TONE RAKOVEC ISKRA — ŽELEZNIKI, TOVARNA ELEKTROMOTORJEV IN GOSPODINJSKIH APARATOV Uvod Le poredko se dogaja, da bi se kakšna OZD preko letnega zbornika, kot so to Loški razgledi, predstavljala širši javnosti, zato moramo malo bolj obširno opisati naš kolektiv, še posebej, ker smo v lanskem letu — 27. aprila 1981 — praznovali 35-letnico našega obstoja. Praznovali smo 35-letnico tovarne, ki je bila prva leta kovinsko predelovalna industrija, a se je vedno bolj preusmer jala v elektropredelovalno industrijo, do popolne preusmeritve pa je prišlo po priključitvi k »ISKRI« — 1. julija 1962. Ves kovinsko-predelovalni program je ostal v prvotni tovarni »NIKO« Železniki, ki ta program uspešno goji in ob navlja še danes. Vse to je v Železnikih vzklilo po vojni na temeljih stare železarske dejav nosti, saj je prav najstarejša železarska industrija na slovenskih tleh doma prav v Železnikih. Nastanek kraja sega v konec srednjega veka, podobno kot na stanek Krope, Kamne Gorice, Jesenic in drugih železarskih krajev v Sloveniji. Za vse je značilna lega v dolini, v soteski, med hribi z nahajališči rude, ki jo je 115 bilo po strmih drčah najlaže spraviti do plavžev. Da je bil kraj za tedanje čase industrijsko zelo razvit, pričajo tudi podatki o številu prebivalcev, saj tega šte vila kraj ne dosega niti dandanes. ISKRA Železniki Naša tovarna je ena od članic velike »ISKRE« in je sestavni del delovne organizacije ŠIROKA POTROŠNJA, ki ima sedež v Skofji Loki. V to delovno organizacijo spadajo Tozdi: TV Pržanj, Sprejemniki — Sežana, Gospodinjski aparati — Reteče, Antene — Vrhnika, Montaža — Spodnja Idrija, Prodaja in Raziskovalni inštitut v Ljubljani. Skupno je v DO zaposlenih preko 3500 de lavcev. Celotna ISKRA pa je sestavljena organizacija elektronske in elektro- mehanske industrije s sedežem v Ljubljani. Obsega proizvodna področja tele komunikacij, računalništva, avtomatizacije, elektrooptike, merilno-regulacijske tehnike, elektronskih in elektromehanskih elementov in aparatov, elementov za elektroniko in širokopotrošnih izdelkov. Njena programska usmeritev, začrtana v srednjeročnem planu OSZD ISKRA za obdobje 1981—1985, je naslednja: Prestrukturiranje proizvodnje v smislu večje profesionalizacije, vgraditev večjega deleža lastnega znanja v proizvodne programe, pospeševanje izvozno usmerjene proizvodnje, razvoj proizvodnje, ki zagotavlja racionalno porabo surovin in energije in ne uničuje okolja. V sestavljeni organizaciji ISKRA je združenih 12 proizvodnih delovnih or ganizacij, interna banka Iskre in 5 delovnih organizacij skupnega pomena. Vse te združujejo 95 temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti. Ob koncu leta 1981 je bilo v Sozdu ISKRA zaposlenih 30.410 samoupravi j alcev. Celotni prihodek, ki je v minulem letu znašal 43,5 milijarde din, se je glede na leto 1980 povečal za 34 °/o. Fizični obseg proizvodnje je dosegel vrednost 20,4 milijarde din, kar je za 12,6% več kot leto poprej. Po celotnem prihodku se tako Iskra uvršča na deveto mesto med največjimi jugoslovanskimi industrij skimi organizacijami in na prvo mesto v elektroindustriji. V družbenem pro izvodu elektroindustrije Jugoslavije je bila Iskra v minulem letu udeležena z dobro četrtino, medtem ko je njen