, ki bo na spletnem portalu kupil vstopnico. Na domu ga bodo presenetili neposredno po njihovem spletnem koncertu.
MG
Ansambel Modrijani
bami oz. filmskimi zgodbami. Nekatere so tudi predstavili na sami turneji, kasneje pa tudi širšemu občinstvu, ko so jih opremili tudi z video zgodbami. Tako so pesem Ljubiva posvetili vsem tistim, ki imajo na tem svetu koga iskreno radi in bi zanj storili vse. Namenili pa so jo tudi tistim, ki še iščejo ljubezen svojega življenja. Prepričani so namreč, da ljubezen vedno najde pot. Tudi skladba Ime očeta je kmalu po predstavitvi na koncertni turneji našla pot
\ P
Foto: zasebni arhiv
do širšega občinstva, ki jo je tako kot vse Modrijanove skladbe v kratkem posvojila. Z njo so se zahvalili celjski porodnišnici, prijaznim in strokovnim sodelavcem, ki so jim stali ob strani v njihovih najlepših trenutkih življenja. Vsak verz je nastal po resnični zgodbi.
Modrijani pa ne bi bili Modrijani, če ne bi tudi v teh za glasbenike zelo težkih časih poskrbeli za to, da glasba živi in da glasbeniki z njo tudi v novih razmerah prinašajo obilo
Ormož • S podelitve pokala Čebelam najprijaznejša občina
»Brez čebelarja čebela danes ne more preživeti!«
Čebelarska zveza Slovenije je občino Ormož s častnim nazivom okitila že v decembru lani, z izvedbo slavnostnega dogodka in podelitvijo pokala pa so zaradi danih razmer in omejitvenih ukrepov počakali do konca marca. V preteklem tednu so pripravili slovesnost, predsednik Čl Boštjan Noč pa je ob priložnosti spregovoril o pomenu čebel za življenje človeka.
»Na žalost živimo v svetu, ko čebele brez čebelarjev več ne morejo preživeti, še huje je to, da niti čebela niti čebelar ne moreta preživeti, če okolje ni urejeno. Vse bolj se zavedamo, da moramo skrbeti za čebele, za izobraževanje čebelarjev, za čim bolj čisto okolje,« je dejal Noč. Izpostavil je pomen podpore
čebelarjem s strani lokalnih skupnosti in podal oceno, da v občini Ormož celotna lokalna skupnost, še bolj pa sami čebelarji, dobro skrbijo za čebele. Na podlagi prepričanja, da je čebela zakoreninjena v duši Slovencev, Noč verjame v optimistično prihodnost, kjer bodo čebele v naši sredini dobro
živele. Dotaknil pa se je tudi prekomernega obremenjevanja okolja s fitofarmacevtskimi sredstvi.
Čebela kotindikator čistosti okolja
Pretirano vnašanje fitofarma-cevtskih sredstev škodi čebelam in drugim opraševalcem. V zadnjih
»Namen našega natečaja je, da drug drugemu pokažemo, da imamo v Sloveniji ogromno občin, ki dobro skrbijo za čebele. V vsaki občini v Sloveniji imamo vsaj eno čebelarsko društvo, vsa ta društva so povezana, skupno pa naj bi bilo okoli 11.000 čebelarjev,« je ob podelitvi navedel Boštjan Noč.
Prehodni leseni pokal je predsednik ČZ Slovenije Boštjan Noč predal županu občine Ormož Danijelu Vrbnjaku. Noč je pohvalil lokalno skupnost za podporo čebelarjem.
letih so čebelarji poročali o množičnem poginu čebel, k čemur naj bi pomembno pripomogla škropiva, ki se uporabljajo v kmetijstvu. Človek pa živi v istem okolju, diha isti zrak kot čebela ... »Čebelarji dobro vemo, da na področju pridelovanja kmetje potrebujejo določena zaščitna sredstva, ampak ne morejo zaradi tega biti ogrožene čebele, čmr-
lji. Mislim, da je prava pot Slovenije v skrbi za čebele in čisto okolje, čebele pa so prvi indikator čistosti. Seveda je možno, da bi v prihodnosti opraševanje prevzeli stroji, vendar se moramo vprašati, ali želimo živeti v okolju, kjer ne bodo mogli preživeti čebela čmrlj ali divja čebela. Mislim, da je odgovor jasen, če bo okolje tako zastrupljeno, da
čebele ne bodo mogle preživeti, bo okolje preveč strupeno tudi za človeka,« je še zaključil Noč.
Po zaključku slavnostnega dogodka so se častni udeleženci dogodka odpravili k potoku Lešnica, kjer so zasadili lipo. Kmalu naj bi posadili še dve, v prihodnje pa naj bi na tem mestu zrastel drevored.
Karmen Grnjak
torek • 30. marca 2021
Ljudje in dogodki
Štajerski	19
Ormož • Ko je fant pred 60 leti zbral pogum...
Jubilej zakoncev Sladnjak
Okroglih šest desetletij je minilo, odkar sta Marija in Franc Sladnjak iz Podgorcev stopila na skupno življenjsko pot. Z roko v roki sta živela srečno življenje z velikimi preobrati, njuna skupna pot pa seje začela z nepozabno zgodbo.
