DELAVSKA ENOTNOST 7. JULIJA 1973 - ŠT. 26 - L. XXX Srpenica, majhna vas na pol pota med Kobaridom in Bovcem, ima nekaj več kot 200 prebivalcev in tovarnico s kakimi 100 zaposlenimi. Ima torej vse pogoje, da bi jo lahko proglasili za prototip mirne in idilične vsakdanjosti. Vendar varljivi videz vara. Pravijo, da so si v »Kredi« praktično vsi zaposleni, od direktorja do vratarja, v takem ali drugačnem sorodstvu, tako da ima poslovanje svojevrstne poteze, samoupravljanje pa še bolj. Zlobneži zdaj pravijo, da je pred nedavnim prišlo do prekinitve dela, ker Tolminci pač ne morejo brez puntarije, vendar je že zavoljo poudarjeno humorističnega navdiha v razlagi moč videti, da gre kljub vsemu za globlje vzroke nezadovoljstva. Uradni razlog za »punt« v »Kredi« je bilo izplačevanje osebnih dohodkov na hranilne knjižice, v resnici pa je šlo le za izgovor. Več o ozadju svojevrstnih velikih problemov v majhnem podjetju boste našli v članku »Kreda« v (svojih?) labirintih NA 3. STRANI. V OKVIRU ' .c- 5'- BUMERANGA NIKAR! Hoteli smo zaščititi delavce. Da ne bi več plačevali posebne šolnine za svoje osnovno izobraževanje. Da bi si to temeljno izobrazbo ob delu pridobili ob enakih materialnih pogojih kot mladina v rednih šolah. Doslej namreč odrasli v tem pogledu niso bili zaščiteni. V Sloveniji se niso izobraževali pod enakimi pogoji. Plačevali so zelo različne in pogosto zelo visoke šolnine. Ustavno sodišče SR Slovenije je nedavno tega odločilo: Ni dopustno predpisovati posebne šolnine za osnovno izobraževanje odraslih, to ni v skladu z ustavo. Prijeten občutek, da je tako zdaj bilo delavcem ,.vrnjeno" nekaj, česar jim nikoli pravzaprav ne bi smeli vzeti! A takoj za tem občutkom se vsiljuje vprašanje, ali bomo znali zdaj vsi skupaj od- ^ Lipici pri Sežani so v soboto iskraši proslavili 4. julij in tudi praznik „vesoljne“ Iskre. Zbralo se jih je skoraj 8.000. - Foto: A. Agnič pravi naslov za denarne zadeve ljubljanska banka imi m* Mercator •neg? janK1 lin " Prošek za pripravo umetne brezalkoholne pijoče okusi: limona, pomaranča, jagoda, malina, češnja Prehrambena Industrija Portorož ODPIRANJE OCl SAMEMU SEBI Kolektiv senovskega obrata Metalne je bil vse do nedavnega prepričan, da je v marsičem žrtev matičnega podjetja s sedežem v Mariboru. V to resnico je verjel, ker drugačne ni poznal in se, odkrito rečeno, tudi trudil ni, da bi jo spoznal. Novi družbeni odnosi, ki jih tudi v Metalni želijo uresničiti z uveljavljanjem ustavnih dopolnil, pa so malodane s prstom pokazali na pravega krivca takega stanja, na resno neobveščenost na relaciji Senovo-Krško-Maribor, na potrebo, da vsi prizadeti najprej sami sebi poskusijo odpreti oči in videti vso resnico, potem pa začnejo iskati ne le pota skupnega dela in sodelovanja, ampak tudi vsak svoj delež odgovornosti za trenutno stanje in za bodoči razvoj. govorno opraviti naloge, da ta „pridobljena pravica" ne bi postala bumerang, ki bi znova udaril po delavcih. Tokrat drugače. Tako nekako, kot se je pred dvema letoma zgodilo v SR Bosni in Hercegovini, potem ko so presodili, da je osnovno iz-‘ obraževanje delavcev brezplačno, a denarja za to nji-i hovo izobraževanje ni bilo \ od nikoder. Tisto jesen je ; vpis pri njih v oddelke za J odrasle zelo upadel. Učimo se iz izkušenj! Nam gre za rezultate. Za uresničene možnosti, da čim več delavcev ob delu dopolni svojo pomanjkljivo osnovno izobrazbo. Delavcev z nedokončano osnovno šolo pa je v Sloveniji želo zelo veliko in doslej se jih je vpisovalo v oddelke osnovne šole za odrasle vse preveč skromno število. In tudi nam se lahko zgodi, da bi zaradi tega, ker se ne bi dovolj hitro organizirali in dogovorili za potrebna sredstva, jeseni vpis slušateljev v osnovne šole za odrasle padel To moramo preprečiti. Vrata, ki so bila doslej zelo malo odprta, moramo odpreti na stežaj. Sicer bodo vse velike besede o skrbi za to, da čimveč delavcev vključujemo v osnovno, poklicno, družbenopolitično in stalno izobraževanje, ostale spet samo besede. Zlasti sindikati in zveza mladine, ki so se lani na skupni seji obeh predsedstev republiških vodstev zavzemali za ustvarjanje možnosti, da odrasli, zaposleni ali še nezaposleni dokončajo svoje osnovno izobraževanje, bi se morali zdaj, v tem prehodnem obdobju, na vseh ravneh zavzemati za konkretne dogovore in rešitve. Že lani so namreč predlagali, naj bi v cjelovnih organizacijah izdelali podrobnejše načrte, kako bodo skupaj s temeljno izobraževalno skupnostjo in zavodi, ki izobražujejo, omogočili čim večjemu številu odraslih, da si pridobe osnovno izobrazbo. Ne samo razsoditi o šolnini, nekaj je treba storiti, smo zapisali že lani jeseni v našem časniku. In zdaj je vrsta na vseh tistih, ki so in morajo biti zainteresirani za to, da se izobrazbena raven zaposlenih v Sloveniji popravi. Družbeni dogovori o kadrovski politiki v občini zdaj v glavnem le bolj načelno določajo, da bodo delovne organizacije ..spodbujale in omogočale" tudi osnovno izobraževanje odraslih. Podpisnice teh dogovorov bi ta načela morale povsem konkretizirati. Le v dveh ali treh primerih so v družbenih dogovorih za zdaj te določbe povsem zavezujoče. Druga pot - sočasna - za razreševanje tega problema pa so samoupravni sporazumi o novih temeljnih izobraževalnih skupnostih, organiziranih v skladu z ustavo po delegatskem načelu; sporazumi bi morali že v izhodiščih ustvariti možnosti za enake pogoje izobraževanja mladine in odraslih iz solidarnostnih sredstev. Posebno skrb pa bi morali posvetiti ta čas, te mesece do septembra, ko se bodo ponovno odprla vrata izobraževalnih ustanov, prehodnim, a konkretnim rešitvam. Tiste delovne organizacije, ki so že doslej svojim delavcem dale vse možnosti, tudi denarne, za njihovo osnovno došolanje, naj bodo spodbuda in zgled drugim. Kajti vsi danes vemo, da je stiska v letošnjih solidarnostnih skladih za izobraževanje zelo velika in da le temeljne izobraževalne skupnosti jeseni ne bodo mogle zagotoviti odraslim brezplačnega osnovnega izobraževanja. Skratka, o tem se moramo začeti takoj dogovarjati. In verjamem, da so uspehi možni in da bi jeseni lahko vpisali v osnovne šole za odrasle tudi več delavcev kot doslej. Seveda, če se bodo družbenopolitične organizacije tudi bolj uspešno postavile po robu vsem tistim teorijam, češ da je treba delovne organizacije razbremeniti tudi prispevkov za izobraževanje, ali teorijam, da v mnogih delovnih procesih številnim delavcem osnovna izobrazba sploh ni potrebna, celo laže „se dela z njimi", če te nimajo in tako ne segajo više v svojih poklicnih ambicijah! SONJA GAŠPERŠIČ STRAN 4 V SREDIŠČU POZORNOSTI | UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVE^ UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA IZ PREDKONGRESNE RAZPRAVe] RUDI KORTNIK: Predlog samoupravnega sporazuma je dobil v roke prav vsak član našega rudarskega delovnega kolektiva in to zato, da bi se lahko s predlogi, pripombami in vprašanji konstruktivno vključil v njegovo dokončno oblikovanje. SMILJA GOSTIŠA: Ponovno večje zanimanje za osnovno izobraževanje odraslih pričakujemo v bodoče, ko bodo de-lovne organizacije na podlagi družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini morale tudi v svojih normativnih aktih natančneje opredeliti zahtevo po izobrazbi, torej tudi osnovni. JOŽE ČEBELA: Naša sindikalna organizacija si je prizadevala, da prek vseh osnovnih organizacij sindikata zagotovi socialno varnost svojega članstva. To je bila in bo naša osnovna naloga. Pri tem pa se nismo in se ne bomo ustrašili preprek, ki jih ni malo. Velenjski rudarji podpisali sporazum Letošnji praznik rudarjev so v Velenju obogatili na poseben način. Več kot 4000-članski delovni kolektiv velenjskega rudnika je namreč dobil samoupravni sporazum TOZD, ki so ga podpisali na svečani seji centralnega delavskega sveta. O samoupravnem sporazumu nam je povedal nekaj podrobnosti znani velenjski sindikalni delavec RUDI KORTNIK, ki je tudi predsedoval komisiji za sestavo omenjenega samoupravnega akta. ,,Pred dvema letoma smo v rudniku opravili 20-letni obračun samoupravnih odnosov v našem delovnem kolektivu in ugotovili, da smo si nabrali že dovolj izkušenj in da lahko brez bojazni zakoračimo v novo obdobje, ko bomo delavci bolj neposredno prevzeli v svoje roke odgovornost in pravico do razpolaganja z ustvarjenimi rezultati svojega dela.“ „Kakaio delo je opravila vaša komisija? “ „Ustanovili smo jo pred dobrim letom in ji dali nalogo, da uskladi splošne akte s samoupravnim sporazumom, ki izhajajo iz ustavnih dopolnil. Komisija je bila sestavljena iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov ter strokovnih delavcev. Po programu dela smo ugotovili položaj v posameznih organizacijah združenega dela, ugotovili obseg skupnih stroškov glede na bodoče razmejitve, konkretno obdelali predloge za formiranje TOZD in izdelali samoupravni sporazum o združevanju TOZD v delovno organizacijo. Moram reči, da je komisiji uspelo v osmih mesecih ob velikem razumevanju, podpori in s sodelovanjem vseh dejavnikov v podjetju ovrednotiti in uskladiti temeljne medsebojne od-nose.“ „Kako so lahko delavci spremljali vaše delo in kakšne so bile njihove možnosti za izražanje vpliva na dejavnost komisije? “ „Že januarja smo imeli referendum, na osnovi katerega smo lahko začeli s formiranjem TOZD. Na zborih je vladal živ interes delavcev in naša naloga je bila, da njihova pričakovanja primerno oblikujemo v sporazum. Predlog samoupravnega sporazuma je dobil v roke vsak delavec našega rudarskega kolektiva in to prav z namenom, da bi se z njim lahko dobro seznanil ter da bi tako dobil tudi resnično možnost, da se konstruktivno vključi s predlogi, pripombami in vprašanji v dokončno oblikovanje sporazuma. Ob referendumu smo tudi praktično preskusili novo obliko neposrednega odločanja. Razprava o predlogu je potekala v samoupravnih uelovnih skupinah, ki jih je 227. Naj povem, da je bila udeležba na zasedanjih teh skupin 86-odstotna. Razprava je navrgla zelo veliko pomembnih vsebinskih dopolnitev, ki jih je komisija večinoma upoštevala. Lahko rečem, da so delavci z zadovoljstvom sprejeli tak način neposrednega odločanja. Naposled smo 28. junij določili za dan, ko naj bi izrekli pismeno soglasje vsi člani delovnega kolektiva. Kar 96,7 % delavcev v rudniku se je izreklo za podpis samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo. Predsedniki delavskih svetov pa so dobili častno in pomembno nalogo, da v imenu vseh delavcev podpišejo prečiščeno besedilo sporazuma. S podpisom samoupravnega sporazuma smo se uvrstili med prvih 30 delovnih organizacij v Sloveniji, ki so podpisale podobne akte.“ lili lili lili ■ lili I« ■ mm ,3i lahko rekli, da ste kot predsednik komisije zadovoljni z opravljenim delom? “ „Komisija je pripravila ta sporazum v prepričanju, da bomo združeni v TOZD in v interesu delovne organizacije kot celote pošteno, solidarno in enakopravno razreševali vsa sporna vprašanja v medsebojnih odnosih in bodočem razvoju. Ekonomski rezultati in razvoj nadaljnjih samoupravnih odnosov pa bo pokazal, koliko smo v naših prizadevanjih uspeli. O našem zadovoljstvu bom torej lahko govoril kasneje, in to za nazaj. Vsekakor pa mora ta samoupravni sporazum zaživeti v praksi. In to tako, da se bomo ob njem tudi mi vzgajali v dobre samoupravljavce, kar je vsekakor življenjski interes vseh članov naše delovne skupnosti.“ ■ lil! Tig Kljub temu, da smo že dalj časa vedeli, da bomo prej ali slej morali omogočiti delavcem brezplačno osnovno izobraževanje, smo se zdaj vendarle znašli pred tem, da moramo hitro ukrepati, da bi jeseni lahko nemoteno začeli z delom Z odločitvijo ustavnega sodišča, da morajo imeti vsi delovni ljudje enake možnosti za osnovno izobraževanje, se seveda odpira nekaj problemov, med katerimi so po mojem mnenju najvažnejši trenutno tile: kako zagotoviti potrebna sredstva za financiranje osnovnega izobraževanja odraslih, kako zagotoviti, da bodo vložena sredstva dala čimboljše rezultate, in kako vzbuditi večje zanimanje delavcev in delovnih organizacij za osnovno splošno izobraževanje. Tudi v naši občini namreč opažamo, da v zadnjih letih upada interes za osnovno izobraževanje tako pri delavcih kot tudi pri delovnih organizacijah. V šolskem letu 1966/67 smo imeli 122 slušateljev, potem vedno več do leta 1969/70, ko smo jih imeli 434; od takrat pa število počasi upada in v letošnjem šolskem letu jih je bilo le še 225. Manjši vpis v zadnjih letih je posledica vse večjih potreb naših delovnih organizacij po delavcih, tako da sprejemajo na delo delavce ne glede na stopnjo njihove izobrazbe, pri čemer dajejo seveda prednost domačim delavcem, ki imajo doma stanovanje in hrano. V zadnjih treh letih upada tudi stimulacija delovnih organizacij za osnovno izobraževanje delavcev, ki se je med drugim kazala tudi v pla- Več sredstev kolektivov Je ravnateljica osnovne šole za odrasle pri delavski univerzi Tomo Brejc v Kranju, ene izmed petih tovrstnih ustanov na Slovenskem. SMILJA GOSTIŠA, po poklicu profesorica germanistike, se je letos srečevala že s sedmo generacijo slušateljev te šole za odrasle. Pogovora z njo tako rekoč ni bilo. Bil je le telefonski poziv, prošnja za kratko sporočilo o tem, kako bo poslej, že jeseni, ko slušateljem ne bodo smeli več zaračunavati šolnine. čevanju šolnine. Pred tremi leti so delovne organizacije plačevale šolnino 129 delavcem (38 %), leto kasneje 90 delavcem (32 %), letos pa le še 38 delavcem (17 %). Občuten padec v šolskem letu 1972/73 je nastal predvsem zato, ker v tem letu ni bilo oddelkov, ki smo jih prejšnja leta organizirali po naročilu Zavoda za zaposlovanje in gradbenih podjetij, ki so tudi krili stroške šolanja. Take oddelke bomo ponovno odprli jesenu Ponovno večje zanimanje za osnovno izobraževanje odraslih pričakujemo v bodoče, ko bodo delovne organizacije na podlagi družbenega dogovora o kadrovski politiki v občini morale tudi v svojih normativnih aktih natančneje opredeliti zahtevo po izobrazbi, torej tudi osnovni V naši občini je del potrebnih sredstev za osnovno šolo odraslih že doslej prispevala temeljna izobraževalna skupnost, in sicer pred štirimi leti 36.300 din, obe naslednji leti po 41.700 din in letos že 80.000 din, s čimer je zniževala stroške šolanja slušateljev. Zato upravičeno pričakujemo, da tudi zdaj ne bo prišlo do stagnacije in da bomo lahko premostili prve težave, ki se bodo pojavile jeseni. Po prvih razgovorih s predsednico temeljne izobraževalne skupnosti upamo, da bomo za čas od septembra do decembra letos dobili manjkajoča sredstva od skupnosti. Medtem pa bomo morali izkoristiti čas, da se organiziramo in najdemo trajnejše rešitve. Dolgoročnejšo rešitev vidim v organizaciji nove vzgojno-izobraževalne skupnosti, urejene po delegatskem sistemu, in v predvidenih virih financiranja vzgojno-izobraževalne dejavnosti v celoti. Financiranje osnovno šolske dejavnosti je obvezno in ker zakon izenačuje osnovno izobraževanje ob delu z rednim izobraževanjem bo morala izobraževalna skupnost dobiti zadostna sredstva tudi za to dejavnost. Po načelu solidarnosti naj delovne organizacije prispevajo ustrezno višji prispevek za izobraževanje, iz česar naj TIS financira tudi osnovno izobraževanje ob delu. Menim, da bi financiranje iz enega vira lahko najbolj smotrno reševalo tudi problem osnovnega izobraževanja odraslih. Poleg tega pa tudi menim, da bo treba zagotoviti brezplačno osnovno šolanje le tistim slušateljem, ki bodo uspešno končali šolo, medtem ko naj tisti, ki iz neopravičenih razlogov prekinjajo šolanje, sami nosijo stroške. To razlikovanje je po mojem mnenju potrebno, če hočemo doseči uspeh. Wm ■I m m mm IPii: lili m „Že takoj v začetku bi rad povedal, da je praktično 99,99 % naših delavcev članov sindikata. Zanimivo pa je, da je prav aktivnost sindikalne organizacije na vseh področjih pripia' vila v nekaterih naših podjetjih delavce, da so se na lastno željo včlanili v sindikalno organizacijo.“ „Oblika oziroma struktura sindikalne organizacije v Iskri se res_razlikuje od ostalih,“jepri; povedoval tovariš Čebela. Predvsem skušajo biti tudi sindikalno organizirani podobno, kot je samouprava. Iščejo novo obliko organiziranosti Združeno podjetje Iskra je s svojimi 20 delovnimi organizacijami in skoraj 23.000 zaposlenimi prav gotovo največje slovensko podjetje. Prav te dni so iskraši praznovali svoj praznik. Malo zaradi tega, predvsem pa zato, ker nas je zanimalo, kako imajo v tako velikem in teritorialno tako razkosanem podjetju organizirano sindikalno dejavnost, kako se organizacija prilagaja teritorialnim razmeram in. kako se vključuje v aktivnost pri spreminjanju oziroma dopolnjevanju ustave, smo navezali razgovor s pred-sednkom sindikata Združenega podjetja Iskra JOŽETOM ČEBELO. „Vsaki naši tovarni imamo osnovno organizacijo in po potrebi, če ima le-ta dislocirane obrate, še pododbore. Ti so vezani na občinska odbore in seveda na združeno podjetje, kjer ja najvišji organ konferenca. Konferenco sestavljajo po trije delegati iz vsake delovne organizacije; Organ konference je odbor, v katerem so vsi predsedniki osnovnih organizacij. Njegova naloga je predvsem koordinacija dela in povezo; vanje posameznih osnovnih organizacij. Izvršilni organ odbora je enajstčlansko predsedstvo, pri čemer so posamezniki zadolženi za najpomemb-1 nejše naloge sindikata. Pri nas sodimo, da so to išii predvsem standard delavcev, organizacijske za; deve sindikata, šport in rekreacija, problemi borčevske organizacije in borcev ter ekonomska oziroma gospodarska vprašanja podjetja. Zadolžitve dajemo predvsem ljudem, ki so strokovnjaki za posamezna področja/1 Zanimivo je tudi, da imajo v Iskri redne sestanke odbora sindikata vsakokrat v drugi tovarni. Zato pravijo, da se člani odbora na ta način seznanijo z delom in problemi vseh Iskrinih tovarn. Ki iti ■ fi&lš&i; mm mm mm smM išii si« ■ ■ lili ■ m „Prav tako vsako leto sklicujemo predsednik« občinskih sindikalnih svetov iz tistih krajev Slovenije, kjer imamo svoje tovarne. Tako se seznanijo z našimi problemi, mi pa s problemi njihovih občin in krajevnih skupnosti. Združeno podjetje Iskra je vsako leto večj«' Nove tovarne, novi delavci postajajo člani Iskr«' Ustavna dopolnila in ustanavljanje TOZD P°' stavlja sindikalni organizaciji nalogo, da poi^e novo obliko organiziranosti. „Po uveljavitvi ustavnih amandmajev naj b1 imeli v Iskri najmanj 50 TOZD. To pa pred' stavlja znatno večje število delegatov za konfe-j renco in še posebej za odbor združene^ podjetja, v katerem so bili doslej predsednik1 osnovnih delovnih organizacij. Če bi se po tern načelu ravnali, bi torej ta odbor namesto sedanjih 20 imel kar 50 članov. Dokončno se šE niso odločili, vendar mislim, da bomo sindikalno konferenco prilagodili organizaciji p° branžah. V načrtu je namreč, da se združen« podjetje organizira po posameznih zaključen«1 proizvodnih branšah. Teh naj bi bilo od 5 do 6 Ko bomo to izvedli, bomo seveda morali p° posameznih branšah ustanoviti tudi sindikaln£ odbore, ki bodo vmesni člen, vsaj v nekateri11 zadevah, med osnovno organizacijo in konft; renco združenega podjetja. Sredi meseca bo v javno razpravo predlog samoupravnega spo: ra- zuma združenega podjetja, ki naj bi nadom«81 sedanji statut. Ta pa naj bi določal medsebojn1 o^vuanji ouaiuiL. x a. pa naj ui vaoai ~ j .■ £ odnose po novih ustavnih določilih, kakor tu« ^ v načelu opredelil vlogo družbenopolitični11 lili i!:!:!:!:!:!:!:::1 organizacij v podjetju, kar pa zadeva naše bo ^ doče naloge, mislim, da bodo podobne, če a j ^ enake tistim, ki smo jim posvečali svojo pozo ^ nost že doslej. Največ pozornosti in prizadeval1 ^ je naša sindikalna organizacija posvetila sociali' varnosti svojega članstva. Moram priznati, da s ^ bili naši načrti morda prezahtevni ali pa SIT1 pričakovali, da jih bomo uresničili prej. Prav. u skrbi za standard naših delavcev bomo namre n morali še veliko storiti." ^ b SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, Sem In tja se sliši mnenje, da je zahtevneje in odgovorneje in po tej lo-: giki tudi težje poročati s sej predsed- stva republiških sindikatov ali zasedanja republiške skupščine ali kongresov ZK in (seveda) lažje s sestanka osnovne sindikalne organizacije ali občinske skupščine... »»Težje« naj bi bilo pisati o Litostroju in »»lažje« o majhni tekstilni tovarni, »»težji« naj bi bil intervju z republiškim funkcionarjem in »lažji« z delavcem za strojem. Teorija je na vso srečo za novinarski poklic daleč od prakse. Ko smo se znašli v Srpenici, majhni vasici na pol pota med Kobaridom in Bovcem, bi naj - po logiki teoretikov o »teži« pisanja - imeli pred seboj prijetno in na pol počitniško kramljanje o problemih majhnega podjetja. Vse naj bi bilo preprosto, jasno ... tako da i! ne bi bilo treba nobenega posebnega napora pri pisanju. Potem se je vsa teža, ne tista teoretična, temveč vzeta iz resničnega življenja, vsula na nas. Kakor smo vedeli in znali smo se prebijali skozi labirint podatkov, mnenj, izjav, prepletajočih se teženj... Ni nas motilo, da so si bile te »sestavine« ves čas močno v laseh, saj se navsezadnje življenje sestoji iz nasprotij in iz sposobnosti premagovanja nasprotij. Huje je bilo, ker ob koncu dela samemu sebi nismo upali priznati, da smo našli pravi izhod iz labirinta. Da smo sploh našli kakršenkoli izhod ... Najbolje bo torej, da vam srpeniški labir*n* razgrnemo po mizi. Morda bo-1111 ste vi, bralci, laže presodili, kje bi lili! utegnila biti prava rešitev, kje smo mi naredili napako, da nismo uspeli priti ||!