Št. 2.
V Gorici, dne 4. jamivarja 1900.
Izhaja trikrat na teden v Šestih IzdanJIh, in sioar: vsak torek, četrtek in soboto, /jutranje iz-danje opoldne, večerno lzdauje pa ob o. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami vred po pošti projemana ali v Gorici i.a dom pošiljana:
Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. C-60
.pol leta........6,,  60 ,   ,    „   3-30
četrt leta . . .*•':* ;":*7"S**,**«) » '. . ^'70 — rosaiiiiSne Številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravnistvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »(Soriški Tiskarni« A. GabrSfiek vsak dan od 8. ure zjutraj do G. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 1*2. ure. Na naročila ure/, doposltuie naročnine w ne oziramo.
„PUIMORKC*;Jdiaja.i>eoiyJsno °d «Soče» vsak petek in stane vso leto Z K 20 h ali gld. 1-00.
«Soča» in »Primorec* se prodajata v Gorici v ro-bakarni Sclnvarz v Šolski ulici in J el le rs i t ¦/. v Nunski ulici; — v Trstu v tobakarni Lavrončič na trgu della Caserma in Pipan v ulici Ponte della Fabbra.
SOČA
Tečaj XKX.
(Večerno izdanje).
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici 5t 7-v Gorioi v L nadslr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 1% dop. Upravnistvo se nahaja v Gosposki ulici  fit. 9.
l)op1si naj se pošiljajo le uredništvu. Narognina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo   v  delokrog  ureduištva,  naj  se   pošiljajo le upraviiiStvii.
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
-upravnistvo.______
Oglasi In poslanica se računijo po petit-vrstah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr.. 3-krat <S kri vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — VfiCje Črke po prostoru.
Naročnino in oglase je plnCatl- \oio fioriea.
»jGorigkit Tlskuiua" A. OabrSfek tiska in zalaga
.mzsn «Soce» in »Primorca, še »Slovansko knjižnico*.
- Katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih 5 do 6 pol
ter stane vseletno  1  gld. 80 kr.  — Oglasi v »Slov.
knjižnici* se računijo po 20 kr. petit-vretioa.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog In narod!
«Gor. Tiskarna* A. GabfSček (odgov. Iv, Meijavec) tiska in zal.
Vabilo na naroebo.
„So8a" izhaja trikrat na  teden: ob torkih, četrtkih   in sobotah opoldne. Naročnina znaša:
eelo teto /J X SO h, pol leta 6 „ 60 „ Mrt „    3 „ 40 „
„ Primorce" izhaja pa vsak pete/t in stane 'za'"celo leto le 3 K 20 h, Kdor ne more naročiti »Soče", naj naroči vsaj „ Primorca".
Kdor „$ob"eft ne mara ved, naj vrne takoj prvo številko, oziroma naj je ne sprejme, ko mu jo hoče pošta vročiti.
„%ažipot" dobe naročniki brezplačno s 3. ali 4. številko. Obse/pil bo kidedar z heleinico, nove poštne tarife in po iupanijah razdeljene podatke, kakor po navadi {hali iz Trafu in Istre). Take knjige nimajo ostali >. Slovenci.                                                 j
Mi svojih listov ne vsiljujemo ni- \ komur! Kdor pa čut), da je z nami \ po srcu in mišljenju, naj se nas oklene , in naj list tudi redno plačuje. „Soeaff > nima na razpolago tajnih podpor, kakor , drugi, zato je navezana edino le na redno naročnino. Lepo prosimo, da bi j gg. naročniki to uvaževali! Nam je j samim jako neljubo opominjanje !           j
Volitev y velBposestYii.
(Zaplemba. —V začetku
tega članka je državno pravd-ništvo zaplenilo 9 vrstic).
MARCO  VISCONTl
Zaplenjeno.
Proti g. Oskarja Gabrščeku jo postavila vlada vipavskega takozvanega ¦¦> prvega slovenskega grofa« Karola Lanthierija, znanega vladnega -božjega volka«, Človeka brez primerno izobrazbo in imena v Človeški družbi. Edina njegova »zasluga« je slučaj, da se je rodil na ime stare rodbine grofov Lanthieri-jov. Lahkoživec v najvišji potenci je bil prišel pod kuratelo. Na vsem božjem svetu ne počenja drugega nego da jo* in Se več pije, vse drugo jo njemu deveta briga, — tudi politika!
Takega moža bi res potrebovala vlada, da bi se iznebila teli sitnih Slovencev. Potom bi šlo lahonsko Žito v kiasjo pod blaženim okriljem visoko vlado!
Da so dali Italijani vladi srčno radi na pomoč vso glasovo, to so unioje! Vlada pa so jo vrgla z vso silo na tisto tretjo živijo, ki so med nami, in na takozvano »tudi-Slovonco«, ki volijo s Slovenci, kedar so vlada ne vtika v volitve Ves vladin aparat jo deloval z vsemi silami! Na drugem mostu bodo našteta imona onih, ki so volili grofa Lanthierija.
Agitacija so jo vršila pod geslom: a n t i a b s t i n e n c a, t. j. da grof Lan-thiori bo proti abstinenci in za vstop slovenskih poslancev v deželni zbor! Vprašamo: kdaj je pa bilo rečeno, da bo g. Oskar Gabršček za abstinenco? Narobe: saj je notoriški znan način, kako je bil kandidovan in da ne more biti prijatelj tako brezvspešne abstinence, kakoršno sta nam lanskega aprila vsilila grof Alfred Coromni in dr. Gregorčič! Tri zgubljena leta v delovanju deželnega zbora pač zadoščajo za hudo preskušajo o ovčji potrpežljivosti slovenskega ljudstva! Da je treba narediti konec brezbrižni abstinenci   in  bedastemu   čakanju,  da
Italijani samim sebi podpišejo smrt in radovoljno ustrežejo zahtevam znanega Gregorčič - Coroninijovega t reskripta«, to je umevno samo po sebi. Samostojna kandidatura g. Oskarja Gabi* š čok a jo bila tudi ros prvi korak k preobratu na boljšo iz sedanjih homa-tij! - To jo morala vlada vedeti! Vkljub temu je postavila protikandidata in se tepla zanj.....
Vladina kandidatura grofa Lanthierija jo bila razglašena ob času, tik pred volitvijo, ko je imela vlada svoje mameluške in italijansko glasove že v žepu! Od slovensko strani ni bila več mogoča protiagitacija..... Ali tudi agitacija za udeležbo od čisto slovensko I zavedno strani jo bila preneznatnain brez načrta! Zakaj —• smo povedali zadnjič!
Vkljub vsem tem homatijam jo bil izvoljen g. Oskar GtihrŠčok s 105 glasovi proti 50, katero jo dobil grof Lanthieri.
Vlada jo imenovala v komisijo: gg. grofa Lanthierija samega, Jos. F a b i a n i j a iz Kobdilja in Andreja Kocijančiča iz Podgore; volilci so volili gg. Miroslava Plesa iz Devina, Maksa Lična iz Rihemberga, Ign. Ko-vučičaiz Sv. Lucije in Ant. Zuc-ch i a ti j a iz Mcdane.' Predsednikom je bil izvoljen g. Kocijančič. Grof Lanthieri je takoj volil samega sebe in sicer je govoril italijanski: conte Carlo de Lanthieri. Tako" je bil zavzet za svojo izvolitev! To je ob enem znamenje, da je vlada računila na zmago!
Slovenski kandidat je dobil torej 105 glasov, lahonsko-vladni pa le 50. In to po tolikem pritisku vladnih strojev! S tem je potrjeno, kar smo govorili nasproti »baubau«-u v >Gorici* in »Prim. Listu«, ki sta govorila o 92 nasprotnih glasovih. Takrat že smo rekli, da Italijani jih z vsemi silami ne spravijo skupaj 45. Zdaj se je pokazalo, da so jih zbobnali skupaj celo" z vladno pripomočjo le 50.
Zgodovinski roman
Jlalijanski napisal <Lommaso 6rossi
(Dalje)
«Pač moram pripomniti*, je dejal hladnokrvno malovrednež, «da ravno pri tem podjetju bi bil jaz kmalu še obešen kot oskrbnik. A kaj se hoče ? Vedel sem sam, da «kdor ne vaga, nima blaga-; in zato" sem si prizadeval, kolikor sem le mogel; in kakor sem dejal, jaz nisem ničesar zakrivil. Le mislite si, kako bi bilo tudi mene neznano veselilo, če bi bil mogel kaj povrniti tistim lopovskim gorjanom, ki so me hoteli tam v Limontu na uni svet spraviti, iri zavoljo katerih sem se moral potem pobrati od tam, kjer se mi je godilo boljše ko kakemu knezu»*
Lodrisio se je bil s pestjo ob čelo in je ponavljal: «0» da se mi je moralo kaj takega ponesrečiti! končati me tak<5»!    c
«Sreča Še*, je nadaljeval Pelagrua, «da  nobeden ničesar  ne  sumi o nas.
Cela zadeva je bila skončana tako" spretno in prikrito, da.... Ne da bi se hvalil, toda stavim, da zlodej sam bi ne našel konca pri tej štreni. V nevarnosti sem bil jedino le jaz, in sedaj pa vi»...