delež v družbenem proizvodu slovenske elek troindustrije tri četrtine. Iskrina tržna organizacija ISKRA COMMERCE oskrbuje z izdelki in uslu gami domači in tuji trg. Domačo trgovinsko mrežo sestavlja 16 podružnic, 38 prodajaln, 37 servisov in preko 300 pogodbenih servisnih delavnic. Zunanjetrgovinska mreža Iskre je sestavljena iz 12 trgovinskih podjetij in 11 predstavništev. Poleg tega ima Iskra v tujini tudi tri proizvodna podjetja. V 19 državah po vsem svetu tako zastopa Iskro 26 njenih firm, ki so lani omo gočile izvoz Iskrinih izdelkov, sistemov in znanja v 60 držav. Vrednost izvoza se je v primeri z letom 1980 povečala domala za tretjino in je lani znašala 192 milijonov S. Največji del izvoza je namenjen v razvite države zahoda, okroglo 42 %, v države SEV dobrih 40 °/o in 18 % v države v razvoju. V skladu z zastav ljenimi cilji se je v strukturi izvoza povečal delež prenosa tehnologije in znanja in prodaje kompleksnih sistemov. Razvojno in raziskovalno dejavnost Iskra intenzivno goji in pospešuje. Na tem področju dela skoraj 2000 strokovnjakov. Vlaganja v to dejavnost so v letu 1981 znašala povprečno 4 °/o od celotnega prihodka oziroma 14,3% od dohodka ter se neprestano večajo. 116 ŠTEVILO PREBIVALCEV NA OBMOČJU ŽELEZNIKOV OPOMBA: LETA 1966 SO SE ŽELEZNIKOM PRIKLJUČILE VASI CEŠNJICA. STUDENO. JESENOVEC INŠKOVINE. Tovarna ISKRA Železniki danes šteje 950 delavcev, ki so v glavnem do mačini ali iz okoliških krajev, vedno več pa se jih vozi tudi iz Škofje Loke in njene okolice. Potrebe po zaposlovanju so še vedno velike, vendar mislim, da je opredelitev tovarne pravilna, da se zaposluje manj oziroma, da se zaposluje samo domača delovna sila, ker tudi ekonomske razmere ne kažejo, da bi se rast zaposlovanja iz prejšnjih let lahko še nadaljevala. Drugo, še bolj pomembno, pa je dejstvo, da smo z zadnjo veliko investicijo dobili moderno tehnološko opremo, ki je bistveno povečala produktivnost, ozi roma za isto opravljeno delo zmanjšala potrebe po novih delavcih. Naloga, ki je pred nami oziroma pred tehničnimi službami, je samo ta, da bomo opremo maksimalno izkoristili. Elektromotorji: kolektorski 10—2000 W, asinhronski 3—200 W, permanentni 10—400 W. Agregati: sesalne enote 250—1200 sirene 10—120 db, črpalke 10—501/sek. Profesionalni motorji: servo — izmenični, servo — enosmerni, koračni motorji, motorji po naročilu. Program tovarne 4. Aparati: a) aparati za nego stanovanj: talni sesalniki 600—1000 W, ročni sesalniki 400—700 W, stepalniki preprog 400—600 W; W b) aparati za osebno nego in higieno: — prhe za nego zob in dlesni, — sušilniki las; c) aparati za mehansko obdelavo hrane: — namizni in ročni mešalniki. — mesoreznice, — sokovniki, — električni noži. 5. Strojna oprema in mala avtomatizacija. 6. Orodja vseh vrst. 117 Kooperacije Menim, da izraz kooperacije, predvsem pa mednarodne kooperacije, o ka terih mislimo v tem delu govoriti, med našimi ljudmi ni razčiščen in ga ne kateri napačno tolmačijo. Marsikdaj kdo vpraša, zakaj delamo razne aparate tako z AEG, BRAUN in podobno po licenci in koliko jim za to plačamo. Naj takoj povem, da tu ne gre za nobeno licenco, ampak za mednarodno koopera cijo oziroma za najčistejšo visoko tehnološko menjavo med dvema partnerjema, ki se med