Marija in Franc Sladnjak
Foto: Sebastjan Sladnjak
Pisalo se je leto 1958, ko so se oči Marije Tuš iz Bratislavcev in Franca Sladnjaka iz Podgorcev prvič srečale na žegnanju in veselici pri Svetem Lenartu. Usodno pa je bilo leto 1961, ko sta se še kot neznanca srečala na novoletnem plesu v takratni gostilni Bombek v Podgorcih. Na plesu je Marija s tremi prijateljicami stala pri šanku in čutila, da jo en fant opazuje že celo noč. Spraševala se je, zakaj je ne povabi na ples. Ko je bil napovedan zadnji ples, pa se je fant dvignil in prišepal k Mariji. Takrat je opazila, da ima na nogi mavec. Pristopil je in prišepnil k ušesu: »Veš, jaz bi bil srečen, če bi se midva letos poročila.«
Zgodba o drznem podvigu mladeniča je bila šele začetek ljubezni, zvestobe in skupnega življenja. Marija in Franc sta si še v istem letu sredi marca obljubila zvestobo. Prvi skupni dom sta si ustvarila v Murski Soboti, kjer so kot družina zaživeli z Marijino hčerko Metko. Franc je punčko sprejel za svojo in jo tudi posvojil. Čez tri leta se jima je rodil sin Zlatko, nato v letu 1972 še hči Gabriela, ki jih je zaradi bolezni že v rani mladosti za vekomaj zapustila.
Še vedno ju veže ljubezen od prvega srečanja
Pot je družino vodila v Podgorce, kjer sta Marija in Franc z golimi rokami ter pomočjo prijateljev in sosedov zgradila hišo. Zrasel je nov dom, na katerega sta močno navezana in tudi zelo ponosna. Marija je skrbela za dom, rože vrt in se posvečala otrokom, Franc pa je bil 30 let kot strojevodja zaposlen na slovenskih železnicah. Po upokojitvi je prevzel vodenje turističnega društva v Podgorcih. V društvu sta oba aktivno sodelovala, s svojo priljudnostjo, znanjem in požrtvovalnostjo pa sta pustila močan pečat pri prepoznavnosti kraja. Ob pogledu nazaj sta najbolj ponosna na uspeh, ki sta ga dosegla z organizacijo Praznika vin, ki je bil drugi največji v Sloveniji.
Sladnjakova sta si v šestih desetletjih skupnega življenja stala ob strani tako v lepih kot težkih preizkušnjah. Veselje v dom so prinesli vnuki Sebastjan, Tina, Kristjan in Barbara, danes pa jima že rišeta nasmeh na obraz pravnukinji Tia in Ana Vita. Četudi ju je bolezen že priklenila na posteljo, živita v objemu družine, ki se je ob visokem jubileju znova zbrala njunemu zakonu v čast. Ponosni na svoja starša, stara starša in prastara starša pa se vsi radi znova spominjajo romantične zgodbe izpred 60 let. »Tudi sedaj, ko njima zdravje več ne služi dobro, drug brez drugega ne moreta. Še vedno ju veže ljubezen od prvega srečanja,« je povedal sin Zlatko.
Karmen Grnjak
Slovenija • Rekordno pogozdovanje 2020
Lani 2 milijona novih dreves
Po besedah v. d. direktorja Zavoda za gozdove Slovenije Janeza Logarja je leto 2020 z vidika obnove gozdov izjemno uspešno. „Posadili smo največjo količino gozdnega drevja v zadnjih dvajsetih letih. Na 730 hektarjih smo v Sloveniji posadili 1.930.000 sadik različnih gozdnih drevesnih vrst.«
Nl^SliilSisifil
Foto: arhiv Svet24
V obnovo gozdov je bilo predlani vloženih en milijon evrov, za negovalna dela je bilo porabljenih 1,5 milijona evrov, za drevesne sadike za redno obnovo pa 300.000 evrov. Predlani je bilo v Sloveniji proizvedenih 4,7 milijona m3 gozdnih lesnih sortimentov, pri tem je bilo 53 % hlodov za žago in furnir, 25 % lesa za kurjavo, 21 % lesa pa za celulozo. Vrednost celotne gozdarske proizvodnje je leta 2019 znašala 548 milijonov evrov.
sm
Slovenija • Kvačkarski izziv za Guinnessovo knjigo rekordov
Dvesto dvanajst parov rok kvačka dvesto dvanajst grbov slovenskih občin
Jadranka Smiljic iz Slovenj Gradca je inženirka računalništva in informatike, z lastim podjetjem, ki za svoje stranke izdeluje spletne strani. Slovenija jo je podrobneje spoznala že lani, ko sta z Anito Kac iz Šentjanža pri Dravogradu neprekinjeno kvačkali kar 28 ur in pet minut, s čimer sta se vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov. Za ta rekord je tudi nakvačkala grb Slovenj Gradca, ki gaje župan uokviril
Oče ji je dejal, da mora narediti še grb za občino Laško, ker od tam tudi izhaja. Ob tem se ji je porodila zamisel, zakaj ne bi nakvačkali grbe vseh slovenskih občin. Tako je nastala pobuda največjega nacionalnega megalomanskega kvač-karskega izziva - Slovenija kvačka.
Jadranka Smiljic je kvačkati začela, ko je postala mama, da je svojemu sinu nakvačkala kapice in igrače, ki jih še danes najraje kvačka. Takrat se je tudi začela ta njena zasvojenost s kvačko, sama ji pravi magična palčka, in s prejo. Zdaj Slovenjgradčanko čaka novi kvačkarski izziv za Guinnessovo knjigo rekordov. Svoj drugi vpis v to knjigo rekordov želi doseči z največjim slovenskim megaloman-skim kvačkarskim izzivom - kvačkanjem vseh 212 grbov slovenskih občin. Pri tem se ji bodo pridružile kvačkarice iz cele Slovenije, med njim je tudi en kvačkar. To pomeni za vsako in tudi za moškega udeleženca okrog 100 ur dela in porabo okrog 2,5 kg volne. Kvačkarski izziv bo potekal med 15. septembrom in 15. novembrom.