«Se xš», mu je segel. Lodrisio v besedo, «kmalu bi ti, jokavi tepec, zahteval še odškodnino od mene, a jaz naj bi pa pripel v cerkvi zahvalni znak, da sem si jedino le nogi polomil, ko bi si bil lehko tudi vrat. O, pojdi mi izpred oči! Jutri večer odideš in se povrneš v svoj grad Rosate; preklet bodi čas, ko sem te od tam zvabil! Mej tem glej, da poizveš okoli, kaj se govori o nocojšnji zadevi; in predno odideš, mi sporočiš to. Le pojdi i obnesel si se jako slabo. Rečem ti samo še .io: Pazi, da ne zineš o vsem tem. kar je bilo med nama, sicer bi bilo bolje za te, da bi ti odpadol jezik«.
«0, zat6 pa», je odgovoril Pelagrua, «le bodite brez vse skrbi. Mislite si, da ste govorili s tisto steno tam. Bote videli, da bom znal molčati, kakor da bi imel vodo v ustih, in kakor da bi vas ne bil videl nikdar*.
Ko je odšel rosatki oskrbnik, je Lodrisio sam kuhal jezo, katero mu je bila naklonila tista nezgoda. On se je bil seznanil s Pelagruo v Rosatu, malo
Na slovenski strani.-ni bflo vge tako\ kakor bi moralo Wti; ,ke'h drugače bi spravili večje Število gjl^ov za svojega kandidata. Ali ta boljša organizacija naj se v prihodnje izvede v novem »Društvu slovenskih veleposestnikov«, ki se je ustanovilo. To bodi organizacija, ki bo vedno imela svoje račune v redu in bo vedno pripravljena na volilni boj.
Z včerajšnjim vspehom pa moramo biti toliko bolj zadovoljni, kolikor ne-dostatniša je bila agitacija od naie strani! Zatd vsa čast veleposestnikom, ki so došli v Gorico ob takd slabem vremenu, kakor tudi onim, ki niso pozabili na pravočasno doposlatev pooblastila. Hvala jim!
Včerajšnja volitev   nam  bode  v
poduk,  da.........   moramo   biti   vedno
pripravljeni na iznenadeivja v velepo-sestvu. Ali treba se je korenito zavarovati proti vsem možnim spletkam — in to s treznim in vstrajnim delovanjem novega društva! Na delo!
časa pred Markovim odhodom v Ce-ruglio. Spoznavši se dobro, sta se bila tička med seboj kar najtesneje oklenila, seveda jeden kot pokrovitelj, drugi pa kot zvesti sluga. Zjedinila sta se v tem, da bota na vso moč pospeševala Markove nakane, kajti ž njegovo pomočjo sta se nadejala dospeti do svoje najboljše sreče. Toda ko je Pelagru* prinesel iz Toskane vest, da je bil Marko izvoljen gospodom mesta Lucce, sta bila zvijačnika v zadregi. Mislila sta, da on, ves uglobljen v svoje nove skrbf, ter zadovoljen s tem, kar je bil dosegel, bi se gotovo ne maral več vmeše-vati v milanske zadeve, ker j<% kazalo, da mu je začelo iti vse narobe. Zato" sta ona dva hotela sama poskrbeti za se, ter oprijeti se prve prilike, katera bi se jima ponudila. In prilika je bila kmalu tu. Ker Bavar ni imel upanja, da bi se mogel polastiti Milana z orožjem, je kanil pridobiti si ga z zvijačo. V ta namen se je bil že obrnil po raznih poveljnikov, obetaje jim denarjev, naslovov in dostojanstev, a vse zaman. Nazadnje se je lotil Lodrisia, ki.je bil znan kot nemirnež in prevzetnež, ker se je bil že večkrat izneveril Torrianom in Viscontijem, in mu je obečal nič več in nič menj nego gospostvo y Milanu, če bi se upal dati  mu mesto v roke.
Kaj je delal?
Delovanje državnega poslanca ni baft takč lahko. Vemo, da je združeno z marsikaterimi težavami, ali baš zalo je potreba, da je državni poslanec »cel mož*, ki ume zastopati svoje volilce tudi v težavnih položajih ; da je ob vseh drugih prilikah mož na svojem mestu, to je njegova sveta dolžnost! — So poslanci, ki zaslužijo v polnem pomenu besede naslov: državni poslanec, ker vrše svojo naloge točno, oziraje se vseskozi na potrebe onih, kateri so ga poslali v državni zbor ter mu tako izkazali največje svoje zaupanje; so pa tudi poslanci, ki ne vrše svoje naloge ter radi lepa ne zaslužijo priimka: državni poslanec, in to tem manj, ako imajo dela za polne roke, pa ga zanemarjajo.
V nekaterih deželah naše države je takega dela ,za polne roke" posebno dosti — in med nje spada tudi naša!
Malovrednež je koj hlastnil po vadi. Vzel si je v ta namen Pelagruo kot, pomočnika ; ta je prišel iz grada Rosate, ter nasnoval zvijačo, katera pa se je i/jjalovila, kakor smo že povedali.
Sedaj je Lodrisio z žalostjo in jezo mislil na začarani grad, ki se mu je podrl pred očmi, mislil na neprijeten položaj, v katerem se je nahajal.
Z Bavarjem se po tistem ponesrečenem poskusu ni dalo več govoriti. Njegove nemške čete so bile pogosto tepene od naših in so vsled tega vedno bolj izgubljal pogum, ter se jih je moglo le s težavo skupaj držati. Italijanski napor — takd so so zvali cesarjevi zavezniki ki je bil tam zanemarjen, zapuščen, brez plače in živil, se je po malem vsaki dan bolj zgubljal. Bilo je očividno. da cesar bo moral opustiti oblegovanje jtor po najkrajši poti vrniti se v svojo domačijo. Od Aszona se ni imel kaj dobrega nadejati;
j kajti dasi se mu je isti  vsaki dan la-
i skal, je Lodrisio dobro spoznal, da kaj
' sumijo nanj. Kam naj bi se torej obrnil?
' katere deske naj bi se oprijel, da bi ne
I utonil?
i
;                     (Dalje pride).
Le poglejmo malce, kako se nam godi! j
Naš jezik v deželi, v kateri tvorimo od- i ločno večino, še vedno nima v c. kr. uradih iste veljave kakor italijanski; pritožeb v tem pogledu je čuti vsaki dan.                              i
Slovenske mestne ljudske šola v Gorici ! še vedno nimamo, čeprav je tako nujno potrebna, ker Italijani delajo z vso silo na to, da bi se  Slovenci   v  mestu   poitalijancevali še dalje,   kakor doslej.  Istotako  se  trudijo poitalijančiti tudi okolico;  Ločnik je  skoro že poitalijančen,   sedaj sta na vrsti Podgora in Pevrria.   —  Slovenskim  dijakom je  obstanek   na naših  srednjih   šolah,  zlasti   na gimnaziju, težak, ker se dobe tam možje, ki jih naravnost pode- z gimnazija — »Kommen s' das nfichste Jahr nicht mehr!* — rares ] je na primer začetkom šolskega  leta   1899- ! 1900 odšlo lepo število dijakov na Kranjsko j v srednje šole.  Ob  normalnih razmerah bi j morali študirati v deželi, v kateri so rojeni. Pa, se že gleda na to in  dobi se hitro tudi j vzrok, da se zapodi  tako  ali  tako  sloven- j skega dijaka iz Gorice, ali  se mu celo one- i mogoči nadaljevanje študij!....
KakSne lopovščine uganjajo s Slovenci j Italijani v Gorici, kjer na slovenskih tleh ne sme več vihrati slovenska zastava, pač pa se sme Slovence zzivati javno s pesmimi! — Tu nam prihajajo pred oči dogodki od % decembra 1898 v »Šolskem domu«, kateri so našim čitateljem še v živem spominu. Kakošno zadoščenje je zadobil slovenski narod za nečuveno žalitev dne 2. decembra prej navedenega leta? Nobenega, in tudi ne vemo sploh, kako je bila rešena interpelacija v državnem zboru!....
Dogodki v Batujah, Nabrežini in drugod, izvirajoči iz patrijotizma, toliko napačno razumljeni od strani merodajnih činiteljev, niso našli v državnem sboru nikakega odmeva. Ko sta se svoj čas peljala na Dunaj grof Coronini in dr. Gregorčič, so prihiteli možje na postajo v Nabrežini, prosit ju pomoči, ali bili so hladno sprejeti ter odpravljeni s par frazami, da so se razočarani vrnili na doni. O vseh tistih »izgredih* se je govorilo le v s8oči* in po — sodiščih z nalogom z Dunaja: »Strenge Bestrafung* !...
Vinska klavzula mori naše vinogradnike. Bal te dni smo culi iz ust več posestnikov, da imajo še polne kleti vina, ali kupca ni od nikoder, dočim se pridno uvaža v Avstrijo vino iz Italije. — Po nekaterih krajih pa je trtna uš storila toliko, da je bilo malo pridelka, in ponekod je toča pobila lansko leto skoro vse.   .
Povodnji se razsajale lani tudi po naši i deželi ter napravile   mnogo škode, posebno po Soški dolini  in po  Vipavskem. Pokazala se je pri tem zopet nujna potreba regulacij rek, hudournikov itd., ali kdo se zmeni za to!
