JUTRA MiarUtOPiUl Cena 1 Din .eto III. (X.), štev. 260 Maribor, četrtek 14. novembra 1929 Izhaja razun nedelje in praznikov vaak dan ob 16. uri R»iun pri poštnem ček. m. v Ljubljeni it. 11.409 Velja mesečne, prejemen v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dem pa 12 Pia Tel »fon: Uredn. 440 Uprava 456 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova osata it.13 Oglasi po tarifo Oglase sprejema tedl oglasni oddelek Jutra« v LJtibl|«nl# f»re«emo*a atlet a. 4 Tragedija Rapalla Zdi se, da smo že skoro pozabili, kaj #e nam je zgodilo pred 9 leti dne 12, no* vepibra, v našem življenju je minil letos tft dan kakor vsak drugi in le malokdo med nami se je spomnil, da so nam 12, novembra 1920 s podpisom pogodbe v Rapallu iztrgali kos živega mesa. Pač pa so se spomnili te žalostne obletnice naši omladinci v Beogradu z veličastno žalno manifestacijo na aniverzi, spomnili pa so se je tudi fašisti v Rimu, ki so ob hrupnih demonstracijah pred našim poslaništvom vpili »Doli z Jugoslavijo!« in ki so v svojem časopisju na najostudnejši način blatili našo državo in naš narod. In vendar, kako ogromna je razlika med nami in Italijo, ustvarjena po rapall-ski pogodbi, in zlasti razlika med nami In Italijani v naziranju o pomenu Rapalla: za nas je Rapallo težko bolna stran zgodovine, ker smo Italijanskemu imperija-nzmu žrtvovali naše najlepše pokrajine z nad pol milijona našega naroda, za na$ Je Rapallo težka izguba in žrtev, dočim se nenasitnim italijanskim imperijalistom zdi, in oni to vedno povdarjajo, da jim Rapallo ni dal dovolj, da so bili prevarani od zaveznikov in od takratnih italijanskih »senilnih politikov«, ter da mora priti čas, ko bodo popravili prizadjano jim »krivico«. Tekom II let, odkar so Italijani dne 5. nov. 1918 provizorno, in tekom 9 let, odkar so po podpisu rapallske pogodbe 12. nov. 1920 definitivno zasedli Istro, Trst, Goriško, Zader in otoke, se je položaj v teh pokrajinah silno spremenil. V prvih dneh po prevratu je vkljub navzočnosti italijanske vojske med našim tamošnjim harodom vladalo veselje v pričakovanju, da se uresniči veliki san preteklosti in da s§ tudi ti kraji ujedinijo v novo jugo-°v.e"sk° državo. Toda čas je potekal, i lanska vojska je ostala in se množi- • Prihajali so italijanski proglasi, lepa- * naredbe, italijanske trlkolore, pričele se aretacije Sokolov, učiteljev in o- .”}*« Inteligence, narod je začudeno gle- Čakal, slutil... In prišel je — Ra-Pailo. Iz političnega centra, iz Rima, so pri-f vedu° nove direktive, zlasti, odkar . m ,prevz«l vso oblast. Fašistični x so lfdej9vali vedno nove načrte a tlačenje in decimiranje jugoslovenske- L iose irl p£) * iBn^e,,l0 naših krajev, in S .pad!,naS istočasno v Trstu nizacui01! pa i° * e Kospodarske orga-SPeS zadružne zveze, in letos je ,RimaJ^ršil smrtno VUdimlrora portanom. Po-rano oddne do dnf* P<> detalji- sistema pad!^01 S,?Ti KOt ,žrtve te«u genca n9Š« špIe’ cerkve, intell- gosnnrf«* duhovniki, kulturne in S"*'»»Prave, II,k mi km« Z Vse ž,v,Jenje Paroda Pih ulil? finsko obiležje: mesto le-imen l ,n hrvatskih rodbinskih Pozdr.ivim^raio rabit! *stara romanska«, sra* m°ras" desn|c° *a ,a r°ma- Skel «i m°raš fašistične »patrijot-»ItaliP rTa’ mal° deco 80 Ptro^1 vrtc' telii i* u i,1? ’ na Hudskih šolah so učl- ’ ltul"e. 'i dečke so organizacije j Po Pirotu — Sofija POGAJANJA V SOFIJI NAJ REŠIJO VSA ŠE SPORNA VPRAŠANJA MED JUGOSLAVIJO IN BOLGARSKO, KI SO V ZVEZI S PIROTSKO POGODBO. BEOGRAD, 14. novembra, Davi je odpotovala jugoslovanska delegacija naiu-goslovansko-bolgarsko konferenco, kise se bo vršila v Sofiji, da se na obojestranski zadovoljiv način rešijo vsa še viseča vprašanja, ki so v zvezi s pirotskim dogovorom med obema državama. Bolgarski poslanik v Beogradu, minister Vakarelski, je izjavil novinarjem svoje prepričanje, da pride do zadovolji- ve rešitve. Uspeh pogajanj v Sofiji bo po njegovem mnenju vsekakor zelo ugodno vplival na razmerje med obema državama, Poslanik Vakarelski je končno apeliral posebno na jugoslovansko in bolgarsko časopisje, naj dela z vsemi močmi na spravo med obema narodoma, da ne bo vsak najmanjši obmejni incident takoj razblinjen v mednarodno afero, (Aretacije lugoalouanou na Reki BEOGRAD, 14. novembra. »Pravda« poroča iz Sušaka, da Italijani na Reki nadaljujejo z aretacijami Jugoslovanov. Zanimivo je zlasti, da stikajo pri hišnih preiskavah predvsem po vložnih knjižicah pri jugoslovanskih bankah. Italijanska obmejna straža na mostu med Reko in Sušakom ima natančen seznam oseb, ki jih je treba aretirati, čim prestopijo mejo, Kakor se poroča, je glavni namen tega postopanja italijanskih oblasti, zbirati materijah ki naj služi kot dokaz, da vodijo Jugoslovani protifašistovsko propagando pa italijanskem ozemlju. Izpreč držaunega sodišča BEOGRAD, 14. novembra, Danes se prične pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti zdraviliškemu zdravniku dr. Milanu Siniču iz Vrnjačke Banje, ki je obtožen, da je pred pričami zasramoval kraljevski dom. 6ospa Zubkouf BONN, 14. novembra. Včeraj se je vršila ob mrtvaškem odru gospe Zubkov, sestre bivšega nemškega cesarja, žalna svečanost, katere so se udeležili člani številnih odstavljenih bivših nemških dinastij, Cesar Viljem je položil na krsto velik venec. Kriza u rumunsfci uladi BUKAREŠT, 14. novembra. Minister dela