V slabem mesecu se je prijavilo 211 kvačkaric in en kvačkar
„Najprej sva s kolegico Veneso testirali zanimanje v naši kvačkar-ski skupini. Na enem od dogodkov v živo smo predstavile to mojo idejo o tem, da bi Slovenija nakvačkala vseh 212 grbov slovenskih občin, in zaprosile vse, ki bi želeli sodelovati v tem projektu, da se nam prijavijo. Vseh 212 kvačkaric oz. 211 in enega kvačkarja smo pridobile v manj kot mescu dni. Prijav je bilo še več, nekaj jih je zlata rezerva za primer, če bi katera od prijavljenih iz takšnih ali drugačnih razlogov odpovedala sodelovanje. Vsaka občina ima eno kvačkarico, ki pa ni nujno, da je iz občine, katere grb bo kvačkala. Po-
Foto: zasebni arhiv
Jadranka Smiljic še najraje kvačka igračke.
membno je le, da želi kvačkati grb. Če bi izbirali izdelovalke grbov po občinah, bi verjetno prijave zbirali pet let," je projekt predstavila Jadranka Smiljic.
Guinnessov rekord za največjo kolekcijo grbov je že tudi prijavila, zdaj čakajo, da ga bodo potrdili. Gre za nov naslov, Svetovno največja kolekcija grbov, ker je tudi ta projekt nekaj novega. Dolgo je razmišljala o samem naslovu, saj je nekaj že oddanih. Tudi znanje o grbih želi poglobiti, zato se je povezala z društvom Grboslovje.
Pri delu jim bo toplo...
Pobudnica projekta največjega
slovenskega kvačkarskega izziva je prepričana, da se bo tudi uspešno zaključil, saj ga bo izvajala fenome-nalna ekipa. Kvačkarice in kvačkar so navdušeni, vznemirjeni, vsi že takoj želijo začeti kvačkati. Vsi že vadijo na polno, tudi C2C tehniko (od kota do kota), po kateri bodo delali. Ni posebej zahtevna, zahtevna je le pri menjavi barv, in
zaradi velikosti, ker na sredini ne veš, ali bi se ti obrnil ali bi se projekt obrnil, slikovito pove Jadranka Smiljic. „Ves čas ti je pri delu toplo, ker v bistvu delaš odejo. Zato smo se tudi odločili, da bomo projekt izvajali v jeseni, ko je bolj mrzlo in nas ne bo zeblo", še pove Jadranka Smiljic.
MG
Jadranka Smiljic, mama dveh majhnih otrok, podjetnica in ustvarjalka: „Gre za največji slovenski megalomanski kvačkarski izziv, v katerem bo sodelovalo 212 kvačkaric, ki bo nakvač-kalo 212 grbov slovenskih občin. Za projekt smo že dobili ustno potrditev predsednika RS Boruta Pahorja, da bo njegov častni pokrovitelj. V kratkem pričakujemo še pisno potrditev."
Foto: zasebni arhiv
Foto: zasebni arhiv
Svetovno največja kolekcija grbov
Na spletni strani Slovenija@kvačka.si predstavljajo vse kvačkarice in več o samih grbih. „Za izdelavo grbov bomo poskusili dobiti enake preje in enake kvačke. Moja dva grba sta velikosti 1,40 x 1,60 oz. 1,80 metra. Ob slovenjgraškem grbu sem nakvačkala tudi že slovenski grb. Ker gre za ročno delo, ena dela bolj narahlo, druga bolj zateguje, dela bolj na trdo, ni mogoče natančno reči, kakšna bo njihova velikost, ampak naj bi se gibala v okviru teh mer," pravi Jadranka Smiljic.
Trenutno poteka druga faza projekta slovenskega kvačkarskega izziva za Guinnessovo knjigo rekordov, zbiranje finančnih sredstev. V tretji fazi bodo zbirali material za kvačkanje. K sodelovanju bodo povabili edino še delujočo tovarno volne v Majšperku. Upajo, da bodo dobili vse barve, kolikor jih je v posameznih grbih. Do 15. septembra pa morajo računalniško izdelati tudi vse grbe oz. navodila za njihovo izdelavo za kvačkarje. Do tega datuma naj bi sodelujoči v tem izjemnem kvačkarskem izzivu imeli že vse potrebno za uspešen začetek.
KvaČkani grb občine Slovenj Gradec
20 Štajerski
Križem kražem
petek • 26. marca 2021
Piše: Mateja Toplak •	- (Kitajske) črtice
Šanghaj (16)
Če si tujec v velemestu kot je Šanghaj, nihče ne strmi vate kot na primer v manjših kitajskih krajih (nekaj mesecev sem živela v mestecu v osrednji Kitajski, kjer se domačini z odprtimi usti čudijo prišlekom, kakor da smo najmanj z drugega planeta).
V Šanghaju, ki velja za največje mesto v državi, živi več kot petindvajset milijonov prebivalcev. Mesto je gigantsko, ulice so dolge kot najbolj zaspan ponedeljek in kar se na zemljevidu zdi blizu, je v resnici vsaj kakšna ura ali dve hoda. Če stojim na prehodu za pešce in se obrnem, se za mano formira nepregledna množica, kakor da je zrasla iz tal! Javni promet je neverjetno efektiven - podzemna železnica s tramvaji se vije kot kača in prepleta kot nora. Prometna mreža, ki se menda uvršča med najdaljše na svetu, povezuje več kot tristo postaj! Tako je kljub gneči premikanje po mestu precej enostavno. Še imena postaj so po večini prevedena v angleščino, kar na Kitajskem ni samoumevno.