To je le nekoliko potreb, ki nam baš o tej priliki prihajajo na um — ali koliko je še drugih. Žal pa, da nismo culi n i č e s a o tem in onem v zadnjem zasedanju državnega zbora. Godilo se je nam prav tako, kakor da smo že izbrisani iz goriške dežele. Pač, jedenkrat se je govorilo o nas! Jedno priliko so bili porabili Italijani, da so lagali o goriških Slovencih, češ, da zahtevamo preveč, da celo mi s love ni m o Lahe i — V takem važnem trenotku ni bilo našega zastopnika ria Dunaju, kateri je po odstopu grofa Cq-roninija sploh po navadi bival rajši v Gorici, koval zaupnice, pisal »Gorico" ter delal nove naklepe s profesorjem Berbučem tam okoli Kromberka proti dr. Turni m Ga-brščeku — v državnem zboru pa je bil od njegove strani molk glede na naše razmere, prav kakor bi se po naši deželi cedila med in mleko ter L« bilo vse v najlepšem   redu!
O, koliko pa se je govorilo o drugih deželah. Nekaj predlogov, interpelacij, ki so se tikali vsestransko prizadetih krajev, se je culo! Oglašali so se tudi naši Italijani, don Zanetti je govoril celo v prilog učiteljstva, drugi so zahtevali pomoči celo za to, ker je bil izstopil potok Koren v Gorici ter napravil nekaj škode — o slovenskem delu se je molčalo v vsakem pogledu. Sploh se briga država zanj le toliko, kolikor neobhodno zahteva državna korist.
Ni bilo čuti poslanskega glasu v javnosti in tudi okakem »tihe m delo vanju", katero se tako rado proglaša kot najplodos-nejše, nikdo nič ne ve. Zaiorej, da izvemo, kako smo bili zastopani goriški Slovenci v zadnjem zasedanju državnega zbora, v katerem je vladalo jedno izmed onih mini-sterstev, katera je smatrali kot skrajno sovražna Slovanom,  in ker smo bili v to na-
prošeni od več strnnj, vprašamo svojega dr-žavnozborskega zastopnika z ozirom na toliko potreb: kako je zastopal goriške Slovence, kaj je delal?
O antisemitizmu
(Govor Analola  Leroy-Beaulieua po češkem prevodu priredil D. Lončar).
(Dalje).
Daleč od vsakega blagostanja so ti umazani poljski ali maloruski žulje iz večine reveži, a njih nagota je časih taka, da bi pogled na nekatera židovska predmestja prisilil k sočutju naše najzaprisežniše antisemite. j Tu   v središču  in na vzhodu   Evrope biva j
židovski pToictarijat,rki je—zdi se-----določen j
za dedno bedo, ki živi ravno tako, kakor krščan- i ski proletarci, z delom svojih rok, in ki je vsled nedostalka fizičnih sil in strokovne nnobrazbe omejen na najmanj zdatna roko- , delstva, na krojaštvo in zlasti čevljarstvo. A tega židovskega proletarijata ne nahajamo le na vzhodu, na Ruskem, Poljskem, Ogerskem, ampak tudi na Angležkem, da i v Zjedinje-nih državah.
Židje so z vshoda zanesli kot izseljenci svojo revščino po obeh delih sveta; enako očividno v London kakor v New-York, kajti obedve te metropoli anglosaški štejeta danes znatno število židovskega prebivalstva. Vsi ste slišali o groznih prizorih, kakršne nam kažejo vzhodni deli Londona. To mrmrajoče in s capami pokrilo prebivalstvo East-Enda in VVhite-Ghapela l) je iz večine židovsko; a med vsemi temi nesrečniki so najbolj nesrečni sinovi Jakobovi. Vsakdo izmed vas, ki se peča s socijalnimi vprašanji, zna sovražen! j asweating sistem 3). A ta sistem se pro- ] izvaja glavno na troške Izrealitot. Kes je, da so tudi Izraeliti del svveaterjev, parasitnih mešetarjev, ki se debele od potu delavcev, trumoma natlačenih v nezdravih prostorih. To le dokazuje, da v boju za življenje ne obtežuje zidom vesti izkoriščanje lastnih bratov. Pod njimi ravnotako kakor pod drugimi se jim ne godi nič bolje, nego kristi-janom; o oni preglasovani solidarnosti zidov ni niti sledu; a London in New-York nista edini  mesti,   kjer  se bojuje žid zoper zida. i
V  Londonu in Ne\v-Yorku vidimo danes pri angleških in ameriških delavcih posebno vrsto antisemitizma. Ali veste, kaj najraje očitajo iinglosašk« »\vorkmen" zidom? Morebiti to, da grabijo sebi plodonosna opravila in da motu i olizirajo banko? Bog varuj, ravno nasprotno, ua znižujejo ekzistečno stopnjo »standard of life */ delavca, da znižujejo delavsko mezdo, ker se zadovoljujejo z nižjo plačo za svoje delo. Tako se pritožujejo tudi ' naši francozki delavci o laških in belgijskih delavcih. Kako je mogoče pri podobnih dejstvih j trditi z našimi francozkimi antisemiti, da je žid po vsaki cen zajedaiec, živeč se od tujega dala? Ali kako je še mogoče verovati, da je tej semitski krvi prirojen ta poklic, da se povsod hitro prilasti imetka in prilasti bogastva bližnjika.                                           I
Ako se nam pa vendar še zdi, da ima I žid v naših krajih dedni poklic aH nagon, ki. daje prednost denarnim in bančnim poslom, kako si to razjasnimo? Ali je res to pri njem plemenski znak? Kake so zmožnosti in nezmožnosti zida z gospodarskega stališča ? Opazovalca, ki opazuje vse židovstvo, osupne na prvi pogled dejstvo, da žid ne dela; niti najmanjši del njih morebiti ne obdeluje last- j noročno polja. To je dejstvo, katero v Fran- I cijt ne Z' amo oceniti v celem njegovem pomenu, ker pri nas število zidov ni znatno, ker so vrhutega nakopičeni y mestih, in pa zaradi tega, ker si skuša povsod v Franciji pridobiti mestno prebivalstvo tesne premoči, j Toda to vprašanje ima čisto drugi pomen na vzhodu Evrope, v deželah, kjer je industrija v povojih, kjer se večina prebivalstva živi od poljskega pridelka. Tu je žid nakopičen v mestih, izjema sredi poljskega prebivalstva, ki je okrog njega. Žid ni skoro nikoli obdeloval zemlje v deželah, kjer tvorijo sinovi Izraela, združeni v velikih družbah, nekako posebno narodnost sredi drugih, v Galiciji, I na Polidkem. Maloruskem, Rumunjskem. j Prešla so stoletja, ko se njegova roka ni dotaknila pluga. Ali je v tem, kakor trdijo antisemiti, kakšno karakteristično znamenje plemena Semovega? Nikakor, to je gospodarski pojav, ki ga popolnoma pojasnuje zgodovina.
V   starem  veku   so   bili  židje v veliki i večini,   da,   moremo  reči  edino  poljedelski
narod. Pred svojim razkropljenjem, ko so | živeli po svojem načinu, je živel Semit, tako i zvani neprijatelj zemlje in poljskega dela, [ od   poljskega  pridelka.  Imel  je   tako   malo
daru za trgovino, za banke, za denarne posle, j da jih je prepuščal cela stoletja drugim. Za I časa Grkov in Rimljanov ni igral žid  nikake
uloge v denarstvu in trgovstvu. Spomnite se I le, kako so zaničevali farizejci in vsak pošten I žid publikane   (one,  ki  se pečajo z javnimi
stvarmi).                                   Dalje pride.
') Okraja v Londonu. j             a)   „S\vcating (\z%.  stelr) sistem'   imenujemo
j oni način odiranja, ko prevzemejo posamezniki delo J od vetjih podjetnikov ter dajejo to delo delavcem i pri kar mogoče nizki plači. Pri tem delajo delavci v I nezdravih delavnicah,   delavska   doba  se podaljšajo,
delajo ženske iu otroci itd.
., *) .-Standard of life* (izg. lajfl imenuiemo ono,
kar doveit nujno potrebuje za življenje, du ic vzdrži 1 na oni kulturni stopnji, katero je dosegel.
DOPISI.
V Gorici, dne 2. jan. (»Slovensko bralno in podporno društvo') Odbor tega prepo-trebnega društva je imel pretekli teden sejo, ki je bila komaj sklepčna, v kateri pa je krojač B a j t, ki je sedaj dosegel celo čast odgovornega urednika »Primorskega Lista", predlagal, naj se »Soča" izbacne iz društva. Pravijo, da predlog je sprejet, ali kolikor vem, ni bil dan na glasovanje! Kako se ravna torej to društvo, to presodi, kdor more! Na kratko; odbor ni videl na mizi lahonskega lista »II Friuli Orientale", ki je nam nasproten do skrajnosti, ni videl »Ve-reinsblatta", kateri redko kedo čita, pafe pa »Sočo*, ki je najstarejši domači list, ki ni narodova nasprotnica, temveč je v največ slučajih edina branila Slovence, ter je tudi društvu že mnogo koristila. Mesto da je ¦odbor- žanwei tako prav po nepotrebi sovraštvo in črt v društvo, katero nima niti najmanj namena: biti politično, ali je gotovo da bo trpelo vsled tega, ter mesto da se posvetuje o takih rečeh, ki spadajo pravzaprav na občni zbor, ter tako prekoračuje svoj delokrog, bi bil storil bolje, da se je ozrl po bralni sobi ter jo dal malce osnažiti, ker bo kmalu podobna hlevu! Odbor naj bi bil raje razpravljal o prireditvi kake zabave in veselice, katerih društvo močno pogreša, kakor je poudarjal in predlagal odbornik Reja; to bi bilo bolj pametno kot pa »z-bacniti   „Sočo"   iz   društva  iz  same strasti.