Raducanu je radi spora z notranjim ministrom Vajdo odstopil. Notranje-poli-tični položaj se je vsled te demisije zelo poostril. Vrše se sicer že pogajanja za rekonstrukcijo vlade, zdi se pa, da med zaranlsti in nacijonalno skupino nikakor ne bo prišlo do sporazuma. Zasedanje parlamenta prične danes in je pričakovati zelo ostrih nastopov proti sedanjemu režimu. Izpremembe y angleški diplomaciji LONDON, 19. novembra. Včeraj sta bila imenovana nova angleška poslanika za Moskvo in Washington. Sir Esmond Ovey, ki je bil šele pred kratkim imenovan za poslanika v Rio de Janeiru, dobi poslaniško mesto v Moskvi, sir Ronald Lindsay, državni podtajnik v zunanjem ministrstvu, pa prevzame veleposlaniško mesto v Washingtonu. Njegov naslednik v zunanjem ministrstvu pa je postal privatni tajnik Macdonalda, sir Robert Vansjtart. Soujeti nakupujejo trgou.nske ladje u Rmerikl WASHINGTON, 14. novembra. Mornariški urad Zedinjenih držav je prodal pred kratkim sovjetski vladi 25 trgovskih ladij za 1,156.000 dolarjev. Razdelitev; Nobloulh nagrad STOCKHOLM, 14. nov. Švedska akademija je sklenila sledečo razdelitev letošnjih Noblovih nagrad: Thomas Mann, literatura; prof, William Richardson Iz Londona in vojvoda Louis de Broglie iz Pariza, nagrada za fiziko; stockholmski vseučiliški profesor Euler-CheJpin in londonski vseučiliški profesor Artur Harden za preiskave o vrenju sladkornih vrst, nagrado za kemijo. Mirovna nagrada letos ni bila podeljena. sasiHSHi »Balila«, za deklice »Plecole Itallane«, za mladeniče organizacije »Avanguardisfa« in »Milizia« z bodežem in moschettom, namesto naših društev so zabavne in športne organizacije »Dopolavoro«, mesto naših zadrug in hranilnic »Consorzi«, »Istituti«, »Societa«, — nad vsem pa fašistična stranka. Naš narod trpi in molči. Kdor pokaže le malo nesoglasja, tq drago plaža, Mladina se izseljuje, bodisi v Jugoslavijo, bodisi v Francijo in Belgijo ali preko morja, istotako možje v najlepJi moški dobi. Zapuščene kraje naseljujejo fašisti e svojimi kolonisti. Gospodarski in gocijalni položaj je obupen, zlasti letos vsled slabe letine in ljudje so k izseljevanju tem bolj prisiljeni. Tudi število ženskih izseljencev se je to leto strašno pomnožilo. Takozvana javna dela, ki jih jo fašizem z velikim pompom napovedal in uvedel, ne dajejo ljudem niti oddaleč zaslužka, kakor so ga svoj čas dajali Trst, Rekq in Puli. Takšna je 9. obletnica Rapalla za naš mukotrpni nerod pod Italijo, dočim imajq v naši državi živeči Italijani ne le vse pravice, kakoršne imajo naši državljani, temveč celo še gotove predpravice, Celo te pravjee 8; prisvajajo, de ime zastopnik italijanske države sredi naše preitoliee q naši državi rabiti najbolj zaničljive izraze. Tako smo mi obhajali spomin na Rapallo. Forč zgradi auto-tuornlco u Splitu BEOGRAD, 14. novembra. Znan! avtomobilski kralj, I1enry Ford, je po svojem zastopniku zaprosil našo vlado za dovoljenje, da zgradi avtomobilsko tvornico pri Splitu, ki naj bi krila naročila iz Evrope. Split Je zlasti radi tega zelo primeren za Fordovo tvornico, ker Ima veliko pristanišče s cenenimi delovnimi močmi in prihaja v poštev v prvi vrsti za Balkan, glavnega Fordovega odjemalca, Samomor mlnisstrsktga predsednika BAGDAD, 14. novembra, Abdul Muft-sin, ministrski predsednik Iraka, je izvršil včeraj pred očmi svoje rodbine iz dose-daj še nepojasnjenih vzrokov samomor, Abduh Muhsin izvira iz zelo odlične rodbine in je stopil šele pred kratkim na če-lo nove koalicijske vlade. Usodna eksplozija v Toulu PARIZ, 14. novembra, V trdnjavi Toul je eksplodiralo v smodnišnid 50 ton smodnika. Mogočen oblak dima je v nekaj trenutkih zagrnil mesto. Prestrašeni prebivalci so planili iz hiš na prosto. Vsaka pomoč je bila radi velike nevarnosti novih eksplozij izključena. Vojaške oblasti so se morale omejiti n* vzdrževanje reda in preprečenje nemirov, Razbojniška tolpa u Podgorici PODGORICA, 14. novembra. Snofit je poizkušala neka razbojniška tolpa oropati naenkrat kar več hiš v Podgorici. Razbojniki pa so bili še pravočasno izsledeni, nakar se je razvila med njimi In orožniki pravcata bitka. Pod zaščito noči se je končno razbojnikom posrečilo pobegniti, vendar pa so jim orožniki stalno za petami. ...............——A U ueroki blaznosti V bosanski vas! Jošafki so prebivalstvo že dolgo vznemirjali neprestani požari. Skoro vsako noč je nastal v vasi požar in ni bilo nobenega dvoma, da Je bil ogenj podneten, Toda orožniki 99 »e zaman trudili, da bi izsledili požigalce. Šele te dpi se jim je posrečilo, da 90 kmetico Milko Dešnjak aretirali ravno v trenutku, ko ie hotela zažgati peki ske* denj. L« z največjo težavo so preprečili« da je razjarjeni kmetje niso javno linčali* Milka Dešnjak je pri zaslišanju priznala, da je ona sama povzročila vse številne požare in se je zagovarjala sledeče: »Ko je nekoč ob potoku prala perilo, se ji je prikazal angelj in ii ukazal, da neJ kaznuje vas za njene grebe, Najprej da naj zažge vso slamo in mrvo, končno pa še vso vas.