Občutek imam, da bi se v največjo šanghajsko stolpnico lahko stlačila celotna Slovenija. Recimo v Šanghajski stolp, ki je druga najvišja stavba na svetu (takoj za
BurjKhalifo v Združenih arabskih emiratih) in ima neverjetnih sto osemindvajset nadstropij.
Mesto Šanghaj se s pismenkami zapiše kot: (Shanghai). Prva
i (shang) pomeni "zgoraj", druga $ (hai) pa "morje". Ime mesta bi lahko prevedli v nekaj takšnega kot "zgornji doseg morja", nekateri pa ga imenujejo "Pariz vzhoda" ali
SLIKOVNA KRIŽANKA Z MISLIJO
Črke iz križanke s pomočjo številk prenesite v lik, da dobite šaljivo misel.
^ MEAD, Margaret - ameriška antropologinja, raziskovalka primitivnih družb, m EBERLE, Markus - nekdanji avstrijski in nemški smučar
1	2	3	4	5
6	7	8	9	10
11	10	12	7	11
13	10	9	2	14
10	13	7	13	2
14	15	2	11	16
10	1	7	6	©
Foto: Mateja Toplak
The Bund, široko sprehajališče ob reki Huangpujiang, je številka ena na listi vsakega obiskovalca. Edinstvene stavbe v gotskem, baročnem in renesančnem stilu se navihano vpletajo v moderno arhitekturo, tako je sprehod po Bundu unikatno doživetje.
ÜB. ¡uri
Foto: Mateja Toplak
Če nisi občudoval razgleda iz Šanghajskega stolpa (Shanghai Tower), sploh nisi bil v Šanghaju (naviti vstopnini se lahko izognete tako, da se namesto na stolp povzpnete na teraso Hyatt hotela).
"kraljica Orienta". Meni se zdi prej kot New York! Bleščeče stolpnice, od koder se iz vseh strani odseva svetloba, ki se navihano odbija od neskončnih steklenih površin, so
resnično impresivne. Težko je verjeti, da je bilo moderno velemesto nekoč le ribiška vasica - danes je namreč pomembno finančno središče Kitajske. Temu primerno je življenje v mestu precej drag špas. Tudi nekajdnevni obiskovalci občutijo visoke vstopnine za številne turistične znamenitosti ... Za tiste redke, ki so brezplačne, pa se "plača" s prstnim odtisom. Verjetno želi predsednik ŠiDžinping le vedeti, kje se gibljejo tuji obiskovalci ...
Sprehodim se po znamenitem sprehajališču (The Bund), in ker je vreme zmeraj precej kislo, obiš-čem mestni muzej (Shanghai Museum). To je eden najbolj zanimivih muzejev, kar sem jih obiskala. Spoznam se z zgodovino mesta kot tudi z zgodovino Kitajske na splošno. Na ogled je postavljenih več kot sto dvajset tisoč primerkov iz stalne zbirke! In vstopnine ni. Prepričana sem, da bi tukaj uživali tudi arhitekti, saj je tudi stavba sama veličastna.
Treba je omeniti tudi Tjanzifang, nekdanjo francosko četrt. Z ozkimi ulicami, ki spominjajo na labirint, je očarljiva in privabi mnoge turiste. Tukaj je moč najti številne bare, čajnice, restavracije, trgovinice, umetniške galerije in podobno ... V eni izmed drobnih trgovin domačin pripravlja tradicionalno čili omako. Čeprav čili, dokler ga niso uvozili španski trgovci in raziskovalci, na Kitajskem ni bi poznan, je danes izjemno priljubljen (in prav ta začimba je pravzaprav ikona zgodnje globalizacije in kulturno--kulinarične izmenjave). "Uf," pravim, ko ga poskusim. Prodajalec se nasmehne in mi v pokušnjo ponudi še omako iz drugega lonca. Ko mi ponuja še tretjo, so moje oči že solzne in divje maham z rokami, ko mu pravim: "Šješje." Hvala.
Če bi morala priporočiti le eno izmed kitajskih velemest, ki ga je zagotovo vredno obiskati, bi se odločila za Šanghaj.
Foto: Mateja Toplak
Še vedno obstajajo velike razlike med bogastvom in revščino, vendar se stvari v Šanghaju zadnja leta precej izboljšujejo.
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20,
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek.
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 141,88 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
torek • 23. marca 2021
Za kratek čas
Štajerski	21
Za šankom
Besede, besede, besede ...
Tako dolgo že nisem bil za šankom, da sem oni dan moral v slovarju obuditi spomin na to gostilniško pohištvo. In sem lahko prebral: »šank -a m: nižje pog. točilna miza: postaviti kozarec na šank; natakarica za šankom«. Sploh me ne moti, da je beseda šank nižje pogovorna. Lahko je tudi povsem pritlehna, ko bi le bila na dosegu roke. In potem še tista dva čudovita primera v slovarju: »postaviti kozarec na šank«; »natakarica za šankom«. Samo še »pijanček ob šanku« manjka, pa bi bila podoba popolna. Za razjokati se!