Ako pa zdaj radi lega izstopijo kateri društveniki, bode vpila »Gorica": — ,Soča" je kriva, da izstopajo, ona škoduje društvu. Kaj ne?
Naš dostavek: Torej prepir na vsej črti! — Društva, katerim je dr. Gregorčič na čelu, morajo biti vsa ognjišče prepira. Zdaj je prišlo celo delavsko podporno društvo! Da taka breztaktnost in predrznost ne bo brez posledic, je le prenaravno, t. j. da marsikdo obrne hrbet društvu, v katerem vladajo zdražbarji tako oblastno in brezobzirno. Prvi bo pač lastnik »Goriške tiskarne" s svojimi delavci. — Društvo je dobivalo od Gab. 8 let »Sočo* in »Primorca" zastonj, le to čast je skazovalo svojem dobrotniku, da ga je vpisalo med podpornike dru-Štva. Zadnji dve leti je plačalo »Sočo* po navadni ceni, odštevši — 4 gld. Gabrščekovega letnega daru. Kakošno »škodo" so naredili »Soči*, izračuni torej lahko vsakdo sam! Za škodo pu, katero bo imelo vsled to brezo-braznosti Gregorčičevih podrepnikov društvo — pade odgovornost na zdražbarje, !ci prav iščejo povod za zdražbo in prepir: Da bi mi za zahvalo še mirno vtikali v *ep take spletkarije — naj nikdo ne pričakuje!
(Pri seji so bili navzoči: dr. Rojic, ki je močno ropotal, krojač Bajt, sodovodar Hrovatin*), slugi Cvetrežnik, Tornažič, Šuligoj, klobučar Fon, dr. Gregorčič in krčmar Reja, ki je bil proti izbacnenju.)
Iz Solkana. — (Občinske volitve.) Pretekli teden so se vršile pri nas občinske volitve, in sicer precej burno, ke;* sta si stali dve stranki nasproti, izmed katerih je bila edna — L e n a s s i j e v a stranka! To stranko so stvorili nekateri mizarji in neki bivši sta-rašina, ki se menda bore malo zaveda svojih narodnih dolžnostij. — Pri tem pa se je izpolnil stari pregovor, da, kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Lenassi in tisti starešina sta propadia tako, da niti v siara-šinstvo nista več voljena. Pomisliti je treba, da ako bi bila prodrla Lenassijeva stranko, bi bi) sedaj župan v Solkanu nihče drugi nego Lah Lenassi!, kar bi bilo pač največja sramota za narodno-zavedni Solkan. Lenassijeva stranka se je čutila tai:6 močno, da je bila naročila baje že mestno godbo goriško, katera je imela piskati stavo Le-nasstju in sramoto Soikaneem!.
Hvale so vredni vsi oni, ki so pripomogli, da se je izvršila volitev ugodno in v čast Solkanu!
O tej priliki se spominjam, da bivše starašinstvo je bilo podalo zaupnico Coro-niniju iu Gregorčiču zdostavkom,da obsoja pisavo »Soče". Boljše bi bilo, da je isto skrbelo za to, da ne pridejo na površje tako žalostni in sramotni pojavi kakor je bila Lenassijeva stranka l Kdor je to zakrivil, bodisi   tako ali tako, ta je res obsodbe vreden.
* (V zahvalo za to, ker je ^ofa' toliko delala reklame za njegovo sodo-vodo! Opaž. stavca.)
Domače in razne novice.
»SoeV prihodnjo soboto n e izide, ker bo praznik sv. Treh Kraljev. Enako bo tudi v prihodnje, ko pade praznik na kak torek, četrtek in sobo?:*, kar se sicer redko prigodi. Citate^ Moderno odškodovali pa na kak drug način.
Smrtna kosa. — V torek zvečer je umrl v 71. letu svoje starost: monsignor kanonik Štefan Bensa, mnogoletni nadškofijski kancelar.
Rojen je bil v Št. Mavru pri Pevmi, posvečen 1. 1851. ter pozneje imenovan kanonikom in kancelarjem. Blagi pokojnik je bil dokaj znana oseba ter je užival splošno spoštovanje zbog svojega plemenitega srca. Pokopali so ga v št. Mavru danes ob 1 */* pop.
Naj  v miru počiva!
Društvo veleposestnikov. — Včeraj po volitvi se je sešlo 35 volilcev »pri jelenu". Gosp. J a k o n č i č je zahvalil najprej veleposestnike na srečno dovršeni volitvi nagla« šivši, da na proglas odbora petorice je bil samostojno postavljen kandidat, ki je tudi izvoljen. Pravi pa dalje, da to je bil šele prvi korak veleposestnikov. Treba jim je društva, ki bo skrbelo, da bodo veleposestniki lahko vsak hip pripravljeni na volitve, da bode kataster in zemlj. knjiga veleposestnikov v redu itd. Govorili so razni gospodje, kakor Konjedic iz Plavij, Maks Ličen iz Rihen-berga, Gabršček iz Tolmina, Zucchiati iz Medane in drugi. Naposled je bil izvoljen pripravljalni odbor gg.; Jakončič, Ličen, Kocijančič Andr., Klanjšček Ant. Ta odbor pripravi pravila in poskrbi, da bodo potrjena. S tem je izvršena lepa misel, katero smo pred kratkim sprožili.
Vladni agitatorji. — Vsi politiškj uradniki so bili agitatori za grofa Lanthierija. Sam vitez Bosizio je tekal od volilca do volilca v Gorici! Spravil je na volišče vse, kar se je sploh dalo. Da vseh skupaj ni bilo nad 50, revež ni on kriv! Tudi markiz O b i z z i mu ni mogel nič pomagati. Tega g. g e o m e t r a naj naši ljudje pridno »podpirajo !*
V Kobaridu so otvorili v ponedeljek na novega leta &ah na slovesen način ta-mosnjo novo okrajno sodnijo, katero si je pridobil Kobarid po dolgem trudu. Naj služi ljudstvu v dobrobit!
Davčni iu sodni depozitu! urad r Kobaridu. — Razglas c. kr. finančnega mi-nislerstvn od 14. decembra 1899. št. (55457 glede ustanovitve davčnega in sodnega de-pozitnega urada v Kobaridu na Primorskem se glasi:
„Na podlagi Najvišega sklepa od 12. oktobra 1899. se ustanovi v Kobaridu na Primorskem za občine okrajnega sodišča enakega imena, ki začne ob jednem uradovati, davčni in sodni depozitni urad.
Ta urad začne poslovati s I. januvarjem 1900. Od tega časa se izločijo občine Bre-ginj, Kred, Drežnica, Idersko, Kobarid. Li-bušnje, Livek in Sedlo, ležeče v sodnem okraju tolminskem, dalje občina Trnovo, ležeča v sodnem okraju bovškem, iz okrajev davčnih uradov v Tolminu, odnosno v Bovcu, ter se dodele okraju davčnega urada v Kobaridu". Podpisan je Kniaziolucki in. p.
Redka elementarna mttgoda je zadela del Goriškega in sosednjega Notranjskega. Zvečer 14. dec. p. 1. je po zgornjih ikdih (po Kambreškom, Srednjem itd.), potem, kolikor nam je /rmno, ob Pivki, Reki in Na-nosici padal žled, to je dež, ki je sproti zmrznil, kamor je padel. Ko so drugo jutro ljudje vstajali, so slišali na prostem pokanje in hreščanje — lomilo se je drevje! Žled jo bil namreč drevesa tako obložil z ledom, da so se veje lomile ter padle na tla, in le gola debla močnejših dreves so ostala po koncu. So celo slučaji, da je teža ledu drevo nagnila in iz zemlje dvignila. Vse je bilo opu-stoštmo. Sadnega drevja in sploh posamezno stoječih ali v gozdih na redko stoječih dreves ni ostalo pet odstotkov nepolomljenih. Škoda je ogromna, večja kakor od toče; kajti škoda bo čutna dolgo vrsto let. Nasaditi bo treba drevje na novo. Prizadeto ljudstvo nesreče ne more prenesti samo, brez pomoči. Želeti je, da država popusti na. davku ; kmetijske družbe naj bi priskočile in udom razdelile drevesca brezplačno, neudom pa prodajale po nizki ceni. — Dopisi, poslani iz prizadetih krajev, priobčeni v slovenskih časnikih, so nesrečo že naznanili in naglašali, da je pomoč potrebna.
Pričakujemo, da se poklicane oblasti ganejo in resno lotijo dela, da cenijo škodo in kakor rečeno pripomorejo hudo prizadetim občinam.
Usodni dogodek pa je zanimanja vreden še z druge strani. Med omikanimi narodi je zanimanje za prirodne pojave toliko, da se vsaka znamenita in cel6 tako redka prikazen, kakor je žled, temeljito znanstveno preišče in opiše. Mi Slovenci, ki tekmujemo pogumno z drugimi srečnejšimi narodi na vseh strokah človeškega napredka, tudi v tem nočemo zaostati. Zlasti odkar je med nami sprožena misel o slovenski visoki šoli, ki ima povzdigniti omiko in ugled vsega naroda, z radostjo pozdravljamo vsaki znanstveni po-kret med nami.