« Angeliev ukaz j« »ato vestno izvrševala. Nesrečno žensko, ki J* napravila kmetom več stotisoč Din Škode in boleha na verski blaznosti, so oddali takoj v umobolnico. Orne štorklje so velika redkost Toda na Slovaškem črne štorklje niso nič nenavadnega. Pri zadnjih lovih so ustrelili eno, ki je meril« z razpetimi peruti 194 cm V vzhodnem delu Slovaške s® nedavno opazili v zraku cel vod črnih štorkelj* Posebno meseca oktobra so se pojavila sedaj tu sedaj tam cela krdela do 200 ko-imadov. Beseda o naših društvih SLOVENSKA DRUŠTVENA MANIJA. — POSLEDICE PREVELIKEGA ŠTEVILA DRUŠTEV. — POTREBA PO TEMELJITI REVIZIJI. Menda ni naroda na svetu, ki bi imel tako veselje do ustanavljanja vseh mogočih društev, kakor smo mi. Kjerkoli se pojavi kakšna nova ideja, pa bodisi da je nam še tako tuja, hitro jo presadimo na svoja tla in ustanovimo novo društvo, vsaj eno, če ne že več. In stvar, ki poprej ni nikogar zanimala, postane naenkrat sila važen problem vsega našega naroda in gorje človeku, ki bi si upal o tem dvomiti. Proglasijo ga za nazadnjaka, za kverulanta in mu potem sploh ni več mesta v javni družbi. Kakor se pa Slovenci navadno hitro ogrejemo za novo društvo, tako se ga tudi le prekmalu naveličamo in zato je popolnoma razumljivo, da imamo brez števila društev, ki obstojajo samo na papirju ali se pa vse njihovo udejstvovanje omejuje samo na slabo obiskane občne zbore in pobiranje članarine. To lastnost smo si Slovenci izoblikovali v dobi avstrijskega suženjstva in je takrat bila morebiti vsaj do gotove mere upravičena in nujna. Kajti tedaj je bilo vsako slovensko društvo, pa naj se je ba-vilo že s čimerkoli, več ali manj tudi narodnoobrambno. Po osvobojeiyu so se pa razmere temeljito spremenile in marsikatera društva so baš zaradi tega izgubila ves svoj raison d’ etre. V tem prevelikem cepljenju je pa tudi glavni vzrok, da na marsikaterem področju nismo mogli in ne moremo doseči pravih uspehov. Tako se neštetokrat tratijo ljudske energije popolnoma neekonomično in trati se tako tudi denar, ki bi se dal drugod vse bolj ekonomično investirati. Ako preidemo od splošnosti in od teorije na konkretna.fakta, moramo ugotoviti, da se ta naša lastnost očituje že pri samem narodnoobrambnem delu. Namesto da bi tu koncentrirali vse svoje sile v enotno akcijo, imamo danes žalibog kar štiri društva, ki imajo vsa več ali manj isti cilj, pa jih nikakor ni mogoče združiti v eno. Tako se zaradi tega dogaja, da vzdržuje vsako svoj aparat, vsako svojo osrednjo pisarno s plačanimi nameščenci, nobeno pa ne more ali vsaj povoljno ne more vršiti svoje glavne naloge, zaradi katere pravzaprav obstoja in efekt vsega dela je zelo klavern. Pa tudi na drugih področjih rodi nepotrebna razcepljenost na nešteta mala društva zelo slabe posledice. Dovolj je, ako si v tem o-ziru ogledamo samo naše pevske zbore. Pri nas v Mariboru ima že skoraj vsak stan in vsako predmestje svoje pevsko društvo. Vsem tem društvom pa manjkajo po navadi zares dobri pevci, manjkajo jim pa tudi prvovrstni pevovodje, manjkajo jim lokali in manjka jim naposled tudi kapital, da se nobeno ne more razviti preko poprečnosti. Prav isto pa velja tudi za razna športna in druga društva, ki bi se brez škode lahko združila in bi šele potem lahko uspešno vršila svojo funkcijo. Sedaj raztrešene energije bi se na ta način združile, povečala bi se pa tudi denarna srdestva. Efekt bi bil tedaj vse drugačen kakor je sedaj. Obenem bi pa tudi posamezniki bili rešeni neprestanega moledovanja s strani vseh teh neštetih društev, ki so danes v marsikaterem oziru zares pravo breme, ki ni v nobenem pravem razmerju s koristijo. Neobhodno je tedaj potrebno, da se naše društveno življenje temeljito revidira in da se čimprej združi vse ono, kar spada skupaj. Tako bodo nastala potem večja in za vršenje svojega poslanstva zares moralno in stvarno sposobna društva. Prav tako naj bi pa tudi veljalo, da je novo clruštvo ustanoviti samo tam in samo tedaj, kjer in kadar ni še nobenega že obstoječega, ki je po funkciji slično ali enako. Kjer se delo da združiti, naj se rajši združi, ne pa cepi, kakor je bilo doslej navada. Če se bo to zgodilo, bo pa tudi v javnosti zopet oživelo ono zdravo zanimanje za društva, ki je baš zaradi hipertrofije društev opešalo in obstoja nevarnost, da Sčasoma sploh zamre. Mariborski in dnevni drobii mariborsko glečaiičše REPERTOAR. Četrtek, 14. novembra ob 20. uri »Pi-skrovez« ab. C. Kuponi. Petek, 15. novembra ob 20. uri »Proslava 70le-nice lavantinske škofije. Sobota, 16. novembra ob 20. uri »Amerl-kanski koncert Pavle Lovšetove«. Nedelja, 17. novembra ob 15. uri »Pi-skrovez«. Kuponi. — Ob 20. uri »Pohujšanje v dolini šentflorjanski«. Kuponi. Znižane dramske cene, Pondeljek, 18. novembra. Zaprto. Torek, 19. novembra ob 17. uri »Župan Stihnondski«. Dijaška predstava. Ptujsko gledališče. Petek, 15. novembra ob 20. uri »Piskro-vez«. Gostovanje Mariborčanov. Ameriški koncert ge Pavle Lovšetove. V soboto, 16. t. m. se vrši koncert ge Pavk Lovšetove, odlične koncertne in operne umetnice-sopranistinje. Pela bo pesmi, ki je nastopila ž njimi na svoji zmagoslavni ameriški turneji, ki je zadi-vila tamošnje občinstvo in kritiko. — Pri klavirju g. prof. Mirk. Večer bo brez-dvom^ prvovrsten umetniški dogodek. Koncert se vrši za ab. B. Razstava narodnih vezenin v veliki kazinski dvorani, ki je v vseli jugoslovanskih mestih vzbudila občo pozornost radi pestrosti in razkošja domače narodne umetnosti iz vseli delov naše države, bo podaljšana do sobote, tako da si jo lahko ogledajo tudi oni, ki doslej niso utegnili. Razstavljene vezenine in slike so tudi na prodaj. — Kulturno zbližanje. Koncert orkestra graške