seboj dogovorita, kateri sklop bo kdo delal in katerega drugi. Te sklope pa si potem menjata med seboj, tako da vsak dela samo en del zase in partnerja, končno montažo aparata pa imata oba. Na ta način se poveča proiz vodnja tistega dela (delaš za svoje potrebe in potrebe partnerja) in tako je možno doseči tudi nižje cene. Naj omenimo primer: Kooperacija, ki je trenutno pri nas na najvišji teh nološki ravni, je na sesalnikih s firmo AEG v ZR Nemčiji. S to tovarno imamo sklenjeno dolgoročno kooperacijsko pogodbo o proizvodnji sesalnikov, s tem da firma AEG proizvaja ohišje in pribor sesalnika za svoje in naše potrebe, mi pa sesalne enote (sesalne turbine), prav tako za svoje in potrebe AEG, montažo pa ima vsak svojo. Prav s takim načinom mednarodne menjave dela na najvišjem tehnološkem nivoju smo dosegli, da imamo trenutno najkvalitetnejšo sesalno enoto (turbino) v Evropi in da dosegamo ekonomsko ceno tudi v izvozu in smo hkrati priznani kot največji proizvajalec sesalnih enot v Evropi z najmodernejšo tehnološko opremo. Res pa je tudi, da taka kooperacijska pogodba obvezuje, da proizvodnja teče kontinuirano, tekoče, kvaliteta pa mora biti zanesljiva. Vsako odstopanje lahko povzroči katastrofalne posledice, tako pri partnerju kot v lastni tovarni, ker si vezan na določen artikel, ki se proizvaja v delih pri dveh partnerjih. Dobra stran pa je prav gotovo tudi v tem, da imamo na jugoslovanskem trgu vedno na voljo aparate, ki se prodajajo po vsej Evropi, čeprav prodajamo ne katere le v manjših količinah. Ce bi tak aparat osvajali sami, za manjše koli čine prav gotovo ne bi imeli ekonomske osnove, saj se danes zaradi hitre me njave mora vsak izdelek amortizirati vsaj v treh letih. Kakšna pa je investicija v nov aparat in potem v kompletno orodje, pa mislim, da ni potrebno razlagati. Prav iz teh razlogov ima naša tovarna nekaj partnerjev po Evropi, s kate rimi imamo dolgoročne kooperacijske pogodbe, ki so nekatere že stare tudi preko 20 let. Velika prednost je tudi v tem, da moremo zaradi takih kooperacij prodajati na jugoslovanskem trgu aparate, ki bi jih drugače sploh ne bi imeli zaradi zahtevnosti ali zaradi majhnih količin. Velikost kooperacijskih menjav v letu 1981 v -S: AEG, ZR Nemčija — sesalniki 4,800.000 BRAUN, ZR Nemčija — gospodinjski aparati 800.000 GIRMI, Italija — gospodinjski aparati 640.000 ABC, ZR Nemčija — aparati za osebno nego 200.000 EPH, CSSR — sesalniki 1,525.00 HAVELCO, Švica — aparati za osebno nego 40.000 Skupaj kooperacije 8,005.00 118 Izvoz Prav gotovo je ena od usmeritev tovarne prav izvoz in to že od leta 1958. Tega leta je tovarna sklenila prvo pogodbo s partnerjem iz Severne Amerike, ki je ostal zvest kupec naših proizvodov vse do leta 1981. Kupcev, ki so stalni odjemalci naših proizvodov že vrsto let, je kar precej, predvsem so to part nerji — kooperanti in pa tudi tisti, ki so čisti kupci. Da je tovarna morala iskati svoje možnosti tudi pri plasmaju svojih pro izvodov predvsem pri izvozu, govori že dejstvo, da smo v letu 1981 prodali na jugoslovansko tržišče 350.000 motorjev od proizvodne količine 3,000.000 ko sov. Ta količina doma prodanih motorjev ostaja skoraj že nekaj let nespreme njena, in kolikor se povečuje proizvodnja v tovarni, toliko