|£ iz labirintove teme »na sonce«. Pravimo »morda«, kajti res se utegne prime-riti, da se iz določene razdalje in brez prizadetosti jasneje vidi. Najprej osnovni podatek o podjetju. V Krajevnem leksikonu Slovenije smo o njem našli droben zapis: Podjetje „Kreda“, Srpenica. Podjetje je bilo ustanovljeno 1. 1947. Sprva je pridobivalo le gorsko kredo iz dnevnega rudnika. V začetku 1. 1958 je začelo izdelovati steklarske kite. Razvilo se je v kemično tovarno, ki proizvaja barve in lake, dodatke cementu, čistila in druge kemične izdelke. Zaposluje 120 ljudi. PROTEST SEDEMNAJSTERICE Sredi prejšnjega meseca se je v ,,Kredi“ zakuhalo. Prišlo je do nekajurne prekinitve dela; 17 delavcev je nehalo delati. Menda iz protesta, ker niso hoteli, da bi šla polovica osebnega dohodka na hranilno knjižico. , Iz pogovorov smo zvedeli, da je delavski svet sprejel to- sklep o delnem izplačevanju osebnih dohodkov preko ta hranilnih knjižic. „Saj ni nič hudega, samo čez cesto na pošto je treba stopiti, kdor potrebuje denar takoj!“ Izvedeli smo tudi, da je taka odločitev padla šele takrat, ko je anketa pokazala, da več kot polovica ko-lektiva pozdravlja tako rešitev. Zakaj torej prekinitev dela? Zakaj protest? Je bila 'nar zadeva preslabo razložena? Po uradnem mnenju je bilo razlage dovolj. Zakaj? Slišati je bilo prepričljive glasove, daje pač v podjetju nekaj ljudi, ki jim pride prav vsaka priložnost, „da bi nagajali11. Znajo govoriti in potegnejo nekaj ljudi za sabo ... Tako naj bi prišlo do prekinitve dela, ne da bi Večina puntarjev prav vedela, za kaj gre. :a- -a- ke j« ja- fi rabini pri ib-1 to za-rn' ika bilja- led- trfe- rega nik' ten1 eda- e ndi po leno „KREDINE“ TEŽAVE Za merjenje temperature odnosov v podjetju moramo P°vedati, da je pretežna večina kolektiva doma iz ^penice (nekaj nad 200 prebivalcev) in bližnjih zamikov. Lahko bi rekli, da so si skoraj vsi tako ali nfugače v sorodu. Skupaj so pasli krave, skupaj hodili ! šolo .... Direktor Milan Knez sam pravi, da je za tri Cetrtine „preprosto Milan" in ne „tovariš direktor". Zavoljo takih razmer se kar sama od sebe ponuja enil-| tazlaga, da zaprti srpeniški krog z veliko nezauplji-[0 6' vostjo in s skrajnimi težavami sprejema „tujce“, ljudi i po °d zunaj. V taki razlagi se utegne skrivati velik del aln£ °ogovora na „Kredine“ težave, teri) Direktor Knez nam je orisal osnovne poteze go-jnfo' sP°darskih težav: 0 šel »Kakor ste sami videli po starih zgradbah ob cesti, 5°ra 1-r.klli naši začetki precej revni, na pol obrtniški. Ve-lestilj "ko smo si obetali od nove tovarne, kjer smo s proiz-l0jH£| v°dnjo že začeli, vendar smo jo pred nedavnim morali tudi ^adi eksplozije ustaviti. Zdi se nam, da proizvodni čriil1 P°stopek ni bil do kraja izdelan, za kar nosijo odgo-. bO' ^nost strokovnjaki, ki smo jim zaupali. Kot ste ;e ni “'žčas že slišali, je bil pri nas dolgo časa alfa in omega □zof 1!^enir Kosič, ki nas je prepričal, da smo v Ljubljani evaflj ^stanovili svoj laboratorij. Poleg tega se je obnašal ;ialfli ^jnovoljno in ni imel primernega odnosa do delavcev, da s°j J., da smo ga morali pred letom dni izključiti iz slT)0' klovne organizacije. 'rav' m 90sP0clarjenje . .. Dogovarjamo se na več koncih o mre! Costih za združitev s kakšno večjo delovno orga-I .’Zacijo. Kakor kaže, je to za nas edini realni izhod in -biK, 0 do tega tudi prišlo." Poletni motiv iz Srpenice - Kosca prav nič ne moti, da ima za najbližjo sosedo novo tovarno „Krede“. V ..koeksistenci" ne bi bilo navsezadnje nič vznemirljivega, če ne bi kosa — pripomoček zaostalega in preživelega kmečkega gospodarjenja — uspešno rezala, nova tovarna, ki naj bi prinesla revolucionarni preobrat v malo vas, pa — ne obratuje. KREDA V (SVOJIH?) LABIRINTIH OPOZORILO NASE Zanimivo je, da smo ob vseh pogovorih prej ali slej „obvezno“ prišli do inženirja Kosiča. Videti je, da se vsi osnovni in poglavitni kazalci razmer v „Kredi“ križajo ob inženirjevem imenu. Točneje, kdor se hoče količkaj angažirati, se mora odločiti za ali proti Kosiču. Kako to, če ga že leto ni več v kolektivu? Če ga je kolektiv izključil iz svoje sredine, menda ne pomišlja na to, da bi ga vzel nazaj? Mizar Jože Ramšak nam je dejal: „Morda bo za nas res še najbolje, če se bomo priključili kakšni večji delovni organizaciji. Vsekakor pa bomo morali urediti vse nerazjasnjene stvari v zvezi z ljubljanskim laboratorijem in sploh storiti vse, da bo proizvodnja normalno stekla. Predvsem pa bomo morali urediti odnose znotraj delovnega kolektiva. Pravite, če bo šlo? Moralo bo iti, če bo le pri vseh dovolj dobre volje!" Zanimalo nas je, kaj meni o razmerah v kolektivu predsednik sindikalne organizacije Ivo Knez: ..Prekinitve dela se nisem udeležil, vendar vem, da je bil upor proti hranilnim knjižicam le izgovor. Puntarji so hoteli opozoriti občinske dejavnike na številne zadrege v samoupravljanju v ,Kredi1. Vprašanje je, če so ubrah pravo in primerno pot, dejstvo pa je, da bomo morah pri nas v najkrajšem času napraviti nekaj korenitih korakov. Podjetje je že dve leti v stagnaciji in tako ne more iti več naprej. Mislim, da bi lahko ob dobrem in pravem strokovneVn vodstvu sami dobro vozili in ne bi bilo treba iskati rešitve v združevanju. Glejte, kolektiv pravzaprav o nameravanem združevanju ne ve ničesar. Sploh je pri nas obveščanje na zelo nizki ravni. Kolektiv se ni sestal že lepo število mesecev. Glavni rezultat prekinitve dela je bil dogovor, da se mora kolektiv sestati v prihodnjih desetih dneh, vendar se bojim, da na množičnem sestanku ne bo mogoče urediti stvari, ki bi jih pri nas morali.. KDO MISLI S SVOJO GLAVO? Med najbolj ..problematične" osebnosti v srpeniški „Kredi“ sodi brez dvoma kemijski tehnik Miro Fra-tina, ki so ga na upravi označevah kot ..advokata inženirja Kosiča", torej človeka, ki se je postavil na stran ..družbeno obsojenega1' in zdaj z zavajanjem ljudi povzroča težave. Tipičen primer naj bi bila prekinitev dela. ..Samouprava je pri nas na psu," je dejal Fratina. „Vse ima v rokah ozka skupina ljudi. Moja edina želja je, da bi delavci začeli misliti s svojo glavo, da ne bi previdno molčali takrat, kadar bi bilo treba na glas povedati svoje mnenje. Zavajanje? Protest proti hranilnim knjižicam je bil formalnost. Hoteli smo le s prstom pokazati na bistvene pomanjkljivosti vodenja našega podjetja." Miro Fratina ima v Srpenici za sabo pestre dogodke. Bil je izključen iz ZK, ker je kot sekretar osnovne organizacije dajal ..politično podporo" inženirju Kosiču. Prostor v našem listu ni primeren za to, da bi obravnavali upravičenost izključitve iz ZK. Navsezadnje je to stvar zveze komunistov in normalnega vrednotenja takih in podobnih ukrepov znotraj njenih organov; prav tako ne bi komentirali, zakaj se sodni spor med inž. Kosičem in „Kredo“ vleče že leto dni in ni moč predvideti, kdaj se bo razpletel; prav tako težko ocenjujemo, kdo vse in s kolikšno učinkovitostjo ima prste vmes pri razreševanju strokovnih problemov, ki so jih navrgli patentirani izumi — blizu 20 jih je — inž. Kosiča na področju izboljšave lastnosti cementa. Videti je, da so vse to stvari, ki daleč presegajo okvire malega podjetja v majhni vasici v dolini Soče. KLASIČNI KONFLIKT? Vendar, če vse to pustimo ob strani, izhoda iz srpe-niškega labirinta nikakor ne moremo najti. Zatorej le nekaj razmišljanja . .. Mnogo razlogov govori v prid trditvi, daje prišlo do spopada med vodstvom podjetja in inž. Kosičem zato, ker je vodstvo zaslutilo, da bo ob bistvenem industrijskem napredku „Krede“ postalo odveč. Ustrašilo se je, da bo potisnjeno ob stran, ker s svojimi sposobnostmi, primernimi za polobrtniško proizvodnjo, ne bo več kos novim zahtevam. Šlo bi torej za ..klasični konflikt", ki se mu skoraj ne moremo izogniti ob revolucionarnih spremembah. Revolucija, ki je zaenkrat še ni bilo, ker se dosedanji odnosi niso spremenili in — navsezadnje — ker tovarna praktično stoji. Najširše sloje delavcev v „Kredi“ najbolj zanima, zakaj nova tovarna, od katere so s^i obetali toliko dobrega, ohromelo ždi ob cesti in čaka na primerne zdravnike. Dobro vedo, da jim rešitev lahko prinesejo samo strokovnjaki in jim je v bistvu vseeno, ali se bo inženir pisal Kosič ali kako drugače, samo da bodo lahko otipali resnično boljšo perspektivo zase in za svoje sinove. Delavec Aldo Berginc — tudi eden od puntarjev — ni hotel biti prav nič nedorečen v svoji izjavi: ,.Velika večina delavcev se dobro zaveda, kaj je inženir Kosič pomenil za .Kredo1 in kaj nam je dal. Ni bil v spopadu z delavci, temveč z upravo, od katere je zahteval strokovno delo in učinkovito vodenje podjetja, saj so brez tega vsi proizvodni načrti že vnaprej obsojeni na neuspeh. Dobro, če pustim ob strani vse zdrahe, je res, da je že skrajni čas, da nova tovarna začne delati. Podjetje je obremenjeno z ogromnim kreditom, zdaj pa sploh ne vemo, kako ga odplačujemo, kako ga bomo lahko v prihodnje odplačevali. Sicer pa, kaj pri nas sploh lahko delavci zvedo po normalni samoupravni poti? Po mojem bi moral za številne nepravilnosti kdo odgovarjati. Pravzaprav vsi vemo, kdo je za kaj kriv, vendar se stvari ne premaknejo nikamor!11 KDO BO POKAZAL POT IZ LABIRINTA? V malem kolektivu v majhni vasici ob Soči vre. Vsi čakajo na to, da se bo nekaj zgodilo. Vprašanje je le, kaj naj bi to bilo. Če je naša ocena pravilna, so samoupravni odnosi v kolektivu še toliko nedozoreli in v povojih (ne glede na to, da utegne biti huda zavora prav to, ker se vsi preveč dobro poznajo), da ljudje nimajo pravega zaupanja vase in prevladuje med delavci občutek, da sami niso sposobni opraviti korenite sanacije. Pričakujejo torej pomoč od zunaj. Kakšno? Vsekakor dobronamerno in nepristransko. Tako pomoč, ki bo kolektiv prepričala, da — za primer — gre občinskim dejavnikom v Tolminu resnično za to, da bi „Kreda“ gospodarsko in samoupravno zacvetela. Tu in tam je namreč slišati bojazen, da gre zunanjim silam predvsem za to, da njihova odgovornost za srpeniške razmere ne bi prišla na plan in jim je torej bolj malo do tega, da bi se zadeve javno in resnično učinkovito prevetrile. V tolminski obCini sodobna) dogajanja prav tako odmevajo kot v geografsko pri* stopnejših področjih. V Srpenici, majhni vasici na pol poti med Kobaridom in Bovcem, so se v tovarni »Kreda« odločili, da bodo pol »plače« dobivali na hranilno knjižico. Tako se pač spodobi za poslovanje v modernih časih. Ljudje več varčujejo in če se podjetju primeri (saj veste, nesreča v sodobnih nelikvidnostnih razmerah nikoli ne počiva!), da nima na voljo sredstev za izplačilo osebnih dohodkov, si jih lahko izposodi na račun poslovanja preko hranilnih knjižic. Vendar, počilo je kljub vsemu. Mar zato, ker ljudje ne bi razumeli, da je osebni dohodek na hranilni knjižici še vedno njihov in da sploh ne gre za to, da bi jim nekdo »vzel« njihov denar? Sprva je res bilo videti, kakor da je v ospredju vsega dogajanja v Srpenici prav to nerazumevanje, vendar se je kaj kmalu pokazalo, da slaba petina delovnega kolektiva sploh ni prekinila dela zaradi izplačevanja osebnih dohodkov preko hranilnih knjižic, temveč so le hoteli pokazati s prstom na stvari, ki so v njihovih očeh veliko pomembnejše od tehnike izplačevanja zaslužkov. Uradno je šlo torej za prekinitev dela zaradi hranilnih knjižic, v resnici pa za osnovna vprašanja samoupravnega življenja. Prekinitev dela je bila in - je šla mimo. Prah se je dvignil, vendar - ni šel mimo. Za sedaj še ni jasno, na koga se bo vse usedel, ko se bo naposled razgrnil po tleh. Delavci pa pravijo: »Kdaj bo končno začela delati nova tovarna?« š*i ■ list ili lii Kakor smo odkritosrčno povedali že na začetku, izhoda iz srpeniškega labirinta nismo našli. Lahko rečemo le to -brez bojazni, da bi bili v zmoti - da smo bili ob odhodu iz Srpenice trdno prepričani edinole v pravilnost zahteve delavcev, da mora biti njihov kruh boljši. Da nova tovarna mora dati njihovim rokam delo in zaslužek, četudi bo ta ali ona glava morala pod prho. IGO TRATNIK V SREDIŠČU POZORNOSTI UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE, MNENJA IN STALIŠČA • UGOTOVITVE Kadar samo načelno razpravljamo o preusmeritvi podjetij v novo dejavnost in z njo povezano prekvalifikacijo delavcev, je odgovor na vprašanje, kako to storiti, zelo enostaven: odločiti, se je treba za nov tržno perspektiven proizvodni program in, drugič, najti je treba partnerja, ki bi postal nosilec izvajanja te nelahke naloge. V praksi pa potem te stvari niso tako enostavne. Tudi če prizadeti kolektiv najde primernega partnerja in z njegovo pomočjo izbere novo dejavnost, vse dosedanje izkušnje kažejo, da Še noben program ni bil uresničen ob dogovorjenem času in v predvidenem obsegu, kar potem -upoštevaje vse možne objektivne vzroke - neredko pomeni vir in vzrok sumničenj, podtikanj in očitkov. Vse to je v zadnjih Senovški obrat Metalne je nastal zato, dabirudaiji tamkajšnjega rudnika rjavega premoga, katerega zaloge močno usihajo, v svojem kraju dobili drugo delo. S finančno pomočjo republiškega sklada skupnih rezerv, prispevkom Rudnika Senovo in z lastnimi sredstvi ga je Metalna Maribor v prvi fazi usposobila za proizvodnjo gradbenih žerjavov, medtem ko bi ob dodatni opremi lahko izdelovali drugo gradbeno opremo. Obrat trenutno zaposluje 430 delavcev, od tega 270 prekvalificiranih rudarjev. Organizacijsko gledano pa senovška Metalna zadnjih nekaj mesecev pomeni eno izmed dveh polovic TOZD — Tovarn gradbene opreme s sedežem v Mariboru, kjer tudi deluje večina skupnih služb. Najprej jasni odnosi, potem vse drugo Vse do omenjene seje centralnega delavskega sveta Metalne je v krški občini in v senovskem obratu posebej prevladovalo prepričanje, da je matično podjetje nenamensko porabilo sredstva, ki jih je dobilo kot nosilec prve faze preusmeritve senovskega rudnika in da zato senovski obrat še danes ni opremljen tako, kot bi moral biti po predvidenem investicijskem programu. Ko so na senovski seji centralnega delavskega sveta Metalne tehtali upravičenost takih misli in marsikdaj tudi obtožb, so ugotovili, da so bila namensko porabljena prav vsa sredstva. Res pa je, da so se zaradi nepredvidenih podražitev v času gradnje in priprav na začeteek obratovanja (od 31. 10. 1970 do 1.3. 1972. leta, op. pisca) soočali z velikimi težavami, ki so vplivale najprej na dinamiko investicij, kasneje pa tudi na to, da so zaradi pomanjkanja sredstev nekatere investicije v dopolnilno opremo sploh izpadle. Najbolj groba kleveta pa je, da kdorkoli trdi, da je $ finančno pomočjo republiškega sklada skupnih rezerv Metalna Maribor reševala svoj, takrat zelo težaven finančni položaj in da so zaradi tega počasneje, kot pa je bilo predvideno, potekale investicijske v Senovem. Se več: če bi Metalna s tem, daje nastopila kot nosilec prve faze preusmeritve snovskega rudnika, računala predvsem z lastnimi koristmi, senovskemu obratu ne bi „odstopila“ proizvodnja gradbenih žerjavov kot naj-bolj perspektivne in tudi donosne veje proizvodnega programa, kar jih sploh združuje v svoji dejavnosti proizvajalca investicijske opreme. Nemara bi lahko tudi polemizirali s takimi pogledi in stališči, izrečenimi na zasedanju najvišjega samoupravnega organa Metalne v najmlajši enoti te delovne FRANC KUKOVIČIČ, ključavničar: Mislim, da so najhujše težave že za nami, saj smo se že privadili vsak svojemu sedanjemu delu, čeprav še ni tako dolgo tega, ko smo skoraj' vsi bili rudarji. Kdor tega ne verjame, naj pogleda naše rezultate, pa bo videl, kaj smo ustvarjali v prvih dneh in kaj ustvarjamo danes. Če bomo dočakali še opremo, ki nam za zdaj manjka, ni vzroka, da ne bi tudi presegli učinkov, kot jih dosegajo drugi v naši panogi gospodarjenja. Pogoj za to seveda je, da bo tudi naročil dovolj. Za letos nam dela ne manjka. Kako bo v bodoče, pa ne vemo! ukvarjati z vsem. Če se kjerkoli izkaže, da delavec ne dosega norme, je pravilo, da nekdo natančno preuči vzroke in predlaga možne ukrepe. Pri tem vselej sodeluje po več ljudi iz različnih služb. Podobno je z reklamacijami. V senovski Metalni se lahko tudi raztrgaš, pa komaj opraviš najbolj nujne operativne naloge. Povsod pač ne moreš biti zraven, to je menda vsakemu razumljivo! Če pa pomislim na to, da smo pravzaprav kolektiv, ki se še vedno uvaja v delo, res ni lepo in pošteno, če kdo pričakuje, da bomo v poldrugem letu obvladali prav vse tisto in morda celo več kot kdo drug, kije pri tem delu zaposlen že leta, da ne rečem desetletja! Rečem pa lahko, da se krepko trudimo in da navsezadnje niti ne dosegamo slabih rezultatov, seveda upoštevaje pogoje, v katerih delamo!“ Obračajo na bolje Po besedah Staneta Župevca, predsednika osnovne sindikalne organizacije v senovski Metalni, se stvari izboljšujejo. V zadnjih dveh mesecih seje, denimo, zgodilo, da je bilo prvič izplačano preseganje norm, sicer • MARIBORSKA METALNA IN NJEN SENOVSKI OBRAT Z DRUGEGA ZORNEGA KOTA Odpiranje oei samemu sebi • Prava resnica vsebuje marsikaj, tudi priznavanje lastnega deleža soodgovornosti za trenutno stanje in bodoči razvoj • Uspehi senovskega obrata so spodbudni, toda kaj storiti, da bi bili še ugodnejši? petnajstih mesecih, odkar redno posluje, preživljal, premagoval, prebolevat in razreševal tudi kolektiv senovskega obrata mariborske tovarne Metalna. Res pa je, da so družbe-no-politične organizacije občine Krško pravočasno zaznale, da odnosi med matičnim podjetjem in senov-skim obratom niso urejeni in čisti ter so zato tudi zahtevale, naj vodstvo Metalne javno odgovori na vse očitke in vprašanja, kako je bilo s sredstvi, ki jih je Metalna dobila za usposobitev senovskega c Samoupravni organi in vodstvo Metalne so z odprtimi kartami postregli na redni seji centralnega delavskega sveta, ki se je namenoma sestal v Senovem. Izakazalo se je, da je bolj kot kaj drugega posredi neobveščenost na relaciji Senovo-Krško-Maribor! A skupnosti. Vendar za to ni ne vzroka in ne potrebe, kajti šlo je za odgovor na vprašanje, kako je bilo s porabljenim denarjem in s pojasnilom so bili zadovoljni tudi neposredno prizadeti, skratka kolektiv se-novske Metalne. Ta pa seje takrat, ko je izvedel za vse številke in podatke, začel zavedati, daje smotrneje, če si ne nalaga novih dolgov, temveč skuša poslovati kot še boljši gospodar in s tem zlagoma sam ustvarjati pretežni del sredstev za nakup manjkajočih delovnih priprav in orodij. le v višini nekaj odstotkov, vendar: ,,Zdaj dosegamo norme, ki jih prej nismo. To pa nekaj pomeni! To je spodbuda za še boljše delo in razpoložebje kolektiva. Lahko smo izplačali tudi regres za dopuste, kar tudi pomeni, da delamo iz dneva v dan bolje. Če ne bi, tudi regresov ne bi bilo. Tako razmišljajo naši ljudje!11 Za oceno ,,obračanja na bolje11 smo zaprosili tudi inženirja Jožeta Lesjaka, direktorja senovske Metalne. Odgovoril je takole: Prostori in kadri Vsaka resnica ima vsaj dva obraza. Če gledaš ali celo namenoma vidiš samo eno stran, kajpak tisto, ki ti je v določenem trenutku najbolj po volji, je težko odpreti oči samemu sebi; odpreti tako, da bi spoznaval resnico in objektivnost v vsej celovitosti in medsebojni povezanosti. V mariborskem obratu TOZD — Tovarna investicijske opreme je, denimo, še vedno slišati mnenja, da bi tamkajšnji kolektiv, če bi imel tako opremo, kot jo imajo na Senovem, z njo ustvarjal malodane čudeže, medtem ko z boljšo opremo na Senovem ne dosegajo niti takih rezultatov kot mariborski kolektiv z zastare-limi delovnimi pripravami in orodji. Predsednik delavskega sveta obrata Metalna na Senovem Franc Gračner pa je v zvezi s tem dejal: „Mislim, da moramo vsak sebi odpreti oči, čeprav bodo koga zaščemele ali celo zabolele! Res je, da imamo med vsemi obrati Metalne prav mi najsodobnejšo opremo, vendar, toliko stvari nam še manjka, da je zaradi objektivnih vzrokov ne moremo izkoristiti v polni meri. Navedel bi samo dve dejstvi, da bo jasno, kaj mislim. Najprej gre za prostorsko stisko, potem pa za kadrovske probleme. Poglejte: ko naredimo žerjav, ga moramo iz dvorane postaviti na prosto, na prašno dvorišče, če je deževno vreme ah ne. Če tega ne bi storili, bi zastala osnovna proizvodnja. Na dvorišču se nato naši pleskarji potem mučijo, da bi očistili pesek in prah ter drugo umazanijo, da bi pod noč žerjav prepeljali spet v dvorano in ga prebarvah. Tudi če bi bilo prostora v dvorani dovolj, ne bi mogli hkrati de--lati zaradi predpisov o varnosti pri delu, kajti plini, barva in ogenj, ki nastaja pri varjenju, v utesnjenem in z ničemer ločenem prostoru ne gredo skupaj. Zaradi takih vzrokov torej izgubljamo veliko časa. Kar pa zadeva kadrovske probleme, gre predvsem za strokovne kadre. V Mariboru, denimo, imajo službe, ki se ukvarjajo vsaka s svojimi problemi. V Senovem pa nas je, reci in piši, le šest strokovnjakov in se moramo vsi ,,Uvajalna doba še traja in računamo, da bomo šele po petih letih obratovanja dosegali učinke, ki so v naši stroki normalni. Ljudje se namreč morajo še veliko učiti. Veseli me, da se tudi radi učijo in da sorazmerno lepo napredujejo, pridobivajo navade industrijskih delavcev. Na splošno vzeto pa so razultati več kot ugodni. Lani od marca do decembra smo naredili vsega deset žerjavov, letos v prvem polletju pa že 42, zadnje čase kar po dva na teden. Za boljšo primerjavo, kje smo bili, kje smo in kam še moramo priti, pa naslednji podatek: žerjav tipa K-12 naredi nemško podjetje v 420 urah. Mi smo zanj lani porabili 2000 ur, zdaj ga naredimo v polovico krajšem času. Ta čas bo treba torej vsaj še razpoloviti, da bi bili konku- FRANCE KOZOLE, KV električar: Že po tem, da zdaj vsak teden odpremljamo nove žerjave, sprva pa smo imeli tak dogodek le enkrat v več tednih, lahko sklepam, da nam gre na bolje. Če si bomo še naprej tako prizadevali, uspeh pač