opere, ki ho v nedeljo, dne 17. t. m., predstavlja važen faktor za kulturno zbližanje med Jugoslavijo in Avstrijo. S tem, da se vrši koncert avstrijskega orkestra v Mariboru, je naše mesto pokazalo, da visoko pojmuje poslanstvo umetnosti in nikakega dvomu ni, da bo odslej tudi našim društ- Našim naročnikom! Naročnikom, ki so z naročnino na dolgu še za nazaj, smo poslali položnice in opomine. Prosimo jih, da takoj poravnajo naročnino in morebitne zaostanke. Po možnosti naj nam nakažejo obenem tudi naročnino za december, toraj do konca leta. S tem nam zelo olajšajo delo in letni zaključek. Naročnikom, ki bi svoje letošnje zaos.anke ne poravnali, bomo žaii-bog primorani list ustaviti. — vom v veliki meri omogočeno, da bodo nastopala v sosedni državi, dočim jim je bila ta pot doslej toliko kot zaprta, ali vsaj otežkočena. S tega vidika je treba gledati na prireditev in naša dolžnost je, da to zbližanje podpremo ter se koncerta, ki bo poleg vsega nudil še izvanre-den umetniški užitek, v obilnem številu udeležimo, da se bo poznala tudi udeležba s slovenske strani. — Predavanje dr. Tume o Triglavu in Bohinju pozimi. Zimskošportni odsek SPD Maribor-Ruše priredi v pondeljek dne 18. novembra ob 20. uri v dvorani Zadružne gospodarske banke skioptično predavanje znanega alpinista gosp. dr. Henrika Tuma iz Ljubljane, ki bo na podlagi mnogih slik obravnaval zanimivo temo: Triglav in Bohinj pozimi (zimske ture v pokrajinah od mejnih gor goriških, Komne, Fužinske planine do Triglava). Več na plakatih. Edicije knjig v Ljudski knjižnici. Mariborska Ljudska knjižnica v Narodnem domu je naročena in je prejela zadnje dneve sledeče kolekcije izdaj slovenskih in jugoslovanskih knjižnih družb: knjige Vodnikove družbe, Cankarjeve družbe, Kmetijske matice, Mohorjeve družbe. Slovenske Matice, Modre ptice, Hrvatske Matice, Srbske književne zadruge. Naročila pa je knjižnica tudi zopet celo vrsto revij. Knjige so deloma že vezane in čitateljem na razpolago ob uradnih urah v torkih, četrtkih in .sobotah zvečer, ter v nedeljo dopoldne. Vsakokrat se sprejemajo novi člani in je vstop vsakomur prost, ker je knjižnica javna. Izredni občni zbor društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico se bo vršil v nedeljo, dne 17. novembra, ob 9.30 dop. v Gambrinovi dvorani. — Predmet: Stališče društva napram novemu proračunu mestne občine Maribor: 1. Nameravana obdačba parcel, vrtov, njiv, stavbišč, gramoznih jam, žarnic i dr. 2. Zvišanje gostaščine. 3. Slučajnosti Vabijo se vsi lastniki hiš in posestev mestnega rajona, da se zborovanja polnoštevilno in sigurno udeleže. — Odbor, Odhod vladnega tajnika Vlad. Suše iz Maribora. Danes je zapustil Maribor bivši tajnik velikega župana mariborske oblasti, vladni tajnik g. Vladimir Suša, ki je bil v Mariboru od začetka ustanovitve mariborske oblasti ter je užival vsled svojega konciljantnega nastopa splošen ugled in spoštovanje. Promocija. Na dunajski univerzi je bila 9. t. m promovirana gdč. Božena Grossman, hčerka nedavno umrlega dr. Grossmana, odvetnika v Ljutomeru, za doktorico vsega zdravilstva. Iskrene častitke! — Agrarni urad v Mariboru. Na podlagi zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929, je prenehal agrarni urad v Mariboru ter so prešli z 11. novembrom 1929 njegovi posli kot referat za agrarnopravne zadeve z dosedanjim delokrogom k sreskemu načelstvu Maribor levi breg. — Agrarni inšpektor Osojnik. — Pri mestnem avtobusnem podjetju je dobil mesto garažnega mojstra gosp. Nikola Mišljenovič iz Zagreba. — Poravnava pri tvornici perila Durjava & drug. V konkurzni zadevi tvornice perila Maks Durjava & drug je bila sklenjena te dni poravnava. Čim bo poravnavi potrjena, prične tvornica, v kateri je bilo zaposlenih več sto naših delavk, zopet z obratovanjem. Tovarno je prevzel gosp. Durjava s slovenskim konzorcijem. — Avtobusna zveza Maribor—Jarenlna. Imeli smo kratek čas to zvezo, pa se je Volkerjev avtobus do onemoglosti poškodoval na »Reismanovem bregu«, ker ni imel ob javori dovolj odporne sile. Sicer pa: En dan je prišel, drugi ne, ako je imel menda drugje vožnjo. Ko nas je ča!:ala nekega jutra kopica na avtobus, a ga ni bilo, smo še v zadnjem trenotku zbrneli na Pesnico k vlaku. Odslej nismo več čakali na avtobus. Da bi bil g. Senekovič dobil to koncesijo, ki se je baje tudi za njo potegoval, pn bi bilo drugače. Pa sedaj je »Reismanov breg« reguliran, cesta preko izborna. Avtobus preko Sv. Jakoba je vedno natrpan, da mimo Jarenine in Sv. Marjete ne more • eč potnikov sprejeti. Pa še nekaj: Avtobus bi bil lahko tako urejen, da bi vzel seboj tudi »kangelce« z mlekom. Pa pošto bi vozil. Pa še za trgovce bi vedno lahko pr;.važal blago na primernem krovu. Gospodje podjetniki interesenti, pobrigajte se! Najbolje kaže, prenočiti avtobus v Jarenini, znabiti v občinskem gospodarskem poslopju ali že kje. — Cestne razmere na deželi. Iz krogov avtomobilistov, ki imajo >o-slavne opravke na deželi, nam pišejo: Na cestah med Mariborom in Ljutomerom srečujejo avtomobilisti običajno nerazsvetljena kmečka vozila in je treba skrajne previdnosti, da se ;-ogneš nesreči. Nujno potrebno je, da pristojne oblasti opozore prebivalstvo na ta nedosta-tek. Še hujša nadloga p je, da podeželski vozači cestnih vozil še vedno ne u-poštevajo cestnega reda, ki določa: De-sn vozi!