več jih moramo prodati v izvoz. Potrebe po malih motorjih se sicer v Jugoslaviji iz leta v leto povečujejo, vendar s temi potrebami rastejo tudi nove tovarne, predvsem pod okriljem tistih tovarn, ki za svoje potrebe same proizvajajo te motorje. Mnogi od teh so kupili licence in tehnologijo od tujih firm, tako da je v nekaj letih zraslo več tovarn, ki proizvajajo elektromotorje predvsem za svoje lastne potrebe. V razvitem svetu se je že zdavnaj razširilo področje uporabe malih elektro motorjev tudi na področju, ki so jih do sedaj opravljale okorne človeške roke, komplicirani strojni mehanizmi ali pa hidravlična ter pnevmatska postrojenja. Mali elektromotor je tudi na teh področjih pokazal svoje odlične karakteristike in dinamična svojstva, ki prekašajo vse do sedaj znane pogoje, zato je tudi v naši državi vse več povpraševanj po teh izdelkih. Seveda pa gre za novo kva liteto teh proizvodov, tako da tudi ta proizvodnja zahteva vedno bolj profesio nalen pristop, če hočeš, da ostaneš na nivoju svetovne tehnologije. Sesalna enota — turbina, ki gre pretežno v Profesionalni motor z reduktorjem za pogon izvoz varilnega stroja Cisti izvoz v letu 1981 v -S je bil naslednji: Severna Amerika, ZDA 1,094.714 Južna Amerika 470.876 119 Zahodna Evropa 1,874.503 Ostali konvertibilni izvoz 20.000 Skupaj 3,460.093 Izvoz na področju SE V: NDR 800.418 Cl. S CSSR 416.286 Cl. S ZSSR 78 Cl. S Skupaj 1,216.782 Cl. S Skupaj čistega izvoza 4,676.875 S Kooperacije 8,005.000 S Skupaj izvoza: 12.681.875$ Vpliv svetovnega trga Ta je z naraščanjem izvoza tako preko kooperacij kot v čistem izvozu ved no večji, tako da so nihanja tako v proizvodnji, predvsem pa v dohodku iz leta v leto večja. Ker proizvajamo predvsem motorje za široko potrošnjo, je ta vpliv še toliko večji, saj vsaka najmanjša kriza v svetu ali pa tudi v posameznih državah, kamor izvažamo, vpliva na kupno moč prebivalstva in seveda s tem tudi na našo prodajo, predvsem pa na ceno. To pa so slabe strani večanja iz voza, ker so tako vedno bolj pod vplivom vseh mogočih motenj, predvsem pa široka potrošnja prva kaže kupno moč neke države. Z vsakim padcem stan darda pade tudi kupna moč v široki potrošnji, ki je za vsak narod merilo standarda. Druga stran tega vpliva pa je prav gotovo, da se tako tehnologija kot kvaliteta morata prilagoditi svetovnim zahtevam in da se na ta način tudi strokovni kader mora prilagoditi zahtevam trga, ki je prav na tem področju neusmiljen, ker je konkurenca zelo močna (Japonska, Hongkong, Tajska). Prav iz teh razlogov bo nihanje dohodka in proizvodnje v naši tovarni toliko pod vplivom svetovnih tržnih pogojev. Računati moramo, da naša tovarna letno izvozi ca. 80 °/o celotne količinske proizvodnje na zahtevni zahodni trg. Dolgoročni program in nove usmeritve Kot smo že omenili, je na tem področju sklopov za široko potrošnjo velika konkurenca in je lahko konkurenčen le tisti, ki ima poceni surovine in poceni delovno silo. Vemo pa, da je pri nas surovina verjetno med najdražjimi v Evropi in se bo njena cena samo še večala, ker je primanjkuje, in da tudi de lovna sila ni več tako poceni. Prav pri naših motorjih za široko potrošnjo je v strukturi zastopan material od 70 % pa tudi 80 %, zato je vpliv cene mate riala prevladujoč in v tovarni s še tako moderno tehnologijo ne bomo več dolgo vzdržali mednarodne konkurence. Prav iz teh razlogov smo se v tovarni že pred leti odločili, da bi del programa preusmerili v zahtevne profesionalne mo torje, kjer je udeležba strokovnega dela kakor tudi proizvodnega v strukturi cene ravno obratna od sedanje. Ta naloga ni enostavna in zahteva dosti stro kovnega znanja, ki smo si ga v tovarni dosti pridobili prav z delom in menjavo s svetovno znanimi firmami. 