ne more izostati. Rečem pa tudi, da sem rad v kolektivu, ki se sicer bori z velikimi težavami, vendar jih tudi premaguje in si s tem gradi osnovo za boljši jutrišnji dan. Zato, ker je pri nas tako, tudi ne bi šel rad nazaj v rudnik, v jamo, kjer si prikrajšan za sonce in zrak, pa še nevarnost, da bi se ti kaj zgodilo, je neprimerno večja. ANTON KONSTANJ-ŠEK, ključavničar: y Metalno sem prišel rudnika kot invalid, zdaj pa sem ključavničar-Sprva je bilo zelo težko-Mislim pa, da smo preo tem, ko bomo prav kmalu pozabili, da snio bili rudarji. Čeprav bi bil zdrav, ne bi šel nazaj v jamo. Delo tukaj je namreč vsemu navkljub lažje, čeprav je res, da bi kot rudar morda bolje zaslužil. Ampak tudi to še pride, kajti produktivnost narašča. Dela imamo za zdaj dovolj, včasih celo preveč. Naslednjih nekaj let bo še težkih, ker bo treba odplačevati anuitete, potem pa bomo res sami svoje usode kovači! renčni v mednarodni delitvi dela, v katero pa se z enostavnejšimi proizvodi, pravzaprav elementi zanje, tudi že vključujemo.11 Tako naprej Če smo ugotovili kadrovsko šibko zasedbo, po; manjkljivo opremljenost in prostorsko stisko, čemer pa se rezultati vseeno izboljšujejo, torej velja odgovoriti na vprašanje, kaj storiti, da bi se kolesje razvoja Metalne na Senovem zavrtelo še hitreje. Direktor TOZD — Tovarne investicijske oprem6 dip. inž. Venčeslav Pirc je dejal, da je s programom te temeljne organizacije združenega dela predvideno, da bi poleg gradbenih žerjavov že v naslednjem letu na Senovem začeli izdelovati tudi osebna in tovorna dvigala. Uspeh poslovanja senovskega obrata bo torej v prihodnje še bolj kot doslej odvisen od organizacije dela in proizvodnih sposobnosti delavcev, zaposlenih v tem obratu. K temu uspehu pa bi moralo bistveno pripomoči uveljavljanje neposrednega samoupravljanja v temeljni organizaciji, ki je zdaj razdeljena med mariborski in senovski obrat na tak način, da bi oba sčasoma prerasla v povsem samostojni tovarni. Zato tudi v senovskem obratu že zdaj obstajajo zasnove za to potrebnih funkcij. ,,Dolžnost vodje obrata sem prevzel, ker me delo veseli in ker sodim, da je laže doseči uspeh, če soustvarjaš nekaj povsem novega,11 je poudaril direktor senovskega obrata inž. Jože Lesjak. „Sodeč po tem, kar smo dosegli doslej, sem bolj optimist kot ne. Sodim pa, da bomo laže reševali materialne probleme gospodarjenja kot pa kadrovske težave. Sprva nam je namreč precej slabo šlo in tako smo prišli na slab glas-Domačini, ki bi sicer prišli v poštev kot kandidati z3 posamezna delovna mesta, so se raje zaposlih drugje,v bolj .zanesljivih1 podjetjih. Na občini Krško so nam naravnost povedali, naj ne pričakujemo kadrovske pomoči. Matično podjetje tudi ne more pomagati, razen z občasnimi obiski strokovnjakov. Zato nam ne ostane drugega, kot da se tisti, ki smo zdaj tukaj, toliko bolj zagrizemo v delo in na račun produktivnosti izboljšujemo poslovne rezultate. Če nam bo kdaj dobro šlo in ni vzroka, da ne bi bilo tako, moramo postati zanimivl tudi za strokovni kader med domačini!11 „Tudi jaz tako mislim,11 je pristavil predsednik delavskega sveta Franc Gračner. „Z drugih strani gledano, pa sem skeptik. Veste, z naslednjim letom h0 treba začeti odplačevati anuitete, za nami pridejo tum stroški, povezani z ustanovitvijo TOZD. Kolikšn* bodo, še ne vemo, ker ustrezen^sporazum o financiranju skupnih služb šele nastaja. Če smo zdaj finančn0 aktivni, se torej zlahka zgodi, da jutri ne bomo ve6-Kdo bo potem prišel k nam, da bi okrepil kadrovsk0 zasedbo, kje naj takrat vzamemo denar za izvedbo nujno potrebnih investicij, ki bi nam olajšale in pocenil6 delo? Vse to pa so stvari, ki nas skrbijo, pravega odgovora in recepta zanje pa v tem trenutku še n6 vemo ...“ MILAN GOVEKAR KAREL BIZJAK, soj boalikar in pleskar: ' Metalni opravljam dobna dela kot sem jih! rudniku. Težav zarad' privajanja na nov poklic, ki jih sicer občuti večin3 zaposlenih, torej ne pf znam. Rekel pa bi, da smo se najhujših težav otresli, saj proizvodni3 narašča, začenjamo delati celo za izvoz. Res p3 je, da nam še velik0 manjka, da bi delali v urejenih pogojih. P'6" skarji smo na najslabšenj. saj še svojega prostora nt mamo. Zdim si, da h' kmalu toliko prigospodarili, da bi proizvodnja debila manjkajočo opreme, mi pa tudi svoj prostor n stalno streho nad glav°' 7 ONI V SINDIKATIH DOPISNIKI JAVLJAJO koper Od 25. do 28. junija se je v Oren ob lu mudila delegacija obalnega sindikalnega sveta. Bila je gost generalne konfederacije dela departmaja Isere. Predstavniki Obalnega sindikalnega sveta so med svojim bivanjem v Gre-noblu obiskali nekaj delovnih organizacij in se seznanili z dejavnostjo tamkajšnjih sindikalnih organizacij. Imeli so tudi razgovore o sodelovanju s francoskimi sindikati. Delegacija konfederacije dela departmaja Isere je obiskala Koper pred letom dni >n takrat so se tudi dogovorili, da bodo proučili možnosti, na katerih področjih bi organizaciji iahko sodelovali. Ena izmed teh je medsebojno spoznavanje o načinu dela sindikalnih organizacij ter o najaktualnejših vprašanjih, s katerimi se ukvarjajo. VELENJE Medobčinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti Velenje je pred dnevi sklical v Velenju sejo konference sindikata prosvetnih delavcev iz j občin Velenje in Mozirje. Na seji so obravnavali družbeni položaj Prosvetnega delavca in položaj šolstva. Sprejeli pa so na seji še Pravila za delo konference sindikata prosvetnih delavcev in izvotli predsedstvo konference. Kavne Na koroškem Občinski sindikalni svet Rav-ne na Koroškem je pripravil ob koncu minulega meseca na Ravnah razgovor direktorjev in predsednikov osnovnih organizacij sindikata gostinskih delovnih nrganizacij iz občin Slovenj Gradec, Radlje ob Dravi, Dravograd ni Ravne s predsednikom republiškega odbora sindikata delav-cev storitvenih dejavnosti Slovenije Jožetom Vidicem. Med po-Sovorom so obravnavali nekatera Pereča vprašanja v zvezi s samo-npravnim sporazumevanjem o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v gostinstvu. Jl3 SLOVENSKE KONJICE Na nedavnem sestanku predstavnikov osnovnih sindikalnih 0rganizacij iz osnovnih šol na nbmočju občine Slovenske konjiče so ustanovili koordina-'djski odbor, ki bo povezoval in Usklajeval njihovo delo na različnih področjih. V njem ima vsaka sindikalna organizacija po enega clana — delegata. Po razpravi ndeležencev bo to prvi začetek 'n zametek novega sindikata de-nvcev v prosveti. Sklenili so, da npdo še pred počitnicami pripra-j[ni delovni program. Z njim že-njo predvsem spodbuditi delo °snovnih sindikalnih organizacij, njihovega članstva in vodstev, da d' podrobneje razpravljali o kon-^etnih nalogah in organizira-n°sti sindikatov. Koordinacijski °?hor naj bi še do konca letošnjega leta pripravil vse potrebno, hn bi lahko že v začetku leta "74 ustanovili začasno konfe-tpnco s popolnim delegatskim sistemom. ^ V občinah Koper, Izola in Piran so se v teh dneh zvrstili sestanki predsednikov in tajnikov osnovnih sindikalnih organizacij, na katerih so razpravljali o predlogu za novo organiziranost sindikatov, kot ga je pripravila statutarna komisija RS ZSS. Iz bogate in razgibane razprave na teh sestankih povzamemo, da osnutek statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov v SR Sloveniji predvideva in nakazuje dovolj vsebinskih in drugih oblik aktivnosti sindikalnega članstva ter pri tem dosledno zagovarja načelo, da članstvo samo — neposredno ali prek delegatov — odloča o vseh vprašanjih in zadevah, zaradi katerih se tudi povezuje v sindikatih. Ker je tako, bo statutarni dogovor, potem ko bo sprejet, lahko zamenjal vse statutarne akte, ki zdaj urejajo delovanje in aktivnost sindikatov v občini in republiki, medtem ko bodo osnovne organizacije še obdržale svoja pravila, id pa bodo — upoštevaje statutarni dogovor — precej drugačna od sedanjih. Čeprav je osnutek statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov v SR Sloveniji v osnovi sprejemljiv, pa so sindikalni aktivisti iz obalnih občin vseeno opozorili na nekatere vsebinske in druge nejasnosti. Gre za pripombe na račun ohlapnih ali celo dvoumnih formulacij v besedilu ali pa za pripombe na račun nekaterih nedoslednosti, ki jih bo treba popraviti. Med dvoumne formulacije, denimo, sodi tista, ki govori o aktivih mladih delavcev v sindikatu, ki si jo je dejansko možno razlagati tudi tako, da s tem želimo odpraviti mladinsko organizacijo v bazi, skratka v delovni organizaciji. Resnica je ravno obratna: z aktivi mladih delavcev želimo doseči med POPRAVEK V zapisu »Priznanje ob dnevu samoupravljav-cev“, objavljenem na 7. strani prejšnje številke DE, je v seznamu nagrajencev RO sindikata delavcev v prometu in zvezah Slovenije pomotoma izpadlo ime magistra Iva Pavliča (Viator), ki je bil odlikovan z zlato značko. Vsem našim bralcem, še posebej pa magistru Pavliču, se za neljubi spodrsljaj opravičujemo. UREDNIŠTVO drugim, da „mladi“ in „stari“ ne bi govorili drug mimo drugega, da skratka o problemih, ki so specifični ali posebej pereči za mlade delavce, obvezno spregovori tudi izvršni odbor osnovne sindikalne organizacije (ali ustrezni občinski, republiški organ) in tudi s svojimi stališči podpre uresničitev njihovih upravičenih predlogov. O nedoslednostih v osnutkp statutarnega dogovora pa samo tole: če v njem, povsem razumljivo, piše, da je mogoče izbri- Samoprispevek — veliko, ne pa vse! Konferenca ljubljanskih sindikatov se je zavzela, da bi bili v Ljubljani vrtci čimprej dostopni vsem otrokom, ne glede na plačilne možnosti njihovih staršev Minuli četrtek se je v Domu sindikatov v Ljubljani sestal aktiv predstavnikov občinskih svetov Zveze sindikatov Slovenije, da bi pred zasedanjem republiškega sveta, sumiral stališča, predloge in pobude iz javne razprave o treh pomembnih zakonskih tekstih. Gre za osnutek zakona o samoupravnem sporazumevanju in družbenem dogovarjanju o merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke, osnutek družbenega dogovora o upravljanju in gospodarjenju s sredstvi za kreditiranje gradnje stanovanj ter delovni osnutek zakona o samoupravnih stanovanjskih skupnostih. Na tej osnovi bo stališča sindikatov sprejel plenum republiškega Sveta ZSS, ki bo zasedal v četrtek, 12. julija. V OBALNIH OBČINAH ŽE TEČE RAZPRAVA 0 NOVI ORGANIZIRANOSTI SINDIKATOV Odločalo bo članstvo Sindikalni aktiv na obali sodi, da je osnutek statutarnega dogovora o organiziranosti in delovanju sindikatov v Sloveniji v osnovi sprejemljiv sati iz članstva posameznega člana, ni razumljivo, da to načelo ne velja za voljene delegate. Logično bi bilo, da ista načela dosledno veljajo tako za člane kot za delegate, ki še naprej ostajajo člani sindikata, le da jim je članstvo zaupalo dok čena pooblastila. Naj omenimo še eno tovrstnih pripomb: najbrž je treba reči kaj več kot to, da občinski odbor predstavlja svoje članstvo navzven, skratka pred organi družbenopolitičnih in samoupravnih skupnosti interesnih in v razmerju do drugih druž-bencpolitičnih organizacij in drugih dejavnikov. Če vemo, kako je ali naj bi bil sestavljen ta odbor, bi torej morali zapisati, da v imenu odbora v javnosti nastopa njegov predsednik, predsedstvo ali kdo drug. Odbor kot celota v tej funkciji očitno ne more nastopati ali predstavljati svojega članstva. Zakaj navajamo te, nemara že pikolovske pripombe? Samo zato, da bi tudi z njimi opozorili na to, da sindikalnim aktivistom ni vseeno, kako bodo v bodoče organizirani sindikati, temveč želijo, da je statutarni dogovor tudi v najmanjših podrobnostih jasen in konkreten. Samo v tem primeru bo tudi članstvo ne le poznalo svoje dolžnosti in pravice, temveč bo tudi prepričano, da so bili upoštevani njegovi predlogi o organiziranosti in načinu delovanja. Drugače rečeno: že statutarni dogovor bi dejansko uzakonil načelo, da organizacija raste iz članstva osnovnih organizacij navzgor. Prav to pa je tisto, k čemur v bistvu tudi težimo. m G Nevzdržne razmere v vzgoj-no-varstvenih zavodih opozarjajo, da bo treba strniti vsa družbena prizadevanja za pospešeno uresničevanje tega programa, ob njem pa poiskati še nove reatve. Vzgojno-varstveni zavodi v Ljubljani so samo letos zavoljo pomanjkanja prostora odklonili 3722 otrok, od tega 125 dojenčkov in kar 2597 predšolski otrok. Te razmere opozarjajo na potrebo, da dosledno uresničimo programa gradnje šol in vrtcev, pri čemer bo treba manjkajoča sredstva zagotoviti iz občinskih proračunov, predvsem pa podpreti in uveljaviti pobude delovnih kolektivov za rešitev vse bolj žgočih problemov otroškega varstva v Ljubljani. LEGALIZIRATI ZASEBNO VARSTVO! Ob tem bi nedvomno kazalo posnemati primer kliničnega centra, ki se je odločil za gradnjo lastnega vrtca, ki bo prilagojen potrebam nove osrednje slovenske medicinske ustanove. Primeru kliničnega centra b. veljalo slediti predvsem tam, kjer so zaposlene delavke iz neposrednega okoliša. S sosednjimi delovnimi organizacijami bi lahko mnogi kolektivi zgradili ustrezne prostore za varstvo otrok svojih delavk. Brez dvoma pa bi lahko našli tudi začasne, hitrejše, zlasti pa cenejše rešitve z nakupi ali najemanjem stanovanj v posameznih stanovanjskih blokih, v katerih stanujejo mlade družine z otroki. Vedno več je tudi zahtev za legaliziranje zasebnega varstva. Na zadnji konferenci ljubljanskih sindikatov o družbenem položaju zaposlenih žensk je dobila vso podporo zahteva, naj pristojni dejavniki, zlasti zavodi za socialno delo in občinske zveze društva prijateljev mladine, čimprej opredelijo pogoje za družbeno priznanje zasebnega varstva in zahtevajo od oseb, ki sprejemajo v takšno varstvo predšolske otroke, da jih tudi dosledno izpolnjujejo. Konferenca je tudi predlagala naj bi za tiste, ki se ukvarjajo z zasebnim varstvom organizirali krajše strokovne tečaje, uvedli naj bi tudi patronažni nadzor, kar bi brez dvoma vplivalo na izboljšanje sedanjih razmer v otroškem varstvu v Ljubljani. Najslabše je v Ljubljani poskrbljeno za varstvo dojenčkov, zato se bodo ljubljanski sindikati zavzemali za to, da postane razširjanje tovrstnih kapacitet v vzgojno-varstvenih zavodih prednostna naloga vseh dejavnikov, ki sodelujejo pri uresničevanju programa gradnje vzgojno-varstvenih ustanov in šol v Ljubljani. Vodstva delovnih organizacij naj bi v sodelovanju z vzgojno-varstvenimi zavodi tudi proučila, koliko vrt cev naj bi bilo odprtih za otroke tistih staršev, ki delajo popoldan, da bi temu primerno prilagodili delovni čas ustanov. KAJ SE OBETA NOVEGA? Iz sredstev samoprispevka bodo letos zgradili v Ljubljani štiri vrtce in vzgojno posvetovalnico, na Dobrovi pa bodo dobili osnovno šolo. Sklad je že odobril investicijski načrt za vzgojno-varstveni zavod Vič S-6, ki naj bi po finančnem predlogu veljal 5,200.000 dinarjev; vendar pa kaže, da bo zmanjkalo sredstev za 10-odstotni obvezni polog. S pogodbo „na ključ" bo skušal sklad doseči, da bodo potrebnih 50.000 dinarjev samo naložili za čas gradnje. Vrtec bo sprejel 130 otrok, graditi pa ga bodo začeli septembra letos, dograjen pa naj bi bil julija prihodnjega leta. Letošnjb jesen bodo začeli graditi tudi prizidek k vrtcu v Savskem naselju, ki bo lahko sprejel 120 otrok. Predvidevajo, da bodo nove prostore vrtca odprli sredi prihodnjega leta. V Novih Jaršah bodo avgusta pričeli graditi montažni objekt, ki bo lahko_ sprejel v varstvo 200 otrok. Če bodo dela pote- Sredstvo la ohranitev svežine in vitalnosti kala brez zastojev, bo vrte odprt že spomladi prihodnjega leta. Za vrtec „Hans Christian Andersen" in vzgojno posvetovalnico v Šiški Ljubljanski urbanistični zavod sicer še ni pripravil vse potrebne lokacijske dokumentacije — po načrtih naj bi stala poleg šole „Valentina Vodnika" — vendar ju bodo kljub temu začeli graditi že prihodnji mesec. V prizidku šišenskega vrtca bo prostora za 210 otrok. Razveseljivo je, da je UO sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojno-varstvenih zavodov že sprejel programske osnove za gradnjo objektov iz samoprispevka za prihodnje leto. Po programu naj bi zgradili tri vrtce, in sicer na Novem Kodeljevem za 200 otrok, v Šentvidu za 250 otrok in na Vrhovcih za 140 otrok. Z novimi pridobitvami na področju otroškega varstva še zdaleč ne bomo uresničili zahteve ljubljanskih sindikatov, da bi bili vzgojno-varstveni zavodi dostopni vsem otrokom, saj bo v njih za vse še vedno premalo mest, vendar smo na najboljši poti, da naposled v Ljubljani z leti le uredimo danes brez dvoma eno najbolj perečih vprašanj. -iv si -f1- JUNIJ Za tople poletne dni je Modna hiša pripravila vrsto elegantnih oblek in kompletov, ki bodo prijetno in modno osvežili vsako še tako zahtevno garderobo. Tu-jJi za žene z ne več vitko postavo v Modni hiši niso pozabili, saj je izbira oblačil za močnejše postave res pestra in bosta mati in hči zlahka našli sebi primeren model. Nakup v Modni hiši vas ne bo razočaral. 1’ravna posvolovalnica IIL VPRAŠANJU: Ker ne. vemo, kako naj pravilno vpišemo v delovno knjižico delavca dan, ko mu preneha delo, prosimo, da nam odgovorite, ali naj navedemo dan, ko je delavec nazadnje delal, ali datum prvega naslednjega dne. Obenem nas zanima, kako se vpiaije čas trajanja zaposlitve. A. J. - MARIBOR ODGOVOR: Čas trajanja zaposlitve se računa in tudi vpisuje od prvega dne, ko je delavec nastopil delo, pa do zadnjega dneva, ko je delal. Konkretno kot datum prenehanja dela se vpiše dan, ko je delavec nazadnje delal in ne morda šele naslednji dan. Dan prenehanja dela, torej dan, ko je delavec bil nazadnje na delu v delovni organizaciji, šteje v delovno dobo. Delovno razmerje mu preneha vključno s tistim dnem, ko je bil nazadnje na delu. M. LIPUŽIČ 7 DNI V SINDIKATIH FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA Intenzivno dogovarjanje Kranjski občinski sindikalni svet in komite ZK sta pripravila posvet s pred' sedniki samoupravnih organov v delovnih organizacijah o aktualnih n«' logah Ob koncu minulega meseca je obiskala Slovenijo delegacija poljskega sindikata komunalnega gospodarstva, ki se je mudila v Jugoslaviji kot gost zveznega odbora Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Jugoslavije. V razgovoru na republiškem odboru so se poljski sindikalni delavci seznanili z delom in prizadevanji Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije, z uveljavljanjem ustavnih dopolnil, s samoupravnim sporazumevanjem in družbenim dogovarjanjem o delitvi dohodka pa tudi z drugimi nalogami sindikalne organizacije. Delegacija poljskega sindikata komunalnega gospodarstva je obiskala tudi stanovanjsko podjetje Dom v Ljubljani (na naši sliki) si ogledala gradnjo nekaterih ljubljanskih sosesk, zatem pa je obiskala še komunalno podjetje „Rižanski vodovod" v Kopru. Občinski sindikalni svet v Kranju je skupaj z občinskim komitejem ZK pripravil posvetovanje — imenovali so ga delovni dogovor s predsedniki samoupravnih organov v delovnih organizacijah kranjske občine. Delovni dogovor je vodil predsednik kranjskega občinskega sindikalnega sveta Stane Božič. V Kranju že dobro leto tečejo intenzivne priprave za organiziranje samoupravne stanovanjske skupnosti. Doslej so že sprejeli začasni statut o delu solidarnostnega sklada in pravilnik o uporabi sredstev za gospodarjenje z združenimi sredstvi delovnih organizacij za namensko stanovanjsko gradnjo. Direktor podjetja za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Ivo Miklavčič je informiral prisotne o letošnjih stanovanjskih načrtih v Kranju, nakar so se dogovorili, da bodo v delovnih organizacij do septembra izvolili svoje delegate za skupščino samoupravne stanovanjske skupnosti. Izvolili jih bodo de-lavski,sveti, ki se bodo obenem temeljiteje seznanili z dosedanjim delom in načrti stanovanjskega gospodarstva v občini. V Kranju ugotavljajo, da bi v prihodnjih petih letih potrebovali kakih 5000 stanovanj, po načrtih pa jih bodo zgradili približno 3000, kar je kljub vsemu bistven napredek, če ga primer- * . * * N s X $ X X X X X X X X X X X X X X X X * X S X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X s X * X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X X V okviru svojega programa dela in z namenom, da prispeva k razreševanju odnosov med temeljnimi organizacijami združenega dela v smislu 46. člena samoupravnega sporazuma o združitvi dela in sredstev in ureditvi medsebojnih razmerij v podjetju EMONA - Ljubljana, razpisuje odbor zbora delegatov TOZD za razvoj in organizacijo ter gospodarske in finančne zadeve NATEČAJ ZA IZDELAVO PREDLOGA SISTEMA PRAVIL 0 UREDITVI POSLOVNIH IN DOHODKOVNIH ODNOSOV MED TOZD V PODJETJU EMONA -LJUBLJANA 1. Predlog mora obdelati in ponuditi model sistema in pravil za praktično uresničitev poslovnih in dohodkovnih odnosov med proizvodnimi TOZD in TOZD, ki opravljajo promet blaga in uslug v podjetju Emona, temelječih na določilih 46. člena, posebno zadnjega odstavka Sporazuma o združitvi in osnutka nove ustave SFRJ (46. člen). V natečaju lahko sodelujejo delavci, zaposleni v podjetju EMONA kot tudi zunanji sodelavci. študijo - predlog je treba oddati v pismeni obliki v 3 izvodih, v zapečateni kuverti do 1. OKTOBRA 1973 na naslov: Odbor ZD TOZD za organizacijske in gospodarske zadeve podjetja EMONA - Ljubljana, Kersnikova 2 - za natečaj. predsednik člani: Oceno prispelih predlogov in izbor najboljših predlogov za nagrado in odkup opravi komisija odbora v sestavi: BLAHA Miran FATTORI Lucijan MEKINC Ivan ŽUNKO Franc ŠKRABA ing. Janez Izbor in odločitev sprejme komisija najkasneje do 1. novembra 1973. * * * * * * + 4 4 * * 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 '4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 \ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4' 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 *4 SPREMEMBE IN DOPOLNITVE KOLEKTIVNE POGODBE Najboljšemu predlogu se dodeli nagrada v znesku 3000 dinarjev, dva nadaljnja najboljša predloga pa se odkupita za 1000 dinarjev. Informacije in material, potreben za izdelavo študije, dobijo interesenti v Sektorju za organizacijo in Sektorju za plan, analize in statistike TOZD za skupne zadeve, Ljubljana, Miklošičeva 4. Ta razpis je sprejel odbor na svoji 2. redni seji dne 5. junija 1973 in se objavi v internih in javnih glasilih. Vec pravic delavcem Delavcem pri zasebnih delodajalcih zagotavljajo spremembe kolektivne pogodbe večje materialne pravice • Sindikat v akciji za spremembo zakonskih določil 5 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Na zadnji $eji plenuma republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije so člani obravnavali spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe o delovnih razmerjih med delavci in zasebnimi delodajalci na področju obrti in gostinstva v naši republiki. Med bistvenimi spremembami in dopolnitvami kolektivne pogodbe naj omenimo le nekatere. Prva omembe vredna sprememba zadeva 2. člen kolektivne pogodbe, ki pravi, da morata poslej podpisnika kolektivne pogodbe pri ugotavljanju delovnih razmer, torej na delovnih mestih, kjer je 'nevarnost za poškodbe ali zdravstvene okvare in obolenja večja, upoštevati ustrezne osnove in merila, ki jih uporabljajo delovne organizacije posameznih dejavnosti ali grupacij. Naslednja bistvena sprememba zadeva 5. člen kolektivne pogodbe, ki govori o dopustih delavcev. Novi zvezni zakon o medsebojnih odnosih delavcev v združenem delu, ki je nadomestil temeljni zakon o delovnih razmerjih, namreč prepušča temeljnim organizacijam združenega dela, da določijo, kdaj ima delavec že pravico do letnega dopusta, čeprav zakon v 27. členu določa, da čas neprekinjenega dela, ki daje delavcu pravico do letnega dopusta, ne sme biti daljši od šestih mesecev. Glede na to določilo zakona sta ustrezno popravljena tudi 21. in 22. člen kolektivne pogodbe, na določbah 27. člena novega zveznega zakona pa temeljijo tudi predlagani popravki 22. in 27. člena kolektivne pogodbe, s katerimi je določen najnižji letni dopust delavca 18 delovnih dni. Povečanje dogovorjenega najnižjega čistega mesečnega osebnega dohodka za skupino delavcev, ki nimajo kvalifikacije, na 900 dinarjev oziroma za skupino polkvalificiranih in priučenih delavcev na 1.000 dinarjev je nujno glede na porast življenjskih stroškov v minulem letu. Najnižji čisti mesečni osebni dohodek, bi se tako po omenjenem predlogu sprememb kolektivne pogodbe zvišal za nekvalificirane delavce za 12,5 odstotka, za priučene in pol-kvalificirane delavce pa za 11,1 odstotka. Predlog je usklajen tudi z gibanji kalkulativnih osebnih dohodkov delavcev v družbenem sektorju obrti in gostinstva. Glede na to, da udeležba delavcev pri zasebnih delodajalcih na dobičku po veljavnih predpisih ni obvezna, kolektivna pogodba določa posebne dodatke na osebne dohodke delavcev, ki pa so obvezni. Ti dodatki naj bi bili s spremembo kolektivne pogodbe izraženi: — v višini 50-odstotnega letnega čistega dobička delavnice po odbitku osebnega dohodka delodajalcev in sredstev, namenjenih za obnovo osnovnih sredstev, ki ga po določenih odstotkih razdelijo med delavce, zaposlene pri delodajalcu več kot dve leti; — v povišanju vrednosti delovne ure glede na prizadevnost, varčnost, točnost in delovno dobo delavca; — v odstotku od čistega dohodka, kije ugotovljen z odločbo občine; — v odstotku na redni mesečni osebni dohodek in — v obliki občasne ali redne posebne nagrade. Čeprav se kolektivna pogodba v svojem 50. členu, ki govori o stanovanjskih razmerah delavcev, bistveno ne spremeni, pa sindikat delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije ugotavlja, da v zakonu o programiranju in finansiranju graditve stanovanj niso enakopravno in'pravično urejene pravice delavcev, ki de- lajo pri zasebnikih. Zato je republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije že dal pobudo za ustrezne spremembe in dopolnitve omenjenega zakona. Rešitev tega vprašanja vidi sindikat v solidarnostnih stanovanjskih skladih, s tem da bi z združenimi sredstvi upravljala samostojna samoupravna telesa iz vrst delavcev in delodajalcev. Sindikati so to pobudo že posredovali pristojnemu odboru Skupščine SRS, ki je zadevo že sprejel v postopek. Pomembne spremembe kolektivne pogodbe zadevajo tudi dopolnilno izobraževanje delavcev pri zasebnih delodajalcih. Rečeno je, da sta podpisnika pogodbe dolžna uresničiti pogoje in možnosti za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebni obrti in gostinstvu. Podpisnika kolektivne pogodbe — republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije in Gospodarska zbornica Slovenije — vidita ustrezno rešitev v ustanovitvi samostojnih samoupravnih skladov za dopolnilno izobraževanje delavcev v zasebnem sektorju. Skladi bi lahko delovali bodisi pri sindikalni organizaciji ali pa pri občinskih skupščinah. • M.Ž. jamo z dosedanjim tempo111 gradnje stanovanj. V okviru delovnega dogovora je stekla beseda tudi o programu občinske socialne politike Odločili so se za ustanovitev konference za socialno delo. P° obrazložitvi člana iniciativnega odbora za ustanovitev omenjene konference Štefana Horvata so se odločili, da bodo izvolilj delegate iz delovnih organizacij prav tako do septembra, kot so se dogovorih že prej za delegate v stanovanjsko skupnost. Dokajšnje pozornosti je bila deležna informacija — posredoval)0 je podpredsednik občinske skupščine Janez Sušnik - o poteku akcije za podpis družbenega dogovora o kadrovski politiki-. V Kranju ugotavljajo, daje njihova kadrovska struktura pod republiškim poprečjem, tako da je zaskrbljenost za nadaljnji razvoj gospodarstva upravičena. Malce preseneča, da je zaenkrat podpisala družbeni sporazum le dobra polovica delovnih organizacij, vendar so vrata za zamudnike še vedno na stežaj odprta. Zanj; mivo bo videti, če bo včerajšnji delovni dogovor prinesel v tem pogledu kakšno bistveno izboljšanje. Največ časa je imel na volj0 pomočnik republiškega sekretarja za delo Rado Miklič, kije govoril o novostih zakona o samoupravnem sporazumevanj0 in družbenem dogovarjanju °| merilih za razporeditev dohodka in osebnega dohodka ter o nalogah, ki izhajajo iz zakona o konstituiranju organizacij, združenega dela in njihovem vpisu v sodni register in o novem zakonu o medsebojnih razmerjih v združenem delu. Sodeč po vprašanjih, je na tem p0' dročju v delovnih organizacija!1 še dokaj nerazjasnjenih vprašanj. Naposled sta še predsednik komisije za samoupravne odno se ObSS Štefan Marcijan in di- jj rektorica tovarne Planika Milk3 Ozbič govorila o izhodiščih za organiziranje in delo samoupravne delavske kontrole. / Kranju so sklenili, da morajo organi delavske kontrole čim-prej zaživeti in sta zato sindikalna in partijska komisija že izoblikovali predlog za izhodišč3 in vsebino dela delavske kontrole, poleg tega pa tudi predlog statutarnih določil o delavsk1 kontroli. n Tudi notranje rezerve V Slovenjem Gradcu ocenjujejo gospodarska gibanja in uresničevanje stabilizacijskih načrtov Te dni so začeli tudi v Mislinjski dolin' s podrobnejšim pregledom gospodarskih gibanj. Ob tem, ko se je izboljšala plačilna sposobnost slovenjegraškega gospodarstva, ugotavljajo, da so se povečale zaloge, da se je zmanjšala akumulacija in da so občutno porastle cene reprodukcijskih materialov. Večje pa so tudi obremenitve gospodarstva. Ugotavljajo tudi, da na poslovanje organizacij združenega dela vplivajo tudi administrativni ukrepi oziroma sistemske slabosti. Na skupni seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta in komiteja občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec pa so ob pregledu gospodarskih gibanj in uresničevanja stabilizacijskih programov ugotovili, da v organizacijah združenega dela še vedno posvečajo premalo pozornosti povečevanju produktivnosti dela, integracijskim procesom, dd-polnjevanju proizvodnih programov, izboljšanju kvalifikacijske sestave pa tudi uresničevanju delavskih ustavnih dopolnil. V spremenjenih samoupravnih odnosih bi lahko v organizacijah združenega dela bolj zainteresirali vse delovne ljudi za izboljšanje rezultatov gospodarjenja, za oblikovanje medsebojnih odnosov in za krepitev neposred- nega samoupravljanja. Predsedstvo občinskega sindikalnega sveta in komite občinske konference Zveze komunistov Slovenj Gradec sta na skupni seji še ppsebej poudarila nujnost, da morajo organizacije Zveze komunistov in osnovne organizacije sindikata v organizacijah združenega dela sproti in kritično razpravljati o tekočih gospodarskih gibanjih in o uresničevanju proizvodnih in stabilizacijskih nalog. Povsod pa morajo strniti sile za večje izkoriščanje notranjih rezerv, da bi tako pospešili gospodarski razvoj slovenjegraške občine. (An) VXXXXXX%X%%XXXXXXXXXX.XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX%XXXXXXXXXXX%*'‘ PODOBE NAŠEGA ČASA Peter Perspektivnik, sekretar ustanove „Slovenija-biks“, že navsezgodaj, okrog osme zjutraj, zidane volje stopi v sobo Mihe Mevže, referenta za reševanje reklamacij s terena. Referent Miha osuplo gleda in presenečeno izdavi: — A, vi ste, tovariš sekretar! — Ja, Miha, jaz! Veš, nekaj imenitnega sem si sem j grede izmislil in moram ti to povedati, če ne, me bo razgnalo. A tudi tebe bo začelo, boš takoj videl... Še nikoli ni naš sekretar govoril takole lepo po domače z menoj, brez dlake na jeziku in odprtega srca, pomisli referent Miha. Ali je kje v precepu? Ah je pil? Le kaj ima za bregom? — Dolgo te že opazujem in tehtam, dragi moj Miha, reče sekretar Peter veselo. — A veš, da nisi napak? — Ne, ne vem! reče referent Miha, zardel in v za-1 dregi. — V službi si vedno to- čen in priden si kot mravlja. Ni bilo še naloge, ki je ti ne bi opravil do roka ... — Kaj bi tisto! izjeclja Miha. Vse bolj nerodno mu je- — A Štefan, ki med urami zavija k „Poličku“!? Francka, ki hodi od banke sem grede k frizerju!? In Lojze, ki vsak dan zamuja, pa je še toliko predrzen, da hodi domov ob dveh namesto ob treh, da srede sploh ne omenim. Še nikoli ga ni bilo v sredo popoldne v pi- sarni ... Vse ve! se prestraši referent Miha. Mar ve tudi to, da sem z reklamacijami že kar tri tedne v zamudi? O bože! — Ti si pa čisto drug človek! reče prijazno sekretar Peter. A nato resno: — Čas je, da se to dejstvo tudi ustrezno sankcionira. Referent Miha se močno prestraši. Nekoč je bil član disciplinske komisije in odtlej ve, da sankcionirati ne pomeni nič dobrega. Lahko je le premestitev, lahko so mesečni odtegljaji od plače, lahko je pa celo odpust. — Šaj ni mogoče, tovariš sekretar! — Seveda je mogoče! Pa še kako je mogoče ... — A zakaj mi niste še pravi čas povedali, da bi lahko Ali misliš, da sem vedel. Šele včeraj sem čisto po naključju, med partijo tenisa z direktorjem „Jugo-plonka" zvedel, kako to drugje delajo ... — Kaj, kako delajo drugje, tovariš sekretar? vpraša referent Miha in čuti, da postaja v sobi vse bolj zadušljivo. — O, smo še mi za luno!? Z nazivi vendar! — Z nazivi? — Ja, z nazivi si popravljaj položaj. Če bi se v sporazumih držali le črk in tistih revnih nizkih razredov, bi lahko bili tudi oni še naprej le poveljniki gasilskih brigad in pazniki, tako kot pri nas. Vendar so se znašli. A tudi mi se bomo. Veš, kaj boš ti? — Ne, tovariš sekretar! — Ti boš svetnik za analiziranje reklamacij s terena! — A tako! se začudi refe- rent Miha Mevža in olajšano vzdihne. — A kaj to praktično pomeni? — Najmanj petdeset jur-jev več! — O, hvala lepa,_ tovariš sekretar. A kaj bo Štefan? — No ja, naj mu bo! Štefan bi pa lahko, po mojem, bil direktor centra za regi- striranje kala v naših podružnicah. — In Francka? — Aha, Francka ... Počakaj malo! Saj res, Francka bi lahko bila šefinja računalniške tehnike. — A vi, tovariš sekretar? Pa menda ja niste nase pozabili!? Ja tako je: pregovor pravi, da je kovačeva kobila po navadi bosa, kaj hočemo, se ojunači in se skromno za-hahlja referent. Miha Mevža. — Skoraj bi, ampak nisem! reče sekretar veselo. — Če boste šli že 'vsi gor, moram nujno iti, razumljivo, tudi jaz z vami, sicer se lahko proporci delitve porušijo, ne!? — Ali imate že kakšno idejo? - Ja, seveda jo imam. V službo grede mi je iznenada padla v glavo in mislim, da ni slaba. Jaz bi pa lahko bil generalni sekretar, ne!? Peter Perspektivnik, generalni sekretar „Slovenijabiksa“, kaj praviš na to? Kako zveni? — Ja, ne vem, kako bi vam rekel, tovariš sekretar. Prvi hip ne zazveni domače, toda če vsestransko premislim, hočem reči, če se ta predlog poveže z drugimi adekvatnimi predlogi, če se pri tem upošteva še ... In referent Miha Mevža sredi srečnega jecljanja umolkne in ves ganjen prikima. VINKO BLATNIK Položajni premiki v »Slovenijabiksu« Eskraši so so sešli v Lipici Vesoljna Iskra s svojimi 32.000 delavci je imela 30. junija v Lipici pri Sežani slovesno proslavo, združeno s piknikom. Letošnja prireditev je že kar tradicionalna proslavitev dneva Iskre, dneva borca in letos tudi 20. obletnice obstoja sežanske tovarne radijskih sprejemnikov. Iz vse Slovenije so se zbrali iskraši, da bi letos prav tako, kot že leta v wijjv o v laiviaai, ua ui pidV IdKU, KUL Z,e ieid Partizanski golaž je bil glavna prehrana v Lipici. n£!zaj’ Pr°slavili svoj praznik. Skoraj 8.000 se jih je zbralo na prostra-Večina ni mogla počakati niti konca govorov, nih zelenicah Liprce Slavnostni govor, kulturni program z domačimi ne da bi noskusila to darilo podjetja Pevci H1 Pevskimi zbori naših rojakov iz Italije in Avstrije pa tra- ne da bi poskusila to darilo podjetja a r *—--------------------^ j—-^ uu-uj v/ i i-r oliijv/ pici ii a. dicionalni partizanski golaž in ples v pozno popoldne je bil program slavnosti. V prvem delu, ko so se pred mikrofoni zvrstili direktor sežanske tovarne, predsednik združenega podjetja, generalni direktor ZP in član predsedstva Sveta federacije Marko Bulc, so poudarjali uspehe dosedanjih 25 let Iskre in probleme zadnjih let. Ti pa zaradi ukrepov stabilizacije prizadevajo malone vse tovarne, združene v Iskri. Iz vseh govorov je bilo razbrati, daje položaj gospodarstva težak, vendar ne tako, da se ne bi dalo te težave s posebnimi napori premostiti. Generalni direktor Vladimir Logar je v Lipič orisal glavne probleme in uspehe združene Iskri m Iskraši pa, ki so raztreseni v senci številnih dreves poslušali govore in kulturni program po zvočnikih, so se očitno bolj posvetili prijetni plati proslave. Opoldanska pripeka je šele pozno popoldne privabila na plesišče tiste, ki so se želeli zavrteti z iskrašicami in iskraši iz Kranja, Ljubljane, Žužemberka, Sežane, Šentjerneja, Celja in številnih ostalih krajev, kjer ima Iskra svoje tovarne. Težko je reči, kaj je bolj prijalo |:*^)piRMnppg udeležencem. Ali resni govori, ali spoznavanje med seboj. Dejstvo pa je, da je večina prisluhnila prvemu in da so se vsi udeležili tistega v drugega in pri tem spoznali vsaj nekaj svojih sodelavcev iz vse Slove- r ~*l v * • . * . v. ~ BRANKO BABIC DELAVSKA ENOTNOST - ST. 26. - 7. JULIJA 19*3 STRAN 8 TE DNI SO REKLI ^EDSEDNFK TITO v "Jtervjuju za norveško televf-*ijo: Politika neuvrščenih sil je |wav gotovo veliko prispevala k ^miritvi v svetu in k uveljavlja-!?J|l_možnosti za boljše in pravil-stike med narodi. Spom->o se, kako je bilo med prvo konferenco šefov držav in vlad ^Uvrščenih držav v Beogradu. l0 je bilo obdobje hladne vojne, k° je grozila nevarnost, da bo ;Sak hip izbruhnila svetovna ka-,astrofa. Vi veste, o čem smo ta-v Beogradu govorili in kaj neuvrščeni zahtevali. Svoje rjstopnike so celo poslali v y°skvo, Washington in New 0fk ter zahtevali, naj se veliki začnejo sestajati in pogovar-latj, da bi postopoma odpravili ™hozo hladne vojne. Načela, ki l]0 bila sprejeta na beograjski ' |°nferenci in pozneje na konfe-.encah neuvrščenih v Kairu in ahsaki, so sprejeli po vsem ne samo med neuvršče-fUni. Tudi v državah, ki pri-Iplajo blokom, je veliko takih, P spdijo, da so ta načela edini r°žni izhod iz položaja, v kate-eib smo danes. L V zadnjem času so nekateri pceli govoriti, zlasti pa je takš-mnenje čutiti v delu tiska, da k neuvrščenost tako rekoč stvar (itteklosti, ker so se veliki — SZ in drugi - začeli poga-ter da bo mogoče vsa vprašaji rešiti s pogajanji med njimi. L*? ni res. Danes je bolj kakor Cpli potrebno, da se neuvrščene Kave čimbolj politično organi-Kfajo, da preprečijo poskuse ti-Pjh, ki bi hoteli v teh mednarod-K Pogajanjih rešiti zadeve na pcUn srednjih in majhnih držav. 1° Pomeni, da pomen neuvršče-r°sti ne upada, temveč stalno plašča; svet se vse bolj zanima Pnjo. . Na beograjski konferenci so J.a Primer sodelovali šefi držav in pri, predstavniki 25 držav. Na P^ski jih je bilo 47, v Lusaki pa fj 54, pri čemer opazovalci ploh niso všteti. Za alžirsko pnferenco se je že napovedalo rfih 70 držav, ki želijo polno-pvno sodelovati. Priglašajo se VVe in nove države, zlasti iz La-.jske Amerike. Na konferenci v Jižiiu bodo torej navzoči pred-pvniki držav, lahko bi rekli, z ph celin. Vse to dokazuje, da ^ Politika neuvrščenosti in nje-I načela dobila v mednarod-pm okviru zelo veliko vrednost fjria narodi sveta pričakujejo od P* velike rezultate. r*U-OŠ MINIC, zvezni se-0 petar za zunanje zadeve, na gripni seji zbora narodov in a\. jjhižbenopolitičnega zbora yo he?ne skupščine: S Spoštovanje identitete in a”arjanje pogojev za popolno • elJavitev narodnostnih manj-Jl’ hi žive v mnogih evropskih m m a s ■ ■ ČZP DELAVSKA ENOTNOST obvešča, da je izšla s s s s s * * > s s s * * * Administrativne ukrepe naj zamenjajo družbeni dogovori ... v jugoslovanskih sindikatih knjiga dr. Bogdana Kavčiča: SODOBNI SOCIOLOŠKI PROBLEMI SAMOUPRAVLJANJA V PODJETJIH interesenti lahko' knjigo še vedno naroče po prodajni ceni 65 dinarjev za izvod pri upravi CZP DELAVSKA ENOTNOST, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4. m a E Kot je znano, so letos družbenopolitične skupnosti obremenile gospodarstvo in občane z davki in drugimi dajatvami precej bolj, kot je predvideno v letošnji resoluciji o osnovah politike družbenoekonomskega razvoja Jugoslavije. To dejstvo je rodilo predlog, naj bi se republike in pokrajini čimprej dogovorile o merilih za obremenjevanje osebnih dohodkov delavcev in gospodarstva z dodatnimi davki, posojili, prispevki, obveznim varčevanjem in drugimi oblikami dodatnega zbiranja sredstev prebivalstva in gospodarstva. Z dogovorom naj bi konkretno opredelili, kateri viri dohodkov se ne smejo zviševati, kolikšna je dovoljena višina povečanja za določene vire, kakšne stabilizacijske davke je možno predpisati ter kolikšen je dovoljen obseg stabilizacijskih posojil in namenskega varčevanja. Usklajevanje obremenitev občanov in organizacij združenega dela med republikami in pokrajinami je nedvomno lahko zelo koristen ukrep za zaščito življenjske ravni občanov, vendar se je treba hkrati tudi zavedati, da je obremenjevanje občanov in gospodarstva po novi ustavi izključna pristojnost republik in pokrajin. Zato pri usklajevanju obremenitev nikakor ne bi smeli pozabiti na to ustavno načelo, posebno še zato, ker so zvezne administrativne intervencije navadno ekonomsko prej škodljive kot pa koristne. Tako na primer že sami rezultati zamrznitve cen dokazujejo, da takšen ukrep v samoupravnem družbenoekonomskem sistemu ne daje predvidenih učinkov. Kljub zamrz- K0S0V0 ODLOČEN POSEG Rjavite k tavah, je nujen pogoj, da te H i^njšine vse bolj postajajo de- ( mik povezovanja, ne pa loče- S ^ja med narodi in državami . ‘ tope. Jugoslavija se je tudi za- f: emala - in prav je, daje bilo | sprejeto — naj bi evropska j merenca posvetila posebno . "tornost velikemu številu tuj-f v> zaposlenih v razvitih zahod-;eV . Y°.Pskib državah, še zlasti pa jg socialnim, humanitar- en t?- ^ političnim problemom ii P iskanju rešitev, s katerimi naj re- r Prispevek teh delavcev bolj se- L^sredno občutile tudi njiho-pa I?at'čne države. e gospodarski problemi se vse n l! uvrščajo na prvo mesto v lil1 L rinarodnih odnosih, neenako-:ije L.r®n razvoj v svetu pa je za-11Ž- k1” sedanja nasprotja in na-dn . mnoge nove probleme. “ ; L^jodi sistem ekonomskih P" k fF!erij v svetu pravzaprav te-flP h‘P na privilegijih in neenako-,ha (Lenosti. To, kar najbolj zbuja nri kat 50 rešitve, ki se ponujajo in M) k Dfilf3 ^ °bdfati Pru?