In nič ne kaže, da bomo kaj kmalu lahko pasli svoje oči na natakaricah in šankih. Ker tu je tretji val. In glede na to, kar mi obuja moj pojemajoči spomin glede valov, za tretjim pride še četrti, peti... Ja - ti kovidni valovi bodo očitno tudi edini valovi, ki
jih bomo še lep čas srečevali. Za tiste brez domišljije sem še enkrat pogledal v slovar - tokrat sem iskal »val«: val -a m, mn. valovistil.vali; dv.valainvalova: 1. izbočeni in vbočeni del vode, vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol: zaradi vetra so nastali valovi; valovi se širijo, ekspr. potujejo; delati, povzročati valove; ekspr.razburkani, razpenjeni valovi; širok, velik, visok val; ekspr. divji, igrivi valovi; čelo, dolina, vrh vala; hitrost valov / valovi so ga nosili, zibali; veslati proti valovom, z valovi; plavati na valu / morski val / vodni val II voda, ki se tako premakne: val butne, udari ob skalo;
val se dvigne, odbije, odteče; na obalo pljuskajo valovi; potegniti, rešiti koga iz valov; hrumenje, moč valov / ekspr.: plovba po valovih Jadranapo Jadranskem morju; zagrnili so ga valovi deroče reke«... - Vas je kaj stisnilo pri srcu, ko ste ne samo prebrali, ampak v ušesih zaslišali, kako je val udaril ob skalo, kako vas je dvignil na blazini, ko ste občudovali valove Jadrana...
Kot kaže, bomo še lep čas nekatere dejavnosti poznali samo po imenu: gledališče, rojstnodnevna zabava, koncert klasične glasbe, predstava kulturnega društva, srečanje ljubiteljev malih živali... - Vse to je bilo včasih naše življenje, sedaj pa so le še besede, besede, besede...
Smrc, šmrc, šmrc...
Vas (otožni) Pepek
Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
			8		5			
		3		7		5		2
			3			9	1	7
2	6					1		
	7						3	
		8					5	6
5	3	4						
1		9		5		8		
			1		4			
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	¥¥		€€	OOO
Bik	¥¥¥	©©	€€€	O
Dvojcka	¥	©©©	€	OO
Rak	¥¥¥	©©	€€	O
Lev	¥	©©©	€	OOO
Devica	¥¥¥	©©	€	OOO
Tehtnica	¥¥		€€	OO
Škorpijon	¥¥	©©©	€€	O
Strelec	¥	©©	€€€	OO
Kozorog	¥¥¥	©©	€€	O
Vodnar	¥	©©©	€	OOO
m	¥¥	©©	€€€	OO
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 30. marca do 5. aprila 2021 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Slovenija • Darila predsednika Pahorja
Od zobnih ščetk do osebnih portretov
Zaščitna maska, lončena skleda, kravata in sličica, kolesarska čelada, potret, kolo, zobna ščetka ... so samo nekatera izmed protokolarnih in priložnostnih daril, ki jih je v letu 2020 prejel predsednik Slovenije Borut Pahor.
Foto: Instagram
Tadej Pogačar je zmagovalni rumeni dres podaril predsedniku.
V službi naroda je izvoljeni predsednik večkrat le prejemnik teh daril. Protikorupcijska zakonodaja je namreč oblikovana na način, da velikega dela daril ne sme obdržati, pač pa avtomatično postanejo državna lastnina. Po zakonu protokolarna ali priložnostna darila, ki presegajo vrednost 75 evrov, postanejo last Republike Slovenije, lokalne skupnosti oziroma organizacije, v kateri funkcionar opravlja svojo funkcijo.
Med darili predsedniku Pahorju je mogoče najti kopico zanimivih predmetov, kot je denimo slika kozjanskega zmaja, ki jo je predsednik prejel ob obisku valete na OŠ Kozje. V istem dokumentu je zabeležena tudi majica s kratkimi rokavi z napisom Proslava prodane države, ki jo je Pahor prejel od protestnikov lani poleti, navedena pa so tudi najmanjša darila v obliki kemičnih svinčnikov ali ptičjih hišic. Lani je predsednik republike prejel tudi vsaj tri portrete samega sebe.
Še toliko bolj intrigantna so darila tujih veleposlanikov in državnikov. Po pošti je tako v predsedniško palačo prišla zobna ščetka s kremo, katere pošiljatelj je bil kar črnogorski predsednik Milo Bukanovič, na seznamu pa je našel mesto tudi nekaj let star par skodelic z grbom SFRJ, ki ga je predsednik prejel na obisku v Srbiji. Poleg kopice športnih dresov, ki jih je Pahor praviloma prejel ob sprejemu uspešnih slovenskih športnikov, izstopa športno darilo Zuzane Čaputove, predsednice Slovaške, ki je gostu v Bratislavi podarila nekaj športnih majic, športne hlače in par superg. Ene od teh sicer Pahor nosi, saj takšno izjemo dovoljuje tudi zakon. Zdi pa se, da je najdražje darilo v prejšnjem letu Pahor prejel pri vzhodnih sosedih. Madžarski kolega Janos Ader mu je predal kolo z ocenjeno vrednostjo 550 evrov.
A.K.
I GLASBO DO SRtA
Bodite V Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 21i. uro na radiu Ptuj.
www.rad¡o-tedn¡lu¡
Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji?
Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radi-o-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka,5. aprila. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@ radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika praktične nagrade.
Podarjajo Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Nejc Hvaleč Plohi, Ptuj.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Štajerski
Foto: ČG
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
torek • 30. marca 2021

KUPUJTE DOBRO IN POCENI, JS KUPUJTE V MESNICAH GUS#
VELIKONOČNA PONUDBA
n PONUDBI TUDI PREK. PLEČE BREZ KOZE, PREK. URANJI FILE, VELIKONOČNE GOVEJE KLOBASE
Pragersko Spodnji Gaj 9 Tel.: 02/80-39-150
Z VAMI ŽE OD
IZ 100% GOVEJEGA MESA IN ŠE MNOGO VEC!