— Ukradeno In najdeno dvokolo. Ivanu .lugu je včeraj neznan tat ukradel v Cankarjevi ulici št. 14 kolo znamke »Neger«, vredno 1000,— Din in izginil brez sledu. — Službujoči stražnik pa je sinoči noše! na Aleksandrovi cesti prisloni^.', dvokolo brez lastnika. Kljub poizvedovanju se ni niliče javil in j(> bilo kolo prepiliano iui polMiski komisari* Jat, kjer je lastniku na ra»»n!av:o. — Ivanjkovci. Tukajšnja vinarska zadruga Jeruzalemčan priredi svoj vsakoletni vinski sejem in razstavo letos dne 10. decembra. Pripuščena so vina le iz ormoško-ljuto-merskih vinogradov. — Jarenina. Jareninsko Prosvetno društvo je dobilo prav lično in prostorno dvorano z gledališkim odrom. Otvorila se je preteklo nedeljo z vprizoritvijo žaloigre »Mlinar in njegova hči«. Nekatere uloge n. pr. skopuh mlinar, pa njegova soproga so bile mojsterske. Hčerko Marico pa je ob neprimernih trenotkih kipeča mladost nagibala k smehu. V obče je igra izborno učinkovala. Domači pevski zbor je za-žgolel par mičnih pesem; posebno sta ugajali: »Pozimi iz šole« in pa ženski zbor »Lahko noč«. Vsi, brez ozira na politično naziranje, smo se vrlo dobro po-vedrili. In tako je prav. Vsaj pri obče kulturnih prireditvah si podajmo vzajemno bratsko roko. Upamo, da ostane lepa društvena dvorana ohranjena svojemu vzvišenemu namenu ljudske izobrazbe. Živimo v času miru in sprave. Politične stranke bodo zopet prišle in nastopale, saj osvežijo življenje in dvigajo k delu ali želimo in upamo, da se nikdar več ne povrnejo časi, ko je strankarska strast tako slepila, da so mnogi celo zanemarili in pozabili dolžnost do bližnjega. — Vlom v drvarnico. V drvarnico strojevodje Andreja Žimnica, ki se nahaja v kleti hiše št-1 v Jezdarski ulici, je včeraj vlomil neznan tat. Strgal je ključavnico ,z vrat, a so ga pregnali, predno se J® utegnil okoristiti z vlomom. Pobegnil je po stopnicah in izginil brez sledu, v kleti pa je pustil vrečo, v katero je nameraval najbrž natrpati drv in Pre" moga. — Policijska kronika. Od srede na četrtek sta bili aretirani dve osebi radi beračenja in razgrajanja. Radi manjših prestopkov pa je bilo vloženih 15 prijav. — Zasebnici Ivani Zorč je neznan storilec ukradel iz žepa 50 Din v bankovcih v času, ko je kupovala na trgu. — Pred vhodom v moško kaznilnico so se sinoči pretepali hlapec Josip L. in šoferja Ivan F. ter France P. Do pretepa je prišlo baje radi neprevidne vožnjo Hlapec Josip L. je v diru pripeljal * dvovprežnim vozom z dvorišča kaznilnice, dočim sta šoferja s tovornim avtom bila namenjena v kaznilnico in bi prav lahko prišlo do karambo-la. Hlapec in šoferja so se nato spoprijeli, a jih je policija pomirila. — Pristopajte k stavbni zadrugi »Ribniška koča« kot zadružni člani! Deleži Din 10(1, pristopnina Din 20. Pojasnila daje zadruga »Ribniške koče« r« z. z o. v Mariboru. Zgodovinski močnJ drobiž Karel Veliki je prepovedal kmetom nositi drugačno blago kakor si' o ali rjavo. Vse pisane barve so bile pridržane za plemiče in drugo gospodo. * * * V zapuščini cesarice JosipTlie, P™* Napoleonove soproge, so našli več sto par srajc, a le dva para spodnjih macK. Do začetka 19. stoletja za dostojne dam<* namreč ni bilo primerno, da hi nosi spodnje hlačke, razen v hudem mrazt * * * Šele velika francoska revolucija i® odpravila v Franciji predpravico P e ških dam, da smejo le one nositi vis pete. * * Moda gladkih, okroglih uhanov j šla iz nekdanje francoske kolomje Ameriki. Louisiane, najprej pri-v Pariz, od-Moda tam pa polom Se v ostalo Evropo. »-.Kreolov« je preživela revolucij teh tudi cesarstvo. * • IR* *e v prvih časih vladanja , zapravil vse v grestno življenje! Farma golazni V ameriškem mestu Vienni je urejen velik insektarij, ki so ga domačini ,ia-zvali »farma bolh«. V insektariju pro-učavajo strokovnjaki borbo proti škodljivi golazni: bolham, stenicam, ušetn itd. Vzdržuje ga država. V strogo ločenih oddelkih goje ščurke, katerim so dodeljene temne celice in se jim dovaja predpisana gorkota, lačne molje goje in hranijo z najboljšo volno in krpami, dočim goje za krvoločno golazen mačke, pse in kokoši, ki morajo znanosti na ljubo žrtvovati svojo kri. Stenice žive itak dolgo brez hrane, toda, ko so jih skušali nahraniti s kakršnokoli krvjo, so živalsko kri odklonile. Bele miši so zaprli poleg stenic, a so miši pojedle stenice, mesto da bi se stenice nahranile z njihovo krvjo. Uprava je morala nabavljati nove stenice in jih je plačevala po 25 para komad. Ker pa ameriški trg s stenicami ni ravno bogato založen, so jim ceno zvišali na 80 para, kar pa tudi ni privedlo do zadostnega uspeha. Naključje pa je obupni položaj in zadrego insektarija znatno izboljšalo. Šef ameriškega zavoda za pro- učavanje škodljive golazni je v neki brivnici pripovedoval, da kupuje ameriška vlada stenice, ki notirajo na blagovni borzi po 80 para komad. V brivnici pa se je nahajal rep' rter nekega ameriškega lista in napisal o stenicah daljši članek, ki so ga ponatisnili tudi drugi časopisi. Zavod pa je pričel dobivati iz vse Amerike številne pošiljke stenic, tako da jih je bil insektarij prenapolnjen. Uprava je pričela vračati golazen odpošiljateljem in z velikimi inserati oglasila v ameriških listih, da so zaloge stenic že izpopolnjene. Čestokrat se morajo celo raziskovalci žrtvovati, zlasti, kadar preizkušajo razna sredstva proti komarjem. Nekateri se