°blje' ... (tip Privilegije v drugačnih raz-ijl- v novih oblikah in ohra-kš- čJ razcepljenost, ki je nastala v ra- le sU b*adne vojne. Jugoslavija se j: L:ayzemala in se bo tudi v pri-j tii6’. ds bi čimbolj konkretno . na obveznosti držav Siji j..tope, ZDA in Kanade do vseh n0. av v razvoju. sa ■ m a a ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m m m ■ i ■ ■ ■ ■ ji ■ ■ Pokrajinski in organizacij-sko-politični zbor skupščine Kosova sta sprejela sklep pokrajinskega izvršnega sveta, da je treba vse stanovanjske kredite nad 100.000 dinarjev ali nad višino, ki je predpisana s splošnim aktom delovne organizacije, spremeniti v komercialne kredite. Vsak porabnik kredita za individualno stano- SRBIJA vanjsko zgradbo mora vrniti družbeno stanovanje. Vsi, ki so dobili stanovanjski kredit in so si z oročanjem teh sredstev pridobili materialno korist, morajo vrniti kredit in ustvarjene koristi. Ljudje, ki so z odtujevanjem stanovanjske pravice dosegli koristi, jih morajo vrniti. Nihče ne more imeti stanovanjske pravice za dve ali več KOSOVO ČETRTINA MANJ KOT TISOČAKA! Razširjena seja predsedstva pokrajniske konference Zveze sindikatov Kotova je bila posvečena oceni gospodarskih tokov v prvih letošnjih mesecih. Predsedstvo je ugotovilo, da ta gibanja niso potekala v skladu z resolucijo o družbenoekonomskem razvoj i pokrajine v letošnjem letu. Tako je proizvodnja v prvem četrtletju zaostala za 2 % v primerjavi z gibanjem proizvodnje v istem obdobju minulega leta. Od skupno 16 industrijskih panog v pokrajini jih kar 12 ne uresničuje planskih predvidevanj. Čeprav so bile izgube, nastale v letu 1971, pokrite iz družbenih skladov posebnih rezerv, pa so zaključni računi za minulo leto pokazali, da je 47 delovnih organizacij poslovalo z izgube v skupni vrednosti 155 milijonov dinarjev. Predsedstvo konference kosovskih sindikatov tudi ugotavlja, da so življenjski stroški v prvih letošnjih mesecih porasli za dobrih 12 %. Poprečje osebnih dohodkov v pokrajini znaša 1.447 dinarjev, v gospodarstvo 1.373 dinarjev, v negospodarskih dejavnostih pa 1.647 dinarjev. Bolj pomembno kot to, da so v pokrajini Kosove najnižji osebni dohodki v državi, pa je dejstvo, da približno 25 % zaposlenih še vedno prejema osebne dohodke pod 1.000 dinarji in daje v letošnjem letu prišlo do znatnega znižanja življenjske ravni delavcev. nit vi so cene, kot je znano, skokovito naraščale, stopnja, inflacije pa je zdaj večja kot kdajkoli prej, kar med različnimi gospodarskimi dejavnostmi ustvarja velika nesorazmerja v pogojih gospodarjenja. Vse to povzroča, da mnoge delovne organizacije poslujejo že na robu rentabilnosti ali pa z izgubo. Poleg ekonomskih težav povzroča takšna politika zadrževanja cen in počasnega reševanja nakopičenih problemov navadno tudi politične probleme v vrsti organizacij združenega dela, ne nazadnje prekinitve dela, ki nastajajo prav zaradi nerešenih vprašanj na področju enostavne in razširjene reprodukcije ter nizkih osebnih dohodkov. Ali: zaradi zamrznitve najemnin za stanovanja so „zamrznjeni“ tudi socialni konflikti, sredstva stanovanjskega sklada pa so bistveno manjša, kot bi lahko bila, če bi začeli pravočasno vpeljevati ekonomske najemnine. Splošni družbeni dogovor republik in pokrajin o politiki cen v letošnjem letu smo sklenili sicer z dokajšnjo zamudo, vendar je ekonomsko koristen in bi ga zato morali dosledno uresničevati. V sedanjih težavnih gospodarskih razmerah predstavlja celo edino možnost in osnovo za vzpostavitev takšnega sistema cen, ki bo ustrezal našemu družbenoekonomskemu sistemu in v njem opravljal svojo normalno funkcijo. Čimprej pa je treba dograditi metodologijo družbenega dogovarjanja o cenah, saj kriteriji za oblikovanje cen v sedanjem družbenem dogovoru po splošni oceni gospodarstvenikov niso najboljši. ' V. B. ■0rMtWWWWWWMItrWM*f*tMW*W0MMWrMMMWf0t0MM*■ Kreditiranje s potrošnikov 5 Del trgovskih delovnih organizacij, ki iniajo že urejeno službo potrošniških kreditov, ne želi izgubiti tega instrumenta svoje poslovne politike. Kljub temu, da predlog, naj bi celotno kreditiranje potrošnikov prevzele banke, saj bi s tem razbremenili trgovine velikega dela in stroškov, zasluži vso pozornost, pa na svetu za trgovino gospodarske zbornice Jugoslavije o tem niso dosegli soglasja. Svet je sprejel predlog, naj bi dosegli družbeni dogovor med bankami, trgovino in proizvajalci o enotnih pogojih potrošniškega kreditiranja. Dogovor bi morali doseči tudi zaradi tega, ker sedaj ni pravega ravnovesja pri potrošniških kreditih in se vrednost kreditov v primerjavi s hranilnimi vlogami nenehno zmanjšuje. Lani smo za potrošniške kredite uporabili le 26 % privarčevanega denarja, kar je manj kot v prejšnjih obdobjih. MAKEDONIJA Dogovor o cenah družbenih stanovanj. Sprejeli so tudi zakon o kupoprodaji stanovanjskih stavb in stanovanj v družbeni lastnini, ki predvideva revizijo pogodb za že prodana stanovanja. V pripravi je še dogovor za določanje maksimalnega stanovanjskega prostora v privatnem lastništvu. IS Makedonije in občinske skupščine so podpisali dogovor o uresničevanju politike cen v letu 1973, s katerim so podrobneje določili obseg povečanja cen in življenjskih stroškov. Tako se bodo cene električne energije povečale za 18%, mleka in mlečnih proizvodov za 5, svežega mesa za 15, stanovanjskih najemnin za 12,3, prevoza v železniškem prometu za 20,8, ptt storitev za 8,4, komunalnih storitev za 12 odstotkov itd. Če bo prišlo do povečanja cen mimo tako določene politike cen, se bo izvršni svet lotil rigoroznih ukrepov proti kršilcem. IS Makedonije tudi sodi, da ni več osnove za nadaljevanje sedanjih administrativnih ukrepov, s katerimi se omejuje povečanje osebnih dohodkov. Zato je odločil, da lahko osebne dohodke odmrznejo v vseh organizacijah, ki so lani ustvarjale v povprečju pod 1050 dinarjev dohodka na pogojno nekvalificiranega delavca. ‘Ob N Zahteva gospodarstva za- >vv, 'J-\ ,se S i?8 4 [jše| erC 40- Predstavniki delovnih organizacij v južni Srbiji zahtevajo likvidacijo tako imenovanega državnega kapitala, ki ga je treba vrniti gospodarstvu. Vrednost teh sredstev je v Srbiji ob koncu minulega leta dosegla 15.140 milijonov dinarjev. Vračanje teh sredstev organizaci- jam združenega dela bi ' po mnenju gospodarstvenikov iz južne Srbije morah opraviti selektivno. Prav tako v Srbiji zahtevajo preoblikovanje republiških skladov, kjer so zbrana velika sredstva, v samoupravne interesne skupnosti. »IGO« INDUSTRIJA GOSTINSKE OPREME TRNOVSKI PRISTAN 8 • Priporočamo našo kvalitetno serijsko • in izvenserijsko gostinsko opremo! Ljubljana REFERAT O STABILIZACIJI IZ NAŠE DRUŽBE Od stanovanj do bolnišnice prvo fazo je denar v glavnem zagotovljen, za naslednje pa bodo občinske skupščine, obalni svet in Rižanski vodovod sprejeli družbeni dogovor. Podobna nujna naloga, kot je višinski vodovod, je tudi gradnja nove bolnišnice. Do konca „ . . ,, ... . • . i • leta 1972 je družbeni dogovor o prispevku za Pri stanovanjskih vprašanjih ocenjujejo daje dnjo p’dpisalo 156 de%vnl}l organizacij, ki. V koprski občini te dni ocenjujejo, kako posamezni organi izvajajo akcijski program o odpravljanju neupravičenih in prevelikih socialnih razlik. Program je koprska občinska skupščina sprejela januarja letos na osnovi stališč 3. konference Zveze komunistov Slovenije. solidarnostnega stanovanjskega_ sklada Obalni ^d ^odsto^Zhde^ svet ga je ustanovil sredi junija, hkrati pa so občine ukinile občinske solidarnostne sklade. Obalni solidarnostni sklad bo omogočil, da se bodo sredstva za gradnjo solidarnostnih stanovanj smotrneje izkoriščala, predvsem pa bo na ta način možna gradnja večjih stanovanjskih kompleksov, kar naj bi pripomoglo tudi k pocenitvam. Računajo da hi letno zgradili dvesto m stanovanja jcf sjUžijo za vikende ali pa za stanovanj, ki bi,ih bili deležni občani z nizkimi rnkih je zbranih okrog 8 milijonov 400 tisoč dinarjev, tako da bodo lahko začeli prvo fazo graditi avgusta prihodnje leto. V sedanjih razpravah o odpravljanju neupravičenih in prevelikih socialnih razlik so na obali deležne velike pozornosti tudi tekoče naloge s tega področja. Med take probleme sodijo praz- osebnimi dohodki, mlade družine in starejši občani. Kar zadeva šolstvo, razprave kažejo, da je odprto še veliko problemov. Velike težave so zlasti zavoljo pomanjkanja šolskih objektov, zato na obali prihaja v zadnjem času do pobud, da bi sledili zgledom številnih drugih krajev in razpisali samoprispevek. Dokončno naj bi se o razpisu referenduma za samoprispevek odločili, ko bo končana javna razprava o programu razvoja šolske mreže. Program pripravlja pedagoški inštitut v Ljubljani. Hkrati z gradnjo šol si bo treba še bolj prizadevati, da bi študij zagotovili vsej nadarjeni mladini, ne glede na njen socialni položaj. Pri tem so na obali že dosegli precejšnje uspehe s pomočjo sklada za štipendiranje nadarjene mladine, vendar sklad še ni deležen podpore vseh delovnih organizacij. Od 77 delovnih organizacij koprske občine jih je dogovor o prispevku v sklad podpisalo le 36. oddajo podnajemnikom. Precej takih stanovanj je že zajetih v obdavčitev, vendar pa vsa le še niso evidentirana. Uveden je tudi davek na vikende. Vendar so pri uvajanju tega davka določene ovire. Večina počitniških hiš je namreč v gradbeni dokumentaciji kvalificirana kot stanovanjski objekt ne pa kot vikend. Očitno je, da bi bilo treba zakonodajo dopolniti in take stanovanjske objekte — vikende še močneje obdavčiti. Nasploh pa se je na področju davkov in dela davčne uprave tudi v koprski občini v zadnjem letu dni položaj precej izboljšal. Odprti pa so še vedno problemi kadrov. Zaradi kadrovskih težav je premalo naredila doslej tudi komisija za ugotavljanje izvora premoženja. Ker ima po novem poklicnega tajnika, pričakujejo, da bo v bodoče več naredila. Doslej je prejela 12 predlogov za uvedbo posebnega postopka in v petih primerih že dala sklepe. Komisija je opozorila nadalje 41 občanov, ki so gradili stanovanjske Višinski vodovod, s katerim naj bi zagotovili hiše brez gradbenega dovoljenja in zato niso pitno vodo notranjosti obale, bodo po dolgo- mogli koristiti kreditov, da predložijo podatke trajnih polemikah in iskanju virov financiranja 0 svojem premoženju. na obali končno začeli graditi letos jeseni. Za KA VČIČ SREČKO V JESENIŠKI ŽELEZARNI USPEŠNO REŠUJEJO PROBLEME ALKOHOLIZMA Peščica orje ledino Alkoholizem je tudi železarni povzročil veliko škodo • Pogostim nesreča^1 in izostankom z dela je botroval alkohol • Z aktivnim delom obeh klubov zdravljenih alkoholikov, v katerih je 66 članov, so se krepko postavili P° robu temu zlu Da so že marsikje v Sloveniji pravilno ovrednotili pomen boja proti alkoholizmu, priča naraščajoče število klubov zdravljenih alkoholikov, ki so bili zlasti v zadnjem letu ustanovljeni v številnih delovnih organizacijah. Klubu zdravljenih alkoholikov v jeseniški železarni, ki lahko s svojim delom služi ostalim za vzor, so sledili klubi v kranjskem Tekstilindu-su, v ljubljanskem Saturnusu, v Zasavskih premogovnikih in drugod. Razveseljivo je, da je klubov vse več in da s svojim delom v okviru delovnih organizacij skušajo z vsemi močmi ob peščici strokovnjakov, največ pa s pomočjo laikov — zdravljenih alkoholikov pomagati vsem tistim, ki jih je alkoholizem pripeljal na rob življenjskega propada. Spoznanje, da je moč alkoholike zdraviti in jih s poznejšo rehabilitacijo spet zdrave vrniti na delo, je v nekajtisoččlan-skem kolektivu jeseniške železarne, v kateri imajo sedaj že dva kluba zdravljenih alkoholikov, kmalu obrodilo sadove. Kako so se uspeli tako hitro, saj je od ustanovitve prvega kluba minilo komaj dve leti, upreti vse pogostejšim pojavom alkoholizma, nam je pripovedovala socialna delavka železarne Vera Šventova. „Najprej smo seveda morali zbrati podatke. Preko socialne službe smo prišli do zaskrbljujoče številke — 900 alkoholikov! Alkoholizmu smo se morali postaviti po robu. Morali smo zaostriti disciplino. Potrebno je bilo to predvsem zavoljo tega, ker so nevarnosti na vseh, posebno še na odgovornih delovnih mestih žerjavovodij, strojevodij, strojnikov, delavcev v kisikarnah, acetilenskih postajah, v plinskih čistilnicah in drugod že itak velike, kaj šele, če delo spremlja alkohol. Nesrečam pri delu se ob alkoholu skoraj ni mogoče izogniti." KRŠITVE SPLOŠNIH AKTOV Prizadevanja socialno-zdrav-stvene službe v železarni, da bi čimbolj omejili naraščajoče pojave alkoholizma med delavci, žal, niso vselej dala pričakovanih uspehov. Se danes je veliko Novi pokojninski in invalidski sistem 22 Rubriko o novostih, ki jih prinašajo novi predpisi o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, smo pripravili s sodelovanjem Janeza Erjavca, pomočnika direktorja službe Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja SRS. Če bodo bralci želeli, bomo, podobno kot pravno posvetovalnico, odprli v časopisu tudi posvetovalnico za pokojninske in invalidske zadeve, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki. rvi* £ st P u Določbe o tem, kako se upokojencu izplačuje pokojnina, če jo začne uživati in se potem ponovno zaposli ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je obvezno zavarovan, so različne glede na to, za kakšen delovni čas se upokojenec zaposli in za kakšno pokojnino gre. Ali za starostno s polno ali nepolno pokojninsko dobo, ali za invalidsko ali družinsko pokojnino. O polni pokojninski dobi govorimo, če ima zavarovanec ob upokojitvi 40, zavarovanka pa 35 let pokojninske dobe, zavarovanec-borec NOV pred 9. 9. 1943 pa 35 oziroma 30 let pokojninske dobe. Če ima-upokojenec manj dobe, govorimo o nepolni pokojninski dobi. Upokojencu, ki je uveljavil starostno pokojnino s polno pokojninsko dobo, torej moški s 40, ženska 35 let, borec NOV pred 9.9. 1943 pa s 35 oziroma 30 leti, jo začel uživati, potem pa je ponovno stopil v delovno razmerje, začel opravljati samostojno dejavnost ali začel delo na podlagi pogodbe o delu, se pokojnina izplačuje nezmanjšana, če njegova pokojnina in dodatni dohodek skupaj ne presegata dvakratnega zneska povprečnega osebnega dohodka vseh zaposlenih iz prejšnjega leta v SR Sloveniji. V letu 1972 je znašal v Sloveniji povprečni osebni dohodek vseh zaposlenih L935 dinarjev mesečno; dvakratni znesek je 3.870. Če se torej starostni upokojenec s polno pokojninsko dobo ponovno zaposli s polnim ali manj kot polnim delovnim časom, začne opravljati samostojno dejavnost ali začne delo na podlagi pogodbe o delu, njegov skupni dohodek pa v letu 1973 ne presega mesečno 3.870 dinarjev, se mu ta čas izplačuje nezmanjšana pokojnina. Če skupni dohodek presega to mejo, se upokojencu ta čas izplačuje samo del pokojnine. Kolikšen del pokojnine se upokojencu v takšnem primeru izplačuje, je odvisno od dveh oko-liščih: od višine upokojenčevega skupnega dohodka in od razmerja med višino pokojnine in višino dodatnega dohodka. Vendar se sme ne glede na višino skupnega dohodka in ne glede na medsebojno razmerje pokojnine in dodatnih dohodkov pokojnina zmanjšati največ za 50 %. Način oziroma lestvica za zmanjševanje pokojnine je določena z družbenim dogovorom, ki so ga sldenili skupnost, izvršni svet skupščine SR Slovenije, republiški svet zveze sindikatov Slovenije, gospodarska zbornica SR Slovenije in republiška skupnost za zaposlovanje. Osnovno izhodišče sklenjenega družbenega dogovora je, da se znesek pokojnine zmanjša za 50 %, če skupni dohodki upokojenca presegajo trikratni znesek povprečnega osebnega dohodka zaposlenih v prejšnjem letu. Trikratni znesek lanskega povprečnega mesečnega osebnega dohodka zaposlenih je 5.805 dinarjev. V družbenem dogovoru je določen obrazec, po katerem se izračuna odstotek zmanjšanja pokojnine. Obrazec je: odstotek za zmanjšanje pokojnine skupni dohodek x znesek pokojnine (dodatni dohodek povprečni osebni - 2). dohodek Kot povprečni osebni dohodek je mišljen povprečni mesečni osebni dohodek v SR Sloveniji v preteklem koledarskem letu. Nekaj praktičnih primerov, za koliko se zmanjša pokojnina. Prvi primer: pokojnina znaša 1.600 di- je pomembno, ali dela polovico polnega delovnega časa ah več, ali pa dela manj kot polovico polnega delovnega časa. Če se takšen upokojenec zaposli s polovico ah več kot polovico polnega delovnega časa ali začne opravljati dejavnost, na podlagi katere je zavarovan, se mu za ta čas ustavi izplačevanje pokojnine. Če pa se takšen upokojenec zaposh z manj kot polovico polnega delovnega časa oziroma če začne delo na podlagi pogodbe o delu, se zanj glede izplačevanja pokojnine uporabljajo določbe o zmanjševanju pokojnine, ki veljajo za starostne upokojence s polno pokojninsko dobo. V 106. členu zakona o pokojninskem in inva-lidskem zavarovanju (351. člen statuta) je posebna določba za upokojence-delavce na določenih dolžnostih pri organih za notranje zadeve. Upokojencu, kije starostno pokojnino uveljavil kot delavec na določenih IJlt's?šri0' dodatni dohodek 2.500, skupni do- dolžnostih priorganih za notranje zadeve po 61. členu hodek 4.100; pokojnina se zmanjša za 9,28%, kar je 148,48 dinarja. Drugi primer: pokojnina je 2.500, dodatni dohodek 1.600, skupaj 4.100; pokojnina se zmanjša za 3,8 %, kar je 59,00 dinarjev. Tretji primer: pokojnina je 2000 dinarjev, dodatni dohodek 3.900, skupaj 5.900; pokojnina se zmanjša za 50 % ali za 1.000 dinarjev. Četrti primer: pokojnina je 3900, dodatni dohodek pa 2.000, skupaj 5.900; pokojnina se zmanjša za 50% ali za 1.950 dinarjev. Peti primer: pokojnina je 4.000, dodatni dohodek pa 1.500, skupaj 5.500; pokojnina se zmanjša za 15,8 % ali za 632,00 dinarjev. Dohodki od samostojne dejavnosti se upoštevajo na podlagi davčne napovedi za preteklo leto oziroma ocene za tekoče leto, vendar se končni obračun zmanjšanja pokojnine opravi po pravnomočni odločbi o ugotovitvi davčne osnove. Kot pokojnina se upošteva znesek pokojnine z vsemi dodatki, to je dodatkom na invalidnost in varstvenim dodatkom. Ne šteje pa se za del pokojnine pokojninski dodatek, ki ga prejemajo po posebnih predpisih upokojenci — imetniki „Partizanske spomenice 1941“ in upokojenci — borci španske narodnoosvobodilne in revolucionarne vojne. Za starostne upokojence, ki so uveljavili pokojnino pred dopolnitvijo polne pokojninske dobe, za invalidske in družinske upokojence, je izplačevanje pokojnine med ponovno zaposlitvijo in med opravljanjem samostojne dejavnosti urejeno nekoliko drugače kot za starostne upokojence s polno pokojninsko dobo. Za takšnega upokojenca, ki se ponovno zaposli, temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, preden je dopolnil splošne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, se ne ustavi izplačevanje pokojnine, če znova stopi v delovno razmerje in dela polovico ah več kot polovico polnega delovnega časa ali opravlja samostojno dejavnost, na podlagi katere je zavarovan. Takšnemu upokojencu se, če se zaposli in dela ne glede na dolžino delovnega časa, opravlja samostojno dejavnost ali opravlja delo na podlagi pogodbe o delu, zmanjšuje pokojnina glede na njegove skupne dohodke po enakih načelih in merilih, kot se upokojencu s polno pokojninsko dobo zmanjšuje starostna pokojnina. Določbe o uživanju pokojnine med ponovno zaposlitvijo so naletele na različen sprejem. Nekateri pravijo, da so preblage, drugi, da so prestroge in morda celo v nasprotju z ustavnimi načeli. Zato moramo ugotoviti, da določbe o uživanju pokpjnine med ponovno zaposhtvijo niso dokončne in bodo prav gotovo doživele spremembe, čeprav je zdaj še prezgodaj reči, kakšne bodo spremembe. Z vidika pokojninskega zavarovanja pa bi morale biti določbe o uživanju pokojnine med ponovno zaposlitvijo takšne, da ne bi štimulirale zavarovancev za prezgodno upokojevanje. Načelo zavarovanja mora biti, naj zavarovanec čim dalj ostane aktiven, ko pa se upokoji, mora biti njegova pokojnina takšna, da mu bo zagotovila dostojno preživljanje. J.E. PRIHODNJIČ: PONOVNA ODMERA POKOJNIN alkoholikov, ki še niso „registri- rani“. Dogaja se tudi, da jih obratih prikrivajo, misleč, d> njihovi problemi niso takšni, $ r bi resneje ovirali delo ali slabšal] č razmere v družini. j ti • „Toda takšno prikrivanje t'l| v škodljivo samo za alkoholika c pomeni tudi slabšanje proizvodi ^ nih uspehov in ne nazadnje krši; ^ tev določil splošnih aktov žek ri zame,“ meni Vera Švento'^ [j ,,Vzemimo za primer izostani t z dela zaradi alkohola. Pravilni!' s-o delovnih razmerjih na primd; ^ natančno določa, kako lahk° ^ zaposleni koristijo svoj redu1 t letni dopust. Vendar pa teh pra' n vil često ni mogoče najti 'j (j praksi. Dogaja se, ne tako red- ^ ko, da delavec zaradi pijančeva nja ne pride na delo, izostaneš pa mu njegovi predstojnik opravičijo z rednim dopusten]; Mnogi med njimi s „plavimi porabijo ves svoj dopust. Vs£ ^ smo poskušali, da bi preprečil'; ^ da ne bi preveč trpela proizvodj j nja in osebni dohodek prizade tih. Celo tako daleč smo šli, d( ]j _____ -•___i’ i____;____ Iri J smo takim izostankarjem, k ^ niso imeli več rednega dopusta! g dovolili, da so izostanke zarad n alkoholizma nadoknadili z nad! n urnim delom. Vendar to ni reši! n tev. Kot povsod drugod je tudi v železarni praksa pokazala, ds |( se alkoholiki sami odločajo ^ zdravljenje šele takrat, ko jin1 grozi odpust z dela in razdorv družini. Toliko časa pa jih 'j1 j mogoče prepuščati samim sebi' In nadurno delo zavoljo „pl? 11 vih“ jih samo še bolj izč» | puje . . .