TOREK, 30. marec
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Benedikt - Zlati čast, kam hitite
11:00 Utrip Ormoža
12:00 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Državno srečanje OFS v Majšperku
20:00 Koncert pika poka V. Nedelja 2013
22:00 Igra Kripl, Draženci 2013
23:25 Video strani
PROGRAMSKI NAPOVEDNIK
S P
SREDA, 31. marec
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Otroci iz vrtca Hajdina se predstavijo
09:10 Večer vinskih pesmi, Skorba 2014
11:00 Dan ljubiteljske kulture, Starše 2016
12:40 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Dobrodelni koncert Starše 2017
19:30 Oddaja iz občine Miklavž na DP
20:00 Kronika iz občine Hajdina
21:05 Komedija TripČe de utolče, Hajdina 2013
23:00 Video strani
TV program v živo tudi preko spleta: WWW.siptv.si
Uredništvo: Dornava 11 Sd. 2252 DORNAVA: info@siplv.si
kontakti 02 754 00 33; 041 618 044; www.siptv.si
ČETRTEK. 01. april
00:00 Video strani
08:00 Jutranja telovadba
08:30 Ljudski pevci v Zavrču, 2017
10:30 Utrip Ormoža
12:00 Video strani
14:30 Italijanska trgovina - v živo
18:00 Pasijon, Polenšak 2006
19:00 Maša na veliki četrtek — v živo
20:00 Dan OŠ Dornava, 2017
21:20 Z glasbo do srca, Ptuj 2020
23:20 Video strani
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Mestno občino Ptuj ter OŠ Olge Meglic in OŠ Ljudski vrt prireja oddajo
Štajerski
radioPTUI
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci OS Olge Meglic in OS Ljudski vrt s podružnico Grajena.
Oddaja bo v sredo, 31. marca, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Projekt podpira Mestna občina Ptuj.
jtATP ^Ml i
LU	T 4» 1 M 4»
D O dem i
lH SAZAS
drank, elektrarne maribor
Lahkota prihodnosti
KLIMA
OOWWWJ*. VCCOVOO, ut M
Štajerski
radioPTUI
Družba Radio-Tednik Ptuj skupaj z Mestno občino Ptuj ter OŠ Breg in OŠ Mladika prireja oddajo
OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO
Z nami bodo peli slovenske pesmi učenci OŠ Breg in OŠ Mladika.
Oddaja bo v sredo, 7. aprila, ob 18. uri na Radiu Ptuj, FacebookterYoutube profilu Radia Ptuj.
Spremljajte nas in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok.
Projekt podpira Mestna občina Ptuj.
jtATP tMM
AVTOBUSNI IN TOVORNI PREVOZI
® sazas ^de"1
dravska elektrarna (nariber
Lahkota prihodnosti
KLIMA »TOJta».
CttVUMj*. VCCOt*» ßin HA0MJT. t**}*Atr*AHJ
torek • 30. marca 2021
Oglasi in objave
Štajerski	23
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, predvsem hrast in bukev. Možnost odkupa tudi na panju. Aleksander Šket, s. p, Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIM traktor z vsemi priključki ali samo traktor. Tel. 041 680 684.
NESNICE, rjave, 21-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo, možnost tudi brezplačne dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246.
PRODAM dva bikca simentalca, stara mesec in pol in deset dni, ter 100-kg prašiča. Tel. 070 250 441.
PRODAM odojke, težke od 25 do 35 kg. Tel. 041 728 016.
NEPREMIČNINE
HIŠO na Ptuju, obnovljeno, lepa lokacija, dve gradbeni paceli, vsa infrastruktura, ugodno prodamo. Tel. 070 270 130.
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197.
PRODAM prašiče v teži 25-250 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj.
www.tednik.si

M Staj e rski ted n i k ^ Stajerskitednik
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči,
le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre
Štefke Štebih
IZ DRAVSKE ULICE 23
se iskreno zahvaljujemo Domu upokojencev Ptuj, oddelek D2. Hvala patru Andreju za opravljen obred, hvala za darovano cvetje, sveče ter izrečene besede ter hvala vsem, ki ste našo drago Štefko pospremili na njeni zadnji poti, tudi v mislih doma.
Žalujoči: vsi njeni
i
www.tednik.si
Umrli so
Ana Krajnc, roj. Predikaka, Jurovci 17, roj. 1930 - umrla 17. marca 2021; Ivan Širovnik, Ptuj, Spolenakova ul. 20, roj. 1936 - umrl 18. marca 2021; Frančiška Vidovič, roj. Šmigoc , Skorba 57a, roj. 1933 - umrla 18. marca 2021; Bernarda Medved, roj. Hazemali, Lovrenc na Dravskem polju 95 A, roj. 1959 - umrla 18. marca 2021; Franc Cafuta, Juršinci 19a, roj. 1943 -umrl 18. marca 2021; Terezija Zupanič, roj. Kosar, Vintarovci 45a, roj. 1927 - umrla 20. marca 2021; Marija Mlakar, roj. Trafela, Ljubstava 25, roj. 1932 -umrla 21. marca 2021; Štefanija Štebih, roj. Murko, Ptuj, Dravska ul. 23, roj. 1926 - umrla 21. marca 2021; Silva Čurin, roj. Čurin, Ormož, Ptujska c. 11, roj. 1953 - umrla 22. marca 2021; Tomo Pavlinič, Ruše, Mali Beograd 16, roj. 1942 - umrl 21. marca 2021.
V družbi Lek Veterina d.o.o. iščemo SODELAVCE ZA TRŽENJE IZDELKOV na območju Republike Slovenije.