120 Res pa je tudi, da ta trg zahteva popolnoma drugačno obdelavo in tudi kup ci so povsem drugi. Analiza trga je pokazala, da povpraševanje trga po teh izdelkih iz leta v leto narašča, da strojna industrija hkrati z elektronsko zahteva tudi motorje, ki delajo po določenem programu, ki je vnaprej določen preko nastavljivega programa. Kolikor so stroji bolj programirani, toliko bolj rastejo potrebe po servo in koračnih motorjih, ki so osnova v gradnji moderne strojne epreme. Te vrste motorjev bomo že v letu 1983 vključili v redno proizvodnjo, ki bo namenjena večinoma v Zahodno Nemčijo, manjši del pa jih bomo prodali tudi domačim proizvajalcem strojne opreme, ki so jih do sedaj uvažali. V naslednjih letih bo strokovni kader prav gotovo največ zaseden z delom na tem programu, ki naj bi v bližnji prihodnosti pomenil eno od osnovnih pa nog v Iskri - Železniki. Zavedati se moramo, da tak prehod ni enostaven, ne samo zaradi tehno loških in proizvodnih zahtev, ampak tudi osnovni odnos do izdelka se mora 121 sčasoma pri vseh zaposlenih spremeniti, ker gre za novo kvaliteto od iskanja kupcev, razvoja, tehnologije, proizvodnje do prodaje. Vedeti moramo, da so cene motorjev v široki potrošnji od 10—30 DM, tukaj pa gre za ceno po enoti od 300—1000 DM, kar je bistvena razlika. Druga panoga, ki si počasi utira pot v tovarni, je izdelava strojne opreme in male avtomatizacije. Vse to v tovarni že dolga leta delamo, vendar več ali manj le za lastne potrebe. Zadnje čase pa to opremo poskušamo vse bolj izdelo vati tudi za druge naročnike, ki jih ni malo. Za lastne potrebe smo doslej te opreme že ogromno izdelali, ker pa je za to vrsto proizvodnje popolnoma spe cifična, je na trgu sploh ni. Prav iz tega razloga smo se v tovarni za to opremo tudi usposobili in tudi registrirali. Tako je tovarna danes v stanju nuditi kompleten inženiring za proizvodnjo elektromotorjev, s tem da tudi del opreme izdelamo sami. Sklepna misel Mali elektromotor nam bo tudi v bodočnosti rezal kruh. vendar pod dru gačnimi pogoji kot do sedaj. Mali elektromotorji in agregati še vedno prodirajo na vsa področja človeškega delovanja. V razvitih državah pride na družino 14 elektromotorjev, vgrajenih v vse mogoče aparate in naprave. Zato bo po trebno malim motorjem tudi v prihodnje posvetiti večjo pozornost. Zaradi energetske krize bo prodrla zahteva po izdelavi malih elektromotorjev s čim- večjim izkoristkom. Zaradi pomanjkanja materiala bo uspešen na trgu samo tisti, ki bo pri čimmanjši teži motorja dosegel čimvečje moči. Da mali motorji ne bodo motili človekovega okolja, bo potrebno veliko pozornosti posvetiti zmanjšanju ropota, vibracij in pa odpravi radiofrekvenčnih motenj. Vse te po goje pa bomo izpolnili le, če se bodo naši strokovnjaki nenehno