“ Zaradi vsega tega in tudi radi škode, kije nastajala v pr°;J“ izvodnji, in pogostih nesreč prlj J bilo treba disciplinsko^ delu je bilo ___________r__ zaostriti in alkoholike zače,l| načrtno zdraviti. V dveh leti!] so si v železarni nabrali izkušenj in z uspehi, doseženimi Prl zdravljenju alkoholikov, s° lahko več kot zadovoljni. Mn0' gi so se uspešno zdravili v p5]'" hiatrični bolnišnici v Begunp in v centru za zdravljenje in pV( z, prečevanje alkoholizma v Šk°' Ijici. Res, vsega naenkrat na in0 ^ goče narediti in nevarnosti I st noč ni mogoče zatreti. Dovoij ,r pa so že storili, da so se reso0 ^ začeli ukvarjati s temi problemi ^ in zavoljo tega se vrste alkoholikov v železarni redčijo. UUBLJANA.CELOVSKA 317, TELEfOH: 5362 ŽADOM IN OPREMO OBLAZINJENO POHIŠTVO U UDU ANA. CELOVŠKA 317, TELEFON: 536* Šola z akademijo b sl li - rvl Pred kratkim so v osnovni šoli j. Podčetrtku podpisali samoupraVI' j sporazum med to šolo in Pedagos? akademijo v Mariboru. AkadetnU j ti bo po sporazumu pošiljala svoje sl^j t, šatelje na prakso in razgovore 11 . ~ - - — * — — j r ^ O** šolo v Podčetrtek. V Podčetrtku P j bodo poskrbeli, da se bo ččimve] njihovih učencev odločilo za pe' da- lljiliV/ T lil VZLLILZL-liVZ i-** r Ig goški poklic. Tem učencem boo priskrbeli tudi štipendije, pedagos^ gimnazija v Celju pa bo poskrbelo nemoteno kontinuiteto dela. 1 sporazum med osnovno šolo in ok i u demijo je doslej edini v Sloveniji- k M- b' P 2 T» ii 1 ODPRTO PISMO LITIJSKIH ŠOLNIKOV OBČINSKI SKUPŠČINI »Upoštevajte naše - utemeljene zahteve« oV ; ■ r i "T' pd Čeprav so v litijski občini zadnja leta precej storili za izboljšanje vzgoje in izobraževanja, sezidali Dli obnovili so kar 7 večjih in manjših šol, imajo še vedno velike materialne težave pri financiranju osnovnih in oddelčnih šol pa tudi osebni dohodki prosvetnih delavcev stagnirajo tri' J Kljub dopolnilnim sred-1J stvom, ki jih Lilijani dobijo od ^ ^publiške izobraževalne skup- Pa Je letos skupaj z ob-, ^inskimi sredstvi premalo de-J narja, da bi pokrili vse potrebe . ; v šolstvu. Ponekod so morali celo prelivati del osebnih do- ° hoc-& da hodkov za materialne izdatke, , so lahko uresničevali predaj jetnik oziroma v redu oprav-1J Ijali pouk. Prosvetni delavci so 1 -tj rudi ob začetku minulega šol-nei ^ega leta bili prepričani, da se °o njihov materialni položaj ^boljšal, vendar prav zdaj ugotavljajo, da se je poslabšal. Ne-" vj aehno se dvigajo življenjski in d 'trugi stroški, osebni dohodki iv3. Pa so zamrznjeni. a Vse to in še marsikaj drugega 50 litijski šolniki povedali v °dprtem pismu, ki so ga pred kratkim poslali občinski.skupščini in občinskim vodstvom se zaposlujejo drugod, kjer so primerneje nagrajevani. V pismu se šolniki zavzemajo za čimprejšnje izboljšanje svojega položaja. Sodijo, da bi morali biti vsaj tako nagrajevani, kot so njihovi vrstniki v gospodarstvu in da bi morala občinska skupščina zagotoviti nekoliko več denarja za materialne izdatke šol. Zahteve šolnikov so utemeljene, ker želijo, da bi na njihovem območju potekal pouk prav tako, kot poteka .drugod in ker želijo zagotoviti otrokom vsaj minimalne pogoje dela in učenja ter napredovanja, ne samo v osemletkah, ampak tudi na podružničnih oziroma oddelčnih šolah. Sicer pa je do podobnih zaključkov prišla tudi kadrovska komisija pri temeljni izobraževalni skupnosti v Litiji. Opozarja namreč, da je pomanjkanje učiteljev iz leta v leto večje. Komisija podeljuje kar 31 štipendij. Ti kadri pa še zdaleč ne bodo odpravili pomanjkanja šolnikov, ko bodo končali štu- dij, ker bodo med tem odšli številni prosvetni delavci v pokoj ah v druge poklice. Spričo tega v Litiji z veliko zaskrbljenostjo pričakujejo jesen, ko se bodo spet odprla šolska vrata. Če tudi drugi razpis za nastavitev novih učnih moči ne bo uspel, bo resnično držala napoved, da se na nekaterih šolah ne bo začel pouk, to pa bo seveda imelo hude posledice za vzgojo in izobraževanje številnih otrok. —m— GLEDALIŠKI LJUBITELJI - . na VALU 202 Delo odtehta skromne možnosti Kočevje je bilo letos maja Meka za vse amaterje iz Slovenije. Tam smo se srečali tudi s POLONO ŠKRINJARJEVO, delavko iz tovarne Iskra v Lipnici. Ni pripeljala s seboj sicer svoje skupine — KPD iz Podnarta — pač pa je prišla na seminar, ki je spremljal zaključno prireditev srečanja amaterskih skupin. Polona Škrinjarjeva je za KPD Podnart režirala Rabadanovo komedijo „Kadar se ženski jezik ne suče“. Žirija pa je rezultat njenega dela zelo lepo ocenila ter namenila predstavo gostovanjem po nerazvitih področjih v Sloveniji. — V KPD Podnart so večinoma sami mladi igralci in letos sem se prvič srečala z njimi. Drugače delam na Lancovem, je rekla na za- 4j]j! družbenopolitičnih organizacij - 1V nje šolah ^ njem so opozorili tudi, da na Sadovi trdega dela pihalnih orkestrov od'J jJ solah — osemletnih in podruž-dj jhčnih — manjka kar 18 učite-’ jjj tev in odkrito izrazih bojazen, stj| da jeseni marsikje ne bodo mo--ad začeti s poukom. Pomanjka-j j prosvetnih delavcev sicer ni ■eši(tl0v P°jav v litijski občini, še udj Nikoli pa ni zadnja leta zavzel d3 |°likšnega obsega kot zdaj, de-| zJ ‘°nta tudi zaradi tega, ker neka-jjja ten šolniki bežijo iz prosvete in 11’1, ebi-i Pk zč> Za nami je IV. tekmovanje pihalnih orkestrov Slovenije. Med mnogimi glasbenimi in drugimi prireditvami se ta prireditev sicer ni prebila do odgovarjajoče popularizacije (TV je obljubila, ne pa izpeljala snemanja). Vendar nam dosežki v izvajalsko tehnični in deloma tudi v programski smeri nastopajočih vlivajo upanje, da vztrajno, načrtno in strokovno vodeno delo (na področju glasbene poustvarjalnosti širšega Zdaj še združenje likovnih skupin z2'! V tr0-|^ 'pri sk« četi e til1 Senj pn so [no- psi D Le. Kevirji so bili prejšnji mesec v kof' Znamenju doslej tam največje likovno- ne manifestacije, revije slovenskih kovnih skupin in sekcij. V dvanaj-v0lj-*h prostorih, delavskih domovih in ,sjiO š°hh, seje občanom predstavilo več eIrj k°t 180 slikarjev od vsepovsod z več jjjO- k°t 1200 deli. Zadnji teden junija so v trboveljskem delavskem domu še jv °dprli razstavo njihovih najboljših ^e'. ki jih je bila izbrala posebna |$|1 stt°kovna komisija, gri Minulo nedeljo pa se je zbralo v I ^ovljah nad 100 slikarjev nausta-^ novni skupščini združeneja sloven-J ^tih likovnih skupin. V razpravi so I u8otavljali, da so pogrešali svojo H Otganizacijo. Dali pa so tudi številne jgj Predloge o tem, kako naj bizdruže-nle delovalo, katerim osnovnim vPrašanjem bi morahnovi republiški °dbor izkazovati posebno skrb in Pozornost. Nobenega dvoma ni, da pomeni ^ "stanovitev združenja veliko spod-ddo za organizirano dejavnost vseh ^ovenskih likovnih dcupin in posa-Nteznikov. To so udeleženci posebej Podarjali in izražali prepričanje, da “°do lahko veliko več prispevali k likovnemu osveščanju delovnih ljudi olj,5 oziroma k spodbujanju in širjenju ravfl’ kkovne dejavnosti s posebno pozor-ošk® ^stjo na vse tiste naše sredine, kjer ji- ta rvrst kulturnega delovanja in » iis hotnosti še ni prodrla. Prav tako bo u pj ‘druženje lahko dosti storilo za nvec “sinerjanje strokovnega dela likov-> ''H' skupin in si prizadevalo, da bi Poslej večkrat prikazovali svoja dela. ^druženje bo skušalo navezati stike n sodelovati tudi z vsemi sorodnimi kroga naših delovnih ljudi iz različnih poklicev) pripelje do zasluženega ali bolje rečeno prigaranega priznanja, ki ima dolgoročne posledice. Dvanajst pihalnih orkestrov se je priborilo do finala. Vsak šteje povprečno okrog 45 članov, veliko orkestrov je zelo mladih, nekateri vključujejo tudi poklicne glasbenike, seveda samo tiste, ki so izšli tz vrst pihalnih orkestrov. Nekdanje koračniške godbe, ki so gojile zgolj žalne koračnice za pogrebe, poskočne in paradne pa za ples in sprevode, se sedaj odpirajo v novo smer, simfonično muziciranje. Na tej usmeritvi že dosegajo raven (n. pr. Trbovlje, Ravne na Koroškemv Velenje), ki jo sicer le v posameznih elementih (n. pr. Trbovlje-tehnično zahtevne pasaže, Ravne-barva in izenačenost zvoka itd.) postavljamo med dosežke poklicnih simfoničnih orkestrov: nedvomno bi se nekateri po- klicni pihalni orkestri le lahko pohvalili, če bi dosegli zmogljivost in način izvajanja v Portorožu tekmujočih nepoklicnih skupin. Mimo čisto strokovnih vrlin se nam ponuja kulturna vloga, ki-jo prinašajo pihalni orkestri. Vzgoja glasbenih kadrov (n. pr. Trbovlje so prava zakladnica kadrov za poklicne orkestre), obeleževanje vseh pomembnejših kulturnih, političnih, zgodovinskih prireditev, koncertiranja itd., so in še bodo neobhodni pomeni. Če vemo, da aktivno sodelujejo različne socialne in izobrazbene strukture, potem se nam kažejo pihalni orkestri kot redka oblika kolektivne kulturne vzgoje. Zaradi tega bomo morali v naši sredini popraviti razmerja pri vrednotenju dela na kultumo-umetni-škem področju, a tudi pregledati in pretehtati vlogo in pomen posameznih oblik in pojavov. Končno pa aktivnost obravnavane glasbene zvrsti ni dobrodošla, ni potrebna le nekaterim, marveč vsem strukturam. Tako tudi ne verjamem, da so skorajda vsi ljudje pri nas prepričani, da ob poslušanju pihalnih orkestrov in celo pevskih zborov uživajo le glasbeni kič. Ali bo nedavna izjava dveh glasbenih funkcionarjev na seji ljubljanske kulturne skupnosti, kije prinesla zgoraj omenjeno trditev, našla primerne obrazložitve? Izvajalsko tehnični dosežki portoroškega tekmovanja pihalnih orkestrov so brez dvoma ovrgli neodgovorno izjavljanje odgovornih glasbenikov. Vprašanje bi naj ljubljanska kulturna skupnost zastavila v drugo smer: ali odgovorna tovariša zaslužita in s čim potrjujeta zaupanje, ki jim gaje poverila družba, da lahko vodita ugledni glasbeni organizaciji oziroma ustanovi ob takšnih pogledih na dosežke neprofesionalnih skupin! MARJAN GABRUELČIČ njenim vodstvom zares niso lahke niti enostavne. Zato ne preseneča poudarjanje odgovornosti, ki jo je prevzelo združenje in posredno tudi Zveza kulturno-prosvetnih organi-zacij Slovenije, ker bo združenje delovalo v njenem okviru. Ena prvih dolžnosti republiškega odbora bo povezovati še vse tiste skupine in posameznike, ki doslej niso našli poti v združenje. Največ pa bo združerge storilo, če bo našlo najprimernejše oblike dela za odstranjevanje pregrad, ki še ločujejo ama- • terizem od profesionalizma, -m- I. ~ • - Godbeniki rudarske godbe iz Velenja RUDARJI O KULTURI Zanimiva anketa o kulturnem udejstvovanju in kulturnih potrebah zaposlenih v Zasavskih premogovnikih ošk1 laZ3 TJ, oka-j ;u Jhganizacijami v sosednjih republikah. Naloge, ki so pred združenjem in Temeljne kulturne skupnosti v Hrastniku in Trbovljah ter Zagorju ob Savi so soglasno ugotovile, da je bila nedavna anketa v delovnem kolektivu zasavskih premogovnikov prvi resen poskus ugotoviti realne potrebe zaposlenih na področju kulture. Še več: iz anketnih odgovorov je mogoče ugotoviti, katerim osnovnim vprašanjem nadaljnjega načrtovanja kulturne politike naj temeljne kulturne skupnosti posvetijo izdatnejšo skrb. Najpomembnejši odgovor ankete pa je zagotovo ugotovitev večine anketiranih, da je kultura delovnemu človeku potrebna, da brez nje ni mogoč celovit človekov razvoj in da jo zato kaže še bolj utrjevati med občani oziroma zaposlenimi ljudmi. Anketa je hkrati pokazala, da se premalo rudarjev aktivno kulturno udejstvuje, da poznajo kulturna prizadevanja v krajih, kjer živijo, in da najraje obiskujejo gledališke in glasbene ter vokalne prireditve. Za poglaviten razlog v zvezi z njihovim aktivnim kulturnim udejstvovanjem v amaterskih društvih in njihovih skupinah pa so navedli pomanjkanje časa in preobremenjenost z ostalimi družbenopolitičnimi opravili. Zanimivo pa je, da so soglašali s potrebo, da bi morali zasavski premogovniki v prihodnje izdavajati nekoliko več dohodka za kulturne potrebe in ga po možnosti nekaj zadržati za zadovoljevanje oziroma organiziranje lastnega kulturnega udejstvovanja, prav tako pa so podprli predlog, naj bi podjetje prevzelo mentorstvo nad večjim amaterskim društvom ali pomembnejšo amatersko kulturno skupino v revirjih. Anketiranci so menili, da v njihovih krajih kulturno življenje še ni najbolj razvito in organizirano. Predlagali so več izboljšav, več glasbenih in gledaliških prireditev. Skratka: anketa, prva v revirjih in prvič izvedena v nekem podjetju, kolektivu, je odkrila zanimivo plat interesov neposrednih proizvajalcev za kulturno življenje in zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb. Temeljne kulturne skupnosti v Zasavju bodo vsekakor morale izkoristiti anketne odgovore. —m— četku pogovora, o svojem delu pa tole: — Veste, sem še bolj začetnica in tako smo se bolj držali stare klasične možnosti. Pravijo, da je bilo nekaj novih posrečenih prijemov, kaj večjega pa menda ne. — Je bila to edina predstava društva v tem letu? — To ja, a bilo je še nekaj gostovanj: Prešernovo gle- dališče iz Kranja je prišlo, pa Čufarjevo z Jesenic, pa iz Besnice in iz Tržiča in tako dalje. - Navadno si težko predstavljamo, kakšne so razmere v takem primarnem amaterskem gledališču v manjšem kraju. Bi nam morda lahko povedali, kako je pri vas? — Seveda so razmere čisto drugačne kot sijih predstavljajo nekateri, včasih tudi tisti, ki vodijo našo kulturno politiko. Delati na podeželju je seveda čisto nekaj drugega. Največ problemov pri prosvetnih društvih se vrti misUm okrog denarja, nekaj manj okrog prostora — s tem namreč nimamo takih težav. Finančno pa je takole: mislim, da je v našem kraju še zmerom tista stara miselnost, da se s predstavo vendarle mora nekaj zaslužiti in doseči določen finančni uspeh, drugače predstava ni uspela, kaj ne, čeprav zdaj prihajamo na to, da to ni res, da je važna kvaliteta, ne pa samo finančni uspeh. No, seveda dobivamo dotacijo z občine. Moram reči, da v občini Radovljica za te dotacije res skrbijo. Vendar pa ta denar dobijo skupine v celoti — se pravi: ta denar črpa tudi pevski zbor, kjer je, in folklorna skupina tudi. In včasih pride do nesoglasij prav zaradi tega, ker je denar, da tako rečem, v skupnem Žaklju. — Kakšni pa so vaši načrti za naprej? — Ne vem še dokončno, ali bom letos-delala še v Podnartu ah spet doma, na Lancovem. Vsekakor pa želim režirati dramo, res dobro dramo. To pa bolj iz ljudskega življenja. Zdi se mi, da čeprav ljudske igre puščamo nekako ob strani, si naše domače občinstvo želi predvsem domačih kmečkih iger. Konkretno seveda še nimam načrtov, a mogoče bi vzela Finžgarja. Ta, mislim, da mi je še najbolj blizu. VLADIMIR KOCJANČIČ inles 0 0 0 0 0 0' 0 ribnica * PRODAJA POLKNA VRATA O K ^ A NA KREDIT 0 TOKOVI GOSPODARJENJA Komentatorjev stolpec »Računi brez krčmarja« Pred štirimi leti smo v obračunskem sistemu izpeljali m videz nepomembno „tehnično“ spremembo, namreč prehod od plačane m fakturirano realizacijo. Kot kaže, pa je ta ,,nepomembna" sprememba povzročila nedogledne posledice. Pred nedavnim jo je sam podpredsednik zveznega izvršnega sveta dr. Jakov Sirotkovič posadil na zatožno klop kot enega poglavitnih krivcev današnjih nestabilnih gospodarskih gibanj, kot enega osnovnih povzročiteljev prekomerne podjetniške, proračunske in osebne porabe, kot krivca današnje visoke stopnje inflacije v Jugoslaviji. Obtožba je nedvoumna: leto pred prehodom od plačane na fakturirano realizacijo, se pravi v letu 1968, jugoslovansko gospodarstvo ni vnovčilo približno petine tistega, kar je prodalo, in teh 21,1 % nevnovčene realizacije ni šlo v dohodek, ni je bilo mogoče razdeliti na osebne dohodke in sklade niti ni bilo treba oziroma mogoče od tega poravnavati nikakršnih obveznosti. Potemtakem smo tedaj živeli po načelu: najprej plačaj, a potem troši. Brž ko je bilo s prehodom na fakturirano realizacijo to načelo porušeno, se je ves kredit avtomatično spremenil v „gotovino“, ki jo je bilo moč deliti in trošiti ter od nje plačevati vse prispevke. To pomeni, da je tudi negospodarstvo začelo na mah deliti in trošiti ,gotovino “, ki je ni bilo. Dr. Sirotkovič navaja, da je leta 1969 okrog 15 % celotne realizacije odpadlo na prenesene, a nevnovčene terjatve iz leta 1968, ali preprosteje rečeno, delilo se je toliko, kot da bi v letu. 1969 delali 14 in ne 12 mesecev. Statistka je vrhu tega zabeležila nepričakovano ugodne rezultate gospodarjenja: porast celotnega dohodka za 42 % in dohodka za 38 %. Dejansko pa je celotni 'dohodek v tem letu narastel za največ 24 %, a dohodek za največ 22 %, ne upoštevajoč pri tem padec vrednosti dinarja v tem letu. Čeprav so po sodbi dr. Sirotkovič a obseg in posledice tega očitno nepremišljenega koraka premalo proučene, so negativni učinki več kot dokazani: izdvajanja za osebne dohodke so se povečala za 48 % namesto za predvidenih 26 %, izdvajanja za sklade pa so narasla za 48 % namesto za realnih 10 %. Ali konkretno: na osebne odhodke smo razdelili 500 milijard starih dinarjev več, kot bi bilo normalno, m sklade pa je bilo porazdeljenih in porabljenih 400 milijard več, kot bi bilo normalno z ozirom na to, kar je gospodarstvo dejansko vnovčilo. Seveda so se skladno s tem nenormalno povečale tudi dajatve proračunom in skladom, temu pa sta se kajpada prilagodila tudi plasma bančnih sredstev in emisija denarja. Posledica tega je bilo naglo naraščanje cen že v letu 1969, ko je prišlo do izčrpanja likvidnih sredstev, visokega porasta terjatev (za 39 %) in dolgovanj (za 37 %>), kratkoročna sredstva pa so začela odtekati med investicije (56%). Ko smo predlanskim začeli akcijo za odpravljanje negativnih posledic omenjene spremembe, a lani poželi prve rezultate, ni bilo nobenega dvoma, da ta akcija ne bo potekala brez bolečih posegov v splošno, investicijsko in osebno porabo. Bilo je očitno, da ne bomo mogli v nedogled trošiti več, kot pa ustvarimo. Zdaj pa je že povsem jasno, da zapitek za ta „račun brez krčmarja" venomer plačujeta le gospodarstvo in potrošnik, medtem ko nekateri drugi deli družbe trošijo in skušajo živeti tako kot poprej. Dokaz za to so znatni proračunski presežki, ki so kljub drugačnim lanskim dogovorom nastali v letošnjem prvem četrtletju, dokaz za to je naposled tudi zaradi nadaljnjega divjanja inflacije občutno poslabšana življenjska raven in v nedogled odlagano razbremenjevanje gospodarstva, ki mu inflacija stroškov sproti razvrednoti sadove dela in ustvarjeni dohodek. Končno pa se upravičeno lahko vprašamo: zakaj potemtakem še vztrajamo pri fakturirani realizaciji, če s tem zares prilivamo olje na ogenj inflacije? Zakaj to ugotavljamo šele sedaj in končno, zakaj javnosti ne natočimo čistega vina s tem, da bi povedali jasno, kateri vzroki še spodbujajo inflacijo, in se naposled odločimo za celovite ukrepe, ki bi čimbolj obrzdali rast cen in zaščitili življenjsko raven prebivalstva. NANDE ŽUŽEK I Vem, da ga bo treba odmrzniti, ampak malce se ga pa le bojim Antič IZHODIŠČA ZA UVELJAVLJANJE SAMOUPRAVNIH ODNOSOV MED PROIZVODNJO IN TRGOVINO Proizvodnja in trgovina v t poslej z roko v roki V izhodiščih za uveljavljanje samoupravnih odnosov med proizvodnjo in trgovino, o katerih je minuli petek razpravljala &upščina Poslovnega združenja za trgovino v Ljubljani, velja posebno mesto sodelovanju proizvodnje in trgovine na tehnično-proizvodnem področju. Skupen interes takšnega medsebojnega sodelovanja naj bi bil v povečanju proizvodnje ob stalnem izboljšanju kvalitete, večji izbiri blaga in širjenju trgovinskega omrežja. Spričo tega bodo skupna prizadevanja poslej usmerjena v odpravo ozkih grl v proizvodnji, v uvajanje nove tehno- logije, v načrtovanje proizvodnje po količinah, v izbiro blaga glede na tržne potrebe, ne nazadnje pa tudi v izgradnjo skladišč in maloprodajnih zmogljivosti. Prednost interesov v posameznih blagovnih skupinah proizvodnje in prometa bo umljivo različna, odvisna pač od konkretnega položaja na trgu in v proizvodnji. memben korak ter so te prvine bolj ali manj prisotne že v vsakoletnih pogodbah. V prihodnje bi jim lahko dodali še skupno komercialno akcijo, ukrepe za pospeševanje prodaje in drugo. Pri vsem pa bo brez dvoma najbolj pomembno vprašanje udeležbe pri dohodku in riziku, kar je nujna posledica združevanja dela, sredstev in določanja skupne poslovne politike. Ustavna določila težijo namreč k temu, da bi se zagotovila udeležba proizvajalcev tudi v zadnji fazi blagovnega ciklusa, torej pri prodaji blaga potrošnikom. Osnovna kategorija, na katero bo treba v prihodnje še kako računati, bo brez dvoma cena, ki bo dosežena s prodajo blaga na trgu. V doseda- SKUPNO NAČRTOVANJE Kot prvi korak k skupnemu upravljanju proizvodnje in trgovine bi lahko prišlo v poštev skupno načrtovanje, torej skupno določanje proizvodov, količin dinamike proizvodnje in dobav. V tej smeri sta proizvodnja in trgovina štorih že v dosedanjih medsebojnih odnosih po- njih odnosih je bila predvsem trgovina tista, ki je to ceno ,,spreminjala" bodisi v dohodek, bodisi v rizik. Poslej bo treba ugotoviti prispevek proizvajalnih in trgovinskih delovnih organizacij k ustvarjenemu dohodku in v enakem razmerju ugotoviti in deliti dohodek. Isto velja tudi za morebitni rizik, ki bi nastal z realizacijo skupno dogovorjene poslovne ali investicijske politike. LE PO SAMOUPRAVNO DOGOVORJENIH MERILIH Vendar tudi ta, po mnenju članov Poslovnega združenja za trgovino v Ljubljani sicer jasna načela v razpravah o uveljavljanju samoupravnih odnosov med proizvodnjo in trgovino, terjajo nekatere podrobnejše rešitve. Predvsem se zastavlja vprašanje ovrednotenja dela in sredstev slehernega udeleženca v sodelovanju med proizvodnimi in trgovinskimi delovnimi organizacijami. Po sodbi večine slovenskih trgovinskih delovnih organizacij lahko to vrednotenje sloni samo na samoupravno dogovorjenih merilih. Zgolj tako bo mogoče hkrati stimulirati tiste proizvajalne in trgovinske delovne organizacije, ki, opravljajo svojo dejavnost spričo boljše organiziranosti in večje produktivnosti ceneje kot drugi. V nasprotnem primeru bi v nove odnose po stari, dobro preizkušeni praksi spet vnesli med proizvodnjo in trgovino staro obračunavanje na osnovi rabatov in marž, kar pa seveda ne bi smeli dopustiti. Temeljna osnova dolgoročnega sodelovanja proizvodnje in trgovine naj bi bila večja produktivnost dela v proizvodnji in prometu, kar je tudi skupni interes proizvodnje in trgovine. Le večja ter kvalitetnejša in cenejša proizvodnja ob nenehnem razširjanju izbire blaga bo lahko zagotovila boljšo oskrbo trga. V bodoči medsebojni povezanosti bo zgolj dobro organizirana trgovina z razvito službo za raziskavo trga in2 večjimi maloprodajnimi zmogljivost; mi zagotovila proizvodnji hitrejši plasma blaga. Zato bo treba vse n3' pore proizvodnje in trgovine usmeriti predvsem v njuno medsebojno sodelovanje v tej smeri. Izhodišča za konkretizacijo teh nalog so dana v ustavnih dopolnili*1 oziroma v tezah za drugo fazo ustavnih sprememb, ki določajo, da ^ načela in merila za urejanje medsebojnih odnosov med proizvodnjo in trgovino opredeljujejo v samoupravnih sporazumih in družbeni!1 dogovorih. V sedanji fazi bržčas še ni mogoče govoriti o tem, kaj naj ho pedmet samoupravnih sporazum01' in kaj družbenih dogovorov, bistveno po mnenju slovenske trgovine V je, da že zdaj opredelimo vsa tista vprašanja, ki bodo v bodočih razpravah predmet samoupravnega spot3' zumevanja. OBLIKOVANJE SVOJSTVENE SKUPNOSTI S m FOTO VEST 2. julija, to je dan pred rudarskim praznikom, so v Velenju odprli novo šolsko poslopje in novo telovadnico Rudarskega šolskega centra. Z novimi 19 učilnicami, dvema delavnicama in 16 kabineti bodo sedanje kapacitete centra povečali še za enkrat. Število učencev, ki bodo dobili sodobnejše prostore, se bo v jeseni povečalo od sedanjih 1.200 na 1.600. Novo šolsko poslopje je veljalo 15 milijonov dinarjev. Eno tretjino sredstev je prispevala Republiška izobraževalna skupnost, dve tretjini pa občinska skupščina. V tem zadnjem delu sredstev je imel samoprispevek občanov znaten delež. Rudarski šolski center v Velenju je že pred leti prerasel svoj prvotni namen. Danes je namreč med učenci centra le še ena tretjina tistih, ki se usposabljajo za rudarski poklic. Ostalo pa so večinoma učenci iz bližnje in samoupravnem gjorazumeva-nju in družbenem dogovarjanju bodo brez dvoma osnovnega pomena vse tiste sestavine, ki bodo mep proizvodnimi in trgovskimi organizacijami oblikovale svojstven0 skupnost". Gre za medsebojno p0" vezavo in za konkretnejšo opredelitev skupnih ciljev, predvsem tistih! ki so vezani na vrsto in obseg dejavnosti ter na skupno skrb za razširjanje materialne osnove. Samoupravni sporazumi bod° vsebovah tudi ustrezne določbe 0 načrtovanju in odločanju o skupnih zadevah ter o skupnih organih. Le-® naj bi odločali o zadevah, ki bod° skupnega pomena za vse organiz3' jp* cije, podpisnice sporazuma. | Najbolj odgovoren bo vsekak0T| tisti del sestavin, ki bo opredeni temelje in merila za ugotavljanje ptf 1 spevka ene in druge organizacije pn|| ustvarjanju dohodka. Poudariti Jet! namreč treba, da bo Pf , „„ prav delitev skupno ustvarjenega dohodka tisUi ki bo zagotavljala skupen intenri_______ proizvodnje in trgovine za kvalitet' nejšo in cenejšo proizvodnjo ter z3 boljšo preskrbo trga. Samoupravn1 sporazumi bi morali ne nazadnje omogočiti vnovično združevanje ustvarjenega dohodka in njegov0 uporabo za razširitev materialne osnove podpisnikov sporazuma. j Za trgovinske delovne orgdniz3' cije je pri tem najvažneje, da bod^ opredeljene osnove, ki naj bijih vse' bovali samoupravni sporazumi U1 'S , družbeni dogovori, predstavljale -------------------- ' nje najboljša1 daljne okolice, oziroma iz vse Slovenije in celo iz drugih republik, ki se šolajo v poklicni, srednji tehniški in višji šoli centra. Center ima tako pravzaprav tri dejavnosti. V poklicni šoli se izobražujejo rudarji, električarji in kovinarji. V sred- nje tehniški pa so poleg rudarjev še elektrotehniki, v jeseni pa pridejo še kovinarji. Tretja dejavnost pa vključuje oddelek Višje šole za organizacijo dela iz Kranja. Jeseni pa bodo dobili še oddelek višje šole iz Maribora in to elektro in strojne smeri. zanje izhodišča za iskanje ..