Zainteresirane kandidate prosimo, da pošljete ponudbo v 7 dneh po objavi na elektronski naslov silva.maric@lek-veterina.si ali po pošti na naslov LEK VETERINA d.o.o., Lipovci 251 a, 9231 Beltinci.
Za vse dodatne informacije lahko pokličete na telefon 02 54 13 400.
Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi.
ZAHVALA
Od nas je poslovil naš dragi oče, dedi in tast
Franc Veit
IZ ŠTUKOV 32 NA PTUJU
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom ter prijateljem za izražene ustne in pisne besede sožalja, vse tolažbe, darovane sveče in cvetje.
Prisrčna hvala vsem, ki ste se poslovili od našega očeta, dedija in tasta.
Hvala patru Andreju za cerkveni obred. Hvala gospe Hedviki za besede slovesa, hvala nosilcema praporja društva ZB za vrednote NOB Ptuj in Klubu brigadirjev Ptuj.
Vsi njegovi
Tiho teče našega življenja reka, tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
V SPOMIN
29. marca sta minili dve leti, odkar se je od nas poslovila
Ivana Kolarič
IZ STOJNCEV
Hvala vsem, ki ji prižigate sveče in jo ohranjate v lepem spominu.
Vsi njeni
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV
Lepi spomini ne bledij
Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas ali vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko tajerskega tednika zase ali jo izvirno in unikatn.0 darilo podarite sorodniku, znancu!
zr temelji priko^nosti ležijo v preteklosti!
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Staji
SKOF PETER STUMPF
Na facebooku so me napadali tudi satanisti
JANJA SLUGA
Ženska, ki se upira Počivalšku in para živce Janši
PASJELJUBCI
Slovenci so nori na pse, a vsi z njimi ne znajo ravnati
Slovenija, Podravje • Sezona, ko so klopi najaktivnejši, seje začela
Lani skokovita rast bolezni zaradi ugriza okuženih klopov
Nacionalni inštitut za javno zdravje je lani po preliminarnih podatkih prejel kar 92 odstotkov več prijav obolenj z lymsko boreliozo kot leta 2019 ter 68 odstotkov več prijav primerov klopnega me-ningoencefalitisa. Proti slednjemu se redno cepi manj kot desetina prebivalstva.
Lani je bilo tako v Sloveniji skupaj 7.530 prijav obolenj z lymsko boreliozo, 187 pa obolenj s klopnim meningoencefalitisom. Število prijavljenih primerov obeh bolezni se sicer iz leta v leto spreminja. Letno zdravstvene ustanove obravnavajo od 4000 do 7000 primerov lymske borelioze in v zadnjih desetih letih od okoli 60 do 300 primerov klopnega meningoencefalitisa oz. povprečno 170 primerov letno, so pojasnili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).
»Ta nihanja so pričakovana, na njih pa vplivajo številni dejavniki,
od vremena oz. klimatskih razmer, sprememb v naravnem okolju, okuženosti klopov, do vedenjskih navad prebivalcev, njihovega preživljanja prostega časa v naravi in zaščite ljudi pred klopi z uporabo repelentov in cepljenjem,« je pojasnila Nadja Šinkovec-Zorko z NIJZ.
Zaradi omejitvenih ukrepov ljudje več v naravi
Kakšen vpliv je imelo vedenje ljudi v obdobju epidemije covida-19
na pojavnost obeh bolezni, je zato po njenih besedah težko presojati. Je pa znano, da so se ob vseh omejitvah druženja, katerih namen je preprečevati širjenje novega koronavirusa, ljudje v zadnjem letu več odpravljali v naravo, s tem pa so bili tudi bolj izpostavljeni ugrizom klopov.
Preliminarni podatki NIJZ kažejo, da je lani pri nas za lymsko boreliozo, ki jo povzroča bakterija iz rodu Borrelia, na človeka pa jo prenašajo okuženi klopi, zbolelo 4.134 žensk in 3.396 moških. Glede pojavnosti klopnega meningoen-
Foto: arhiv Media24
Ob vseh omejitvah druženja so se ljudje v zadnjem letu več odpravljali v naravo, s tem pa so bili tudi bolj izpostavljeni ugrizom klopov.
cefalitisa pa preliminarni podatki kažejo, da je bilo lani ugotovljenih 187 primerov, od tega 115 pri moških in 72 pri ženskah.
Med različnimi cepljenji naj bo vsaj dva tedna razmika
Pred to boleznijo se lahko zaščitimo s cepljenjem. Po podatkih raziskave iz leta 2014 je v Sloveniji okoli 16 % prebivalcev cepljenih z najmanj enim odmerkom, redno pa se cepi od sedem do osem odstotkov prebivalcev, so pojasnili na NIJZ. Glede na aktualno množično cepljenje proti covidu-19 na NIJZ priporočajo, da je med cepljenjem proti covidu-19 in drugimi cepljenji 14-dnevni razmak, da se izognemo napačnemu pripisovanju morebitnih neželenih učinkov.
Sicer pa v primeru obeh omenjenih bolezni, povezanih s klopi, pojavnost začne hitro naraščati v začetku aprila ter doseže vrh v poletnih mesecih, povezana pa je z aktivnostjo klopov in ker se ljudje v večji meri zadržujejo v gozdovih, na travnikih, vrtovih in podobno, s tem pa so klopom bolj izpostavljeni. Povečana obolevnost traja do konca oktobra.
Najpomembnejša ukrepa za zmanjšanje tveganja za pojav bolezni sta preprečevanje ugriza klopa in hitra odstranitev že pri-sesanega klopa. Ob tem na NIJZ svetujejo še, da ob odhodih v naravo nosimo svetla oblačila, ki naj


Foto: arhiv M24
Slovenija sodi med države z najvišjo pojavnostjo dveh bolezni, ki se prenašata z ugrizom okuženega klopa, v Evropi (lyimska borelioza in klopni meningoencefalitis).