mažejo s preparati, ki odganjajo neznosne komarje, drugi pa se jim izpostavljajo brez obrambnih sredstev. Po eni uri pre-štejejo pike in nato opazujejo njih učinke. Največji »junak« zavoda je. pes »Doc«, ki potrpežljivo služi za eksperimente z vsemi mogočimi vrstami vzgajanega mrčesa. Na mačkah preizkušajo kvaliteto raznih praškov. Razisovalci se proti strupenim učinkom zavarujejo z aparati za dihanje, toda mačke ne trpe ničesar na glavi. Uši goje na kokoših. Naloga zavoda je tudi ocenjevati sredstva, ki se v industriji pojavljajo za uničevanje in trebljenje golazni, ki pa v večini primerov prav nič ne zaležejo. Ameriška »farma golazni« proučava tudi u-ničevanje golazni, ki škoduje raznim rastlinam. Odol osveži, obvaruje in čisti usta in zobe. Tpžka npsreča u rudniku pri Kniažeucu V rudniku Tresibaba pri Knjaževcu, v katerem je zaposlenih tudi precej slovenskih rudarjev, se je pripetila v pon-deljek katastrofalna nesreča, ki je zahtevala več žrtev. Med mrtvimi je tudi slovenski rudar Josip Kozjirog, rodom iz Litije, oče 3 nedoraslih otrok. Rudarji so v najbolj nevarnem rovu pripravljali mine. Kljub opozorilu, da naj počakajo z razstre'jevanjem, ker je v rovu preveč plinov, pa so rudarji takoj po odhodu inženirja pričeli z delom. Tri mine so eksplodirale normalno, po četrti pa je nenadoma nastala silna eksplozija, ki je imela usodne posledice. V trenutku je bil ves rov v plamenih. Dosedaj so potegnili iz rova 2 poix>lnoma ožgani trupli, 5 rudar-'ev pa je bilo težko ranjenih in so jih morali takoj prepenati v bolnico. Med ranjenci sta tudi Slovenca Rudolf Skenik iz Kočevja in Franc Rumpeij iz Kozičja. Carski dragulji na dražbi Neka londonska trgovina z dragulji je priredila te dni izredno razstavo zbirke draguljev, ki so nekdaj pripadali ruski carski rodbini, a jih sedaj sovjetska vlada prodaja. Dragulji predstavljajo ogromno vrednost. Mnoge predmete je izdelal nekdanji slavni draguljar carskega dvora Faberge. Med razstavljenimi dragocenostmi vzbuja največjo pozornost cigaretna doza iz zelenega ahata, okrašena z diamanti, dočim je na pokrovu vrezan ruski carski grb. To dragoceno škatljo so našli 1. 1917 na neki mizi v Zimskem dvorcu par minut potem, ko je carica zapustila palačo, da se nikdar več ne vrne v njo. Na javno dražbo pridejo tudi kronitbene obleke zadnjega ruskega carja in carice in še cela vrsta drugih znamenitih dragocenosti, ki so jih ugrabili boljševiki po bivših carskih palačah in predstavljajo naravnost bajeslovno vrednost. Nekatere med njimi se cenijo na milijon funtov. Stavkajoče Turkinje Novo etapo turškega ženskega gibanja predstavlja nekako stavka, s katero so turške delavke kot prve svojega spola izvojevale pred kratkim povišanje svojih plač. Dvatisoč delavk nekega velikega šumarskega podjetja je ostavilo delo. Delavke so zahtevale, da se jim dnevna mezda podvoji in da se njihovi prejemki sploh izenačijo z moškimi. Delavke nosijo sicer še vedno tradicijonalne pajčolane. vendar pa so kljub temu prožetc že z modernim duhom. Situacija je postala končno celo tako kritična, da je lastnik hočeš nočeš moral privoliti v njihove zahteve. Razjarjene ženske so namreč zagrozile, da sicer zažgo vsa gozdna pod je tja. Kariera unuka cesarja Uiljema Princ Louis Ferdinand, vnuk bivšega nemškega cesarja Viljema, je postal Fordov nameščenec. Po vseučiliškem študiju je sporazumno s cesarjem, a proti volji svojega očeta, bivšega nemškega prestolonaslednika, odšel v Zedinjene države, kjer je bil nekaj časa gost grofa Poultneya, cesarjevega prijatelja iz mladosti. Nato pa je princ, preskrbljen z najboljšimi priporočili, posetil Forda, ki ga je prijateljski sprejel in mu ponudil službo v neki tvornici v Los Angelesu, seveda samo službo navadnega monterja. Princu je ponudba ugajala in jo je takoj sprejel. Toda kmalu se je pričel princ kretati v družbi filmskih lepotic, za kar ie zvedel tudi bivši cesar Viljem, ki je nato prosil Forda, naj premesti princa iz Los Angelesa v Buenos Aires, kar se je tudi zgodilo. Sedaj je poslal princ od tamkaj grofu Poultneyju sledeče pismo: * Prepričan sem, da je moja bodočnost pri Fordu. To sem pisal tudi svojemu o-četu. Odnošaji so nad vse ugodni. Vendar pa stremi moje srce po Zedinjenih državah, kjer bi tako lahko uresničil svoje načrte. V tvornici so zelo prijazni z menoj in sem sklenil z vsemi delavci, katere sem spoznal, tesno prijateljstvo. Toda v Buenos Airesu delavci niso tako vestni, kakor v Zedinjenih državah, ker se čutijo mnogo več kot podrejeni. Zato jih je tudi težje natančneje spoznati. Ko sem prispel v Buenos Aires, sem našel pismo svojega očeta, v katerem se izraža nevoljno o mojem nastopu pri Fordu. On namreč še vedno zahteva, da naj stopim raje v kako banko, toda za kar sem se enkrat odločil, pri tem tudi ostanem.