-j- - , rešitev za najustreznejša notranji; organiziranost trgovinskih organiz3 , cij. S samoupravnim povezovanje!" j proizvodnje in trgovine se opred6, f upravni položfl Slb jj uje nam reč temeljnih org......... —— ... ptmii dela v trgovini, k ar je v sedanji !®1 i uresničevanja ustavnih dopolnil 2 Ho trgovinske delovne organizacije a \ Ijenjskega pomena. jVi IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV DOPISNIKI POROČAJO Šentjur Dobri proizvodni rezultati V Alposu, ki je največji delovni kolektiv v šentjurski občini, so v tadnjih nekaj letih precej povečali fizični obseg proizvodnje. Da so bili tezultati od leta do leta boljši, so razen pridnosti pripomogla tudi nova vlaganja. Letos končujejo prvo fazo investicij, in sicer izgradnjo lakirnice, V kateri imajo tudi novo strojno opremo. Z novo lakirnico bodo precej Zmanjšali proizvodne stroške, saj so doslej morali lakirati svoje proizvode pri drugih proizvajalcih. Če govorimo o Alpusu, ne moremo mimo drugega uspešnega podjetja, tovarne lahke obutve Tolo. Pred kratkim so končali v tem kolektivu Priprave za gradnjo nove proizvodne hale, ki bo imela 1.300 kvadratnih metrov. Ne samo, da bodo s to halo izboljšali pogoje dela in povečali Produktivnost, temveč bodo lahko zaposlili tudi noVe delavce. M. B. SLOVENSKE KONJICE POSLOVNO SODELOVANJE IN DRUŽBENI STANDARD S kratko svečanostjo so v Kovaški industriji Zreče pred kratkim začeli Nadaljnjo fazo izgradnje tovarne. Pred dvema letoma so postavili obrat ’.UNIOR“, v novem objektu, ki so ga začeli graditi, pa bodo proizvajali razne odkovke za avtomobilsko industrijo na osnovi pogodbenega sodelovanja s francosko tovarno Renault. Na prostoru, kjer bo stal novi tovarniški objekt, so porušili nekatere druge objekte, v katerih so bila stano-Zanja. Za družine, ki so stanovale v teh objektih, so uredili nova stanovanja v blokih, ki so jih zgradili v novem stanovanjskem naselju Dobrova Pri Zrečah. V. L. CELJE V ZLATARNI SESTAVUAJO URE Kolektiv celjske Zlatarne je že vrsto let na vrhu lestvice uspešnih na Širšem celjskem območju. Tudi z letošnjimi rezultati se lahko pohvalijo. V podjetju, ki ga sestavlja 5 TOZD, so letos za 52 % povečali proizvodnjo. To jim je omogočila boljša organizacija dela. Ob porastu proizvodnje pa vse bolj prodirajo tudi na tuja tržišča. Letos so do junija v mjino prodali že 100 kilogramov zlatarskih izdelkov, največ v ZDA, čedalje pomembnejši kupci pa postajajo Švicarji. V Zlatami pa se ne ukvarjajo samo z izdelovanjem zlatih izdelkov. V sodelovanju z znano tahodnonemško firmo JUNGHANS zmontirajo vsak mesec 2.000 stenskih ur. Tako je po njihovi zaslugi na našem tržišču dovolj kvahtetnih in 'epih ur. M. B. VELENJE NDVA TOVARNA - AEROSOL Delavski svet Tovarne gospodinjske opreme Gorenje Velenje je na ^udnji seji sklenil ustanoviti novo organizacijo združenega dela AEROSOL Velenje. V tovarni, v katero bosta vložila del denarja tudi ljubljanska Metalka in zahodnonemško-ameriška firma, bodo izdelovali ventile in razpršilce za posode za spraye. V novi tovarni, v kateri bodo na leto ^delali 25 milijonov ventilčkov in razpršilcev, bo stekla proizvodnja Predvidoma že oktobra letos. (vš) URESNIČEVANJE USTAVNIH DOPOLNIL V LJUBLJANSKI METALKI r v OBJEKTIVU Enaka naklonjenost kupcem in dobaviteljem Delavski svet „Metalke“ je na zadnjem zasedanju sprejel sklep, s katerim je dal v javno razpravo predlog za uvajanje ustavnih dopolnil v delovni organizaciji. Predvidena reorganizacija je na osnovi sprejetih stališč DS in kolegijev podjetja integralni del uresničevanja ustavnih dopolnil v „Metalki“. Načrt za spremembo organizacij- ske strukture omogoča enoten nastop podjetja na tržišču kupcev in dobaviteljev. Spričo tega se na področju trgovine loči funkcija nabave od funkcije prodaje. V enotno nabavo in prodajo se vključijo sedanja trgovina na debelo, zunanja trgovina in maloprodaja. Pri tem bo sodilo zastopstvo tujih podjetij organizacijsko v nabavo. Na področju proiz- DO LUNE IN NAZAJ... NIKJER BREZ BATERIJE ZMAJ vodnje je predvideno, naj bi ostalo organizacijsko mesto Tovarne pil „Triglav“ Tržič nespremenjeno. Predlog je izdelan za področje nabave in prodaje, torej za področje dela sedanjih direkcij zunanje trgovine, trgovine na debelo in trgovine na drobno. Vsaj za zdaj ostane nespremenjeno tudi področje dela skupnih služb. „V izhodiščih za novo organizacijo podjetja," nam je dejal inž. LEO SMEJKAL, pomočnik generalnega direktorja za ekonomska vprašanja in vodja delovne skupine za pripravo enotnega gradiva o uveljavljanju ustavnih dopolnil, „smo upoštevali predvsem to, naj bi bila organizacija pravzaprav sredstvo za vodenje. Upravljanje je neposredno povezano z oblikovanjem TOZD, torej s samoupravljanjem. Potemtakem upravljanje in vodenje ne moreta in tudi ne smeta biti ločena. Sodimo, da mora bodoča organizacijska struktura podjetja omogočiti ustanavljanje TOZD v vseh primerih, kadar je to v skladu z ustavnimi spremembami in drugimi predpisi." Bodoče poslovanje in organizacija v „Metalki“ bosta temeljila na strogi delitvi dela, skratka’na čistih računih glede uporabe sredstev in ustvarjanja dohodka, zgolj organzacija pa ima toliko večji pomen, saj je njena zasnova obenem tudi zasnova za bodočo povezavo trgovine s proizvodnjo. Prav na teh zasnovah pa naj bi temeljila tudi bodoča samoupravna struktura „Metalke“. V PRVI ETAPI 5 TOZD V skladu s sprejetimi izhodišči bodoče organizacije podjetja je načrtovan tudi nrzvoj samoupravne strukture organizacij združenega dela. Samoupravno organiziranje bo potekalo v dveh etapah: organizacija združenega dela bo imela v prvi etapi 5 TOZD: TOZD blagovnih skupin in nabave, TOZD prodaje, TOZD skladišč, TOZD proizvodnje in TOZD služb. V drugi etapi, ki bo nastajala kot rezultat razvoja samoupravnih struktur, bo TOZD nabave preraščala v skupnost TOZD, pri čemer se bodo posamezne TOZD znotraj nabave razvijale iz ene blagovne skupine ali pa se bo več blagovnih skupin združilo. Isto načelo bo veljalo tudi za organiziranje TOZD prodaje, ki bo sčasoma prav tako prerasla v skupnost TOZD prodaje itd. „Prav na teh zasnovah so izdelani tudi elaborati o bodočih ekonomskih odnosih med TOZD. Z osnutkom samoupravnega sporazuma med TOZD je spričo enotnega delovnega procesa predvideno združevanje sredstev in princip solidarnosti med posameznimi TOZD. S tem pa načrtovana organizacija podjetja zagotavlja zlasti hitrejši in stabilnejši gospodarski razvoj vseh delov in dejavnosti podjetja, sočasno pa odpira možnosti za njegovo prilagajanje spremembam na tržišču in uresničuje naloge, ki so za nas toliko pomembnejše, saj stremimo za trajno povezavo z neposredno proizvodnjo. To je bil že doslej, še toliko bolj pa bo v prihodnje, osrednji ekonomski interes naše delovne organizacije," meni Leo Smejkal. Na področju samoupravljanja v TOZD sta s statutom predvideni dve obliki neposrednega upravljanja: referendum in zbor delovnih ljudi, kot posredno upravljanje pa delavski sveti TOZD z ustreznimi komisijami in delegati TOZD ter kot izvršilni organi poslovni odbor in direktorji TOZD. Temeljne organizacije združenega dela se bodo kot podpisnice samoupravnega sporazuma združevale v organizacijo združenega dela. Interes združevanja TOZD v organizacijo združenega dela „Metalke“ je, da z združevanjem ustvarijo boljše pogoje, uspešnejše poslovanje in večja sredstva. Osnutek samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev TOZD v organizacijo združenega dela je bil že v razpravi med člani delovnega kolektiva „Metal-ke“. Tudi drugi del javne razprave, ki je bil sklenjen konec maja, je dal vso podporo izhodiščem za bodočo spremembo organizacijske in samoupravne strukture v podjetju, kar še posebej velja za etapno izvajanje bodoče samoupravne strukture. V ..Metalki" pričakujejo, da bodo javno razpravo o predlogih novih samoupravnih aletov končali do 15. septembra. Do takrat naj v načrtovani organizaciji združenega dela „Metalke“ ustanovili tudi TOZD, samoupravni sporazum o združevanju TOZD pa naj bi podpisali konec septembra. -iv Od sive do steklarske litine Pred dnevi so v Žalcu odprli novo proizvodno halo podjetja Ferralit za livarno barvastih kovin. S tem bomo proizvodnjo tovrstbih odlitkov povečali od sedanjih 220 na 500 ton letno. Skupaj z obratnimi sredstvi jih je to veljalo 12 milijonov dinarjev. Dobili so jih iz rezervnega sklada republike, rezervnega sklada občine, Ljubljanske banke, Kovinotehne iz Celja in iz lastnih skladov. Nova hala pa je le prva faza rekonstrukcije oziroma razširitve podjetja. V začetku letošnjega leta so sprejeli namreč generalni perspektivni načrt, ki v letošnjem letu predvideva izgradnjo še ene nove hale, nabavo nove elektro peči in laboratorija. Po tej drugi fazi naj bi se tudi proizvodnja sive litine povečala od 3000 na 4500 ton. S tem pa bi se njihova letna realizacija povečala od 36 na 60 milijonov dinarjev. Za naslednja leta imajo med drugim v načrtu še moderni- zacijo strojnega obrata in pa proizvodnjo steklarske litine, za katero so edini proizvajalec v Jugoslaviji. Ferralit, ki danes zaposluje 340 delavcev in katerega glavni proizvodi so vodovodne armature, naprave za namakanje, črpalke, kotli in razni drugi odlitki iz sive in barvne litine, je pred kratkim praznoval svojo 90-letnico. Privatna obrtna delavnica je leta 1947 postala okrajno kovinarsko podjetje. Iz obrtniškega načina dela so leta 1965 prišli na industrijski način proizvodnje. Štiri leta zatem pa so z novimi stroji občutno modernizirali svoje delo, tako da še danes proizvajajo po najsodobnejši tehnologiji.. Prejšnji mesec so se v Ferralitu z referendumom odločili za ustanovitev novega proizvodno-trgov-skega podjetja, ki ga bodo sestavljali Kovinotehna, Ferralit, Klima in Libela. Čeprav imajo tudi sodobne stroje za pripravo kalupov, morajo za posamezne manjše serije kalupe pripraviti ročno za-ido in ale šib njo iza- Cf-1)^" ižaj nik)ivafiev i11 livarskih modelaijev se kljub sodobne tehnologije v bistvu ni spre-jj'Uo; Se vedno je treba nekatera dela opraviti gv. j n° ;n to z občutkom in natančnostjo Nova proizvodna hala Ferralita, kjer bo livarna barvnih litin, je bila uradno odprta pred dnevi. V njej že izdelujejo, čeprav ne še s polno paro, odlitke iz aluminija in drugih barvastih kovin. V primeijavi z ostalimi obrati je to najsodobnejše urejen del mjihove proizvodnje -iv I Maketa generalnega načrta razvoja Ferralita je pravzaprav pogled v daljno prihodnost. Doslej so uresničili le majhen delček svojih načrtov $ skrbnimi pripravami do najboljših rešitev V Luki Koper se zavedajo, da so z ustanovitvijo TOZD postavili šele temelj za uresničevanje ustavnih dopolnil # Treba bo še veliko dela, da bodo rezultati neposrednega odločanja delavcev in s tem povezani rezultati gospodarjenja takšni, kakršne so začrtali delavci V koprski Luki so pred kratkim končali zbore delavcev, na katerih so se člani delovne skupnosti z večino glasov odločili, da bodo imeli v podjetju štiri temeljne organizacije združenega dela: izgradnjo in razvoj, operativo, skupne službe in luški dom. S tem pa proces ustanavljanja temeljnih organizacij združenega dela še ni končan, ker so razprave opozorile, da bi znotraj operative, ki vključuje pretovor, kazalo v perspektivi ustanoviti več temeljnih organizacij združenega dela in jfli povezati v skupnost. Na zborih so potrdili tudi samoupravni sporazum o združitvi temeljnih organizacij v združeno podjetje, podpisali pa ga bodo najkasneje prvega septembra. Posebnost v samoupravnem sporazumu je luški odbor, ki naj bi ga sestavljali poleg pred- stavnikov kolektiva še predstavniki vseh tistih družbenopolitičnih skupnosti ter gospodarskih, bančnih in strokovno znanstvenih organizacij, ki so zainteresirane za razvoj luško industrijske dejavnosti v Kopru. Priprave za ustanovitev temeljnih organizacij so v Luki začeli maja lani, decembra pa so dopolnili organizacijo podjetja, s katero so izoblikovali delovne enote, v katerih je bilo že možno samostojno ugotav-' Ijati dohodek in ga deliti. Tako so v praksi preverjali, kateri deli podjetja bi se lahko organizirali kot temeljne organizacije. Te bodo pravne osebe s samostojnim internim obračunom, posebna komisija pa že pripravlja 'predlog za delitev premoženja. Skupne interese bodo usklajevali med drugim z združevanjem sredstev v sklad za razvoj in vzdrževanje infrastrukture, v rezervni sklad in sklad družbene solidarnosti. O vseh skupnih zadevah bodo odločali delegati temeljnih organizacij združenega dela. Na zborih delavcev so zaposleni še zlasti izražali željo, da bi neposredno samoupravljanje v temeljnih organizacijah združenega dela pripomoglo k boljšemu samoupravljanju in gospodarjenju, k večji skrbi za premoženje podjetja, kvaliteti dela, večji odgovornosti slehernega delavca, k izboljšanju življenjskih in delovnih pogojev delavcev in njihovi še večji obveščenosti o vseh dogajanjih v podjetju. To so tudi pogoji, da se Luka dokoplje do trdnejšega finančnega položaja, ki trenutno še vedno ni ugoden. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij so seveda v Luki po- popusta do 31. avgusta kredit do 10.000 din Iskra Panorama Aries črno-beli televizor iskra Panorama 73 barvni televizor Iskrine televizorje dobite v trgovinah z elektrotehničnimi izdelki in Iskrinih prodajalnah — v Ljubljani, Mariboru in Izoli. stavili šele prvi temelj za uresničitev ustavnih dopolnil in potrebno bo še veliko dela, da bi ta resnično zaživela v praksi in da bi bili rezultati neposredenga odločanja delavcev in s tem povezani rezultati gospodarjenja takšni, kakršne so začrtali delavci. SREČKO KAVČIČ Mnoga škofjeloška podjetja s svojimi kvalitetnimi izdelki uspešno konkurirajo na zahtevnih tuj ih !i tržiščih. Kadar govorimo o škofjeloškem izvozu, moramo vsekakor omeniti LTH Škofja-Loka, ki sodi d med tiste delovne organizacije, ki veliko izvažajo. Že lani so sklenili z angleškimi kupci pogodbo 10.500 skrinj za globoko zmrzovanje. Zanimanje za njihove konzervatoije pa je vse večje tudi naL vzhodu, zlasti na Poljskem in v Sovjetski zvezi, kamor bodo tudi letos verjetno poslali 5.000 konzer-p vatorjev. Vsak dan na škofjeloški železniški postaji priključijo po pet vagonov, ki so namenjeni v tujino. Največ gredo seveda v izvoz konzervatoiji, čeprav so ti samo eden od številnih izvoznih proizvodov Loške tovarne hladilnikov. Na sliki: vagoni, naloženi s konzervatoiji, čakajo, da j*h odpeljejo v Anglijo. — Foto: Pipan SVEČANO ZASEDANJE DELAVSKEGA SVETA ŽELEZARNE RAVNE NA KOROŠKEM Železarna in Ravne Zadnjo soboto je bila na Ravnah na Koroškem slavnostna seja delavskega sveta tamkajšnje železarne • Na seji so predstavniki temeljnih organiz«' cij združenega dela »Metalurška proizvodnja« in »Mehanska obdelava« te' organizacije skupnih služb podpisali samoupravni sporazum o združevanji ________________v podjetje Železarna Ravne na Koroškem Predlog samoupravnega sporazuma o združevanju v skupno podjetje Železarna je pred sobotno odločitvijo na zborih delovnih ljudi potrdila večina članov delovne skupnosti ravenske Železarne. Na zborih delovnih ljudi je bilo še posebej nagla-šeno, da rentabilno poslovanje omogoča zdaj in bo tudi v prihodnje le povezovanje obratov za proizvodnjo in končno predelavo jekla v enotno podjetje. Na slavnostni seji delavskega sveta, kije bila ob podpisovanju sporazuma, je bilo tudi poudarjeno, da prehajajo v ravenski Železarni v novo samoupravno organizacijo pripravljeni. Najprej so se na novo organi-zirali proizvodno in ekonomsko, zdaj pa so se odločili že za novo, višjo kvahteto samoupravljanja. Ta pa zahteva še večjo delovno disciplino in prizadevnost prav vseh zaposlenih, da bodo bolje delali in še učinkoviteje poslovali. Glavni direktor Železarne Ravne FRANC FALE je na sobotni slavnostni seji delavskega sveta poročal tudi o rezultatih poslovanja v letošnjem letu. Pri tem je ugotovil, da dosega Železarna Ravne na Koroškem višjo skupno proizvodnjo, kot so jo imeli lani, izvoz pa je kar za petino večji, kot so ga ustvarili lani. Franc Fale je s posebnim zadovoljstvom tudi poudaril, da so se letos odločno lotili razreševanja stanovanjskih problemov zaposlenih. Na Javorniku se je vselilo v nova stanovanja 63 družin ravenskih železaijev, novih 60 stanovanj že gradijo, prihodnji mesec pa bodo začeli z zidavo še nadaljnjih 56 novih družbenih najemnih stanovanj. roškem, saj bi tudi na ta načh1 zmanjšali onesnaževanj2 ozračja. (Na) V Gorenju telj nie. o dopustih 'e ; so '/e« e, ^ kap O predlogu samoupravnega sp° Leto 1973 je v znamenju ponovnega razcveta Železarne Ravne na Koroškem in središča Mežiške doline. Ravenska železarna bo to leto investirala okrog 135 milijonov dinarjev, največ denarja pa bodo porabili za dograditev novega obrata za industrijske nože ter za računski center. Ob tem pa niso pozabili tudi na skrb za zdravo okolje. Že avgusta letos bodo začele obratovati nove odpraše-valne naprave v topilnici, v prihodnje pa bo akcija usmerjena v to, da z zamenjavo energetskih virov odpravijo škodljive posledice žveplovega dioksida in sam izvor teh posledic. Železarna Ravne na Koroškem pa je dala tudi pobudo, da se uredi centralno ogrevanje Raven na Ko- razuma o dolžini in načinu 142 riščenja letnih dopustov delavce^ organizaciji združenega________ Gorenje, ki ga je na zadnji seji spt6 jel delavski svet, teče javna razpravaj Po novem bo trajal letni dopu.s najmanj 18 in največ 30 de*°jnul dni po 6 mesecih nepretrganega o®*, v delovnih organizacijah. OdločihjJ Sta ,JVC Sort C za dolžino dopusta bodo tudi pri- hodnje delovni pogoji (zahtevno; st i" strokovnost dela, nočno delo) lovna goji ta doba in posebni socialni P_°. . Tako bodo imeli delavci, ki5 prejšnje leto delali najmanj ponoči, za 2 dni daljši dopust, dni daljši dopust bodo imele z dvema otrokoma do 5 let staro* ^ matere z več kot 2 otrokoma do "| let starosti pa bodo na dopustu dni dlje. Dodatni dopust bodo duj bili tudi vojni in delovni invalidi1 (1 dan) in II. kategorije (2 dm)1 borci NOV. Samoupravni sporazum ŽL kratkem sprejet, veljati pa boz®^.. ko ga bo potrdila večina (2/3) poslenih. ^vj)| ŠPORT IN REKREACIJA SKRB ZA REKREACIJO ZAPOSLENIH V ŽELEZARNI RAVNE NA KOROŠKEM_ INTERES VELIK, možnosti malo manj Na raznih tekmovanjih je v tekmovanja posameznikov in tetii dni resda nastopilo kar ekip. Premalo pa je bilo stez, da 34°0 tekmovalcev, članov de- bi se lahko zvrstili vsi, ki so že- lovne skupnosti Železarne leli podirati keglje. Skupaj z Ravne na Koroškem, vendar pa Domom železarjev pa je žele- 80 podrobnejše analize poka- žarna predala celjskemu da je nastopalo dejansko le