Domoznanstvo nam je seseda prvo pri srcu. Prav v raznovrstnih strokah domo-znanstva pa morejo razumniki sploh sodelovati in strokovnjak celo naravnost potrebuje njih pomoči. Prirodnega dogodka, ki se na primer pojavi na obsežnem ozemlju, strokovnjak ne more sam Zasledovati. Razumni opazovalci pa napišejo, kar so videli in zvedeli o dogodku vsak v svojem bivališču, pošljejo svoja poročila strokovnjaku in le-ta dobi tako pregled čez ves prirodni pojav in ga more potem znanstveno raziskovati. Zlasti zadnja leta na ta način zasledujejo po Slovenskem nevihte, podnebje sploh, zemeljske potrese itd. Posebno gg. učitelji in preč. gg. duhovniki si pridobivajo zasluge, opazujoč in poročujoč o imenovanih pojavih. Strokovnjakov pi nam tudi ne manjka, ki poročila sprejemajo, in je uporabljajo  za gradivo natančnim  preiskavam.
Naš rojak, profesor F e r d. S e i d 1 v Gorici, namerava napisati znanstveno razpravo o nastanku in učinkih usodnega žleda dne 14. dcb. p. 1. in prosi uljudno, da mu "razumniki   iz  prizadetega  ozemlja   pošljejo
IH-
svoja poročila, ki bodo podlaga razpravi, pisani v slovenskem jeziku.
Poročilo naj odgovarja kolikor moči na ta-le vprašanja:
Kakovo je bilo vreme 14. dcb. p. 1., kedaj je začel padati žled, kako dolgo je pa« t: .1, kakšen veter je istočasno vel, kakšno v.eme je sledilo žledu, kakšno je bilo naslednjega dne ? Ali so le vodene kaplje padale, ki so dotaknivši se tal, dreves, in drugih rečij zmrznile, ali -tudi Mehe** ftrogljigr ali -oboje-i ob enem ? Kako debela je bila ledena skorja na drevju; ali jo taka skorja nastala tudi na obleki in na dežniku, če je kedo stopil tačas na prosto ? Kakovo škodo je povzročil žled? Ali so trpela le posamič stoječa drevesa aH tudi gozd?, AiLje.tudj_brzojav poškodovalo.? Kako dolgo je ostala ledena skorja, kedaj se je zopet stajala ? Kako daleč v okolici bivališča poročevalčevega je segel žled, katerib sosednih občin ni več oškodoval ? Ali se g. poročevalec spominja, tedaj se je pojavil žled v prejšnjih letih v njegovem bivališču? Gospodje, ki so meteorološki opazovalci, so naproženi, da napišejo tudi opazovanja na toplomeru idr. iz svojega zapisnika za dni 14., 15. in 16. dcb. p. I.
Dobro došlo je tudi kratko naznanilo, napisano na dopisnici; če tudi odgovarja le na nekatera navedenih vprašanj. Poročila naj blagovolijo gg. poročevalci odposlali pod nad-pisoru: prof. Ferd. Seidl v Gorici,
»SoŽa8 — filosemfokiL — Neki duhovnik nam je pisal, da »Soča* ni le a n-t i k l e r i k a l n a, marveč tudi fi 1 o s e m i t-s k a, t, j. da zagovarja ž i d o v s t v o, Tak6 nekako je pisal tudi Koblarjev »Slov. List" v LJubljani S — In zakaj vse to? I, nu, »Soča* priobčtije Članek o antisemitizmu, ki jej je došel iz Prage, da se spoznajo nekatera sodobna naziranja, katera vzbujajo po svetu rnnftgo "pozornosti, posebno tudi na Češkem. Že prvič pa je bila dostavljena uredniška opazka, da se ne strinjamo z vsemi trditvami. Ali je zategadc! članek manj uvaževanja vreden? Ali je »Soča" rade njega filoseniitska? Čudovita logika! --Člankar ima docela prav, a ko smeši sedanje anlisemite, ki edino le rogo volijo proti židovstvu, a se ne povspno do treznega proučevanja tega rodu i v tem, da bi ga posnemali v nekaterih svojstvili; to so: čudovita pridnost in varčnost itd. — Naj šole čujojo razni glasovi, to nič ne de: cilatelji dandanes tudi niso več tako kratkovidni, da bi jih laki članki spravili na napačna pota ; narobe: navadijo so stobodnnjo mi.siili jn samostojno presojati med različnimi nazori. A ko torej »Soča* prinaša to razpravo, noče širiti islih idej za edino prave! Sicer je članek tako pisan, da ga lahko vsakdo prav nmeje. — Zalo tudi odklanjamo prijazne naslove in namigavanje na filosemitslvo!
»Prtm. List" In „GorIca". — Sment jih razumi! Ali pa morda je lahko uganiti?! — Cujte: »Gorica* je prav vneto pohvalila prog r a m »P. L.* Morda vendarle pride .Gor." do »spoznanja*, katera je Usta * boljša pot*, da bodo izveslni krogi ž njo zadovoljni.
„Uorl.ški Sokol" priredi na dan Sv. Treh Kraljev 6» t. en. ob 1% zveCer v dvorani ^Slovenske čitalnice* koncert, ki bo obsezal: tamburanje, dva možka zbora, dva ženska čvetorospeva, dvospev s spremljanjem tamburasev, in morda kako iznenadenje. Potem pa bo plesna zabava. Spored se razpošlje jutri. •— Gg. tamburasi so naprošeni danes ob 8. zv. k zadnji vaji; gg. pevci pa jutri.
Kazirlas e. kr. poštnega In brzojavnega ravnateljstra t (Konec). — V prometu z inozemstvo (i;.vzenči Nemško in Cmo-goro) uveljavijo se sledeče premembe iz pri-stojbinskih. postavkov:
Poštnina za pisma se zviša od 10 novč. za vsakih 15 gramov na 25 vin.; za ne-fraiikovana pisma določen je dvojni znesek. V prometu s Srbijo zviša se sedanja pristojbina za isto težo od 7 oziroma 14 novč. na 15 ozir. 30 vin.; istotako je zvišana v prometu s to deželo pristojbina za dopisnice, ki je znašala do sedaj 4 ozir. 8 novč., na 10 ozir. 20 vinarjev. — Dosedaeija pristojbina za tiskovine, vzorce blaga in trgovsko listine spremeni se v prometu s Srbijo in Črnogoro od 2 novč., prometu z ostalimi inozemskimi deželami od 3 novč. za vsakih 50 gramov na 5 vieiarjev. Najmanjša pristojbina za trgovske listine snaša odslej meslc 10 novč. 25 vinarjev.
Gleve pristojbin za poštne nakaznice v nicjnarodnem prometu se stvarno ni nič spre-menilo, ker znaša odslej pristojbina za prvih 100 kron naka2nega zneska (doslej 40 gld.) -25 vin. za vsaki1! 25 K (doslej 10 novč. za vsakih 10 gld.) in za zneske 100 K presegajoče 25 vin. za vsakih 50 K (doslej 10 novč. za vsakih 20 gld.) — Ostale pristojbine v prometu s pojedinimi deželami (Bosna, Hercegovina, Nemčija itd.), ki se razlikujejo od pristojbin mejnarodnega tarifa, ostanejo nespremenjene. — Pri vrednostnih pismih, vrednostnih zaklopnicah in poštnih zavitkih v mejnarodnem prometu spremeni se le to, da se zavarovalnina poslej ne bo zaračuno-vala več od vsakih 120 gld., marveč od vsakih 300 K napovedane vrednosti, kar znači znižanje te pristojbine. — Kakor pristojbina za priporočenje tako se je zvišala tudi pristojbina za povratnice, za potrdila v izplačanih nakaznicah, za povpraševalne liste in za naznanila v nedostavljenih pošiljatvah tako v tuzeenskem kakor v mejnarodnem prometu od 10 novč. na 25 vin.  —  Odškodnina za
priporočene pošiljatve, ki so se zgubile na pošti, zvišala se je v celem poštnem prometu od 20 gld. na 50 K. Istotako je zvišan y notranjem prometu in v prometu z Ogersko in okupiranimi deželami maksimalni znesek odškodnine, ki jo mora plačati poštna uprava za izgubljene, zmanjšane ali poškodovane pošiljatve, pri zavitkih 3 kg.teških od 6 gld. na 15 K, pri zavitkih nad 3 do 5 kg, teških od 10 gld. na 251C in za vsak dalnji kilo-gra»i-ad~2.gl«Uoa^5 K.
V mejnarodnem prometu bo maksimalni znesek odšk /dnine za zavitke brez nopove-dane vrednosti do uštetih 5 kg., če ni po posebnih pogodbah druga odškodnina določena, znašal v bodoče mesto 10 gld., 25 K. — Na mesto- do sedaj rabljenih poštnih vrednotnic stopijo istodobno nove znamke in druge vrednotnice z vrednostjo, izraženo v kronskej veljavi, in sicer. — a) poštne franko-znamke po 1, 2, 3, 5, 6, 10, J*0 25-^0, 40, 50, GO v., 1, 2 in 4 K; — b)'čas-niške franko znamke po 2, 6. 10 in 20 v.