« 5mrt modernega Robinzona Najsamotnejši človek na svetu se je pred kratkim preselil v večnost. Bil je to Rihard Hardy, znan pod imenom »Samotar z otoka Hog Island«. Otok spada k otočju Crozzet in leži nedaleč od Madagaskarja. Podnebje je tamkaj strašno nezdravo, morje neprestano viharno. Že meseca maja zapade prvi sneg, ki mu sledi do decembra trajajoča zima, nato pa deževna doba. O kakem drevju na tem otoku ni ne duha ne sluha. Trinajst let je živel Hardy v samoti in je dobival 25 funtov šterlingov poleg prostega stanovanja od neke družbe, ki je postavila po raznih raztresenih otokih avstralskih in afriških vod skladišča z živili za ponesrečene mornarje. Knjižnica Hardyja je obstojala le iz 3 knjig, med njimi je bilo tudi sv. pismo. Enkrat na leto je obiskal otok neki parnik, ki je prinašal živila in vesti. Samotar pri tem ni spregovoril niti besede. Vzel- je blago in izročil potem kapitanu seznam vseh uporabljenih predmetov, ki jih je bilo treba nadomestiti. Pisma in časopise pa je vrgel kratkomalo v morje, ne da bi jih prebral. Uuedba nedeljskega počitka u Turčijf Tin:.vi parlament bo razpravljal na prihodnjem zasedanju o zakonskem načrtu, ki uvaja kot tedenski dan počitka namesto dosedanjega petka nedeljo. To radikalno odredbo, ki je v ostrem nasprotju s turškimi tradicijami, zahtevajo predvsem finančni in gospodarski krogi in sicer zlasti iz praktičnih razlogov. Pričakovati pa je, da bo ta zakonski načrt naletel na hud odpor. 2 njim je nezadovoljnih ne samo precej poslancev, temveč tudi narod. Kljub temu pa se računa, da bo turški diktator in reformator Kemal paša prodrl tudi s to reformo. fDominlaite se CMD Stara li Marinki V E C t R N IK HtM V M a rib o' r n, 'dne R. XI. '1029 Miha«! ZevacO Beneška ljubimca Zgadavlnskl r«maa is starih Benetk 817 r »Ubogi Bartolo, kako strašno se bojiš smrti!« Krčmar je zares trepetal 1 ''.kor šiba na vodi; zobje so mu šklepetali in zno; mu je curkoma drl po obličju. »Kar smiliš se mi,« je povzel Skalabrino. »Da, da, saj vem, da ima', blago srce ... Ne boš me ubil! Glej, ali hočeš, da te prosim k h' ' odpuščanja?« Bartolo je padel na kolena. »Vstani!« je rekel Skalabrino. Orjak je imel trdno voljo, ubiti Bartola. Pogovor, ki ga je začel z njim, ni imel namena, ogreniti mu smrtno uro, in še manj, igrati se z njim. Kar je govoril, je tudi mislil in je smatral za svojo dolžnost, da pove. V tej preprosti, silni naravi ni bilo nobenega mesta za rafinirano maščevalnost. Toda, čeprav je prišel ubit Bartola, vendar je čutil nekakšno jezno obžalovanje, da nahaja v njem samo žrtev namesto nasprotnika, in se kar ni mogel pripraviti k dejanju. Bartolo je vstal. Dihal je težko; in Še vedno je moledoval: »Saj mi odpustiš, kajneda? Daj no, ne bodi neusmiljen; če ti pravim, da je samo Sandrigo vsega kriv!« Skalabrino je molčal. »Kaj hoče napraviti z mano?« je ugibal krčmar. »Ali me bo zabodel? Ne, saj drži roke križem, Morda me hoče zadaviti.,.« »Poslušaj, Bartolo,« je izpregovoril orjak. »Pravijo, da si eden izmed najmočnejših ljudi v Benetkah. Hočem te ubiti, ker si hotel ti mene umoriti, zlasti pa zaradi nesreč, ki so se zgodile in za katere si deloma odgovoren. Ti si podla živina, ki ni vredna, da še živi. Toda smiliš se mi nekako, saj sem dejal...« »No, saj vidiš...« »Da, in zato me poslušaj. Predlagam ti boi mož proti možu. Ne bom te naskočil z bodalom: zadoščajo mi roke. Naj zadoščajo tudi tebi tvoje! Torej — brani se!« Te besede so oživile Bartola. Njegovo edino oko se je zasvetilo v temnem ognju. Zarenčal je: »Pusti mi torej nekoliko prostora, če Je že tako.« Skalabrino je stopil dva koraka nazaj, rekoč: »Pozor, Bartolo! Vržem te v klet!« V istem hipu je planil Bartolo nad svojega nasprotnika, iztrgal mu bodalo, ki ga je imel za pasom, in sunil s strašnim zamahom proti njegovim prsim. Skalabrino je skočil v stran, toda orožje ga je zadelo na roki, razparalo jopič in oprasnilo kožo. Obenem pa je dobil Bartolo po glavi tak udarec s pestjo, da se je opotekel in omahnil. Izpustil je bodalo. Skalabrino je brcnil orožje stran, in njegove dlani so se spustile na Bartolove rame. Moža, obadva skoraj enako močna, sta ostala par trenotkov objeta, prsi ob prsih, obrez pred obrazom, tako da se je mešal njiju dih v eno samo gnev-no hropenje. Nato je Skalabrino vzdignil enookega in ga stisnil z vso silo na svoje široke prsi. Njegove roke so se sklenile za krčmarjevim hrbtom, in mišice so se napele v strašnem objemu. Bartolo, prepadel, brez sape, je otepal okrog sebe ter skušal grizti in praskati nasprotnika po obrazu. Pritisk se je podvojil... Začul se je zamolkel kratek glas, kakor da je nekje počila kost.., Bartolo je zahropel; njegova glava je padla ohlapno na levo ramo. Bil je mrtev. Skalabrino ga je izpustil. Truplo je padlo na tla. Orjak ga je sunil z nogo v odprto klet. Slišal ga je štrbunkniti v vodo; nato je mirno ^or! fa neobičajni grob, XXI. Prijatelja. Par dni pred zgoraj opisanimi dogodki se je odigral v doževski palači prizor, ki sicer ni bil tako nasilen, pač pa enako tragičen po usodi, ki se je razodela v njem. Foskari in policijski načelnik sta bila sama v doževem kabinetu, ki je služil obema za sprejemanje intimnejših posetov. Dož je sedel v svojem velikem naslonjaču iz rezljanega lesa, Džennaro pa je stal pred njim v spoštljivi razdalji. Pač že stotič v zadnjih štirinajstih dneh je čl-tal dož neko pismo, ki je ležalo pred njim na mizi, To pismo se je glasilo: »Vaša doževska visokost! Dragi mi prijatelj!' Nenavadne okolnosti, ki ne trpe nobenega odloga, so me primor'ale zapustiti Benetke, preden se mi je mogoče osebno posloviti od Vas. Upam, da, trdno upam, da se kmalu lahko zopet vrnem in zavzamem ob vaši strani svoje dosedanje mesto kot zvest in vdan prijatelj. Prosim Vas torej oproščenja za ta svoj nepričakovani odhod, in Vas zagotavljam, da ostanem tudi v daljavi kakor sem bil v bližini Vaš '•-M-vestejši, najhvaležnejši in najponižnejši prijatelj BEMBO, po milosti božji škof beneški.