MERXU tudi kegljišče. Ker ga 480 zaposlenih, kar pa pred- niso vzdrževali, je odslužilo in stavlja le 12% vseh članov de- so ga morah zapreti. Merx je lovne skupnosti ravenske Žele- začel zdaj uporabljati kegljišče ^rne. Težave so bile tudi pri za skladiščne prostore, novega Ustavi moštev za tekmovanja v Posameznih panogah. Zato so v železarni začeli iskati oblike, da bi se zaposleni P° težkem delu resnično lahko sprostili in razgibali. Železarji so imeli za to do nedavnega bolj ntalo možnosti. Na voljo jim je Ni pravzaprav le park telesne kulture v središču Mežiške doline. Lani je Občinska zveza za telesno kulturo Ravne na Koroškem uredila stezo za trim v pa niso pripravljeni graditi. Zaposleni v železarni, predvsem tisti, ki so radi zahajali na kegljišče, si prizadevajo, da bi na Ravnah na Koroškem vendarle začeli zidati novo kegljišče, ki pa naj bi bilo predvsem namenjeno za rekreacijo članov delovne skupnosti tamkajšnje Železarne. Komisija za rekreacijo pri osnovni organizaciji sindikata Železarne Ravne na Koroškem Kotljah, ki je precej obiskana, organizira vsako leto po liga-me(l obiskovalci pa je dobra tretjina koroških jeklarjev. Ravenski železarji radi zaha-Jajo tudi na Naravske ledine . Ob sobotah, nedeljah in praznikih 1® na Naravskih ledinah kar pre-obiskovalcev, ki iščejo v svetu pod Uršljo goro razvejilo, počitek in možnosti za rekreacijo. Ob domu na Narav-skih ledinah sta za zdaj le igri-™ 22 odbojko in rusko keg- jih Ijišče. Letos pa bodo tam ure Športniki Železarne Ravne na Koroškem so tekmovah tudi na metalurških igrah in pomerili so se s člani delovnih skupnosti Tovarne avtomobilov in motorjev Maribor ter Kovinotehne Celje. Ravenčani so se seveda udeležili tudi pohoda slovenskih železarjev na Triglav. Lansko leto so se člani delovne skupnosti Železarne Ravne na Koroškem vključili v akcijo „trim“. Med zaposlene so razdelili 900 rdečih kartonov TRIM in 100 modrih kartonov TRIM. Zaposleni so vrnili 79 rdečih ter 27 modrih kartonov. Ob večji obveščenosti in organiziranosti bi verjetno dosegli večji uspeh, vendar je za začetek uspeh akcije nadvse spodbuden. Ugotavljajo namreč, da je prav akcija TRIM vzbudila med zaposlenimi v ravenski Železarni precej večje zanimanje, Zmagovalna vrsta članic (Elektro Ljubljane) v krosu teče v cilj ZNOVA USPEH ELEKTRO GORICA VIN. letne športne igre elektro gospodarstva Slovenije ni II: Elektro Ljubljana I 2:38,2, Elektro Gorica 2:43,9; Članice: brest pohištvo škem sistemu tekmovanja v rokometu, košarki, odbojki in idi dih še strelišče za zračno puško nogometu. Sodeluje pa tudi z malo igrišče za košarko; ku- odborom za rekreacijo pri Ob- pili bodo tudi več miz za na-i v fnizni tenis, nekaj garnitur za lih perjanico in šahovske garniture. i**1 Do nedavnega je bila dokaj razširjena in spontana oblika tekreacije članov delovne skup-^sti Železarne Ravne na Koroškem kegljanje. Prirejali so melbrosia® nld 4a) ;po- činski zvezi za telesno kutlturo Ravne na Koroškem. Tako so nastopaH železarji tudi na občinskih tekmovanjih v streljanju, namiznem tenisu, kegljanju, veleslalomu, sankanju, plavanju, odbojki in nogometu. Skoraj polovica vseh nastopajočih na teh tekmovanjih je bila članov delovne skupnosti ravenske Želazarne. V večini panog so dosegli najboljše rezultate, kar je bilo tudi pričakovati. kot kažejo samo podatki o vrnjenih kartonih. Mnogim je namreč resnično le za rekreacijo, niso pa zainteresirani za izpolnjevanje kartonov itd. Komisija za rekreacijo pri osnovni organizaciji sindikata Železarne Ravne na Koroškem si bo v prihodnje prizadevala, da omogoči kar največjemu številu zaposlenih dovolj zdrave in sproščene športne rekreacije. To naj pripomore, da bodo delavci kar najbolj utrjeni in zdravi ter pripravljeni na izpolnjevanje zahtevnih nalog, s katerimi se srečujejo iz dneva v dan na delovnih mestih. (ma) Čeprav je bil na letošnjem občnem zboru zveze sindikalnih športnih aktivov „ELEKTRE“ sprejet sklep o zmanjšanju števila nastopajočih ekip in tekmovalcev v posameznih športnih panogah, so doživele tudi VIII. letne igre presenetljivo veliko udeležbo - 769 nastopajočih. Prizorišče iger je bilo v Celju, ki je znano po dobrih športnih strokovnjakih, organizacija pa je v rokah prizadevnih delavcev Elektro Celje odhčno uspela. To so ob zaključku, prejšnjo soboto, potrdili tudi udeleženci. Letošnje igre so se pravzaprav začele že v soboto, 23. junija, v Ljubljani z balinanjem, ker v Celju za to panogo ni ustreznih igrišč, uradni začetek pa je bil v četrtek, 28. junija, na stadionu AD Kladivar. Udeležence sta med drugimi s svojo prisotnostjo počastila tudi predsednik republiškega sveta sindikatov inž. Janez Barborič ter predsednik celjske občinske skupščine inž. Dušan Burnik, ki je člane elektrogospodarskih kolektivov v imenu občanov Celja tudi prisrčno pozdravil. Po uvodnih formalnostih so se takoj začele tekme v krosu, kegljanju in namiznem tenisu (že v četrtek), ki so jim v petek in soboto sledili nastopi v odbojki, šahu, streljanju, malem nogometu, športnem ribolovu, plavanju in atletiki. Zelo ugodno sončno vreme ter dobro pripravljen razpored s strani organizatoijev sta omogočila nemoten potek vseh tekem do zadnjega dne v soboto, ko je predstavljala vrhunec tekmovanj kraljica športov - atletika, kjer je bila množična udeležba, rezultati v nekaterih panogah pa so bili znova presenetljivo dobri. Celjski športni delavci so s svojim sodelovanjem pripomogli, da med nastopajočimi ni bilo nešportnih pojavov, nekoliko nervoze (zlasti med sodniki in zato tudi med tekmovalci) je bilo le pri plavanju. Zna- Trikratno rojstvo planinstva Navdušeni in iskreni ljubitelji gora iz zakajenega mesta ttted Mežakljo in Golico, kjer je e malo svežega zraka in sonca, zgodaj občutili veliko živ-jtmjsko potrebo po aktivni relaciji na svežem zraku, visoko vgorah. Pred 164 leti je jeseniški taplan Janez Dežman 8. avgu-SN zapisal m vrhu Triglava: •Narvezhi moje veselje je na gorah!" tedaj dalje so jeseniški GO pl6' av3' 3U*1 rt# ^ ie\»: Pt st K1 depo-:i s°i O* Za 2 iteU ostk Jo 1 tu 3 do-i lH! ) tel ačel ) z3’ železarji igrali vidno, napredno vlogo v slovenskem planinstvu, plezalnem športu, alpinizmu in še prav posebej v gorski reševalni službi. Ko je naše planinstvo po Triglavskih prijateljih, Piparjih in Drenovcih hitelo z naglimi koraki proti svojim visoko postavljenim in težko dosegljivim ciljem, so bili prav jeseniški gorniki tisti, ki so z zavihanimi rokavi nosili zastavo našega planinstva. POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN POJEM DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA Deset let po ustanovitvi slovenske planinske organizacije v Ljubljani, Kamniku in Gornjem gradu so se odločili tudi jeseniški železarji ustanoviti svoje planinsko društvo. 19. aprila pred sedemdesetimi leti je bilo na Jesenicah ustanovljeno deseto slovensko planinsko društvo, ki je imelo ob ustanovitvi 91 članov. Skupaj s »triglavskim kraljem Matjažem", župnikom Jakobom Aljažem, dr. Josipom Tičarjem, Bobkom, Požgancem in številnimi drugimi so hrabro in uspešno ohranjali in tudi ohranili slovensko podobo našega planinskega sveta. Za Aljaževim stolpom vrhu Triglava so zgradili Staničevo zavetišče pod Triglavom, dvakrat povečano Kredarico in kar tri Aljaževe domove v Vratih, leta 1912 so zgradili slovenski, sedaj Tičarjev planinski dom na Vršiču. Tako kot pred prvo svetovno vojno so bili gornjesavski planinci tudi med obema vojnama in še prav posebej po osvoboditvi srce ne samo slovenskega, temveč tudi jugoslovanskega planinstva in alpinizma. Med obema vojnama so bila čilno je, da so letošnje igre minile brez kakršnekoli pritožbe. Zelo oster boj se je razvijal za prehodni pokal časopisa „Elektrogo-spodarstvo", ki gaje letos že četrtič - v presledkih - osvojil Elektro Gorica. Tik za petami mu je bila do zadnjega Termoelektrarna Trbovlje, v boj pa je posegel tudi lanski zmagovalec, Elektro Ljubljana. Elektro Gorica si je priboril nekaj pomembnih ekipnih zmag pri članih in članicah, kar jim je prineslo zasluženi uspeh. Pohvaliti velja še Dravske in Soške elektrarne ter Elektro Celje, ki so v skupnem tekmovanju zasedli mesta v zgornji polovici lestvice. REZULTATI - ATLETIKA: -člani: Elektro Celje 10841, Elektro Ljubljana 10681. Članice: Elektro dorica 5192, Dravske elektrarne 4545 - Skupno Elektro Gorica 15812, Dravske elektrarne 14375, Elektro Ljubljana 14320. BALINANJE: 1. Elektro Gorica, 2. Savske elektrarne. KEGLJANJE — člani: Elektro Kranj 587, Soške elektrarne II 575 - Članice: Elektro Celje 403, Dravske elektrarne 311. KROS: Člani I: Elektro Ljubljana 3:11,6, Elektro Gorica 3.15,3; Čla- Elektro Ljubljana 3:39,6, Elektro Celje 3:47,6. MALI NOGOMET: Termoelektrarna Trbovlje, Elektro Gorica. NAMIZNI TENIS: člani: Termoelektrarna Trbovlje, Elektrotehna, članice: Elektro Celje, Elektro Maribor. ODBOJKA - člani: Elektro Gorica, Dravske elektrarne; članice: Elektro Gorica, Dravske elektrarne. PLAVANJE - člani: Termoelektrarna Trbovlje, Elektro Ljubljana; članice: Dravske elektrarne, Elektro Gorica. RIBOLOV: 1.-2. Elektro Maribor L, Dravske elektrarne. STRELJANJE: Soške elektrarne L 616, Dravske elektrarne I. 615. ŠAH: Elektrotehna 7,5. Termoelektrarna Trbovlje 7 točk. Končni vrstni red za pokal ,,ELEKTROGOSPODAR-STVA“: Elektro Gorica 35 točk, Termoelektrarna Trbovlje 26, Elektro Ljubljana 25, Dravske elektrarne 24, Soške elektrarne 23, Elektro Celje 20, Elektrotehna 10 itd. TONE BANČIČ iz osnovnega PD ustanovljena samostojna planinska društva na Jesenicah (leta 1924), leta 1928 v Mojstrani in leta 1933 še v Ratečah. Po osvoboditvi so ljubitelji gora leta 1948 ustanovili samostojne planinske organizacije še v Rutah-Gozd Martuljku in na Javorniku-Korošld Beli. Trenutno deluje v jeseniški občini pet zelo prizadevnih planinskih društev s številnimi pionirskimi planinskimi sekcijami po šolah in alpinističnimi odseki, ki združujejo preko 6000 gornikov. Na Jesenicah in v ostalih pla-ninsko-turističnih središčih jeseniške občine bodo sredi polne planinsko-turistične sezone uredili kar tri kvalitetne planinske razstave. Izdali bodo samostojno, šesto, jubilejno številko Planinskega vestnika z izredno bogato slikovno in literarno vsebino. Izdelali bodo nov jeseniški planinski znak, razvili svojo samostojno planinsko zastavo z bodrilnimi besedami Janeza Dežmana iz leta 1809 na vrhu Triglava: ,,Moje narvezhi veselje je na gorah!" U. Ž. m rrmM»gw*Mtw0WMMwwwwrrwiwr*0gfgir*w*f*w ■ S * S * s $ s * s v * * % s * s * * * * s * s * * N s * * * s S l n s * N N * * * * s s * N N * S $ % * * * S * TRIM LIGE Na številnih igriščih v - Organizacija tekmovanj Ljubljani se že dalj časa zbi- teče brez zastojev, kar je rajo člani osnovnih organiza- plod vestnega dela športnih cij sindikata ljubljanskih delovnih kolektivov, ki si žele organizirane rekreacije. V ta namen organizirata komisija za šport in rekreacijo pri mestnih sindikatih Ljubljane in Mestna zveza za telesno kulturo TRIM lige v košarki, odbojki in malem nogometu. Namen tekmovanja v TRIM ligah je nuditi delovnim ljudem možnosti aktiv- referentov, ki vodijo posamezne ekipe. In katere ekipe so trenuno na vrhu lestvice? V košarki vodi Ljubljanska banka, slede T. T. Tomšič, Iskra IEZ, Inštitut Jože Štefan, Saturnus itd. V malem nogometu so se doslej najbolje odrezali: Litostroj, PTT, Ljubljanska banka, Avtomontaža, Slovenija avto, PAP itd. V odbojki pa ne rekreacije in s tem nabira- so na prvem delu lestvice: nja novih moči za utrujajoče Ljubljanska banka, Elma, vsakdanje delo. IMP, Inštitut J. Štefan, Iskra Vsi udeleženci v TRIM li- TEN itd. gah prejmejo propagandno TRIM nalepko za tisto športno panogo, ki so si jo izbrali za aktivni počitek v svojem prostem času. Vse ekipe pa, ki sodelujejo v tej organizirani obliki športne rekreacije, prejmejo ob zaključku TRIM tekmovanj posebno zastavico za udeležbo. 3 jjHAVSKA ENOTNOST - ŠT. 26. - 7. JULIJA 1973 STRAN 15 Podpisniki dogovora o DE • Od 28. junija do 5. julija 1973. leta so podpisale pristopne izjave: SINDIKALNE ORGANIZACIJE: 682. Kovinska industrija Ig pri Ljubljani, 683. Dravske elektrarne — HE Mariborski otok, Kamnica, 684. Rudnik Senovo, Senovo DELOVNE ORGANIZACIJE: 268. Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo Ljubljana, 269. Društvo upokojencev podružnica Murska Sobota, 270. Skupščina občine Škofja Loka, 271. Društvo upokojencev podr. Nazarje, Šmartno ob Dreti, 272. Industrijsko podjetje „Mehanika“ Trbovlje, 273. Republiški zavod za zaposlovanje Ljubljana, 274. Vzgojno varstveni zavod Kodeljevo Ljubljana, 275. Društvo upokojencev podružnica Radeče pri Zid. mostu. Čeprav so vroči in dopustniški dnevi slabi za kakršnekoli akcije, v uredništvu vseeno upamo, da akcija podpisovanja dogovorov za naročnino na Delavsko enotnost v poletnih mesecih ne bo povsem zamrla. Delavska enotnost bo tudi poleti zanimiva, saj si bo uredništvo prizadevalo, da bodo na njenih straneh našli prostor vsi pomembnejši dogodki, tako v sindikalnih kot v delovnih organizacijah. Želimo — prav tako kot bralci, naši naročniki — da bi Delavska enotnost postala vse bolj ne samo informativno sredstvo sindikalne organizacije in delavskega samoupravljanja, temveč tudi metoda političnega in samoupravljalskega delovanja. Želimo jo spremeniti v svojevrstno katedro za izobraževanje in usposabljanje delavcev pri njihovem samoupravnem in političnem delu. Da pa nam bo to tudi v resnici uspelo, potrebujemo pomoč naročnikov — bralcev. Zato v uredništvu pričakujemo, da se bodo podpisnikom, ki so že podpisali dogovor o Delavski enotnosti, v kratkem pridružili še novi. V. J Minulo leto so si ogledali Postojnsko jamo turisti iz 96 držav sveta. Kljub temu, daje nova hitra cesta speljana mimo Postojne,t letošnji obisk edinstvene kraške jame v vseh pogledih rekorden, saj je že v prvih šestih mesecih stopilo v jamo blizu četrt milijona ljudi. In še to: od letošnjega aprila dalje je Postojnska jama turistično hotelsko podjetje s štirimi temeljnimi organizacijami združenega del’’ Jama Postojna, Gostinstvo Postojna, Gostinstvo Cerknica in Skupne službe. Novo podjetje ima velike potencialne razvojne možnosti,5* doslej na področju turizma, gostinstva in trgovine na Postojnskem ni bilo pravega sodelovanja. Turistične in gostinske delovne organizacije širše notranjske regije imajo izredne možnosti za nadaljnji razvoj, če bodo v celoti združile svoje moči in nadaljevale skupaj svojo pot Turistično hotelsko podjetje Postojnska jama je formalno zaživelo letos meseca aprila. Združuje štiri temeljne organizacije združenega dela, in sicer: Jamo Postojna, Gostinstvo Postojna, Gostinstvo Cerknica in Skupne službe. Minulo leto, ki je bilo na račun epidemije črnih koz v turistič negospodarskem pogledu nekoliko okrnjeno, so si ogledali Postojnjsko jamo turisti iz 96 držav sveta. Na prvem mestu so bili seveda sosedi Italijani. Letos je naval še hujši, zato predstavlja 1.600 parkirnih porostorov pred jamo že ozko grlo. . ] Pomemben korak turističnih in gostinskih delavcev na območju širše notranjske regije je nedvomno spodbuden in obeta veliko dobrega. Sicer pa poglejmo, kaj so nam o tem povedali v novoustanovljeni organizaciji združenega dela v Postojni: „Na območju občine Postojna sta delali doslej dve veliki go-stinsko-turistični organizaciji, in sicer: hotelsko gostinsko podjetje KRAS in Postojnska jama. Po svoji velikosti sta bili glede na število zaposlenih približno enakovredni, glede na strukturo poslovanja oziroma dejavnosti pa sta se razlikovali, vendar v dobršni meri tudi dopolnjevali, kajti obe delovni organizaciji sta zajemali v bistvu isti turistični tok. Razlika je bila le v tem, daje zadovoljeval KRAS v svojih lokalih v mestu tudi povpraševanje prebivalcev mesta Postojna, medtem ko je bila glavna dejavnost pri Postojnski jami usmerjena bolj k zadovoljevanju povpraševanja obiskovalcev turističnih objektov ter na organizacijo raznih prireditev. Kljub temu pa podjetji nista zadovoljevali povpraševanja tako turistov kot domačinov v tolikšni meri, kot bi bilo to potrebno. Različna gledanja so pustila svoje sledove ...“ „In kakšni so torej razvojni programi združenega podjetja? “ „Iz dosedanjega gospodarjenja naših delovnih organizacij na področju gostinstva in turizma je razvidno, da so razmeroma uspešno izkoriščale možnosti, ki jih nudijo izredna geografska lega in prirodne znamenitosti in da niso bile gluhe za sodobne tokove turizma. Toda iz razvojnih konceptov posameznih organizacij je razvidno, da je mogoče napraviti V novoustanovljenem t uristično-hotelskem podjetju Postojnjska jama, ki ima 4 temeljne organizacije združenega dela, bo približno tretjino prometa ustvarjala jama. Plan prometa podjetja za letošnje leto pa znaša skoraj 90 milijonov dinarjev... na tem področju še veliko več glede na možnosti, ki jih nudijo sedanji pogoji turizma. Razvojni programi delovnih organizacij so se namreč v precejšnji meri dopolnjevali, zato je prihajalo do ponavljanja oziroma istočasne organizacije posameznih akcij. Zato je bilo nujno potrebno uskladiti delo in enotno pristopiti k snovanju načrtov. In ena glavnih nalog, kije pred nami, je uskladitev načrtov ob istočasnem kar največjem izkoriščanju kapacitet. Če primerja mo programe in. možnosti, posebno glede zagotovitve finanč-nih sredstev, nam dosedanji ugodni rezultati poslovanja in pa obravnavanje turizma kot gospodarske panoge pri razvojni pohtiki, posebno pri dodeljevanju kreditov, nudijo vse možnosti za uresničitev zastavljenih ciljev.“ „Nam lahko zaupate nekaj svojih načrtov? “ „Lahko povemo, da so naši načrti izredno velikopotezni. Zgradili bomo zimski center Kalič, ki bb omogočil podaljšanje sezone in s tem boljše izkoriščanje kapacitet od prenočitvenih do gostinskih. Dalje je v načrtu gradnja večjega objekta na hitri cesti, da bi postali še bližji turistom in da bi jih lahko preusmerili v naše številne objekte. V načrtu imamo tudi gradnjo pokritega plavalnega bazena v Postojni, kar bi prav tako prispevalo k podaljšanju turistične sezone ...“ „Pričakujete še kaj od integracije? “ ■ „Med prvimi ukrepi, ki bi bili učinkovitejši in racionalnejši za Pred dvema letoma si je ogledal Postojnsko jamo že 1 (kmilijonti obiskovalec. Odtlej dalje obisk še hitreje narašča, tako da ni več dvoma, da bo letošnje leto spet rekordno. Poleti je hkrati v jami tudi 2.000 ljudi, dnevno pa si jo včasih ogleda več kot 10.000 obiskovalcev. celo podjetje, je reklama in propaganda naših turističnih zanimivosti in istočasno tudi vseh naših gostinskih in prenočitvenih kapacitet. Dosedanja aktivnost na tem področju je bila precejšnja, vendar zaradi par-cialnih interesov ni bila tako učinkovita in organizirana, kot če bi celotni prostor, ki je vsekakor zaključena enota, tako tudi prikazovala vsem potencialnim obiskovalcem. Iz enega samega prospekta bi gost lahko zvedel vse potrebne podatke o lepotah in gostinskih zmogljivosti našega področja. Doslej smo trošili za reklamo in propagando precejšnja sredstva. V bodoče pa bi lahko z enako visokimi izdatki bili na tem področju precej bolj učinkoviti. Seveda je pri vsem skupaj tudi velikega pomena opravljanje skupnih zadev, za katere so potrebne strokovne službe, ki si jih manjše delovne organizacije vsekakor ne morejo privoščiti ...“ ,,Pa racionalizacija drugih služb? “ „Glede na strukturo dejavnosti združenega podjetja bo postalo novo podjetje tudi velik potrošnik določenih artiklov, kot na primer mesa, pijač, kmetijskih pridelkov in drugega po-trošnega materiala, kjer bi prav tako lahko zagotovili redno dobavo in pa ugodnejše plačilne pogoje ter najrazličnejše rabate in popuste, kijih priznavajo dobavitelji velikim odjemalcem. Pri tem seveda upoštevamo tudi racionalizacijo nabavne službe in proučevanje trga, kar je bilo doslej posameznim podjetjem, nedostopno. Za novoustanovljeno podjetje pa je to izredno velikega pomena, posebno za gostinstvo, saj je od kupljenega materiala v veliki meri odvisna tudi kakovost izdelkov, poleg tega pa je prav material z visokim odstotkom udeležen v strukturi lastne cene izdelkov. Skratka, z vsem tem bomo postali ob čedalje večji ponudbi vse bolj konkurenčni.. .“ -a. Novoustanovljeno turistično hotebko podjetje Postojnjska jama ima pred seboj še velike načrte. Tako bo na primer poskrbelo za Jamski muzej, ki bo dodatna privlačnost za turiste. Vse svoje sile bo vločilo tudi v intenzivnejše izkoriščanje naravnih zanimivosti v Rakovem Škocjanu in na Cerkniškem jezeru ... Pokojnina kolikšna, kdaj ? Na zalogi imamo S* nekaj izvodov knjiži’ ce, v kateri so zbran* in poljudno komenti* rane ter s primeri ob* razložene vse pravic* iz novega pokojnin* skega in invalidskega sistema: starostna, in* validska in družinska pokojnina, pravic* borcev NOV, usklaje* vanje pokojnin, pra* j vice za tiste, ki oprav* ' ijajo samostojno obrh izračuni, koliko s* m zmanjša pokojnina pri dodatnem delu upoko* jenca itd. Knjižica stane 10 dl* narjev. Naročite ja lahko po pošti in vam jo pošljemo po povzel* ju, ali pa kupite pri * ČZP »Delavska enotnost« -Ljubljana, Dalmatinova 4/11. Pohitite z naročili, ker knjižice ni veliko na zalogi! 'i h P i< s $ si tr V DELAVSKA ENOTNOST rA Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in ot urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva'316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni vr Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 Posamezna številka stane 1,50 din. Naročnina je četrtletna 19,50 din — polletna 39,00 din — in letna 78,00 n1 0| Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska ČZP »Ljudska pravica«, Ljubljana 11 01 <