Lymska borelioza se pojavlja skozi vse leto, a je najpogostejša od februarja do novembra. Pojavlja se z različnimi kliničnimi slikami in se navadno začne z značilnimi spremembami na koži. Na mestu vboda klopa se lahko po nekaj tednih pojavi značilna rdečina, ki se širi navzven, v sredini bledi in dobi obliko obroča. Bolezen se lahko kasneje izrazi kot prizadetost srca in živčevja, pozneje lahko pride do prizadetosti sklepov.
Klopni meningoencefalitis je virusna bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti trajne posledice, kot so glavobol, zmanjšana delovna sposobnost, zmanjšana sposobnost koncentracije, ohromelost, v redkih primerih je to lahko tudi smrtna bolezen.
pokrivajo čim večji del telesa, da uporabljamo sredstva, ki odganjajo klope, ter da ob vrnitvi iz narave opravimo temeljit pregled telesa in morebitne prisesane klope čim prej odstranimo. Mesto vboda je potrebno opazovati več tednov
in če se pojavi za boreliozo značilna rdečina, je potreben takojšen obisk pri zdravniku. Pomembno je pravočasno zdravljenje z ustreznimi antibiotiki, da preprečimo nadaljnji razvoj bolezni.
Sta, sm
Majšperk • Občani nejevoljni zaradi povečanega števila policijskih patrulj
Na vsakem koraku možje v modrem
Na širšem območju občine Podlehnik naj bi bilo v zadnjem času veliko policijskih patrulj. Svetnik Kristijan Lovrenčič se ob tem sprašuje, ali je občina Majšperk postala morebiti »nevaren« kraj.
»Skoraj vsak dan na območju naše občine srečaš več policijskih vozil, ki nadzirajo hitrost prometa. To res ni več normalno. Po mojih informacijah naj bi bili za to krivi vlomi po hribovitem delu občine in migranti. Sicer ne razumem najbolj, zakaj je potem policijski avto pri trgovini Jager,« se sprašuje Lovrenčič. Med drugim dodaja še, da je že večkrat opazil, da so na
nekaterih lokacijah samo parkirani tudi po pet ur in ne ustavljajo vozil: »Naši občani so vse bolj nejevoljni. Kamorkoli se obrnejo, vidijo policijo in ugotavljajo, ali se je zgodilo kaj hudega. Zanimivo je tudi, da se je pri nas v zadnjih letih prometna varnost izboljšala - policije pa je vse več. Sedaj že v drugih krajih o nas govorijo, da smo <policijska občina>. Ob tem je Lovrenčič omenil
še, da naj bi bil eden izmed povodov za povečanje števila patrulj tudi posebna skupina na Facebo-oku <Radar Majšperk in okolica>, ki je namenjena obveščanju o lokacijah radarjev na tem območju.«
Svetnica Anka Hertiš je tudi potrdila, da kar naprej srečuje može v modrem: »Veliko občanov je že zelo nervoznih. Policija pa v naši občini povzroča pravo represijo.«
Fakinova: »Policijskih nadzorov je res veliko«
Tudi županja Darinka Fakin je v zadnjem času opazila serije radarjev na relaciji Podlože-Breg: »Nič ni narobe, če so v naši občini prisotni policisti. Včasih smo se pritoževali, da jih nikjer ni. Zdaj pa tudi mi opažamo, da jih je res veliko in občani se vse več obračajo tudi na
V Majšperku so dnevno serije radarskih kontrol.
občinsko upravo glede tega problema.«
Ker nihče ne ve, kaj je cilj tako številčnega in pogostega nadzora prometa v občini, bodo na naslednjo sejo povabili predstavnika Po-
licijske postaje Podlehnik. Upajo, da bodo takrat izvedli podrobnosti o tem, zakaj se je število patrulj na tem območju tako opazno povečalo, da je to že postalo moteče.
Estera Korošec
iS


V
o ¿i

"O ,
CP

o

Rojstva: Simona Kozel, Strmec pri Destrniku 3, Destrnik - Neža Marija; Karmen Kamenšek, Apače 255, Lovrenc na Dravskem polju - deček Enej; Eva Gojkovič - deklica Gabrijela; Janja Druzovič - deček Theodor; Sandra Magdič - deček Luka; Maja Šimenko - deklica Maša; Marija Kostanjevec - deklica Sara; Viktorija Vodušek - deček; Lea Murko -deklica Olivia.
Lb
o
*■ *

C?

—«
- - o -Cd*
C_

o'
Če je april deževen, kmet ne bo reven
Danes bo delno jasno, na vzhodu Slovenije bo zjutraj in dopoldne občasno tudi pretežno oblačno. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 6, ob morju okoli 9, najvišje dnevne od 19 do 23 °C. V sredo in četrtek bo pretežno jasno in čez dan zelo toplo. V četrtek bo zapihal jugozahodnik. S severnimi vetrovi nad naše kraje doteka bolj suh in toplejši zrak.
4-dnevna napoved za Podravje
Torek	Sreda	Četrtek
30.03.2021	31.03.2021	01.04.2021
%	*	%
		
9	10	10
Dopoldan	Dopoldan	Dopoldan
19	18	21
PopoJdan	Popoldan	Popoldan
A		
l ,.1:1 OfTuS	Hitrost vetra? 7m/s	Hitrost valral Gm/s
Foto: CG
Vir: ARSO