Cena novih golic za poštne nakaznice in poštne naloge je določena na 2 v. za komad (doslej »/, novč.) — Franko-znamke po i, 3, 5 in 25 v. so uže v prometu in se smejo rabiti za frankovanje. Ostale vred-ndtnice izdale se bodo polagoma. Od do sedaj veljavnih poštnih vrednotnic vzele se bodo časniške doslavljavne znamke, golice za poštne naloge, golice za poštne sprctnnice, poštne nakaznice in poštne sprem niče s po-vzetno nakaznico v notranjem in mejnarodnem prometu, potem golice za brzojavke, ki se oddajajo proti kasnejemu obračunjanju, (Stundung) z d n e m 3 1. g r u d n a I 8 9 9, ostale znamke in druge vrednotnice pa z dnem 31. sušca 1900. popolnoma iz prometa in se ne smejo po teh rokih več rabiti.
Pripominja se pa, da se bodo golice za poštne nakaznice sedanje emisije teko m me-secaprosincal 900. pri uplačevanji na pošli pod tem pogojeni zavračale, če bo nakazani znesek v kronskej veljavi nnznačen in besedilo »gld., novč." prepisano z besedilom „K* in »v.*.
Mej občinstvom se nahajajoče poštne, brzojavne in telefonske vrednotnice sedanje izdaje morejo se do konca grudna 1900. na vseh poštnih uradih zamenjavati za nove vrednotnice iste vrednosti.
Razgled po svetu.
Provizorično lVlttekovo mltiMer-stvo je baje že dokončalo svojo nalogo. Ko se povrne cesar s Štajerskega, kjer je na lovu, se prično priprave za imenovanje novega d e fi n i t i v n ega mimsterstva. Sodi se, da načelnik nove vlade bo Korber. Novo ininistcrstvo bi bilo imenovano do konca tega meseca.
Odsek zsi mornarico jo v ogerski delegaciji sprejel redni in izredni proračun ter izrekel zaupanje vodstvu. Grof Goluchovvski je razlagal, da mora glede mornarice poudarjati^ posebno vojno oziroma brambeno stališče. Tudi poveljnik mornarice je bil mnenja, da je njena naloga v prvi vrsti, braniti Avstrijo. V razgovoru o pomnoženju mornarice sta bila proti temu delegata Rosenberg in Toroczkay, češ, da naj se mornarica omeji na hrambo obali, ako stanje financ ne dovoljuje pomnoženja.
Obešena je bila v torek v jutro ob 8. uri na Dunaju Juiijana Hummel, katera je bila obsojena na smrt pred kratkim, ker je trpinčila svojo 5 letno hčerko tako nečloveško, da je umrla. Ko so jej eiazuaniii, da obsodba na smrt je potrjena, se je celo smejala ter rekla: „HvaU lepa!" Ponoči je spala mirno dlje časa, in kadar se je zbudila, je molila rožni venec. V jutro je pila kavo. Pred vešala je stopila mirno, le semterje je zamr-mrala: »Jaz sem nedolžna!'' Usmrčenje je trajalo 8 minut. Od 1. 1809, je bil to prvi slučaj, da so na Dunaju obesili žensko.
Obesil jo je krvnik iz Prage.
Na ltekl sta bila na novega leta dan 2 mlada gospoda v restavraciji pri gledališču prav vesela; imenujeta se Rudan in Baborski. Rudan je začutil čez čas bolečine v glavi ter hotel iti domu, ali ga je zadržal Baborski, kateri mu je dal prašek, češ, da ga preneiia glava boleti. Ali ker mu le ni bilo bolje, je moral domu, kjer jo drugi dan umrl v groznih bolečinah, ker mu je bil dal prijatelj nehote prašek s strupom namesto z zdravilom. Ko je Baborski to zvedel, je šel v svoje stanovanje ter se ustrelil, češ da ne more več živeti, ker je bil neprostovoljni vzrok smrti svojega ljubljenega tovariša.
Vojna t južni Afriki. — Iz angleškega tabora pri kraju Treve poročajo, da Angleži so na zadnji dan pr. 1. hoteli dvakrat prodreti skozi vrste Burov, ali se jim je poskus izjalovil, da so bile čete Angležev celo poražene. Nasproti temu pa so bili Buri dne 30. in 31. pr. m. pri Colensbergu tepeni. Angleži so jih napadli nenadoma po noči. Buri so bežali ter prepust'" Angležem Co-lensberg. Poveljnik tam je general French.
Raznotero vesti. — S Češkega so odpotovali vsled brzojavnega ukaza vsi oni orožniki, ki so bili poklicani tje radi znanih zadnjih izgredov. — Rudarji v Koflachu so pričeli štrojk. — Na raznih krajih na Tirolskem so nastale povodnji vsled južnega vremena; več mostov je voda odnesla. — V j dunajskem zverinjaku je lev raztrgal stražnika Rotovskega.                                                     I
Laski visokošolci iz primorskih dežel bodo imeh jutri v Trstu posvetovanje, kako se udeleže dijaškega shoda v R i m u! Seveda to je vse v redu. Ce bi pa šli slovanski dijaki na kak sličeri shod v R u s i j o, takrat bi bila pa država v nevarnosti!!
Narodna gospodarstvo.
»Goriška ljudska   posojilnica"  je
imela meseca decembra 303,490.02 kron prometa, kar kaže, kako lepo se razvija posojilnica od meseca do meseca.
»Centralna posojilnica slovenska* s
sedežem v Krškem, kateri se je pridružilo do zdaj 32 okrajnih posojilnic, je imela lani 300.000 K prometa. Njen organ »S 1 o v e n-s k a^ za dr u g a", glasilo slovenskih posojilnic in gospodarskih zadrug, bode izhajal tudi v novem letu. Prva številka prinaša raznovrstne narodno - gospodarske razprave; list stane na leto 4 K in se naroča pri omenjeni zadrugi v Krškem.
,Pužki prijatelj". - Na Krku bo izhajal list s tem naslovom. Namen mu je, da poboljša hrvatskim kmetom in obrtnikom njihovo gospodarsko stanje. Prinašal bo članke o domačem gospodarstvu, poljedeljstvu, vinarstvu, ribarstvu itd. Kaj takega pri naš seveda ni mogoče!
Vinska klavzula. — »Nar. List" piše: Tudi italijanski krogi prav resno mislijo, da bode pri ponovnem sklepanju trgovske pogodbe med našo monarhijo in Italijo prekinjena vinska klavzula, katera sedaj daje toliko ugodnosti uvozu italijanskega vina na škodo naših vinogradnikov. — V madjarskih časopisih pa je citati, da se na Ogerskem pridno prirejajo shodi, kjer se protestuje proti ti škodljivi naredbi ža naše vinogradnike. — Slišimo tudi, da se naši Vipavci gibljejo in da priredi v kratkem shod, kjer bodo energično protestovali proti vinski klavzuli. Upanje je torej, da bode vlada vpoštevala glas interesentov ter storila primerne korake glede odprave lega škodljivca naši vinski kupčiji. Nadejamo se, da nam kak strokovnjak o celi stvari v kratkem svoje mnenje napiše.
Vabilo titorejcem. — Da so olajša nasadba novih vinogradov na ravnih zemljiščih našo dežele, bo c. kr, kmetijsko društvo v Gorici prosilcem brezplačno posojalo polrebno orodje za razoranje zemlje, to je plug za globoka oranja in pa plug za spodnjo plast iz Sachove Ivornice v Lipskem.
Kdor želi uporabljati to orodje, naj se do 30. januarja tega leta z dotično prošnjo obrne do kmetijskega društva. V njej naj pove, koliko sveta hoče razorati, v katerem kraji ali v kateri občini leži dotična parcela in pa kake vrstd trt misli saditi.
Po številu prosilcev, po njihovem bivališči in po površju zemljišč, koja bo razorati, določi c. kr. kmetijsko društvo, po kateri vrsti se bode oddajalo orodje na posodo in obvesti o tem vsacega prosilca.
Stroške za prevažanje orodja iz Gorice ali iz drugih krajev te dežele do doma tistega prosilca, katerega zadene vrsta, plača on sam in je tudi odgovoren za to, da se ohrani orodje ter preskrbi na svoje stroške potrebne poprave. Orodje se izroči proti redni pobotnici in se bo moralo povrniti v določenem obroku društvenemu sedežu v Gorici, razven slučajev, Če društvo drugače odloči v korist prosilcem.
Tisti prosilci, ki se oglasijo po 30. januarju t. I., vzamejo se v poštev še le, kadar dokončana prva vrsta; sicer pa se opaža, da velja vabilo za celo leto in ker ima društvo dvojno orodje, da je to vedno na razpolago trlorejeem, ki se za nje oglasijo in katerim se razposodi tudi po vrsti. Vsekakor pa se priporoča, naj tisti, ki se zato zanimajo, Čim brže podajo svoje prošnje, da ne nastanejo zamude, vsled katerih bi se delo n enoglo opraviti ob ugodnem Času. C. kr. kmetijsko društvo v Gorici, dne L januarja 1900. Predsednik: Coronini.
K naši kulturi.
(Beležke.)