izobraževali in izpopolnjevali ter sledili mednarodnim tokovom na področju malih elektro motorjev in agregatov. To je prvi del programa, ki naj bi tudi še v prihodnje proizvajal za široko potrošnjo in s tem tudi oskrboval naše dolgoletne mednarodne kooperante. Drugi del, tj. profesionalni program, pa se bo moral v tovarni še stabili zirati, ker bodo naslednja leta prav od tega programa vedno bolj odvisna. Zavedati se moramo, da bo tudi Jugoslavija v prihodnjih letih vedno bolj odvisna od lastne proizvodnje strojne opreme in da bo uvoz vse bolj otežkočen oziroma rezerviran res samo za tisto opremo, ki jo bo doma nemogoče izdelati. Seveda pa bo ta pot težka in dolga, posebno zato, ker je bilo do sedaj na tem področju zelo malo narejenega, čeprav se je v proizvodnjo elektromotorjev in strojne opreme v zadnjem času veliko investiralo. Zato smo prav pri izdelavi strojne opreme tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji še zelo nerazviti in še vedno popolnoma odvisni od razvitega zahoda. Tudi tiste tovarne, ki danes pri nas proizvajajo strojno opremo, vse dele elektronike, servo in koračne motorje uva žajo z zahoda. Prav to pa mora naša tovarna kot celotna ISKRA izkoristiti in ponuditi domačim proizvajalcem strojne opreme tiste elemente, ki so nujno potrebni, da bo jutri naša industrija za strojno opremo sposobna zadovoljiti tako domači kot tuji trg. Vir: Letno poročilo Sozd »Iskra« za leto 1981. 122 Zusammenfassung »ISKRA« — FABRIK VON ELEKTROMOTOREN UND HAUSHALTSAPPARATEN IN ŽELEZNIKI Der Anfang dieser Fabrik ist zugleich der Beginn bzw. die Entstehung dreier Fabriken in Železniki. Die drei Fabriken: ISKRA (= Funke). NIKO und TEHTNICA (= Waage) stammen aus der Muttcrfabrik NIKO. die am 27. April 1946 gegrundet vvurde. Damals entschloB sich eine Gruppe von Enthusiasten, die Produktionsgenos- senschaft ŽELEZNIKI m. b. H. zu griinden. Bis zum Ende des Jahres 1948 waren in der Fabrik 48 Arbeiter beschaftigt. Das Produktionsprogramm umfaBte in der Hauptsache Biirogalanterie und Horde, gearbeitet \vurde in behelfsmaBig umgestal- teten Stallen. Im Jahre 1954 \vurde die Genossenschaft in die Fabrik fiir metali- und elektro- mechanische Erzeugnisse umbenannt. worauf sie im Jahre 1959 in neuerbaute Raume auf die Lokation der heutigen ISKRA iibersiedelte. Das Jahr 1962 ist nun das Entstehungs.jahr der heutigen ISKRA in Železniki, als sich die Fabrik NIKO dem vereinigten Unternehmen ISKRA-KRANJ nnschloB. Mit diesem AnschluB bekam die Fabrik den Status einer Geschiiftseinheit und er- hielt den Namen »ISKRA« — Fabrik von Elektomotoren und Haushaltsapparaten. Das Produktionsprogramm blieb dasselbe wie vor der Integrierung. wobei jedoch immer starkerer Nachdruck auf die Erzeugung von Motoren gelegt -\wurde. TJber die ISKRA in Železniki, welche heute 950 Arbeiter beschaftigt, ist zu sagen, daB es ihr trotz zeitweise recht schwieriger Umstiinde in der Vergangenheit gelungen ist, die anfallenden Probleme zum Nutzen der Gesellschaft und der Fabrik selbst zu losen. Die Fabrik ist schon seit langen Jahren Triiger und Pionier des Exports sowohl in der Gemeinde als auch in der ISKRA selbst. Dazu zwang sie schon ihr Programm selbst und auch die Mdglichkeit, ihre Erzeugnisse abzusetzen. 123