« »P. S. Še en odkritosrčen in važen nasvet; Delujte naglo in : trogo — že veste proti komu. Ako se Vaša nolicija pokaže nezmožno, da bi kmalu našla tistega, ki je izjalovil vaša pogajanja z Ivanom de Medičis. nas čakajo vse skupaj velike nesreče.« To pismo je napisal Bembo pred svojim odhodom in ga poslal dožu beneškemu po zanesljivi osebi, tisti dan, ko se je vrnil z Bianko v Benetke in se ustavil v Aretinovi palači. Dož je vedno iznova čital to pismo; že celih štirinajst dni mu ni dalo spati. Pomen pripiska se mu je prikazoval v čim dalje bolj preteči luči. »Torej,« je dejal in dvignil oči k policijskemu načelniku, »ali imate kakih novic o kardinalu? Ali je bilo vaše poizvedovanje uspešno?« »Visokost,« je odgovoril Gvido Džennaro, »zdi se mi res, da vem v kateri kraj se je umaknila njegova eminenca. Vaša visokost naj pred vsem blagovoli pomniti, da ne vem ničesar gotovega, vohuni, ki sem jih napodil na vse vetrove, so se vrnili brez najmanjšega podatka, in tako me vodijo v vsej tej zadevi zgolj domnevanja in sklepi. Res pa je. da se moja domnevanja opirajo na gotova dejstva.« »Kaj torej domnevate?« »Da se je kardinal nenadoma prestrašil« »Prestrašil? Česa bi se mogel prestrašiti ta visoki dostojanstvenik naše republike?« »Visokost« je dejal Džennaro in se priklonil do tal, »tudi tisti, kdor je kardinal, je človek. In najsi stoji človek še tako visoko, ako preiskujemo njegovo preteklost, najdemo strah, ki ga plaši in vznemirja ponoči, da ne more spati, in izvemo gesto ali besedo, ki pritiska liki svinec na vse njegovo življenje...« »In vi ste našli to pošast?« je vprašal Foskari zamolklo. »Da, visokost; ime ji je Roland Kandiano.* Dož Je napel vse moči, da premaga trepet, ki ga je popadel; toda prebledel je in ta bledost ni ostala prikrita vajenemu očesu policijskega nadzornika.« Džennaro si je mislil: »Danes ali nikoli bije ura, da povem dožu svojo veliko besedo. Doveljkrat sem jo ponavljal dom/1 pred zrcalom, da vem, kaj moram reči. Pripravimo si primerno krinko. Tragedija, komedija — vse življenje je tu. A treba je, da igram svojo vlogo dobro.« »Vi torej menite,« je povzel dož, »da se Bembo boji Rolanda Kandiana?« »Ne menim, visokost; prepričan sem o tem. N* mi treba spominjati vaše visokosti strašne katastrofe. ki je zadela Kandianovo rodbino iz jasnega neba. Nikakor ne maram očitati tega čina komurkoli, a reči moram — tisti udarec so zadele mojstrske roke. (Nadaljevanje sledi). Zastopnike, zastopnice kateri obiskujejo boljše privatne stranke za razpečevanje patentiranih šlagar jev, iščem. Marinič, Aleksandrova c. 33 II. 2919 Štedilnik, bel, dobro trg 12. ohranjen, prodam. Glavni 2922 Sobo-In črkoslikarje izvršuje po ceni, hitro to okusno Franjo Ambrožič. Orajska ul. 2. 2281 Krasne pletene obleke v veliki izbiri, po zelo nizki ceni prodaja: Pletarna M, Vezjak, Maribor, Vetrinjska ulica 17. 2319 Nove spalne in jedllnesobe, pulitirane. najmodernejše vzorce po ugodni ceni prodam. Mizarstvo Kompara, Aleksandrova C. 48. 2899 Daite avtomoh"9. motorje, in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenah. A. Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c. 169. HI Zahvala Povodom pogreba našega nepričakovano preminulega, nepozabnega, Iskrenoljubljenega soproga, skrbnega očeta, lju-beznjlvega starega očeta, tasta itd., gospoda Josioa Krašovca pisarniškega ravnatelja okrožnega sodišča v pok., se zahvaljujemo v imenu vseh sorodnikov vsem, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti. Posebna zahvala veljaj mnogoštevilnim primorskim rojakom, prečastiti duhovščini, predsedniku okrajnega sodišča dr. Žiherju, višjemu drž. pravilniku dr. Jančiču, dr. Toplaku, cenjenim tovarišem pokojnika in še posebno ravn. Stanku Deteli, ki je v imenu Jugoslovanske Matice spregovoril ob odprtem grobu zadnje ganljivo slovo pokojniku, ki je z dušo in telesom deloval na narodno-obrambnem polju. Za številne sožainlce se vsem in vsakomur na tem mestu najtopleje zahvaljujemo. v 2923 V MARIBORU, dne 12. novembra 1929. ŽALUJOČI OSTALI. Vskladiščenle pohištva ter vsakovrstne robe, ©carinjenje in vsa spedicijska dela prevzame po nizki tarifi špedicija A. Rcij-mann, Vojašniška ul. št. 6. 2848 Zavese, mrežaste in klekljane čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo, senčnike, vezenine, monngrame naročite najceneje pri Olgi Kosčr, drll-Metodova 12, desno. 483 Nalviile cene plača za staro zlato, srebro in novco kakor tudi za zobovje M, dger-ia sin, Maribor. Gosposka ullr.a 15. 1548 Žive ribe Iluke, kar pl, lin Jaki, legali, lili raznih velikosti v delikatesni trgovini H. Supanllč dosposka ulica 32 Narodna Banka Kraljevine Jugoslavije podružnica v Mariboru poziva vse dolžnike po posojilih na zastavo (lombard) vrednostnih papirjev, zaključenih pred 31, decembrom 1927, ki svojih obvez jz teh posojil niso izpolnjevali, da do 15. decembra tl. plačajo v celoti ta svoja zadolženja. 2920 Dostojevski s Selo Itepančikovo humoristični roman prevod Vladimlra Levstika Brollian« 44 Din v*z»n» v plitno 53 Din. Po poiti p* 2 Din več. Tiskovna zadruga v Mariboru Aleksandrova cesta 13 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. TUka Mariborska tiskarna d, predstavnik Stanko Delfi« » Maribora.