Mesto G o r i c a je središče goriških Slovencev. Na to ne smemo nikdar pozabili. Gorica mora prednačiti povsod v senislu gospodarskem, socijalnem, političnem in — kulturnem. Slovenska društva v Gorici morajo biti vzor vsem ostalim v deželi goriški. N. pr. »Slovenska Čitalnica* v Gorici mora biti voditeljica vseh ostalih čitalnic in bralnih društev, ker ima v svoji sredi takorekoč cvet inteligence Slovencev na Goriškem. Bralna soba »Slovenske Čitalnice" v Gorici mora biti nekaj posebnega, taka, da bode radost vsakomur citati raz lice, ko le pogleda ono kopo časopisja... Duševno Življenje »Slovenske Čitalnice* se mora pokazati v pravi luči. Kar poda ,Čitalnica", mora biti nje dostojno... Goriški »Sokol" n. pr. ne sme prezirati prekrasnih idej prvih borilcev za divno idejo sokolsko, idej slavnega Fugnerja in neumr-lega Tyrša, Ideja Sokolstva ne obstoji toliko v telovadbi kot krepčilu telesa, temveč kot krepčilu in ojačevanju d u h a. Kar Sokol, to moralno in po dovršenosti hrepeneče bitje !...
Obširneje o vsem tem od časa do časa. 1 oliko le, da se razume moja namera, moie be ežke „K naši kulturi«, ki bodo vsak teden enkrat.
Oziral se bom tudi na lepe umetnosti, v koliko bom uvidel, da bode prav, Književnost slovensko bom pa redno sprehiljal ter ocenjeval naš najnovejši napredek na tem polju. V književnosti ljubim napredni in svobodni duh. Sem individualist, stojim na programu češke modernez leta 1895., s katerim prav v kratkem seznanim čislane či-tatelje »Soče".
Ant. Kristan. * V novem letu smo prejeli prve številke ^Ljubljanskega Zvona". »Prosvjete" in »Nade«.
—   »Ljubljanski Zvon" se je temeljito preo-snovai. Kar radost prešine človeka, ko pogleda v to prvo našo revijo. Prvi Aškerčev deout se je znamenito obnesel. Za sedaj naj to zadostuje, ker se mislimo prihodnjič ozreti bolj natančno na to prenovljeno našo revijo.
—    »Prosvjeta« je prišla do te višine, da lahko izpodrine vse „Ilustrirte», kar jih je še v slovenskih hišah. Polna vsebina! In slike I ,,Gartenlaube" naj se skrije pred »Prosvjeto" ki stane na celo leto s pošto vred samo — 7 gld. Naroča se: Uprava „Prosvjete", Zagreb.
—   ,.Slovenska čitalnica*' je še nima. — „Nada" iz Sarajeva se ni spremenila akoro nič, ah je prav obilna in zanimiva. Za so-trudniko ima same imenitne pisatelje. Za našo slovensko književnost se sorazmerno dovoli zanima.                                                        J
Objavili nam je še knjigo: Gojmjra dr. Kreka „Anton Aškerc", Studie mit Uber-setzungsproben, ki je vzšla v zalogi L, Schwentnerja v Ljubljani.
Zaveza slovenskih učiteljskih drnSte? razglaša: »U č i te 1 j s k i To v a r i š* preide z novim letom v last »Zaveze slovenskih društev«, ki ima svoje člane po Kranjskem, Stajarskem, Koroškem in Primorskem, ki si bo pa v najbližisji bodočnosti pridobila člane tudi v Dalmaciji.
»Učiteljski Tovariš« bo imel od novega leta posebno i n s e r a t n o prilogo, ako se oglasi toliko slovenskih knjl-gotržov, trgovcev in obrtnikov, da bodo tiskarski stroški inseratne priloge pokrili,
Podpisani direktorlj so obrača torej do vseh slovenskih knjigotržcev, trgovcev in obrtnikov, ki imajo kaj zveze s šolstvom ali ufii-teljstvom, s prošnjo, naj zogotove »Ufiltelj-skeinu Tovarišu* inseratno prilogo s tem, da bodo od novega leta dalje v nji objavljali svoja oglasila.
Ker bo — kakor smo omenili — »Učiteljski Tovariš8 po novem letu jako razširjen list, ki bo izhajal po trikrat na mesec, bo njegova inseratna priloga inseriranim tvrd-kom dobro služila.
Oglasila je pošiljati pod naslovom »U-pravništvo »Učiteljskega Tovariša" v Ljubljani".
Inserate bo plačevati po dogovoru.
„SIavJanska Lira". S 15 januvarjem 1900 prične v Trstu izdajati g. Vogrie tam-buraško-ghsbenilist »SlavljanskaLira«. Izhajal bode v zvezkih mesečno, na veliki četrtinski obliki na dveh tisk. polah, to je, 16 straneh ne vštevši platnice.
»Slovanska Lira" bo prinašala izključno le tamburaške-kocerlne skladbe, nalašč prirejene za koncerte veselice itd.
Celo'otna knjiga »Slavijanška Lira" bo imela z naslovom 200 strani j, na katerih bo 30—25 različuih gori označenih enodernih skladb, ter bo stala ce!o leto, po pošti po-šiljana, le 15 Kr., za pol leta 8 Kr. Celoletni naročniki dobijo z 12 št. ,S1. Lire" še eno krasno skladbo po vrhu. Naročnino treba je poslati n a p r ej vsaj do 10. januvarja, ker se bode tiskalo le malo izvodov več, nego bo naročnikov. »SI. Lire" bi ne smel pogrešati noben tamburaaki zbor, marveč se bi morali naročiti nanjo v prvi vrsti tamburaški zbori sirom vse slovenske zemlje, potem pa tudi posamezni tamburaši — saj je cena razmeroma nizka; vsaka skladba v »Liri* bo stala poprečno le 50 hel. Oglasi po pogodbi.
Zahvala
Podpisani tira potom najiskreneje zahvaljujejo vse prijatelje in znance, kateri so se udeležili pogreba naše nepozabne matere oziroma tašče
Ane Leban roj. Mlekuš.
Posebna zahvala se izreka g. dr. Al. Rojicu za njegovo požrtvovalnost o tej bridki priliki. Nadalje se zahvaljujemo za darovane nagrobne vence ter sploh za vsa izkazana sožalja na nenadomestni in nenadni izgubi.
V G u r i c i, 3. jan. 1900,-Henrik Leban, Pavla Dinitruvil, Berta P rešeni, Jurij Dmitrovič, c. i kr. polkovnik iie poveljnik pešpolka Fabini št. 102 v Trenta, Vinko P r e 5 e r n, višji geomeler in c. i kr. rezervni stotnik v Krškem.
Seiden-Blousen i 2*49
und huher! — 4 Meter; — porto-und zojttrei zujje* sandt; Muster umgehend; ebenso von sehwai3ei', vreisser v. farbiger Hemtaberg-Selde  von 45 kr.
bis ti, i\K5 p. Met. G. Heunebeig, Seidca-fabrikant (k. a: k. Mofl) 2DRICH.                          6)
Dobiva
se povsod!            ,
fi*
^a

?«<^
C6V
^>
Zahtevajte povsod!
Prave in edine želodčne kapljice,
wa.nka). zdravilna mofi teh kapljic je nepre« kosljiva. — Te kapljice vredijo redno prebavljenje, če se jih dvakrat na dan po  jedno  žlicieo
___         popije. Okrepe po-
t*v. Anton Patov, kvarjeni želodec store, da zgine v kratkem času omotica in živorea lenost (mrtvost). Te kapljice tudi stor6, da človek raji je.              —9
Gena steklenici 30 kr.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svetu. Za naročitvo in pošiljatve pa j edino le v lekarni
Cristofoletti v Gorici.
!! Za ves štet h
Kdor želi vkupiti dobro, zanesljivo in Jako ceno uro, naj zahteva ilustovani cenik ur, verižic, zlatnine in kineškega srebra!! Zastonj in franko I
»*- Posebnosti: -*¦
Ura ,Primafc, kakor zgoraj . .  . gid. t-10
Budilka  ,       reform.......„    1*45
Ura z nihatam in godbo.....n   6*70
. Rem. iz pristnega niklja Japy . . „ 2*20 B srebrna, dvojnati srebrni pokrov „ 4"25 14 karat zlata Rem. za dame . . „ 975 Srebrne in zlate verižice racunijo se v gramih po dnevnem kurzu. Posamezni zlati in srebrni izdelki so. pregledani po c. kr. purirrieii. uradu. Kar ne ugaja se sprejme nazaj tekom 8 dnij; denar se tudi vrne takoj ranko.Švicarska tovarna in izvoz ur
J. Mfanderer, Krakovo,
Stradoni št. 1.
!! Nezaslišano!!
101   predmetov  za  samo
2. gld. 10 kr.
I  krasna pozlačena ura. j;uiu"en;i Iri Ida.
I pozlarena verižic«.
1 krasen etui z;i smmlkn.
i fino toaletno obrobljeno zrcalo s pourivalotii.
1 noles vezan v angleško platno.
1 oprava zapestnih gumbov iz (loal)Ie-zlatn 1. vrsle
I oprava naprsnih jrumbov iz douhln-zhiLn I. vrste.
1 par  uhanov iz   ilouble-zlaLa I.   vrste z   vdelanim biseri.
1 zelo koristna pisalna oprava.
i toaletno milo prijetne vonjave. 72 najboljših jeklenih pere«. 25 finih pismenih zavitkov. io pol finega pismenega papirja in 50 koristnih predmetov za gospodinje. Imenovanih 191 krasnih predmetov razpošilja za samo 2 gold. 10 kr. (ura sama slane toliko) Švicarska izvozna hiša
H. SCHEUER, Krakova
.J<isefsi;as.se Str. 4(J.
Kar ne ugaja se sprejema nazaj v leku 8 <lui\ llustvovaui ceniki zastonj lu iiuuko.
Podpisana  priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajalnico jestvin.
V zalogi imata tudi raznovrstne pijače, n pr,: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovee, fini rum, različna vina, goružice (Se' t), Ciril-Metodovo kavo in Ciril -Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem
Kopač & Kutin,
trjronn v ScmonKki nliei St. 1 v lastni hi?.i,!:jer je Trgovska obrtna zadruga .
Spedieijsku posloviiicii
Gašpar Hvalic v Gorici
v wui Minili št 12.
C. kr.
privilegirani
kroji,
vsakteremu koj razumljivi krojiii.
Kar napove iz knjige tabelna mera, to izpolni vsake velikosti in modo.
v Gorici,
civilni in vojaški krojač,
se zalogo najfinejšega blaga.
Edino na Travniku št. 22.1. nadstropje.
Ima   stojo  izborno zalogo vsake vrste Mag*, za obleke iz inozemskih in avstrijskih tovarn in gotovih oblek, de.uikov in sobnih pla^ev za, vsako sezono.
Velika izber:
zat ratnie in ovratnikov, gotovega perila in srajee tlii^er  ter  vseh   drugih   k   oblekam   spadajo ih
priprav /.» vsaki stan po najnižji ceni.
Sprejemajo so naročila za izdelov. raznih oblek,
jaket,  pelegrin, dežnih plaščev, trd! za dame,
po najnovejši modi.
SAMIG li DEKLETA
V gorici — Nunska ulica 14-10 ~~V Gorici
Prodajalnica
in
edina mehatiiena
^^j^MI^ šivalnih strojev
Brez kenkurence! V zalogi se ru-Iiaja nad 100 Šivalnih strojev n. pr. /.a ?m-Ijarje, krnjaiV in šiviljo. V^i stroji z.i M\il|e so velobi; od gld. '.l~2 naprej.
V zalogi i i na i a i udi dvokolesa, puške in samokrese.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim b lagom
Gosposka ulica št. 23. Priporoča  svojo  zalogo jestvin in kolonijalij po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, na vadnega in najfineje vrste »Luka«.
Razpošilja naroCeno blago tudi na deželo po pošti, od 5 klg. naprej. Oltijuliiijr. točno in hitro postrežbo.
! ! Važno za vsakega ! !
Ri.zprudaia za neverjetno nizke cene: 12 krasnib komadov za samo
iwr- 2 gld. 95 kr. -«a
t krasna žepna ura iz niklja .Sidro - lU'iiu>ii!nir, s pokrivalom in tri-Mnim jamstvom. Ima sekundarico in popolno izdelan M roj. (Ni primerjati onim, kateiv pošiljajo mnofd bazarji za pozlmemO
1 verižna  za   uro,   so-s-luva   oklepa   (na   zahtevo iz niklja ali po^icbiiij^na). 1 krasna isrla ~« zavrat-nike za  irospodo iz  aruer. ilouhlc-zlala s kameni, podobnimi hriljautoin. t par lepili znjicslnih {runibov iz pravega sivina, priznanega od c. kr. državnega nraila.
I par krasnih gumbov za rokave iz anierikan skfiga »lotible-zlain.
1 zbirka aumbov za srajce in ovratnike iz anier. double-zlala (r> komadov).
1 eletanlno, novoiznajdeno loalelno pomnnj-Sevalno zrcalo. (Kovo^l!)
Dokler zalo-ra obstoji, razpošiljam teh 1:2 komadov proti povzeljn ali proti požiljalvi denarja pri naroiilu za samih gld. 2*95. (Huma žepna ura iz niklja Anker-rtemcnloir stalo je prej 5 pld.) Kar ne ujjaja, siiicjema v teku 8 dnij radovoljno nazaj
E.^Holzer
zalatratelj zveze c. kr. avstrijskih državnih  uradnikov
in zaloga ur in zlateuine na debelo.
Krakovo      Stradom 18. — Krakovo.
llnstrovani ceniki {trnlisj in franko.
Priporoča se toplo Slovencem a mestu in rojakom »a deželi za prevažanje vsakovrstnega blagi in pohištvu v vse kraje.  Ker ima
nov, zaprt voz za prevažanje
zagotavlja, d.i se blago -.epoškoilovano dostavlja
JLeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
E. Riessner, y Hrniski ulici 3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slavnemu občinstvo svojo lastno izdetovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih veneev, za mrtvaške potrebe, vožčeno sveče itd. vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvršuje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo S. <])                Sekamo ."rk m rerilo.               (P. d.
l^arol prašči^,
pekovski mojster in sladdičar v Gorici na Komu Št. 3. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za
birmanee, torte i. t. d.
Priporoča   se  slavnemu   občinstvu   za
mnopobrojna   naročila   ter  obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenah.
Prva kranjska tovarna testenin
ŽniderSič & "STalencič v II. Bistrici
priporoča velespobtovanemu   občinstva svoje priznano izborne
'd&r~ testenine, -W;j
kol liuilcaroiio, fhlcliiic in različno
vlojjo   m   \m   ,|uli*>   v  riizličiiili
kakovostih.
Pivi m um .. pth n iji.t.h i/1'l'.o* p 'i <h m-m v iit^i ni oh iiii %• <ub btib I o', I o ti Mii.i /u.ilo ko' n.i|inih v l( i   i i-u ku  ,.b i/d 1 ij -v.s
Spoštovana pospodinja! ^'/if. jo t«b p.i-ino iIr.r,iVih   li^nnih    kateu- p-i   p   ,   -f 1,.   s,    o-n s
Sll-lj0   /IV/H.ip.    I>     iblM-dl,      1   I. s 1.11111 -I"     M'     \nli    ¦
ni-o boMi Iw. »o b( lj oku-ii' f >. m m k dilii.- L lioi w!<> (luiur- sit ^olov.i i m- mol i|o vsik m.i pn-Ij lbili, kd'i jiii poku-.
Dol. t- \ v^h piod i'm ili ii-tvin- po.-tm zm.-,|.v.» rniin^ pi -n k- one |,i ,. piodijijo \ zavojih po • _, LilOpTi   z n i,m > brmo
Trgovcem poNŠljavsi ce .ik zaslonj fn franko.
Velika zaloga
vsakovrstnega usnja ler vseh drugih čevljarskih prol rebšči u v Kojskem št.   95 in v Gorici na Koritu št.  10, vso m lastno tovarne v Hupi.
Se toplo priporoča
Andrej Jakil,
tovarnar kož v Rupi.
Na dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na Ivovski razstavi s prvo reno   ~ srebrno  svetinjo
71—n~
Tovarna uzornib telovadnih priprav JOS. VINBTŠ-.A,
v Prag-I na Smihovu
(1'iaba-SPiirhov) Viinihradsku ulice čislo 81«. ¦-" [»i-ifiorora
k popolnemu ti/ornomu prirojevanju
so k o I s k i h in šolskih telovadnic
po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavili.
V la dokaz jo na razpolago nino^o prljioifiču-očib spiiuii domačih in inozemskih.
Zagotavlja jfdno leto. Cene zelo zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
;VaYacip.e priprave so vedno y zalogi.
Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vuduiiv pošilja na zalid-vo brezplačno in poSlnuie |.rn-!o.                                                                  -   3
Fojimvo izn-Sujo po intjnIXjili eeimb.
^.tnton OMtliič§
čevljar
v Semeniški uliei štev. 4
^iJW v Gorici, -^Wi]
priporoča so
za raznovrstna naročila po meri
za 1,'ospa in tfospodo. Naročila »o Izvršuje hitro.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi Ilušteljn T.                   ;
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovališče nlrnburškega in drobnega  , blaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE                     ;
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. !
POTREBŠČINE                      \
za krojače in čevljarje,        \
Svidliijiee. — Kožni venci. -~ Masne knjižice.
Hišna obuvala za vse letne zase. !|
P o s o b n o a t:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za  kramarje, kroinjarje. prodajalce po sej mili in triiili ter na deželi.       a :•>'>   iS
Prva slovenska trgovina  z  železjem   v Gorici
©
0
g     Korjedic & Zsgec
®                                             (prej G. Darbo)                                                  =
®    prod nadSkofijo Str. 5. Podružnic« konce Raštcla Stv. %   w
®               Zaloge v ulici Morelli št. 12, v Gosposki ulici št. 7. v post^Hnifetii hiši.
^P            Priporoča po najnižjih cenah  svojo  bogato zalogo najboljšega
©itajers": sga železa, Železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-ičevine, orodja za  razne obrti in pohiinega, sledilna ognjišča,
^l|    peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe.
2^            Vsakovrstne   okove  za   pohištvo in stavbe. Prevzemata vse
Qy    naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
@                     Glavna zaloga za Gorico in okolico
q     izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
gL            Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaum - a
{$    v Ajdovščini po tovarniških cenah.
@                                    Edina zaloga
©      najboljšega koroškega Acaion in Brescian-jekla.
C9            Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
fiS    prvih tovarn. Kupujeta staro želez je in kovine po najvišji dnevni ceni.